elniii s. (H»' Carpe diem! ! Pa je (so) končno pred vrati! Kdo? Kaj? Geografski obzornik. Poletne počitnice. V letošnji prvi dvojni številki Geografskega obzornika vam ponujamo obilico zanimivega branja. Za tiste, ki se boste morda odpravili na potep po afriški celini, vam bo članek "Mali" odkril marsikatero podrobnost te zanimive dežele. Kljub številnim statističnim podatkom, ki uvrščajo to afriško državo med gospodarsko slabše razvite, so njene naravne lepote, še posebej pa Malijci tisti, kar pusti v človeku poseben pečat. Mali je resnično "revna država z bogatimi ljudmi". Če dopust radi preživljate v gorah, ne samo domačih, vas vabimo v nam bližnje Karnijske Alpe. Morda ste se odločili za malo bolj "morski" tip počitnic. Da bo preživljanje prostega časa na morju čimbolj aktivno, si le preberite članek "Uporaba geografskih znanj na primeru jadranja na deski". Še en dokaz, da lahko geografsko znanje koristno uporabimo tudi na plaži. Kaj koristnega lahko poleti naredimo za naš planet? Posadimo sončnice! Za lažjo odločitev vam v razmislek ponujamo članek "Čiščenje prsti s pomočjo rastlin". Prav sončnice so tiste, ki lahko iz prsti odstranijo tako nevarno snov kot je radioaktivni uran. Mnogi si bodo prvo polovico leta 2009 zapomnili po recesiji, nekateri po izbruhu prašičje gripe, geografi pa bomo k temu verjetno znali dodati tudi podatek, da je bila v začetku januarja v Sloveniji izmerjena najnižja temperatura. Kdaj in kje pa si preberite v članku "Najnižja temperatura v Sloveniji". Gaudeamus igitur! I v letošnjem letu je Zveza geografov Slovenije s pohvalami in plaketami izkazala zahvalo in priznanje za delo nekaterim najbolj zaslužnim geografom. Prejemniki so: • POHVALA: Naja Marot, Borut Peršolja • BRONASTA PLAKETA: Danica Jakopič, Barbara Lampič, Irma Potočnik Slavič • SREBRNA PLAKETA: Karel Natek, Darko Ogrin, Drago Perko • ZLATA PLAKETA: Andrej Černe, Anton Gosar, Dušan Plut • ČASTNI ČLAN ZVEZE GEOGRAFOV SLOVENIJE: Mirko Pak V uredništvu Geografskega obzornika vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Naj bo letošnje poletje zanimivo, doživeto in geografsko. Užijmo dan! Veselimo se torej! Maja Besednjak in Mojca lic, odgovorni urednici GEOGRAFSKI OBZORNIK strükovna revija za popularizacijo geografije zdajate J Zveza geografov Slovenije, /«kerčeva2, 1000 Ljubljana Za izdajatelja: dr. Matej Gabrovec ISSN 0016-7274 Odgovorni urednici: Maja Besednjak in Mojca lic Uredniški odbor: dr. Dejan Cigale,Karmen Cunder, Primož Gašperič, dr. Drago Kladnik, dr. AnaVovk Korže, mag. Irena Mrak, Dejan Mužina, mag. Miha Pavšek, mag. Irma Potočnik Slavič, dr. Mimi Urbane Upravnik revije: Primož Gašperič Elektronski naslov uredništva: maja.besednjak@guest.arnes.si, mojcailc@yahoo.com Medmrežje www.zrc-sazu.si/zgds/go.htm Zasnova m oblikovanje: Nina Malovrh T sk Tiskarna Oman Finančna podpora: Ministrstvo za šolstvo. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Cena: 5,4 € Transakcijsk račun: 02010-0014 16633 I Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izhaja 4-krat letno kot enojna aH dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bill objavljeni nikjer drugod Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko In prostorskimi možnostmi Prispevke pošljite natisnjene In po elektronskem medju na naslov m elektronsko pošto uredniška. Poslanih prispevkov ne vračamo, Revja je vključena v SCOPUS GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of the Geographical Societies of Slovenia,Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Matej Gabrovec, Ph.D. ISSN 0016-7274 Fd tors Maja Besednjak and Mojca lic Fditorial board: Dejan Cigale, Ph.D.; Karmen Cunder; Primož Garšperič, Drago Kladnik, Ph.D.; AnaVovk Korže, Ph.D.; Irena Mrak, M.Sc.; Dejan Mužina; Miha Pavšek, M.Sc.; Irma Potočnik Slavič, M.Sc.; Mimi Urbane, Ph.D. Administrator: Primož Gašperič F mail maja.besednjak@guest.arnes.si, mojcailc@yahoo.com www: www.zrc-sazu.si/agss/horizon.htm Des gn Nina Malovrh Print: Oman Financial support: Ministry of Education, Slovenian Research Agency Price: 5,4 € Bank account 02010-0014 16633 I Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS, Fotografija na naslovnici: MALIJSKA MATI Z OTROKOM Avtor: JURIJ SENEGAČNIK Jurij Senegačnik Mali - primer relativno stabilnega političnega in gospodarskega razvoja sahelske države _ 4 Ana Vovk Korže, Katja Janškovec Čiščenje prsti s pomočjo rastlin_ Katarina Polajnar Uporaba geografskih znanj na primeru jadranja na deski_ Matjaž Dovečar, Iztok Sinjur, Dr. Matej Ogrin, Gregor Vertačnik Najnižja temperatura v Sloveniji_ Jurij Kunaver Geološki park Karnijske Alpe_ Mirsad Skorupan Slovenija: portret države Matjaž Dovečar, Nuša Petrič 1. tnenalni znanstveni posvet Naravne nesreče v Sloveniji _ Bojan Erhartič 20. Zborovanje slovenskih geografov. Primož Pipan Spomladanske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2009 Blaž Repe portne igre geografov v Kamniški Bistrici _ Irma Potočnik Slavič Oddelek za geografijo (FF, 1 praznuje mladostnih 90 let Janja Turk Diplomanti v letu 2008 14 22 .27 .32 .38 .39 .41 .44 .47 .47 IZVLEČEK Prispevek predstavlja nekatere geografske poteze Malija, ene najrevnejših držav v Afriki in na svetu. Članek za uvodom in kratkim naravnogeografskim okvirom namenja posebno pozornost notranji delti reke Niger in namakalnemu projektu Office du Niger, novejšemu političnemu razvoju in relativni politični stabilnost ter splošni oceni gospodarskih razmer Ključne besede: Mali, Afrika, Sahel, regionalna geografija, politična geografija, geografija turizma. ABSTRACT Mali - an Example of Relatively Stable Political and Economic Development of the Underdeveloped Sahelian Country The article presents some geographical features of Mali, one of the most underdeveloped countries in the Africa and in the world. After the foreward and short physical geographical framework of the country a special attention is focused on the inner delta of river Niger, on political development and relative political stability and on general estimation of economic conditions. Key words: Mali, Africa, Sahel, regional geography, political geography, geography of tourism. Avtor besedila in fotografij: JURIJ SENEGAČNIK, dr geografskih znanosti Modrijan založba, d. o. o., Slovenija E-pošta: senegacnik4@siol.net COBISS 1.04 strokovni članek o vseh statistikah sodi Mali med najrevnejše države v Afriki in na svetu sploh. Human Development Report, ki ga vsako leto izdajajo Združeni narodi, ga je leta 2005 uvrstil na 173 mesto med 177 državami, za katere so bili na voljo primerljivi podatki (4). Država z 12,3 milijona prebivalcev (ocena za leto 2007), v kateri se število prebivalcev na leto v povprečju poveča za 2,9 %, ima 32 % urbanega prebivalstva, celotno rodnost 6,6, pričakovano življenjsko dobo 46 let in 23 % (31,1 % moških in 15,6 % žensk) pismenega prebivalstva (6). Vsi ti kazalci razodevajo zelo šibko gospodarsko razvitost, vendar jih moramo kljub temu jemati zgolj kot (neobhodno) statistiko in ne kot neko edino zveličavno merilo za vtis o državi. Nasproti kategoriji finančnega kapitala, ki ga Maliju brez dvoma manjka, lahko namreč postavimo tudi kategorijo t.i. družbenega oz. socialnega kapitala, ki pa ga ima ta država v izobilju. Slednjega kapitala se ne da izraziti v suhoparnih statistikah o BDP ali državnem dolgu, saj se nanaša na kulturne, duhovne in občečloveške vrednote, pri čemer je vzajemno delovanje med ljudmi pomembnejše od individualnega materialnega bogastva. V tem pogledu Mali ni "bogata država z revnimi ljudmi", ampak "revna država z bogatimi ljudmi". Na osnovi močnih zgodovinskih vezi, neugodnih naravnih možnosti in trdih pogojev za življenje, so odnosi med različnimi skupnostmi in sosedi osnovani na medsebojnem spoštovanju in neodvisnosti. Zelo je razvit občutek pripadnosti, tako družini kot skupnosti, ki je močnejši od delitev na etnični osnovi (10). (Izjemo v tem pogledu predstavlja vprašanje Tuaregov na severu države.) Kljub nekaterim poraznim statističnim podatkom lahko tako Mali v smislu občečloveških vrednot zahodnemu obiskovalcu razodene pravo bogastvo, ki ga v povsem individualizirani zahodni družbi ne more več najti. Na žalost sodobne družbene znanosti, vključno z geografijo, nimajo na voljo ustreznih kazalcev, da bi tovrsten kapital sploh dodobra zaznale, kaj šele, da bi ga bile sposobne ustrezno izmeriti in vrednotiti. Zazna ga lahko le tisti obiskovalec države, ki stopi v stik s tamkajšnjim prebivalstvom. Naravnogeografski okvir Mali je ena od afriških držav brez dostopa do svetovnega morja, kar ga glede prometne povezanosti s svetom takoj postavlja v slabši izhodiščni položaj. Nekatere glavne trgovske poti do zunanjega sveta so bile zaradi kriznih razmer v sosednjih državah v zadnjih desetletjih že večkrat ovirane ali celo zaprte. Malijsko površje je povečini del močno uravnanega afriškega ščita s posameznimi deli, ki se komaj dvigujejo nad 1000 m. Najpomembnejša tektonska udo-rina je notranja delta Nigra, ki se nahaja v zgornjem toku reke, preden le-ta naredi velikanski zavoj proti jugovzhodu. Med dvignjenimi deli površja je najbolj znana planota Bandiagara, poznana tudi kot Dogonska planota, ki je proti jugu oz. jugovzhodu dobesedno odrezana z izrazito, nekaj sto metrov visoko strukturno stopnjo. Ta se vleče na velikanski razdalji okoli 135 km. Predstavlja edinstveno naravno in tudi kulturno znamenitost v svetovnem merilu, saj se je prav v njenem naravnem zavetju pod stenami naselilo ljudstvo Dogonov z edinstvenimi bivališči, ohranjenimi do danes. Slika I: Ostanki skrivnostniii bivaiišč Dogonov v zavetju strukturne stopnje Bandiagara (foto:Jurij Senegačnik). Slika 2: Rečno pristanišče na Nigru v mestu Mopti (foto:Jurij Senegačnil<). Mali je država treh izrazitih podnebnih in vegetacijskih pasov. Prvi pas, južno od črte Kayes - San, je t.i. sudanski pas. Zavzema okoli 20 % površja. Tam pade od 500 do 1500 mm padavin, deževna doba pa traja od 5 do 8 mesecev. Rastlinstvo je savansko, pri čemer ima pokrajina proti jugu vse več značilnosti izrazite gozdne savane. Severno od sudanskega se razteza sahelski pas, in sicer vse do črte Timbuktu - Gao -Menaka. Višina padavin ne presega 600 mm. Deževna doba, če jo lahko zaradi nestabilnosti padavin sploh tako imenujemo, traja le tri mesece, in sicer od julija do septembra. Tamkajšnje rastlinstvo včasih označujejo kot tropsko stepo, vendar moramo vedeti, da sahelsko rastlinstvo dejansko ne daje nekega enotnega videza. V večini gre za bolj ali manj nizko travinje, ki je ponekod prekinjeno s peskom, gruščem ali tudi golim skalovjem, drugod pa ga prerašča grmičevje ali sorazmerno gosto posejana drevesa. Sahel tako obiskovalcu ne deluje kot nek vegetacijsko enoten pas, ampak prej kot nekakšna kombinacija ali mozaik različnih ekoto-pov. Drevje se pojavlja predvsem tam, kjer je talna voda blizu površja, sicer pa so za vse sahelske grmovne in drevesne rastline značilne globoke korenine. Tretji pas je saharski pas s pretežno gruščnato puščavo na severu države, kjer višina padavin ne presega 100 mm. Dežuje praviloma poleti, vendar se lahko zaporedoma izmenja več let brez padavin (8). Nigrova delta in projekt Office du Niger Naravno okolje v sahelskem pasu praviloma nudi le manj ugodne možnosti za človekovo poselitev. Ne glede na to pa se znotraj tega pasu nahajata dve območji, kjer to splošno pravilo ne velja (več). Prvo je notranja delta Nigra, drugo pa območje projekta Office du Niger. V nasprotju s splošnim prepričanjem ime reke Niger nima zveze s črno barvo, ampak prihaja iz berberščine in pomeni "reko vseh rek". Kar tri četrtine Malijcev živi na območju rečnega toka te izredno pomembne reke. Pomembnejši izjemi sta le večji mesti Bamako in Kayes. Reka Niger izvira v namočenem masivu Fouta Djalon v sosednji Gvineji. Prečka velik del Malija, kjer pri Timbuktuju, kmalu za vstopom v Saharo, počasi zavije nazaj proti vlažnejšim območjem. Obliko njenega velikanskega zavoja primerjajo z obliko kamelje grbe. Reka ne prinaša le vode za namakanje iz vlažnega savanskega v sušni sabelski pas in tako omogoča kmetijstvo, ampak predstavlja tudi pomembno prometno pot, največji ribolovni rezervoar v Zahodni Afriki in ne nazadnje tudi turistično znamenitost. Na širšem območju okoli Moptija je rečna "dolina" široka okoli 200, dolga pa okoli 500 km. Zaradi povsem ravnega površja se Niger tu razcepi v številne rokave, ki se po nekaj sto kilometrih spet združijo. To območje označujejo z izrazom notranja delta. V času poplav v poletno-jesenski deževni dobi, ki traja okoli 4 mesece, se notranja delta iz rokavov in manjših jezer spremeni v velikansko jezero s površino okoli 20.000 km^. Nanašanje rodovitnih rečnih nanosov v tem času številni primerjajo s sorodnim dogajanjem ob Nilu. Niger je za Mali prav takšen "blagoslov z neba" kot je Nil za Egipt. Brez te reke tudi današnjega Malija ne bi bilo (1, 8). Na nek način sodi na širše območje Nigrove delte oz. na njen začetek tudi teritorij od mesta Segou proti severu proti mavretanski meji, kjer so Francozi pod vodstvom inženirja E. Belima leta 1932 začeli s tedaj naravnost utopičnim projektom Office du Niger. Njegov namen je bil v 50. letih narediti velikansko namakalno območje s površino skoraj milijon ha, na katerem bi več kot polovico površja namenili pridelavi bombaža. Na ta način bi francoska tekstilna industrija ne bila več odvisna od uvoza iz ZDA. Drugi cilj na tem območju pa je bil s pridelavo riža ustvariti nekakšno žitnico Zahodne Afrike. Projekt so zastavili tako, da so del vode iz Nigra preusmerili v dva (že v geološki preteklosti) opuščena rokava, ter zgradili več nasipov, jezov in kanalov. Projekt - razen stroškov -ni dajal otipljivih rezultatov vse do osemdesetih let, ko je med letoma 1983 in 1994 prišlo do pravega preobrata. Z vrsto tehnoloških in gospodarskih ukrepov ter ob pomoči iz tujine, pri čemer je treba še posebej izpostaviti tehnološko pomoč iz Nizozemske, se je v letih 1989 - 2003 pridelek riža povečal za petkrat, hektarski donos pa od 1,5 t/ha leta 1970 na 7 t/ha leta 2000. Z uvajanjem visokorodnih vrst riža so v Maliju na tem območju dosegli podobne rezultate, kot jih je dala zelena revolucija ponekod v Aziji (5, 7, 11, 12). Leta 1990 je Maliju tudi po zaslugi tega preobrata po obdobju hudih suš ponovno uspelo doseči prehrambeno samozadostnost (10). Slika 3: Prizor iz predelovalnice bombaža v mestu Koutiala (foto: Jurij Senegačnil<). I* ^^ _ ........ ' ^jt ffA'^r' -^jff^f^ - 4:if1prava ffr^ne na odprtem ognjišču pred hišo (fot^ Slika 5: Tržnica pred največjo rnošejo iz blata na svetu v mestu Djenne (foto:Jurij Senegačnik). Pot do večstrankarske demokracije in relativne politične stabilnosti v obdobju kolonializma je bil Mali del Francoskega Sudana, ki je leta 1958 dobil popolno notranjo avtonomijo, leta 1959 pa se je s Senegalom združil v Federacijo Mali. Zaradi izstopa Senegala je federacija že leta 1960 razpadla, predsednik nove neodvisne države Mali pa je postal M. Keita. Ta je začasno prekinil vezi s frankofonsko skupnostjo, se močno naslonil na Sovjetsko zvezo in po njenem zgledu uvedel socialistično plansko gospodarstvo. Leta 1968 ga je z vojaškim udarom strmoglavila skupina častnikov pod vodstvom M. Traoreja, ki je potem kot predsednik z avtoritarnim režimom vladal vse do leta 1990. Postopoma je uvedel nekaj reform in začel ponovno uvajati tržno gospodarstvo, z Mednarodnim denarnim skladom pa je podpisal dogovor o strukturnih prilagoditve-nib programih, ki so med prebivalstvom povzročili precej nezadovoljstva. Temu se je sredi osemdesetih let pridružil še upor Tuaregov na severu, ki so v času katastrofalnih suš emigrirali v Libijo in Alžirijo, sedaj pa so se začeli vračati domov. Tuaregi so leta 1990 napadli mesto Menako ob meji z Nigrom, kar je v dveh severnih provincah povzročilo izredno stanje. Traorejev režim je leta 1991 z uporniki v Alžiriji podpisal sporazum, ki pa ni imel trajne veljave. Razpad socializma v vzhodnem delu Evrope je v Maliju leta 1991vzpodbudil protirežimske demonstracije, na katerih je vojska ubila več kot 100 protest-nikov. Tedaj je skupina častnikov pod vodstvom A. T. Toureja z vojaškim udarom odstranila M. Traoreja in ustanovila začasni komite narodne rešitve, ki so ga povečini sestavljali civilisti. Mali je dobil prehodno civilno vlado in novo ustavo, s katero so uvedli večstrankarski sistem. Na prvih predsedniških volitvah leta 1992 Toure kljub svoji prej pomembni vlogi ni nastopil. Za predsednika je bil izvoljen A. O. Konare, ki je na ponovnih predsedniških volitvah leta 1997 dobil še en mandat. Ne glede na nadaljevanje upora oboroženih Tuaregov na severu (v letih 1990 - 96) in ne glede na medstranskarska trenja je Konare izpeljal svoj drugi predsedniški mandat do konca. Ker mu ustava tretjega nastopa ni dovoljevala, na volitvah leta 2002 ni več nastopil. Kot predsedniški kandidat pa je na prizorišče ponovno stopil A. T. Toure - tokrat kot civilist - in zmagal. Volitve 2002 so tako pomenile prvi malijski uspešen prehod od enega demokratično izvoljenega predsednika do drugega in postale zgled tudi za nekatere druge države ti. tretjega sveta. Čeprav je vlada večkrat podpisala mirovne dogovore z upornimi Tuaregi in sprejela vrsto njim naklonjenih ukrepov (ustanovitev nove administrativne regije Kidal, demilitarizacija severa države, vključevanje tuareških bojevnikov v malijske oborožene sile ipd.), se stanje ni povsem umirilo. Občasna trenja so kulmi-nirala s tuareškim napadom na mesto Kidal na severovzhodu države leta 2006. Sicer pa v drugih delih države kljub veliki etnični heterogenosti ni tovrstnih problemov in lahko celoten političen položaj označimo kot relativno stabilen. O tem nam govori tudi podatek, da je bil A. T. Toure na volitvah leta 2007 ponovno izvoljen za predsednika (3, 13, 14). "Krhka" stabilnost gospodarskega razvoja v letih takoj po osamosvojitvi je Mali uvedel socialistično plansko gospodarstvo, katerega učinki niso bili ravno vzpodbudni. Zato so že po slabem desetletju začeli postopoma ponovno uvajati elemente tržnega gospodarstva. V osemdesetih letih (1982 in 1989) je država sprejela strukturne prilagoditvene programe, ki sta jih narekovala Svetovna banka in Mednarodni monetarni sklad. V obdobju 1988 - 96 je potekala obsežna privatizacija gospodarstva, s katero so pri-vatizirali 16 pomembnih državnih podjetij (oskrba z elektriko in vodo, tekstilna industrija), precejšnje število podjetij pa so prestrukturirali (12, 13, 15). Malijsko gospodarstvo še vedno ostaja močno odvisno od zunanje pomoči in je zaradi nihanja cene zlata in bombaža na svetovnem tržišču zelo ranljivo. Ta dva artikla namreč predstavljata veliko večino malijskega izvoza. Ravno tako je gospodarstvo zelo ranljivo tudi zaradi suš, omejenega obsega izvoznih artiklov ter odvisnosti od uvoza. Zaradi uspešne implementacije strukturnih pri-lagoditvenih programov si je država pridobila zaupanje mednarodnih ustanov in postala zanimiva za tuja vlaganja. V obdobju 1996 - 2006 je gospodarska rast v povprečju letno znašala kar 5 %. Vse to je avtorje nekaterih študij o Afriki napeljalo na oceno, da bi Mali lahko uvrstili med t.i. afriške zgodbe o uspehu (2). Ne glede na takšne ocene velja poudariti, da državno gospodarstvo povečini še vedno temelji na samoos-krbnem kmetijstvu in pašni živinoreji. 80 % prebivalstva je odvisnega od kmetijstva in ribolova. Skoraj vse gospodarske dejavnosti so zgoščene okoli reke Niger, kar 65 % površja pa predstavljata puščava in polpuš-čava (3). Po podatkih Svetovne banke 36 % BDP prispevajo primarne dejavnosti, ki zaposlujejo tudi 37,9 % delovne sile (leta 2005). Mali je vodilni pridelovalec bombaža v podsaharski Afriki, ta artikel pa prispeva 38 % državnega izvoza. Drugi izvozni pridelki so še arašidi, zelenjava in mango. Glavne samo-oskrbne kulture pa so proso, riž, koruza in sladki krompir. Nekatere žitarice morajo še vedno uvažati. Živinoreja in ribolov pomebno prispevata k domači oskrbi s hrano, živinorejski proizvodi pa predstavljajo tudi 4,7 % izvoza (9). Industrija z rudarstvom in gradbeništvom prispeva 24,2 % BDP in zaposluje 15 % delovne sile. Rudarstvo prispeva k BDP 8,6 %, vendar je v njem zaposlenih le 0,4 % delovne sile. Pomen tega gospodarskega sektorja je močno porasel z izkoriščanjem zalog zlata. Slika 6: Mlade Malijke že zgodaj začnejo z nošnjo otrok na hrbtu (foto:Jurij Senegačnik). Ta kovina je leta 2004 predstavljala 55,8 % vsega izvoza. Mali je od devetdesetih let dalje postal za Južno Afriko in Gano eden najpomembnejših afriških proizvajalcev zlata. Sicer pa so vse glavne industrijske dejavnosti povezane s kmetijstvom. Gre predvsem za predelavo bombaža, riža in sladkorja (9). Storitvene dejavnosti so leta 2005 prispevale 39,8 % BDP in zaposlovale 38,3 % delovne sile. Delež BDP pri storitvah narašča hitreje kot pri drugih dejavnostih (9). Turizem zaenkrat predstavlja relativno nepomemben del malijskega gospodarstva, vendar ima država zanj kar nekaj ugodnih potencialov. Predstavljajo jih narodni parki, starodavna mesta, arheološka nahajališča, kulturni festivali, etnična raznolikost, križarjenja po Nigru in čudovite puščavske pokrajine (13). Seveda je treba k temu prišteti tudi nadvse gostoljubno prebivalstvo. Bilanca turističnega obiska je v zadnjih letih pozitivna tudi zaradi relativne politične stabilnosti. Leta 1992 je državo obiskalo 37.000 tujih turistov, leta 2001 pa že 150.000. Pomemben impulz k razvoju turizma je prispevala organizacija vseafriškega nogometnega prvenstva leta 2002. Najbolj priljubljena so različna krožna potovanja po državi, ki vključujejo prestolnico Bamako, potem pa vodijo prek mest Segou in Djenne do Moptija, ki je izhodišče za izlete ali trekinge v skrivnostno deželo Dogonov. Poseben turističen sloves ima tudi staro saharsko mesto Timbuktu. Sklepne misli Mali po različnih statistikah sodi med najrevnejše države v podsaharski Afriki in na svetu. Po drugi strani lahko tujec v državi zlahka zazna obilico ti. družbenega kapitala, ki se nanaša na kulturne, duhovne in občečloveške vrednote. Mali je naravnost zaslovel prav po tem kapitalu, zato ne preseneča, da postaja iz leta v leto bolj priljubljena turistična desti-nacija. Obiskati ga želijo turisti, ki ne marajo množičnega turizma, ampak predvsem stik z dokaj neokrnjeno naravo in dobro ohranjeno kulturno dediščino. K vse večjemu zanimanju za to državo v svetu zagotovo prispevata tudi relativna politična in gospodarska stabilnost. Čeprav se je država še dolgo po osamosvojitvi soočala z vojaškim režimom, je po letu 1990 uspešno Slika 8: Prodaja sušenih rib iz Nigra v mestu Mopti (foto:Jurij Senegačnil<). Slika 9: Prizor s tržnice v mestu Sil- Slovenija: portret države Ob koncu lanskega leta je pri založbi Natek in ostali, d.o.o.izšla nova knjiga o Sloveniji. Knjigo, ki ima 200 strani, okoli 280 fotografij, ter 60 tabel in grafikonov, sta napisala Karel Natek in Marjeta Natek oblikovala pa Darja Gros. Po ceni 32,00 evrov je v prodaji v večini knjigarn Mladinske knjige in DZS. Osnovna ideja knjige je celovita geografska predstavitev Slovenije, njene poglavitne naravne in družbene značilnosti ter procesi, ki krojijo življenje v naši državi. Čeprav vseh tem ni možno zaobjeti, ta knjiga zgoščeno in v poljudnem jeziku predstavlja številna dejstva in informacije, ki bi jih bilo sicer potrebno iskati v različnih statističnih in drugih publikacijah, na spletnih straneh raznovrstnih ustanov, ali pa jih poiskati in zaznati v pokrajini. Ta raznovrstna vsebina je predstavljena pregledno, v kratkih, zaokroženih poglavjih, ki so nanizani v dveh delih knjige: Značilnosti Slovenije in Zanimivosti Slovenije. Vsebino obeh bogatijo številne pregledne tabele, diagrami in fotografije, ki se nanašajo na obravnavano tematiko in dopolnjujejo besedilo. Prvi del knjige (Značilnosti Slovenije) ima sedem poglavij: Lega in geografski položaj. Slovenske pokrajine. Narava, Prebivalstvo in poselitev. Zgodovina, Državna ureditev. Gospodarstvo. V tem delu so na kratko in jedrnato predstavljene slovenske pokrajine, naravne in družbene značilnosti države, njena državna ureditev in zgodovina. Pestre naravne danosti so eden glavnih razlogov za izjemno raznolikost naše države, ki jo predstavlja pisan mozaik razmeroma majhnih, a samo- RECENZIJA stojnih pokrajin. Med naravnimi dejavniki so v knjigi predstavljeni geološka zgradba in kamnine, podnebje, vode (reke, jezera in mokrišča, izviri in podzemne vode, morje) ter tla in rastje, tudi kot izjemno pomembni viri in naravne vrednote. Druga velika vrednota in vir je prebivalstvo naše države. Tu je uvodoma predstavljen razvoj prebivalstva Slovenije, zlasti naravno gibanje prebivalstva, pri poglavju o značilnostih prebivalstva pa avtorja obravnavata starostno in spolno strukturo, aktivno prebivalstvo, gospodinjstva in družine ter izobrazbeno, narodnostno in versko strukturo. Na kratko so predstavljeni tudi Slovenci zunaj meja Slovenije, v poglavju o poselit/i pa podeželska naselja in mesta Poglavje o zgodovini je zanimiv sprehod skozi burno preteklost našega ozemlja, vse od najstarejših časov do vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Ta sklop dopolnjuje še poglavje o državni ureditvi, v katerem so prikazane vse tri veje oblasti ter lokalna samouprava. Pri gospodarstvu so na začetku predstavljene njegove osnovne značilnosti, tudi kot posledica dosedanjega zgodovinskega razvoja, sledijo pa prikazi po panogah: kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, rudarstvo, energe- tika, industrija, trgovina, gostinstvo in turizem ter promet. Kratke opise in informacije dopolnjujejo številni podatki, ki ponazarjajo pretekle in sedanje pojave in procese v Sloveniji ter njen položaj v Evropi in svetu. Drugi del knjige (Zanimivosti Slovenije) smiselno dopolnjuje vsebino prvega. Ponuja dodatne informacije o mestih, gorah, rekah, jezerih, izvirih, slapovih in drugih znamenitostih ali zanimivostih. Izbor seveda ni popoln, je tudi deloma subjektiven; osnovni kriterij za izbor je bila pomembnost atraktivnost in presežnost - najdaljše reke, največja jezera, slapovi, najmočnejši izviri, najvišji vrhovi, najdaljše in najlepše kraške jame, zdravilišča, večja mesta, romarski kraji. Poleg besedila prikazujejo našo državo tudi številne fotografije, zbrane iz vseh delov Slovenije. Z njimi sta poskušala avtorja še dodatno predstaviti izjemno raznolikost Slovenije in spodbuditi bralca k lastnemu iskanju znanih in manj znanih podob naše domovine. Knjigo zaključuje obsežno imensko in stvarno kazalo, ki omogoča hitro in enostavno iskanje želenih informacij. Knjiga 'Slovenija: portret države' je namenjena najširšemu krogu bralcev, saj bi moral vsakdo poznati vsaj osnovne značilnosti lastne države. Sicer knjiga ni zasnovana kot turistični vodnik saj je njen glavni namen predvsem celovita predstavitev naše države, a bo zelo uporabna tudi za izletnike in turiste kot pomoč pri samostojnem raziskovanju ter odkrivanju novih zanimivosti Slovenije. S pridom bodo knjigo lahko uporabljali v šolah - učitelji, učenci, dijaki in študentje, pa tudi številni javni in kulturni delavci, ki po službeni dolžnosti spremljajo dogajanje v Sloveniji. Mirsad Skorupan 1. trienalni znanstveni posvet Naravne nesreče v Sloveniji Naravne nesreče se po mnenju mnogih znanstvenikov pojavljajo vse pogosteje. Bodisi zaradi intenzivnejših naravnih procesov bodisi zaradi vse večjih posegov človeka v naravno okolje. Pojem naravne nesreče je zelo antropocentrično naravnan, saj se procesi v naravi odvijajo že od nekdaj. Narava ne pozna nesreč. O naravnih nesrečah govorimo, kadar smo zaradi naravnih procesov bodisi direktno bodisi indirektno prizadeti ljudje. Slovenijo zaradi njene naravne raznolikosti pestijo raznovrstne naravne nesreče. Predvsem zaradi po- gostosti in raznolikosti le-teh so Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Slovenska akademija znanosti in umetnosti organizirali prvi trienalni znanstveni posvet o naravnih nesrečah v Sloveniji. Posvet se je odvijal I I. decembra 2008 v prostorih izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu ravno v času, ko so zaradi obilnih padavin kraške reke poplavljale. Celodnevni posvet je bil sestavljen iz preko tridesetih predavanj v dveh dvoranah. Predavali so strokovnjaki različnih strok med drugim geografi, geologi, hidrologi, klimatologi, sociologi in drugi. Poleg strokovnjakov so bili na posvet povabljeni tudi novinarji, študenti ter predstavniki občin in ministrstev Slednji so se posveta udeležili v zelo majhnem številu. Žled, ki je prizadel gozdove Notranjske (foto: Matjaž Dovečar). Raznolikost naravnih nesreč oz. ujm Na začetku posveta smo poslušali uvodna predavanja o procesu rizič-nega managementa (celostno upravljanje s tveganji ob nesrečah), o omilitvi poplavnih škod in zaznavanju nevarnosti ter odzivih ljudi ob naravnih nesrečah. Ujme delimo na deloma predvidljive in nenadne. Ob poplavah, katere uvrščamo med deloma predvidljive ujme, bi leta 2007 lahko le s četrtino stroškov sanacije učinkovito zaščitili premoženje ljudi. Preventiva je, dolgoročno gledano, veliko cenejša od kurative, a v praksi se veliko več vlaga v slednjo. Med nepredvidljive, nenadne ujme, štejemo predvsem potrese. Močnejši potresi se v Sloveniji statistično gledano pojavljajo dvakrat v vsakem tisočletju (2/3 verjetnosti je, da se na vsakih 500 let zgodi en hujši potres). Na potresno ogroženih območjih je pomembna uspešnost sanacije, saj so stroški sanacije ob naslednjem potresu mnogo nižji, kot bi bili sicer (primer Posočja ob potresu leta 2004). Naravne nesreče prizadenejo ljudi direktno ali indirektno (materialno premoženje). Profesor dr Natek ugotavlja, da ljudje ob načrtovanju naših aktivnosti v prostoru naravnim danostim ne dajemo prevelikega poudarka. Prednost imajo družbeni in ekonomski interesi, tudi če se ti prostorsko nahajajo na "nevarnih območjih". Eno izmed nevarnosti predstavljajo poplave, ki so seveda stvarnost (predvidljiv naravni proces) in jih ni mogoče preprečiti. Človek se nanje pripravlja z regulacijo rečnih strug in z izgradnjo umetnih zadrževalnikov Ob tem pozabljamo, da si je narava že zgradila zadrževalnike, ki jih poplavne vode uporabijo za razlitje. Imenujejo se poplavne ravnice, ki se Profesor dr Natek med predavanjem (foto: Matjaž Dovečar). nahajajo neposredno ob rečnih strugah.Težava je v tem, da se je človek v te naravne zadrževalnike naselil in ta prostor uporablja za svoje aktivnosti. Poplave prizadenejo tudi kulturno dediščino. Uničile so velik del partizanske bolnišnice Pranja in močno poškodovale Sečoveljske soline. Obe kulturni znamenitosti sta bili prizadeti v zadnjih dveh letih. Med deloma predvidljive naravne nesreče štejemo tudi erozijo tal. Proces je odvisen predvsem od intenzitete padavin, naklona pobočij, pokrovnosti površja in kamninske sestave tal. Tako je erozija veliko intenzivnejša na golih tleh (npr njivah) kot na travnikih ali v gozdu. V Sloveniji je pomembna tudi vetrna erozija, ki jo pogosto povzroča burja v jugozahodni Sloveniji. Ta lahko odnaša tudi več sto kilogramov suhe prsti s hektarja površine. Pogosto nas v poletnem času prizadenejo tudi suše. Še zlasti občutljiv je severovzhodni in jugozahodni del Slovenije, kjer je padavin manj kot v drugih območjih države. Padavine teh območij so preko leta neenakomerno porazdeljene, saj je glavnina v jesenskih mesecih, v poletnih mesecih pa je količina padavin precej manjša. Sušo lahko razdelimo na meteorološko, hidrološko in kmetijsko. V Sloveniji nas prizadene predvsem kmetijska suša, ko je za normalen razvoj vegetacije na razpolago premalo talne vode. Prizadet je kmetijski pridelek Možne rešitve za ublažitev posledic suš so kapljično namakanje, dodajanje humusa in menjava kmetijskih kultur (na pomanjkanje vode prilagojene rastline). Ujme na krasu in v gozdovih Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po gozdnatosti (približno 2/3 površine Slovenije namreč pokrivajo gozdovi). Gozdovi opravljajo različne funkcije. Omeniti velja ekosi-stemsko in ekonomsko (ljudje z gozdovi gospodarimo na različne načine). Redno se opravljajo sečnje, ki jih lahko delimo na dedne (tudi po-mladitvene), sanitarne (sečnja poškodovanih dreves) in druge (npr nelegalne). Gozdovi so občutljivi predvsem na vetrolome (npr na Jelovici, Črnivcu), snegolome, žled, zemeljske in snežne plazove ter na škodljivce. Znana bolezen je kostanjev rak ki prizadene pravi kostanj {Castanea Sativa). Prav tako našo deželo zaznamuje kraško površje z značilnim podzemljem. Tudi tu prihaja do različnih naravnih nesreč, kot so vsakoletne poplave na kraških poljih (najbolj znano je Cerkniško presihajoče jezero), vsakoletna burja, žledenje, redkejši pa so potresi (ob katerih se lahko spremeni gladina oz. piezometrični nivo talne vode), podori skalnih blokov, udori v jamskih rovih in požari. Prebivalci na krasu so se na nekatere naravne nesreče sčasoma dobro prilagodili (npr pametno načrtovanje poselitve na višjih legah kraških polj, s kamni obteženi strešniki), manj pa se na njih prilagajajo novi priseljenci. Ujme na Slovenskem nekoč in danes Profesor dr Ogrin nas je poučil o ujmah, ki so jih doživljali in o njih pisali že naši predniki v času Janeza Vajkarda Valvasorja. V sredini in drugi polovici 17. stoletja so bile namreč ujme na Slovenskem tako pogoste kot so danes. Morda so bile celo pogostejše. Ljudem so že takrat veliko škode povzročale nevihtna neurja s točo, pojavljale so se hude zime, spomladanske pozebe in vroča poletja Niso imeli le težav z vremenskimi situacijami, ampak tudi s spremenljivim podnebjem. Ljudje so poročali o toplejšem klimatskem obdobju in o škodi invazije kobilic, ki so prišle preko Maroka na Sicilijo in Španijo. I 6. in 17. stoletje je zaznamovala tudi mala ledena doba, torej precej hladnejše klimatsko obdobje. Tudi danes govorimo o spremenljivem podnebju, vendar pa v veliki meri sledimo drugim smernicam kot naši predniki. Pri načrtovanju in gradnji poudarjamo udobje in modne smernice (lep primer nevarne gradnje je znana ljubljanska veleblagovnica, s katere so ob zmernem sunku vetra odpadla stekla). Veliko se gradi tudi na geološko neprimernih zemljiščih (npr na Rudniku v Ljubljani, kjer se ceste zaradi mokrotnih tal stalno udirajo). Kljub temu se tudi danes marsikaj naučimo s preteklosti in gradimo svoje objekte skladno z naravnimi danostmi (primer hotela Kredarica, ki prenese veliko težo snega, prav tako je ne prizadene močan karavanški fen). Matjaž Dovečar Nuša Petrič 20. Zborovanje slovenskih geografov Pomurje: Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri Slovenski geografi se vsaka štiri leta zberemo na večjem strokovnem srečanju. Zaradi obilice dogodkov v jesenskih mesecih 2008, je bilo tokratno srečanje prestavljeno na pomlad. Od zadnjega zborovanja vVelenju je tako teklo že peto leto. Jubilejno, 20. zborovanje je potekalo med 26. in 28. marcem 2009 v Pomurju. Da ne bi bila trajnostni razvoj in skrb za okolje le na papirju, je bil za udeležence organiziran in v kotizacijo vključen avtobusni prevoz iz Ljubljane. V pozdravnem govoru je dr Matej Gabrovec, predsednik soorganiza-torja prireditve. Zveze geografov Slovenije, poudaril, da se je srečanje po dobrega pol stoletja nekako "vrnilo" v Pomurje. Avgusta leta 1956 je namreč v Murski Soboti potekal tako imenovani terenski seminan ki ga je organiziral Odsek za geografski pouk takratnega Geografskega društva Slovenije. Organizacija 20. zborovanja je bila zaupana mlademu in energije polnemu Društvu geografov Pomurja. Društvo, ki je med pripravami na zborovanje upihnilo šele tretjo svečko, je bilo ustanovljeno z namenom povezati geografe v lokalnem okolju, da bi postali pomemben sogovornik pri sprejemanju okoljskih, razvojnih, izobraževalnih in drugih temeljnih odločitev na lokalni ravni. Mlademu društvu je v dobrih treh letih obstoja uspelo še mnogo več - zbrati in povezati celotno slovensko geografsko srenjol Uspelo jim je odlično, za kar si zaslužijo naše čestitke. Osnovni namen zborovanja je predstavitev dosežkov in strokovnih spoznanj, izmenjava izkušenj in idej preteklega obdobja ter seveda druženje med stanovskimi kolegi. Zborovanja po tradiciji potekajo vedno v drugem kraju, v drugi pokrajini. Tokrat nas je popeljalo na skrajni severovzhod, v Pomurje, kjer "pravega", vseslovenskega zborovanja geografov še ni bilo. Osrednja tema zborovanja je bila Trajnostni regionalni razvoj pokrajine ob reki Muri, "reki, ki ločuje in hkrati povezuje Prekmurje in Priekijo," je v uvodnem govoru poudarila predsednica Društva geografov Pomurja, Tatjana Kikec Da bi organizatorji poudarili medsebojno povezanost obeh bregov Mure, se je zborovanje začelo v Ljutomeru, po uspešnem zaključku terenskih sekcij, ki so nas vodile po različnih krajih regije, pa smo dan zaključili preko Mure, v Murski Soboti. V petek drugi dan zborovanja, so bili na strokovnih predavanjih predstavljeni rezultati raziskav, ki so jih izvedli strokovnjaki geografske stroke in geografiji sorodnih ved, v nadaljevanju pa so udeleženci lahko sodelovali pri dveh okroglih mizah, kjer so razpravljali o reki Muri in prostorskem razvoju ter o geografiji na maturi. Sobota je bila namenjena terenskemu spoznavanju skrajnega severovzhodnega delu Slovenije, pokukali pa smo tudi onstran državne meje, v Porabje. V ospredju srečanja so bile vse komponente trajnostnega regionalnega razvoja sveta ob reki Muri. Razveseljivo veliko predavanj je bilo usmerjenih v raziskovanje konkretnih problemov pokrajine. Ne bo odveč podatek da so organizatorji prejeli 5 I prispevkov, ki jih je spisalo 70 avtorjev. Zborovanja se je udeležilo I 60 udeležencev, petkova dopoldanska predavanja pa so prišli poslušat tudi študentje geografije s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Lepo število ljudi je prišlo na okrogli mizi, ki sta bili odprti tudi za širšo javnost Na 20. Zborovanju slovenskih geografov so si organizatorji zadali cilj, da zbrane prispevke, kot je običajno, objavijo v zborniku zborovanja, hkrati pa ustvarijo samostojno knjigo, prvo geografsko monografijo o Pomurju. Uspelo jim je pripraviti zanimivo in aktualno delo, po katerem bodo poleg geografov posegali tudi strokovnjaki sorodnih ved oziroma vsi, ki jih zanima problematika trajnostnega regionalnega razvoja Pomurja. Zaradi obsežnosti in omejenih finančnih zmožnosti je zbornik prispevkov izšel v obliki zgoščenke, dostopen tudi na spletni strani Društva geografov Pomurja (http:// www.drustvo-geografov-pomurja.si/ projekti/zborovanje/arhiv_zborova-nja.htm), izšel pa bo tudi v tiskani obliki. Zbornik odstira številne bogate raziskave slovenskih geografov iz najrazličnejših raziskovalnih, razvojnih, izobraževalnih in drugih institucij iz vse Slovenije ter raziskave kolegov, ki se poklicno ukvarjajo z geografiji sorodnimi vedami. Prispevkom slovenskih avtorjev sta se pridružili še raziskavi kolegov geografov iz sosednje Avstrije. Dokaz več, da geografija, pokrajina, reka in prostor povezujejol 20. Zborovanje slovenskih geografov se je začelo v četrtek 26. marca v domu kulture v Ljutomeru. Uvodnim govornikom se je pridružil ravnatelj "domače"Gimnazije Franca Miklošiča, katere dijaki so popestrili dopoldanski del srečanja. V okviru plenarnih predavanj so svoj pogled na Pomurje predstavili dr Marjan M. Klemenčič z Geografsko (ne)enotnostjo Pomurja, Tomaž Cunder s Kmetijstvom v Pomurju danes in jutri ter dn Ana Vovk Korže z Ekoremediacijami kot razvojno priložnostjo Pomurja. Po kosilu so vajeti prevzeli profesorji geografije z ljutomerske gimnazije ter nam razkazali središče Priekije, mesto, znano po prvem slovenskem taboru, kasaškem športu in po odličnem vinorodnem zaledju. Sledile so terenske ekskurzije s predavanji po sekcijah. Prva skupina se je seznanila z demografskimi, razvojnimi in naravovarstvenimi izzivi vzhodnega dela Slovenskih goric, drugi dve skupini pa sta si ogledali ravnico na obeh straneh Mure ter poslušali predavanja o sodobnih pristopih k poučevanju geografije, o demografskem razvoju Pomurja in še čem. Predavanja so dopolnjevali različni ogledi, denimo zeliščnega parka v Negovi, Bioplinarne Nemščak Otoka ljubezni v Ižakovcih, romskega naselja Kamenci ter vrtine Nafte - Geoterm na Petišovskem polju. Večino nas je presenetilo dejstvo, da spada Slovenija med države, ki (še vedno) črpajo svojo nafto. Z arabskimi šejki se prav gotovo ne moremo kosati, saj načrpa Nafta dnevno le okoli pol tone črnega zlata. Zvečer so se vse poti geografov stekale v hotel Diana v Murski Soboti. Na programu je bila slovesna podelitev nagrad Zveze geografov Slovenije. Prireditev je vodila mag. Jerneja FridI z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki je tudi predstavila nagrajence. Dve pohvali, 3 bronaste, 3 srebrne in 3 zlate plakete Zveze geografov je podelil njen predsednik dr Matej Gabrovec. Častni član zveze je postal dr Mirko Pak Lepo število pri- znanj dokazuje dejavno vlogo geografov v slovenski družbi. Slovesnost je popestrila skupina Mladi Marki. Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo v sproščenem vzdušju in ob izjemni pomurski kulinariki. V petek se je srečanje začelo s pozdravnimi nagovori še na prekmurski strani regije. Govornikom se je pridružil direktor mestne uprave Mestne občine Murska Sobota Bojan Petrijan. S plenarnimi predavanji nas je Aleksander Jakoš seznanil z demografsko sliko Pomurja nekoč in danes, dr Andrej Černe in mag. Simon Kušar z vlogo naselij v poselitvenem sistemu Pomurja ter dr Wolfgang Fischer in dr Judith Pizzera z gra-škega Geografskega inštituta s podobnimi bodočimi izzivi v regionalnem razvoju na Zgornjem Štajerskem in v Pomurju. Obiskovalci v romsl- Spomladanske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2009 Doberdobski Kras in Laško 14. marec 2009; strokovni vodja: dipl. uni. geog. Andrej Bandelj Doberdobski Kras po površini meri 100 km^. Je najbolj severozahodni del matičnega Krasa, od katerega ga loči Dol ali Brestoviška dolina. Presihajoči Doberdobsko in Prelosno jezero sta od morja oddaljeni le 2 km. Napajata se z vodami Soče in Vipave, ki poniknejo pod Doberdobski Kras. Jeseni v obdobju vodnega viška zavzemata površino I km^, njuna gladina pa takrat sega 6 m nad morjem. Na vzpetini nad Doberdobskim jezerom se nahaja Sprejemni center Gradina z muzejem o naravnem rezervatu in Krasu na splošno. Sprejemni center in viva-rij upravlja zadruga Dob, ki organizira tudi vodene oglede za šole, sprehode za obiskovalce in poučna predavanja (http://www.gradina.it/). V etničnem smislu je Doberdobski Kras avtohtono slovensko ozemlje. Izjema je vas Martinščina, kamor so se naselili priseljenci iz Vicenze. Tako je to edino naselje v občini Doberdob, ki ni dvojezično. Verjetno od tu izhaja na Primorskem precej pogost priimekVižintin. Za razliko od Avstrijcev, ki so svoje žrtve v časi Soške fronte pokopavali na večje število manjših vojaških pokopališč, so Italijani po vojni uredili 3 velika grobišča. Poleg kostnic v Kobaridu in Oslavju, je največje pokopališče v Sredipolju (Redipuglia), kjer so ostanki 100.187 padlih vojakov Vrh sv. Mihaela s štirimi kotami in 275 m višine je najvišji vrh Doberdobskega Krasa. V vojaški literaturi je bolj znan pod imenom Debela griža. Zaradi strateške lege nad Goriškimi vrati je bil ključen za obrambo Gorice. Zaradi ogromnega Razgledišče pod vrhom sv. Mihaela na Doberdobskem Krasu. Pogled proti zasneženemu Matajurju in Julijcem (foto: Primož Pipan). števila žrtev na majhni površini je Italija Vrh sv. Mihaela skupaj s Sredipoljem in Sabotinom razglasila za sveto območje. Pokrajino Laško omejuje reka Soča, Tržaški (Tržiški) zaliv in Doberdobski Kras. Italijansko ime pokrajine je Tržiško (Monfalconese), oboji pa ji pravijo tudi Bizjakerija po Bizjakih -beguncih, ki so z Balkana bežali pred Turki. Slovenci tu niso avtohtoni naseljenci, temveč so rezultat priselitev zaradi ekonomske migracije s Krasa. Med in po prvi svetovni vojni so se Slovenci na Laškem naseljevali tudi zato, ker je bila vsa pokrajina s celotnimi naselji vred razdejana od vojne vihre. Osrednji urbani center Laškega je Tržič, ki se je razvil pod vzpetino z beneško utrdbo. Včasih je bil podrejen Štivanu, odkar pa je bila zgrajena železnica ter med Zagrajem inTržičem soški prekop in na njem 6 hidroelektrarn, ki so zagotavljale električno energijo za številne bombažne predilnice in tkalnice in ostalo industrijo, pa je razvojno pobudo v 2. polovici 19. st. prevzel Tržič. Brata Cosulich z Lošinja sta leta 1907 ustanovila ladjedelnico. Danes podjetje Fincantieri gradi najbolj luksuzne turistične križarke na svetu, v IO obratih v Italiji pa ima zaposlenih več tisoč ljudi.Tržič je vodilno pristanišče za les v Italiji, tamkajšnja termoelektrarna pa proizvede 2 % italijanske električne energije. Na stiku soškega kanala in kanala Valentinis je uradno najbolj severna točka Sredozemskega morja. Laško ima pomembno prometno funkcijo, saj je tu poleg železniškega dostopa do tržaškega koridorja tudi mednarodno letališče Ronke, ki je glavno deželno letališče. Tržič z okoliškimi naselji je s skoraj 50.000 prebivalci za Trstom, Vidmom, Pordenonom in pred Gorico s predmestji, četrto največje somestje v Furlaniji Julijski Krajini. Jugovzhodna Furlanija 4. april 2009; strokovni vodja: dipl. uni. g. Andrej Bandelj Območje izliva reke Soče, ki se po 140 kilometrih svojega toka izliva v Tržaški zaliv, ima obliko delte. Večina njenega porečja je v Italiji, saj se vanjo izliva reka Ter; v katero se prej izlijeta še Idrija in Nadiža. Za zadnji del njenega toka, ki sliši na lokalni toponim "Zdoba" so značilne meliorirane površine, menjajoče se z mokrišči.Večje mokrišče, ki je bilo pred leti v kmetijske namene izsušeno in kasneje vrnjeno v naravno stanje, je bilo razglašeno za naravni rezervat "Izliv Soče". V njem so naselili konje iz južnofran-coske pokrajine Camarque in uredili številne učne poti za opazovanje ptic (http://www.isoladellaconait/). Na območju Fossalona, kjer si druga ob drugi sledijo številne bonifike, so se po 1945 naselili begunci iz Istre. Tamkajšnja značilna imena ulic so:Via Vertenegla (Brtonigla), Via Cittanova (Novigrad),Via Bule (Buje) itd. Gradež je s številnimi namestitvenimi kapacitetami, marino in golf igriščem glavno turistično središče goriške pokrajine. Ime izvira iz latinskega izraza Gradus, kar naj bi označevalo zaporo (vrata) v nekdanje oglejsko pristanišče. Mesto leži na koncu zemeljske kose, ki gradeško laguno loči od tržaškega zaliva. Mesto so ustanovili so begunci iz Ogleja, ko so slednjega leta 458 razdejali Huni. Gradež je bil sedež patriarhata, ki je bil konkurenca Oglejskemu. S kulturno umetniškega vidika sta pomembni 2 cerkvi: Stolnica sv Evfemije v ravenskem stilu in Santa Maria delle Grazie. Med Gradeško laguno in Oglejem poteka pokrajinska meja med Goriško in Videmsko pokrajino. Oglej se je razvil v rimski dobi kot rečno pristanišče ob reki Natissi. Tu Naravni rezervat Isola della Cona v delti rel