Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASBA V ŠOLI IN VRTCU številka 2 letnik XXIV leto 2021 Zborovsko petje v šoli in vrtcu Slika na naslovnici: Simon Kajtna, “Kraljestvo kačjega pastirja”, 2012, olje in vosek na juto, 175 x 250 cm Uvodnik Dr. Inge Breznik, odgovorna urednica Pozdravljeni, spoštovani bralke in bralci, Glasba v šoli in vrtcu, letn. 24, št. 2 (2021) Revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 51 00, faks 01/300 51 99 Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredništvo: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica) dr. Ada Holcar Brunauer, Zavod RS za šolstvo dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo dr. Franc Križnar, muzikolog dr. Katarina Zadnik, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani Petra Juhart Brdnik, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. David Bandelj, Humanistični licej Gorica, Italija dr. Manja Flisar Šauperl, Osnovna šola Janka Padežnika Maribor dr. Marija Mihevc, Gimnazija Vič mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Glasbena šola Ravne na Koroškem Tadeja Vulc, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru Katja Gruber, Osnovna šola Nazarje Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: inge.breznik@zrss.si; simona.vozelj@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Prevod povzetkov v angleščino: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s.p. Oblikovanje: Simon Kajtna Notografija: AccordiA d.o.o. Računalniški prelom: ABO grafika d. o. o., zanj Igor Kogelnik Tisk: Para tiskarna d. o. o. Naklada: 530 izvodov Letna naročnina (2 številki): 22,00 € za šole in ustanove; 16,20 € za fizične osebe, 8,50 € za dijake, študente, upokojence (popust); 27,00 € za naročnike iz tujine; cena posamezne številke v prosti prodaji je 8,50 €. V cenah je vključen DDV. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav druga številka revije Glasba v šoli in vrtcu v letu 2021 je namenjena zborovstvu. Zborovstvo je dejavnost, ki je bila zaradi moči kolektivnega duha vedno v posebnem položaju. Ta položaj pogosto enačijo z elitizmom: ljudje s posluhom in lepim glasom, pojejo kot slavčki, z okusom za lepo glasbo, nastopajo na odrih, potujejo, so nasmejani, vedri in zabavni … V času koronskih ukrepov pa je dejavnost zaradi delovanja v skupini doživela drugo skrajnost: popolno zamrtje in tišino. Dejavnost bo treba zagnati na novo, jo obuditi, oživiti. Tako zborovstvo doživlja ponovno renesanso oziroma dobiva nove priložnosti. Za to pa so potrebni entuziasti, ljudje z voljo, energijo, idejami, vizijo in karizmo, ki jih med glasbeniki, vajenimi odra, uspehov, napak in improvizacije, ne manjka. Vsebina te številke revije nagovarja s praktičnimi idejami, kako začeti in kje, kako graditi na prijetnih odnosih v zboru ter s tem oblikovati varno, spodbudno in ustvarjalno okolje za pevce. Zbor na šoli je zibelka razvoja čustvene zrelosti šolskega okolja. To je vidno v šolskem vsakdanjiku, ne samo na nastopih, saj pevci razvijajo in živijo čustveno ter socialno širino, empatijo, pomoč drug drugemu in sodelovanje. Naj vas prevzamejo ideje v prispevkih, da jih boste začeli preizkušati in z užitkom uresničevati v svojem šolskem okolju. Glasba v šoli in vrtcu, letn. 24, št. 2 (2021) VSEBINA UVODNIK Inge Breznik STROKA Inge Breznik 2 Kako je pouk na daljavo 2020/21 vplival na delovanje šolskih zborov David Bandelj 10 Zborovsko petje – vzgoja k lepoti Mateja Černic 17 Ustvarjalni glas v zboru Stojan Kuret 24 Tako pač čutim … Razmišljanja in izkušnje o zboru in zborovstvu Tatjana Sagernik Kovačič 32 Odnos med učiteljem in učencem skozi vzgojno-izobraževalni proces v glasbeni šoli PRAKSA Katja Gruber 39 Dragi moj glasbeni učitelj Andreja Vahen 40 Glasba na daljavo zbližuje Žiga Kert 42 Uporaba spletne strani Google-site v osnovni šoli pri pouku glasbene umetnosti Urška Mitrovič 46 MuseScore – računalniški program za zapisovanje glasbe Vilko Urek 51 Glasba pod korono Vesna Zuppin 55 Melotea – ples celic DOGODKI Inge Breznik 58 UkuleLent 2021 59 50. TEMSIG – Tekmovanje mladih glasbenikov RS 60 Darja Koter, Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani – 80 let. 1939–2019 61 Leon Stefanija in Suzana Zorko (ur.), Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Inge Breznik Franc Križnar Franc Križnar Franc Križnar 64 Ivan Vrbančič, Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki NOTNA PRILOGA 2 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Inge Breznik, Kako je pouk na daljavo 2020/21 vplival na delovanje šolskih zborov Kako je pouk na daljavo 2020/21 vplival na delovanje šolskih zborov Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si How Did Distance Education in 2020/21 Affect the Work of School Choirs? Izvleček Prispevek izpostavlja problema ko delovanja šolskih pevskih zborov v času izvajanja ukrepov pro širjenju bolezni covid-19, ki traja od marca 2020 naprej. Pouk smo izvajali in ga še izvajamo na daljavo s pomočjo digitalne tehnologije ali pa zaradi ukrepov v omejenih okoliščinah (npr. delo v mehurčkih), zato se soočamo z globalnimi posledicami: upadom števila otrok, upadom kondicije petja, upadom mo vacije za petje in slabšo kakovostjo dela. Ključne besede: šolski pevski zbori, covid-19. Abstract The ar cle highlights the issue of the ac vity of school choirs during the implementa on of measures to prevent the spread of COVID-19, which have been in place since March 2020. Lessons were and con nue to be held at a distance using digital technology or, on account of the measures, in limited circumstances (e.g., working in bubbles), which has had global consequences: a reduced number of children, a declining singing ability, declining mo va on to sing, lower quality of work. Keywords: school choirs, COVID-19. STROKA Uvod Šolsko zborovsko petje v Sloveniji ima bogato tradicijo, ki izhaja iz narodne kulturne dediščine in je zato tudi sistemsko podprto. Gojimo in razvijamo ga sistematično po vsej šolski vertikali. V okviru predšolske vzgoje petje izvajamo vsakodnevno v rednem programu v okviru področja umetnost,1 opredeljenega v Kurikulu za vrtce (Bahovec idr. 2004). Vrtčevski pevski zbori delujejo v mnogih vrtcih v okviru nadstandardnega programa. Vodijo jih vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljic, ki imajo afiniteto do glasbe. V vrtčevski zbor je lahko vpisan vsak otrok ne glede na razvitost njegovih glasbenih sposobnosti. Zborovske vaje potekajo enkrat tedensko, največ eno šolsko uro, v dopoldanskem ali popoldanskem času. Glavni cilj predšolskega zborovskega petja je doživljanje, spoznavanje in uživanje v petju. Otroci nastopajo najpogosteje v ožjem okolju za starše. Na ravni osnovne šole spada pevski zbor v razširjeni program oz. interesne dejavnosti. Vodenje zbora je sistemizirano delovno mesto za strokovne delavce2 (gl. 40. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Ur. l. RS 16/2007), zato lahko na vsaki osnovni šoli deluje enoglasni otroški pevski zbor (70 ur letno oz. 2 uri tedensko) in večglasni mladinski pevski zbor (140 ur letno oz. 4 ure tedensko). V otroški pevski zbor (v nadaljevanju OPZ) so praviloma vključeni vsi otroci, ki izrazijo interes za petje v zboru, ne glede na glasbene sposobnosti. Vključenost otrok v mladinske pevske zbore (v nadaljevanju MPZ) pa je pogojena z otrokovim interesom in selekcijo zborovodje glede na otrokove glasbene sposobnosti. Cilji in priporočila za delo s pevskim zborom so predpisana s konceptom (Žvar idr. 2002), pri čemer se enoglasni zbori osredotočajo na pridobivanje osnovnih glasbenih izkustev s petjem, večglasni pa v poglabljanje vokalne tehnike, glasbenega spomina, razvoja muzikalnosti ter širjenja znanj iz slovenske in svetovne zborovske literature. Pomembna vloga osnovnošolskih zborov je tudi sodelovanje na prireditvah v šolskem okolišu, na regionalnih, državnih in tudi mednarodnih zborovskih srečanjih in revijah. 1 2 Na srednješolski ravni zborovska dejavnost poteka v okviru nadstandardnega programa. S šolskim letom 2022/23 bo postalo vodenje zbora sistemizirano delovno mesto (gl. točko 11 7. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, Ur. l. RS 178/2021), pri čemer se učitelju, ki vodi zbor, »tedensko število ur pouka zmanjša za 2 uri pouka na teden za zbor /…/, vendar skupaj ne več kot za 6 ur pouka na teden, če ima šola več pevskih zborov /…/« (70 ur letno na posamezni zbor). V osnovnem glasbenem izobraževanju je prav tako sistemizirano delovno mesto zborovodje (gl. Pravilnik o sprejemu dopolnjenega predmetnika in učnih načrtov v izobraževalnem programu Glasba, Ur. l. RS 11/2010). Na glasbenih šolah lahko delujejo eno- ali večglasni zbori s 70 urami vaj letno (2 uri tedensko). Cilji predmeta so opredeljeni z učnim načrtom (gl. Arko idr. 2011). Iz opisanega je razvidno, da je zborovsko petje podprto po vsej šolski vertikali na sistemski ravni, kar je unikum v svetu. Izvajanje vaj pevskih zborov v času ukrepov proti širjenju epidemije covida-19 Zborovsko petje na šolah v času ukrepov proti širjenju epidemije covida-19, tj. od marca 2020 naprej, poteka drugače, kot smo bili vajeni pred ukrepi. Delo v večjih in mešanih skupinah, kot je za zborovsko dejavnost značilno, je omejeno. V času zaprtja šol oz. pouka na daljavo je bila zborovska dejavnost izvajana tako kot vse druge dejavnosti s pomočjo sodobne digitalne tehnologije, kar je popolnoma drugačne kot v času pred tem. Tako so ukrepi proti covidu-19 na področju zborovske dejavnosti prinesli spremembe v načinu dela, kar vpliva na kakovost otrokovega petja ter na motivacijo otrok za petje. Kako so potekale vaje pri osnovnošolskih zborih od marca 2020 do junija 2021, opisuje analiza vprašalnika s sedmimi vprašanji za učitelje glasbene umetnosti Kurikul za vrtce (Bahovec idr. 2004) obravnava šest področij dejavnosti: gibanje, jezik, umetnost, družbo, naravo in matematiko. Otroške pevske zbore vodijo učitelji glasbene vzgoje ali razredni učitelji, mladinske pevske zbore pa izključno učitelji glasbene vzgoje. 3 4 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Inge Breznik, Kako je pouk na daljavo 2020/21 vplival na delovanje šolskih zborov (GUM) v osnovnih šolah, opravljena v maju 2021, v kateri je sodelovalo 188 učiteljev. a) Preverjali smo, koliko zborov/vokalnih zasedb je delovalo na posamezni šoli pred zaprtjem šol (pred marcem 2020) zaradi covida-19, s čimer dobimo uvid v količino izkoriščenih sistemiziranih ur za vaje pevskega zbora. Preglednica 1: Delujoči zbori na posameznih šolah pred epidemijo covida-19 Nič f (f %) OPZ MPZ Komorne vok. zasedbe Deški zbor/ zasedba Eden f Dva f Več f (f %) (f %) (f %) 56 96 36 0 (29,8 %) (51,6 %) (18,6 %) 10 165 13 0 (5,3 %) (87,8 %) (6,9 %) 32 4 0 0 (17,0 %) (2,1 %) 5 0 0 0 (2,6 %) Videokonferenčna okolja zaradi latenece zvoka ne omogočajo sočasnega petja otrok, so pa videokonference pomembne za ohranjanje stika, komunikacijo in pripadnost otrok k določeni skupini ter za motivacijo otrok za petje. Na vseh šolah, sodelujočih v anketi, delujejo OPZ, na polovici teh šol celo po dva OPZ. Na 94,7 odstotka šol delujejo MPZ. Ugotavljamo, da so sistemizirane ure za pevske zbore v celoti izkoriščane (210 ur letno oz. 6 ur tedensko). Predvidevamo, da so na 5 odstotkih šol, na katerih ne delujejo MPZ, ure za MPZ prerazporedili med več OPZ ali pa niso izkoristili oziroma sistemsko uveljavili vseh 6 ur vaj pevskega zbora. b) Zanimalo nas je, v kolikšni meri so anketirani učitelji želeli sodelovati s svojimi zbori na držav3 4 ni 27. Reviji Zagorje ob Savi v aprilu 2020 (ki je bila zaradi epidemije odpovedana), s čimer se dokazuje kvaliteta zborov na teh šolah. Preglednica 2: Želja po sodelovanju z zbori na 27. Reviji Zagorje ob Savi, april 2020 Da f (f %) Ne f (f %) OPZ 23 (12,3 %) 165 (97,7 %) MPZ 22 (11,7 %) 166 (88,3 %) Okoli 10 odstotkov anketiranih učiteljev je želelo s svojimi zbori sodelovati na državni 27. Reviji zborov Zagorje ob Savi aprila 2020.3 Revija je bila zaradi epidemičnih razmer odpovedana. Zbori, ki so bili v februarju 2020 na vrhuncu svojih priprav na državno revijo, so z marcem 2020 doživeli večmesečno zaprtje šol ter s tem ustavitev njihovega delovanja. To je prineslo upad pevske kondicije in motivacije otrok za petje, ki se je vlekla še v šolsko leto 2020/21. c) Naslednje vprašanje se veže na obliko in način izvajanja vaj šolskih pevskih zborov v času omejitev zaradi epidemije covida-19 v šolskem letu 2020/21, s čimer dobimo vpogled v pogoje dela učitelja in učenca. V času prvega (od marca do maja 2020) in drugega (od oktobra 2020 do marca 2021) zaprtja šol je bilo okoli četrtina zborov anketiranih učiteljev nedelujočih, saj učitelji niso izvajali vaj.4 Učitelji so bili s temi urami prerazporejeni na druge delovne obveznosti (npr. pomoč otrokom s posebnimi potrebami). V času prvega zaprtja šol je v skoraj 60 odstotkih potekalo delo s pomočjo spletne učilnice ali spletnih strani šole oziroma učitelja, na katere so učitelji nalagali gradiva (npr. notno gradivo, posnetke posameznih glasov in glasbenih spremljav, vaje Državna Revija Zagorje ob Savi je bienalno zborovsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in je v zadnjih šestih letih pred epidemijo covida-19 doživela porast v količini prijavljenih in sodelujočih zborov. Leta 2014 se je na revijo prijavilo 19 OPZ in 20 MPZ, leta 2016 30 OPZ in 23 MPZ, na revijo leta 2018 pa 24 OPZ in 20 MPZ. Zapisi anketirancev: »Ravnateljica mi ne dovoli vaj.« »Radi bi prepevali v živo, čeprav po razredih, v mehurčkih, z maskami ipd., pa nam ne pustijo.« »Šole zelo različno izvajajo vaje oz. jih ne izvajajo pevskih vaj v času epidemije. Želim si, da bi bili v navodilih enotni in da bi na vseh šolah lahko peli. Tako pa eni nismo smeli, drugi pa vseeno so – kot da nismo na istem planetu.« »Zaradi majhnosti šole in posledično majhnega števila otrok iz posameznih razredov vaj zbora od marca 2021 naprej nisem izvajala niti v mehurčkih. Sem se pa uspela z ravnateljico dogovoriti, da pomagam razrednim učiteljicam od 1. do 5. razreda pri izvedbi ur glasbene umetnosti. To je se mi je zdela sprejemljiva rešitev. Tako vsi otroci vsaj kdaj zapojejo in imam stik z vsemi otroki. Pripravljamo tudi pesem za množično petje, seveda pa to ni nivo zahtevnosti, ki bi ga želeli razvijati pri pevskih zborih.« STROKA Preglednica 3: Način izvajanja vaj šolskih pevskih zborov v času omejitev zaradi epidemije covida-19 Marec–maj 2020 (1. zaprtje šol) Maj–junij 2020 (v šoli, konec šolskega leta) September– oktober 2020 (v šoli, začetek šolskega leta) Oktober 2020 – marec 2021 (2. zaprtje šol) Marec–junij 2021 (v šoli, konec šolskega leta) Zbor Gradivo v SU, na spletni strani f (f %) VK f (f %) OPZ 39 (20,7 %) 111 (59,0 %) 7 (3,7 %) 31 (16,5 %) 0 0 MPZ 39 (20,7 %) 108 (57,5 %) 8 (4,2 %) 33 (17,5 %) 0 0 OPZ 31 (16,5 %) 29 (15,4 %) 3 (1,5 %) 10 (5,3 %) 70 (37,3 %) 45 (23,9 %) MPZ 34 (18,1 %) 27 (14,4 %) 3 (1,5 %) 11 (5,8 %) 64 (34,0 %) 49 (26,1 %) OPZ 12 (6,4 %) 7 (3,7 %) 4 (2,1 %) 3 (1,5 %) 67 (35,5 %) 95 (50,5 %) MPZ 14 (7,4 %) 8 (4,2 %) 4 (2,1 %) 6 (3,2 %) 59 (31,4 %) 97 (51,6 %) OPZ 35 (18,6 %) 75 (39,9 %) 17 (9,0 %) 61 (32,4 %) 0 0 MPZ 31 (16,5 %) 74 (39,3 %) 16 (8,5 %) 67 (35,5 %) 0 0 OPZ 28 (14,9 %) 22 (11,7 %) 3 (1,5 %) 8 (4,2 %) 117 (62,3 %) 10 (5,3 %) MPZ 28 (14,9 %) 28 (14,9 %) 4 (2,1 %) 15 (7,9 %) 99 (52,6 %) 14 (7,4 %) Konec šolskih let 2019/20 in 2020/21, po prvem in drugem zaprtju šol, so prevladovale vaje v mehurčkih po posameznih razredih.7 Ob začetku šolskega leta 6 7 Na šoli, več razredov skupaj f (f %) Vaj nisem izvajal f (f %) za pevsko tehniko) za učenčevo individualno pevsko vajo doma. V času drugega zaprtja šol pa je tretjina šol izvajala vaje s pomočjo naloženih gradiv v spletnih učilnicah oziroma na spletnih straneh, druga tretjina šol pa je izvajala vaje v kombinaciji z gradivi v spletnih učilnicah oziroma na spletnih straneh ter videokonferenčnimi srečanji,5 pri čemer je učitelj pel, otroci pa so za njim ponavljali ob izklopljenih mikrofonih.6 5 Na šoli, v mehurčkih, po posameznih razredih f (f %) Kombinacija VK in gradiva v SU, na spletni strani f (f %) 2020/21, ko so bile epidemične razmere zaradi poletja in časa počitnic ter s tem povezanega zmanjšanega pojava virusnih obolenj bolj umirjene, so na 50 odstotkih šol anketirancev vzpostavili vaje pevskih zborov v večjih mešanih skupinah, kot je za zbore običajno. Ugotavljamo, da je bila zborovska dejavnost v času zaprtja šol usmerjena v individualno vajo učencev doma, s ciljem usvajanja posameznih pevskih glasov pesmi, da bo učenec svoj glas obvladal in ga suvereno izkazal v skupinskem petju v živo v šoli, ko bodo to dovoljevale epidemiološke razmere. Videokonferenč- Zapis anketiranca: »Naše delo na daljavo je bilo pri MPZ kombinirano z delom preko Zooma. Motivacija je pri otroškem zboru zelo padla; če se bo takšno delo brez nastopov in združevanj razredov nadaljevalo še v naslednjem šolskem letu, bomo ob sprostitvi zbore postavljali iz nule.« Zapisa anketirancev: »V času zaprtja šol smo poskusili z videokonferencami, a niso bile uspešne. Ko smo se vrnili v šole, sem podvojila pevske vaje obeh zborov. OPZ delam v mehurčkih po razredih. V MPZ sem najprej delala po posameznih razredih, sedaj pa združujem po dva razreda, do 10 pevcev, pevci so presrečni, da se družimo.« »Zbori umirajo. Učenci radi pojejo skupaj, ne vsak sam pred zaslonom ali ob posnetku zborovodje. Vsakršna omejitev dela, kakršno je bilo pred karanteno, ima katastrofalne posledice.« Zapisi anketirancev: »Ker je veliko razredov, se je že pri OPZ zelo skrčilo število vaj na posamezni oddelek. Določeni oddelki imajo vaje vsake tri tedne, ker drugače ni izvedljivo. Ker ni učiteljic za podaljšano bivanje, so v času vaj VSI učenci enega oddelka v razredu, in s tistimi, ki so vpisani na vaje, izvajam vaje, ostali pa pišejo nalogo, rišejo ... Hkrati je ogromno otrok, ki sprašujejo, zakaj se vidimo tako redko, in so resnično željni prepevanja. Z učenci MPZ pa vaj ne izvajam, ker ni možno; nikakor nismo našli rešitve. Gradivo je objavljeno v spletni učilnici. Otroci me sprašujejo, zakaj ni vaj. Želijo si prepevati!« »Najhuje je, da ne morem imeti vaj v svoji glasbeni učilnici, ker jo ves čas zaseda moj razred (sem razredničarka) in se selim s sintesizerjem po šoli.« »S pevskimi zbori je težko delati zaradi prepovedi združevanja skupin. Dejansko pevski zbori ne obstajajo, pač pa gre le za vokalne skupinice.« 5 6 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Inge Breznik, Kako je pouk na daljavo 2020/21 vplival na delovanje šolskih zborov na okolja zaradi latence zvoka ne omogočajo sočasnega petja otrok, so pa videokonference pomembne za ohranjanje stika, komunikacijo in pripadnost otrok k določeni skupini ter za motivacijo otrok za petje. Tako je bila skupinska zborovska dejavnost v času zaprtja šol prekinjena.8 Skušala se je obuditi vsakokrat, ko so se otroci vrnili na šole, kolikor so to dovoljevale epidemične razmere in z njimi povezani ukrepi (v večji meri vaje v mehurčkih, manj vaje v večjih, mešanih skupinah). č) Oblika in način dela sta narekovala tudi zahtevnost izbora pesemskega repertoarja/programa za zbore v času omejitev zaradi epidemije covida-19. Preglednica 4: Zahtevnost pesemskega repertoarja/programa za zbore v času omejitev zaradi epidemije covida-19 Enostavno 1 2 3 131 (69,7 %) 51 (27,1 %) 6 (3,2 %) Zahtevno Preglednica 5: Vsebina pevskega repertoarja zborov v času omejitev zaradi epidemije covida-19 Enoglasne Dvoglasne Večglasne Ljudske in priredbe ljudskih Enostavne slovenske umetne Zahtevne slovenske umetne Slovenska popevka, slovenski pop Tuje popularne Muzikal, jazz 8 Zbor Nič f (f %) Nekaj f (f %) Veliko f (f %) OPZ 7 (3,7 %) 47 (25,9 %) 134 (71,3 %) MPZ 32 (17,0 %) 114 (60,6 %) 42 (22,3 %) OPZ 136 (72,3 %) 52 (27,6 %) 0 MPZ 34 (18,1 %) 111 (59,0 %) 43 (22,9 %) OPZ 188 (100 %) 0 0 MPZ 103 (54,8 %) 76 (40,4 %) 9 (4,7 %) OPZ 9 (4,7 %) 137 (72,9 %) 42 (22,3 %) MPZ 37 (19,7 %) 130 (69,1 %) 21 (11,2 %) OPZ 19 (10,1 %) 131 (69,7 %) 38 (20,2 %) MPZ 31 (16,5 %) 138 (73,4 %) 19 (10,1 %) OPZ 146 (77,6 %) 41 (21,8 %) 0 MPZ 150 (79,8 %) 37 (19,7 %) 1 (0,5 %) OPZ 62 (32,9 %) 101 (53,7 %) 25 (13,3 %) MPZ 29 (15,4 %) 119 (63,3 %) 40 (21,3 %) OPZ 141 (75,0 %) 41 (21,8 %) 6 (3,2 %) MPZ 51 (27,1 %) 107 (56,9 %) 30 (15,9 %) OPZ 138 (73,4 %) 31 (16,5 %) 19 (10,1 %) MPZ 125 (66,5 %) 51 (27,1 %) 12 (6,4 %) Zapis anketiranca: »V bistvu v tem času sploh ne moremo govoriti o delovanju zborov, saj skupinice niso zbor.« STROKA Večina anketiranih učiteljev (okoli 70 %) je za svoje zbore izbirala enostaven pevski program, kar je za nov način dela ter nepredvidljive čase pričakovana učiteljeva odločitev. Enostavne pesmi so lažje usvojljive in s tem za otroka motivacijsko bolj spodbudne. Tudi vsebina programa za petje je bila v prilagojena razmeram v času omejitev zaradi epidemije covida-19. Otroški zbori so v času omejitev zaradi epidemije covida-19 prepevali veliko enoglasnih pesmi (okoli 71 %) ter nekaj ljudskih pesmi in njihovih priredb (okoli 73 %), enostavnih slovenskih umetnih pesmi (okoli 70 %), popularnih pesmi in slovenskih popevk (okoli 54 %). Repertoar mladinskih zborov pa je bil sestavljen iz nekaj enoglasnih pesmi (okoli 61 %), dvoglasnih pesmi (59 %), večglasnih pesmi (okoli 40 %), ljudskih pesmi in njihovih priredb (okoli 69 %), enostavnih slovenskih umetnih pesmi (okoli 73 %), popularnih pesmi in slovenskih popevk (okoli 63 %) ter tuje popularne glasbe (okoli 57 %). Prevladoval je manj zahteven program z enoglasnimi ljudskimi pesmimi in njihovimi priredbami ter enostavnimi slovenskimi umetnimi pesmimi, slovensko pop glasbo ter popevkami.9 d) Zanimalo nas je stanje zborov (število otrok, motiviranost in pevska kondicija) v času po drugem zaprtju šol do koncu šolskega leta 2020/21, ko so otroci zopet lahko peli v zborih v šoli. 9 10 11 12 13 Preglednica 6: Stanje otrok v zborih na šoli po drugem zaprtju šol do konca šolskega leta 2020/21 Enaka f (f%) Manjša/ slabša f (f%) Večja/ boljša f (f%) Število otrok pri OPZ 86 (45,7 %) 78 (41,5 %) 24 (12,8 %) Število otrok pri MPZ 63 (33,5 %) 108 (57,5 %) 17 (9,0 %) Motivacija 36 (19,1 %) 126 (67,1 %) 26 (13,8 %) Pevska kondicija 7 (3,7 %) 162 (86,2 %) 19 (10,1 %) Anketirani učitelji v večini menijo, da je bilo število otrok pri OPZ enako (okoli 45 %)10 kot pred epidemijo covida-19, v MPZ pa je število otrok padlo (okoli 57 %).11 Slabši sta bili motivacija otrok za petje v zborih (okoli 67 %)12 in njihova pevska kondicija (okoli 86 %).13 Slednji rezultati so bili pričakovani, saj v šolah ni bilo rednih vaj v živo, ki ohranjajo motivacijo in interes otrok za petje ter dvigujejo njihovo pevsko kondicijo. e) Na odprto vprašanje »Želite na tematiko šolskih pevskih zborov še kar koli sporočiti?« smo dobili 78 odgovorov. Nekatere najdete pod opombami pri prejšnjih vprašanjih, nekaj pa jih navajamo tukaj. Zapisa anketirancev: »V tem korona času smo z večjimi težavami gradili dvoglasje in večglasje, predvsem pri pevcih iz nižjih razredov (6., 7. r.). Tudi pri OPZ smo bolj prepevali kot pa študirali zahtevnejši program. Vseeno so pevci radi prepevali in redno hodili na vaje.« »Zaradi dela v mehurčkih in pomanjkanja prostora so pri nekaterih vajah OPZ prisotni vsi učenci posameznih razredov. Sprva jim to ni bilo všeč, sedaj pa aktivno in enakovredno sodelujejo tudi učenci, ki prej niso bili vpisani k PZ. Nekaj ur OPZ na podružnicah zaradi logistike (ker si delimo učitelje s sosednjim zavodom, je prišlo do sprememb v urniku) ni mogoče izvajati; v prihodnjem letu zato pričakujem velike razlike v številu pevcev in tehniki petja med posameznimi zbori. Ur MPZ, ki so na urniku povečini zadnje ure zaradi novih voznih redov avtobusa in dodatnih obveznosti učitelja (pomanjkanje kadra za izvajanje OPB), kljub velikemu interesu pevcev (tedensko me sprašujejo, kdaj lahko začnemo) ne uspemo izvesti v živo. Zato več pojemo pri urah GUM, tudi zelo aktualne pop skladbe, pri katerih učenci blestijo v vzornem znanju besedila, melodij, ritma (tudi zelo zahtevne rap dele se naučijo samoiniciativno) in raznoraznih informacij o ustvarjalcih. K letošnjim uram MPZ je bilo septembra sicer vpisano rekordno število pevcev.« Zapis anketiranca: »Pri OPZ motivacija in kondicija ostajata. Pri MPZ je stanje bolj zaskrbljujoče. Zaradi obremenjenosti s šolskimi urniki in delom na daljavo je marsikdo petje opustil.« Zapis anketiranca: »Mladinski zbor z zlatim priznanjem na tekmovanju se je se skrčil za 3/4. Zahtevnost programa pa še bolj. Vsi otroci 'bežijo' domov. Ob 13.15 je šola že skoraj prazna. Kdaj naj torej izvajamo vaje?« »Upad števila pri MPZ in starejših OPZ že po prvi karanteni, kar se je poznalo pri vpisu v interesno dejavnost jeseni 2020.« Zapisa anketirancev: »Skrbi me. Motivacija je drastično upadla. Še bolj kot pri otrocih pri vodstvu šole.« »Škoda bo velika predvsem pri starejših pevcih (od 4. r. dalje), ker so otroci padli v cono udobja. Brez nastopov in podobne motivacije jih je veliko izgubili izkušnjo 'uživanja' v skupnem zborovskem petju, saj jim mentorji na 'ekranski' način tega nismo mogli nuditi. Pri MPZ bom drugo leto začela s komaj malo večjo komorno skupino.« Zapisa anketirancev: »Tehnične zmožnosti glasu, petje v prostor, petje v enem dihu, moč glasu, to je slabše.« »Tudi pevci sami priznajo, da nimajo več prave pevske kondicije. Petje so zeloooo pogrešali in zato zdaj toliko rajši pojejo. Tudi jaz vedno bolj pogrešam pravo pevsko štimungo na šoli. Bilo je zelo težko, vendar nismo obupali ne učitelji, ne učenci. Vsako srečanje znova smo dokazovali, da zmoremo, da potrebujemo petje.« 7 8 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Inge Breznik, Kako je pouk na daljavo 2020/21 vplival na delovanje šolskih zborov »Nabiram moči in ideje, da začnem zbore na novo postavljati. Ne bo prvič. Akcija.« »Za ponovno postavitev kvalitetnega zbora bom potrebovala kar nekaj časa in veliko energije.« »Nujno moramo ohraniti zbore in tudi nivo, ki smo ga imeli pred covid karantenami. Učenci sami zelo pozitivno in odgovorno želijo, da spet obstaja zbor. Izjeme, ki po karantenah ne želijo k zboru, do petja že prej niso imele afinitete. V veliki meri tudi kolegi učitelji in vodstvo ugotavljajo primanjkljaj v šolskem utripu, če zbora ni.« »Generacije odličnih pevk odhajajo, s tem pa bodo proZborovsko petje je blemi s postavitvijo večglasja v času ukrepov proti pri novih pevcih. Na šole bo širjenju covida-19 treba poslati priporočila oziroutrpelo veliko škodo, ma zahtevo ravnateljem, da se ki je vplivala na pevske vaje (kot obvezni prozmanjšano število gram šole) izvajajo ne glede na ostale interesne dejavnosti. Če vpisanih otrok v zbore, ne drugače, v mehurčkih po poslabšano motivacijo oddelkih ob upoštevanju vseh za petje, predvsem ukrepov. Vodstvo šole mora pa na upad pevske omogočiti ta način, seveda če kondicije otrok ter ima zborovodja željo in voljo kakovost njihovega izvajati pevske vaje, in predpetja. vsem če si pevke tega želijo. Na naši šoli sem pričela s pevskimi vajami v živo. Pevke so povsem očarane, navdušene, po hodnikih, na šolskem dvorišču se na veliko poje. Povedale so, da so jim pevske vaje na daljavo bile preveč zahtevne, niso se znašle, motivacija je padala in resnično so pogrešale petje v skupini – v zboru, večglasju in harmonijah. Zborovodjem so ravnatelji z veseljem dajali namesto pevskih vaj kar dežuranje vozačev, dežurstvo pri malici, kosilu. Nimajo vsi posluha za to dejavnost in pravega občutka, kaj pomeni zborovsko petje in kaj šole izgubljamo.« »Pevske vaje na daljavo so v OŠ res zelo malo efektivne. Vaje zbora so se učenci udeležili le, če je bilo vse ostalo že opravljeno. Pripravljenost na resno delo je bila nizka. Zborovodja pa je lahko upravičil ure, namenjene zboru. Je pa ta način vseeno boljši kot biti brez pevskih vaj.« »Manko, ki je nastal v zadnjem letu in nekaj mesecih,v je gromozanski. Zavedati se moramo, da so zadnje resne vaje zbora bile v februarju leta 2020, če nam bodo dovolili, bomo ponovno zares lahko začeli delati septembra 2021, kar je leto in pol povprečnega dela s pevci. Potrebno bo veliko dodatnega napora, da bomo spravili dejavnost na prejšnjo raven.« »Zbore je treba izvajati pod normalnimi pogoji. Z masko se otrok ne sliši, nemogoče je videti gibanje obraznih mišic, pravilne postavitve ustnic in gibanje brade. Z masko je vaje nemogoče optimalno izpeljati.« »Delo na daljavo se zelo pozna pri delu s pevskimi zbori, sploh pri MPZ. Sama zelo rada delam s pevskimi zbori, ampak od otrok nisem zahtevala, da pojejo v maskah, zato sem delo tudi prilagodila in dala poudarek na inštrumentalnem delu. Še vedno sem mnenja, da otroci z maskami ne morejo peti. Prav tako je skoraj nemogoče delati večglasje v pevskem zboru, saj moramo imeti otroke v mehurčkih.« »Zborovsko petje je samo v živo lahko pravo doživetje, vse ostalo je delo po sili razmer.« »Menim, da bo potreben čas, da bomo zbore ponovno postavili na svoje mesto. Otroci sicer čutijo potrebo po petju, a nekateri ne obiskujejo vaj, ker jim tega ne dovolijo starši, kljub temu da smo upoštevali vse odloke in priporočila. Je pa bilo veliko razhajanj med samimi glasbenimi pedagogi, saj nekateri vaj sploh niso izvajali.« Sklep Raziskava je pokazala, da je zborovsko petje v času ukrepov proti širjenju covida-19 utrpelo veliko škodo, ki je vplivala na zmanjšano število vpisanih otrok v zbore, poslabšano motivacijo za petje, predvsem pa na upad pevske kondicije otrok ter kakovost njihovega petja. Učitelji so v času zaprtja šol podpirali individualno vajo pevcev doma tako, da so jim v spletne učilnice oziroma na spletne strani šol ali učitelja posredovali gradiva (npr. notno gradivo, posnetke po glasovih, posnetke spremljav za karaoke petje). Skupinsko sočasno petje prek videokonferenc ni bilo mogoče zaradi latence oziroma časovnega zamika zvoka. Videokonferenčna srečanja so bila velika pomoč pri vzdrževanju stikov s pevci. Ob vrnitvi STROKA v šole je večina vaj potekala v mehurčkih, v manjših skupinah in še poteka tako, kar je daleč od razmer za delo v večjih, mešanih skupinah (tj. skupna vaja zbora z vsemi pevci skupaj) in bi lahko vplivalo na dvig kakovosti dela z zborom. Na mnogih šolah zbori še vedno ne delujejo. Zato je upravičeno, da govorimo o ponovni vzpostavitvi šolskih zborov oziroma o ponovnem zagonu šolske zborovske dejavnosti, ki nas bo spremljala v naslednjih šolskih letih. Temelj zagona zborovske dejavnosti je pouk glasbene umetnosti v osnovni šoli oz. pouk glasbe v srednjih šolah, ki naj bo dejavnostno naravnan (izvajanje, ustvarjanje, poslušanje), s poudarkom na skupinskem, razrednem petju (vsaka ura glasbe naj se začne ali konča s 15-minutnim petjem). Petje naj vključuje veliko gibanja (npr. petje z gibanjem, izvajanje na lastna/telesna glasbila, gibno ustvarjanje ob glasbi in v njej). Vaje pevskih zborov naj temeljijo na razvoju in rasti pevske kondicije oz. glasovnih in muzikalnih sposobnosti pevcev ter konceptu izbora programa od lažjega h težjemu, od znanega k neznanemu, od ljudskega k umetnemu ter od enoglasja k večglasju. Zakaj se je vredno truditi, da ohranimo pevske zbore? Zato ker je petje dejavnost s širokim spektrom pozitivnega vpliva na naša življenja. Ima estetsko vrednost, saj privzgaja smisel za lepoto, urejenost, skladnost, senzibilizacijo, empatijo, organiziranost, vztrajnost in 9 disciplino. Ima kulturno vrednost, saj velja za najmočnejše kulturno bivanje v Sloveniji z bogato večstoletno tradicijo v slovenski kulturni glasbeni dediščini. Ima sociološko vrednost, saj ljudi povezuje, združuje, mreži, krepi medgeneracijsko sodelovanje in občutek za biti družbeno koristen, Vaje pevskih zborov naj dviguje samopodobo, samotemeljijo na razvoju in zavest, motivira ter bogati rasti pevske kondicije posameznika v preživljanju oz. glasovnih in prostega časa. Ima terapevmuzikalnih sposobnosti tsko vrednost, saj pozitivno pevcev ter konceptu učinkuje na naše psihično in telesno zdravje, odpravlja in izbora programa od zmanjšuje govorno-jezikovne lažjega h težjemu, od motnje, krepi telesno držo, znanega k neznanemu, dihalne zmogljivosti, imunski od ljudskega k sistem, srčni utrip, krvni tlak, umetnemu ter od frekvenco dihanja ter občutek enoglasja k večglasju. zadovoljstva in sreče. Ima kognitivno vrednost, saj z učenjem melodičnih in ritmičnih fraz ter besedil razvijamo pozornost, koncentracijo, verbalni, slušni in glasbeni spomin ter posledično globlje dojemanje, učinkovitost in večjo ustvarjalnost. Naj nam nikoli ne zmanjka pevskega entuziazma in energije za pevsko vzgojo otrok. Viri Arko, D. idr. (2011). Pevski zbor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Bahovec Dolar, E. idr. (2004). Kurikul za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Ur. l. RS 16/2007. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, Ur. l. RS 178/2021. Pravilnik o sprejemu dopolnjenega predmetnika in učnih načrtov v izobraževalnem programu Glasba, Ur. l. RS 11/2010. Žvar, D. idr. (2002). Pevski zbor: Razširjeni program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo. 10 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | David Bandelj, Zborovsko petje – vzgoja k lepoti Zborovsko petje – vzgoja k lepoti Choral Singing – Education towards Beauty Dr. David Bandelj Humanistični licej Gorica, Italija DIZ Trubar- Gregorčič, Puccinijeva ulica 14, 34170 Gorica, Italija dbandelj@yahoo.it Izvleček Članek povzema ugotovitve delavnice, ki sem jo imel na Otočcu v okviru izobraževanja ZRSŠ septembra 2019. V njem skušam razčleni nekatere ne nujno glasbene razsežnos zborovskega petja in pri tem izpostavi vlogo zborovodje ter poda nekaj izzivov za nadaljnje delo. Predvsem me zanimajo psihološka in vzgojna plat mskega dela ter pedagoški pristop zborovodje kot sinergičnega oblikovalca sil in teženj pevcev. Ključne besede: zborovodja, zborovsko petje. Abstract The ar cle sums up the conclusions reached at the workshop which I held in Otočec as part of a training programme organized by the Na onal Educa on Ins tute Slovenia in September 2019. In the ar cle, I a empt to analyse certain dimensions of choral singing, not necessarily musical ones, and in the process highlight the role of the choirmaster and suggest a few challenges for future work. I am mostly interested in the psychological and educa onal aspect of teamwork, and in the pedagogical approach of the choirmaster as a synergis c shaper of the singers' powers and aspira ons. Keywords: choirmaster, choral singing. Apologija k naslovu Da bo »lepota odrešila svet«, je vedel že Fjodor Mihajlovič Dostojevski; njegova izjava, ki je zapisana v romanu Idiot, je tako preplavila svet, da je postala že simbolna za vsak tip umetnosti in njenega spopadanja z estetiko, toda povedati je treba, da ruski pisatelj ni imel v mislih zgolj tega, temveč tudi neizrekljivo plat vsakega umetniškega snovanja, ki je nujno vezano na koncept človekove vloge v njem in njene posvečenosti. Gre skratka za izjemno širok pojem lepote, ki vključuje tudi idealizem. Ta je vsem zborovskim navdušencem nekako pisan na kožo, pravzaprav pa se spaja tudi z nekoliko bolj znanstvenim, ampak vseeno zgodovinskim pojmom lepote, ki ga poznamo iz antične Grčije, to je kalokagathia (καλοκαγαθία), sintagma, ki združuje v sebi pridevnika »lep« (καλὸς – kalòs) in »dober« (ἀγαθός – agathòs) in predstavlja poleg estetske vrednosti tudi moralno integriteto, kar pomeni, da vse, kar je resnično lepo, je tudi nravstveno dobro. V spoju obeh pravkar omenjenih vrednot lepote je zgrajeno tudi moje prepričanje o vlogi zborovskega petja in vrednotnem sistemu, v katerem skušam kot STROKA zborovodja vplivati na svoje (repertoarne in ekipne) izbire ter na svojo posredovalno vlogo, saj je to, kar želim podati pevcem v naših skupnih druženjih, predvsem dejstvo, da je petje v zboru ena izmed življenjsko pomembnih veščin, v jeziku sodobnosti bi temu rekli life skill. Trdno verjamem, da je zbor prvovrstna kovnica karakterjev, izraznosti in skupnega dihanja, utripa in povezovanja, kar je za čas, v katerem utrip merita predvsem tehnološka pismenost in instant informacija, dragoceno in pomembno. Vloga zborovodje seveda pri tem ni zanemarljiva, temveč je celo bistvena. Prepričan sem namreč, da vsak (Foto Ožbej Černe) zgraditi skupino, kot jo prikazuje sledeča: (Foto Ožbej Černe) 11 kolikor toliko izobražen dirigent lahko pripelje zborovsko Zbor je prvovrstna telo do merljivih rezultatov, kovnica karakterjev ki zajemajo intonacijo, prein skupnega dihanja, pričljivost izvedbe, artikulautripa in povezovanja. cijo ipd. Težko pa je še kako dobremu glasbeniku delovati na tistih področjih, ki niso merljiva, so pa posebno za heterogeno skupino ljudi, kakršna je zbor, izjemno pomembni za njegovo preživetje in rast. Če izrazim s slikovno predlogo, je namen tega prispevka razmišljati, kako iz skupine, ki jo prikazuje spodnja slika: 12 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | David Bandelj, Zborovsko petje – vzgoja k lepoti Na prvi sliki je razvidna disciplinirana skupina pevcev, na drugi pa nasmejana skupnost, ki ne skriva ljubezni do tistega, kar dela, in do tega, da se preprosto, a ne samoumevno, počuti dobro v odnosih, ki se pletejo med njenimi člani. Kako do tega? Pri stvareh, ki imajo višji smisel, je treba vedno iskati izvor. Tako sem pri samoizpraševanju, ki vključuje razloge o tem, kako pevci doživljajo svoje petje v zboru, startal prav pri njih. Vsak otrok v določeni fazi razvoja razume petje po svojih trenutnih močeh, zmogljivostih in talentih. Tako sem opravil krajšo anketo med pevci različnih starosti iz OPZ Emil Komel in iz MeMlPZ Emil Komel, ki sem ju vodil v lanskem šolskem letu. Na vprašanje »Zakaj prepevam v zboru?« so odgovorili tako (navajam entropično): … ker v zboru lahko poješ več glasov in potem je celota super lepa. Mara, 10 let … ker želim nekoč peti v odraslem zboru … Lucija, 8 let … ker sem slišala zbor, kjer poje moja sestra in sem se zaljubila. Petra, 6 let … ker rada pojem in bi rada pela še boljše. Lucia, 10 let … ker je pevski zbor v zadnjih letih postal del mojega življenja in uživam v tem, kar pojemo in ustvarjamo. Samuel, 20 let … ker mi je všeč peti med čudovitimi ljudmi, s katerimi delimo isto strast. Zala, 18 let … ker me to definira. Alessandro, 20 let Jasno je, da gre za različna zavedanja, vsa pa izhajajo iz globljega uvida v lastno osebnost, ki je seveda različna. Skupni imenovalec je pri vseh zgoraj omenjenih izjavah dobro počutje. Vendar definicija takega tipa dobrega počutja ni površinska, temveč globinska. Gre od čistih estetskih občutkov (»všeč mi je peti«) do projiciranja sebe v prihodnost (»rada bi pela v odraslem zboru«), mimo zavedanja lastnih razvojnih (z)možnosti (»rada bi pela boljše«) vse do globljih ekstatičnih občutkov (»rada delim magijo glasbe«), socialnih vzgibov (»zbor je del mojega življenja«, »rada delim isto strast z ljudmi«) ali celo identitetnih definicij (»petje v zboru me definira«). Na tem mestu, v tako pisani paleti čustvenih in miselnih vzgibov, postane ključna vloga tistega člena, ki vse tovrstne elemente združuje in katalizira, kar je pravzaprav ena izmed vlog zborovodje/dirigenta. Sam imam za zelo pomenljivo podobo, ki zborovodjo primerja s svetilnikom. Ta kaže pot in usmerja. V lepem vremenu ali svetlobi je njegova prisotnost znamenje stabilnosti: vem, kam moram. V temi in neprilikah je njegova luč tista, ki me pripelje v varen pristan. Ta definicija zavzema – še pred glasbeno podobo dirigenta – njegovo pedagoško ali človeško plat. Prva je učljiva, za drugo je potrebno močno zavedanje, ki je včasih bolj potrebna veščina kakor glasbena … Toda … Ali smo svoje pevce kdaj povprašali, kako sami gledajo na zborovodjo, kako si predstavljajo njegovo vlogo, katera je v njihovih očeh podoba zborovodje? Tudi tu sem med svojimi pevkami in pevci opravil krajšo anketo. Odgovorili so na vprašanje, ki je bilo bolj razčlenjeno. V otroškem zboru sem vprašal, »katera je po vašem mnenju vloga zborovodje«. Spet navajam entropično: … ker doživljam čustva, ki jih nikjer drugje ne. Jakob, 20 let … mora dobro poznati skladbo, raje na pamet, mora dobro vedeti, kdaj pojemo forte ali piano in mora znati dirigirati. Petra, 6 let … ker mi je všeč deliti glasbo in njeno magijo z drugimi. Katarina, 18 let … mora dobro poznati teorijo glasbe in znati peti, da nas lahko dobro nauči. Mara, 10 let STROKA … mora upoštevati naše želje in med vajami mora biti resnost in hkrati zabava. Emi, 8 let … mora poenotiti različne glasove in iz njih narediti novega, ki je lepše. Sara, 7 let Sodeč po odgovorih so otroci od 6. do 10. leta lahko zelo dobra ogledala za posameznega dirigenta. Pri mladih od 16. do 20. leta pa sem vprašal, »katere so lastnosti, ki jih mora imeti dober zborovodja«. Takole so odgovorili: Energičen, pripravljen, spoštljiv, ambiciozen, zna ustvariti dobro vzdušje in skrbi za skupnost. Mira, 18 let Mora vzpostaviti s pevci tak odnos, ki je v delovnih trenutkih strog in avtoritativen, v prostem času pa prijateljski. Pietro, 19 let Človečnost. Urška, 17 let Predaja ljubezen do glasbe, spoštuje vsakega posameznika, da se vsak čuti pomemben člen zbora. Zaveda se potenciala zbora in ga razvija, da ta ne ostaja »na istem mestu«. Sara, 19 let Ne teži preveč. Se posveča vsem pevcem. Marta, 20 let Kar me osebno žene naprej, je vztrajnost, ki jo dirigent ima. Nejka, 19 let Je prijatelj in umetnik, ki deluje skupaj s tabo. Eva, 19 let Je kot oče svojim otrokom. Lucija, 17 let Naštete podobe so evokativne. Vsebujejo zelo razvejeno dihotomijo, saj so zmes lahkotnosti in resnobnosti, ambicije in želja ter neprestanega nihanja med človeško 13 in sublimno platjo umetnosti in prek nje tudi življenja samega. Za pevce smo zborovodje nosilci različnih vlog, očitno med sabo povezanih, vendar včasih tudi zelo oddaljenih. O tem kroži nešteto bolj ali manj resničnih zgodb, ki na svetovnem medmrežju dobivajo tudi svojo ironično ikonografijo. Morda ste že videli sliko z naslovom „the many hats of a choir director“, kjer smo v eni sami osebi združeni dirigenti, motivatorji, terapevti, zgodovinarji, dietologi, menežerji, potovalni agenti, šoferji in še bi lahko našteval ... Pravzaprav nas javno mnenje po eni strani postransko obravnava, saj smo zborovodje v najboljšem primeru le slaba kopija orkestrskih dirigentov, ki so postali v javnem imaginariju eden od simbolov (volje do) moči, po drugi pa se sami zavedamo, da je to netipičen način vodenja, ki zajema veliko veščin, od izjemne glasbene izobraženosti (v kateri je zajeto vse od vokalnosti do vodenja fraz, harmonije, analize, kompozicije in zgodovine), čuta za timsko delo, sposobnosti empatije, literarnega čuta (največkrat operiramo z besedili) vse do poznavanja elementov metrike, plesa, anatomije, fizike, razpolaganja s človeškimi viri, duhovnega vodenja in še kaj bi lahko našteli. Če dodatno ironiziramo, bi lahko vsak zborovodja nosil majico z napisom: I am a choir conductor, what is your superpower? V resnici seveda nihče izmed nas ni superheroj, bolj se nagibam k interpretaciji, da je velika večina zborovodij predanih ljudi, ki želijo izboljšati svet, predvsem pa tega ne delamo sami, saj ni zborovodje brez zbora. Velika večina zborovodij je predanih ljudi, ki želijo izboljšati svet, predvsem pa tega ne delamo sami, saj ni zborovodje brez zbora. Tako postane jasno, da je zborovska glasba izjemno timsko zasnovano delo. »Zborovsko izkustvo je ekipno izkustvo.« (Di Lorenzo 2020: 37) Če za vodilo jemljemo misel, ki naj bi jo izrekel Erazem Rotterdamski, in sicer, da je »prvi korak do znanja medsebojna ljubezen učenca in učitelja«, kar nas pelje spet v vode helenske klasike, lahko razumemo, iz katerih vzgibov se rojeva možnost, da zborovodja ustvari iz heterogene skupine pevcev skupnost različno čutečih, a enako utripajočih ljudi. Pojem ljubezni, ki 14 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | David Bandelj, Zborovsko petje – vzgoja k lepoti izhaja iz Erazmovega stavka, gre razložiti z drugim velikanom sodobne psihologije, Erichom Frommom, ki pravi (2006: 24), da je »ljubezen zrel odgovor na eksistenčni problem« in jo razlikuje od drugih simbiotičnih združitev, pri katerih je ena stran bolj odvisna od druge. Pri ljubezni, kot jo pojmuje Fromm (2006: 26), gre za vprašanje dajanja oz. V času hitrega pretoka darovanja, v katerem lahko podatkov in površnosti obe strani, če sta dovolj osvešinformacij je ena izmed čeni, z dajanjem ne izgubita temeljnih značilnosti ničesar. Pravzaprav je glavni prav možnost, da vodi značaj ljubezni prav dajanje, pevca v odkrivanju ne pa sprejemanje. Temu globin, ki so glasbene, avtor pripisuje poseben status psihološke, čustvene. in pomen. Dajanje je zanj »najvišji izraz zmožnosti. Prav tedaj, ko dajem, doživljam svojo trdnost, svoje bogastvo, svojo moč. Občutek povečane vitalnosti me napolni z veseljem. […] Dajanje me potemtakem bolj veseli kakor prejemanje – ne zato, ker bi bil prikrajšan, temveč zato, ker z dajanjem pokažem svojo živost.« (Fromm 2006: 27) Ob tem velja omeniti še štiri temeljne elemente dejavne ljubezni, ker so vsi (ob dajanju) ključni pri razvoju odnosa posameznika do skupine. To so po Frommu (2006: 29) še skrb, odgovornost, spoštovanje in vednost. Vsi ti elementi so tudi med seboj soodvisni. Če se osredotočimo na element dajanja, skušajmo premisliti, katera je pri tem specifika zborovodje. Identiteta, ki se na ta V času hitrega pretoka ponačin lahko poustvari datkov in površnosti informaposebno v odraščajočih cij je ena izmed temeljnih znazborih, je pomembna čilnosti prav možnost, da vodi na človeški in simbolni pevca v odkrivanju globin, ki so glasbene, psihološke, čusravni. Da pride do tvene; uči plavanja »proti tega, je ključna tudi toku«; omogoča poslušanje, ki sestava posameznega ni le glasbeno, ampak je celozbora. Idealna je pri vito, psihofizično, v kolikor tem uravnovešena mora posameznik zliti svoj glas zastopanost obeh v enotnost fiktivnega »tretjespolov. ga« glasu, za katerega nas mala Sara (gl. zgoraj) uči, da je lepši od vseh, ki sestavljajo njegovo vsoto. Poleg tega je vloga zborovodje tudi učenje »dajanja« svobode, saj je zbor nenehno fluktuantna in mutirajoča skupina (koliko bolečin doživljamo zborovodje ob vsakem pevcu, ki seveda iz najplemenitejših razlogov zapusti skupino, kar je izjemna življenjska šola odpovedovanja navezanostim). Predvsem pa ostaja zborovodja lahko dragocen osebni spremljevalec, »starejši brat«, stoječ nekje med staršem in prijateljem, saj je za ustvarjanje umetniškega presežka nujno poznati v obisti duše, s katerimi so-deluje. Kaj pa pevec? V čem je dajanje pevca lahko koristno za skupino/skupnost in kako? V naših zborih pojejo pevci heterogenega izvora in različnih motivacij in znanj. Poliedričnost figur, ki soustvarjajo zvočno in čustveno okolje, je pri tem dodana vrednost, saj upošteva individualno specifiko posameznika, kateremu lahko zborovodja daje dovolj pozornosti in svobode v okviru njegove enkratnosti, vsota vseh posameznih enkratnosti pa omogoča ustvarjanje skupine oz. skupnosti. Tu pa je treba, da vsak pevec (pod budnim mentorskim vodstvom svojega zborovodje) premakne svoje gledišče do skupnosti na način, ki ne obstoji na podlagi videza, temveč na podlagi vsebine in vključuje lastno individualnost kot ključ do identitete zbora-skupine-skupnosti. Pozornost pevca je treba premakniti od »sem boljši ali slabši od …« do »nihče ni tak, kot sem sam«, kar naglasi pevčevo unikatnost (Di Lorenzo 2020: 38) in jo postavi v službo skupnosti, v kateri se individualnosti ne izničijo, temveč postanejo možnost odgovorov na življenjska vprašanja. V odnosu, ki izpostavlja identiteto in edinstvenost posameznika (ki je seveda tako glasovna kot značajska), lahko zbor zaživi kot skupnost, v kateri se odnosi pletejo predvsem na podlagi iskrenosti. Ta predpostavlja tudi določeno mero tveganja, saj je v trenutku, ko nekomu zaupam, tveganje implicitno. Tak odnos pa bo prinesel tudi v vsako izvedbo potrebno magijo, o kateri smo slišali že pri zgornjih odgovorih posameznih pevcev in pevk. Nobena izvedba ni podobna drugi, saj je vsaka rezultat trenutka, ki ga soustvarjajo silnice, o katerih skušam tu spregovoriti. Medsebojno zaupanje, ki ga skupnost ponuja v primerjavi s skupino, in posledični faktor tveganja sta garant tudi za pogum in drznost, kar se neizbežno kaže v tem, kar skupina/skupnost skupaj ustvarja, kar bi v našem primeru predstavljale STROKA posamezne glasbene izvedbe. Čim večja je povezanost v skupnosti, tem močnejši bo faktor tveganja in drznosti tudi v glasbi, kar predpostavlja večje vpletanje čustev, ki lahko zajamejo zbor in poslušalce, ker je angažiranost k skupnemu cilju bolj ozaveščena. Identiteta, ki se na ta način lahko poustvari posebno v odraščajočih zborih, je pomembna na človeški in simbolni ravni. Da pride do tega, je ključna tudi sestava posameznega zbora. Idealna je pri tem uravnovešena zastopanost obeh spolov, vemo pa, da je fantovski del po zborih po navadi precej maloštevilen. O razlogih, zakaj je tako, ne bomo razpravljali, lahko pa razglabljamo o možnostih, da se več fantov vključi v zborovsko petje. V kolektivni zavesti so fantje za zbor manj primerni kot dekleta, vendar je to le floskula, ki se opira na stereotipe. Res pa je, da je doživljanje zborovskega petja pri fantih načeloma različno. Če je pri dekletih estetski čut bolj razvit že v nežnejših letih, je pri fantih nekoliko latenten, bolj prihaja na površje njihova tekmovalnost, ki pa lahko postane izjemna priložnost za ves zbor. Ker fantje nenehno potrebujejo dokazovanje in izzive, je lahko njihova angažiranost dobra možnost za hiter napredek zbora, kar bo seveda ugodno vplivalo tudi na dekleta, ki bodo s svojim estetskim čutom in pazljivostjo tudi sama vplivala na globlji razvoj notranjih vzgibov pri fantih, ki potrebujejo najprej adrenalinske izkušnje, ki startajo iz površine proti notranjosti, medtem ko pri dekletih opažam obratno pot, iz globljih estetskih doživljanj lahko uberejo pot proti bolj površinskim občutkom. Vsaka »kategorija« lahko torej prek lastnih prirojenih kompetenc razvija svoj estetski čut in pride do medsebojnega vpliva, kar seveda pomaga skupini/skupnosti do dodatnih pomembnih korakov na poti. Problem nastane ob dejstvu, kako fantom omogočiti večje pristopanje k zborovskemu petju. Zagotovo jim je treba ponuditi različne izzive, saj bodo težje od deklet zdržali uro, poldrugo uro vaj ali morda celo več, tako da bodo relativno mirni na svojih stolih. Sam sem si v trenutku, ko sem imel srečo, da sem od svojih predhodnikov dobil zbor s polovičnim številom fantov, ki so ravnokar začeli obdobje mutacije, pomagal predvsem z ustvarjalnostjo. V pogovorih z različnimi strokovnjaki sem prejel veliko med sabo nasprotujočih si nasvetov, od tega, da naj jih pustim, da v tem obdobju ne pojejo, do tega, naj jim omogočim, da pojejo v okviru svojih zmožnosti, ne da bi jih pri tem forsiral. Odločil sem se za slednjo 15 in svojim fantom tako omogočil miren prehod skozi delikatno fazo. Obenem sem si pomagal s širjenjem repertoarja, tako da sem jemal skladbe, ki so za mladinski zbor že predstavljale višjo stopnjo interpretativnih in vokalnih zmogljivosti, tudi ker sem altovsko linijo zaupal fantom, ki so tako ustvarili posebno zvočno barvo (in občutili pomembnost svoje vloge!). Ker sem računal na to, da bodo izziv sprejeli z zanimanjem, sem tvegal, in to se je izkazalo za odločilno potezo, saj so fantje postali tako močno »okuženi« s petjem, da so zatem spoznali njegovo estetsko plat in jo Če je pri dekletih negujejo še danes, ko so stari estetski čut bolj razvit dvajset in več let. Pred časom že v nežnejših letih, smo eksperimentalno projekje pri fantih nekoliko tno poskusili s fantovskim latenten, bolj prihaja zborom, v katerem prepevajo na površje njihova vsi fantje iz zborovske piramide, ki je nastala v Gorici tekmovalnost, ki pa na SCGV Emil Komel. Ta lahko postane izjemna kombinacija je dala posebne priložnost za ves zbor. zvočne in karakterne značilnosti. Naj navedem pri tem le občutek otroškega čudenja, ko so osem- in desetletniki zaslišali za sabo zrelejše moške glasove in so se zavedali, katera je njihova možna pot do razvoja. Včasih je morda tudi prav, da otroku omogočiš sanje o njegovi prihodnosti, ne le na profesionalni, športni ali kulturni ravni, temveč tudi na človeški in posledično zborovski, kajti prav ta gre vedno z roko v roki s človeškim razvojem. Če želiš torej mladega človeka dosmrtno okužiti z zborovskim petjem, mu omogoči vpogled v njegove neštete zmožnosti, zagotovo bo našel tisto, ki mu je najbolj prikladČe želiš mladega na in se je bo oklenil, saj mu človeka dosmrtno bo omogočala tako primerno okužiti z zborovskim dozo tveganja kot osebno pripetjem, mu omogoči kovanost v lastne gotovosti. vpogled v njegove Včasih smo zborovodje neštete zmožnosti, prisiljeni k ustvarjalnim in zagotovo bo našel nekonvencionalnim rešitvam, tisto, ki mu je najbolj ki so v glavnem sad izbir in izprikladna in se je bo kustvenosti (ter nekoliko tudi oklenil. zdrave brezglavosti), kajti na različnih študijskih stopnjah 16 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | David Bandelj, Zborovsko petje – vzgoja k lepoti se izobražujemo na podlagi ideala. Treba pa je vedeti, da Včasih smo zborovodje bo po končanem akademprisiljeni k ustvarjalnim skem študiju zborovodja imel in nekonvencionalnim več možnosti, da stopi pred rešitvam, ki so v otroški zbor, ki ga je treba šele glavnem sad izbir postaviti, kakor pred profein izkustvenosti sionalno skupino izurjenih, izkušenih in predanih pevcev. (ter nekoliko tudi Skratka: zborovodja mora v zdrave brezglavosti), veliki večini primerov sam kajti na različnih vzgojiti pevce svoje prihodnoštudijskih stopnjah sti. Morda nam ti izzivi lahko se izobražujemo na služijo, da bi bilo v tem smislu podlagi ideala. mogoče tudi širše razmisliti o posodobitvi študijskih kurikularnih dejavnosti na akademijah in drugih vzgojno-izobraževalnih institucijah, ki bi zborovsko glasbo obravnavale še bolj celostno in funkcionalno. Namesto sklepa Da bo lepota odrešila svet zborovodje, verjetno ne dvomimo, sicer ne bi počeli tega, kar nas tako globoko opredeljuje. Pri tem početju pa nismo nikoli sami, potrebujemo skupino ljudi, s katero rastemo z roko v roki, glasom ob glasu in zavestjo ob zavesti. Bolj podobni smo kirurški ekipi v operacijski sobi, kjer ima vsak udeleženec natančno določeno vlogo, brez katere operacija ne bo uspešna. Pri tem pa se je treba zavedati, da skupnost, ki jo lahko glavni kirurg – zborovodja ustvari, temelji na pozitivni spodbudi, ki izhaja iz ljubezni. To sem sam občutil, ko sem pred leti poslušal pevsko revijo Zlata grla v Gorici, ki ima že dvajsetletno zgodovino in stalno raste v kakovosti. Na vrsto je prišel otroški zbor, katerega člani so počasi začeli korakati na oder. Mala pevka, ki je imela težave pri hoji, je prišla na oder in odšla z njega v naročju svoje zborovodkinje. Med gromkim in prisrčnim aplavzom publike. Vse je bilo tedaj v trenutku jasno. Ko začneš peti v zboru, se zavedaš, da ni pomemben samo glas. In ko to spoznaš, takrat nehaš. Ali pa ne nehaš nikoli več. Viri in literatura Coloroso, B. (1996). Otroci so tega vredni. Ljubljana: Tangram. Di Lorenzo, C. (2020). Il coro in adolescenza: questioni identitarie. Choraliter. XXI/60. 36–38. Fromm, E. (2006). Umetnost ljubezni in življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mina, C. (1996). Psicologia dell’amore. Padova: Edizioni Messaggero. Nucci, G. (2007). Il direttore di coro come leader del gruppo. Choraliter. VII/22. 8–12. STROKA Ustvarjalni glas v zboru Creative Voice in a Choir Mateja Černic Večstopenjska šola Doberdob, Piazza S. Martino, 1, 34070 Doberdob, Italija mateja_mc@yahoo.it Hvala vsem mladim pevcem, še posebej mojim Viharjem, s katerimi nenehno odkrivamo nove razsežnosti ustvarjalnega glasu. Izvleček Glas je za človeka najpomembnejše sporazumevalno sredstvo, ki ponuja številne možnos glasbene izraznos . Pri zborovski dejavnos je vzgoja glasu temeljnega pomena za homogen in podprt zborovski zvok. Ta vsekakor sloni na posameznikih, zato je za uspešno postavitev skupnega zvoka nadvse pomemben individualni prispevek posameznika. V članku obravnavamo pojem ustvarjalnega glasu, ki sega na področje vokalne tehnike in ustvarjalnos ; ta ponuja razvoj krea vnega muzikalnega pristopa posameznega pevca, ki tako omogoča prepričljiv in doživet nastop zbora. Ključne besede: glas, petje, vokalna tehnika. Abstract The voice is a person's most important means of communica on, which provides many opportuni es for musical expression. In choral ac vi es, vocal educa on is essen al to achieve a homogeneous and supported choral sound. The la er most definitely relies on individuals, which is why the individual contribu on of each singer is of the utmost importance for successfully crea ng a uniform sound. The ar cle discusses the concept of crea ve voice, which pertains to vocal technique and crea vity; it enables the development of each singer's crea ve musical approach, which in turn enables the choir to give a convincing and passionate performance. Keywords: voice, singing, vocal technique. 17 18 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mateja Černic, Ustvarjalni glas v zboru Vokalna tehnika je pri pevski dejavnosti ključnega pomena za vse zborovske zasedbe, tudi za otroške in mladinske zbore. Za pravilno vokalno tehniko ne skrbimo samo med upevanjem, Otroški glasovi temveč tudi med izdelovanso lahkotnejši od jem skladb; pri upevanju se glasov odraslih, ker lahko skoncentriramo izključpri petju prevladuje no na kvaliteto tona in telesno glavina resonanca. angažiranost, ki je potrebna Glavni cilj vokalne pri tem. Pri vokalni tehniki nas vodita dve glavni načeli: tehnike je približati se cilj vaje in način izvedbe. »idealnemu« pevskemu Kateri je cilj vokalne tehnike glasu. pri otroških in mladinskih zborih, ko je treba »pustiti«, da glas zazveni naravno? Otroški glasovi so lahkotnejši od glasov odraslih, ker pri petju prevladuje glavina resonanca. Glavni cilj vokalne tehnike je približati se »idealnemu« pevskemu glasu, zato kot pravi Martina Burger,1 si prizadevamo, da glas zveni polno, toplo in naravno, razvijamo resonanco, težimo k čim bolj intonančno čistemu petju, vzgajamo za izvajanje različnih dinamičnih stopenj in ritmično natančnost, skrbimo za jasno artikulacijo in dikcijo; želimo oblikovati glas, ki je sposoben izražati različna čustvena razpoloženja. znati prepoznati dobro izvedbo, poseči v primeru, če ta ni pravilna, in preoblikovati ter nadgrajevati vajo glede na nastajajoči rezultat. Zelo pomembno in nenadomestljivo vlogo ima tudi zgled, ki ga s svojim pevskim izvajanjem posreduje zborovodja – pevci se namreč največ naučijo po imitaciji. Struktura upevanja mora biti smiselna; začnemo pri vajah za sproščanje in aktivacijo telesa, nadaljujemo z vajami za dihanje in aktivnost prepone, sledijo še vaje za resonanco, izenačevanje vokalov, dikcijo, izenačevanje registrov, dinamiko in oblikovanje enotnega zborovskega zvoka. Pri tem je najpomembnejši način izvedbe vaje. Marsikatera vaja je lahko v osnovi pravilna, vendar je zaradi napačne izvedbe neprimerna. Zborovodja mora Ustvarjalni glas pa ni vezan le na ustrezno izpeljavo vokalnotehničnih vaj: s tem izrazom želimo predstaviti interakcijo vokalne tehnike in ustvarjalnosti, ki spodbuja kreativen muzikalni pristop posameznega pevca. Čemu pa je to v zboru potrebno? Najprej bom na kratko opredelila pojem ustvarjalnosti in nadalje utemeljila, kako je ta pristop vezan na uspešen zborovski nastop. Upevanje ne sme nikoli postati samo redundantno ponavljanje vzorca; tudi upevalne vaje morajo biti povezane z glasbo in muzikalno izvedbo, ki se bo tako kot modus operandi čim bolj usidrala v zavest pevca: kar koli zapojem, mora imeti muzikalni smisel. 1 2 Glasbena pedagogika se z različnimi metodologijami in pristopi že vrsto let usmerja v holistični pristop sprejemanja in izvajanja glasbe; to je pomembno predvsem pri petju, ko moramo aktivirati telo, čustvo in um. Upevalno vajo zato opremimo z gibom, ki od zunaj reproducira občutke, ki naj bi jih imeli v telesu. »Zunanji« strukturirani gib pevcem omogoča iskanje občutkov, h katerim stremimo, in pripravi telo za »notranje gibe« in občutke. Vir energije, ki jo potrebujemo (tudi) pri petju, je v telesu, zato je treba z upevalnimi vajami sprva aktivirati naš »motor poganjanja«. Upevanje ne sme nikoli postati samo večkratno, neumorno ponavljanje vzorca; tudi upevalne vaje morajo biti povezane z glasbo in muzikalno izvedbo, ki se bo tako kot modus operandi čim bolj usidrala v zavest pevca: kar koli zapojem, mora imeti muzikalni smisel. Pri mladih pevcih tako tudi med upevalnimi vajami vključimo gib, ki nam pomaga pri fraziranju, govorimo o vzdušju, karakterju, barvah, npr. »Predstavljaj si, da je sinje modro kot pomladno nebo brez oblačka; zapoj«. Kljub številnim definicijam ustvarjalnosti, ki prikazujejo razsežnost opredelitve pojma, ne obstaja enotna definicija, ki bi zadostila vsem področjem, s katerimi ustvarjalnost stopa v stik. Za našo uporabo se usmerimo na naslednjo definicijo: Ustvarjalnost je miselni proces ustvarjanja novih idej ali poustvarjanje nove celote iz idej, ki že obstajajo.2 Ključnega pomena je torej izhodišče, da ustvarjalnost ni spretnost ali sposob- Martina Burger (2014): Zborovodja in vokalna tehnika https://www.nasizbori.si/zborovodja-vokalna-tehnika/. Milena Blažič (2012): (https://sl.wikiversity.org/wiki/Razvijanje_ustvarjalnih_sposobnosti). STROKA nost, ki se razvija samostojno, temveč mentalni pristop, način mišljenja in reševanja problemov, ki ga lahko vzgajamo in razvijamo na različnih umetnostnih in neumetnostnih področjih. V množici multidisciplinarnih raziskav pri opredelitvi pojma ustvarjalnost ugotavljajo znanstveniki3 trojnost pristopa: vidik ustvarjalnosti kot procesa, vidik ustvarjalne osebe ter vidik ustvarjalnega produkta. Pri glasbeni dejavnosti, ki jo bomo obravnavali, je najprimernejše pojmovanje ustvarjalnosti kot procesa, ki pa je seveda neločljivo vezan na mentorsko figuro zborovodje kot ustvarjalne osebe. Kako pa je lahko divergentno mišljenje – ki ga definiramo kot odprt način mišljenja – povezano z zborovskim petjem in poustvarjanjem? Kako lahko ustvarjalnost vpliva na dovršen in prepričljiv nastop zbora, ko dejansko skupina »le izvaja« notni zapis? Odgovor se skriva v izhodišču problema, ki sem ga večkrat zaznala kot strokovna spremljevalka na območnih revijah ali tekmovanjih OPZ in MPZ. Že same izvedbe (in razpis tekmovanj) na regijskih in državnih tekmovanjih pričajo, da je slovensko otroško in mladinsko zborovstvo na zelo visoki ravni; odlična sistemska ureditev glasbene vzgoje v šoli ter angažiranost in radovednost zborovodij omogočata visoko raven poustvarjanja tudi tistih zborov, ki se udeležujejo samo območnih revij. Ob tehnično dovršenem nastopu – solidni intonaciji, dobrem ritmu, homogenem zvoku ter raznolikosti dinamike – pa ostajajo nastopi nekaterih zborov zadržani in ne povsem prepričljivi. Če bi morali opredeliti ta manko v ocenjevalni lestvici, bi ga verjetno uvrstili pod interpretacijo: nastop ni povsem prepričljiv. Včasih se res zgodi, da zbor zgleda in zveni »naveličano«, »monotono«, »resno« ter tako zgreši glavni cilj: na umetniški način (seveda s potrebnimi tehničnimi sredstvi) posredovati vsebino skladbe, ki jo določa preplet glasbe in besedila – biti posrednik sporočila, emocije, impresije. Večkrat pri nastopih pogrešamo pristni otroški ali mladinski žar, občutek, da pevci radi pojejo in da jim to vzbuja pozitivna čustva, da zavestno izražajo ter posredujejo vsebino. Na tej točki se ponovno navezujemo na ustvarjalni pristop, za katerega verjamemo, da pevec z njim doseže aktiven individualni pristop do muziciranja. Gre za vzgojo pristopa (ki ga lahko pre3 4 nesemo tudi na druga –šolska ali življenjska – področja): če se pevec nauči, da je začenši z upevalnimi vajami aktiven, uigran, radoveden, propozitiven in da vaje izvaja doživeto, z aktivacijo telesa in domišljije, bo tak pristop prenesel tudi na pevsko poustvarjanje skladbe. 19 Pri glasbeni dejavnosti, ki jo bomo obravnavali, je najprimernejše pojmovanje ustvarjalnosti kot procesa, ki pa je seveda neločljivo vezan na mentorsko figuro zborovodje kot ustvarjalne osebe. Pri upevalnih vajah in izdelovanju skladb čim večkrat vključujemo pevce celostno in jim predlagamo raznolike dejavnosti; s pomočjo telesne aktivnosti bodo lažje premoščali vokalno-tehnične izzive. Čim večkrat vključujemo tudi emotivno sfero doživljanja in izražanja: enostavno vajo lahko zapojemo z različnimi razpoloženji ali karakterji, npr. »Zapoj kot petletni otrok, kot starček, kot morje/reka/studenec/potoček, zapoj, kot bi bil cvetoče drevo v pomladi, kot bi bil nežna snežinka, ki se spušča z neba, kot bi bil jesenČe se pevec nauči, da ski list, ki se spušča na tla.«4 je začenši z upevalnimi Pri pevcih razvijamo široko vajami aktiven, paleto izraznih sredstev, ki so uigran, radoveden, vezana na občutja – ta bomo propozitiven in da zlahka priklicali tudi pri izdevaje izvaja doživeto, lovanju skladb. z aktivacijo telesa Drugi vidik, ki zelo pripoin domišljije, bo tak more k doživetemu in prepripristop prenesel čljivemu nastopu, vključuje tudi na pevsko analizo in razumevanje bepoustvarjanje skladbe. sedila. Pevcem predstavimo besedilo z doživetim interpretiranim branjem, opozorimo jih na stilistične pesniške prvine, pri katerih stopi zvok v odnos s pomenom, in skupaj interpretiramo vsebino. Ob tem analiziramo uglasbeno besedilo in s pevci ugotavljamo, katere prvine besedila je skladatelj poudaril s svojo uglasbitvijo. Pri raziskovanju in analizi nam divergetno mišljenje zarisuje neskončno obzorje večpomen- Plucker in Beghetto (2004) v Martina Opaka: Ustvarjalnost – proces, oseba in produkt (http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2008_2/opaka.pdf ). Prispodobe si seveda lahko izmislijo tudi pevci sami. Lahko gre didaktična igra tudi v nasprotno smer: učenci ugotavljajo, katero razpoloženje ali čustvo nekdo izraža s svojim petjem (enostavne vaje). 20 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mateja Černic, Ustvarjalni glas v zboru skosti besedila, komunikacije med besedilom in glasbo ter interpretacije. S pomočjo skupne analize lahko pevce vključimo v aktivno soustvarjanje interpretacije skladbe: Kje bo v frazi muzikalni ali pomenski naslon? Ustvarjalnost pevcev se razvija tudi z dejanskim glasbenim »poustvarjanjem nove Najbolj neposredno celote iz delov, ki že obstajajo«. sredstvo glasbenega Najbolj neposredno sredstvo ustvarjanja je glasbenega ustvarjanja je imimprovizacija: pevce provizacija: pevce postopopostopoma uvedemo ma uvedemo v strukturirano improvizacijo, torej krajšo v strukturirano ritmično ali melodično imimprovizacijo, torej provizacijo. Primer take imkrajšo ritmično provizacije je npr. solistično ali melodično ustvarjanje in »podajanje« meimprovizacijo. lodije ob spremljavi kvintnega borduna, ki ga izvaja zbor. Predpogoj za uspeh take vaje je prijazno okolje, ki vzbuja zaupanje v samega sebe in pevcem omogoča, da se lotijo izziva brez strahu, da bi bil njihov poskus zasmehovan. Na področju razredne glasbene didaktike poznamo različne možnosti glasbenoustvarjalnih dejavnosti: od snovanja novega besedila do izmišljevanja melodije, ustvarjanja zvočne slike itn. Pri zborovskem petju so najbogatejši material ljudske ali ponarodele pesmi, ki jih lahko didaktično preoblikujemo, jih spletemo v venček, opremimo z gibom ali plesom ter jim dodamo kak dramski vložek.5 Gre za proces ustvarjanja, ko nam končni izdelek sploh ni glavni cilj, temveč sredstvo, da pri pevcih vzbudimo radovednost, angažiranost, doživetost in občutek aktivnega soustvarjanja v skupinskem delu.6 Vsak zborovodja dobro ve, da je časa za vajo vedno premalo. Če bi radi, da bi bila celotna vaja v znamenju ustvarjalnosti, bi nedvomno zanemarili druge pomembne vidike zborovske vaje. Ustvarjalnost se nam na tem mestu spet ponuja kot pristop in ne kot vsebina. Za tak pristop in »iskrice navdušenja«, ki jih lahko vključimo v upevalne vaje ali izdelovanje skladb, ni nujno, da so vedno načrtovane in preverjene, včasih se zgodijo 5 6 kar same. Kreativnosti ni treba izsiljevati. V spodbudnem okolju pride večkrat na dan kar sama prek pevcev. Najbolj pomembno pa je, da so »iskrice navdušenja« in doživetega izvajanja del rednih vaj pri zboru. Tako bo ustvarjalni pristop pevca postal »običajen«, kar nas pripelje do idealnega začaranega kroga – ustvarjalnost, ki spodbuja novo ustvarjalnost. Zborovodja se v teh trenutkih izkaže tudi kot pedagog; najtežje je najti pravo razmerje med ustvarjalnim vzdušjem in kaosom. Dati možnost, da se posamezniki izrazijo, je včasih zamudno in neproduktivno, zato je še toliko pomembnejši mentorski pristop zborovodje, ki zna skupino, ki kdaj iztiri, spet pripeljati na tirnice in izkoristiti uporaben predlagani material. Kako lahko zanetimo ogenj ustvarjalnosti? Katera so pravila igre? Osebne lastnosti, ki jih razvijamo pri ustvarjalnosti, so vezane na različna področja; na spoznavnem področju razvijamo lastnosti divergentnega mišljenja (fluentnost, fleksibilnost, originalnost in elaboracija). Zelo pomembna je motivacija; radovednost kot notranja motivacija je najmočnejša gonilna sila ustvarjalnosti. Sproščeno in spodbudno delovno vzdušje spodbuja socialne in čustvene lastnosti, ki jih želimo vzgojiti: zaupljivost, samoiniciativnost, posameznik se mora čutiti sprejetega in varnega v delovnem okolju. USTVARJALNOST – PRAVILA Verjemi v to, kar počneš. Ustvari stimulativno delovno okolje. Tvegaj in poskusi nove stvari. Sprejmi napake in neuspehe. Spremeni zorni kot. Zabavaj se. Navdušenost in ustvarjalnost sta nalezljivi. V drugem delu bomo predstavili nekaj primerov upevalnih vaj za ustvarjalni glas. Ljudske pesmi uporablja kot »delovni material« tudi Orffov pristop, vendar gre v tem primeru bolj za improvizacijo v luči razvijanja čuta za formo kot za razvijanje ustvarjalnosti. Tak primer poustvarjanja smo z Vodopivčevimi Žabami izvedli pri MLPS Vihar z Vrha sv. Mihaela (Gorica). STROKA 1. Sproščanje telesa. Stresemo roke in sprostimo zapestni, komolčni in ramenski sklep, kot bi želeli stresti kapljice vode s telesa. Podobno stresemo tudi noge, s katerimi brcnemo stran vse slabe misli. Najpomembnejše je, da se energija, s katero sprožimo sunkovito stresanje udov, rodi v trupu, približno v višini popka; gibi ne smejo biti mlahavi, nepodprti ali pasivni, temveč energični – trup mora pri stresanju ostati stabilen. 2. Z eno ramo zaokrožimo nazaj, sledi ji še druga rama – z rameni rišemo izmenične kroge, nato hkrati krožimo nazaj. To spodbudi odprtost prsnega koša. Gibanju se pridružijo najprej kolena, ki jih spuščamo skupaj z rameni, nato pa še boki, ki spremljajo kolena; tako s telesom oblikujemo kačo, ki se upogiba v različnih sklepih. Vaja zelo pomaga pri sproščanju in aktivaciji telesa ter občutku pripravljenosti. Pomembno je, da imamo med vajo odprta usta, da lahko mirno vdihujemo in izdihujemo – kot pri vsaki fizični aktivnosti. Pri vaji z mlajšimi otroki lahko na koncu kača tudi sunkovito iztegne jezik. 3. Občutek prizemljenosti (grounding). Mlajšim pevcem lahko povemo zgodbo o drvarju, ki je šel v gozd, da bi sekal drva. V roke primemo namišljeno sekiro, tako da sklenemo dlani in prekrižamo prste; stopala so narazen, ukoreninjena v tla. Naenkrat s »sekiro« zamahnemo proti tlom, tako da upognemo kolena, roke zasukamo navzdol ter se oglasimo s kratkim »ha«: globok podprt ton, pri izvedbi katerega čutimo aktivacijo trebušnih mišic. V zgodbi se lahko drvarju pridružita še žena drvarka in sin drvar, ki izvedeta svoj »ha« z impostiranim glasom v srednje visoki ter visoki legi. Pri tej vaji je najbolj pomemben pravilen vokalni zgled zborovodje, kajti napačna izvedba »vzklika« lahko škoduje. Že večkrat so pevci ali seminaristi predlagali praktično rešitev za drvarsko družino, in sicer uporabo motorne žage, kar seveda upoštevamo, vzamemo žago v roke in izvajamo zvok s podprtim sproščenim tresenjem ustnic na »br«. Drvarsko vajo uporabljamo, ko želimo priklicati občutek podprtosti tudi med izdelovanjem skladbe. 4. Dihalnih vaj se pri otrocih ne lotevamo sistematično, kajti vaditi občutek odprtega telesa je zanje zelo abstraktno. Večkrat zadostuje, da jim namignemo, naj od7 prejo usta in zrak bo že sam »padel v telo«. Pri mladincih se lahko bolj (podobno kot pri odraslih) osredotočimo in opazujemo mehanizem dihanja, tako da pri vdihu z rokami ponazorimo tri prostore »dopiranja«: prepona se zniža, medenično dno se »razpre« ter rebra se »razprejo«. Zrak izdihujemo z dolgim enakomernim »s«, ki mora biti podprt, a ne preveč intenziven. Pri mlajših otrocih lahko pihamo balonček ali pa čarobni balonček napolnimo z vdihavanjem zraka – enakomeren dolg vdih. Nato izdihnemo z dolgim enakomernim »s«. 5. Aktivacija prepone. S pevci ustvarjamo ritmične vzorce z uporabo nezvočnikov in jih spremljamo z gibom. Pri mlajših pevcih si lahko zamislimo, da smo v telovadnici, v kateri igramo različne športe: odbijanje žoge pri košarki spremlja enakomeren »s«. Metanje žoge na koš izvajamo z daljšim »s«, ki se razvije v crescendo. Žogo si lahko tudi podajamo in si izmislimo druge zvoke. Mladostnikom ponudimo tri ritmične vzorce, ki se jih najprej naučimo izvajati skupaj: pozorni smo na pravilno izvedbo in aktivno delovanje trebušnih mišic. Pevce nato povabimo, da v skupinah sestavijo koreografijo; ritmični vzorec opremijo z gibom. Pri tem lahko vključimo tudi prvine body percussona (X = plosk). f 44 œ ) œ Ç œ œ œ œ œ œ œ 6 â 7 . 7 . 7 . &  œ  œ  • œ œ œ œ J J J J J R 3 3 6 â . 7 6. Razvijanje glavine resonance. V glissandu izvajamo kvintni interval navzdol z zvenečim »br«. Izvajanje spremljamo z gibom roke, s katero si »snamemo klobuk z glave« in tako zarišemo polkrog iznad glave naprej. Pevce opozorimo, naj ton zveni v glavini resonanci – pod klobukom. S pevci grizemo žvečilko, zelo nekultivirano in intenzivno; delamo balončke, žvečilka se prilepi na obraz, nakar jo z jezikom in zobmi spravimo z ustnic. Močno žvečenje se zmanjša v bolj umirjeno, vse dokler žvečilka ne postane zvočna (izvajamo na »m«), »žvečenje tona« pa nadaljujemo z zaprtimi usti. Z dlanmi v višini obraza ustvarimo vbočeno polsfero, v katero usmerimo zvočno žvečenje. Poglavje dihalnih vaj bi potrebovalo posebno obravnavo, za katero v tem članku ni prostora, zato ga obravnavamo zelo površno. Tudi pisna navodila za vaje so zelo neotipljiva in bi potrebovala še prikaz v živo. 21 22 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mateja Černic, Ustvarjalni glas v zboru V prvem delu vaje smo aktivirali in sprostili obrazne mišice, ki sodelujejo pri artikulaciji, ter čeljust. V drugem delu smo občutek sproščenosti čeljusti kombinirali z vajo za razvijanje glavine resonance. 7. V naslednjih vajah dodamo samoglasnike. Melodija prvih vaj pri upevanju naj bo vedno padajoča, tako da pevec začne peti v glavnem registru, ki služi kot izhodišče pri izenačevanju registrov. Pred samoglasnikom zapojemo zveneči soglasnik, lahko začnemo z m-jem, ki smo ga uporabljali pri prejšnji vaji, nato pa preidemo na v, s katerim jasno občutimo podporo, ki jo izvajamo s trebušnimi mišicami. Če imamo občutek, da je ton še nepodprt, naj se pevci primejo za boke in nekajkrat izvedejo zvočen podaljšani v. # & # œ œ œ œ Ç 0L MDY 0DM  PDM  PDM  PDM  PDM 9L $/, œ œ œ œ Ç 0L MDY 9DM  YDM  YDM  YDM  YDM 9L Zloge si seveda lahko na novo izmislimo. Za pevce je vaja še bolj zabavna, če jim v nadaljevanju zapojemo za vsako novo ponovitev vaje nov zlog, ki se rima s prejšnjim npr. maj-kaj-saj-raj ali moj-hoj-roj-soj ... Še bolj bomo spodbudili njihovo doživljanje in sodelovanje, če ob vaji dramatiziramo dogajanje in spremenimo ton in karakter, npr. delamo se, da se pogovarjamo po telefonu in izražamo različna razpoloženja – od toplega pozdrava, nato stopnjujemo napet dialog, ki se spremeni v kreganje, ki se nato spet umiri in razneži. Kvintno lestvico navzdol lahko opremimo z gibom, ki uprizarja nasprotno gibanje melodije: dvignemo roke, dlani obrnemo navzgor; ob petju z dlanmi dvigamo strop, ki se je spustil. Pri dviganju stropa sodelujejo tudi noge z upogibanjem in iztegovanjem kolen. Za ize- ## 4 & 4 œ œ 9R  GD œ œ œ YR  GL  FD œœ œœ YR  GD načevanje registrov si moramo predstavljati, da je smer gibanja melodije nasprotna. Za izenačevanje vokalov lahko vajo izvedemo z zlogi vi-ve-va-vo-vu. 8. Izenačevanje registrov. Vajo izvajamo v krogu; z rokami uprizarjamo guganje (sukanje rok desno in levo, podobno kot nihalo), ki ga spremlja spuščanje kolen. V prvem taktu zarišemo polkrog, v drugem taktu pa z rokami zarišemo krog. Ko damo novo intonacijo, naredijo pevci dva koraka naprej v krožnici. Osnovno vajo lahko nadgradimo z dvoglasjem. Določimo, kdo bo pel kateri glas, lahko pa se pevci tudi poljubno odločijo, kaj bodo peli. Samozavesten nastop pri pevcih lahko krepimo tako, da vajo izvajajo solistično: pevec v krogu stopi do sopevca, mu namigne (brez pogovarjanja), kdo bo pel višjo in kdo nižjo linijo, mu da intonacijo in skupaj izvedejo vajo. # 6 j j & # 8 œj œ œ œ œ œ œ œ œ . L  MR L  MR Œ. Œ L  MR j œ œj œ œ j œ œ. œ œ œ L  MR L  MR L  MR Izmislimo si lahko podobne vaje z različnimi obsegi od kvinte ali sekste do oktave. Pri naslednji vaji za vsak interval navzgor izmenično z rokama v predklonu »zajemamo vodo iz morja«, pri zadnjem arpeggiu je polkrožno gibanje počasnejše. Kolena so seveda rahlo pokrčena (čutimo usidranost v tla) in spremljajo gibanje telesa. Œ . Œ œj œ œj œ œj œ œ œ œ. # 6 j j j & # 8 œ œ œ œ œ œ œ œ œ. ]L  D ]L  D ]L  D ]L  D ]L  D ]L  D 9. Ustvarjanje novih upevalnih vaj. Pevcem predlagamo, da si izmislijo nove upevalne vaje na določeno temo. Seveda jih pri tem zborovodja vodi in pomaga œœ œœ œœ YR  GL  FD œœ ÇÇ YR  GD œœ œœ ÇÇ .. YR  GL  FD ## 4 & 4 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ Ç FH  GH  YL  WD FH  GH  YL  WD FH  GH  YL  WD FH  GH  YL  WD FH  GH  YL  WD =DUMD9ROþLþ Œ 7RPDåýDYGHN STROKA nadgraditi idejo. Pri izvedbi smo pozorni na izražanje različnih karakterjev. Izvedbo lahko opremimo z gibom, ki podpira fraziranje. Z MPZ Vihar smo ustvarili nekaj upevalnih vaj na temo pijač. Predstavili smo nekaj vaj, ki služijo predvsem kot iztočnica za novo ustvarjanje. Predloge, ki so vir idej, lahko spremenimo ali nadgradimo. Dodatno jih lahko opremimo z navodili za dinamiko. Upevanje naj ne traja več kot 10 do 15 minut. Ko je le mogoče (glede na prostor in število pevcev), ga izvajamo v krogu, tako da poleg bližjega stika in bolj doživetega izvajanja, razvijamo tudi medosebne odnose in zaupanje med pevci – tudi to kohezivno silo je čutiti na odru. Vsaka vaja je zgodba zase ali preplet različnih zgodb. Pomembno vlogo igra tudi način, kako pevcem vajo predstavimo in kako jo sami izvedemo – korektno, prepričljivo in doživeto. Pisna predstavitev vaj, pa če je še kar najbolj natančna, je zaradi različnih interpretacij izvedbe omejujoča; vaje so hitreje in pravilneje razumljive s pomočjo praktične demonstracije. Kljub temu smo želeli predstaviti načela in nekaj primerov oblikovanja ustvarjalnega glasu v zboru z namenom, da spodbudimo radovednost za nadaljnje raziskovanje in preizkušanje lastnih glasbenoustvarjalnih sposobnosti. 23 Upevanje naj ne traja več kot 10 do 15 minut. Ko je le mogoče (glede na prostor in število pevcev), ga izvajamo v krogu, tako da poleg bližjega stika in bolj doživetega izvajanja, razvijamo tudi medosebne odnose in zaupanje med pevci . »Vsak otrok je umetnik. Težava je, kako ostati umetnik, ko odrastemo.« (Pablo Picasso) Viri in literatura Blažič, M. (2012). Razvijanje ustvarjalnih sposobnosti. Dostopno na https://sl.wikiversity.org/wiki/Razvijanje_ustvarjalnih_sposobnosti. Burger, M. (2014). Zborovodja in vokalna tehnika. Dostopno na https://www.nasizbori.si/zborovodja-vokalna-tehnika/. Opaka, M. (2008). Ustvarjalnost – proces, oseba in produkt: Pregled nekaterih odkritij v zadnjem desetletju. Psihološka obzorja 17, 2, 77–90. Dostopno na http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2008_2/opaka.pdf. 24 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Stojan Kuret, Tako pač čutim ... Razmišljanja in izkušnje o zboru in zborovstvu Tako pač čutim ... Stojan Kuret Razmišljanja in izkušnje o zboru in zborovstvu Conservatorio di musica G. Tartitni Via Carlo Ghega, 12, 34132 Trst, Italija maestrostojc@gmail.com Prispevek je sinteza razmišljanja, ki sem ga imel ob videokonferenčnem srečanju z naslovom Pogovarjamo se o zboru (Parliamo di coro, 2020), za katerega se zahvaljujem Matteu Valbusi in Accademiji Righele ter Združenju zborov iz Veneta (ASAC). Dali so mi možnost, da sem poglobil nekatere svoje misli, ki so dozorele v teku časa in tako oblikovale ta prispevek.1 avtor in protagonist. V zborovski glasbi so namreč dirigentove izbire še bolj bistvene in temeljne. »Tako pač čutim« To je izgovor, ki ga prevečkrat slišim pri mladih zborovodjih, ko odgovarjajo na moje vprašanje »Zakaj tako?«. Tak način dela lahko postane (pravzaprav mora postati) solidna začetna osnova, iz katere lahko startamo in se od nje nato oddaljimo, da bi se prepustili t. i. glasbenemu instinktu, ki nas vodi npr. med koncertnim izvajanjem. Njihov preprosti odgovor ne daje namreč dovolj elementov, ki bi razložili, kaj jih je pripeljalo do tega, da »tako čutijo«, kaj šele da bi bili omenjeni elementi preverljivi ali da bi se strinjali z njimi. Le v trenutku, ko se osvobodimo, odmislimo racionalne in »znanstvene« postopke, ki so značilni za predhodno fazo priprave, lahko pride do kvalitetnega preskoka. Pomembno je razumeti argumente, ki so temelj našega skupnega znanja in posledično odločitve določene vokalne, dinamične ali interpretacijske izbire. Zlahka bomo namreč postali dobri kondicijski trenerji zborov, podobno kot v športu. Da postanemo dobri zborovski dirigenti, pa je treba še marsikaj drugega. Resnica ni ena sama in lahko govorimo o resnici kot o delu določene teorije, pri čemer je vsakdo izmed nas Pot, ki je določena za to, definirajo učni načrti glasbenih akademij in konservatorijev na univerzitetni ravni: 1 Naša vloga in naša odgovornost do kolegov glasbenikov, pevcev, publike in glasbe nas silita, da svoje predloge utemeljimo tudi s postavljanjem etičnih dilem, prek katerih pridemo do interpretativnega dejanja kot zaključka študijskega, raziskovalnega in poglobitvenega procesa. Prispevek je izšel v italijanskem jeziku pod naslovom IO LA SENTO COSI, v reviji CHORALITER (revija Vsedržavnega Združenja deželnih pevskih zborov - FENIARCO), št. 65, september 2021. Prevod: David Bandelj. STROKA Sam sem doživel to izkušnjo: doma smo venomer peli, kar se je nato nadaljevalo najprej v vrtcu in osnovni šoli, ki sem jo obiskoval vzporedno z glasbeno šolo in se tako naravno vključil tudi v otroški zbor. Glasba je vstopila v moje življenje brez prisile, kakor kasneje športna vzgoja, plavanje, smučanje, odbojka, jadranje itd. Ker sta bila dedek in mama učitelja, je bil domači vzgojni model strog in trden, nekak status quo. Ko sem prišel do solidne klavirske baze, sem kmalu odkril in razumel, koliko možnosti bi mi lahko še ponudila glasba. Pri šestnajstih letih mi je moj profesor klavirja, ki je bil tudi ravnatelj glasbene šole (prof. dr. Demšar), ponudil, da bi prevzel otroški zbor, v katerem sem prepeval več let. Bil sem presenečen in vznemirjeno radoveden hkrati. Šola mi je takoj dala potrebno podporo in me redno pošiljala na tečaje zborovskega dirigiranja za otroške zbore, ki so se tedaj odvijali v Sloveniji. Najboljša šola pa je bilo prav delo z zborom, t. i. frontalni pouk. Takoj sem začutil potrebo po novem pristopu, da bi pridobil nove člane in povečal zasedbo. Začel sem s šestimi dekletci in počasi pridobival nove pevce, da se je število članov zbora povzpelo do trideset, vse do tega, da sem dirigiral sedemdesetčlanskemu zboru. Lahko sem v prvi osebi sledil razvojnemu loku zbora, tako na glasbenem kot tudi na organizacijskem področju. Vse je bilo odvisno od moje dobre volje in priprave. Vstopil sem v nov svet, ki sem ga lahko urejal in usmerjal po svoje. Informacije, ki sem jih redno pridobival na tečajih, so mi širile in odpirale nova obzorja, s pomočjo katerih sem odkrival nove in fascinantne glasbene realnosti, in to prav zahvaljujoč nešteto možnostim, ki mi jih je ponudila zborovska glasba. To je bil glasbeni svet, brez katerega nisem mogel več živeti. Po letu študija na ekonomski fakulteti tržaške univerze sem sklenil, da se bom prijavil na sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku za orkestrsko dirigiranje, saj je bil to edini študij dirigiranja v bližini. Vso študijsko pot sem skrbel za svoj mladinski zbor, ki je počasi rastel in sem ga sčasoma lahko nadgradil z dekliškim, nato pa ustanovil še mešani mladinski zbor. V petnajstih letih sem tako rekoč iz nič sestavil zborovsko piramido, obenem pa vseskozi prepeval tudi v mešanem zboru slovenske glasbene šole v Trstu. Izkušnja »z druge strani dirigentskega pulta« je formativna in veliko nauči (včasih tudi, česa ne smemo početi). Vokalno sem vedno imel rad čiste, zveneče in naravno mirne glasove. Z leti sem spoznal in se soočal z različnimi idejami in tradicijami, a sem izbral in našel svojo pot. Ta je temeljila na osebnem okusu, ki se je oziral na izkušnjo in nasvete, pridobljene v letih. Poleg izpopolnjevalnih tečajev sem redno obiskoval vse mogoče festivale, revije, tekmovanja in koncerte, ker je to bil edini način, da sem lahko spoznaval trende in novosti v zborovski glasbi. Že med študijem v Ljubljani so mi ponudili vodstvo priznanega APZ Tone Tomšič, a sem tedaj odklonil, ker za ta izziv nisem bil še dovolj pripravljen in usposobljen, predvsem kar se tiče moške vokalnosti, ki sem jo premalo poznal. Odgovornost je bila prevelika – kot bi sedel za volan bolida Ferrari le z nekaj leti vozniške izkušnje. 25 26 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Stojan Kuret, Tako pač čutim ... Razmišljanja in izkušnje o zboru in zborovstvu po navadi gre za vzgojno pot, ki jo bodoči dirigenti in skladatelji prehajajo vzporedno, le da je skladatelj tisti, ki piše/komponira, medtem ko dirigent izvaja/vodi. Večina študijskih predmetov nas seznanja z različnimi teorijami; do težav pa pride, ko se zavemo, da dirigent nima inštrumenta, na katerega bi lahko vadil, eksperimentiral ali študiral z njim. Če imamo srečo, bomo v prvem letniku študija lahko dirigirali manjšemu orkestru ali komornemu zboru. Na začetku nas opredeli naše predznanje, ki je predvsem instrumentalno, po navadi klavirsko ali orgelsko, z razliko, da ima pianist linearno vizijo glasbe, organist pa vertikalno. Zborovodja pa bo potreboval obe, še najbolje pa je, da oboje dopolni z zborovsko vokalno izkušnjo. Kdor je kdaj pel v zboru, bo torej v rahli prednosti, ker je ta svet spoznal na naraven način, brez obvez in prisil ter tako odkril najbolj neposreden in instinktiven inštrument, s katerim razpolaga vsak izmed nas: človeški glas. Če je človeški zarodek, preden pride na svet, že vajen poslušanja tega, kar se dogaja okoli njega in je ob rojstvu obdan z materinim petjem (vsaj tako upamo), mu bo petje zlahka postalo nezamenljiv spremljevalec. Glasba oblikuje človeka in bolj ji bo ta predan, bolj se bo razvijala v njem. Zvok sam po sebi ni še glasba Svojo misel o vzgoji in pripravi zborovskega dirigenta sem orisal po svoji osebni izkušnji z namenom, da bi poudaril, katere veščine bi moral poznati dirigent, preden sploh stopi pred zbor. Vedno bolj sem prepričan, da bi morali vsi mladi zborovodje, ki so dosegli primerno izobrazbo, začeti pri otroškem zboru, kar je za mladega zborovodjo izjemno formativna izkušnja; lahko jo primerjam oblikovanju gline. To lahko storimo po svojem okusu, ampak obvezno s popolno zavestjo o odgovornosti svojega početja. Zvok sam po sebi ni še glasba, ampak le enakomerna vibracija prožnega telesa. Potrebuje človeško zavest, da ga preoblikujemo v glasbo. Le tako bomo zmožni spremeniti to izjemno obliko komunikacije – zvočno – v glasbeno. Zvok oz. vokalnost zbora postane tako prva stvar, ki se ji je treba posvetiti. Kateri je torej pravi način, da pevce naučimo peti? Pristopov in tehnik je seveda več in morda imajo pri tem zborovodkinje lažje delo pri prikazu. Sam nisem imel nikdar težav, ker sem od nekdaj pel vse glasove. Živ dokaz, da ni nujno prekiniti petja med mutacijo. Vse je seveda odvisno od vokalnosti, ki jo želimo od zbora: ali gre za tenek glas, podoben barvi flavte, ali pa za izbiro briljantnega zvoka brez uporabe vibrata ali celo ravne glasove z naravnim legatom, pri katerem se besedilni zlogi izenačeno prelivajo v urejenem continuumu. Vokalnost izhaja iz konstantnega raziskovanja primerne zvočnosti, ki cilja na to, da poenoti zvok, ga uravnovesi, izenačuje, združi, a obenem pusti pevcu dovolj svobode, da se lahko izraža glede na lastne vokalne značilnosti. Ker sem se največkrat sam vozil v avtu, sem izkoriščal te trenutke, da sem skušal izboljševati lastno vokalnost, preden sem to zahteval od svojih pevcev. Vedel sem, da z živimi praktičnimi primeri pri otrocih lahko prej dosežem rezultat; tako je zbor skušal posnemati in ponoviti to, kar je slišal. Če sem bil sam sposoben nekaj narediti, sem to lahko pričakoval tudi od pevcev. Ta princip je veljal tudi za vse tehnične težave z intonacijo in muzikalnostjo nasploh. Ko otroke vzgajamo k poslušanju, jim ponudimo več primerov in torej omogočimo njihovo izbiro (tako da so aktivno soudeleženi v določene glasbene izbire), razvijamo obenem v njih tudi kritični čut in jih vzgajamo s svojo estetsko vizijo (kar je zelo pomembno, nanje lahko vplivamo v dobrem, a žal tudi v slabem, če so naše izbire sad zmotnih percepcij). Otroci nimajo nikakršnih predsodkov in ne vedo, kaj je strah ali katere so težave in kje se skrivajo. Če jih primerno motiviramo, so brez večjih pomislekov pripravljeni na vse. Za zborovodjo so tako izjemen inštrument, najboljša delavnica ne le za vajo, temveč tudi za to, da lahko doživi na svoji koži posledice lastnih izbir glede vokalnosti, dirigentskega giba – manualne tehnike in muzikalnosti, ki so vedno soodvisne in tesno povezane med seboj. STROKA Realnost je vedno tudi odvisna od tega, koga imamo pred sabo. Ko delamo z lastnim zborom, lahko bolje spoznavamo posamezne pevce in njihove značilnosti. Pazljiv zborovodja bo imel za vsakega pevca mapo, v kateri bo sledil njegovemu tehničnemu, glasbenemu in vokalnemu razvoju. Ne pozabimo, da je nivo zbora vedno odvisen od najšibkejšega člana zbora, saj je veriga močna toliko, kolikor je močen njen najšibkejši člen. Na podlagi tega lahko izbiramo program: ambitus glasov, število glasov (divisi), tehnično težavnost, ki je tako vokalna kot melodična (v vodoravnem smislu: kako potekajo posamezni glasovi, v navpičnem pa: kako se med sabo kombinirajo in postavljajo v relacijo). Ne nazadnje je treba upoštevati tudi sposobnost spopadanja z jezikom, v katerem je napisana skladba. Vse to velja upoštevati in pretehtati, preden se lotimo študija nove partiture. Sam se raje odločam za neznane ali malo izvajane skladbe ter za sodobno glasbo (najraje táko, da jo izvajam prvič), ker mi predstavlja dodaten intelektualni izziv. Ko se ukvarjam s takim tipom glasbe, čutim veliko svobodo, obenem pa odgovornost do avtorja in glasbenega besedila. Pri tem je koristno, če se z avtorjem osebno soočimo in izmenjamo potrebne informacije, ki nas bodo najbolj približale njegovi ustvarjalni zamisli in nas tudi bogatile. Ko sestavljam kateri koli program, se skušam postaviti v vlogo publike, ki naj bi ostala vedno pozorna in radovedna ali celo presenečena nad vsebino, ki jo ponujam. Vedno sem izbiral in odbral veliko skladb, še več sem jih tudi pustil ob strani in s tem pridobil veliko informacij o brezštevilni zborovski literaturi. Dejstvo, da sem prebral in preposlušal veliko zborovske glasbe, mi je omogočilo večjo selektivnost. Če se odločim, da se bom ukvarjal s »klasikom«, moram biti prepričan, da ga bom lahko uspešno predstavil, saj si bo ob poslušanju njegovih del vsakdo priklical v spomin to ali ono izvedbo »tistega odličnega zbora« in jo neusmiljeno primerjal z našo. Vendar si moramo prej postaviti nekaj pomembnih vprašanj: Imam res dovolj dober »inštrument«, da bom lahko izvedel izbrano skladbo? Imajo moji pevci že tako dobro pevsko tehniko in emotivno zrelost, da jo lahko cenijo in pridobijo z njo tako užitek kot znanje? Kaj bi rad dosegel z izvajanjem? Česa bi se lahko vsi skupaj naučili? Za izbiro takih skladb bi moralo obstajati več razlogov, ne pa le znani »Mi je tako všeč …«. Preden se pa s skladbo spoprimemo v razredu ali na vaji, jo moram dobro poznati. Če preberem in zapojem vsako posamezno linijo, se zavem težav, s katerimi se bodo soočali pevci, jih s poglobljenim študijem predvidim in rešim vnaprej. S tem ozavestim skladbo in lahko pravilno reagiram in odgovorim na vsako možno vprašanje. Ko preštudiram posamezen glas in ga postavim v odnos(e) z ostalimi, lahko odkrijem veliko drobnih dragocenosti in jim odrejam pravo težo. Načeloma je treba prehoditi pot, ki je vodila skladatelja pri izbiri besedila in njegovi uglasbitvi ter razumeti smisel njegovih glasbenih izbir. Občutljivost zborovodje bo vodilo tudi pri vokalnosti in zvoku zbora, čigar vokalna kvaliteta bo prvo sporočilo, ki zbor okarakterizira, oziroma je to vizitka, ponujena poslušalcu. Zelo veliko je odvisno od skrbi in kakovosti vokalne tehnike, ki jo zbor in zborovodja stalno urita in nadgrajujeta. Z izenačevanjem vokalne produkcije med posameznimi sekcijami in uravnovešanjem najprej posameznih glasov (ženskega in moškega dela zbora) bo hitreje dosežena poenotenost razlik kakovosti vokalne produkcije posameznika. Že malenkostna razlika v barvi in vokalni emisiji posameznega samoglasnika v unisonu močno vpliva na intonacijo. Prevečkrat se ne zavedamo, kako lahko že v samem začetku rešujemo intonančne probleme, ki nastajajo med prehajanjem samoglasnikov, če pozicija in postavitev različnih vokalov nista že vnaprej dovolj urejeni, izenačeni in poenoteni. Uzavestiti je treba, da je vibrato frekvenčno nihanje (spreminjanje intonacije) in je lahko le dodaten izraz, da ga ne osiromašimo in popolnoma razvrednotimo. Tudi pretirano in smiselno neurejeno poudarjanje zlogov (preveč naslonov) je le trošenje energije in koncentracije ter onemogoča muzikalno izniansirano izdržano petje osmišljenih daljših izraznih lokov fraziranja. Cilj je vzpostaviti napetost loka, ki pelje do poudarjenega zloga ključne besede v frazi, obenem pa ne 27 28 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Stojan Kuret, Tako pač čutim ... Razmišljanja in izkušnje o zboru in zborovstvu smemo pozabiti na artikulacijo in precizno izgovarjavo konzonantov, ki ustvarjajo prepotreben pravilen pritisk, porok za dobro kontrolirano vokalno emisijo. Če skrbimo za zaključni konzonant z vzdržanim pritiskom, bo samodejno prišlo do tega, da se intonacija ne bo premikala (ko izrazna napetost naravno popušča ob koncu vsake fraze). Isto je z aktiviranjem dvojnih konzonantov, ki omogočajo večjo jasnost v izgovarjavi kot tudi ritmično preciznost. Vse to bi moralo biti del znanja vsakega zborovodje, ker neposredno vpliva na kakovost in točnost zborovskega zvoka. Zbor je ogledalo zborovodje; zbor, ki ga ima zborovodja pred sabo, je natanko tisti, ki si ga zasluži. Lahko bi nadaljevali z razmišljanjem o intonaciji tako na horizontalni ravni (sosledje serije intervalov) kot na ravni odnosov med enim in več glasovi, ki omogočajo in tvorijo nove harmonske odnose. Ko pojemo, nezavedno to počnemo v naravni intonaciji, medtem ko se z dodajanjem temperiranih inštrumentov (klavirja) tudi naša intonacija prilagodi (postane temperirana). Tudi intonacija unisona je sicer različna od intonacije dvoglasja, ki še potencira nepreciznosti. Posebno poglavje bi zaslužilo uravnovešanje zvočnosti vertikal. Ko imamo pred sabo harmonsko sosledje, se čim prej osredotočimo na temeljni ton (težko bo zapisan v sopranu!). Najprej zgradimo enostavne konsonance, nato pa bolj kompleksne, uredimo čiste intervale – unisone, kvarte, kvinte, ker bodo predstavljali podlago, na kateri bomo v odnos postavili terce, septime ter zadržke in razveze. Zborovodja mora najprej vzgajati k linearnemu poslušanju, nato pa ga postaviti v odnos z vertikalo in njegovo harmonsko funkcijo. Odkrivanje odnosov in razmerij Organizacija izvedbe vsake skladbe je lahko velik izziv. Čeprav je na prvi pogled enostavna in lahka zadeva, kot se npr. dogaja pri enoglasni kitični skladbi, bi morala postati lepo in zanimivo izvajanje, ki nas naravno vodi do postopnega zviševanja stopnje zah- tevnosti. Če nismo sposobni organizirati enostavnega enoglasja, kako lahko razmišljamo o večglasju? Ko govorim o »organizaciji«, mislim na analizo interpretativnih možnosti skladbe in razreševanja posameznih fraz ter njihovih medsebojnih odnosov, ki omogočajo skladbi trdno logično strukturo. Najprej je treba odkriti, zakaj je neka interpretacija lahko lepa, dolgočasna ali celo neprimerna. Neprimerna je, če ne upoštevamo stilnih zahtev, kot npr. pri polifoniji, ki terja jasnost vseh melodičnih linij; dolgočasna je, če je v barvah neekspresivna ali vokalno zadržana ali celo preveč izumetničena. Dobra izvedba je odvisna od obvladovanja urejenega sosledja drobnih detajlov, ki so med sabo v razmerju. Vse je lažje, če je ta oblika v naši zavesti urejena in jasna, še preden stopimo pred zbor. Svojim pevcem navadno posredujem že takoj pri prvem branju vse informacije glede skladbe. Na voljo imamo različne barvne dinamike: močen »hrup« (disonanca) zveni v nas različno – ustvarja vznemirjenje ali napetost. Če ga postavimo v odnos s konzonančnim akordom, bo ustvaril razmerje zvokov (napetosti). To je pa temelj: uporabljati pripovedno strukturo z usmerjanjem enostavnega ponavljanja istih zvokov za potrjevanje (napenjanje) ali ublažitev (sproščanje). »Ambicija v glasbi je živeti zaključek v samem začetku,« je izjavil izjemni dirigent Sergiu Celibidache, ki sem mu sledil v Saluzzu in Nemčiji po končanem študiju pri nas. Gre za to, da živiš pot, še preden se nanjo podaš, in imaš v mislih jasno pred sabo konec, ki je predviden na začetku. Odsotnost vsakršne napetosti na začetku je podobna odsotnosti napetosti na koncu. Ko namreč sami začnemo neko izjavo, točno vemo, katero sporočilo želimo prenesti. Podobno kot pri semenu, ki nosi v sebi celoten ciklus od brstenja prek cvetenja do venenja. Tako vsaka fraza v svoji artikuliranosti pride do svojega vrhunca in se od tam spušča proti izteku. To je tudi značaj vsake pripovedne strukture: ekspozicija (faza ekstravertiranosti), razvoj (ki pelje do vrhunca) ter zaključek (faza introvertiranosti). Ta koncept je treba uzavestiti tako v času študija kot v trenutku izvedbe, da imamo jasno pred sabo, kaj natančno želimo slišati. STROKA Naša naloga je, da odkrijemo odnose in jih postavljamo med seboj v razmerje. Le tako bomo ustvarili enoten izrazni lok, kakor si ga je zamislil skladatelj. Pomembno bo pri tem ponovno korak za korakom prehoditi pot, ki jo je opravil avtor, da odkrijemo vrednost in razmerja vsake najmanjše arhitekturne celice, ki si jo je zamislil. Tišina pred izvedbo pomeni odsotnost napetosti, predstavitev, evolucijo, ki pelje do klimaksa, in ponovno vrnitev k tišini, ki nas objame po zaključnem zvoku. Tak študijski proces, ki ga bomo morali zavestno usvojiti in podoživeti, nas bo vodil tudi v izbiri dirigentske geste, ki bo sorazmerna in uravnovešena, vedno v funkciji besedila, nikoli pa le brezizrazno skandiranje tempa ali celo sama sebi namen. V trenutku, ko se naša koncentracija obrne k problemu, kako to izvesti, se bo fokus umaknil od glasbene ideje in bosta gesta in shema postali le koreografski efekt, ki nima nobene zveze z glasbo. Primer: Ko plešete, se kdaj sprašujete, kam stopiti in kako, (postaviti stopala)? Podobno je pri vodenju zbora. Ozaveščen zborovodja bo namreč koncentriran na vsako najmanjšo podrobnost, ki je bila obravnavana na vajah, in jo bo nakazal, vedno tudi v odnosu do trenutka, upoštevajoč tudi tehnične elemente, kot je npr. akustika prostora. Vedno je pri vodenju treba brati vnaprej in predvidevati. Čustva, čutenja, misli … v sinergiji in dialogu Ko dobro poznaš pot, po kateri voziš, se boš vedno spomnil pravočasno zavirati pred določenim ovinkom, posebno še če opaziš, da je cestišče mokro. Lahko se zgodi, da bomo morali prilagoditi naše izbire tempa, dinamike, barv in trajanja pri upoštevanju akustike koncertnega prostora, ki je lahko bolj ali manj radodaren. Roke bodo instinktivno in podzavestno sledile glasbeni ideji le, če zborovodja natančno ve, kaj želi slišati. Tri osnovne dirigentske sheme, ki jih navadno uporabljamo, se da naučiti v petnajstih minutah. Postaviti vse v službo glasbe in metričnih zahtev posameznih besed pa je stvar prakse in občutljivosti. Prevečkrat se namreč mladi dirigenti zadovoljijo z idejo, ki jo daje sosledje taktov, in pozabijo, da je to le pripomoček, ki poenostavi glasbeno branje, a včasih besedilo in glasbeno linijo uokviri v kalupe, podobne Prokrustovi postelji. Sam sem se prepričal, kako telesni položaj ali pozicija rok pri dirigentu vzbujajo pri otrocih različne občutke ter emotivno in psihološko vplivajo na njihovo vokalno emisijo ter na telesno predispozicijo posameznega pevca. Premalo se namreč zavedamo, koliko občutkov posredujemo z rokami, če jim dodamo še mimiko obraza, oči in telesa. Zato skušam pevce pri svojem delu prepričati, da se čim prej osvobodijo partiture: ko se lastni part naučijo na pamet, lahko aktivneje sodelujejo z ostalimi glasovi. Le tako lahko aktivno skupaj najdemo potrebna pravilna razmerja in si ustvarimo možnost za nadgradnjo, ki lahko vodi do nekaj več od golega bolj ali manj natančnega prebiranja glasbenega besedila. Že med vajami lahko iščem povezavo med svojo gesto in možnimi napakami, ki ji sledijo zaradi premajhne količine pozornosti ali prevelike vneme, ter vedno preverjam njeno učinkovitost. Svojo vlogo razumem namreč kot koordinatorsko. Skušam namreč (na najboljši način) urediti izvedbo neke skladbe in se pri tem soočam in veselim nove vloge pevcev, ki postajajo aktivnejši sodelavci. To se seveda zgodi, če sem prej vzgojil v njih solidno podlago, na kateri lahko gradimo, skupaj sodelujemo in si obojestransko vedno bolj zaupamo. Tak nabor pozornosti in samospraševanja nam bo pomagal odkrivati razlike v kvaliteti skladb, njihove pedagoško težo in vrednost, ki bodo zboru pomagale pri njegovi nadaljnji rasti. Ne pozabimo, da govorimo o otroških oz. enakih glasovih. Si predstavljate, koliko neprimerno več napora je potrebno, da bi vsaj približno dosegli vse to (vzgojo k poslušanju in vokalni reakciji ter poenotenju in aktivnem sodelovanju pri skupnem petju) v odraslem zboru, s pevci, ki niso imeli take priprave? Zato menim, da je to edina prava smer pri daljši formativni poti, ki lahko po več letih prerase v nekaj večjega in postane zanimiva ter izpolnjujoča za vse. 29 30 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Stojan Kuret, Tako pač čutim ... Razmišljanja in izkušnje o zboru in zborovstvu Zbor je svet v malem, ki mora imeti za dobro delovanje take elemente, ki so sposobni interakcije (tj. poslušanje in skupna reprodukcija) z namenom, da v skupnem delu najdejo smisel (cilj – pomen), po svoji lastni volji in notranji nuji, s pomočjo glasbe, a ne samo z njo. Zakaj torej pravimo, da je zbor izjemno prikladen način za osebno rast? Ko pojemo, poslušamo, iščemo primerno zvočnost, ki nas uglasi s sabo in drugimi, razvijamo t. i. emotivno resonanco. Med petjem se čustva, čutenja in misli postavijo v sinergijo v konstantnem dialogu. Če je res, da smo empatična bitja, je prav tako res, da zborovsko petje deluje na naš kognitivni sistem in nam pomaga uzaveščati svoje različne intelektualne sposobnosti. Človek je stalen in dragocen vir pozitivnih zvočnih vibracij. S petjem jih nenehno povečuje in pripomore k njihovemu širjenju, kar deluje kot naravna masaža za ves organizem. S širjenjem obenem sodelujejo v iskanju harmonije in povezanosti s samim seboj in bližnjim, kar nas vodi k eksperimentiranju in odkrivanju novih dimenzij, ki odpirajo vrata v nove načine duhovnosti. (To je lahko pomoč pri iskanju povezav in sozvočij v sebi in z bližnjimi, kar omogoča tudi eksperimentiranje dimenzij, ki odpirajo vrata v nove načine duhovnosti.) Poleg tega je treba temu prišteti še vse, kar spada k socializaciji in njenemu razvoju: prisluhniti drugemu, občutiti vzdušje skupine, stremeti k harmoniji. Iskati sodelovanje nas vse dela bolj dovzetne za socialnost. Že Platon je napisal, da je glasba umetnost povezovanja. Glasba, medicina, umetnost, zdravje so v dialogu med sabo; ko ponovno odkrivamo korist in pomembnost glasbe za človeka, širimo holistični pogled na življenje in različno kakovost našega bivanja na svetu. Ne nazadnje je treba poudariti tudi dejstvo, da nas zbor, življenje v njem in petje varujejo pred izolacijo in nam lajšajo ali celo oddaljujejo od nas eno izmed hujših bolezni našega časa: osamljenost. Za premišljeno interpretacijo Pri vzgoji zbora je pomembno, da izbiramo pravi in primeren program za skupino, ki jo vodimo. Veliko število not, ki si jih pevci težko zapomnijo, pomeni za amaterski zbor nešteto dodatnih ur vaj, kar lahko ohromi ali celo uniči skladbo. Naša naloga je, da vzgojimo pevce tako, da prepevajo z isto vnemo in odgovornostjo ter interpretativno gotovostjo, kakor da bi peli v kvartetu, duu ali triu. Samo tako bo polifonija lahko delovala tudi v številčnejši skupini in vsak pevec se bo počutil potreben del mozaika glasov, brez katerega bo ta seveda nepopoln. Vsak zbor, tudi otroški, bi moral peti a cappella, saj je izbira težje večglasne skladbe z več spremembami v tempu, izraznosti in barvi za vse velik izziv. Lažji repertoar nam bo omogočil temeljitejše raziskovanje tistih delov, ki jih je treba odkriti in ovrednotiti, ter omogočil skrb za izgovarjavo besedila, tudi njegovih najbolj skritih pomenov. Ste kdaj opazili razliko v zvoku, ko zbor poje v maternem jeziku in tako izrazno nudi publiki vse mogoče nianse (včasih tudi onomatopoetične), ki jih govorica skriva v sebi, a bi brez prefinjenega občutka spevnosti jezika, poglobitve in poznavanja tudi njihovih skritih pomenov, ostale le mrtva črka na papirju? Vse preveč zanemarjamo to dejstvo in njegove neštete barvne in izrazne interpretativne zmožnosti gole recitacije besedila, ki nam včasih pomaga razumeti, kam usmeriti in voditi frazo. Dovolj je pomisliti, kako se vse lahko spremeni, če naslon fraze prenesemo na eno ali drugo besedo. Vse je v odkrivanju tega, kje je omenjeni naslon želel skladatelj in ga tudi glasbeno podprl. Na isti način definiramo artikulacijo, pri kateri bomo po pazljivem branju razumeli, kam postaviti konzonante, pred pavzo ali na njo, kako artikulirati dvojne konzonante, ki si sledijo, in nato trenutke vdiha ali trenutke, ko diha ne sme biti, ker bi prekinil glasbeno izrazno napetost in tok fraze. Vse te dinamike določajo interpretacijo, ki je vsekakor osebna, vendar premišljena in dozorela v času, sicer bi postala le površen pregled v stilu »tako pač čutim«. Omenil sem »dozorelost v času«, kajti tudi sami se v času spreminjamo in dozorevamo po zaslugi izkušenj in nenehnega iskanja in raziskovanja. Da bi zbor deloval suvereno in elastično glede na okoliščine kakor glasbeni inštrument, bi moral dirigent najti pravo ravnovesje med raziskovanjem podrobnosti STROKA in gradnjo žlahtnega ter stabilnega zborovskega zvoka. To lahko doseže prek polifonije, ki uči aktivno izenačevanje. Renesančna glasba nas vzgaja k iskanju jasnosti posameznih linij, brez taktnic v oviro, ki nam le tako pomaga odkrivati metrično pestrost posameznih glasov ob dejstvu, da mora vsak pevec aktivno sodelovati v poslušanju in odzivnosti. To pomeni, da je naša vloga vzgajati »odzivne« pevce, ki poslušajo, kaj se dogaja okoli njih, in – ko to glasba zahteva – dodajo osebno noto. Čim bolj je skupina solistično ali komorno naravnana, tem večja je soodgovornost. Za zborovodjo to pomeni večjo možnost zaupanja, da skupaj s svojimi pevci gradi in deli avtoriteto in postaja vedno bolj le arbiter elegantiarum. V zadnjih letih sem lahko izkusil trenutke velikega zadoščenja, ko je zbor kazal zrelost pri rasti in vedno večjo zavest ter željo po izboljšavi. Pevci so začenjali diskusije (če so pozitivnega značaja, naj jih kar), ki jih je bilo treba dobro voditi in usmerjati v konstruktivno in pravo smer. Razlika v kvaliteti zborov je odvisna le od števila pevcev, ki znajo prevzeti popolno soodgovornost za linije, ki so jim dodeljene. Petje v zboru uči tudi postati odgovoren, zaupati sopevcem in upati si prepuščati se ob pretakanju energije, ki teče skozi nas do publike med koncertom, kar kaže na višjo vokalno tehnično in glasbeno veščino. Da dosežemo take bežne trenutke sublimacije in momente ekstaze, so potrebna leta investicij, a nas ti popolnoma potešijo in poplačajo za ves skupni trud v iskanju resnice, ki je seveda ne bomo nikdar dosegli … Gre za dolgo skupno in skupnostno pot, ki se začenja daleč nazaj. Skupna pot navdušenja in odgovornosti Menim, da je pomembno iskati in izbirati pevce, ki kažejo glasbeno inteligenco in so razpoložljivi, raje kot take, ki imajo lep glas in premočan ego, saj so navadno manj pripravljeni k integraciji v skupino in posledično manj vodljivi. 31 Instinktivna sposobnost spajanja z drugimi navadno pomeni samožrtovavanje lastne osebnosti (uničenje ega) v imenu skupnosti in s tem oblikovanje nove entitete – zbora, čigar socialna vrednost je še premalo upoštevana. Gre za potrebni način, ki nam omogoča vstop v novo duhovno dimenzijo, v kateri se lahko prepustimo in poustvarimo umetniško delo, v okviru »norosti« (neracionalnega), ki je del vsakega izmed nas. Stari Grki so imeli petje za najvišji izraz lepote in oblike. Platon je učil, da se le v območju »norosti« zgodijo izjemne (neverjetne in nerazumne) stvari, ki so nove, dobre in lepe. Brez strasti (ki ni logična racionalna dimenzija, je pa bistvena) ter empatične ali erotične želje in privlačnosti, ki postaneta pogoj za mentalno odprtost, bi v življenju ne zmogli ničesar. Tako je tudi v glasbi. Glasbeniki imajo namreč kaj povedati, in to počnejo z glasbo, navdušenjem in zanosom, po zaslugi katerih so besede nepotrebne. Samo strastem in sanjam, prek katerih prehajamo območje racionalnosti in prihajamo v območje »norosti«, ki barva naš način izražanja, se lahko zahvalimo, da smo si tako različni med seboj. Da omogočimo dogajanje umetnosti, je treba najti način in pogoje, ki nam bodo odkrili, da svet ni Glasba je enkratno črnobel, temveč poln neštetih doživetje; deliti in nians in občutkov. Do tega pa doživljati jo je treba v ne bomo prišli brez solidne skupnosti. tehnično znanstvene, sistematično racionalne podlage. Strast in odgovornost potujeta namreč z roko v roki. In lepo je odkrivati, da sami tega ne zmoremo. Glasba je namreč enkratno doživetje; deliti in doživljati jo je treba v skupnosti. Poslušalci in glasbeniki interagirajo in so soudeleženi pri dviganju njenega bivanja, ki lahko premika zavest in nas uglasi (povezuje) med seboj. Za vse to je potreben velik delež potrpežljivosti dirigenta in spoštovanja ter želje po napredovanju slehernega zborovskega pevca in celotnega zbora na dolgi poti, ki ju povezuje. Povejmo namreč po pravici: petje v zboru ima neprecenljivo socialno in kulturno vrednost, a je tudi vir užitka, pri katerem se počutimo dobro, res dobro. Včasih pa celo še bolje. 32 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Odnos med učiteljem in učencem skozi vzgojno-izobraževalni proces v glasbeni šoli Odnos med učiteljem in učencem skozi vzgojno-izobraževalni proces v glasbeni šoli Mag. Tatjana Sagernik Kovačič GŠ Ravne na Koroškem, Javornik 35, 2390 Ravne na Koroškem tatjana.skovacic@gmail.com Relationship between Teacher and Student throughout the Educational Process in Music School Izvleček Prispevek se osredotoča na pomen in vpliv odnosa med učiteljem in učencem. Ob tem je poudarjen pomen čustvene regulacije. Teore čna izhodišča so prenešena v interpersonalno dinamiko med učiteljem in učencem ter prikazana s prak čnimi primeri inštrumentalnega pouka. Spoznanja kažejo, da je interpersonalna dinamika med učiteljem in učencem med inštrumentalnim poukom najmočnejši dejavnik uspešnega poučevanja in učenja. Ključne besede: glasba, psihološki dejavniki, relacijski odnos, učni proces, pouk inštrumenta. Abstract The ar cle focuses on the importance and impact of the rela onship between a teacher and a student. It emphasizes the importance of emo on regula on. The theore cal background is transferred to the interpersonal dynamics between a teacher and a student, and demonstrated with prac cal examples of musical instrument lessons. Findings show that the interpersonal dynamics between a teacher and a student during musical instrument lessons is the most powerful factor in successful teaching and learning. Keywords: music, psychological factors, relationship, learning process, musical instrument lessons. STROKA Uvod Učiteljev1 odnos z učencem je temelj vzgoje in izobraževanja v šolskem prostoru, saj proces učenja vedno zahteva interakcije z drugimi. Poučevanje inštrumenta temelji na ozaveščanju mentalnega in čustvenega doživljanja učencev, kar prinese mnoga vprašanja o tem, kako učitelj doživlja svoja lastna opažanja, kako odigrava svojo vlogo, kako zaznava in interpretira učenčevo vedenje, kar močno vpliva na njegov način podajanja učne snovi in učinkovitost učnega procesa. Preden se v učilnici srečata učitelj in učenec, se zgradi že mnogo pomembnih dejavnikov, ki določajo, ali bo učenec lahko sledil in dosegal visoke glasbene veščine, in sicer pretekle izkušnje, vpliv staršev in družine, vzornikov, vrstnikov, genske zasnove, predispozicije in podobno. Ne glede na številne dejavnike si učitelji glasbenih inštrumentov temeljno želijo širiti in izboljševati učinkovitost svojih učencev, krepiti njihova lastna prepričanja, da zmorejo obvladati položaj in dosegati čim več pozitivnih rezultatov. Pomembno je poudariti, da učitelj vedno lahko ostaja le zunanji vir motivacije, ki ne more nadomestiti notranjega vira motivacije – lastne želje, saj ta za zmeraj ostaja na odločitvi učenca (Parncutt in McPherson, 2002: 43, 53). Učitelj je tisti, ki lahko omogoča veselje, prijetne glasbene izkušnje, druženje in raziskovanje ter vzgaja z ozaveščanjem, da je igranje inštrumenta dragocena vrednota. Lahko zadostuje zahtevam po razvijanju izvajalskih veščin, a vse to ima možnost uresničitve le takrat, ko je učenec motiviran. Tudi ko motivacijo uspemo vzpostaviti, ne traja za vedno, ampak jo je treba dosledno in potrpežljivo ozaveščati, spodbujati in iskati vedno znova, vsa leta. Osebni stik med učiteljem in učencem Najmočnejši dejavnik motivacije je osebni stik, kar učencem v šoli pomeni odnos z učiteljem. Učencem je prijetno, kadar lahko čim bolj iskreno spregovorijo o skladbah, igranju in glasbenih dogodivščinah, ki so jim všeč, še večjo varnost pa jim pomeni možnost, ko lahko 1 33 spregovorijo tudi o stvareh, ki jim niso všeč. Takrat lahko Učitelj vedno lahko tudi pri učitelju poiščejo odostaja le zunanji vir govore na svoje dvome, izkamotivacije, ki ne more žejo nerazumevanje podane nadomestiti notranjega snovi, pri pouku zahtevajo vira motivacije – lastne več in drugačne razlage ter več želje, saj ta za zmeraj učiteljevega igranja, zmoreostaja na odločitvi jo in želijo pridobiti čim več učenca. informacij. Posledice pomanjkanja osebnega stika nam je močno osvetlilo tudi poučevanje na daljavo, ki smo ga izkusili v aktualnem času soočanja z grožnjami koronavirusa. Izkazalo se je, da lahko celostni pretok kognitivnih, socialnih, telesnih in čutenjskih informacij optimalno poteka le v živem odnosu med učiteljem in učencem, ki ga ne more nadomestiti tehnologija, kar pomeni, da moramo kakovosti tega odnosa posvečati veliko pozornosti. Učiteljeva vloga pri vadenju med poukom inštrumenta Učitelji pomagajo učencem razvijati razumevanje učinkovitega vadenja in razlikovanje učnih strategij. Le tako lahko učenci sčasoma postajajo samostojni in neodvisni strokovnjaki glasbenoinštrumentalne poustvarjalne umetnosti (Auer, 1980; Bruser, 1997; Galamian, 1977; Evans, McPherson in Davidson, 2013). Kar učitelji podajo besedno, učenci do neke mere upoštevajo, še močnejši vpliv pa puščajo učiteljevi prikazi pri dejanskem izvajanju med učnimi urami. Kadar učitelj z izvajanjem V prispevku izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico. Enako izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko. Najmočnejši dejavnik motivacije je osebni stik, kar učencem v šoli pomeni odnos z učiteljem. Učencem je prijetno, kadar lahko čim bolj iskreno spregovorijo o skladbah, igranju in glasbenih dogodivščinah, ki so jim všeč, še večjo varnost pa jim pomeni možnost, ko lahko spregovorijo tudi o stvareh, ki jim niso všeč. 34 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Odnos med učiteljem in učencem skozi vzgojno-izobraževalni proces v glasbeni šoli prikaže reševanje določenega tehničnega problema in učencu dopušča lasten način iskanja rešitve, ustvarja najmočnejši vpliv na samostojno delo učencev (Parncutt in McPherson, 2002). Učenci, še posebno tisti iz nižjih razredov, radi igrajo Učenci, še posebno inštrumente, vadenje pa jim tisti iz nižjih razredov, večinoma ni v veliko veselje. radi igrajo inštrumente, Ugotavljamo, da problem vadenje pa jim nastane takrat, ko naletivečinoma ni v veliko jo na tehnično, motorično veselje. Ugotavljamo, oviro izvajanja. Zanje je že samostojno iskanje problema da problem nastane velik napor, iskanje rešitev takrat, ko naletijo na pa še nekoliko večji. Zato je tehnično, motorično premagovanje ovir pri inštruoviro izvajanja. mentalnem pouku izjemna priložnost učenja in vzgajanja, saj učitelj zelo hitro najde ter prikaže možno rešitev izvajalskega problema in ta proces učenec z izkušnjami postopno ponotranja. Učenec se trudi na vso moč, kadar se zares želi nečesa naučiti. Če pa mu po nekaj poskusih ne uspe, sta jeza in nato žalost njegova povsem naravna reakcija. Če nato kljub prizadevanjem ne pride do regulacije, lahko nastopi skrajni korak – čusPo rešitvi problema tvena zamrznitev, kar učenec je najbolj pomembno lahko kaže kot obup, s pogleto, da učitelj učencu dom odsotnih misli, izgubo jasno ozavesti trud, interesa in podobno, kar pa intenzivno pot, ki je boleče tako za učenca kot jo je prehodil v teh učitelja. Tako težave inštrunekaj minutah, ter mentalne igre naenkrat postanejo čustvene težave. Takrat zadovoljstvo in ponos, učenec potrebuje odraslega, ki ju učenec občuti ki vanj verjame bolj kot on sedaj, kar se na obrazu sam. Res je pri pouku mnoin v vedenju otroka gokrat težko ohraniti jasno pozna izredno hitro. sliko, kateri procesi potrebuTo so občutja, ki jejo regulacijo, saj je učenje krepijo samozavest in tesno prepleteno s čustvenivzdržujejo motivacijo mi dinamikami, kar pa se pri do novih izzivov. glasbenem izvajanju pozna izredno hitro. Večinoma teh- nična težava sploh ne pomeni tako velikega problema kot prepričanje učenca, da se tega nikdar ne bo zmogel naučiti. Kadar učenec po neuspelih poskusih zajoče, to ne kaže nesposobnosti ali neprimernosti učiteljevih metod učenja (če seveda ne izvaja nasilja), temveč učenčevo notranje konfliktno stanje. Otroci doma zajočejo veliko pogosteje kot v učilnici, a tam se starši lahko ustrašijo, da je igranje inštrumenta za otroka velik problem, prinašalo pa naj bi le veselje. Učitelj pa ima vsa ustrezna znanja, s katerimi lahko uspešno regulira tako izvajalske kot čustvene težave. Priporočljivo je, da učitelj naslovi in ubesedi učenčevo žalost ter z dovoljenjem za jok učenca sprosti, mu zagotovi, da sta jeza in žalost povsem normalni, saj razume, da mu ni lahko. Ko se solze posušijo, je primeren čas za spodbujanje usmerjene pozornosti na konkreten problem. Učenci sprva doživljajo, da je problem neskončno velik in bi za njihovo rešitev potrebovali mesece. Z učiteljevo pomočjo pa se izkaže, da problem predstavlja zelo kratko mesto, največkrat povezavo med le nekaj notami. Učitelj vodi učenca skozi reševanje problema in pri tem lahko ustvarjata igrive načine preverjanja naučenega. Zanimivo je, da reševanje problema terja zelo malo časa, navadno ne več kot pet minut. Enako je z regulacijo čustvenih stanj, ki pa jo celo odrasli pogosto doživljajo kot neskončen problem, ki presega njihove moči in znanja. Po rešitvi problema je najbolj pomembno to, da učitelj učencu jasno ozavesti trud, intenzivno pot, ki jo je prehodil v teh nekaj minutah, ter zadovoljstvo in ponos, ki ju učenec občuti sedaj, kar se na obrazu in v vedenju otroka pozna izredno hitro. To so občutja, ki krepijo samozavest in vzdržujejo motivacijo do novih izzivov. Včasih učitelji verjamejo, da bo že ena sama takšna učna situacija zadostovala, a ni res. Potrebno je mnogo vztrajnih ponovitev, preden učenec ponotranji proces reševanja problemov in tako lahko začne samostojno učinkovito vaditi tudi doma. Pri učenju igranja inštrumenta so za učence zelo pomembni učitelji na samem začetku. Uspešni glasbeniki so svoje začetne učitelje večinoma doživljali kot prijazne, sočutne, podporne in zabavne. Z veseljem so obiskovali inštrumentalni pouk. Manj uspešni učenci ali tisti, ki so opustili igranje, so svoje učitelje inštrumenta opisali večinoma kot kritične, neprijazne, hladne STROKA in stroge. Dokler med učenci in učitelji ni pozitivnega osebnega odnosa, učenci ne zmorejo spoštovati učitelja ali ceniti njegovih sposobnosti in veščin igranja (Lehmann idr., 2007: 51). Za učence prvih razredov so najbolj primerni učitelji, ob katerih se počutijo prijetno. Pozitivno motivirajo s podporo, skrbjo, prijaznostjo (v knjižice jim na primer lepijo nalepke, v notne zvezke rišejo zabavne like, mar jim je, da so obuti v copate in podobno). Učenci jih doživljajo kot »drugo mamo« ali »drugega očeta«, zato zanje sploh ni nujno, da so učitelji vrhunski umetniki z izredno razvitimi izvajalskimi veščinami. Dar dobrega učitelja je zanje sposobnost prirediti pouk kot varno in prijetno dejavnost, v kateri lahko uživajo. Varnost za mlade učence inštrumenta pomeni tudi stalna fizična prisotnost učitelja (sploh v zanje novih prostorih, novih okoliščinah, kot so nastopi, in ob novih ljudeh, kot so na primer organizatorji nastopov) ter hkrati stalna čustvena dosegljivost učitelja, ki bo slišal, razumel, verjel in umiril vsako žalost, dvom, strah in podobna neprijetna čustva (Barish, 2012; Berk, 2004; Chin in Harrington, 2007; Eccles in Wigfield, 2002; Gostečnik, 2014; Humphreys, 2003; Parncutt in McPherson, 2002; van Manen, 2013). Učenci višjih razredov so večinoma že bolj usmerjeni v pomembnost izvajalskih veščin, zato potrebujejo več učiteljeve podpore pri razumevanju vrednosti in prepričanj glasbene poustvarjalnosti, širjenju glasbene inspiracije. Mnogo bolj že zmorejo razmejevati učiteljevo osebnost od njegove profesionalne vloge (Barish, 2012; Lehmann idr., 2007; Parncutt in McPherson, 2002). Dober učitelj mladostniku večino učnih informacij predstavi tudi skozi emocionalne vsebine, kar vodi do hitrejšega učenja ter močnejše in zdrave samopodobe (Christian Gostečnik, 2014: 99). Mladostnik si izjemno zapomni pohvale, priznanja in zanimanje za nekaj, kar je dragoceno zanj, zato takšna sporočila bistveno prispevajo k pozitivni motivaciji. »Čeprav na splošno velja pravilo, da se učimo na napakah, pa je za mladostnika najboljša lekcija, ki jo v mladosti lahko usvoji, da se učimo na pozitivnih izkušnjah.« (Gostečnik, 2014: 77) 35 Učiteljeva vloga pri podajanju znanja in spretnosti ter zagotavljanje občutka varnosti Nekaterim učiteljem uspe predstaviti tudi razmišljanje, izkušnje in način izražanja, ki so ga sami razvijali skozi čas, kar je pri pouku inštrumenta še posebno dragoceno. Avtorice Salzberger idr. (1999: 46) poudarjajo, da moramo razlikovati dobrodušno spontano željo po podajanju znanja od striktnega discipliniranja, kadar učitelj posreduje lastno prepričanje, svojo področje strokovnosti ali metode kot Moramo razlikovati edine vredne in ustrezne. Če dobrodušno spontano je učenec prisiljen sprejemaželjo po podajanju ti informacije brez vprašanj znanja od striktnega in dvomov, nista upoštevana discipliniranja, kadar njegova volja in interes, zato učitelj posreduje lastno takšen pristop zavira razvoj prepričanje, svojo širokega znanja, iskanja respodročje strokovnosti nice in občutka za lepoto. ali metode kot edine Do neke mere so zdrave narvredne in ustrezne. cisoidne značajne poteze učitelja dobrodošle, celo nujne. Povsem ustrezna je strast do predavanja, nastopanja, uživanje ob poslušanju lastnega glasu, igranja. A kadar učitelj ob podajanju informacij primarno in pretirano hrepeni po občudovanju in tako teši svoje potrebe po priljubljenosti, učencu s tem ne pomaga pri razvoju, temveč ga spodbuja k pasivnosti, frustracijam in nezaupanju. Učenec namreč potrebuje učitelja, ki verjame v njegove sposobnosti in moči, da zmore tudi sam. Občutek varnosti lahko najde le v učitelju, ki mu zaupa, da ga bo skozi naloge vodil tudi v trenutkih zmedenosti, negotovosti in obupa. Le spodbuda, strpnost, prijaznost, doslednost in podobno so kvalitete, s katerimi dovolj dobri učitelji za dobrobit učencev zagotavljajo občutek varnosti, ki omogoča raziskovanje in učenje v varnem okolju. 36 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Odnos med učiteljem in učencem skozi vzgojno-izobraževalni proces v glasbeni šoli Učiteljeva vloga v prizadevanju za uspeh učencev Učitelji inštrumenta si prizadevajo za uspeh učencev, saj se tudi sami veselijo njihovih dobrih rezultatov in napredka. Takšno zadovoljstvo učitelja izhaja iz občutja lastnega doprinosa, zaradi katerega je učencu uspelo. Temeljni dejavniki prizadevanja za uspeh in uspešnost samo so zavedanje in reagiranje, kadar učenec potrebuje pomoč, spodbujanje, kadar učenec doživlja negotovost, krepitev vztrajnosti ob soočanju s težavami in podobno. Takšno vedenje moramo razlikovati od silovite spodbude k tekmovalnosti, kadar izpiti, ocene Vedno bolj pa se ter rezultati tekmovanj postazavedamo, kako nejo najpomembnejše merilo pomembno in uspeha. Čeprav zmagovalec predvsem koristno doseže najboljši rezultat, ni tudi na daljši rok je nujno, da s tem doseže tudi optimalno kakovost znanja glede učence spodbujati, na svoje sposobnosti in zmožda pokažejo interes nosti. Učitelj, ki je ekskluzivno do učenja zaradi osredotočen na kar največje njihove lastne koristi število odličnih učencev, hote in želje ter spodbujati ali nehote spodbuja le vrednost njihovo medsebojno zmagoslavja in rivalstvo med sodelovanje in pomoč. učenci. Želja po tekmovalnosti in zmagah v šolah izhaja iz potrebe in prepričanja učitelja, da je lahko opažen le zaradi uspeha, kadar premaga druge, kar ga nemalokrat privede do nerazumnih zahtev do učencev. Ko učenci dosežejo zmago, jih lahko takšen učitelj prikazuje kot produkt svojega izjemnega dela in pri tem zanemari priznanje, ki spada k učencem. Problem takšnega pristopa poučevanja se kaže tudi v tem, da so učenci, ki počasneje in težje dosegajo znanje, za učitelje premalo zanimivi in so zato zapostavljeni, saj ne ustrezajo predstavi o ugledni učni praksi. Takšen učitelj zelo verjetno kaže visoko tekmovalnost tudi med kolegi, od njih pričakuje posebno izredno pozornost in se bojuje za dodelitev najbolj nadarjenih učencev v svoj razred. Vedno bolj pa se zavedamo, kako pomembno in predvsem koristno tudi na daljši rok je učence spodbujati, da pokažejo interes do učenja zaradi njihove lastne koristi in želje ter spodbujati njihovo medsebojno sodelovanje in pomoč. Takšna pot do uspeha je mnogo bolj naravna ter prijazna tako za učence kot učitelje (Salzberger idr., 1999). Učiteljeva vloga v sodelovanju s starši Starši in učitelji nosijo skupno odgovornost za razvoj učencev in pri tem si lahko medsebojno pomagajo. Učitelj lahko staršem pomaga z nasveti glede potrebne opreme za igranje inštrumenta, optimalne organizacije časa za vadenje, kako lahko otroka spodbujajo in spremljajo njegov napredek. Pri tem je učitelj pozoren na to, koliko starši tudi želijo in zmorejo sodelovati ter spremljati otrokovo delo. Včasih smo priče medijskih zgodb, v katerih starši in šolstvo drug na drugega valijo krivdo in odgovornost za probleme v šolah. Preprostega odgovora, ki bi absolutno veljal, še nismo uspeli poiskati. Lahko smo pa prepričani, da takšne polemike zagotovo ne spadajo v pogovor z učenci, saj bi jih postavili v premočen konflikt lojalnosti med šolo in domom. Učenec vedno želi zavarovati starše, saj je to njegova naravna potreba, zato je razumljivo, da se ob sporih skupaj s starši obrnejo proti učitelju, kar pa ohromi zmožnost optimalnega učnega procesa. Krivično in zlorabljajoče je, kadar učitelj učencu govori slabe stvari o starših, saj takšna sovražna nastrojenost učenca poganja v občutja krivde in sramote. Do šole lahko začne gojiti zamero in se morda celo želi maščevati vsakomur, ki je odgovoren za težavno situacijo. Medsebojno obtoževanje ne prinese rešitve, hkrati pa nas oddalji od odgovornosti, ki jo vsak nosi za svoje delo. Tudi učenec ima svojo odgovornost in pri tem ga je treba spodbujati. Včasih je staršem težko stopati v stik s šolo, ker se bojijo očitkov, še posebno od učiteljev, ki uživajo velik sloves. Kadar starši pri tem občutijo krivdo in manjvrednost, potrebujejo spodbudo, da so z učitelji v enakovrednem, odraslem odnosu (Salzberger idr., 1999: 49). Poučevanje in občutje strahu in jeze ter regulacija Učitelj se pri svojem delu sooča z mnogimi napetimi in stresnimi situacijami, ob katerih lahko občuti strah pred izgubo nadzora in takrat mnogo težje išče ravnovesje, koliko naj bo v odnosu do učencev resen in neoma- STROKA jen ali sproščen in občutljiv. Nekateri učitelji že ob rahli razdraženosti in jezi občutijo krivdo, zato je pomembno ozavestiti, da je občasna izguba nadzora zelo človeški in normalen pojav, ki v resnici naredi veliko manj škode, kot si predstavljamo. Pri učiteljih, ki občutijo strah tudi pred toplimi in prisrčnimi odnosi, postane učni slog pretežno teoretičen, hladen, distanciran, saj tak učitelj na vsak način poskrbi, da bi se izognil stiku z učenci. Za ta pristop je večinoma razlog v strahu, da bi se učitelj preveč vpletel v probleme učenca, ki jim ne bi zmogel biti kos. Nekateri učitelji ohranjajo nadzor s strogimi mejami in verjamejo, da je učence treba kaznovati za napake in neposlušnost. Vsekakor pa kazen odvrne od razmišljanja, kaj je bilo narobe in kako to popraviti. Razumevanje in reševanje problema prinese pogovor o vzroku za neprimerno vedenje, kako s tem učinkuje na druge in kakšne posledice prinaša. Tako učitelj spodbuja učence, da popravijo škodo, nekaj spremenijo in bolj kontrolirajo škodljive nagibe. Strogi učitelji, ki kaznujejo, niso kruti le do sebe in učenca, temveč s tem tudi vzgajajo mlade, ki nadaljujejo nasilje predvsem nad mlajšimi in šibkejšimi (Salzberger idr., 1999: 47). Pri inštrumentalnem pouku se grožnje in kazni lahko kažejo kot prisila ali prepoved nastopanja, neprestano nadziranje, očitki, molk, izguba stika ipd., ki poudarjajo moč učitelja. »Grožnje in kazni so kaznovalne tehnike, ki poudarjajo moč odraslega; zasnovane so na obsojanju in vsiljujejo oblast od zunaj, namesto da bi otrokom priznavale njihovo notranjo moč. Povzročajo jezo, odpore in spore. In kar je najpomembnejše, otroka oropajo za dostojanstvo in samospoštovanje. Uporaba takih negativnih vzgojnih pripomočkov otroke sramoti, jih razčlovečuje in poniža na raven predmeta.« (Barbara Coloroso, 1996: 22, 23) Ob tem se učenec navadno umakne v svoj čustveni svet, postane nedosegljiv za učenje in izkušnje, začne verjeti, da je nesposoben in nevreden. Učitelj pa lahko na učenca pozitivno vpliva tako, da mu vliva moč (verjame, zaupa, da zmore), in le takšno zavedanje izniči težnjo po manipulativnih tehnikah ter omogoča spodbudo in disciplino (Salzberger idr., 1999). Poučevanje inštrumenta prinaša tudi frustracije, ki so neločljivo povezane z občutji jeze, ki pa je ne smemo enačiti s sovraštvom. Jeza je ob veselju edino čustvo, ki dviga nivo energije, pomaga nam postavljati meje, odpravljati krivice in krepi moč. 37 Pomembno je razlikovati, kdaj je učitelj tarča sovraštva in kdaj učenci z jezo kažejo Učitelj pa lahko na zaupanje v učiteljevo sposobučenca pozitivno vpliva nost in stabilnost. Učitelj, ki tako, da mu vliva moč se boji jeze, od učenca težko (verjame, zaupa, da kaj pričakuje in zahteva, a z zmore), in le takšno izogibanjem soočanja z neprizavedanje izniči težnjo jetnimi dejstvi učenca opehapo manipulativnih ri tudi za zastavljanje ciljev, tehnikah ter omogoča do katerih bi se trudil po spodbudo in disciplino . svoji najboljši moči, s čimer ga ovira pri razvoju. Učenec takšnega učitelja ne more spoštovati, ne more zaupati njegovi presoji in načinu vrednotenja (Salzberger idr., 1999). Tudi jeza je pogosta spremljevalka rivalstva, tekmovalnosti in zavisti, kar lahko pomembno vpliva na učiteljev način poučevanja, zato je koristno, da zmore ostati v stiku tudi s temi čutenji. V nasprotnem primeru so jih učenci prisiljeni tlačiti, dokler ne izbruhnejo v kakšni drugi situaciji, ob drugem učitelju ali nekom zunaj šole. S tem učenec utrjuje krivično prepričanje, da v šoli ni nikogar, ki bi zmogel tolerirati in regulirati neprijetna čutenja. Poučevanje lahko postane naporno za učitelja takrat, ko prevzame in nosi bremena, ki spadajo k učencu. Učenje po naravi zahteva, da učenec sam aktivno pristopa Poučevanje lahko k svojim težavam in to mu postane naporno je treba omogočiti. Za to je za učitelja takrat, potrebno zaupanje v učenca in njegove zmožnosti, kar je ko prevzame in nosi stvar učiteljevega doživljanja. bremena, ki spadajo Le ko se to vzpostavi, lahko k učencu. Učenje po učitelj preda nalogo učencu naravi zahteva, da v smislu vprašanja: »Na kateučenec sam aktivno rem mestu imaš težave? Kdaj pristopa k svojim začutiš stisko (navadno jo težavam in to mu je spremlja občutek zakrčenosti treba omogočiti. Za to v različnih delih telesa tako je potrebno zaupanje pri učencu kot učitelju), ob v učenca in njegove kateri bi želel čim prej dalje?« Tako učenec dobi dovoljenje zmožnosti za zaupanje v svojo lastno od- 38 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Odnos med učiteljem in učencem skozi vzgojno-izobraževalni proces v glasbeni šoli govornost, s katero se mora soočiti sam. Takrat se že na obrazu učenca lahko spozna na primer zbran izraz, ki ga prinašata razmišljanje in usmerjena pozornost. Starejši učenci, še posebno adolescenti, na takšne izzive in spodbude lahko pogosto reagirajo z jezo, ciničnimi nasmeški in podobno, a v trenutku, ko učenec odgovornost za nalogo prevzame nase, se občutek stiske in napetosti v učiteljevem telesu sprostita, kar najpogosteje občutimo kot oddih v ramenih, pljučih in želodcu. Poučevanje postane sproščeno, prijetno in svobodno usmerjeno naprej. Kadar se učenec aktivno posveča težavam in jih ozavešča, preostane učitelju le, da učenca spremlja, ga vodi in zdrži tudi z vsakršnim njegovim uporom, neuspehi, stiskami in podobnimi neprijetnimi čutenji. Takrat je lahko tudi iskreno ponosen na njegov trud, delo in rezultate. V odnosu učitelja in učenca oba največ pridobita, kadar obema koristi. Učitelj, ki je spodbujen in motiviran za delo z raznolikimi učenci, lahko ob mnogih različnih izkušnjah mentalno in čustveno izredno napreduje. Kljub temu se učitelji pogosto počutijo izčrpa- ni, izpraznjeni in nezadovoljni s svojim poučevanjem. Zaradi tega moramo raziskovati vedenja, še posebno takrat, ko prihaja do pretiranih občutij tesnobe in obremenjenosti ali blaženosti in vsemogočnosti. Tudi najbolj boleči in nejasni vidiki poučevanja lahko postanejo obvladljivi, kadar se odločimo in zanje najdemo prostor, v katerem je čas za razmišljanje o problemih, in kadar se odločimo, da se iz njih lahko kaj naučimo (Salzberger idr., 1999: 41). Sklep Odnos med učiteljem in učencem ima velik pomen za glasbeni učni proces. Aktualni čas koronavirusa z grozečimi izrednimi razmerami nam še toliko bolj osvetljuje nenadomestljivost odnosa, v katerem poteka učenje glasbenih, učnih in socialnih informacij. Glasbeni učitelji imamo pri tem pomembno vlogo, saj s svojo osebnostjo, odnosom do glasbe, dela in sočloveka prek poučevanja v veliki meri sooblikujemo najširšo družbo. Viri in literatura Auer, L. (1980). Violin playing as I teach it. New York: Dover Publications, Inc. Barish, K. (2012). Pride and joy: A guide to understanding your childs emotions and solving family problems. New York: Oxford University Press. Berk, L. E. (2004). Awakening Children's Minds: How Parents and Teachers Can Make a Difference. New York: Oxford University Press. Bruser, M. (1997). The art of practicing. New York: Three Rivers Press. Chin, C. in Harrington, D. (2007). Supporting the development of musical talent. Gifted child today, 30(1), 40–65. Coloroso, B. (1996). Otroci so tega vredni. Ljubljana: Tangram. Eccles, S. J., Wigfield, A. (2002). Development of achivement motivation. San Diego: Elsevier Science Publishing Co. Evans, P., Mc Pherson, G. in Davidson, J. (2013). The role of psychological needs in ceasing music and music learning activities. Psychology of music, 41(5), 600–619 Galamian, I. (1977). Sviranje na violini i violinska pedagogija. Beograd: Univerzitet umetnosti u Beogradu. Gostečnik, C. (2014). So res vsega krivi starši? Ljubljana: Brat Frančišek, Teološka fakulteta in Frančiškanski družinski inštitut. Humphreys, T. (2003). Samopouzdanje Ključ djetetova uspjeha u školi. (I. Novak, prev.) Zagreb: Mozaik knjiga. Lehmann, A., Sloboda, J. in Woody, R. (2007). Psychology for musicians. New York: Oxford University Press. Parncutt, R. in McPherson, E. G. (2002). The science and psychology of music performance. New York: Oxford University Press. Sagernik, K. T. (2016). Psihološki vidiki glasbene vzgoje skozi pouk violine na glasbeni šoli. Magistrska naloga, tipkopis. Ljubljana: Akademija za glasbo. Salzberger, W. I., Williams, G. in Osborne, E. (1999). The emotional experience of learning and teaching. London: Karnac Books. PRAKSA Dragi moj glasbeni učitelj, Katja Gruber OŠ Nazarje, Zadrečka cesta 37, 3331 Nazarje katja.gruber.si@gmail.com kako si videti to jesen? Te skrbijo napovedi o prisotnosti virusa in vnovičnem delu na daljavo? Odmisli zdaj to, ne delaj si skrbi na zalogo, dovolj je dnevu lastna teža. Zamisli si, kako boš septembra strumno stopil v svoj razred. Učenci bodo zagledali tvoj spočiti obraz, opazili bodo čvrst korak in neustavljivo odločenost, da se bo zgodilo nekaj veličastnega in lepega. Ko te bodo tako opazovali in se morda delali, da sploh nič ne vidijo, se bodo spomnili, da si ti tisti, ki v njihov vsakdan s pesmijo prinašaš pojoče veselje in možnost, da ob skupinskem petju postanejo drugačni. S teboj se vedno lahko dvignejo nad matematična in druga težka pravila. Zato ne pomišljaj, takoj prvo uro začni z razrednim petjem, začni tako silovito in zavzeto, da bodo otroci šokirani. Videli bodo, da petje ne umre kar tako. Saj če v tebi ni umrlo v preteklih dveh koronskih letih, gotovo še živi tudi v njih. Začni s kakšno veselo – Kdor vesele pesmi poje … ali Dan ljubezni … – in ne popuščaj v svojem navdušenju. Učenci bodo s počitnic prišli zadržani, v njih je še sled lanskega šolskega leta na daljavo brez petja, a nič ne de. Počasi, a zagotovo bodo drug za drugim popadali v tvoj pevski objem. In ko jih boš začutil, naj njihovi glasbeni objemi postanejo tvoja krila. Saj tudi ti pogrešaš skupinsko petje, le priznaj! Nočeš več petja v zaslon, nočeš več petja ob karaokah in petja, pri katerem ne veš, ali sploh še kdo poje razen tebe. Ti si pastir, ki vodiš svojo čredo k potokom žive melodije, ritma, besede in harmonije. Tako smo vsi žejni, da moramo skupaj popadati v to vodo, ki bo prepojila naše telo in duha. Pa če bo reka tekla le teden ali mesec, ne smeš zamuditi priložnosti. Takoj skoči in se pojoč prepusti toku. Otroci te potrebujejo bolj, kot si misliš. Zdaj je tvoj čas, morda je to najpomembnejši trenutek v tvoji karieri. Napojiti moraš pesmi žejne otroke in najti spet svoje glavno poslanstvo: z glasbo moraš začarati vse okrog sebe. To jesen v razredu pozabi na razlage, utrjevanje in preverjanje; najprej samo pojte, nato pojte in na koncu spet zapojte vse od začetka, dokler se duša ne napoji in bo začelo pljuskati čez rob. Naj pljuska in osveži vse šolske stene, skozi odprta okna naj se pesem razširja naokrog. Zdaj je tvoj čas, morda je to najpomembnejši trenutek v tvoji karieri. Ujemiva ga, dragi moj glasbeni učitelj! 39 40 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Andreja Vahen, Glasba na daljavo zbližuje Glasba na daljavo zbližuje Andreja Vahen II. OŠ Celje, Ljubljanska cesta 46, 3000 Celje andreja.vahen@slander.si Uvod Glasba na daljavo Glasba ponuja izjemno širino in neskončne možnosti ustvarjanja in izražanja. To opažamo kar naprej v umetnosti, popularni glasbi in prav tako v šolskih okoljih. Nosi dragoceno moč povezovanja, zbliževanja in ustvarjalnega druženja. Glasbeni pedagogi smo se pri delovanju na daljavo znašli v razmerah, v katerih imamo zaradi narave predmeta nekaj prednosti: pomagajo nam posnetki koncertov, zanimive glasbene oddaje, poučni filmi, izdelujemo lahko nenavadna glasbila, ustvarjamo glasbene umetnine, prirejamo znane pesmi … Ob spodbujanju ustvarjalnosti učencev so nastali izjemni izdelki, saj so v svoje naloge bolj sproščeno vključevali svoje širše glasbeno in plesno predznanje ter druge spretnosti. Vse to je bilo v naših predstavah do nedavnega večinoma omejeno na delovanje v živo. Sedaj pa smo globalno postavljeni pred nov izziv – prenesti vse omenjeno na daljavo. V vseh pogledih – pri ustvarjanju, izvajanju in poučevanju smo morali začeti iskati zunaj doslej znanih in običajnih okvirov. Ali glasba res nima meja? Šola na daljavo Pri nenadni spomladanski medsebojni odrezanosti nas je rešila tehnologija. Čeprav sem osebno e-entuziast, sem se kljub temu vedno spraševala, kaj nam v resnici prinaša vedno bolj e-usmerjeno življenje in integracija naprav, spleta ter raznih aplikacij v naš vsakdan, predvsem pa v šole. V osnovni šoli smo glede tega po večini nasploh bolj zadržani. Bojimo se, da bi tehnologija izpodrinila otrokov naravni osebnostni razvoj ali vsaj negativno vplivala na razvijanje njegovih spretnosti in sposobnosti, ki jih mora v tem občutljivem obdobju usvojiti. Zdaj pa smo se kar naenkrat znašli v položaju, v katerem smo tehnologijo kot rešilno bilko sprejeli z odprtimi rokami. Začeli smo šolanje na daljavo. Povsem druga zgodba pa so področja, ki so za nas ogromen izziv za pouk na ta način. Kako učence motivirati in zainteresirati, držati njihovo pozornost, jih naučiti uporabe novih tehnologij, načrtovati navodila, razumljiva vsem, ocenjevati. Poleg tega pa še pevski zbor na daljavo in izbirni predmeti na daljavo. Marsikdo bi pomislil, da nekaterih stvari sploh ne bo mogoče opraviti. Povezanost Glasbeni pedagogi imamo to srečo, da smo glasbeniki. Pod taktirko dr. Inge Breznik, svetovalke z zavoda za šolstvo, smo se v prvem krogu karantene takoj povezali, združili, opremili in podprli z idejami, povezavami, gradivi, uporabnimi spletnimi stranmi in aplikacijami, rednimi videosrečanji, dobrimi praksami in še bi lahko naštevala. Odprtost in nesebičnost kolegic in kolegov iz vse Slovenije je prav gotovo v veliki meri doprinesla k motivaciji za iskanje poti in načinov ter k zanimivim ter raznolikim učnim uram, saj je vsak na svojem koncu iskal, ustvarjal, gradil in delil z vsemi drugimi. PRAKSA Tudi svoje učence sem s tem spoznala na drugačen način, celo bolje in bolj celostno. To je bilo prav gotovo prijetno presenečenje, saj je bilo pričakovati prav nasprotno. S pomočjo spletnih učilnic in videokonferenc sem bila v stiku z vsakim od njih, individualno in v skupini, pošiljali so svoje naloge in izdelke ter dobili zanje povratno informacijo, ki jih je usmerjala in jim vlivala voljo. Marsikdo med njimi se je izkazal veliko bolje kot sicer v razredu. Niso se več skrivali v skupini, vsak je bil enako viden in nekateri so prav zacveteli. Skupaj na daljavo Ena od idej, kako približati vsebine na daleč, je bila tudi virtualni klepet s pevcem skupine MI2 Tonetom Kregarjem - Tončem, da bi učencem približala rockovsko glasbo. Čeprav devetošolcem težko pokažeš kaj zanimivega, so bili navdušeni, da so informacije dobili kar iz prve roke. Pogovor je dostopen prek QR kode: Tudi z obema pevskima zboroma smo ustvarjali na daljavo. Z veliko iznajdljivosti in s podporo staršev učencev sta nastala posnetka, s katerima smo po vrnitvi v šolo lahko prispevali k zaključni prireditvi ob dnevu državnosti, ki je bila predvajana po šolskem radiu. Učenci so doma posneli svoje glasove, pri mladinskem zboru pa tudi glasbila. S pomočjo programskih orodij, kot so Sibelius, Garage Band in Audacity, sem vse skupaj zložila v celoto. Na spodnjih povezavah lahko slišite, kaj je nastalo. Posnetek otroške zasedbe: Posnetek mladinske zasedbe: S takimi in drugačnimi domislicami smo se vsak na svoj način trudili iskati poti do svojih učencev ter tako z njimi tkali vezi in skupaj ustvarjali. Izkazalo se je, da nas je zaprtje v svoje domove lahko po drugi strani in na drugačne načine tudi povezalo. Glasba seveda ima to moč in ne pozna meja, nismo pa vedeli, da tudi karantenskih ne. Srca so nam odpirali nešteti posnetki posameznikov, družin, zborovskih in drugih zasedb in popestritev s strani glasbenih pedagogov tako z osnovnih kot z glasbenih šol. Vse to je pripomoglo k temu, da se nismo počutili oddaljeni in odtujeni. Brez dvoma je smiselno premisliti, do kakšne mere lahko nove načine sodelovanja prenesemo tudi v šolske klopi. Predanost Vse našteto pa seveda pomeni veliko več vloženega časa in energije kot pri pouku v šoli. Iskanje novih poti, možnosti, pristopov, spletnih orodij, aplikacij, ogledi raznih video vodičev, urejanje posnetkov, kreiranje učnih ur povsem na novo, komunikacija z učenci, pregledovanje oddanih nalog, ocenjevanje ipd. je od učitelja zahtevalo ogromno. In ne samo od učitelja, tudi od staršev in učencev, ki so se prav tako trudili po najboljših močeh. Sklep Dejstvo je, da trenutne razmere tako ali drugače premagujemo, seveda pa nič od tega ni to, kar bi si želeli. Čeprav so se v nezaželenih razmerah nanizale tudi lepe in pozitivne stvari ter novi pristopi, ki so se izkazali za uspešne, je za vse udeležene vse skupaj tudi naporno. Res pa je, da lahko sedaj pogledamo vase in zelo resno premislimo in pretehtamo, kakšen je svet, v katerem bi pravzaprav radi živeli. Kaj je pomembno in kaj ni. Kaj je iskreno in kaj ni v odnosu do sebe, drugih in planeta. Kaj se zgodi, kadar živimo drug mimo drugega, in kaj, kadar delujemo v harmoniji. Kot družba, medgeneracijsko in kot človeštvo smo morda dobili priložnost, da se otresemo vsakodnevnih puhlic in odvečnih iger vlog ter poiščemo stik s seboj, drugimi in naravo. Vsi smo ena rasa, eno pleme, ena družba, na enem planetu, a je, kot kaže, potrebno, da se za nekaj časa umaknemo vase in se tega spomnimo. Zato ne pomeni nujno, da nas trenutne razmere ločujejo, temveč nas morda v resnici zbližujejo. 41 42 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Žiga Kert, Uporaba spletne strani Google Site v osnovni šoli pri pouku glasbene umetnosti Uporaba spletne Žiga Kert strani Google Site v osnovni šoli pri pouku glasbene umetnosti OŠ Predoslje Kranj, Predoslje 17a, 4000 Kranj ziga.kert@gmail.com Use of Google Site in Primary School during Music Lessons Izvleček Avtor opisuje uporabo spletne strani Google Site pri pouku glasbene umetnos v osnovni šoli. Tekom šolanja na daljavo so se avtorju odpirala nova vprašanja, kako oblikova pouk na daljavo, da bo dostopen, zanimiv in atrak ven za vse učence osnovne šole. Predpostavlja, da je za marsikaterega učenca sodobna tehnologija čisto španska vas, pa vendar si želi, da bi bile spletne dejavnos oblikovane tako, da bi jih znali uporablja prav vsi. Razmišlja o dveh svetovih – glasba na daljavo in glasba v šoli. Svoje misli vpenja v obe sferi izobraževanja ter poskuša ponudi raznovrstne glasbene vsebine. Zajema v veliki meri ustvarjanje, izvajanje ter teore čno delo, ki ga podaja prek avdio in video vsebin. Poleg spletne strani zanimanje istočasno usmerja še v uporabo različnih aplikacij, kot so Padlet, Kahoot, Youtube, Google Drive itd. V članku želi pojasni , zakaj je uporaba spletne strani pri pouku glasbene umetnos najboljša metoda oz. pristop pri učenju na daljavo in kako jo ustvarimo sami. Svojo pozornost usmerja v učenca, kako bo ta najhitreje usvojil učno snov, ki mu jo bo učitelj predal med šolanjem. Ključne besede: Google Site, pouk na daljavo, sodobna tehnologija, aplikacije, učenec v središču. Abstract The author describes the use of Google Site during music lessons in primary school. During distance educa on the author contemplated how he should design distance lessons to make them accessible, interesting, and a rac ve to all primary school pupils. He assumes that many pupils are not well-versed in using modern technology, however, he wants to design online ac vi es in such a way that everyone would be able to use them. He thinks about two worlds. Music at a distance versus music in school. He integrates his thoughts into both spheres of educa on and a empts to provide diverse musical contents. He mostly deals with crea vity, performance and theore cal work, which he imparts via audio/video contents. Besides the website, he also focuses on the use of various applica ons, such as Padlet, Kahoot, YouTube, Google Drive, etc. In the ar cle he aims to explain why using a website for music lessons is the best method or approach to distance learning, and how such a website can be created. He concentrates on the pupil; on the quickest way for him/her to assimilate the learning content passed on by the teacher during schooling. Keywords: Google Site, distance lessons, modern technology, applications, pupil-centred. PRAKSA Zakaj spletna stran Google Site Šolanje na daljavo mi je v zadnjih mesecih odprlo nove izzive in spoznanja. Ves čas sem si prizadeval, kako ponuditi učencem zanimiv pouk glasbene umetnosti s pomočjo sodobne tehnologije. Uporaba sodobne tehnologije je na začetku pomenila izziv za učence in učitelje, saj smo morali čez noč vzpostaviti stik z učenci prek raznih kanalov, aplikacij in eAsistenta. Uporaba spletne strani Google Site se je izkazala za dobro prakso, ki jo v nadaljevanju predstavljam bolj podrobno. Čeprav smo se v začetku trudili, da bi vsi učitelji uporabljali enotne kanale, saj bi s tem olajšali delo učencem, pa se je izkazalo, da vendarle s ponujenimi programi ni mogoče izvajati pouka glasbene umetnosti, kakor bi si želel posamezni učitelj. Vsekakor sem stremel k uporabi enotnih kanalov in istočasno razmišljal, kako uporabiti enostavno spletno stran ali aplikacijo, ki bi z enim klikom učencem ponudila vse glasbene dejavnosti, ki jih uporabljam pri pouku glasbene umetnosti. Aplikacija Google Site me je preprosto navdušila. Zakaj? Ker je preprosta za uporabo tako za učence kot za avtorja, ker je sinhrona z Googlom, je pregledna in ponuja brezplačno uporabo. Kljub temu da smo stremeli k poenotenju kanalov in pošiljanju gradiv za učence, spletna stran ni pomenila dodatne obremenitve. Učencem sem vsakič poslal navodila, zapisal, naj kliknejo na poslano internetno povezavo in si pogledajo pod zavihke »gradivo, skladbe, ritem in ples«. Pod posameznimi zavihki se nahajajo različne glasbene dejavnosti. V rubriko gradiva sem priložil gradiva iz strokovnih spletnih strani, da so si učenci ogledali avdio in video vsebine ali pa prebrali priloženo gradivo. Velikokrat so bile video vsebine povzete iz zakladnice RTV Sloveni- 43 44 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Žiga Kert, Uporaba spletne strani Google Site v osnovni šoli pri pouku glasbene umetnosti ja. Da učenci niso ostali samo pri poslušanju, so temu sledila vprašanja. spodaj, ter lahko vadili svoje petje. Petje ob spremljavi so posneli in poslali izdelek v spletno učilnico. Kako učence spodbuditi k petju? Vsi vemo, da niso vsi otroci veseli petja in da imajo marsikdaj predsodke, kako se jih bo slišalo; velikokrat nam povejo, da ne znajo peti. Mislim, da imamo učitelji glasbe pomembno vlogo pri razvoju petja pri naših učencih. Vedno pravim, da so učenci ogledalo učitelja. Če nam bo uspelo, da na koncu devetega razreda poje ves razred, smo s svojim uspehom lahko stoodstotno zadovoljni, ne glede na to, ali učenci pojejo tonalno. Prav tako sem velik poudarek namenil ritmu. Z učenci veliko vadimo in uporabljamo različne ritmične inštrumente. Pri pouku največkrat uporabljam lastna glasbila – plosk, tlesk, udarec z nogo –, seveda v veliki meri tudi razna ritmična glasbila. S telefonom sem posnel ritmično spremljavo, jo naložil v Youtube kanal ter posnetek preprosto pripel na spletno stran. Enako sem storil za glasbeno dejavnost ples. Ritem so učenci izvedli, ko smo se vrnili v šolske klopi. Vedno pravim, da so učenci ogledalo učitelja. Če nam bo uspelo, da na koncu devetega razreda poje ves razred, smo s svojim uspehom lahko stoodstotno zadovoljni, ne glede na to, ali učenci pojejo tonalno. Z ženo sva za učence pripravila različne glasbene spremljave. Posnela sva jih in jih prek Google Driva priložila v spletno stran. Učenci so pesmi že poznali od prej. Kliknili so na modri gumb, kot je prikazano V šolskem letu 2019/20 sem na šoli izvajal tudi ansambelsko igro. Predmet omogoča veliko svobodnega dela. V predmet sem vključil igranje na ukulele, delo z Orffovimi glasbili, igranje na »jupol kante« in izdelavo svoje skladbe. Zopet težko vprašanje za učitelja, ki mora vse glasbene dejavnosti izpeljati na daljavo. Youtube kanal ponuja ogromno glasbenih vsebin, ob katerih lahko učenci vadijo, plešejo, pojejo. Na spletno stran sem jim prilepil glasbeni posnetek (Ukulele play along), s pomočjo katerega so lahko vadili svoj inštrument. Posnetki so zanimivi, istočasno slikovno nakazujejo akorde in spodbudijo instrumentalista, da vadi svoj inštrument. Učenci so poleg igranja naredili tudi svoje inštrumente iz stekleničk, na katere so morali zaigrati, posnetke pa poslati v spletno učilnico. Verjetno vsi učitelji vedo, da je za vsem tem ogromno dela. Strinjam se, vendar si verjetno vsi želimo, da bi z različnimi didaktičnimi pristopi omogočili učencem čim lažjo pot do glasbenega znanja. Kako ustvariti spletno stran V nadaljevanju želim predstaviti nekaj osnovnih korakov pri izdelavi spletne strani. Prvi korak je povezava z Google računom. V spletni brskalnik vtipkate Google Site in sledite povezavi. Odpre se stran, na kateri imate že primere spletnih strani, lahko pa naredite svojo – pritisnete »blank«. Na desni strani imate tri zavihke: insert, pages in themes. Pri zavihku insert oblikujete postavitev spletne strani (layouts), v nadaljevanju pa lahko dodajate PRAKSA 45 »Učenec v središču« Ni lahko biti učitelj v današnjem svetu. To je poslanstvo, ki ga moramo opravljati dobro, dobro učencem v prid. Podajanje znanja in vsakič znova biti v koraku s sodobno tehnologijo in svetom, ki kar divja in hiti, mogoče nas včasih želi celo prehiteti. Trudim se, da bi s svojim znanjem poskušal učencem dati bogate glasbene izkušnje, ki jih dobivam na terenu, izobraževanjih, med ljudmi in preprosto tudi v šoli med učenci. posnetke z Youtuba, lahko priložite posnetek iz Google Driva v obliki gumba (button), lahko dodate zemljevid (map) itd. Pod zavihek »pages« lahko dodate več zavihkov in podzavihkov. Če želite dodati nov zavihek, kliknete na spodnji gumb »plus«. Če želite dodati podzavihek, kliknete na tri pike ob novem zavihku in pritisnete »add subpage«. Ostane nam še zavihek »themes«, v katerem lahko izbirate različne teme za spletno stran. Tukaj lahko poljubno izberete tudi barvo, velikost in slog pisave ipd. Seveda spletna stran ponuja še mnogo več, zato pa si je treba vzeti nekaj časa, zadevo temeljito raziskati in preučiti. Vprašanje, ki sem si ga postavljal, kako se soočati z današnjim svetom in šolanjem na daljavo, mi je odpiralo nova spoznanja in odgovore. Pomemben vidik izobraževanja na daljavo je, da učenca postavimo v središče, mu ponudimo atraktivne, preproste in razumljive glasbene dejavnosti, ki ga bodo motivirale in mu odpirale glasbeni svet. Kaj otroku oz. učencu ostane v spominu po končanem šolanju? To, da se je Mozart rodil leta 1756, ali kar je sam ustvaril pri pouku Pomemben vidik glasbe in v čemer je preprosto izobraževanja na užival in ponotranjil. daljavo je, da učenca postavimo v središče, Spletna stran nikakor ni edina možnost izobraževanja mu ponudimo na daljavo, jo pa vidim kot atraktivne, preproste preprosto rešitev pri pouku in razumljive glasbene na daljavo. Ne zahteva veliko, dejavnosti, ki ga učence pa moja praksa bogati bodo motivirale in mu in razveseljuje. Spletno stran odpirale glasbeni svet. ustvarjate učitelji, zato bo ta vaše zrcalo. Kaj boste naredili in ponudili ter kako boste to storili, je odvisno od vas. Poznate učence in si želite dobrega pouka, zato preprosto uživajte v tem, kar počnete. Bodite učitelji glasbe, ki si jih bodo učenci zapomnili po strokovnosti, hkrati pa tudi po kakšni šali, hudomušnosti in izvirnosti. Viri in literatura Kert, Ž. (2019). Glasba v osnovni šoli. Dostopno na: https://sites.google.com/view/zigakert-osglasba/doma. Kert, Ž. (2019). Dostopno na: https://www.youtube.com/channel/UC10TlpAo_l2_8iFnYzSEgBA/featured?view_ as=subscriber. 46 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Urška Mitrovič, Musescore – računalniški program za zapisovanje glasbe Musescore – računalniški program za zapisovanje glasbe Urška Mitrovič OŠ Veliki Gaber, Veliki Gaber 41, 8213 Veliki Gaber urska.mitrovic@guest.arnes.si MuseScore – Computer Program for Writing Music Izvleček Musescore je brezplačen računalniški program za zapisovanje glasbe, ki ga z lahkoto uporabljamo tudi učitelji glasbe v katerem koli razredu. S pomočjo tega programa lahko oblikujemo kakršno koli skladbo ne glede na zahtevnost ali obseg od preproste pesmi do simfonije, koncerta ipd. Program je vsestransko uporaben tudi pri poučevanju glasbe na daljavo, saj lahko zapisano melodijo in besedilo pesmi pretvorimo v datoteko mp3, Wave ali .pdf, to pa potem delimo z učenci. Program tako preprost za uporabo, da se ga lahko naučijo tudi učenci in v njem ustvarjajo lastne skladbe oz. notne zapise. Ključne besede: Musescore, računalniški program, glasba, notografiranje. Abstract MuseScore is a free computer program for wri ng music, which can easily be used by music teachers in any class. It can be used to compose any piece regardless of complexity or scope, i.e. from the simplest song to a symphony, concerto, etc. It can be used versa lely, including in distance music teaching, as the wri en melody and lyrics can be converted into an mp3 or Wave file and a PDF file, respec vely, which can then be shared with the pupils. Basically, the program is so easy to use that pupils can learn how to use it too, and can create their own composi ons or music nota ons in it. Keywords: MuseScore, computer program, music, notography. PRAKSA Musescore je računalniški program, v katerem zapisujemo glasbo. V njem lahko ustvarimo tako kratko, preprosto pesem kot tudi celotno simfonijo. Je brezplačno dostopen na spletu in ga lahko uporablja vsakdo. Uporaben je vsestransko, tako tudi pri poučevanju glasbe na daljavo, saj lahko melodijo in besedilo neke pesmi, katere notnega zapisa nimamo, zapišemo v programu Musescore, to pa potem pretvorimo v datoteko mp3 ali Wave in posnetek delimo s svojimi učenci. Notni zapis pesmi lahko pretvorimo tudi v datoteko .pdf, tako da imajo učenci tudi notni zapis, če bi ga potrebovali. Pri pouku na daljavo lahko program uporabimo tudi pri krožku pevskega zbora, saj že obstoječe partiture lahko zapišemo v program in s pevci delimo tako melodijo kot tudi partituro. Program je tako preprost za uporabo, da se ga lahko naučijo tudi učenci in v njem ustvarjajo svoje pesmi oz. notne zapise. Za poučevanje in učenje programa lahko izkoristimo računalniško učilnico, na računalnike pa predhodno namestimo program. Do programa pridemo tako, da ga s spleta naložimo na svoj računalnik in ga uporabljamo neodvisno od internetne povezave. Program Musescore nam ponuja tako rekoč vse, kar potrebujemo pri pisanju glasbe. Ko pesem enkrat zapišemo, jo lahko po želji tudi spreminjamo, kar pomeni, da nam ni treba ustvarjati novega zapisa. Spreminjamo torej lahko vse: ključe, tonaliteto, taktovski način, glasbila, dinamiko, tempo, besedilo. Večinoma gre za postopek »povleci spusti« ali dvoklik. Program nam omogoča tudi urejanje razdalj med črtovji in sistemom, med zgornjim in spodnjim robom besedila glede na črtovje, urejanje robov, zapisovanje dvoin večglasja, označevanje prstnega reda, dodajanje artikulacij in okraskov, dihov in cenzur, omogoča nam nalaganje dodatnih inštrumentov v program, tako kot nam omogoča izvoz našega zapisa v dokument .pdf, omogoča tudi uvoz iz dokumenta .pdf, v zavihku »pomoč« pa najdemo tudi spletni priročnik v angleščini. V tem članku si bomo pogledali nekaj osnovnih funkcij programa. 47 Osnovna partitura, ki se pokaže ob zagonu programa, je zelo preprosta, čeprav lahko že ob zagonu programa spremenimo določene nastavitve, kot so npr. taktovski način, tonaliteta in število taktov. Vpišemo lahko tudi glavne podatke o skladbi (naslov, podnaslov, besedilopisec, skladatelj, avtorske pravice). Vrstica z notami in pavze Za začetek je najpomembnejša menijska vrstica z notami. S temi vrednostmi določamo tudi trajanje pavz. V vsakem taktu je v prazni partituri pavza, ki jo lahko razdelimo glede na taktovski način. Pavzo razdelimo tako, da najprej izberemo vrednost note v meniju, potem pa kliknemo na pavzo v notnem zapisu. Povedano drugače, preden začnemo z zapisovanjem not, lahko na ustrezne vrednosti razdelimo začetno pavzo. Te vrednosti lahko ves čas spreminjamo. Zapisovanje not in pavz Če v melodiji ne potrebujemo vmesnih pavz, kliknemo na »N«, izberemo vrednost note in kliknemo na posamezno pavzo. Če torej izberemo četrtinko, v taktu pa je celinska pavza, se bo s klikom na pavzo zapisala četrProgram Musescore tinka, za njo pa ustrezne vrednam ponuja tako rekoč nosti pavz glede na taktovski način. Z dodajanjem not vse, kar potrebujemo tako nadaljujemo, dokler ni pri pisanju glasbe. zapolnjen takt, ki nas potem Ko pesem enkrat samodejno premakne v naszapišemo, jo lahko po lednjega. želji tudi spreminjamo, Če potrebujemo pavzo kar pomeni, da nam ni v sredini takta, najprej treba ustvarjati novega kliknemo na pavzo v notnem zapisa. Spreminjamo zapisu in jo razdelimo ustretorej lahko vse: ključe, zno z izbiro vrednosti note. tonaliteto, taktovski Potem kliknemo »N« v začetnačin, glasbila, ku menijske vrstice, da aktidinamiko, tempo, viramo možnost zapisovanja besedilo. not in te dodajamo s klikanjem na posamezno pavzo. 48 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Urška Mitrovič, Musescore – računalniški program za zapisovanje glasbe Pri tem je izredno pomembno, da na »N« kliknemo (oz. ga izberemo na tipkovnici), tudi ko prenehamo zapisovati note, sicer program note pri vsakem našem kliku zapiše na poljubno mesto in lahko nastane zmeda. Pavza nam torej pove, kam želimo zapisati noto, izbira vrednosti note pa njeno trajanje. Tudi te vrednosti v vsakem taktu seveda lahko tudi spreminjamo, npr. zapišemo četrtinko, ki ji sledi osminska pavza, potem pa si premislimo in želimo imeti namesto četrtinke četrtinko s piko. To spremenimo tako, da kliknemo na četrtinko v notnem zapisu in na piko na koncu not v menijski vrstici. Tako smo zapisali četrtinko s piko, osminske pavze pa ni več. Taktovski način oz. takt namreč sam sproti »računa«, kakšne različne vrednosti lahko vsebuje in koliko naj jih bo. Note lahko zapisujemo tudi tako, da namesto klikanja z miško pritiskamo črke tonov na tipkovnici. Pomembno je le, da za H izberemo B. V tem primeru se lahko zgodi, da bomo morali melodijo transponirati oktavo višje ali nižje, ker tipkovnica ne ve, katero lego želimo. Če želimo neko obstoječo noto premakniti višje ali nižje, jo najprej označimo, potem pa jo premikamo navzgor in navzdol s puščico na tipkovnici. Poslušanje zapisa Vse, kar napišemo, lahko poslušamo tako, da izberemo noto, od katere želimo poslušati svoj zapis, in kliknemo na puščico za »play« v menijski vrstici ali pa pritisnemo presledek (»space«) na tipkovnici. Na enak način tudi ustavimo posnetek. Nabor različnih možnosti (levo) Recimo, da smo skladbo zapisali v 4/4 taktu, potem pa se odločimo, da bi bilo bolje, če bi bila zapisana v 2/4 taktu. Taktovski način spremenimo tako, da v »paleti« levo pri taktovskem načinu izberemo 2/4 in ga povlečemo na obstoječi 4/4. Vrednost zapisanih not se bo samodejno ustrezno razporedila glede na novi taktovski način. Na enak način (povleci spusti) menjamo tudi ključe, tonalitete in taktnice. Možnost imamo tudi dodajanje besedila nad črtovje (če želimo npr. pojasniti, kako želimo, da se izvaja celotna skladba ali le njen del). V tem primeru kliknemo na noto v taktu, pri kateri želimo dati pojasnilo, v paleti pri »besedilo« izberemo »napis nad črtovjem« in naredimo dvoklik. Na izbranem mestu se nam pojavi možnost dodajanja besedila. Okno aktiviramo tako, da nanj dvakrat kliknemo, zbrišemo že dano besedilo in dodamo novo. Okno za dodajanje besedila nad črtovjem lahko aktiviramo tudi tako, da na tipkovnici izberemo »Ctrl + T«). Ko je okno aktivno, se nam na dnu strani pojavi možnost urejanja besedila (vrsta pisave, velikost črk ipd.). Dodajanje, brisanje in premikanje inštrumentov V čisto zgornji vrstici najdemo možnost »uredi«. V spustnem meniju izberemo »glasbila«. V levem oknu izberemo glasbilo (ali več), ki ga želimo dodati, in kliknemo gumb »dodaj«. Inštrument bo dodan v desno okno. Če želimo inštrument odstraniti, je postopek ravno obraten. V desnem oknu ga označimo in kliknemo gumb »odstrani«. Enako velja za dodajanje in odstranjevanje glasov. Če želimo spremeniti vrstni red inštrumentov v partituri, kliknemo na izbrani inštrument v desnem oknu in ga s klikom na puščico gor ali dol na tipkovnici premaknemo na ustrezno mesto. Dodajanje in brisanje taktov Takte dodamo tako, da v čisto zgornji menijski vrstici izberemo »dodaj«. Pri taktih lahko izberemo možnost »dodaj en takt«, ali pa pri »vstavi takte« vpišemo število želenih taktov. Pred tem moramo klikniti na takt v partituri, pred katerega želimo vstaviti nove takte. Če želimo takte dodati na koncu partiture, izberemo »dodaj takte«. V tem primeru nam ni treba označiti nobenega takta v partituri. PRAKSA Takte brišemo tako, da jih najprej označimo (klik na enega + shift + klik na zadnjega želenega), potem pa v čisto zgornji menijski vrstici izberemo »uredi«. Pri možnosti »takt« se nam prikaže »izbriši izbrane takte«. Transponiranje Najlažje transponiramo tako, da v čisto zgornji menijski vrstici izberemo »note« in »transponiraj«. Transponiramo lahko po ključu ali intervalu, navzgor ali navzdol. Le označiti in izbrati moramo ustrezno. Shranjevanje datoteke in izvoz Če želimo shraniti datoteko v formatu programa Musescore, to storimo enako kot pri dokumentih v Wordu ali drugih aplikacijah Offica. Če to datoteko delimo, mora imeti tudi prejemnik na svojem računalniku nameščen program. Musescore je torej brezplačen računalniški program za zapisovanje glasbe, ki ga z lahkoto uporabljajo vsi učitelji glasbe v katerem koli razredu, lahko pa tudi laiki. Potrebno je namreč le osnovno poznavanje vrednosti not, pavz in C-dur lestvice, torej osnovnih tonov. Pri vsem drugem nam pomaga program sam. V pomoč nam je lahko tudi veliko video vodičev v angleščini, ki so zelo jasni in nazorni. Je pa dobro, da hkrati ko gledamo vodič, sami sproti delamo v programu. Tako se najlažje naučimo postopke in si jih hitreje zapomnimo. Musescore je brezplačen računalniški program za zapisovanje glasbe, ki ga z lahkoto uporabljajo vsi učitelji glasbe v katerem koli razredu, lahko pa tudi laiki. Potrebno je namreč le osnovno poznavanje vrednosti not, pavz in C-dur lestvice, torej osnovnih tonov. Brezplačni program Musescore je dostopen na spletni strani https://musescore.org/en/download. Če želimo notni zapis shraniti kot .pdf. ali zvočno datoteko, je postopek nekoliko drugačen. Najprej, kot običajno, izberemo »datoteka«, potem pa med možnostmi izberemo »izvozi«, nato pa možnost, v kakšnem formatu želimo shraniti zapis. Nekaj osnovnih uporabnih bližnjic na tipkovnici: Viri Videi, ki so lahko v veliko pomoč pri učenju: MuseScore in Minutes: Lesson 1 – Score setup – »Ctrl + L« – dodajanje besedila pesmi https://www.youtube.com/watch?v=YZ4kRzkHroU – »Ctrl + T« – dodajanje besedila nad črtovjem Lesson 2 – Working with MuseScore – »N« – aktiviramo možnost za pisanje not in jo tudi izklopimo – »Space« (presledek) – poslušamo in prekinemo predvajanje posnetka https://www.youtube.com/results?search_query=musescore+lesson+2 Lesson 3 – Note Input https://www.youtube.com/watch?v=nJSQCgqUZuM Lesson 4 – MIDI Keyboard Input https://www.youtube.com/watch?v=IZ1b1aF9lpg – črke za posamezne tone (B namesto H) – pisanje not na želeno mesto Lesson 5 – More Input Ideas – »I« – urejanje glasbil MuseScore in 10 Easy Steps: – »Ctrl + delete« – brisanje taktov – številka od 1 do 7 – določamo vrednosti not in pavz (3 = šestnajstinka, 4 = osminka, 5 = četrtinka, 6 = polovinka, 7 = celinka) https://www.youtube.com/watch?v=-htkF5RB17g Part 1 – Score Setup https://www.youtube.com/watch?v=0mh6m2mbVHs Part 2 – The MuseScore Screen https://www.youtube.com/watch?v=K5FnEEwElDg Part 3 – Note Entry 49 50 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Urška Mitrovič, Musescore – računalniški program za zapisovanje glasbe https://www.youtube.com/watch?v=uGZgeZApBgE Part 8 – Codas Part 4 – Note Entry with a MIDI Keyboard and Playback https://www.youtube.com/watch?v=04XTa6IrzGg https://www.youtube.com/watch?v=Rxy3IEUFxJM Part 9 – Drum Parts Part 5 – Lyrics, Copying & Dynamics https://www.youtube.com/watch?v=KFj7v5S4Akw https://www.youtube.com/watch?v=e55-YnhSk-s Part 10A – Layout and Formatting Part 6 – Adding Instruments, Articulation and Bars https://www.youtube.com/watch?v=FSTE7evDMys https://www.youtube.com/watch?v=rQn-qlkMHLQ Part 10B – Layout and Formatting Part 7 – Repeats, 1st and 2nd time endings https://www.youtube.com/watch?v=yqTgcBZI_T4 https://www.youtube.com/watch?v=IVmXhlpOpa4 Bojan Glavina Klavirske kratkice – 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja 2021 ISMN 979-0-709015-12-2 160 str. 29,50 € Notno zbirko Klavirske kratkice – 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja skladatelja Bojana Glavine sestavljajo kratke skladbice za učenje in poučevanje klavirja v nižjih razredih glasbene šole. V svoji majhnosti povedo veliko: otroka spodbujajo k igranju na klavir, ga usmerjajo v usvajanje tehnike in mu igraje predstavijo glasbenoteoretične zakonitosti. Ob notni zbirki se je skladatelju porodila ideja o katalogu kratkih komentarjev v obliki priročnika za učitelje. Priročnik vsebuje koristne didaktične, umetniške, tehnične in druge napotke za poučevanje posameznih skladbic; objavljen je na povezavi www.zrss.si/pdf/kratkice_prirocnik.pdf. Vabljeni k naročilu notne zbirke. Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si PRAKSA Glasba pod korono U & œ Ko sem začel s pisanjem tega prispevka, sem k Korona: prvotno v naslovu želel prilepiti glasglasbi opozorilni znak, beni znak korono. V spletdanes predvsem znak nem brskalniku Google za podaljšanje trajanja sem napisal besedo korona tona. in kliknil povezavo za Vrbančič I. (2004). slike. Na nobeni sliki ni bilo glasbenega znaka, ki Glasbeni slovarček. je prikazan v omenjenem Ljubljana: Mladinska slovarčku. Vse slike so se knjiga. mi zdele grozljive. Seveda, koronavirus. Očitno bo treba popraviti slovarje, leksikone in enciklopedije. V spletnem brskalniku Google sem v naslednjem koraku za iskanje ustrezne slike dodal k besedi korona še zapis glasbeni znak in končno dobil sliko pravilnega znaka. Učencem, ki jih učim v osnovnih šolah Bizeljsko in Globoko, je znak običajno všeč in ga hitro usvojijo, saj je zanimiv in enkraten. Nekateri koroni rečejo kar krona, saj se bohoti nad noto kot krona na kraljevi glavi. Učenci vedo, da se pri noti oziroma pavzi, nad katero je narisan, za trenutek ustavimo in jo poljubno podaljšamo. V tem podaljšanju ni časa za malico ali kaj drugega. Spet napaka. Pod korono, ki smo jo spoznali v letošnji pomladi, je bil čas za malico, spanje, sprehode, petje, igranje in pouk na daljavo. Vilko Urek OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 Bizeljsko vilko.urek@gmail.com Sreda, 11. marec 2020. Učenci prvega triletja so dobili posnetek nastopa z občinske revije JSKD Brežice Čudežne pesmice, na kateri so se pod vodstvom učiteljice Tine Krmpotič spet zelo uspešno predstavili. Z veseljem sem si ogledal posnetek njihovega petja in igranja. Nekateri učenci iz prvega triletja bodo šli naslednji teden še na pevsko revijo otroških pevskih zborov Sijaj, sijaj sončece. Po ogledu posnetka sem med odmorom vsem pevcem OPZ razdelil obvestila o odhodu. Obvestila za nastop sem razdelil tudi članom šolskega ansambla Fru-Fru, saj bodo šli na tekmovanje mladih ansamblov ŠANS v Griže pri Celju. Ponosni smo, da smo izbrani. Pomislil sem, da je najbolje, da ta dan odpošljem še prijavnico za mladinski pevski zbor, s katerim se bom tako kot vseh prejšnjih petintrideset let udeležil pevske revije Pustite nam ta svet. Skopiral sem note skladb, s katerimi se bomo predstavili, in izpolnil prijavnico za udeležbo. Na prijavnico sem s ponosom vpisal imena vseh sedmih devetošolk, ki bodo po skupni pesmi na reviji prejele iz rok Simone Rožman Strnad, vodje JSKD Brežice, unikatne nagrade osminke za večletno prepevanje v šolskih pevskih zborih. Pismo s prijavo je romalo na pošto. Četrtek, 12. marec 2020. Ob četrtkih sem na delovnem mestu v Glasbeni šoli Brežice, kjer kot knjižničar skrbim za notno in knjižno gradivo. V tišini knjižnice sploh nisem opazil, da se pripravljajo ukrepi ob izbru- 51 52 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Vilko Urek, Glasba pod korono hu epidemije in da bomo od ponedeljka poučevali od doma. Ko sem tistega dne prišel v OŠ Globoko, kjer vodim šolski ansambel Okey, mi je ravnateljica Rozika Vodopivec povedala vse novosti o ukrepih, ki bodo veljali v času dela na daljavo. Nekako sva upala, da bomo čez dva do tri tedne spet pod šolsko streho. Z mladimi glasbeniki sem se dogovoril, da jim bom pošiljal delovno gradivo po e-pošti, saj imam njihove e- naslove. Na ta način sem jim pošiljal note in obvestila že do sedaj. Petek, 13. marec 2020, OŠ Bizeljsko. Napoved ukrepov, o katerih smo slišali v sredstvih javnega obveščanja, je postala resničnost. Veliko otrok je ta dan že ostalo doma. Tudi večine članov šolskega ansambla Fru-Fru, s katerim smo želeli zjutraj še povaditi tekmovalne skladbe za ŠANS, ni bilo v šoli. Iste skladbe smo mislili zaigrati tudi na sobotnem srečanju bizeljskih upokojencev. Učenci razredčenih oddelkov (eni veseli, drugi zamišljeni, tretji negotovi in prestrašeni) so sedeli v šolski jedilnici in čakali na navodila, ki smo jih sprejemali učitelji na izrednem jutranjem sestanku. Pripravili smo se, da bomo z učenci, ki so prišli v šolo, izvedli športni dan, ki je bil načrtovan za naslednji teden. Tako bomo čim več časa na zraku in manj občutljivi za novi virus. Na sestanku smo učitelji preverili e-naslove vseh učencev in se dogovorili, da bomo z učenci delali na daljavo po urniku, ki je utečen. Vsa učiteljska obvestila si bomo pošiljali na mobilno aplikacijo Viber in na e-zbornico. Ob delu bomo ob odzivnosti učencev spremljali opremljenost učencev z računalniki in njihovo delovanje. Vsi smo si vzeli domov prenosne računalnike in literaturo, ki jo bomo potrebovali za do sedaj še neznan način dela na daljavo. Glede na to, da so mi učenci že do sedaj pošiljali svoje predstavitve glasbil in glasbenikov v obliki Power Point projekcij, sem vedel, da mi bo delo na daljavo dobro steklo in bo prav gotovo to nov izziv in nova izkušnja. Popoldan je na obisk prišel starejši sin Andrej in v pogovoru povprašal, kako bom sedaj učil. Predstavil mi je spletno aplikacijo Zoom, s katero vsakodnevno dela na daljavo s svojim podjetjem, ki ima sedež v tujini. Podjetje je mednarodno in s sodelavci z vsega sveta se redno dobivajo na Zoom videokonferencah. Predlagal mi je, naj na podoben način poskusim tudi z učenci. Naložil mi je brezplačno aplikacijo in za vajo sem ga »poklical«, ko je prišel na svoj dom. Z delom sem bil zelo zadovoljen. Odločil sem se, da bom tako povabil tudi svoje učence. Nad aplikacijo sem bil navdušen, saj je brezhibno delovala v vseh prihodnjih dneh. Ponedeljek, 16. marec 2020. Sedaj pa zares. V domačem kabinetu sem vključil prenosni in hišni računalnik, da mi je šlo delo lažje od rok. Po urniku imamo v šolski jedilnici oziroma matičnem razredu vsak ponedeljek ob osmi uri vzgojno oziroma razredno uro. Pri tej uri sodelujejo vsi učenci od 4. do 9. razreda. Običajno obravnavamo vzgojne in druge zanimive teme. Takoj zjutraj sem tako povabil učence 7. razreda, saj sem njihov razrednik, naj se mi pridružijo. Odzivnost je bila zelo slaba. Nekateri niso znali odpreti spletne aplikacije, drugim ni delal računalnik, veliko jih je še spalo. Očitno sem pričakoval preveč. Še večje razočaranje sem doživel, ko sta bili odpovedani obe reviji in srečanje šolskih ansamblov. Prek spletnega okolja Viber sem takoj vzpostavil kontakt s sodelavci in se dogovorili za uporabo aplikacije Zoom. Nekateri sodelavci so Zoom že poznali in so pomagali manj veščim. Pri delu nam je pomagal tudi šolski računalničar, ki nas je redno skliceval vsak dan ob deseti uri. To je bil naš vsakodnevni medsebojni stik, ki se je obnesel odlično. Na naših vsakodnevnih srečanjih smo se dogovarjali o vsem. Za dvigovanje morale smo si tudi redno pripovedovali šale in zanimive prigode. Slavljencem, ki so praznovali rojstne dneve in druge jubileje, smo peli pesmi, prek računalniškega zaslona spoznavali druge družinske člane in hišne ljubljenčke. Vse težave smo reševali z nasmehi na licih in bili veseli, da smo vsi ves čas ostali zdravi. Vsak delovni dan sem resnično imel občutek, da se dobivamo v zbornici. Vse težave smo reševali sproti. Učencem, ki se niso odzivali, smo pomagali: poskrbeli smo, da so dobili nove prenosne računalnike. Ravnateljica Metka Kržan, ki je svoje delo opravljala iz šole, se je z Občino Brežice dogovorila, da ji bodo za učence, ki nimajo primerne opreme, posodili računalnike. Tem smo dodali še dva iz šole, in vsi učenci so bili opremljeni za pouk na daljavo. Učitelji smo se dogovorili, da se bomo prek Zooma srečevali tudi z učenci. V e-zbornici smo sestavili urnik, da se nismo medsebojno prekrivali. Vsak dan smo na našem Zoom srečanju poročali o svojem delu. Po prvi PRAKSA neuspešni razredni uri je takoj v prvem tednu uspešno stekel pouk na daljavo z vsemi učenci. Ves pouk v šoli že več kot petnajst let izvajam s pomočjo lastnih Power Point projekcij, pri katerih imam zapisane ključne besede, slike, zanimivosti, partiture in posnetke najbolj znanih skladb. Učenci so na takšno delo navajeni in znajo izluščiti bistvo, ki si ga zapišejo v zvezek. Od 4. razreda do konca osnovnošolskega šolanja imajo isti zvezek in tako je vsa snov zapisana na istem mestu. Ta zvezek k sreči vsak učenec redno nosi domov, tako da si je vsak lahko dopolnjeval svoje zapiske tudi med poukom na daljavo. Ob Power Point projekciji sem vsakemu učencu, če česa ni razumel v projekcijah, poslal tudi v Wordu zapisano snov iz učne priprave. Vse moje priprave so tudi na svetovnem spletu in tako dostopne vsem učencem in učiteljem. Zaradi velikosti posnetkov v mojih Power Point projekcijah sem te izbrisal in naložil na isto mesto povezavo do Youtube posnetkov. Prav gotovo imamo ravno glasbeniki s pomočjo Youtuba največjo možnost za pestrost in zanimivost pouka na daljavo. Enako kot za pouk glasbene umetnosti sem učencem pošiljal tudi snov za pevski zbor, izbirni predmet in šolski ansambel. Aplikacija Zoom je takoj v začetku dela na daljavo zaživela tudi na Zavodu RS za šolstvo, kjer je vodja predmetne skupine za glasbeno umetnost dr. Inge Breznik vsak četrtek v več različnih terminih sklicala vse glasbene pedagoge. Redno in vestno nam je dajala podrobne odgovore na vsa naša vprašanja. Svoja predavanja je obogatila tudi z zanimivimi predavatelji, ki so nam navajali svoje primere dobre prakse. Največ pa mi je pomenila njena ideja, da je ustvarila spletno učilnico Sodelov@lnica, v kateri je zbirnik gradiv glasbenih učiteljev, ki smo ga dnevno dopolnjevali med izobraževanjem na daljavo. Sam sem redno pošiljal primere pouka za vse razrede, pa tudi veliko drugih učiteljev je brezplačno delilo svoje znanje in izkušnje. Vsak konec tedna sem doma odprl Sodelov@lnico in si ogledal novosti, ki smo jih nalagali ves teden. Naša dr. Inge Breznik je prispevke vestno razporejala po razredih in dejavnostih. Vsak prispevek je opremljen z naslovom, imenom učitelja, šolo in datumom, da je delo bolj pregledno. Vse sem temeljito preučil in si skopiral zanimive novosti. Vse spletne povezave, ki so vodili na Youtube, sem pregledal. Zanimive in do takrat še nevidene posnetke sem si shranil v formatu mp4 v svojo mapo na računalniku. Tako ni bojazni, da bo izbrisana s svetovnega spleta. Posnetke, ki so bili predolgi, sem s pomočjo programa Movie Maker skrajšal na največ tri minute, saj za ogled posnetkov v celoti v razredu ni dovolj časa. Originalne povezave sem si shranil v svoje Power Point projekcije. Te bom v prihodnje pošiljal učencem, da si bodo skladbe lahko ogledali v celoti doma. Posebno pa sem bil vesel, ko sem kakšno svojo idejo našel pri drugem učitelju oziroma učiteljici. Počutil sem se kot starš, ki prekipeva od ponosa ob uspehu svojega otroka. Glasbeniki smo posebni in ponosen sem, da smo takšni. Pri pouku na daljavo smo bili uspešni, in če še kdaj pride do takih ali podobnih razmer, kot so bile v letošnji pomladi, bomo takoj pripravljeni in še boljši. Med študijem na akademiji me je dirigiranje poučeval profesor Lojze Lebič. Ob kopici znanja, ki nam ga je posredoval, je bilo tudi veliko življenjskih naukov. Eden takih, ki mi odzvanja vse od študija, je: »Kot dirigenti, glasbeniki in poslušalci opazujte in spoštujte vsakega glasbenika. Tudi tistega, ki samo enkrat v celi skladbi udari na triangel. Če mu dirigent ne da pravočasnega znaka za vstop in če ne bo pripravljen, ne bo zaigral pravilno. Od vsakega glasbenika se lahko kaj naučite. Ne bodite samo pasivni poslušalci.« Ta misel me je vodila ob ogledu čudovitih prispevkov glasbenih pedagogov, ki smo svoje prispevke pošiljali v spletno učilnici Sodelov@lnica Glasba. Pri vsakem sem se nekaj novega naučil. V Korona orkestru učenja na daljavo v osnovni šoli smo pod vodstvom dirigentke dr. Inge Breznik v Sodelov@lnici »muzicirali« za naše učence po abecednem redu naslednji glasbeniki: Janja Ambrožič, Nataša Arko, Tanja Avsec, Nataša Banko, Alen Benko, Dalila Beus, Metka Bevk, Tanja Bezgovšek, Petra Bežan, Radmila Bekić Magdić, Lijana Blagovic, Jelka Bojc, Kristjan Borovšak, Tanja Božiček Simnovčič, Marko Bračič, Rebeka Bračič, dr. Inge Breznik, Simona Burkeljca, Metka Caf, Manca Černe, Sonja Čibej, Eva Čeh, Pavel Dolenc, Daniel Eyer, Neža Erznožnik, Jakob Feguš, Veronika Ferfolja Drevenšek, Jasna Ferme, Špela Filipič, Robi Fuks, Alenka Gazvoda, Ema Gortnar, Katja Gruber, Mileta Grujič, Polona Guček Skrbinek, Mojca Györek Karas, Petra Habjanič 53 54 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Vilko Urek, Glasba pod korono Gregorc, Felicita Herič, Maja Hrovat, dr. Ada Holcar Brunauer, Tadeja Hoyos Lapajne, Zala Irgolič, Irena Iskra, Marinka Istenič, Mateja Jelenc Arnšek, Judita Jereb Pohlen, Mojca Jerončič, Mojca Jevšnik, Janja Jošt, Petra Juhart Brdnik, Katarina Juvan, Mateja Käfer, Miha Kavaš, Tjaša Kavaš, Aleksandra Kelemina, Žiga Kert, Damjana Kinkela, Zsofi Klacsmann, Erika Klanjšek, Mateja Klement, Mojca Koban Dobnik, Petra Kozar Bežan, Martina Kogovšek, Irena Kosmač, Mariza Kovačič, Simona Kralj, Marjan Krajnc, Tadeja Kreča, Liljana Krošl, Tomaž Kukovič, Metka Kuraj, Natalija Kustec, Vanja Lampič, Urška Luzar, Tanja Leben, Andrej Loparnik, Mojca Lorber, Brigita Luter Šmit, Klara Maljuga, Mojca Malovrh, Goran Marič, Kristina Marjanovič, Jasna Medved, Anita Medvešček, Karina Miklavžič, Damijan Močnik, Irma Močnik, Damjana Morel, Mateja Novak, Dora Ožvald, Nastja Pančič, Tina Pančur, Maja Patty, Alja Pešak, Nataša Petek, Robi Petrič, Nenad Petrovič, Aleš Pevec, Polona Pevec Pungeršek, Mihaela Pihler, Brigita Pinter, Lucija Pocrnja, Samo Podbrežnik, Sanja Polšak Pesan, Milena Prinčič, Irena Ravnikar, Rina Repnik, Andreja Rustja, Matej Romih, Marjeta Rutar, Metka Sabo, Elena Sedmak, Matjaž Slabe, Borut Slavic, Simona Svanjak, Petra Škrlec, Sara Štancar, Lidija Štimulak, Simon Šubic, Silvija Švelc, Zlatka Terlevič, Jasmina Tomšič, Ana Tori, Lucija Tozon, Valentina Ugovšek, Vilko Urek, Jelka Veit, Mitja Venišnik, Barbara Vevar, Megi Vidmar, Marta Volf Trojer, Damjana Vončina, Aljoša Vrščaj, Simona Weber Goljuf, Jasmina Žagar, Barbara Žerjav in Marta Žgajnar. Spletna učilnica Sodelov@lnica Glasba na Skupnost SIO ostaja še naprej odprta za vse. Vabim vse učitelje glasbene umetnosti, saj nas je čez 550, ki se še niste vključili, da delite z nami svoje ideje in znanja. Prepričan sem, da je vsak glasbeni pedagog ponosen vsaj na eno uro, ki jo je posredoval svojim učencem na daljavo. Pridružite se zgornjemu orkestru in ne bodite samo pasivni poslušalci. QR koda spletne učilnice Sodelov@lnica Glasba PRAKSA Melotea – ples celic Vesna Zuppin GŠ Koper, Gallusova ulica 2, 6000 Koper vesnazuppin@gmail.com Vsak človek ima svojo glasbo, vsak človek je glasbena skladba zase. Melotea je inštrument, ki pomaga pri ozaveščanju svoje osebne glasbe. In otroci se tega še posebno veselijo ... Zvoki celic Vsak izmed nas pozna utrip srca, ropotanje v trebuhu, zvok svojega dihanja. Kaj pa vsi drobni zvoki v telesu, ki jih ne slišimo? Ne slišimo jih, pa vendar so, znanost je to dokazala. Celice, osnovne in temeljne oblike življenja, medsebojno delujejo, se obnavljajo in komunicirajo z vibracijami, zaznavajo in oddajajo zvoke. To je dokazala skupina raziskovalcev pod vodstvom Carla Venture, profesorja molekularne biologije v Bologni. Vsaka biološka enota našega telesa različno vibrira glede na svoje zdravstveno stanje in dejavnost, ki jo izvaja. Medcelična komunikacija z zvokom prenaša informacije, ki so bistvene za življenje in vzdrževanje zdravja. A to še ni vse. Te zvoke so znanstveniki tudi posneli. Lahko jim prisluhnemo, saj segajo v človeški slišni obseg, če se le poveča jakost signala. Nadaljnji poskusi so razkrili, da so celice zaradi učinka resonance občutljive na glasbo, ki prihaja od zunaj. Glasbena umetnost torej vpliva na dinamičnost celične arhitekture, v dobrem in slabem. Ali je potem mogoče s ciljno usmerjenimi zvoki vplivati na muzikalnost biološkega sveta? 1 2 Kaj je melotea Melotea je inovativna in zabavna metoda, ki pomaga pri ozaveščanju svoje osebne glasbe,1 povečuje vitalnost in krepi splošno dobro počutje osebe. Gre za skupinsko srečanje, ples oz. preprosto gibanje ob ritmu tolkal. Ta ritem, ki ga spremljamo ne le s posluhom, ampak zlasti s predelom trebušne prepone, pomaga do ponovnega odkrivanja moči, inteligence ter lepote telesa in duha. Novost je namreč v tem, da je glasba melotee ritmična reprodukcija zdravih celic človeškega telesa, torej biološkega zdravja. S pomočjo tolkal, kot so bobni conga, bongo idr., lahko izvajalec, usposobljen v tej stroki, bere in širi muzikalnost, red in harmonijo, ki so že prirojeni telesu udeležencev, in tako prebudi občutljivost tistih delov telesa, ki so morda okrnjeni in gluhi za druge dražljaje.2 Melotea temelji na številnih študijah, raziskavah in praksah na področju glasbene terapije, namenjena pa je biološko in socialno zdravim ljudem, saj je njen primarni cilj krepitev ustvarjalne in razvojne sposobnosti udeležencev v njihovem zasebnem življenju in posledično v njihovem družbenem in vodstvenem delovanju. Gre torej za preprosto in osnovno metodo, ki jo lahko vsak človek uporabi za ohranjanje in krepitev svojega osnovnega zdravja. Od tod tudi ime melotea, ki izhaja iz korena grške besede μέλος (melos) = melodija, pesem, glasba, in grškega glagola τίθημι (tithemi) = postaviti; torej melodija, ki nas postavlja, osnovna melodija. Tolkala so povezana s poreklom človeške osebe; so najstarejši glasbeni pojav za človeštvo tako filogenetsko kot ontogenetsko. 55 56 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 2 (2021) | Vesna Zuppin, Melotea – ples celic Kako deluje Ritem tolkal privlači jedro celice, ki stopi v sinhronizem po načelu resonance.3 Pomembno je zaslediti ritmični način, ki je všeč zdravim celicam, saj je cilj, da celice plešejo. Vsaka biološka enota ima svojo resonančno frekvenco. Različni ritmi torej zazvenijo v različnih delih telesa. Območje resonance se spreminja tudi glede na uporabljeni inštrument, uglasitev in seveda način izvajanja. Dvodelnost ali tridelnost takta ni bistvena: zdravi celični del telesa začuti ojačenje svojega signala in se prek prijetnega, povsem osebnega gibanja energijsko okrepi. Lastni signal se uporablja za poživitev in krepitev telesa. Ob istem ritmu bobna bo vsakdo ustvaril svoj osebni ples. Gibi so neskončni, to je kot ustvarjanje poezije; vsakdo ima svojo poezijo, a je morda še ne pozna. Melotea za otroke – pedagoška izkušnja Melotea je zelo dragocen instrument za otroke v razvojni starosti, saj otroku omogoča, da najde svoj naravni ritem in postopoma pridobi zavest in samozavest. Ritem je neločljivo povezan z biološkim bistvom človeka. Pravilnost ritma dejansko obarva vse naše eksistencialne dimenzije in je povezana s potrebo po varnosti. Za osnovnošolce je pomembno, da zaupajo sebi in svojemu telesu, saj je to prvo orodje, ki nam ga naravno da življenje. Občutek samozavesti, ki je v sodobni pedagogiki tako poudarjen in nepogrešljiv za vsakega posameznika, postane naravna izkušnja, brez pretiranih teoretičnih razlag; telo zaživi konkretno, organsko in se spontano odzove z gibanjem. Za otroke je melotea nekaj čisto novega in posebnega. Zakaj posebnega? Ker ni pravil. Lahko plešeš, lahko pa tudi ne. Lahko poješ ali ploskaš, če se ti da, edino pomembno je, da se počutiš lepo in prijetno. Še najlepše pa je, ko lahko s preprostimi tolkali spremljaš glasbo. Otroci po navadi čakajo na navodila, a navodilo je samo eno: poslušaj glasbo tudi s telesom in se zabavaj. Tehnika, ki zahteva strokovno pripravo izvajalca, je za otroke izjemno preprosta, naravna. Potrebni sta le razpoložljivost in radovednost, ki ju otrokom ne primanjkuje. Tempo in narava vsakega otroka se med aktivnostjo globoko spoštujeta. Najbolj vase zaprti in sramežljivi otroci se lahko v to novo glasbeno izkušnjo prepustijo korak za korakom, mirno. Sprva lahko samo poslušajo, zatem pa lahko po malem sledijo ritmu tolkal s preprostimi gibi, ki bodo postopoma postali vedno bolj harmonični. To je čista zabava in sprostitev. S prostim plesom se otroci razbremenijo vseh napetosti, povrne se jim naravna sproščenost gibanja. Tudi za šolstvo pomeni melotea zelo koristno orodje, saj izboljšuje med drugim sposobnost koncentracije. Ko se otrok osredotoči na svoje telo, se um sprosti in postane bolj dojemljiv, kar pomaga pri usvajanju novih pojmov in spominu. Med učinki naj omenimo še boljšo sposobnost koordinacije, boljše ustvarjalne sposobnosti, boljši uspeh na umetniških in športnih področjih in ne nazadnje krepitev imunskega sistema. Vemo, kako pomembno je ustvariti pravo okolje, v katerem lahko otrok razvije svoj potencial, ter posredovati ustrezna sredstva, da lahko raste zdrav in ustvarjalen. Melotea je stroka, ki je na voljo človeštvu in želi najboljše za sedanje in prihodnje generacije.4 »Geni vaših otrok odražajo le njihov potencial, ne pa tudi njihove usode; na vas je, da ustvarite okolje, ki jim bo omogočilo, da se razvijejo v celoti.« Bruce Lipton Literatura Meneghetti, A. (2000). Manuale di Melolistica. Roma: Psicologica Editrice. Teoldi, D. (2016). L’albero della musica. Milano: Anima Edizioni. Lipton, B. H. (2020). La biologia delle credenze. Cesena: Macro edizioni. Pignatta, V. (2016). Musica delle cellule. Scienza e conoscenza (ur. Giorgio Gustavo Rosso), Editing. Dostopno na http://www.vidartscience.org/wp-content/uploads/2016/la-musica-delle-cellule.php. 3 4 Govorimo o resonanci, ko nihajoči sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo. To se zgodi, ko je frekvenca vzbujanja blizu lastni frekvenci vzbujanega sistema. Prispevek je nastal v sodelovanju s psihologinjo in specialistko za otroštvo prof. Erico Saveri. DOGODKI Dr. Inge Breznik UkuleLent 2021 Situacija z epidemijo se je obarvala zeleno in tako se je začel odvijati Festival Lent 2021 in z njim prizorišče Art Kamp v Mestnem parku Maribor. Zadnji festivalski dopoldan, v soboto, 3. julija 2021, od 10.30 do 13.00 ure, je bil v znamenju UkuleLenta. Festival Lent gosti UkuleLent že drugo leto zapored, obakrat v času sproščanja epidemioloških ukrepov. Dogodek je namenjen skupinskemu petju slovenskih ljudskih pesmi ob spremljavi ukulel. Z njim želimo popularizirati muziciranje za svoj lastni užitek, ki nam bogati preživljanje prostega časa doma ali drugje, še najlepše v družbi, v kateri ima glasba povezovalno moč. Dogodek UkuleLent ima tradicionalno zaporedje dejavnosti. Začne se z delavnico učenja igranja na ukulele, ki jo je letos vodila Tajana Stres (KUD Coda). Slika 2: NoStress Ukestra (Foto KUD Coda) Slika 1: Juliana Kaltakhchan - Flight in Ada Lovenjak - Ukulada (Foto Primož Virant), Nato se nadaljuje s petjem znanih slovenskih ljudskih pesmi ob spremljavi ukulel (npr. Abraham ‚ma sedem sinov, Čuk se je oženil, Lisička je prav zvita zver, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Marko skače, Mi se imamo radi), kar moderira dr. Inge Breznik (ZRSŠ). Zaključi se s 57 58 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Inge Breznik, UkuleLent 2021 koncertom ukulele talentov iz Slovenije, ki so ga letos zaznamovali Ada Lovenjak (Gimnazija Vič) in NoStress Ukestra (KUD Coda). Za lažje usvajanje in spremljanje slovenskih ljudskih pesmi z ukulelo je lansko leto nastala pesmarica UkuleLent (gl. QR kodo), ki jo želimo z leti dopolnjevati z naborom ljudskih pesmi. Tako želimo med ljudmi širiti slovensko ljudsko pesem ob spremljavi ukulele, ki je tako nezahtevna za igranje, da zanjo velja pravilo: »Vsako tele lahko špila ukulele.« Vabljeni drugo leto konec junija na UkuleLent 2022. Slika 3: Tajana Stres (Foto KUD Coda) Slika 4: Učenci OŠ Radovljica na UkuleLent 2021 (Foto KUD Coda), DOGODKI Dr. Inge Breznik 50. TEMSIG – Tekmovanje mladih glasbenikov RS Tekmovanje mladih glasbenikov je v letu 2020 obeležilo 50 let svojega obstoja. Častitljiva letnica tekmovanja govori o tradiciji in sistematičnem delu z glasbenonadarjenimi otroki v Sloveniji. Tekmovanje organizira Zveza slovenskih glasbenih šol (od 21. januarja 2021 predsednica Radmila Bikić Magdić) in komisija TEMSIG (od 1. julija 2020 deluje v sestavi: predsednik Iztok Babnik – GŠ Koper, podpredsednik Miha Rogina – AG UNI LJ ter člani Daniel Ivša – GŠ Brežice, Helena Valerija Krieger – KGBM, Helena Meško – KGBM, Petra Mohorčič- GŠ Kranj, Polona Češarek – KGBL). Poteka vsako leto, običajno meseca marca, na dveh ravneh (predtekmovanje in državna raven), v treh kategorijah (I. kategorija od 15 let, II. kategorija 16-19 let, III. kategorija 20-25 let). Posamezna disciplina pride na vrsto vsake tri leta, balet pa vsako drugo leto. Zaradi visokega nivoja in mednarodne primerljivosti je tekmovanje od leta 1991 član Evropske zveze tekmovanj za mlade glasbenike EMCY (European Music Competition for Youth). Petdeseto tekmovanje se je zaradi epidemioloških razmer odvijalo kasneje kot običajno in sicer med 19. majem in 11. junijem 2021, v disciplinah violina, viola, violončelo, kontrabas, harfa, kitara, citre, orgle, komorne skupine s pihali in solfeggio. Tekmovanje za najmlajše tekmovalce je bilo zaradi višje sile realizirano brez predhodnega predtekmovanja, za ostale pa tako kot običajno, na dveh ravneh. Tekmovali so na različnih lokacijah: GBŠ AMS Maribor (za komorne skupine s pihali), GŠ Karol Pahor Ptuj (violina I. b in I. c), GŠ Murska Sobota (citre, harfa), GŠ Ormož (violina I. a, viola), GŠ Slavka Osterca Ljutomer (violončelo), GŠ Slovenska Bistrica (kitara II. in III. kat., kontrabas), GŠ Slovenske Konjice (violina III. kat.), GŠ Vrhnika (solfeggio), GŠ Zavod Sv. Stanislava (orgle), KGBM (violina II. kat.), Zasebna GŠ v samostanu Sv. Petra in Pavla Ptuj (kitara I. kat.). Sodelovalo je 565 tekmovalcev v solo disciplinah in 18 komornih skupin. Skupno število tekmovalnih nastopov je bilo 583, vseh tekmovalcev pa 632. Slednje so ocenjevale tričlanske strokovne žirije s priznanimi glasbeniki in pedagogi. Podeljenih je bilo 223 zlatih plaket, 195 srebrnih plaket, 131 bronastih plaket, 9 priznanj za udeležbo, 53 prvih nagrad, 47 drugih nagrad in 40 tretjih nagrad ter posebna priznanja (gl. link s QR kodo Biltena 50. TEMSIGa). Izbrani prvonagrajenci so prejeli tudi posebne nagrade v obliki koncertnih nastopov, studijskih snemanj ali praktičnih nagrad, ki jih podeljujejo javni zavodi, kulturna društva, festivali ipd. Slika 1: Žirija za solfeggio (od leve proti desni Tadej Kušar, Robert Kamplet, Irena Jošt), s predsednikom Komisije TEMSIG Iztokom Babnikom 59 60 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Inge Breznik, 50. TEMSIG – Tekmovanje mladih glasbenikov RS Dne 6. januarja 2022, ob 19.30, se bo v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije, odvil koncert izbranih prvonagrajencev ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije. Vabljeni! In še napovednik tekmovanj za leto 2022 (gl. link s QR kodo razpisov tekmovanj): – 51. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG; predtekmovanja: 1.-5. 2. 2022, državno tekmovanje 7.–22. 3. 2022; zaključni koncert prvonagrajencev, 25. 3. 2022, Kazinska dvorana SNG Maribor. – 15. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev – BALTEK, 15.–17. 2. 2022; zaključni koncert nagrajencev, v Kulturnem centru Lendava, 17. 2. 2022, ob 16.00 uri, Dr. Franc Križnar Darja Koter, Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani – 80 let. 1939–2019. Ljubljana, 2020, 335 str., format 24 x 17 cm, 29,90 € Predtakt knjige je pospremila kar avtorica knjige same D. Koter. V Uvodu (str. 9–11) naniza v vseh teh osemdesetih letih naše glasbene alma mater njene predhodnike. To so poročila in zborniki (1965, 1989, 1999, 2011), ki so doslej izšli ob pomembnih obletnicah AG (UL). Nato avtorica oriše glasbeno šolstvo na Slovenskem do leta 1939 (Poučevanje glasbe v redovnih, cerkvenih, javnih in drugih šolah, Glasbena šola ljubljanske Glasbene matice in druge glasbene šole in Konservatorij Glasbene matice in Državni konservatorij; 13–34) torej do ustanovitve (prve) Glasbene akademije (1939–1945): ustanavljanje akademije v primežu političnih in osebnih koristi in Delovanje Glasbene akademije do konca druge svetovne vojne (35–65). Sledi najobsežnejše poglavje Akademija za glasbo v socialistični Jugoslaviji (1945–1991), ki oriše omenjeno publikacijo za časovno obdobje skoraj pol stoletja (47 let): Akademija in Srednja glasbena šola v sobivanju (1945– 1953), Akademija za glasbo od 1953 do 1968 in Akademija za glasbo v letih 1975 do 1991 in pridružitev k Univerzi v Ljubljani (67–174). Naslednje poglavje Akademija za glasbo v samostojni Sloveniji (1991–; 175–265) je v vsebinskem pogledu zadnje dejanje tetralogije: obdobje od 1999 do 2009 in bolonjski prenosi do sedanjosti. Še posebej je popisano jubilejno (študijsko) leto 2019/2020 (80. leto; 267–278). V sklepni misli (279–282) avtorica še enkrat podčrta najpomembnejše mejnike vsega, zdaj že več kot osemdesetletnega razvoja današnje Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru Univerze v Ljubljani. Ta se še kar nadaljuje, uspešno, tako kot še nikoli prej. Povzetek (283–292) je neke vrste apoteoza vsega že predstavljenega v skrajšani obliki. Sledi še prevod povzetka Synopsis (293–304) z nekaj modifikacijami. V okviru znanstvenega aparata je tu še izbor virov in literature (305–316), pet prilog: rektorji Glasbene akademije in Akademije za glasbo (1939–1975; od prvega Antona Trosta do zad- DOGODKI njega v tej vrsti Mihaela Gunzka), dekani Akademije za glasbo 1975–2019 (od prvega M. Gunzka do zadnjega, aktualnega Marka Vatovca, 2017 →), zaslužni profesorji na UL AG od leta 1989 do leta 2019 (27), profesorji Akademije za glasbo, prejemniki nagrad Prešernovega sklada (te podeljujejo od leta 1964, pred tem pa so bile imenovane Prešernove nagrade, brez ločnice med njimi) in prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo (317–321). V okviru tega znanstvenega aparata je tu še imensko kazalo (323–335). Če prištejemo še sprotne opombe (pod črto; 599), zagotovo nismo navedli prav vsega. Knjigo bogati dodatni odbrani in prebrani slikovni opus 61 enot (črno-belih in barvnih) fotografij. Te tako kot primarno besedilo kronološko in v še drugi dimenziji opozorijo na prehojeno pot slovenske glasbene alme mater, AG UL. Monografija ob 80-letnici ljubljanske AG je izšla v zbirki Glasba na Slovenskem po 1918. Uredniki zbirke so Leon Stefanija, Aleš Nagode, Svanibor Pettan, Urša Šivic, D. Koter in Boštjan Udovič, člani uredniškega odbora pa Katarina Bogunović Hočevar, Matjaž Barbo, Branka Rotar Pance, Andrej Misson, Mojca Kovačič, Drago Kunej in Jana Arbeiter, recenzenta Primož Kuret in Breda Oblak (oba AG UL), lektor Damjan Popič. Knjigo sta založili in izdali Znanstvena založba FF UL in AG UL. Oblikovanje in prelom je delo Jureta Preglaua. Slika na naslovnici predstavlja v neke vrste silhuetni stilizaciji Simfonični orkester AG (2019) z dirigentom Simonom Dvoršakom (foto Jana Jocif ). V prvi izdaji je monografijo natisnila Birografika Bori v nakladi 300 izvodov; izšla je s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0. in mednarodna licenca (izjema so fotografije). V digitalni obliki je kot prva izdaja izšla v elektronski verziji in je prosto dostopna na htps://e-knjige.ff.uni-lj.si/. Knjigo je avtorica D. Koter posvetila svojemu kolegu, doajenu in nestorju slovenske muzikologije zasl. prof. dr. Primožu Kuretu. Kljub temu da imamo že kar nekaj vedenj o tej naši najvišji in edini glasbeni instituciji te vrste v okviru samo ene in prve (slovenske) univerze in kar v dobršni meri upošteva tudi avtorica, ta monografija predstavlja rezultate popolnoma novih raziskovalnih izhodišč in je najnovejša v tem predstavljanju. To pomeni, da smo prav po zaslugi te ekselentne slovenske glasbene raziskovalke, pedagoginje in znanstvenice seznanjeni z dejstvi in rezultati AG UL vse do leta 2019. Dr. Franc Križnar Leon Stefanija in Suzana Zorko (ur.)., Med ljubeznijo in poklicem. Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, 2020, 764 str., format 24 x 14 cm, 34,90 € Eno od vmesnih etap piramide slovenskega glasbenega šolstva – srednjo in višjo – zaznamujejo naslednji mejniki, tudi zaradi različnih poimenovanj in institucionalnih premeščanj (ljubljanskega) konservatorija: konservatorij ljubljanske Glasbene matice (1919), Srednja glasbena šola Glasbene akademije (1939), Akademija za glasbo (1946), samostojna Srednja glasbena šola (1953–1963), Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje (1963–1981), Srednja glasbena in baletna šola (1981–2009) in današnji Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (KGBL; 2009 →). Bolj ali manj je v vseh teh stotih letih šlo vselej za glasbo ter balet in ples, vse drugo pa so bolj ali manj imenske spremembe. Zato verjetno ne bi našli na Slovenskem (v Ljubljani) visoko izobraženega in danes še kako aktivnega glasbenika, ki 61 62 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Franc Križnar, Med ljubeznijo in poklicem. Sto let Konservatorija za glasbo in balet bi ob številnih naslovnih spremembah zgolj imen skomignil z rameni, češ da gre za nepomembne formalnosti. Saj je poslanstvo konservatorija ostalo vseskozi enako. Poanta tega vmesnega glasbenega in plesnega izobraževanja (v Ljubljani) med osnovno in visoko ravnijo pa je prav omenjena srednja (in višja) stopnja. Tako je v Ljubljani, medtem ko je edini vzporedni tovrstni KGBM (v Mariboru, ustanovljen leta 1945) za komaj četrt stoletja mlajši. Danes imamo na Slovenskem v že omenjeni piramidi nekaj umetniških gimnazij, ki izobražujejo bodoče poklicne glasbenike na srednji (strokovni) stopnji, in sicer v Celju, Kopru in Velenju. Celoten ljubljanski srednješolski konservatorijski razvoj je natančno popisan za vseh (prvih) sto let v obsežni publikaciji Med ljubeznijo in poklicem. Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Pod uredniškima taktirkama Leona Stefanije in Suzane Zorko so obsežno monografijo popisali Jasna Blažič Primožič, Darja Koter, Henrik Neubauer, Branka Rotar Pance, Luka Pintarič, L. Stefanija in Katarina Zadnik. Delo je na 764 straneh izšlo (2020) v zbirki Glasba na Slovenskem po 1918 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V neke vrste koprodukcijski založbi je delo izšlo skupaj s KGBL, Oddelkom za muzikologijo FF UL, AG UL, ZRC SAZU in FDV UL, založnica pa je bila Znanstvena založba FF UL. Predtakt knjige je pospremil eden od urednikov (L. Stefanija; str. 7–10). Sledijo predstavitve vseh ravnateljev KGBL: Matej Hubad (1919–1933), Julij Betetto (1933–1940, 1942–1945, 1947–1949 in 1951–1953), Anton Trost (1940–1942), Lucijan Marija Škerjanc (1945–1947), Karlo Rupel (1949–1951), Vida Jeraj Hribar (1953–1963), Matija Tercelj (1963–1985), Franci Okorn (1985–1991), Igor Karlin (1991/92), Tomaž Buh (1992–2009), Dejan Prešiček (2009–2018) in nazadnje še aktualna Polona Češarek (2019 →); mnogi med njimi bolj ali manj znani glasbeniki – pedagogi, umetniki in znanstveniki (11–16). Sledi poglavje o glasbenem izobraževanju na Slovenskem danes z naslovom edinega prispevka Vpogled v vertikalo glasbenega izobraževanja Branke Rotar Pance (19–40) s podpoglavji o predšolskih programih glasbenega izobraževanja, izobraževanju v glasbenih šolah, poklicnem profilu učitelja v glasbenem šolstvu, srednješolskem izobraževanju na glasbenih konservatorijih in umetniških gimnazijah glasbenih smeri, o univerzitetni ravni glasbenega izobraževanja in podiplomskem študiju. Trije prispevki so uvrščeni v poglavje »Pretekle prihodnosti« slovenskega glasbenega izobraževanja: Luka Pintarič piše o konservatoriju v letih 1919–1939: priprave na ustanovitev konservatorija, glasbene šole na bivšem jugoslovanskem ozemlju (Hrvaška, Kosovo, Vojvodina, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora) sistem in razmah konservatorija GML in osebnost ravnatelja, želja po podržavljenju konservatorija, položaju učiteljev, učni prispevki in mladinski koncerti, javni nastopi konservatorija, proslave ob 50-letnici GM, državni konservatorij – začetki, produkcije, kritika, zaznamki iz sejnih zapiskov, absolventi: živahna ustvarjalna in izvajalska dejavnost, učenci konservatorija, komorno in orkestrsko muziciranje, struktura državnega konservatorija, operna šola (1930–38) in šola za dirigiranje (1931–34), proslavljanje Glasbene matice, prizadevanja konservatorijcev in učencev šole GM, izobraževalni uspehi 1934–1936, napredek šole Glasbene matice: 1935–1938, umetnina, umetnik, kritika in poslušalec, sklepna leta državnega konservatorija: mladi umetniki po letu 1936, dopolnitev predmetnika na nižji šoli GM, podružnica Glasbene matice v Beogradu, program in nastanek glasbene akademije, struktura ljubljanske glasbene akademije, kritika programske politike GM in oddelka za kompozicijo ob preurejanju državnega konservatorija, odbor GM in profesorji, kulturnogospodarske razmere GM, GM, politika in kultura Slovencev med vojnama (43–158), D. Koter o Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pod okriljem Glasbene akademije in Akademije za glasbo (1939–1953): svetle in temne poti slovenskega glasbenega šolstva med obema vojnama, Glasbena akademija in Srednja glasbena šola (1939–1945), Akademija za glasbo in Srednja glasbena šola (1945–1953; 159–182), J. Blažič Primožič in L. Stefanija pa še od srednje šole do konservatorija: Srednja glasbena šola (1953–1963), Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje (ZGBI), Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani (1983–2009), Konservatorij za glasbo in balet (2008; 183–200). V razdelku o učnih gradivih piše Katarina Zadnik o učbenikih za glasbenoteoretične predmete od ustanovitve konservatorija do danes: učbeniki pred ustanovitvijo konservatorija GM, harmonija in kontrapunkt Antona Foersterja, od ustanovitve konservatorija (1919) do Glasbene akademije (1939), učni načrti in učbeniška gradiva za harmonijo DOGODKI od ustanovitve Konservatorija (1919) do Glasbene akademije (1939), Stanko Premrl – učni načrti in gradiva za predmet harmonija, Lucijan Marija Škerjanc in učna gradiva v obdobju konservatorija, Vasilij Mirk in učbenik Nauk o akordih (1932), Emil Komel in Harmonija – združena s praktičnimi navodili za skladanje glasbenega stavka (1934), ustanovitev Glasbene akademije (1939), učni načrti in glasbeni pedagogi na visoki stopnji glasbenega izobraževanja, učbeniško gradivo Kromatika in modulacija Slavka Osterca, Osterčev Priročnik za glasbeno oblikoslovje, Lucijan Marija Škerjan/e/c in učbeniška gradiva, reorganizacija Akademije za glasbo in razvoj učbenikov v drugi polovici 20. stoletja, razvoj glasbenega oblikoslovja v drugi polovici 20. stoletja, Oblikoslovje (1966) Lucijana Marije Škerjanca, glasbenoteoretični predmeti in učni načrti po reorganizaciji Akademije za glasbo, pedagoško delo Pavla Šivica, Alojz Srebotnjak in njegov učbenik, glasbeno izobraževanje ob ustanovitvi Srednje glasbene šole v Ljubljani, učbeniki ob slovenski osamosvojitvi, učbeniška gradiva za kontrapunkt Janeza Osredkarja, Harmonija I Janeza Osredkarja, učbenik Darijana Božiča, učbeniška gradiva po letu 2000 do sodobnosti in … (203–303). O baletu piše Henrik Neubauer v prispevku z naslovom 100 let poklicnega baletnega šolstva v Ljubljani: ustanovitev in delovanje prve operne baletne šole v Ljubljani, Operna baletna šola – drugič, Državna nižja baletna šola, Srednja baletna šola, Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, Srednja glasbena in baletna šola, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, baletna tekmovanja, Višja šola za učitelje baleta (baletne pedagogike), prenova in višja šola za baletne plesalce, kako naprej? (s prilogami: vodje, predavatelji baleta po abecednem redu s poučevanimi predmeti, korepetitorji pianisti Baletne šole ter predavatelji klavirja in glasbenih predmetov po abecednem redu, absolventi in diplomanti baletne šole v Ljubljani, javni nastopi baletnih oddelkov v Ljubljani in baletna literatura – učbeniki in priročniki (307–378). Med pogledi, nagradami in ljudmi … najdemo vodje/vodstva KGBL (Polona Češarek, Tina Hribar, Betka Bizjak Kotnik, s sodelavci (Nina Zalokar, Anton Črnugelj, Jan Sever, Jože Kregar, Adrijana Prošek, Vesna Cestnik Tehovnik, Jana Kovač Valdés, Sanja Repše, Mateja Prem Kolar, Nina Frank, Lidija Malahotky Haas, Igor Vićentić, Zoran Bičanin, Tatjana Vasle, Andrej Zupan, Andrej Karba, Simon Klavžar, Vitja Avsec, Marijan Mlakar, Marinka Ribič, Darinka Marolt)), predavatelje Višje baletne šole (2019/20), knjižnico, administrativno in tehnično osebje, nagrade (Škerjančeve nagrade, priznanja in diplome), profesorje, zaposlene, učence in diplomante (1919 → na vseh ravneh in smereh; 381–696). Obsežno je tudi sklepno poglavje Imensko kazalo, ki na kar 68 straneh (697–764) prinese še 4.380 imen in priimkov vseh udeležencev v glasbenem in pedagoškem procesu na srednji in višji stopnji v Ljubljani. Zato verjetno ne bi našli na Slovenskem (v Ljubljani) visoko izobraženega in danes še kako aktivnega glasbenika, ki bi ob številnih naslovnih spremembah zgolj imen, skomignil z rameni, češ da gre za nepomembne formalnosti. Saj je poslanstvo konservatorija ostalo vseskozi enako. Tudi tukaj navajamo nekatere izmed njih. Poleg avtorjev in naslovov njihovih prispevkov ter urednikov so monografijo ob stoti obletnici KGBL sooblikovali uredniki zbirke (L. Stefanija, Aleš Nagode, Svanibor Pettan, Urša Šivic, D. Koter in Boštjan Udovič) in člani uredniškega odbora zbirke (Katarina Bogunović Hočevar, Matjaž Barbo, B. Rotar Pance, Andrej Misson, Mojca Kovačič, Drago Kunej in Jana Arbeiter). Recenzenti knjige so bili Breda Oblak, Primož Kuret, Vitja Avsec in Jernej Weiss, lektorici pa Mojca Seliškar in Tea Kačar. Oblikovanje in prelom je delo Aleša Cimpriča, naslovnih slik (današnjega KGBL na Ižanski c. 12 in Vegovi 7/Turjaški 2) pa Jaka Babnik. Delo je natisnila (prva izdaja in prvi natis) Birografika Bori. Knjiga je z več kot 140 fotografijami (črno-bele in barvne) in številnimi tabelami še dodatno opremljena kronološko, največ v predstavitvi aktualnega pedagoškega kadra. Izšla je ob podpori Javne agencije za knjigo RS, finančno pa jo je podprl KGBL. Monografija tako z različnimi pogledi prikazuje ves razvoj omenjene tematike in še zdaleč ne deluje zgolj statistično. Vsa navedena dejstva so le v prid sklepom (in uporabljeni literaturi), ki sledijo vsakemu poglavju. Vse skupaj pa je le ena od apoteoz razvoja slovenskega glasbenega šolstva v njegovem pedagoškem, umetniškem in znanstvenem pogledu. Kajti za vse, danes tako različne (glasbene) poklice je treba veliko poklicanosti in ljubezni. Tudi glasbena umetnost je le ena od lepot tostranstva. 63 64 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 24, št. 2 (2021) | Dr. Franc Križnar, Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. Dr. Franc Križnar Ivan Vrbančič, Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. Založba Obzorja, Maribor, 2020, 287 str., 34,90 € Ugledni slovenski glasbeni pedagog, nestor glasbene didaktike in metodike – učil in predaval je tako rekoč v celotni vertikali piramide slovenskega glasbenega šolstva – upokojeni višji predavatelj solfeggia, glasbene pedagogike, didaktike in metodike na oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, mariborski doajen mag. Ivan Vrbančič (roj. 1934) je presenetil z novo glasbeno pedagoško literaturo, s knjigo Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. Gre za neke vrste kompendij, sucus njegovih dosedanjih tovrstnih dosežkov in naprezanj, ki jih v dolgi in uspešni tovrstni karieri ni bilo malo. Med njimi npr. tudi Svet glasbe (1982), Glasbeni slovarček (2002), Glasba/Glasbena umetnost za 6., 7., 8. in 9. r. OŠ (2004–2019) idr. Z eno besedo bi lahko ta njegov zadnji dosežek okronali za njegovo življenjsko delo tako po teoretični kot po praktični strani, saj je tovrstno področje glasbene vzgoje obvladoval več kot petdeset let. Avtor v dveh uvodih razloži svoje teze o poslušanju glasbe in nadaljuje to kot glavno tematiko celotne knjige v prvem poglavju O poslušanju glasbe, razdeljenem na osem poglavij in 31 podpoglavij. V nadaljnji Didaktiki1 poslušanja glasbe sledi pet poglavij s 33 podpoglavji in zaključna Metodika2 poslušanja glasbe s tremi podpoglavji. V finalu so še učne priprave, literatura in strokovna dopolnila s prilogami. Kot navaja recenzentka knjige Martina Kramar, gre za »[…] poslušanje glasbe ali pravilneje razvoj in vzgojo, oblikovanje, kultiviranje poslušanja glasbe. Poslušanje glasbe je pri tem pogoj in posledica, izid, dosežek pouka. Je pogoj poznavanja in uvajanja glasbe in glasbene umetnosti in, kar je v tem delu osrednji problem, namen, predviden dosežek, cilj pouka glasbe. V (tem) delu je oboje med seboj povezano v sklenjeno celoto.« Učbenik se konča s seznamom shem, notnih primerov in slik (44), seznamom notnih primerov (75) in seznamom slik (33). 1 2 Nauk o poučevanju kot del pedagogike; pedagoška disciplina, metoda sodelovanja učitelja in učencev. Nauk o metodi poučevanja (v pedagogiki). IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO NOVO NOVO dr. Marinko Banjac, mag. Klavdija Šipuš Jasna Rojc, mag. Klavdija Šipuš AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO V SREDNJI ŠOLI AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO V SREDNJI ŠOLI Posameznik, skupnost država, svet Priročnik za učitelje Strokovna monografija je namenjena vsebinski oziroma teoretični podpori učiteljem, ki v srednji šoli poučujejo obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo, pa tudi vsem, ki jih zanimajo razmisleki o sodobni demokratični družbi ter vprašanja, povezana z njimi. Priročnik je namenjen učiteljicam in učiteljem kot podpora načrtovanju, organizaciji in izvajanju istoimenskega obveznega vsebinskega sklopa oziroma pouka v srednješolskih programih. Zasnovana je tako, da v obliki vprašanj, izpostavljenih v naslovih poglavij in podpoglavij, tematizira učne cilje tematskih sklopov učnega načrta oziroma katalogov znanja za aktivno državljanstvo. V ospredje postavlja drugačne, aktivne didaktične pristope in metode ter oblike dela. Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si Publikaciji najdete v digitalni bralnici na spletni strani ZRSŠ. NAPOVEDNIK DOGODKOV 1.–2. 2. 2022: Seminar za učitelje nauka o glasbi, na daljavo (Zavod RS za šolstvo) 15.–16. 2. 2022: Seminar za učitelje klarineta, na daljavo (Zavod RS za šolstvo) 8.–9. 3. 2022: Seminar za učitelje harmonike, na daljavo (Zavod RS za šolstvo) 29.–30. 3. 2022: Seminar za učitelje tolkal, na daljavo (Zavod RS za šolstvo) ISSN 1854-9721 12.–13. 4. 2022: Seminar za učitelje trobente, na daljavo (Zavod RS za šolstvo)