Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 £a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 662
TRST, ČETRTEK 14! SEPTEMBRA 1967, GORICA
LET. XVI.
Naša narodna\ DE GAULLE HOČE SPRAVO
dO^tTlCl	1	n 1* 1	•	|L	T	 v	•	•
med Poljsko m Nemčijo
Na letošnjem zborovanju Društva slovenskih izobražencev v Dragi je dejal prof. Tus-saint Hočevar, da je treba razpršiti predvsem tri mite, ki zavirajo slovenstvo in slabe njegov vzpon. To so miti, da smo Slovenci narod brez zgodovine, da smo majhen narod in da smo gospodarsko nesposobni samostojnega življenja. Imel je popolnoma' prav in da je spregovoril navzočim iz srca, je dokazal aplavz, katerega je bil deležen.
Tu naj malo natančneje osvetlimo samo enega teh mitov mit, da smo narod brez zgodovine. Pravzaprav je težko razumeti, kako je ta nesmiselni mit sploh mogel nastati, saj narodov brez zgodovine sploh ni: ravno zgodovina jih je izoblikovala. Ta mit je dokaz, kako včasih ena sama nesmiselna in neumna fraza, ki jo vztrajno ponavljajo, tako vpliva na psiho kakšnega naroda, da postane mit, ki ovira celo narodni razvoj.
Že to, da smo, da smo se Slovenci ohranili kot narod celih 1500 let, odkar smo stopili v zgodovino pod današnjim imenom, je očiten dokaz, da smo narod z dolgo zoo-dovino. Ves čas te zgodovine smo se morali boriti za svoj obstoj in za svojo svobodo, od konca 6 stoletja, ko je zgodovinopisje zabeležilo prve bo:e s sosedi za našo neodvisnost, do osvobodilnega boja proti okupatorjem v drugi svetovni vojni in do današnjega boja naše manjšine za naše narodne pravice in nadaljnji obstoj. Vmes je nešteto bojev z orožjem in bojev duha, bojev proti Langobardom, Bizantincem, Bavarcem, Frankom, Obrom, Madžarom, Turkom in okupatorjem v moderni dobi. In med tem časom so izginili Langobardi, Bizantinci, Franki in Obri, Slovenci pa smo ostali. Ali ni to zgodovina?
Ali niso zgodovina nešteti kmečki upori, prvi, najsilovitejši in naivečji, kar jih poznef evropska zgodovina? Ali ni zgodovina tudi to, da se je slovensko ljudstvo samo branilo pred vpadajočimi Turki za obzidiem svojih taborov okrog cerkvž? Noben drug evropski narod se ne more ponašati s takimi dokazi ljudske hrabrosti in lastne organizacijske ter vojaške sposobnosti v času tlačanstva, in če bi imeli kje drugie take tabore, bi jih varovali pred razpadom kot najpomembnejše zgodovinske spomenike.
Slovenci smo bili eden prvih evropskih narodov, ki je dobil z brižinskimi spomeniki in z drugimi, ki so se izgubili, pisano besedo v lastnem ieziku. Brižinskih spomenikov je za eno tretiino vseh literarnih spomenikov, kar Jih premore vesoljno nemštvo iz tiste rane dobe. Naša zapisana beseda je starejša od itali:anske, in za mnoae evropske narode zgodovina še vedela ni, ko sta bila slovenska beseda in naše narodno ime že na pergamentih.
Slovenci smo bili tudi eden prvih evropskih narodov, ki si je ustvaril lastno neod-(Nadaljevanje na 7. strani)
Francoski predsednik general De Gaulle se je v torek popoldne vrnil s 6-dnevnega uradnega obiska na Poljskem, med katerim si je ogledal poleg Varšave tudi Krakov, Šlezijo in Gdansk.
Na Poljskem so ga zelo prisrčno sprejeli.
V	tem primeru se celo lahko reče, da z resničnim navdušenjem, kajti prijateljstvo med poljskim in francoskim narodom je res že staro, sega še nazaj v Napoleonove čase, ko je ta za nekaj časa obnovil neodvisno poljsko državo, potem ko so jo bili Rusi, Prusi in Avstrijci že razkosali. Pa tudi v drugi svetovni vojni je Francija priskočila Poljski na pomoč, ko jo je napadel Hitler, in se zato skupaj z Anglijo zapletla v vojno z njim. Poljskim nekomunistom pa je pomenil De Gaullov obisk simbol poljske zgodovinske povezanosti z Zahodom.
Glavni namen De Gaullovega potovanja je bil ta, da bi pripravil Poljake do sprave z Zahodno Nemčijo in do bolj neodvisne politike od Sovjetske zveze. Vse to spada v njegov koncept Evrope neodvisnih, a med seboj prijateljsko povezanih in sodelujočih držav, tako da bi se lahko Evropa spet samostojno uveljavljala med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ter pomenila enega izmed odločilnih dejavnikov v svetovni politiki. V svojih govorih in izjavah med obiskom tudi ni skrival tega svojega namena. V govoru na krakovski univerzi je skoro odkrito pozval Poljake, naj sc dajo »absorbirati« od močnejše sile na vzhodu, kakor se Francija ni dala »absorbirati« od močnejše sile (Združenih držav) na zahodu.
MEJA NA ODRI IN NISI
Poljaki pa so želeli od De Gaulla predvsem izjavo, da Francija priznava sedanjo poljsko mejo na Odri in Nisi, kar bi bilo
naperjeno proti Zahodni Nemčiji, ki te meje ne priznava in trdi, da bodo poljske meje določene šele z mirovno pogodbo. De Gaulle je sicer res dal nekaj izjav, ki potrjujejo, da je za mejo na Odri in Nisi, a dajo se razlagati kot njegovo osebno mnenje. S tem ni popolnoma zadovoljil Poljakov, zameril pa se je Nemcem.
Kar zadeva pomirjen je z Zahodno Nemčijo, so dali Poljaki vedeti De Gaullu, da bi se pomirili z njo samo, če bi ta priznala sedanje poljske meje in Vzhodno Nemčijo kot državo. Za Poljake je namrej mnogo prijetneje imeti za sosedo Vzhodno Nemčijo, ki je enako kot oni članica varšavskega pakta in povezana v vzhodnem bloku. To pa spet ne spada v De Gaullovo vizijo Evrope.
KORAK POMIRJENJA
Gomulka je francoskemu predsedniku jasno povedal, da se čuti Poljska varna nasproti Nemčiji samo, če se lahko s hrbtom naslanja na prijateljsko Sovjetsko zvezo.
Tako se lahko reče, da De Gaullov obisk na Poljskem ni prinesel zaželenih političnih sadov niti njemu niti Poljakom, vzne-voljil pa je Nemce in Ruse, čeprav imajo oboji interes na tem, da se ne obregnejo preveč ob De Gaulla, ki jim je sicer lahko še koristen. Pač pa je De Gaullov obisk pomenil potrdilo poljske čustvene in kulturne navezanosti na zahodno Evropo in nedvomno tudi enega izmed tistih korakov, ki sicer ne prinašajo neposrednih plodov, pa vendarle pomagajo odstranjevati ideolo-ško-psihološke pregrade med Vzhodom in Zahodom, katere sta postavila najprej hi-tlerizcm in nato stalinizem. Za odstranitev teh pregrad pa bo potrebno še mnogo naporov, dobre volje in — časa.
SARAGATOVO POTOVANJE
Predsednik republike Saragat je odpoto-1 svetovno razstavo v Montrealu, kjer bo pri-al v ponedeljek zjutraj z letališča Ciampi- šoten
va
no v Kanado, odkoder bo nadaljeval potovanje v Združene države in v Avstralijo. Njegovo potovanje bo trajalo do 3. oktobra. Med tem časom ga bo nadomeščal v funkciji predsednika republike predsednik senata Merzagora. Državnega poglavarja spremlja na njegovem potovanju zunanji minister Fanfani.
V	Kanadi bo imel Saragat politične razgovore s kanadskimi državniki o Atlantskem paktu, zahodni vzajemnosti in o glavnih mednarodnih problemih, posebno o prizadevanjih za ohranitev miru. Obiskal bo
na »dnevu Italije«. Sestal se bo tudi z italijanskimi izseljenci, katerih je v Kanadi (s potomci vred) okrog 800.000. Obiskal bo vsa štiri največja kanadska mesta na vzhodu in v sredini: Ottawo, Ouebec, Montreal in Toronto.
18. septembra bo prispel v Washington, kjer se bo sestal s predsednikom Johnsonom. Razumljivo je, da bosta govorila o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih, od Atlantskega pakta do Vietnama.
20. t. m. bo obiskal Saragat Las Vegas, 25. t. m. pa se bo vkrcal v letalo za dolgi (Nadaljevanje na 2. strani)
Streljanje med Indijci in Kitajci
RADIO TRST A
• NEDELJA, 17. septembra, ob: 8.30 Kmetijska cddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste..; 11.15 Oddaja za' najmlajše — Povesti mojstra Čuka: »Sinje pero
—	ne znam«. Napisala Luciana Lantieri in Ezio Benedetti, prevedel Franc Jeza; 12.00 Nabožna tpasba; 12.15 Vera in naš čas; 14 30 Sedem dni v svetu; 16.00 »Rož.ni venec«. Drama v enem dejanju, napisal Federico De Roberto, prvedel Maks Šah; 17.30 Vabilo na ples; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.30 Slovenski oktet; 20 30 Iz slovenske folklore — Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico septembra«; 21.00 Kromarična fantazija, večerni koncert zabavne glasbe.
• PONEDELJEK, 18. septembra, ob: 11.50 Zvočne razglednice; 12.10 Počitniška srečanja, pripravlja Saša Martelanc; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 »Sv. Apolinarij Novi in sv. Apolinarij v pristanu v Ravenni«, pripravil prof. Rafko Vodeb; 19 10 »Mrtvi se vračajo«. Napisal France Bevk, dramatizacija in režija' Jožeta Peterlina, četrto nadaljevanje. Igra RO.; 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: »Janez Trdina«, pripravil Franc Jeza: 22.35 Samospevi za glas in klavir.
« TOREK, 19. septembra, ob: 12 00 Rado Bedna-r:k: »Pratika za drugo polovico septembra«; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Ne vre, toda o vsem,; 18.30 Flavtist Miloš Pahor in klavičcmbalist-ka Dina' Slama; 19.00 »Beli kit Mobv Dick«, povest, napisal Herman Melville. Prc cdel in dramatiziral Dušan Pertot. Peto nadaljevanje; 20.35 Vincenzo Bellini: »Norma«, lirska tragedija v dveh dejanjih.
• SREDA, 20. septembra, ob: 1150 Glasbila in barve; 12.10 Zena in dom; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17 50 »Na mejah medicinske znanosti«, pripravil dr. Rafko Dolhar; 19.00 »Mrtvi se vračajo«. Peto nadaljevanje; 20.35 Simfonični konceri. Vodi Bruno Mar-tinotti. V odmoru fnribližno ob 21.10) Obletnica meseca: »Fran Maselj Podlimbarski ob 50-letnici njegove smrti«, pripravil Martin Jevnikar.
•> ČETRTEK, 21. septembra, ob: 11.50 Sodobni motivi; 12.10 Znanost in tehnika; 17.20 Glasba za' vaš transistor; 17.50 Odvclnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 18.00 7hor »Ernesta Solvay« iz Tržiča; 19.00 Otroci na počitnicah, nri-pravila Marija Misle j, 20.35 »Srce v kletki«. Radijska igra, napisal Vasja Ocvirk Igra RO., režira' Jože Peterlin; 22.30 Skladbe davnih dob. Moteti Gabriela Plavca; 22.45 Romantičie melodije.
■	PETEK,	22. septembra,	ob: 11.50 Vokalni	an-
sambli: 12.10 Med tržnimi st^jmeami, pripravlja nrof. Tone Penko; 13.30 Glasbeno potovanje oko-'i sveta; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17 50 Kam v	nedeljo?	18.30 Slovenski	sohsti — P;anist	Ma-
rijan Lipovšek, Ivo Sček: O«om baletnih skladb, Karol Pahor: Male skladbe. Milan Stibilj: Anekdote; 19.00 »Mrtvi se vračaio« Šesto nadaljevanje; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. Vodi Vittorio Gui.
•	SOBOTA,	23. septembra,	ob: 11.50 Orkestri	lahke glasbe;	1210 »Vrbsko	;ezero«; 13 30 Semeni
plošč; 15.00 Glasbena cddaia za mladmo; 16.00 Avtoradio — Oddaja za avtomobiliste; 16.30 Prav-liice slovenskih a.vtoriev:	»Muca copatarica« in
»Hišica iz kock«. Napisala Ela Peroci; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.50 Ne vse, to-1 da' o vsem; 19.00 Počitniška srečanja, pripravlja Saša Martelanc; 19.30 Radijske posebne oddaje RAI-a; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Aleksander Ma-ridič: »Operacija Pedcstal«; 21.40 Vaški ansambli; 22.30 Za prijeten konec tedna.
TEDENSKI KOLEDARČEK
17. septembra, nedelja: Frančiška 18 septembra, ponedeljek: Irena, lika
19. septembra, torek: Vitograd, Vido
20. septembra, sreda: Brane, Morana
21. septembra, četrtek: Matej, Mate
22. septembra, petek: Mavricij, Tomaž
23. septembra, sobota: Slavojka, Tekla
Izdajatelj: Engclbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbcrt Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Grapbii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Kitajci so takorekoč v nenapovedani vojni s celim svetom. Te dni so se zagnali tudi v Indijce. Na meji med Sikkimom in Tibetom so začeli obstreljevati in obmetavati z ročnimi bombami postojanke indijskih vojakov na meji, ko so se lotili ti napeljevanja žične ovire. Do najhujšega streljanja je prišlo na gorskem sedlu Na-thula (4500 m nadmorske višine).
Obe vladi sta si izmenjali protestne note. Kitajci seveda dolže Indijce, da so vdrli na kitajska tla. V Novem Delhiju se čudijo, da v Pekingu še niso priredili bučnih demonstracij pred indijskim veleposlaništvom. To pa se po mnenju japonskih dopisnikov v Pekingu ni zgodilo zato, ker kitajski tisk in radio doslej nista veliko poročala o tem streljanju na kitajsko-indij-ski meji.
Veča pa se napetost med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Brežnjev, ki je bil pretekli teden s skupino sovjetskih voditeljev na obisku v Budimpešti, je tam označil v ne-
VELIKA SLOVENSKA BANKA?
V Sloveniji pripravljajo ustanovitev velike banke, ki bi bila sposobna financirati velike gospodarske akcije. Trenutno ima Slovenija deset bank. Nova, največja banka naj bi nastala iz združitve Splošne gospodarske banke v Ljubljani in Kreditne banke in hranilnice ljubljanske. Ni znano, kakšno ime bo nosila nova banka.
Slovensko gospodarstvo zelo pogreša tako veliko banko, ki bi bila sposobna financirati tudi velike gospodarske projekte. Taka vloga je bila doslej pridržana tudi v Sloveniji le »Jugobanki«.
Ob Sueškem prekopu se vrstijo zadnji čas spopadi s streljanjem med Izraelci in Egipčani. Kot se zdi — po poročilih opa-
Saragatovo potovanje
(Nadaljevanje s 1. strani) polet v Avstralijo. Vendar se bo med potjo za nekaj časa ustavil v mestecu Pepeete na Tahitiju. V Avstraliji bo obiskal Canberro, Melbourne in Sydney. Tudi tam se bo sestal z italijanskimi izseljenci in njihovimi potomci ter jih tako spet kar najbolj naveže na staro domovino.
Vlada je imela v soboto dopoldne sejo, na kateri je predvsem razpravljala o potovanju predsednika republike in določila vladno politično linijo glede glavnih mednarodnih problemov, katero naj Saragat prikaže in razloži pri svojih političnih razgovorih med potovanjem. Izrekla mu je tudi voščila za na pot, ki bo nedvomno utrdila ugled današnje demokratične Italije v angleško govorečem svetu.
V lorek so se začeli v Ottavi politični razgovori med Saragatom in Fanfanijem na eni ter ministrskim predsednikom Pcarso-nom in zunanjim ministrom Martinom na drugi strani. Še isti dan popoldne je odpotoval Saragat v Montreal, kjer je bil prirejen v sredo »dan Italije«, kar je dalo tudi priložnost za sestanek z izseljenci. V Montrealu je že čakal na Saragata tudi minister Corona.
kem govoru kitajske voditelje za »protire-volucionarje« in da niso vredni, da bi se imenovali komunisti. Izrazov ravno ni izbiral in je obsodil teror, ki vlada na Kitajskem. Kitajci so odgovorili s trditvijo, da pripravlja Sovjetska zveza napad na Kitajsko in da se je zato treba pripraviti na vojno.
Nekoliko mirnejši ton pa so začeli uporabljati Kitajci proti Angliji. Dovolili so celo, da se pet otrok iz britanskih diplomatskih družin vrne domov v Anglijo. Niso pa tega dovolili nobenemu odraslemu.
Novioe po svetu
Ameriška letala zadnje dni močno bombardirajo pristan Haifong v Severnem Vietnamu. Hudi boji so v teku tudi z rednimi severnovietnamskimi silami v bližini demilitariziranega pasu. Na obeh straneh imajo precejšnje človeške izgube.
Italija je imela ob koncu julija 52,677.000 prebivavcev, med njimi 395.000 brezposelnih. Brezposelnost se je zadnje leto zmanjšala od 3,2 na 2,9% vse delovne sile.
Severno Indijo je zajelo nenavadno močno monsumsko deževje, ki je povzročilo povodnji. Ko se je porušil neki jez v deželi Ultar Pradesh, je utonilo okrog 500 ljudi.
Črnska država Malawi in Južna Afrika sta sklenili navezati od decembra naprej diplomatske stike.
Papež Pavel VI. je zbolel. Bolezen ni huda, a bo morda potrebna operacija v trebuhu.
zovavcev Združenih narodov, ki imajo nalogo nadzirati premirje — so navadno E-gipčani tisti, ki začnejo obstreljevati s topovi izraelske postojanke na sinajskem bregu prekopa, čeprav so vedno oni tisti, ki imajo od tega hujše izgube. Do večjega spopada v treh delih je prišlo v torek, ko so začeli Egipčani streljati na neko izraelsko letalo.
V Bagdadu je prišlo do silovitih manifestacij za nadaljevanje vojne.
—0—-
REHABILITIRANI TATARI
Sovjetska vlada je rehabilitirala narod krimskih Tatarov, katerega je dal Stalin 1. 1945 preseliti in razpršiti po Sibiriji. Zdaj se lahko spet vrnejo na Krim. Toda v njihovo prejšnjo domovino so se medtem vselili že drugi. Tako je ta polmilijonski narod kljub moralni rehabilitaciji najbrž obsojen, da izgine.
Stalin je obdolžil Tatare, da so sodelovali z Nemci v času okupacije.
ŽELEZNIŠKE TARIFE BODO POVIŠANE
V Italiji bodo najbrž povišane železniške tarife za 15%. Z zadevo sc zdaj ukvarja medministrski odbor za cene. Pričakovati je, da se bo odločitev zavlekla za nekaj tednov zaradi tega, ker so sindikati proti
! povišanju tarif.
Spopadi med Egipčani in Izraelci
Kako napreduje porusenje Letonske
V predzadnji prilogi uglednega nemškega dnevnika »Frankfurter Allgemeine«, JU objavljena obširna reportaža iz današnje Letonske, ene izmed sovjetskih baltskih republik, ki je bila do druge svetovne vojne samostojna država, dokler je niso Sovjeti zasedli. K.eporiažo je napisal Maximilian Smidt, ki je spremljal skupino Letoncev, švedskih državljanov, ki so z izletniško la-ujo obiskali letonsko glavno mesto Rigo. uoširno je opisano življenje v tem mestu, posebno zanimivi pa so podatki o prebivav-stvu, ki kažejo, kako napreduje porusenje Letonske, m hkrati značilno osvetljujejo narodnostno politiko v Sovjetski zvezi
V reportaži piše med drugim: »Toda sestava prebivavstva se je spremenila. Za vso Letonsko navajajo danes od 2,3 milijona prebivaveev 62 odstotkov Letoncev, 27 odstotkov Rusov, ostali pripadajo . drugim manjšinam (Ukrajinci, Belorusi, Litvanci in Estonci). Leta 1930, ko je štela Leton-ka 1,9 milijona prebivaveev, pa je bilo 73,4 odstotkov Letoncev, 10,6 odstotkov Rusov, 5 odstotkov Judov, 3,7 odstotkov Nemcev, drugi so bili Poljaki, Belorusi, Litvanci in Estonci. Vojna je prinesla veliko spremembo. Baltski Nemci, okrog 70.000 iz Letonske, so bili repatriirani (v Nemčijo); Sovjeti so deportirali pred letom: 1941 in po letu 1944 na desettisoče ljudi, druge so odvlekli Nemci v času zasedbe ali pa so morali na prisilno delo, 80.000 Judov je bilo umorjenih, mnogo tisoč ljudi je pobegnilo pred povratkom Sovjetov, potem pa so se začeli priseljevati Rusi.
Iz teh podatkov se da razbrati, da je živelo leta 1930 v vsej Letonski 1,4 milijona Letoncev in 200.000 Rusov. Danes je okrog 1,43 milijona Letoncev in 620.000 Rusov, ne upoštevajoč Ukrajince in Beloruse. Vsaj polovica Rusov živi gotovo v Rigi. Judov skoraj ni več.
Oficielno ne obstojajo nikake statistike
o	sestavi prebivavstva v Rigi. Toda nekatere stvari nam dajo sklepati o tem, neglede na to, da je od vključitve v Sovjetsko zvezo vse uradno dvojezično, začenši od formularjev preko uličnih napisov do jedilnih listov. Vzporedno obstajajo ruske in letonske šole, četudi je teh zadnjih za zdaj še več. V letonskih šolah učijo že od začetka tudi ruščino. Ta pouk sicer ni obvezen, toda — kot nam je ironično rekla neka uradna tolmačka — »večina se prijavi«, število ruskih knjig je v primerjavi z izredno le-lonsko knjižno proizvodnjo zelo veliko. V časopisnih kioskih se kupuje najmanj toliko ruskih kot letonskih listov. Oba dnevnika »Riga Balss« in »Sovjetskaja Latvija« izhajata v letonski in ruski izdaji. V Rigi je sedem gledališč. Na dveh odrih igrajo v letonščini, na enem v ruščini, štiri gledališča — Opera, Opereta, Mladinsko gledališče in Lutkovno gledališče — pa dajejo izmenoma letonske in ruske predstave, še z rahlim prevagovanjem letonščine.
Porusenje je bilo v gospodarskem pogledu prisilno in politično so ga pospeševali. Ali zaradi tega ni manj trajno. Tako nam je izjavila neka mlada Rusinja: »Moj oče je prišel leta 1948 sem kot gradbeni inženir. Zdaj živimo tu že skoraj dvajset let. Mi smo tu prav tako doma.« Mogoče bi izglodala ta podoba še vse drugače, če hudo
pomanjkanje stanovanj ne bi zaviralo priseljevanja.«
Ljubljansko »Delo« pa je prinašalo zadnji čas reportažo Anteja Mahkota »Oš — pod streho sveta«, o letošnji slovenski alpinistični odpravi v Pamir. Tam je zapisal med drugim: »In čeprav so danes v vsej Kirgiški republiki Kirgizi v manjšini — v bogatejših dolinah so se potem, ko so Rusi začeli osvajati Srednjo Azijo, začeli množično naseljevati ukrajinski in ruski kmetje — so domačini še vedno gospodarji gora... Za kosilo se naša kolona ustavi v Sufi-Kurganu. V senci pred zadružno odkupno postajo se z bonboni spoprijateljimo z otroki. Kirgiški fantki prav tako gladko govorijo rusko kot ruska deklica, ki se igra z njimi.«
Znano je, da imajo rusko večino že tudi republike nekaterih drugih narodov v Sovjetski zvezi, npr. Kazakstancev, in da vladajo podobne razmere kot v Rigi tudi v glavnem mestu Ukrajine, Kijevu. Spričo tega se jasno kaže sovjetski koncept narodnostne politike, ki je v tem, da bi po možnosti povsod Rusi čimprej številčno in jezikovno prevladali, ker vidi Kremelj v tem najmočnejšo jamstvo, da se lepega dne posamezne dežele ne bodo želele odcepiti, če bo večina prebivavstva ruska ali porušena, tega najbrž ne bodo hotele.
V	švedskem dnevniku »Dagens Nyheter« z dne 20. avgusta letos pa poroča neki dopisnik, ki je obiskal letos Estonijo, da ima tudi estonska prestolnica Tallin že 40% —• in nekateri menijo, da že 60% — ruskega prebivavstva.
Na sobotni seji vlade, prvi po poletnih počitnicah, so govorili tudi o perečem pojavu vedno hujšega banditizma na Sardiniji.
V	nasprotju z razširjenim prepričanjem, da gre za ostanke tradicionalnega sardinskega razbojništva, tokrat ne gre za »pastirje«, ampak moderne bandite. Razbojni-štvo je bilo v preteklosti res razširjeno po vsej južni Italiji in je bilo do neke mere socialni pojav kot znak upora proti veleposestnikom, ali pa v službi njihovih medsebojnih obračunavanj, pa tudi posledica krvnih maščevanj, ugrabljanj deklet itd., ker so morali krivci pogosto pobegniti pred maščevavci v gore. Danes pa banditizem na Sardiniji je izrazita posledica gospodarskega razvoja. V tem pogledu je ta pojav zelo soroden mafiji na Siciliji, ki se z večanjem gospodarske blaginje tudi vedno bolj krepi in širi, namesto da bi pojemala. Gospodarski razvoj namreč ni enakomeren. Nekateri, posebno podjetniki, hitro in močno obogatijo, to pa povzroča zavist v drugih, ki ostanejo zadaj. In med temi ni ma-
lo	takih, ki se ne pomišljajo pred zločinom, da bi prišli tudi sami do bogastva.
Ker taki k zločinstvu nagnjeni in brezobzirni ljudje niso sposobni, da bi obogateli / gospodarsko dejavnostjo, zlasti zaradi premajhne izobrazbe ali jim pa manjka pridnosti za to, so napravili pridobitniško dejavnost iz zločina, posebno iz ugrabljanja podjetnikov in pripadnikov svobodnih poklicev, katere smatrajo za bogate.
Te dni so izpustili sardinski banditi mla-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNI PROGRAM 1967-68 (ob stoletnici slovenskega gledališča)
REPERTOAR
\ ABONMAJU:
Ivo Brnčič: MED ŠTIRIMI STENAMI SLOVENSKA NOVITETA
Oscar Wildc: KAKO VAŽNO JE BITI RESEN Svevo-Kezich: ZENO COSINI relieien Marceau: JAJCE jUBILEJNO GOSTOVANJE DRAME SNG iz Ljubljane JUBILEJNO GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA GOSTOVANJE BALETA reške Opere
IZVEN ABONMAJA:
Marija Holkova: PEPELKA (otroška predstava) Predstave STUDIA tržaškega gledališča GOSTOVANJE OPERE SNG iz Ljubljane GOSTOVANJE BALETA zagrebške Opere VEČERI UMETNIŠKE BESEDE PREDAVANJA
JUBILEJNA RAZSTAVA SLOVENSKEGA GLEDALišKEGA MUZEJA iz Ljubljane
CENE ABONMAJEV
PREMIERSKI	Lir
Parter	13.000,—
Balkon	6.000,—
Akademiki	4.000,—
I. PONOVITEV	
Pairter	6.000,—
Balkon	3.000,—
NEDELJSKI POPOLDANSKI	
Parter	5.000,—
Balkon	3.000,—
OKOLIŠKI	
Parter	5.000,—
Balkon	3.000,—
DIJAŠKI	2.000,—
	3.000.—
SINDIKALNI	3.000.—
Abonmaji so na razpolago od torka, 19. t. m. dalje, od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792.
dega veleposestnika iz Atzare Ignazia Tolu-ja, katerega družina je najbrž tudi plačala lepo število milijonov. Sam noče ničesar povedati, ker se boji, da bi se banditi maščevali. V rokah banditov pa je že skoraj mesec dni 63-letni podjetnik Aurelio Ba-ghino iz Nuora. Ker je na srcu bolan, je le malo upanja, da je še živ. Čudno je tudi, da se banditi še niso javili domačim z zahtevo po odkupnini. Domači so pripravljeni plačati celo 100 milijonov zanj, a od banditov ni nobenega sporočila.
Vlada je izdala odredbe za močno poostritev boja proti banditizmu na Sardiniji. Aretiranih je bilo tudi nekaj osumljencev, toda pravih najbrž še niso zadeli, ker si dajejo pred javnostjo videz čisto poštenih ljudi.
Do pravih ganstrskih prizorov je prišlo zadnje dni tudi v Milanu, kjer se spopadata dve sovražni zločinski tolpi. Dosedanje streljanje med njima je zahtevalo že dva mrtva in precej ranjenih. Tudi tu policija za zdaj še ne ve, kam naj zagrabi. Gotovo pa je, da gre tudi v tem primeru za bandite, ki bi radi na hitro prišli do mnogo denarja s kako zločinsko dejavnostjo, a so naleteli na konkurenco druge tolpe.
V	isto vrsto zločinov spada tudi izkoriščanje prostitutk v večjih italijanskih mestih, ki morajo skoro ves zaslužek izročati svojim zločinskim »zaščitnikom«. Ti pa živijo ob izkoriščanju nekaj takih nesrečnic kot pravi bogataši, vozeč se okrog v luksuznih avtomobilih in zapravljajoč denar po nočnih lokalih.
(banditizem na Sardiniji
\f T'tziif>l:(*ijfn -------------------
Pomemben sestanek v Nabrežini:
Hude posledice letošnje suše
Znano je, da je letošnja suša povzročila veliko škodo kmečkim pridelkom na Krasu. Po posredovanju devinsko-nabrežinske občinske uprave je prišlo v torek, 13. t. m., na županstvu v Nabrežini do sestanka med visokima predstavnikoma deželnega odbor-ništva za kmetijstvo in številnim zastopstvom kmetovalcev iz nabrežinske občine.
Deželno upravo sta zastopala glavni rav-
DEŽ JE MOTIL PROCESIJO NA OPČINAH
V	nedeljo bi bila morala biti na Opčinah marijanska procesija, ki je vsako leto največja manifestacija katoliških Slovencev na Tržaškem in v vsem našem zamejstvu. Po tradiciji se vrši ta procesija vedno v lepem vremenu. Letos pa se je vreme izneverilo tradiciji.
Dve uri pred napovedanim začetkom procesije pa se je začelo nebo temniti in čez čas je začelo deževati. Ker pa je prenehalo, se je ob štirih kljub temu oblikovala procesija in se s škofom Santinom, ki se je je udeležil, napotila po Proseški in Narodni ulici. Toda prav tedaj je začelo liti in tako je šla procesija samo do Marijanišča in nazaj. Kljub temu so bili tisti, ki niso ime-
li	dežnikov, premočeni do života, posebno skavti in skavtinje, pa tudi nekateri duhovniki. Maša je bila nato v cerkvi namesto na Brdini.
Ljudem je bilo žal za procesijo, gotovo pa je Marija upoštevala tudi dober namen. Drugič bi bilo morda bolje v takem vremenu prirediti prej mašo in počakati s procesijo. Čez pol ure se je namreč zvedrilo in vse do teme ni več deževalo.
Na kraškem delu Primorske, posebno pa v Postojni in Divači, zadnje čase zelo primanjkuje vode. V teh dveh krajih je postal položaj naravnost dramatičen. V Postojni spuste vodo v vodovodne cevi samo trikrat na dan po eno uro, pa še takrat je priteče zelo malo, ker je vodovodni hranilnik skoro prazen, poleg tega pa so takrat seveda vse vodne pipe odprte, ker love ljudje vodo v vse razpoložljive posode, tako da je vodni pritisk zelo nizek. Visoko ležeča stanovanja ostanejo tudi ob teh urah brez vode. Povrh je voda še okužena in se je zato ne sme piti. Ljudje si pomagajo s kupljeno mineralno vodo.
Še hujši je položaj v Divači. Skupina prebivavcev iz tega kraja je objavila 6. t. m. v ljubljanskem »Delu« dopis, v katerem so razkrili obupno stanje glede preskrbe vode v teh kraških krajih. V dopisu pravijo: »Javnost je bila obveščena, da številne vasi ne smejo kakorkoli uporabljati vode iz Reke in njenega vodovoda. Glavni vzrok neužitne vode so namreč strupene odplake, ki jih spuščata v reko tovarna Lesonit in tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici. Ti odpadki so predvsem razne kemikalije, ki so povzročile okužitev vode, zato jo je seveda prepovedano piti in uporabljati
natelj za kmetijstvo dr. D’Angeli in tržaški kmetijski nadzornik dr. Perco, občinsko upravo pa župan Legiša in odbornik Terčon. Po uvodnih županovih besedah je ravnatelj D’Angeli obrazložil, v katerih primerih more deželna uprava po obstoječih zakonih priskočiti na pomoč oškodovanim kmetovalcem. V tej zvezi je omenil zlasti deželni zakon štev. 33, ki predvideva prispevke za preventivno zaščito pridelkov, kot je n. pr. nakup posebnih mrež za za-ščito pred točo, zavarovanje kmetijske proizvodnje itd. Omenil je dalje petletna deželna posojila z l°/u obresti za obnovitev kmetijskih struktur. Ta posojila lahko prejmejo kmetovalci tistih področij, ki so bila poškodovana po toči ali drugih vremenskih neprilikah in ki jih mora predsednik deželne vlade s svojim odlokom vsako leto posebej označiti. Ravnatelj D’Angeli je končno poudaril, da deželna zakonodaja ne predvideva prispevkov za izgubo pridelkov zaradi suše, toče in podobnih neprilik.
Kmetovalci so na sestanku podrobno obrazložili položaj, ki je nastal zaradi letošnje suše, in poudarili, da je največja škoda prizadela živinorejo, ker ni bilo druge košnje in ni bilo paše. Tu je stanje zelo kočljivo, ker enostavno ni dovolj krme.
V	tej zvezi sta deželna predstavnika napovedala, da bo deželna uprava nakazala primerni znesek za nakup koncentrirane živinske krme, ki bo nato razdeljena med živinorejce po načrtu in predlogu kmetijskega nadzorništva v Trstu. To je torej edina konkretna pomoč, ki jo lahko dežela takoj nudi oškodovanim kmetovalcem.
tudi v druge namene. Prizadete so vasi od Ilirske Bistrice do Sežane, posebno pa Divača, Gorenje, Povir, Merče in del Sežane, skupno nad tri tisoč prebivavcev, ki so vezani na vodovodno omrežje navedene reke.
Priporočena je bila uporaba vode iz kapniških vodnjakov. Ti pa niso bili predhodno pregledani in analizirani s sanitarnih vidikov, saj je bila večina teh vodnjakov opuščena in so nekateri služili za odlaganje odpadkov. Predvsem so prizadeti kme-tovavci ob reki, ki so v njej napajali živino in sedaj nimajo napajališč, škoda pa gre še dalje in jo je občutiti zlasti v turizmu. Turisti, ki obiskujejo znano Škocjansko jamo, se zgražajo, ko gledajo in vonjajo umazanijo na vodi. Reka je bila nekoč polna rib, zlasti postrvi, mre1! in rakov, sedaj pa je vse to uničeno... Najvažnejše pri vsem tem pa je ljudsko zdravje. Zdravniki ugotavljajo pojave bolezni, katerih vzrok je pokvarjena voda. Zaradi tega je treba nekaj ukreniti...«.
Jesensko deževje bo vsaj na Postonjskem položaj olajšalo, ne bo ga pa seveda rešilo. Nujno so potrebni novi ali izboljšani vodovodi, še bolj pa večja skrb za čistost voda v naravi.
NATEČAJ ZA IZVIRNO BOŽIČNO PESEM
ZVEZA CERKVENIM PEVSKIH ZBOROV razpisuje natečaj za izvirno božično pesem.
PRAVILNIK
čl. 1 — POGOJI UDELEŽBE
a) Natečaja se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji in v Avstriji.
b) Predložene skladbe morajo biti nove, izvirne in neobjavljene tako glede glasbe kot glede besedila.
c) Skladbe morajo biti napisane za mešani zbor, po možnosti z orgelsko spremljavo, in tako, da jih lahko izvede večina naših zborov; njihovo trajanje ne sme presegati pet minul.
čl. 2 — NAČIN UDELEŽBE
a) Udeleženci natečaja morajo poslati 4 izvode natečajnega dela čitljivo nap.sanih in označenih 7. geslom ali psevdonimom. Geslo ali psevdonim mora biti napisan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču.
b) Natečajna dela je treba poslati na naslov: Zveza cerkvenih pevskih zborov. Trst, ul. Donizetti, 311, do 20. novembra 1967.
e)	Če bi se kak avtor udeležil natečaja z več skladbami, mora biti vsaka skladba označena z različnim geslom ali psevdonimom in odposlana kot samostojna pošiljka.
čl. 3 — OCENJEVALNA KOMISIJA
Predložene skladbe bo ocenila posebna komisija, katere imena bodo pravočasno objavljena.
čl. 4 — NAGRADE
Prva nagrada znaša L. 30 000, druga L. 20.000, tretja L. 15.000, Posamezni avtor lahko dobi samo eno nagrado.
čl. 6 — SPOROČILA
Sporočila o natečaju bodo objavljena v slovenskem tisku v Italiji in Avstriji.
VPISOVANJE V ŠOLE
Se enkrat opozarjamo vse naše družine in dijake, da traja vpisovanje v slovensko enotno srednjo šolo, učiteljišče in gimnazijo - licej do 25. •SEPTEMBRA.
Vsa potrebna pojasnila se dobe pri tajništvih omenjenih šol.
tljune&ltiM (/looetftffCf
Rajbelj:
SMRT V RUDNIKU
Komaj dva meseca sta minila, odkar se je v rajbeljskem rudniku smrtno ponesrečil rudar Della Mea iz Rakoljanske doline. Takrat so ljudje spravljali nesrečo celo v zvezo s strahovi in prekletstvi, ki ležijo nad nekaterimi rovi.
Danes teden okoli dveh popoldne se je pripetila druga smrtna nesreča, ki pa je že tretja v tem letu. V četrtek je šel po ozkem rovu na delo 53-letni rudar Turrin, ki je nosil na hrbtu zaboje eksplozivnih snovi. Nekoliko korakov za njim je hodil delavec Fabbris. V rovu teče tudi ozkotirna železnica za odvažanje rude. Na vsakih 50 metrov razdalje se odpirajo v stenah rova posebne vdolbine, da se lahko delavci umaknejo na varno. Prav ko sta omenjena delavca šla skozi rov, sta zaslišala rožljanje vagonov. Fabbris je stekel nazaj in se je stisnil v vdolbino. Turrin pa je letel naprej, da bi dosegel tisto pred njim. Šest metrov pred njo ga je pa že dosegel vlak in ga je z vso silo stisnil ob steno in ga zmečkal. Strojevodja je zaradi okvare zavor ustavil obtovorjeni vlak šele blizu naslednje vdolbine in je dal alarm. Za nesrečnega Turrina ni bilo več pomoči. Truplo so odnesli s kraja nesreče šele po šestih urah, ker je bilo reševanje otežkoče-no zaradi eksploziva na mrtvečevem hrbtu, ki pa se k sreči ni vnelo; v tem slučaju bi bili še dve žrtvi več. Pokojni rudar zapušča ženo in hčerko.
Med delavstvom se je zopet razširil po-
Pomanjkanje vode na gornjem Krasu
is
preozka za vedno večji promet. Poclgora sei oddalo dela za asfaltiranje cestnega odseka že lahko ponaša z lepimi trgovinami in še I skozi Grojno od mostiča pri nekdanjih dokaj čednimi javnimi lokali. Občinski od- ! »gavgah« do števerjanske občinske meje bor je tudi že sprejel sklep, da se popravi šolsko poslopje.
NESREČNI DEZ
Dočim smo potrebni dež še pred tednom tako željno pričakovali, ga je pa zdaj kar preveč, roseono organizatorji septembrskih prireditev v Gorici se nad njim pritožujejo. V nedeljo so res vse šle dobesedno — po vodi.
Ijohško krajevno turistično društvo je s sKrojo in veliKimi tehničnimi težavami pripravno za prejšnjo nedeljo folklorno povorko po mestu m večerni nastop v dolinici Korna.
Ko bi morala povorka narodnih noš, srednjeveško oblečenih glasnikov s prapor ji mestnih četrti in z »beto damo« ter z glasbenimi skupinami kreniti po mestu, so se začeli kopičiti oblaki in so se vsule prve kaplje. Potem se je nekoliko prevedrilo in j uei sprevoda se je le razvil, čeprav po nekoliko zmedenem sporedu in smeri. Ko je se ta prišel do Travnika, ga je ujela ploha, da so se gledavci in povorkarji razbežali v bližnje veže.
Zvečer so v Kornovi dolini le nastopile nekatere folklorne furlanske skupine — slovenske ni bilo nobene. Proti enajsti uri pa je začelo liti kot iz škafa in vse prireditve je bilo na mah konec.
Enako smolo so seveda imeli tudi prireditelji jesenske veselice na Dvoru v šte-verjanu. Izvedli so le tekmo v briškoli, o-stale točke so pa odpadle.
Podgora:
OBNOVA IN NESNAGA
Podgora, še do nedavna bolj kmečki kot tovarniški kraj, postaja vedno bolj pristno goriško predmestje. Nove hiše in vile se gradijo ob glavni cesti, ki pa je že mnogo
- Šli*»h€Al:>UiA tiiiliua
plah zaradi pogostih nesreč, pa tudi upravičeno nezadovoljstvo, ker niso varnostne naprave v rudniku dovolj sigurne.
Trbiž:
VSE NA POL
Ne bomo rekli, da odgovorni dejavniki ne skrbe dovolj za javno upravo in potrebna občekoristna dela v občini. Zdi se pa, da se po prvem zagonu vse ustavi nekje na polovici. Približno tako je tudi z urejevanjem hudournikov, ki tečejo skozi mesto. Lansko jesensko neurje je odneslo varovalne nasipe kar na treh krajih. Posebno v bližini vojašnice »Lamarmora« se nabira ob vsakem deževju kar celo jezero, ki močno ovira promet. Bližnja jesen s poplavami bo okvare še povečala. Za najnujnejša dela je potrebnih 20 milijonov lir. Občina je na nekaterih krajih sicer že začela popravljati nasipe, ni pa še denarja na razpolago, da bi se uredila struga Bartolovega potoka v Spodnjem Trbižu. Za ureditev teh hudournikov je potreben bolj širok načrt, ker samo z mašili se ne bo nič rešilo.
Podobno je tudi z javno razsvetljavo proti obmejnemu prehodu Kokovo. Na samem bloku je pa še slabše. Carinske in policijske zgradbe so na prehodu že dovolj sodobno urejene. Postavljene so tudi moderne naprave za ustrezno razsvetljavo. A kaj pomaga, ko pa ne deluje. Ne ve se, katera centrala bi morala dovajati električno energijo. Zato svetijo na vsem prehodu le štiri žarnice, pritrjene na lesenih kolih. Za promet in za tujce nikakor ne preveč spodbudno.
No, in kar je ze več let v ustih in v sr-1 cih vseh Podgorcev: našli so se tudi potrebni milijoni za tisto slavno »pašarelo« čez Sočo. Ni še pa razglašeno, kdaj jo bodo začeli popravljati. Bojimo se, da bo jesensko deževje spet kaj oviralo; potem bodo sledili spomladanski nalivi.
Podgora se torej tako ali drugače počasi le obnavlja. Moramo pa poudariti, in prav tu nas čevelj žuli, da nekateri prebivavci in sosedje sami kazijo lice svojega kraja. Dogaja se namreč, da nekateri ljudje od-kladajo smeti kar na ulice, zlasti na tiste bolj stranske, še več, nekateri naložijo na voz kupe smeti, starih škatel in steklenice ter vso lo nesnago prebrnejo na kako sosedovo njivo ali vrl. Lastniki se upravičeno jezijo nad takim ravnanjem, tujci se pa čudijo, odkod toliko smeti po vasi. Poskrbeti bi seveda morala tudi občina za odvoz nesnage, proti primerni pristojbini.
Govorili bi tudi o nesnagi, ne samo na javnih prostorih, marveč tudi med sosedi. Ne razumemo, čemu na primer ne uporabljajo za medsebojne razgovore svoj materni jezik in govore, zlasti ko se prepirajo ali preklinjajo, kako tujo mešanico.
Števerjan:
SKLENJEN CESTNI OBROČ
Obroč ceste »češenj in grozdja« po naših Brdih preko Števerjana in Oslavja v Gorico se bo vendarle sklenil, to se pravi, dokončno asfaltiral. Goriško županstvo je že
Včeraj so končali srednjeevropski književniki svoja zanimiva in za idejno skupnost morda važno usmerjena zborovanja na goriškem gradu.
Za to drugo kulturno srednjeevropsko srečanje, lani pesnikov, letos pripovednikov, je dala pobudo goriška revija Inizia-tiva Isontina s pomočjo deželne uprave in pod pokroviteljstvom UNESCA. Zalo so tudi bile na višku tehnične osnove, ozvočenj«.', takojšnje prevajanje, skoro istočasen ponatis predavanj v štirih jezikih: italijanščini, nemščini, francoščini, srbohrvaščini in slovenščini, ki se je menda prvič pojavila na goriškem gradu kot uradni jezik medna rod nega sestanka.
Udeležila so se ga uradna zastopstva književnikov - pripovednikov iz Italije (28), iz Avstrije (10), Nemčije (10), iz Češke (7), iz Jugoslavije (11), iz Madžarske (9), poleg časnikarjev in drugih.
Ob otvoritvi v veliki grajski dvorani deželnih stanov, kjer je bilo navzočih nad dvesto predstavnikov oblasti in udeležencev (naslednje dni se je število prisotnih vedno bolj manjšalo), je goriški župan Martina poudaril v zelo posrečenem govoru, da je Gorica stikališče treh kultur in da je tukaj tudi pel Simon Gregorčič, pesnik Soče in slovenskega ljudstva, ter Sreč-
pri zgornjem mostiču čez Grojnico. Ta del ceste, dolg komaj en kilometer, je bil vedno kamen spotike za vsa vozila in pešce.
Za drugi del ceste po pobočju iz Grojne do Bukovja, ki je bil že popravljen, a je sedaj že spet ves razrit, je števerjanska občina prosila za podporo, da ga ponovno popravijo.
Prvi del skozi Grojno bo začelo podjetje Calcisonzo popravljati že ta teden. Manjkajo pa še popravila na odseku pokrajinske ceste od Oslavja do števerjanske meje. Morda bo tudi ta končan prihodnjo pomlad, ko bodo češnje dozorele in bomo po pravici smeli govoriti o »cesti češenj in grozdja«.
Rupa:
SMRT NA CESTI
V	torek zvečer se je pripetila na cesti skozi Dol smrtna nesreča blizu kilometrskega miljnika št. 15.
Žrtev nesreče je naš domačin France Ru sjan, po poklicu električar. Na svojem motorju je skušal na poti proti domu iz stranske poti prečkati glavno asfaltirano cesto. V tistem hipu je privozil po cesti v smeri proti Gorici avto, ki ga je vodil Bruno Davanzo iz Tržiča. Trčenje je bilo neizogibno. Smrtno ranjenega Rusjana je naložil neki mimovozeči avtomobilist na svoje vozilo, a je ponesrečenec še pred prihodom v bolnišnico izdihnil. Imel je prebito lobanjo in številne druge rane. Orožniki iz Gaberij preiskujejo, kdo nosi odgovornost za nesrečo.
padniki naroda, »ki živi med nami in poleg nas. »To sodelovanje,« je dejal, »ne izvira samo iz razlogov potrebe, marveč tudi iz odkrite želje po večjem medsebojnem spoznavanju, iz želje po prijateljstvu in miru.«
Glavni tajnik zborovanja prof. Rocco pa je v svojem govoru nakazal cilje kongresa, lo se pravi, poleg prikaza o razvoju pripovednega slovstva, zlasti romana, pri poedi-nih zastopanih narodih, od zadnje vojne dalje, tudi iskanje skupnega imenovalca in duha, ki morda preveva srednjeevropske besedne umetnike.
Ta osrednja misel se je več ali manj ponavljala pri vseh referatih in posegih, a do jasno izoblikovane ugotovitve le ni še prišlo Zborovalce je pozdravil tudi vladni zastopnik podtajnik Ceccherini, ki je ugotovil, da
(Nadaljevanje na 7. strani)
OBJAVA
Ponovno opozarjamo starše in tudi dijake, da traja vpisovanje v vse slovenske srednje šole v Gorici do 25. septembra.
Dijaki naj pridejo čimprej, opremljeni s potrebnimi listinami, na šolska tajništva v dopoldanskih urah in naj ne čakajo na vpis do zadnjih dni.
Pisateljski shod v Sorici
ko Kosovel, pesnik Krasa in še drugi pri-
IX KULTURNEGA ŽIVLJENJA
/fuiVl §© ISltMdlivifo /Jmtol
V	ljubljanski bolnišnici »Petra Deržaja« je v torek, 12, t. m., umrl slovenski pisatelj Vladimir Bartol, Pokojnik se je rodil pred 64 leti pri Sv., Ivanu v Trstu. Po končani nemški gimnaziji v našem mestu je študiral filozofijo na ljubljanski univerzi, kjer je tudi doktoriral.
Zgodaj je začel tudi pisateljevati. Leta 1935 je izdal zbirko povesti z naslovom »Al Araf«, nekaj let kasneje pa svoj najboljši in najbolj znani roman »Alamut«. V teh letih je objavljal v raznih ljubljanskih revijah psihološke novele v eksotičnem okolju, ki so bile tedaj najbolj brano in priljubljeno čtivo.
Po osvoboditvi se je vrnil v rodno mesto in živahno posegel v tukajšnje kulturno življenje. Med drugim je bil nekaj časa predsednik Slovensko-hrvatske ljudske prosvete, sodelavec revije »Razgledi« in mnogih drugih slovenskih publikacij. Do zadnjega je v tržaškem slovenskem dnevniku objavljal gledališke kritike in poročal o kulturnem dogajanju na Slovenskem.
Pred približno 10 leti je moral zapustiti
RADIJSKI PRENOSNIKI
Dne 4. septembra so začeli obratovati radijski prenosniki za spreminjanje frekvence na gori Stavlica, ki usmerjajo radijske valove v Rezijo in na področje Kluž.
Frekvence novih prenosnikov so naslednje: Slavilca I, megahercov 89,4, Stavlica II, megahercov 91,7, Stavlica III, megahercov 94, Stavlica IV, megahercov 100,7.
Istočasno sta začela delovati tudi radijska prenosnika za spreminjanje frekvence Sv. Višarje IV (100,7 megahercov) in Trbiž IV (99,4 megahercov).
Prenosniki, zaznamovani z rimsko številko IV, so določeni za prenašanje radijskega programa v slovenščini, ki ga oddaja na srednjih valovih radijska postaja Trst »A«.
Alberto Moravia je moral delati te dni izpit iz splošne kulture, da bo lahko postal časnikarski »va-'enec«. Svoj čas smo že pisali o nesmiselnih in neustavnih odredbah glede tiska in o časnikarskem monopolu v Italiji.
svoje rojstno mesto in se vrniti v Ljubljano, česar ne bodo mogli nikoli opravičiti tisti, ki so to zahtevali. Njegovo delo bo ohranilo trajno vrednost v slovenski literaturi zaradi svoje izvirnosti in velike kulture.
PLANINSKI VESTNIK
Izšla je osma številka glasila Plan nske zveze Slovenije »Planinski vestnik«, ki nudi zadnje leto bolj domačo in pestro vsebino.
Poleg drugih zanimivih člankov je za nas najbolj zanimiv polstvarni opis in deloma pesniški oris slovenskih Brd. Kar samo po sebi je umljivo, da ga je napisal glasnik vinskih in češnjevih holmov, njih sin Ludvik Zorzut. Daljši članek, ki se bo nadaljeval, nosi naslov »Brda, Brda...« V njem gledata ta cvetoči svet druga Postarin in Pomladin, vsak s svojim čustvom in pogledom, oba pa z čudno ljubeznijo do domačije.
Na uvoanem mestu planinskega obzornika beremo članek, posvečen 95. jubileju bivše profesorice ljubljanske univerze in navdušene planinke miss F. S. Capelandove. Revijo zaključujejo društvene novice in vsakovrsten drobiž iz planinskega življenja'
PISATELJU I. PREGLJU V SPOMIN
Klub starih goriških študentov, to je organizacija brez članskih izkaznic in podobnih pritiklin, a zato s tem bolj iskrenim čustvom do domače kulture, zajema predvojne m prve povojne študente goriških slovenskin srednjih šol. ki so stali
—	in nekateri še stoje — v ospredju našega javnega življenja. Povezuje pa jih ena misel: buditi in ohraniti spomin na viogo in dejavnost goriških zaslužnih mož za naš prosvetni, gospodarski in politični vzpon.
Ena izmed vzpodbud v tej smeri je tudi nameščanje spominskih plošč naš.m možem. Pred dvema letoma je klub z nemajhnimi stroški postavil spominski plošči dvema politikoma in organizatorjema na Goriškom: dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem in Andreju Gabrščku v Kobaridu. Lani v oktobru pa goriškemu slavčku skladatelju Vinku Vodopivcu v Kromberku. Vsa ta slavja z govori, petjem in deklamacijami so privabila stotine in stotine gostov in častivcev.
Letos, za nedeljo 17. septembra ob 10. uri, klub zopet vabi vse goriške rojake in druge Slovence na Most na Soči, k odkritju spominske plošče pesniku in pisatelju Ivanu Preglju. Plošča bo vzidana na njegovi rojstni hiši na trgu pred cerkvijo.
Ni potrebno še posebej poudariti, da zasluži plodoviti pisatelj tolminske zemlje in njenih puntarjev veličastnejši spomenik. Za sedaj ga bo nadomestila skromnejša spominska plošča, vzidana na pobudo kluba goriških študentov in nekaterih krajevnih organizacij. Pisateljev lik .n delo bo trisal na slavnosti domačin književnik Saša Vuga. Na sporedu so še druge točke.
Prireditelji vabijo k tej kulturni slovesnosti rojake z obeh strani meje.
Mednarodni slavistični kongres v Salzburgu
V Salzburgu je bil od 1. do 7. t. m. drugi mednarodni slavistični kongres, pod geslom »Pogansko in krščansko slovanstvo«. Pokroviteljstvo na kongresu je imel avstrijski kancler dr. Josef Klaus, častno predsedstvo pa so imeli patriarh Athenagoras, kardinal Bea, nadškof dr. Rohracher in še nekateri drugi škofje, avstrijska ministra dr. Toncic-Sorinj in dr. Piffl-Percevic ter bavarski minister za kulturo Huber, pa tudi salzburški deželni glavar dr. Lechner in župan Back
Med približno 300 udeleženci so bili Slovenci iz SRS zelo šibko zastopani. Imeli so samo 3 zastopnike, med njimi znana strokovnjaka za bri-žinske spomenike profesorja Kolariča in Pogačnika. Nekaj slovenistov in zgodovinarjev pa je prispelo tudi iz Združenih držav. Mnogo številnejše so bili zastopani Hrvati. Zborovanja se je udeležil tudi zagrebški nadškof in kardinal Šeper.
Kot posebno zanimivost naj omenimo, da je imel ugledni slovenist prof. R. Kolarič iz Novega Sada na kongresu predavanje, v katerem je poročal o svojem presenetljivem odkritju, da je ramreč eden izmed brižinskih spomenikov arijan-
skega izvora, torej v formuli mnogo starejši, kot se je doslej mislilo, kar meče novo luč tudi na vso zgodovino pokristjanjenja Slovencev.
Iz Združenih držav se je udeležil kongresa dr. J Felicijan, ki predava zgodovino na neki visoki šoli v Clevelandu. Te dni bo izšla iz tiska pri Mohorjevi družbi v Celovcu njegova angleško pisana knjiga, v kateri objavlja in dokumentira svoje odkritje, da temelji Izjava ameriške neodvisnosti tudi na Piccolominijevem opisu ustoličenja karantanskih knezov. Ko so namreč Jefferson in tovariši iskali dokumenle za svojo tezo (pred francosko revolucijo!), da izhaja ohlast iz ljudstva, so odkrili pri francoskem pravnem Zgodovinarju Bodinu in v angleških pravnih delih opis ustoličenja, ki jim je služil kol vzgled za ljudsko suverenost. V neki ohranjeni knjigi so na straneh, ki opisujejo karantansko ustoličenje, lastnoročne Jeffersonove pripombe.
Zborovanja v Salzburgu se je udeležil tudi znani slavist Rado Lenček, profesor na Columbia univerzi v New Yorku. Tako smo bili Slovenci vendarle vsaj po kvaliteti dostojno zastopani na' lem mednarodnem slavističnem zborovanju.
 Pokristjanjenje Slovencev_________
Tudi v znani pesmi »Žabja svatba« je nekaj značilnih skandinavskih besed, tako npr. »Krakuš svat«. Kraki je staronordijska beseda v pomenu krak, dolgokrak, prav tako roegja — regljata, govoriti iz trebuha, tožiti, j
V	pesmi »Gor čez izaro« je prav tako. nekaj elementov, ki vzbujajo misel, da mora : biti mnogo starejša, kot menijo strokovnjaki, in da izvira najbrž še iz skandinavskih časov, četudi morda v drugi obliki. Toda to se za zdaj še ne da dokazati. Isto bi lahko rekli o mnogih drugih starih slovenskih ljudskih pesmih.
Skoro ne more biti dvoma, da izvirajo tudi slovenske pesmi o kralju Matjažu še iz Skandinavije; ogrski kralj Matjaž je le posodil svoje ime kakemu junaku v njih, najr brž zato, ker je bilo to ime najbolj podobno kakemu starodavnemu izrazu, ki je postal novim generacijam že preveč oddaljen in tuj, da bi jim bil še kaj povedal. Pri natančni ' preučitvi švedskih ali norveških ljudskih pe-
smi bi verjetno naleteli na kak podoben motiv in ime. Zaenkrat lahko sklepamo, da gre pri kralju Matjažu za pokvarjeno obliko po dolžini besede sodeč — dveh staronor-dijskih besed. Morda gre za prvotni besedi matt jarl močni poglavar. Mattr ali mat-tar je pomenilo moč, novonorveško maatt (izg. mot), mattugr pa močen ali velik; jarl ali jall pa je pomenilo poglavarja in kot sinonim svobodnega moža, iz nje izvirata verjetno tudi slovenska beseda jarec, vodilna žival v ovčji čredi, in priimek Jarc. (Naj pri tem opozorimo na prilogoditev črke r v I v izrazu jall, podobno kot pri Sorav — So-lav). Ime Matt jarl Močni poglavar tudi popolnoma odgovarja vsebini pravljic in pesmi o kralju Matjažu, ki naj bi prišel s svojo vojsko odrešit slovenski narod, ko bo v največji sili. Tudi fone‘ično se da razlož ti nastanek končnice ž v izrazu jarl, saj je naredila podobno fonetično preobrazbo tudi beseda under čudež
| Vprašanje pa je, odkod se je vzela beseda : kralj. Lahko, da jo je ljudstvo pritaknilo po-
i	zneje, ko je izraz Matt jarl ali že asimilirano Matt-jaž zamenjalo ime ogrskega kralja Matjaža; lahko pa tudi, da gre za ostanek staronordijske besede kari — (svobodni) mož, po čemur bi se dalo sklepati, da je izraz Matt jarl že zgodaj dobil pomen osebnega imena. Pomniti je tudi treba, da je bil Karl eden izmed psevdonimov za boga Odi-na, to ime pa gotovo pride iz And ali Ond — Duh, Bog (glej: Korandl).
Vse to daje slutiti, da pri kralju Matjažu sploh ne gre za ogrskega kralja, ampak za prvoten skandinavski izraz, ki so ga le po pomoti, zaradi fonetične podobnosti, spravili v zvezo z ogrskim kraljem Matjažem. Starodavni skandinavski izvor tega mita potrjuje tudi omemba krokarjev. Krokarji pa so imeli veliko vlogo v skandinavski mitologiji.
Spomin na skandinavsko pradomovino pq najdemo tudi v dozdevno čisto preprostih in
(Nadaljevanje na 7. strani)
ŠPORT
Fotografski in literarni razpis
Organizacijski odbor 10. JSSI (Jubilejne slovenske Športne igre) razpisuje literarni in fotografski natečaj z naslednjimi določili:
a) predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa.
b) Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečajih z več deli enakih ali različnih literarnih ohlik oziroma fotografskih tehnik.
c) Literarna dela morajo biti tipkana na stroj v 4 izvodih in ne smejo obsegati več kot 10 pisarniških listov dvojnega' presledka. Foto;rafi-je morajo imeti vsaj format 24x30 cm.
č) Predložena dela bodo ocenjevale konrsije, ki jih bo imenoval prireditelj. V vsaki komisiji (literarni in fotografski) bo po en predstavnik prireditelja. Imena članov komisije bodo objavljena ob podelitvi nagrad. Vsaka komisija bo sama določila način ocenjevanja. Njene odločitve so nepreklicne.
d) Komisiji bosta določili prednostni vrstni red za šest najboljših del, od katerih bodo prva tri nagrajena z diplomami. Komisija lahko tudi zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa.
e) Vsa predložena dela morajo imeti vsebinski naslov dela, opremljena pa morajo biti tudi z geslom, pri literarnem natečaiu na zgornjem delu nad naslovom, pri fotografskem pa na hrlv tni strani Vsa dela istega avtorja morajo imeti isto geslo, a različne naslove Vsak udeležence natečajev (nora , v priloženi, (Zaprti za lep ki navesti naslednje .pbčfetRe: geslo; ki je navedeno na predloženem delu. svoj priimek, ime, naslov in eventuelno društvo, za katero nastopa. Ce udeleženec ni prijavljen za nastop v športnem delu tekmovanja, mora v zalepki priložiti tudi prijavnino 200 lir, katero plača samo enkrat, čeprav se udeležuje enega ali več natečajev z več deli. Na zunanjem delu zaprte zalepke mora biti zapisano geslo predloženega dela.
f) Vsa dela morajo biti predložena na sedežu SZ BOR, Trst, Str. di Guardiella 7, do 10. ok-
Pokristjanjenje SloVenceV
(Nadaljevanje s 6. strani) brezpomembnih pesmih, kot je npr. tista pivska :
Miha stara kljuka piti si ne upa, mi smo pa še mladi, pijemo ga radi . . .
Staronordijska beseda h luki je pomenilai majhnega moža, reveža in šlevo, torej takšnega, ki si tudi ne upa piti.	(Dalje)
Medtem ko je Čuirtak izpregel in vhlevil žrebca, smo se nekoliko osvežili z vodo. V gostilni sem vprašal, če bi lahko dobili čaj. Prav kmalu je bil na mizi večji lonec vrele vode z zajemalko, poleg manjši vrček zgoščenega čaja in kozarci. Ponudili so nam tudi sladkor, a smo rekli, da ga imamo. Pavlovec je skočil za čumakom, ki je prinesel bisago s prehrano, to je s sladkorjem in kruhom, pečenko in »ogurci«.
Ko smo se malo odteščali s čajem in kruhom, smo vprašali za smer proti cerkvi, povedali Cumaku, da pridemo kosit takoj popoldne, in smo šli. Tedaj smo videli, da gre naš »traktir« v park, ki je ob Puškinovi ulici, ta pa bo najbrž ena glavnih mestnih ulic. Čeprav smo šli po glavni ulici, nismo dobili vtisa, da smo v kakšnem pomembnem mestu. Desno in levo so bile male trgovine, z vsem mogočim drobnim
tobra. Kasnejših predložitev prireditelj ne bo upošteval.
g) Prireditelj si pridržuje pravico, da katerokoli predloženo delo priobči v dnevnem tisku brez pravice do odškodnine.
h) Tipkopis' literarnih del se ne vrnejo. Fotografska dela bodo lastnikom na razpolago še 14 dni po zaključku 10. JSŠI na sedežu ŠZ BOR. Priroditeljski odbor si pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo določbo spremeni po svoji uvidevnosti.
Ljubljanska »Olimpija« je v nedeljo v Splitu premagala »Hajduka« 2:1. »Maribor« pa je doma remiziral s »Pari žanom 2:2. »Olimpija« ima zdaj " točk, »Maribor« pa 4. Prva je trenutno na 6. mestu v lestvici I. lige, drugi pa na 11.
NAŠA NARODNA ZGODOVINA
(Nadaljevanje s I. strani) visno državo. Omenjena je že v prvi polovici 7 stoletja, ko je ječala Italija pod Langobardi in Bizantinci, Nemčija pa pod Franki. Obred ustoličenja karantanskih slovenskih knezov pomeni in je vedno pomenil le-topiscem in zgodovinarjem ter pravnim zgodovinarjem edinstven dokument o ljudski Suverenosti že v zgodnjem srednjem veku. V tujih jezikih obstoja o njem cela literatura.
Prvo tiskano kmigo v svojem jeziku smo dobili Slovenci I. 1550, spet skoraj istočasno z na:večjimi in najnaprednejšimi narodi. Od takrat smo, s;cer z naporom, a vztrajno, držali korak z duhovnim in kulturnim dogajanjem v Evropi in svetu ter stalno ustvarjalno prispevali k njemu.
Ne le, da torej imamo svojo narodno zgodovino, ampak se nam je tudi ni treba pred nikomur sramovati. Lahko smo ponosni nanjo, posebno tudi zato, ker to ni zgodovina: krivic nad drugimi. Da nimamo zgodovine, morejo govoriti samo tisti, ki je ne poznajo, ker se ne zanimajo zamo in je ne študirajo, ali pa je to krivda tujih šol, katere so obiskovali. Ljubezen do lastnega naroda in narodna zavest pa temeljita tudi na znanju zgodovine lastnega naroda. Zato moramo vse storiti — in to velja zlasti za naše vzgojitelje v šolah — da bo naša mladina seznanjena z našo narodno zgodovino.
blagom, na vogalih pa tu in tam velike moderne izložbe manufakturnega blaga. Ravnatelj me je doma opozoril, da je v Kiši-nevu vsa drobna trgovina v judovskih rokah, velika manufakturna trgovina pa da je v rokah Velikorusov. Med prebivalstvom da imajo Judje 101% prebivalstva, kar računsko sicer ne gre, a je hotel s tem povedati, da jih je zelo, zelo mnogo. Na drugo mesto pridejo po številu Moldovani-Rumuni, ki so po večini težaki in sluge. Na tretjem mestu bi bili Malorusi-Ukrajinci, ki so zlasti obrtniki. Potem je še mnogo Poljakov, Bolgarov, Nemcev, Armencev in drugih. In Velikorusov? Ti pa imajo vodilno besedo in najboljše položaje, a so zelo redki, težko jih bo 4%. Vojašnica pa je vsa velikoruska. Te informacije sem povedal tovarišem in vtis smo imeli, da so pravilne.
(Dalje)
/z Gorice
fFisatetjsfri sftod v Sorici
(Nadaljevanje s 5. strani)
imajo taki kulturni sestanki tudi dober politični odmev v sožitju sosednih narodov.
Nato so sledila po sporedu predavanja in koreferati. Prvi je govoril rektor Carlo Bo o italijanskem romanu. Pri razpravi je naletel tudi na nekaj kritike, češ da ni podal pravega lika nekaterih pisateljev. V nedeljo je bil preveč zgoščen spored s kar sedmimi predavanji in koreferati. Profesor Maier je govoril o tržaških pripovednikih, Sgorlon in Candorini pa o furlanskih, ki pa se nista strinjala v izvajanjih. Nastopili so še zastopniki avstrijskih, čeških in nemških pripovednikov. Prva dva nista podala prav optimistične slike. Nemca Tummler in Bender sta bila bolj jasna. Pri razpravi je Fortunato Pasqualino dovolj utemeljeno ugotovil, da nekateri predavatelji niso dovolj poudarili pomena slovstva kot izraza človeškega duha.
Ponedeljkov dopoldne je bil posvečen slovenski in hrvaški ter srbski literaturi s petimi predavanji. Prva je simpatično nastopila pisateljica in predsednica Društva slovenskih književnikov Mira Mihelič s predavanjem »Proza danes v Sloveniji«. Pokazala je prvi povojni pisateljski rod »s črno belim socialističnim romanticizmom in z idejno estetsko ožino« in naslednjo »kritično generacijo« z uporom zoper tradicijo. Kot posebno značilnost je označila pristop mlajših pisateljev k mestni problematiki. Svoj. čeprav zgoščeni pregled, je končala z mislijo, da je vsaka literatura ogledalo svo jega časa in okolja. Vsaka pa ne doživi, da bi »novim rodovom govorila v neminljivem jeziku, ki je veliki materinski jezik vseh narodov in ras, govorila o človekovem neprestanem in vsaj toliko osrečujočem kot tragičnem iskanju njegove notranje in zunanje svobode.«
Za njo je podal kratko in bežno sliko o slovenskih pripovednikih v zamejstvu prof Jevnikar iz Trsta. Ustavil se je zaradi odmerjenega časa predvsem pri Pahorju in Rebuli, nekoliko pri Beličiču in nato naštel še druge. Moramo pa kot pozitivno oceniti dejstvo, da se uveljavlja tudi na mednarodnih srečanjih beseda o naših ustvarjalcih, čeprav so izpuščeni tisti, ki imajo svoja dela razmetana po različnih revijah ali na radiu. Za pisatelji iz Jugoslavije so govorili še madžarski predstavniki, nakar je sledila razprava.
Zborovalcem je skrbni organizacijski odbor pripravil tudi več izletov v Furlanijo in na Tržaško.
Drugo mednarodno književniško srečanje v Gorici je bilo bogato na pregledih, deloma tudi kritikah, in bo gotovo plodno uplivalo na srednjeevropsko humanistično zamisel, čeprav je še oddaljeno od tega cilja.
r. b.
—m—
VPISOVANJE V SOLE
Starši, ki nameravajo v prihodnjem šolskem Ie-tu vpisati svoje otroke v Slovenski dijaški dom v Gorici kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri zavodovi upravi.
Prošnje za sprejem se rešujejo do zasedbe vseh razpoložljivih mest. Vsa druga pojasnila se dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v ulici Montesanto 84 vsak dan od 10. do 12. ure.
Ifpo mini iz pum bootoom vojno
■ ■■65 ■■■■■■V RUSKEM UJETNIŠTVU ■■■■■■.Inž.-J. K.	■ ■ ■
^ S«	I	Piše	TONE	FORNEZZI
jrecRo I	-	,	v.
ANDREJ NOVAK	■	Vid	IlOflSIfCSill