www.demokracija.si Št. 5, leto XIII. 31. januar 2008, 2,50 EUR V SREDIŠČU PREPREČEN STAVKOVNI VAL OSEBNOSTI PESNIK IN NARODNI BUDITELJ SLOVENCEV \CIJA Predsednik g SLS Bojan Šrot se čedalje blljf oddaljuje od vladne koalicije. Postavlja se vprašanje, ali dela v interesu stranke ali predvsem v interesu svojega brata Boška. SLOVENIJA POLITIKA Središče visoke politike Slovenijo obiskal prvi človek Združenih narodov Banke molčijo o posojilih za •menedžerske odkupe "0NJ»' » NOV* www.demokracij P'OW.ta ?»"o ob,»kal S|o • --------- . * on"0 vas naslov °anes DNEVNE NOVICE od PONEDELJKA H« Pfti vpisu Idriie na i Ota*, - — ' «u ' nijo vas naslov _____od PONEDELJKA Lviaaa o vpisu Idrije na 1 Unescov seznam svetovne IBediščine flada so je dane» seinjnii. - —— nnaT." dSZ S°'nJn"a S pnprav° dodiiiine i,vega srobra č^'™*9* ldnla " skupn, sonjski pansnacionalm vp,s na Unescov seznam »velovne dodatno in sprejela nokaj sklopov V zvezi s lom so sporoiili z vladnoga urada ta komuniciranje- .. več » j a. s i V*Š naslov""" I danes ^ do PtTKAl jut"i .JI: lunjj na somamu »valovne Kulturno dediščin»? tOIO; srfiv Demokracije Hfe» Novice Papež sprejel slovenske «iškofe iTi Slovenski ikofjo. ki so od ponoOo/jkj mudijo ^ na obisku ad limino apoalolorum v Rimu. to ' so danos udoloilll zasebno avdlenco pri papoiu Bonodlktu XVI.. $o sporočili s Slovensko ikofovako konferenco Svofog.i oiola, k I Jo v pogovoru pokazal, da I a dobro soinanjon x razmerami v Sloveniji, so mad ^ drugim ponovno povabili na pastoralni obisk. ^^ FOTO: arhiv Demokracije • 13:57 / o komentarjev Novice Prvo zasedanje ministrskega odbora f Slovenije in Italije V rimski VIII Madama te bo Jutri na prvem zasedanju zbral koordinacijski odbor ma ministrov slovenske In Italijanske vlado. ■ Sosfanofc bosta vodila zunanja ministra fKL^^^ Dimitrij Rupel In Masslmo D Aloma. '^¡jmm^, . ...... predvidoma pa se ga bodo udeleilll le ministri za okolje. Infrastrukturo, promet. Luka glavna prometna lama kmetijstvo, visoko šolstvo In znanost obeh roro »nkOtm''«" drtav.... več » __ »13.46 / 0 'tumetrtarjev ■■■E^ ^ Razumen kompromis * . nA sindikati « S ^SSSsrs^^Si rtC,. WWW.kolom* ^ K O LOSE J STOVHN^ — v»*** TRETJA STRAN Diverzanti z Aurore Metod Berlec V zadnjih dneh postaja očitno, da bi nekateri naredili vse, da bi vladi čim bolj otežili predsedovanje Evropski uniji. Posledice njihovega ravnanja za ugled naše države v svetu so jim figo mar. Ne zavedajo se, da s tem ne škodujejo le sedanji vladi, ampak dolgoročno državi, v kateri živijo in delajo. Njihovo blatenje Slovenije že daje sadove in naši predstavniki v tujini se morajo otepati neprijetnih vprašanj o domnevnih vladnih pritiskih na medije, cenzuri, odtekanju tajnih dokumentov v javnost in podobno. Bolestno sovraštvo do desnosredinske vlade in premierja Janeza Janše jim zamegljuje razum, da ne vidijo čez svoje omejeno obzorje. Potem ko so podpisniki peticije proti cenzuri oblatili Slovenijo v tujini, smo sedaj priče politični spregi nekega slovenskega diplomata s časopisom Dnevnik, ki je nekdaj nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Prvi dan napada jugoslovanske armade na Slovenijo je njegov urednik Milan Meden potegnil še zadnjo napačno potezo v dolgem nizu zgrešenih potez in se odkrito postavil na stran jugoslovanske vojske, zaradi česar seje moral po pritisku bralcev in tudi svojih botrov, ki so le ugotovili, da je šel predaleč, nemudoma posloviti s svojega položaja. Zadnja leta Dnevnik sistematično napada vlado. No, morda je v zadnjih tednih svojo napadalno retoriko nekoliko omilil, kljub temu pa je ostal zvest sam sebi in z objavo zaupnega dokumenta zavzel nedržavotvorno držo. Kot je znano, sta Dnevnik in beograjska Politika (verjetno zaradi sorodstvenih vezi nekaterih novinarjev obeh medijskih hiš) v petek, prav v času obiska generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna v Sloveniji, razkrila vsebino dokumenta, ki je nastal po sestanku političnega direktorja Ministrstva RS za zunanje zadeve Mitje Drobnica z visokimi predstavniki ameriškega State Departmenta 24. decembra v Washingtonu. Na srečanju so predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva Drobniču predstavili, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije v času njenega predsedovanja EU. Zaradi objave tega dokumenta so bili na MZZ ogorče- ni, sprožili so preiskavo in omejili dostop do tajnih dokumentov. Na objavo so se odzvali slovenski diplomati in podpisali peticijo za profesionalno zavest. Poudarili so, da tovrstni pogovori niso namenjeni javnosti, ampak naj bi rabili »kot podlaga za usmeritve in politične odločitve v Sloveniji in - glede na to, da Slovenija predseduje EU - tudi v Evropski uniji«. Po njihovo do objave ne bi prišlo »brez nepoštenosti nekaterih sodelavcev ministrstva za zunanje zadeve, ki so se po vsem videzu nasitili tvornega dela za slovensko državo. Izdali so poslovno skrivnost, čeprav so se zavedali, da gre za občutljiva vprašanja in za povzročanje mednarodnih zadreg«. Predsedovanje Slovenije EU nedvomno otežuje tudi volilno leto in stalni poskusi tranzicijske levice ter z njo povezanih satelitov, da bi destabilizirali vlado oziroma čim bolj osamili SDS in NSi. Pri tem posebno vlogo igrata predsednika DeSUS in SLS, Kari Erjavec in Bojan Šrot, ki želita s svojimi potezami vzbujati pozornost javnosti, saj jima javnomnenjske ankete slabo kažejo. Ce smo Erjavčevih »izpadov« že vajeni, je obnašanje predsednika SLS Šrota, ki želi v nasprotju s (prejšnjimi) stališči svoje stranke ustaviti privatizacijo nekaterih državnih podjetij, čeprav jih je odobril državni zbor, še prej pa so bile usklajene v koaliciji, novost. V privatizacijskih komisijah, ki odločajo o posamičnem javnem razpisu, sodelujejo strokovnjaki, ki so jih predlagale koalicijske stranke, tudi SLS in DeSUS. Erjavec in Šrot negirata njihovo ravnanje in odločitve. Zato se ne smemo čuditi, da je v vrstah SLS kar nekaj nezadovoljstva s Šrotovimi stališči, saj z njimi zbuja vtis, da dela predvsem za interese svojega premožnega brata Boška in njegovega gospodarsko-medijskega imperija, ne pa za interes malega človeka, ki je temelj volilne baze SLS. Hkrati vse skupaj precej nespretno zavija v celofan t. i. nacionalnega interesa. Morda ob tem ne preseneča, da ga ima nekdanji predsednik države Milan Kučan za kredibilnega človeka. Scenarij obkoljevanja Janševe SDS se tako nadaljuje ... E Demokracija ■ 5/xiii • 31. januar 2008 Njihovo blatenje Slovenije že daje sadove in naši predstavniki v tujini se morajo otepati neprijetnih vprašanj o domnevnih vladnih pritiskih na medije, cenzuri, odtekanju tajnih dokumentov v javnost... KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Preprečili stavkovni val 10 Pogledi: Menedžerji in tajkuni 7 7 Kolumna: Vodnikovo leto POLITIKA_ 72 Središče visoke politike 75 Nevarna hoja Bojana Šrota 78 Kdo manipulira s citati? 20 Čeri krščansko-ljudskega bloka SLOVENIJA_ 22 Trgovci potrebni pregleda 26 Kako obravnavati priseljence? 28 Vlada o problemih Goriške 30 Na spolzkih avtocestnih tleh TUJINA_ 32 Zaščitni zakon je dosežen 34 Brezzobi alpski tiger 36 Globus: Kip rešitelju Judov 37 Tuji tisk: Tovor 200 INTERVJU_ 38 Mojca Kuder Dolinar DOMOZNANSTVO_ 42 Ana Jud: Janša, uči se od Estonije 45 Osebnosti: Valentin Vodnik 48 Stavka v Zasavju 50 Naši kraji: Markovci 53 Risbe slovitega arhitekta 54 Svobodna do zadnjega diha OGLEDALO_ 56 Film: Pošastno 58 Avtomobilizem: Seat altea freetrack 2,0 TDI4 60 Znanost: Računalniške igrice in zasvojenost 62 Šport: Od transporta do tekmovanja 64 Črna kronika: Prijeli tihotapce ljudi 66 Rumeno: Podjetna Natalija 68 TV Kuloar: Luknjologija in Štefinator 74 Državnega sekretarja odnesla »matilda« i2 Središče visoke politike DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Biažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Miillner, Primož Pečnik, Damjan Popič, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Goste, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ 5/XIII -31. januar 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: FOTO SPRING, fotomontaža 38 Intervju: Mojca Kuder Dolinar Gotovo se lahko strinjamo, da je denar, vložen v znanost, vedno oplemeniten. Na ta način se v javnosti dviga zavedanje o njegovem pomenu, kar ima povraten vpliv, vključno s političnim in finančnim. Minuli teden sta Slovenijo zaznamovala obisk generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna ter prvo neformalno srečanje notranjih in pravosodnih ministrov EU. Začelo seje tudi »odstranjevanje ovir« v procesu približevanja Srbije EU. is Kdo manipulira s citati Vlada je v četrtek, 24. januarja, razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa. Slednji je podal odstopno izjavo, potem ko so se nanj vrstili pritiski zaradi njegovih izjavo »matildi«. 24 Molčijo o menedžerskih odkupih Bankirji molčijo, komu so odobrili 700 milijonov evrov posojil. Vodilni v bankah so se na vprašanje, ali kreditirajo menedžerske odkupe, zavili v molk ali pa se sklicujejo na določilo o zaupnosti. z Demokracijo NAGRADNA IGRA Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. januarja 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). I - Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2- Naročniki do 1.9.2006. Samsung SGH-M300: teža: 63 g velikost; 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 minut barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio tedni k Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 0661. Pod pisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana GLOSA/HUMOR Leta Aleksander Škorc 'Zaskrbljena sem glede medijske svobode v svoji domovini," je izjavila črna hči krvavo rdeče matere v evropskem parlamentu. Če bi kaj takega izjavila v času, ko je bila njena krvava mati partija še na oblasti, bi ji sodili zaradi veleizdaje in jo odvrgli v najbližje brezno (brez padala). Še dobro, da so bili drugi Evropejci ustrezno dobrohotni in so zaželeli naši ljubi domovini vse najboljše. Sicer pa časopisi pravijo, da vlada doživlja poraz za porazom in predsedovanje ni uspešno, ker ima PIVI vezalke napačne barve in celo - kakšna blamaža - zavezane samo na enojno pentljo. To, da ima PM čevlje brez vezalk, pa itak ni pomembno. Tudi radio rad kaj pove. Kaj o Janezu in Urški. Pravzaprav ne pove nič, le namiguje na nekaj. Na nič določenega sicer, češ, saj vsi vemo, za kaj gre, če pa kdo ne ve, je njegova dolžnost, da si izmisli. V TV-oddaji, kjer si prazne glave trudijo zveneti polno, pa se plastična lutka vprašuje, ali je primerno, da se imata dva rada kljub razliki v letih. Ko se človek vpraša, kakšen neki je povprečen hlapčevski butec, ki proizvaja omenjene idiotske puhlice, se kar sama pojavi slika: ima rahlo plešo, rahlo škili in rahlo šepa. Ima povečano telesno težo, sladkor in holesterol. Le tisto, kar bi si želel imeti vsaj nekoliko povečano, je obupno majhno in nekoristno. Opazovanje sosede mu je višek spolnega življenja, grda, zanemarjena in depresivna žena (včasih je bila povsem drugačna) pa ga že zdavnaj ne zanima več. Otroci ob prav dobri oceni pomišljajo na samomor, če jih postavite na sredo letališke steze, pa bodo našli drevo in se zaleteli vanj. In čeprav butci ne zmorejo doumeti ničesar, jim je treba povedati naslednje: Ljubezen pride iz duše in samo dušo je mogoče ljubiti. Če ljubite" zunanjo podobo nekoga, je to kvečjemu simpatija, ki vas bo prej ali slej onesrečila, in nima z ljubeznijo prav nič skupnega. Kot bi pri orehu zavrgli jedro in použili lupino. Duše pa so vse enako stare in ljudje so isti pri dvajsetih ali osemdesetih. Leto ljubezni kadar koli, kjer koli in s komer koli je vredno več kot tisoč življenj omenjenih butcev, a oni tega, kot rečeno, ne razumejo in tudi razumeti ne morejo, ker ne vedo, kaj ljubezen je. In tudi vedeti ne morejo, ker jim sebično hlastanje po lažnih imenitnostih svojih praznih življenj tega ne dopušča in prav nič jim ni mar, če s svojim ravnanjem uničujejo družino, domovino ali samega sebe, kar nazadnje nezmotljivo tudi storijo. 6 »Premierpa bi vendarle rad bral dnevnik, ki bi mu vedno dal prav. A za slovensko demokracijo je bolje, da to njegovo hrepenenje ostane neuresničeno.« (Delov novinar Marko Pečauer je prepričan, da je »pljuvanje« po premierju v resnici skrb medijev za narodov blagor.) »Res sem enkrat opravljal hišno preiskavo pri Vollmeierju, toda to, kar so govorili, da sem si moral sezuti čevlje, je čista izmišljotina.« (Mariborski župan Franc Kangler v času, ko je bil še kriminalist, z mafijci ni imel usmiljenja.) »Iz istega razloga, kot ni spremenil sestavin Unionovega piva ali Fructalovih sokov, tudi sestavin Maga ne bi smel.« (Ekonomist Jože P. Damijan je razložil, v čem je poanta avtonomije blagovnih znamk, ki sodijo pod okrilje Pivovarne Laško.) H-umor »'Revežu', ki dobi na mesec 400 evrov neto plače, je inflacija ceteris paribus vsak mesec plačo 'znižala' za 1,8 evra; požrla mu je eno pivo na mesec in glede na razširjen alkoholizem v Sloveniji je bolje, da pivo požre inflacija, kot da ga lokajo 'obubožani' Slovenci, mar ne?« (Ekonomist Mičo Mrkaič je prepričan, da je inflacija lahko tudi učinkovito sredstvo proti alkoholizmu.) »Upam, da to slovo danes ne bo izpadlo tako, kot da se ločujeta dva geja.« (Glasbenik Jože Potrebuješ noče pretiravati s patetiko ob slovesu Marka Vozlja od skupine Čuki.) »Pahorje odprl poročno leto. Po nekaterih napovedih ga bo zaključil Janša.« (Kolumnist Vlado Miheljak je zaradi nepričakovane povezave med Borutom Pahorjem in Mitjo Gasparijem prepričan, da bo leto 2008 v znamenju porok, tako političnih kot pravih.) »Če predsednik vlade govori o tajkunih, naj že končno pove, kdo so to.« (Funkcionarju SLS Roku Ravnikarju ni čisto jasno, proti komu se bori predsednik vlade. Bojan Šrot ga je zaradi kritike premi-erja že povišal z mesta tiskovnega predstavnika stranke na mesto glavnega tajnika.) »Če se poveča medijska rodnost, ne more biti slabo, samo da politika ne bo babica.« (Komunikolog Slavko Splichal bi podprl nastanek novih medijev, vendar ne za vsako ceno.) »In če bi v politiki kaj dali na kulturo dialoga in upoštevanje nenapisanih pravil igre, bi moda tudi novinarji ne bili tolikokrat v skušnjavi incestnega razmerja s politiko.« (Namestnica odgovornega urednika Maga Mateja Babič že ve, kje so vzroki za to, da so nekateri novinarji pucfleki političnih botrov.) Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 ZGODBE Vprašljiva raziskava branosti iskave zelo zavzeto spremljajo vse nove publikacije na slovenskem medijskem trgu. Tako med tedniki poleg uveljavljenih (Nedeljski dnevnik, Mag, Mladina, Družina, 7dni, Lady, Jana, Hopla itd.) najdemo različne lokalne in »rumene« tednike za sprostitev (Lisa, Lea, Nova in Pil-plus). Podobno velja tudi za mesečnike, med katerimi lahko najdemo revije, ki imajo zelo omejen doseg (na primer razna glasila za določene poklicne skupi- Kdo ignorira Demokracijo? ne), ne pa mesečnika Ampak Zakaj so v omenjeni raziskavi prezrli tednik Demokracija, lahko samo ugibamo. Velja pa omeniti, da je bil predsednik izvršilnega odbora Sveta pristo-pnikov NRB pri SOZ Zoran Trojar nekdaj direktor Mladine. Raziskava je pokazala, da je v drugi polovici leta 2007 opazno napredoval Mag, s čimer je dokončno ovržena teza, da je omenjeni tednik doslej prinašal samo izgubo. Branost je precej upadla časopisu Delo, in to kar za dobrih sedemnajst odstotkov. Če upoštevamo, da je do zadnje velike spremembe v uredništvu Dela prišlo avgusta, približno na začetku drugega polletja 2007, potem se ni mogoče sklicevati na domnevno oblastno cenzuro na Delu, ki naj bi pripomogla k odjavljanju naročnikov. G. B. Manipulacije v tujih medijih Družba Valicon je skupaj s Slovensko oglaševalsko zbornico (SOZ) oz. Svetom pristopnikov k Nacionalni raziskavi branosti (NRB) 24. januarja predstavila rezultate zbiranja podatkov o branosti posameznih publikacij v drugi polovici leta 2007. Omenjena raziskava se nanaša na branost dnevnikov in njihovih prilog, večdnevnikov, tednikov, dvotednikov in mesečnikov. Že pri seznamu omenjenih publikacij pozoren opazovalec lahko hitro opazi, da so nekatere publikacije prezrte in jih na seznamu sploh ni. Med prezrtimi je tudi tednik Demokracija, kar je zelo nenavadno glede na to, da avtorji raz- Manipulacijam pri poročanju tujih medijev o dogajanju v Sloveniji očitno ni videti konca. V prejšnji številki Demokracije smo poročali o oddaji na ORF in o članku v Der Spieglu, tokrat pa je novo manipulacijo razkril nekdanji vršilec dolžnosti urednika Maga Silvester Šurla, ki je nedavno odprl svojo spletno stran. Na njej je objavil zapis o tem, da je dopisnica avstrijske tiskovne agencije APA Nina Razboršek v poročilu o dogajanju v slovenskih medijih, ki je na spletni strani www.silvestersurla.com objavljen v celoti, dne 4. januarja popačila dejstva. Po njegovem mnenju si je dopisnica privoščila »manipulacijo brez primere«, ko je v svojem besedilu, ki govori o novinarski peticiji, med drugim omenila dogajanje na Magu, vendar na takšen način, da bralec dobi vtis, da je predsednik vlade Janez Janša odgovoren tudi za zadnje spremembe na Magu. Le-te so omenjene v kontekstu poziva podpisnikov novinarske peticije Blaža Zgage in Mateja Šurca na začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji, češ da je treba ustanoviti neodvisno komisijo. V članku je omenjeno, da se »sodelavci magazina (tj. Mag) bojijo radikalnih sprememb v uredniški politiki, iz samega teksta pa bi lahko sklepali, da so krivci za te »radikalne spremembe« isti kot krivci za domnevno cenzuro. Razvpita peticija proti cenzuri namreč krivdo za cenzuro pripisuje vladi oz. njenemu predsedniku Janezu Janši. Silvester Šurla pri tem opozarja, da si ugledna tiskovna agencija, kot je APA, česa takega ne bi smela privoščiti. Slovenska tiskovna agencija (STA) je prosila za komentar tudi Razborškovo. Dopisnica je bila zelo kratka, češ da je o spremembah na Magu posebej pisala že 17. decembra lani, očitkov Šurle pa ni želela komentirati. Priznala pa je, da je tudi sama med 571 podpisniki peticije proti cenzuri. Vse to kaže, da ima »Repovžev klan« poleg tega, da ima pod svojim vplivom generalnega sekretarja mednarodne novinarske zveze Aidana Whitea, velik vpliv tudi na tuje medije. Že v preteklih letih so namreč k tujim novinarjem odtekale popačene informacije, iz njih pa so nastale precej začinjene zgodbe, npr. o množičnem preganjanju Romov Demokracija ■ 5/xm ■ 31. januar 2008 Modrost tedna »Na položaju predsednika države bi (Pahor) morda lahko ohranil nekaj samostojnosti. Predvsem pa bi na tem položaju zares prišle do izraza njegove prednosti. A to je zdaj zamujeno. Kot mandatar in predsednik vlade pa bi imel Pahor kaj malo manevrskega prostora za svoje odločanje. Zelo hitro bi mu postalo jasno /.../, da bo moral ravnati po navodilih stranke, ki bo na njegov spravljivi način pristajala le, dokler ji to koristi v prizadevanjih za dosego oblasti, in da bo treba poleg tega upoštevati še zahteve Milana Kučana in njegovega Foruma 21.« (Publicistka Zlata Krašovec) »Boško Šrot z vsem svojim početjem dela svojemu bratu Bojanu medvedjo uslugo. Novi predsednik SLS se bo od svojega brata težko distanciral. Sicer pa je, da ne bo pomote, prevzem SLS njun skupen projekt oz. projekt t. i. tranzicijske levice, ki poskuša z vsemi sredstvi spodkopati Janševo vlado in ponovno priti na oblast. Bojan Šrot bi naredil največ za SLS, če bi takoj odstopil s funkcije predsednika. Poti nazaj zanj po mojem ni več, kaj šele, da mi se mu uresničile »sanje«, da bi leta 2012 postal predsednik vlade.« (Novinar Silvester Šurla) Silvester Šurla opozarja na dvomljivo poročanje APA. v času, ko je bila aktualna afera Strojan. Popačene informacije v tujih medijih na neki način lahko celo razumemo, ker tuji novinarji le stežka razločijo, kdaj gre za resnične informacije in kdaj se za njimi skrivajo določeni politični interesi. G. B. DOGODKI 0 pokrajinah tudi na posvetu z župani V Ljubljani je potekal posvet predstavnikov lokalnih skupnosti z ministrom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivanom Žagarjem in s predsednikom vlade Janezom Janšo. Župani so se zavzeli za ustanovitev pokrajin. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pretekli teden v ljubljanskem hotelu Domina Grand Media pripravila delovni posvet županov in drugih predstavnikov slovenskih občin, na katerem so govorili tudi o pokrajinski zakonodaji. Posvetu se je pridružil tudi predsednik vlade Janez Janša. Podobno srečanje je potekalo pred letom dni, ko sta zbrane župane poleg ministra Ivana Žagarja nagovorila premier Janša in finančni minister Andrej Bajuk. V letu dni je vlada v parlamentarni postopek poslala sveženj pokrajinske zakonodaje, da pa bi pokrajine lahko začele z delom i. januarja 2009, so decembra v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko kot skrajni rok za sprejetje zakonodaje omenjali 31. maj. Tako sta predsednik Janša Premier Janez Janša in Ivan Žagama posvetu lokalnih skupnosti in minister Žagar zbranim pretekli teden dejala, da pokrajine potrebujemo, ker prinašajo razvojne možnosti. Pokrajinsko zakonodajo je med parlamentarnim postopkom še mogoče spreminjati, odločitve bo mogoče popravljati celo po njenem sprejetju. Večina županov, ki se je oglasila v razpravi, je ugotavljala, da je pokrajine treba ustanoviti, nekateri župani pa so pri tem opozorili na posamezne dileme glede sedežev, imen in območij. Žagar jim je zagotovil, da bodo vse pripombe poskušali upoštevati v kar največji meri. Tam, kjer so stališča diametralno nasprotna, pa bo treba sprejeti kompromis. Janša pa je poudaril, da se pokrajine ustanavljajo zato, da bodo o nečem odločale - zakaj ne bi potemtakem odločale o svojem imenu pa tudi sedežu. Sedeže je po njegovih besedah treba določiti, to pa ne pomeni, da mora tako »večno ostati«. Ko bodo v pokrajinah izvolili pokrajinske organe, bodo lahko odločali tudi o tem, in če bodo razlike v pogledih velike, bi lahko vprašali ljudi. Tudi ko gre za obseg pokrajin, za želje občin z njihovih mejnih območij, stvari po Janševih besedah »niso zacementirane«. V razpravi je prevladovalo pričakovanje, da bodo pokrajine omogočile razvoj tudi manj razvitim območjem. Slovenija se namreč uspešno razvija, a kolač ni enakomerno razporejen; razmerje pri indeksu razvojne ogroženosti med Pomurjem in osrednjo Slovenijo je na primer 1:20. S pokrajinami bi pridobili tudi v Beli krajini, na Goričkem in še kje, saj so razlike med posameznimi območji res velike. V. K. Obisk v Rimu končan Slovenski škofje so v soboto, 26. januarja, s slovesno mašo v baziliki sv. Petra v Rimu sklenili šestdnevni obisk ad limina apostolorum, v okvira katerega obiščejo grob sv. Petra in sv. Pavla, se predstavijo papežu in obiščejo kon-gregacije ter druge ustanove rimske kurije. Slovesno somaševanje je vodil kardinal Franc Rode, prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. V svojem nagovoru je poudaril slovensko vernost in junaško zvestobo. »Ta zvestoba je na čudovit način prišla do izraza sredi 20. stoletja med revolucijo in po njej, ko so mnogi naši bratje in sestre s svojo krvjo dali najvišje pričevanje za Jezusa Kristusa in njegovo Cerkev. Tu so Alojzij Grozde, Danijel Halas in tisoči dragih. Ti prvi mučenci slovenske Cerkve so naši priprošnjiki pred Bogom, naše duhovno bogastvo, naš ponos in naše upanje na novo pomlad vere v našem narodu,« je med dragim dejal kardinal Rode, ki je opozoril na upad rojstev, zgrešeno pojmovanje ločitve Cerkve in države, pretirano potrošništvo in obremenjenost z dediščino polpretekle zgodovine. Izpostavil je tudi očitno kršenje pravic staršev glede verske in moralne vzgoje otrok ter problematiko medijev v Sloveniji. G. B. Kardinal Franc Rode s slovenskimi škofi Nataša Pire Musar Okrogla miza z napako Na evropski dan varstva osebnih podatkov (28. januarja) je informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar podelila dve nagradi za dobro prakso varstva osebnih podatkov, in sicer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za javni sektor ter podjetju Livar iz Ivančne Gorice za zasebni sektor. Ob tej priložnosti so v osnovni šoli v Ivančni Gorici organizirali okroglo mizo o varni rabi interneta in drugih sodobnih tehnologij pri mladih v povezavi z varstvom osebnih podatkov, kot gostje pa so sodelovali Matej Kovačič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, spletni interaktivni umetnik Vuk Čosič, strokovnjak za internet Primož Žižek in Nasta Doberlet z Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Izbira gostov je zanimiva, saj Kovačič sodeluje v »Toševem« Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Čosič je med drugim sodeloval pri spletni predvolilni kampanji Danila Turka, Primož Žižek je nekdanji član LDS, Nasto Doberlet pa najdemo med podpisniki peticije Zares, vendar ni znano, ali je tudi članica stranke. Vsekakor je izbira gostov nenavadna Pričakovali bi, da se bo informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar oz. njen urad bolj temeljito lotil tovrstnih okroglih miz, s čimer bi se izognil očitkom, da goste izbirajo po političnem ključu. G. B. Demokracija • 5/xin • 31. januar 2008 V SREDIŠČU Teden dobre volje in kompromisov Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven Volk sit in koza cela Minister za javno upravo Gregor Virant in predstavniki sindikatov javnega sektorja so pred tednom dni podpisali sporazum o uskladitvi plač z inflacijo in o dinamiki odprave plačnih nesorazmerij. Do končnega dogovora je prišlo po intenzivnih in - po besedah ministra Viranta - tudi napornih pogajanjih, potem ko je vodja sindikata javnega sektorja Doro Hvalica za 30. januar že napovedal opozorilno stavko. V skladu s sporazumom se bodo plače s 1. januarjem 2008 uskladile za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo, torej za 3,4 odstotka. Dogovor prinaša tudi dinamiko poviševanja plač oziroma izravnave plačnih nesorazmerij. Ta postopek se bo začel s 1. majem letos, druga četrtina bo izplačana v začetku prihodnjega leta, tretja septembra 2009 in zadnja 1. marca 2010. »Sporazum je razumen kompromis med obema stranema,« je dejal minister za javno upravo. Po njegovih besedah je podpis sporazuma morda celo prelomnega pomena, saj so se sprostile napetosti med vlado in javnim sektorjem. Vodja pogajalcev javnega sektorja Hvalica je kompromis ocenil kot »velik uspeh sindikalne strani, pri čemer ni moč prezreti, da je to vendarle tudi uspeh vladne strani«. Sindikalna stran si je tako na eni strani priskrbela skoraj vse, kar je zahtevala, vladna pa si je na drugi zagotovila varovalke, s katerimi rast plač dolgoročno ne bo presegla produktivnosti in povzročila novega inflacijskega vala. Skupaj nad revščino Še pred tednom dni se je zdelo, da se bo življenje v državi ustavilo tudi 6. februarja. Za ta dan so stavko napovedali sindikati v zasebnem sektorju. A minuli petek so se tudi ti uspešno sporazumeli s pogajalskimi partnerji, v torek popoldne pa stavko preklicali. Z delodajalci so dosegli dogovor o dvigu vseh plač v gospodarstvu v februarju, in sicer za 4,7 odstotka. Plače v zasebnem sektorju bodo tako skupaj z dodatki pokrile lansko 5,6-odstotno inflacijo, pri tem pa se bo za 35 evrov povečala tudi minimalna plača. Pri slednjem bodo na svoj račun prišli predvsem ljudje z najnižjimi dohodki. Delodajalcem pa bo na pomoč priskočila tudi vlada, ki bo 15 evrov od omenjenega zneska prispevala v obliki davčnih olajšav. »Pomembno je, da smo dosegli zvišanje osnovnih plač. To je bila naša temeljna zahteva,« je zadovoljen dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Predstavnik delodajalcev in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je dodal, da so z dogovorom »izkazali to, da socialni partnerji tudi v razmerah, kakršne so ta čas v Sloveniji, zmoremo konsenz spraviti pod streho brez izsiljevanj in reševanja na ulici«. Po njegovem prepričanju ima vlada za zvišanje najnižjih plač dovolj manevrskega prostora, med drugim zaradi velikih prilivov iz davka na dodano vrednost. Predstavnike sindikatov in delodajalcev zdaj čakajo še pogajanja o novi kolektivni pogodbi glede načina usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust. Napovedovanje stavke v času predsedovanja EU pomeni tudi pritisk na vlado in delodajalce, vendar sta pogajalski strani premogli dovolj dobre volje in treznosti ter sklenili sporazum. Leto EU in volitev Čeprav so stavkovne napovedi in zahteve po zvišanju plač tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju izbruhnile prav v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije in hkrati v volilnem letu, pa nobenemu od dveh pomembnih dogovorov ne moremo zmanjševati vrednosti. Napovedovanje stavke kot skrajnega ukrepa v tem času sicer lahko pomeni pritisk na vlado, vendar pa se je izkazalo, da stavka ni bila cilj in da ni šlo za načrtno diskreditacijo vlade. K sporazumu je s pozivi k treznosti in razumevanju ter s podporo nekaterim sindikalnim zahtevam ne nazadnje v veliki meri pripomogel tudi premier Janez Janša. V zvezi s pogajanji v javnem sektorju velja omeniti tudi sosledje dogodkov v času zbliževanja stališč. Jasno postavljene zahteve vodje sindikalnih pogajalcev Dora Hvalice so izzvale ministra Viranta, da je s takojšnjo napovedjo dviga plač za 3,4 odstotka odgovoril predvsem na tisto zahtevo, ki jo je sindikalna stran predstavila javnosti v večji meri kot preostale. Zato se zdi, da so predstavniki sindikata ponujeno (skupaj z dolgotrajnejšim usklajevanjem plačnih nesorazmerij) sprejeli tudi zaradi tega, ker bi bilo v nasprotnem primeru videti, kot da niso z ničimer zadovoljni. iS Demokracija ■ 5/xiii • 31. januar 2008 Vodja pogajalcev javnega sektorja Doro Hvalica In Minister Gregor Virant POGLEDI m Rezijani so Rusi Pavel Ferluga Vedno znova poskušajo nekateri v Italiji ustvariti vtis, kot da Rezijani niso del slovenskega narodnega telesa. Pred časom so se vrstile manifestacije Režij anov, na katerih so ti ob prepevanju rezijanskih pesmi (slovenskih) protestirali, da niso slovenskega rodu, ampak so Italijani, ki govorijo rusko. Človek bi se le nasmehnil, če vsa zadeva ne bi bila tragična glede na zgodovinska dejstva. Ko se spomnimo velikega potresa leta 1976 (če se ne motim), ki je prizadel tista območja beneško-julijske krajine, kjer živijo tudi slovenski manjšinci Rezijani, moramo vzeti v obzir izjave takratnih italijanskih politikov. Takrat je poznejši predsednik italijanske republike Francesco Cos-siga govoril na RAI in izrecno omenil, da ima Italija državljane, ki govorijo rusko. To me je prizadelo, pa ne toliko zaradi besed, ki so jih poslušali vsi Italijani, posebno še ob tragičnem potresu, ampak zaradi popolnega molka takratnih jugoslovanskih medijev ob tej za Slovence ponižujoči izjavi. Res je sicer, da je imela Jugoslavija našo manjšino za Italijane, kar še danes zaznamo pri nekaterih titoistih, ko se pogovarjajo z zamejci, toda čas bi bil, da bi temu naredili konec. Velika krivda za to je tudi priporočilo takratnih jugoslovanskih oblastnikov, da se naši zamejci vključujejo v italijanske leve stranke (že v času UAIS-SIAU) posebno pa v času kominformistično-titoističnega »sektaštva«. Danes, ko je slovenska vlada začela resneje gledati na slovensko zamejstvo, se pojavljajo taki pripetljaji, kot je bil omenjeni »rezijanski protest«. Naši mediji dogodku niso posvetili posebne pozornosti, ampak so ga le omenili, seveda brez komentarjev, ki ponavadi spremljajo napade na vlado ali njenega predsednika. Titov nenacionalni jugoduh še živi. Pomislite, kaj bi se zgodilo v italijanskih medijh, če bi kak naš politik na slovenski televiziji ob kaki jubilejni ali tragični priložnosti izustil, da imamo v Istri državljane, ki govorijo npr. albansko ali romunsko (prav lahko bi bili tudi naši politiki tako slabo obveščeni o nacionalno-jezikovnih identitetah, kot so Italijani, mar ne?). Verjetno bi vsa Italija »vstala« in imeli bi veliko sitnosti na diplomatskem in tudi političnem področju, ko bi partnerjem v EU, katere bi Italija široko in pikolovsko obvestila o nezaslišanem žaljivem početju slovenske politike, to pojasnjevali. Kaj hočemo, Italijani so pač državotvorni iredentisti, tudi levičarji s predsednikom države na čelu. Ali vidite razliko med »našo« levico in italijansko tudi v zamejstvu, ne samo v matici? Menedžerji in tajkuni Vida Kocjan Krkin tandem poslovodstva in nadzornikov bi moral biti zgled drugim, a žal ni tako. Skladno z napovedmi je vodstvo novomeške Krke pretekli teden kot prvo med velikimi gospodarskimi družbami v Sloveniji predstavilo poslovne izide za preteklo leto. Poslovanje družbe je fenomenalno, načrti za letošnje leto so še boljši, poleg tega bodo v celotni Krki zaposlili skoraj tisoč novih ljudi (zdaj jih je 6.777). Takšnih družb v Sloveniji skoraj ni. Krka je nedvomno prva po ustvarjenem dobičku, od katerega večino doseže v tujini. Kdor je prebral pogovor s predsednikom uprave Jožetom Colari-čem v prejšnji številki Demokracije, je ugotovil, kje je recept za takšno poslovanje. V ozki specializaciji in v tem, da vodstvo »gleda na vse z vidika Krke«. Poslovodstvu v Krki še na misel ne pride, da bi se šli t. i. mene-džerski odkup, kar potrjuje med drugim petkratno povečanje tržne vrednosti družbe. O Krkinih izidih bi lahko napisali še številne druge pohvale, vendar se bomo osredinili na to, kar je najpomembnejše. Krka ima vodstvo, ki dejansko deluje za dobro družbe, zaposlenih in širše družbene skupnosti. Poleg Colariča so tu številni drugi člani ožje in širše uprave pa tudi nadzorniki, ki v nasprotju z drugimi pri svojem delu ne uveljavljajo lastnikih interesov. Nadzornike vodi Gregor Gomišček in s Colaričem sta resnično tandem, kakršnih v državi ni. Če bi se zgledovali po Krki, se danes v državi ne bi soočali s številnimi tajkuni na eni strani in nekaterimi politiki na drugi, ki želijo ohraniti poln hlev. Zakaj naj bi Telekom ostal v državni lasti oziroma »v hlevu« za naslednjo vlado, kakor si to želi Bojan Šrot? Nedvomno so za njegovo izjavo tudi želje njegovega brata Boška, predsednika Pivovarne Laško. Zakaj se torej Šrota toliko zavzemata za to, da Telekom ne bi dobil novega lastnika? Pred nekaj leti so bili razkriti podatkih o tem, da je na Telekom prek različnih pogodb 'priključenih na stotine posameznikov'. Tudi odsluženi politiki in celo novinarji so bili med njimi, nad vsem pa je bedel Gregor Golobic, takrat glavni kadrovik v državi, danes pa predsednik stranke Zares. V tem je torej bistvo vsega. Namesto da bi se Šrota, prvi kot politik in drugi kot menedžer, zgledovala po poslovodstvu Krke, počneta vse drugo. Kakšna koncentracija družbe neki, kakšno gledanje z vidika gospodarstva, motiv je osebno bogatenje. Poznavalci bilanc namreč pravijo, da je poslovanje Pivovarne Laško vse prej kot dobro in zdravo. 10 Demokracija • s/xni ■ 31. ¡anuar 2008 KOLUMNA Vodnikovo leto Dr. Janko Kos Leto 2008 bo po pravici veljalo za Trubarjevo leto, vsaj malo pa bi lahko bilo tudi leto Valentina Vodnika. Te dni mineva dvesto petdeset let od rojstva človeka, ki so mu Slovenci postavili prvi javni spomenik, pred Prešernovim in Trubarjevim. Večje razlike od te, ki ločuje Vodnika in Trubarja, si skoraj ni mogoče misliti. Različna sta bila po značaju, delu in usmeritvi. Trubar je bil močna, zahtevna in bojevita osebnost, Vodnik skromen, dobrodušen in prilagodljiv. In kot vsi taki ljudje v prelomnih trenutkih naivno in nepremišljeno odločen. Trubar je bil orto-doksen luteranec, zavezan strogemu verskemu duhu reformacije. Vodnik je bil frančiškan, svetni duhovnik in gimnazijski profesor v času razsvetljenstva. Oba sta bila kristjana, vendar v temeljni stvari različna. Po Trubarju se lahko človek pred Bogom »opraviči« samo iz vere, ne iz del. Vodnik je v edini ohranjeni pridigi učil, da človeka ne more zveličati »ne vučenost, ne gospostvu, ne imenitnost«, ampak samo »naše dela, le naše dobra dela, le naše dela«. S tem ni mislil samo na tradicionalno dobrodelnost, ampak na otipljive izboljšave vsakdanjega, socialnega in moralnega položaja Slovencev. Iz takšnega prepričanja se je pridružil razsvetljenstvu - ne iz strastne vere v njegovo ideologijo, ampak z uvidom v koristnost izobraževanja, vlogo šolstva, pomen časnikarstva, ne nazadnje s premislekom o političnih zadevah, nujnih za nacionalno stvar. V teh delih je bil odločilen, saj tudi Linhart, čigar delo je nadaljeval, ni segel tako daleč in učinkovito. Vodniku so zgodovinsko vlogo namenile razmere, drugačne od tistih v Trubarjevem času. Trubar je bil odvisen od visokega plemstva slovenskih in še bolj nemških dežel. Vodnik je v zrelih letih prišel v stik z novim meščanskim plemstvom, z visokim meščanstvom, poosebljenim v baronu Zoisu. Od tod je sprejemal pomembne naloge, Zois mu je postal naročnik, mentor in podpornik. Iz tega zornega kota se zdi Vodnik kot začetnik moderne slovenske dobe, družbe in kulture, oprtih na meščanstvo, ma-lomeščanstvo in kmetstvo, s tem pa na široko nacionalno podlago, ki je v Trubarjevem času še ni bilo. V takšnih okvirih je Vodnik postal prvi pravi slovenski pesnik, znan in priznan v javnosti, s posebnim narodno družbenim poslanstvom, kot so ga po njem prevzemali Prešeren, Gregorčič, Zupančič in nazadnje Kocbek Toda bil je obenem oče slovenskega novinarstva, prvi časnikar in urednik. Ne tako zelo svoboden Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 Daje s svojim preroštvom mislil resno, je v zadnjih letih pred smrtjo pokazal z novo odo »Ilirija zveličana«. V njej je prvič zapisana beseda Slovenija. in avtonomen, kot bi hoteli biti današnji novinarji, vendar ne manj vsestranski, ažuren in iznajdljiv. Prvi je na Slovenskem začutil, da je branje časopisa, kot je dejal Hegel, jutranja molitev modernega človeka - potreba, ki je v času novih medijev postala prava obsedenost. In končno je Vodnikova nespregledljiva zasluga ta, da je pripomogel k rojstvu slovenske nacionalne, politične in državotvorne misli. Linhart je že pred njim previdno nakazal možnost, da bi slovenske dežele na jugu avstrijske monarhije lahko postale samostojna upravna enota pod habsburškim žezlom. Vodnika je francoska okupacija slovenskih dežel navdihnila za misel o obnovi nekdanjega ilirskega »kraljestva«. To predrzno zamisel je objavil v odi »Ilirija oživljena«, vanjo pa položil poziv Napoleonu, naj jo uresniči. Podkrepil jo je z naivno, po svoje tudi daljnovidno željo, da bi ta nova država, ki leži »v srcu Evrope«, postala nič manj kot »prstan Evropini«. Ta želja se je po čudnih, nepredvidljivih poteh zgodovine ujela v letu 2008 s časom, ko država Slovenija predseduje Evropski zvezi. Vodniku se utopična želja ni izpolnila, po vrnitvi avstrijskih oblasti je bil zanjo kaznovan, s tem pa je postal prva žrtev slovenskega nacionalnega gibanja. Da je s svojim preroštvom mislil resno, je v zadnjih letih pred smrtjo pokazal z novo odo »Ilirija zveličana«. V njej je prvič zapisana beseda Slovenija, ki je čez malo manj kot dvesto let postala ime nove evropske države. Novo odo je zasnoval kot hvalnico Habsbur-žanom, v njeno sredo pa položil očitek Napoleonu, da ni uresničil obljube o sloven-sko-ilirskem »kraljestvu«, s tem pa Slovence ogoljufal. To obljubo naj zdaj izpolnijo habsburški vladarji, če naj kaj veljajo. Tudi ta utopična želja se Vodniku ni izpolnila, kot se niso njegovim poznim naslednikom uresničile podobne jugoslovanske in socialistične utopije. Vse do časa, ko se zdi možnost slovenstva v lastni državi, vključeni v bolj naklonjene mednarodne okvire, več kot samo pobožna želja malega naroda v nevarnem zgodovinskem svetu. 0 11 POLITIKA Središče visoke politike Petra Janša, foto: Gregor Pohleven, UKOM/Prlmož Lavre-Salamon 2000 Minuli teden sta Slovenijo zaznamovala obisk generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna ter prvo neformalno srečanje notranjih in pravosodnih ministrov EU. Začelo seje tudi »odstranjevanje ovir« v procesu približevanja Srbije EU. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in predsedujoči Svetu EU Janez Janša o skupnih prioritetah ZN inEUv času slovenskega predsedovanja. Slovenija je ta čas kot zadnja predsedujoča v trojki središče visoke politike. V dveh tednih po predstavitvi prioritet, ki jih je evropskim poslancem predstavil slovenski premier in predsedujoči Svetu EU Janez Janša, se je v Sloveniji zvrstilo več pomembnih dogodkov. Poleg tekočega dela, ki ga slovenska vlada opravlja žal »s političnim nagajanjem« opozicije, so za slovensko politiko in njen ugled v svetu izrednega pomena uvodni neformalni srečanji evropskih ministrov za pravosodje in za notranje zadeve ter neformalno srečanje evropskih ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov. Pretekli konec tedna pa je našo državo obiskal Ban Ki Mun, ki 12 je Slovenijo obiskal že večkrat, tokrat pa seje pri nas mudil prvič kot generalni sekretar ZN. Ker je član Centra za evropsko prihodnost, ni čudno, da se je na svoji poti ustavil tudi v državi, predsedujoči EU. Poleg pogovorov z gostiteljem Janšo se je srečal še s predsednikom republike Danilom Turkom, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, apostolskim nuncijem Santosom Abrilom y Castellom, častnim konzulom Južne Koreje v Sloveniji Ivanom Rudolfom ter nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, vendar ozadje tega srečanja javnosti žal ni znano. Ban Ki Mun in premier Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in Demokracija • 5/x premier Janez Janša, predsedujoči Svetu EU, sta se na Brdu pri Kranju pogovarjala o skupnih prioritetah ZN in EU v času slovenskega predsedovanja, med drugim o Kosovu. Janša je po pogovorih ocenil, da resolucija VS ZN 1244 predstavlja pravno podlago za napotitev misije EU na Kosovo. »EU trdno verjame, da je namestitev misije na Kosovu v skladu s pravno podlago, ki jo daje resolucija 1244. Morda ni popolna, a je pravna podlaga,« je poudaril premier. Ob tem je spomnil, da so podobne razprave o pravni podlagi za intervencijo potekale pred več kot desetletjem v zvezi z BiH, medtem ko so razpravljali, pa je bilo na tisoče ljudi ubitih. Resolucija varnostnega II ■ 31. januar 2008 sveta ZN 1244 govori o situaciji, ki se je v minulih letih že v veliki meri spremenila. Med drugim ne omenja Srbije, ampak Zvezno republiko Jugoslavijo. Janša je tudi poudaril, da se lahko sedaj »obnašamo kot odgovorni faktorji ali pa gledamo podrobnosti in nikoli ne pridemo do konca«. Hkrati je opozoril, da moramo ravnati odgovorno in uporabiti vse pravne okvire. Generalni sekretar Ban Ki Mun je izrazil zaskrbljenost, ker Priština in Beograd glede Kosova nista dosegla kompromisne rešitve, in opozoril, da sedanji status na Kosovu verjetno ni vzdržen; če bo zastoj še trajal, se lahko začnejo dogodki na terenu razvijati z lastno dinamiko in v smer, ki POLITIKA si je morda ne bi želeli. Njegova glavna odgovornost v funkciji generalnega sekretarja je po njegovo zavarovati življenja ter ohraniti mir, varnost in stabilnost na Kosovu, na območju in širše. Na vprašanji o pravni podlagi, ki bi jo lahko resolucija VS ZN 1244 predstavljala za namestitev misije na Kosovo ter o pravni veljavnosti te resolucije po razglasitvi neodvisnosti Kosova je Ban Ki Mun odgovoril le, da bo pozorno spremljal prihodnji razvoj dogodkov in natančno preučil pravne ter politične in varnostne implikacije tudi v zvezi s pravnim mandatom resolucije 1244 in namestitvijo misije EU. Pri sprejemanju kakršnih koli ukrepov bo tesno sodeloval tako z EU kot z drugimi vpletenimi stranmi. Med skupnimi prioritetami je premier poleg Zahodnega Balkana s Kosovom izpostavil podnebne spremembe in medkulturni dialog. Glede žgočega vprašanja podnebnih sprememb je poudaril, da so ZN »edini obstoječi okvir, znotraj katerega se lahko svet učinkovito spopade« z izzivom podnebnih sprememb, podnebno-energetski sveženj, ki ga je pred dnevi predstavila evropska komisija, pa je »konkretni prispevek unije« v tem boju. »V njem so rešitve, ki jih bo unija uveljavila znotraj sebe, hkrati pa bo nekatere od njih ponudila partnerjem v globalnem dialogu.« Naj spomnimo, da je evropska komisija vanj prenesla lanske zaveze evropskega sveta: znižati izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, dvigniti delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov do leta 2020 in dvigniti delež biogoriv v energetski mešanici EU na 10 odstotkov. Generalni sekretar ZN je dejal, da je bilo srečanje konstruktivno ter se je dotaknilo vrste vprašanj v zvezi s »tesnim partnerstvom in sodelovanjem med ZN in Slovenijo«. Izrazil je veselje, da je Slovenija prevzela predsedovanje EU, in poudaril, da gre za pomemben dosežek, ki dviga status države v mednarodni skupnosti. Slovenskemu premierju in vladi je obljubil tesno sodelovanje pri soočanju tako z globalnimi kot regionalnimi vprašanji. Kot je še dejal, je njegov tokratni obisk do- kaz čedalje večjega pomena Slovenije v svetu. Pri tem je izpostavil njeno sodelovanje v mirovnih misijah ZN, bistven prispevek pri pomoči Zahodnemu Balkanu na poti miru in blaginje, uspešno članstvo v VS ZN in članstvo v Svetu ZN za človekove pravice ter velik ugled slovenskih diplomatov, kot sta sedanji predsednik republike Danilo Türk in veleposlanica Slovenije pri ZN Sanja Štiglic, v mednarodni skupnosti. Srečanje s predsednikom Predsednik države Danilo Türk je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom dejal, da sta govorila predvsem o globalnem segrevanju in v zvezi s tem o konkretnih oblikah pogajanj v okviru ZN. S sogovornikom sta se strinjala, da je treba pogajanja začeti čim prej, pri tem pa jih vzeti skrajno resno. Po predsednikovih besedah odlaganje te teme ni več mogoče, sama pogajanja pa je treba voditi tako, »da bodo na koncu pripeljala h konkretnim rezultatom«. Sogovornika sta na srečanju govorila tudi o nekaterih varnostnih vprašanjih, s katerimi se ta čas ukvarjajo ZN, o Kosovu pa ne. Kot je dejal slovenski predsednik, sta z generalnim sekretarjem ZN o tem govorila že na srečanju pretekli teden v Madridu. Türk sicer meni, da so vprašanja, ki se dotikajo Kosova, »bolj ali manj v okvirih«, zato ta čas o tem ni potrebna posebna razprava. Notranji ministri o varnosti Po koncu neformalnega srečanja notranjih ministrov EU je predsedujoči, slovenski minister Dra-gutin Mate, napovedal, da bodo države članice schengenskega območja schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) zaradi vprašanj varnosti in stabilnosti sistema prevzemale postopoma in ne hkrati. EU naj bi v prihodnje tudi s pomočjo novih tehnologij okrepila varnost na zunanjih mejah. Do tega naj bi prišlo med junijem in septembrom prihodnje leto, natančen datum začetka prehoda po bo evropska komisija še določila. Mate in Frattini sta napovedala tudi ustanovitev posebne skupine prijateljev SIS II. »Gre za politični Neformalno srečanje ministrov za pravosodje Evropske unije nadzor nad uresničevanjem tega sistema in izvajanje testiranj,« je pojasnil Mate. Kot je napovedal, bodo v tej skupini sodelovale Nemčija, Portugalska, Francija, Švedska, Češka, Nizozemska, Italija, Avstrija in Slovenija, skupina pa naj bi delovala tako na strokovni kot na ministrski ravni. Ob robu srečanja sta Romunija in Bolgarija podpisali deklaracijo o skupnem vstopanju v schengen- DeMOKRACIJ a ■ 5/X1II • 31. januar 2008 sko območje. Njuna želja je, da bi članici schengna postali v letu 2011. Švica pa naj bi, kot je načrtovano, članica schengna postala še letos, in sicer i. novembra. Ministri so precej pozornosti namenili tudi krepitvi varnosti na zunanjih mejah. Evropski komisar Frattini je napovedal, da bo komisija februarja predstavila sveženj ukrepov, med katerimi bo tudi vzpostavitev elektronskega ► 13 Ban Ki Mun in Danilo Turk sta govorila predvsem o globalnem segrevanju. PRtSIDENCI PRESIDENT Plenarno zasedanje notranjih ministrov v Kongresnem centru Brdo POLITIKA Središče visoke politike ► registra, ki bo sumljivim osebam preprečeval vstop in predvsem predolgo bivanje v EU ter bo postopoma nadomestil obstoječi vizumski sistem. Deloval naj bi podobno kot sistem, ki ga uporablja Avstralija. V registru bo minimalno število osebnih podatkov, register pa bo nekaj povsem drugega kot sistem posredovanja podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki ga poznajo ZDA. Slednji namreč vključuje precej več podatkov o osebah in je namenjen preprečevanju vstopanja osebam na ozemlje ZDA. Evropski sistem posredovanja podatkov o letalskih potnikih (PNR), potreben za učinkovit boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, bi bil lahko na evropski ravni vzpostavljen v prvi polovici prihodnjega leta. Pri razvoju sistema bo potrebno tesno sodelovanje z evropskim parlamentom, poudarili pa so tudi varovanje podatkov. Velika Britanija, ki ima na nacionalni ravni že vzpostavljen PNR, je na zasedanju predstavila svoje izkušnje s sistemom in rezultate pri preprečevanju terorizma. Notranji ministri so govorili tudi o oblikovanju skupne azilne Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini politike. Po Matejevih besedah so izrazili podporo praktičnemu sodelovanju na področju azila. Članice naj bi v prvi fazi ustanovile urad, ki naj bi državam ponudil tehnično svetovanje in pomoč ter izobraževanje pa tudi skupni portal za izmenjavo informacij o izvornih državah. Notranji ministri so se prvič seznanili z delom t. i. skupine Fu-ture. Visoka posvetovalna skupina pripravlja smernice za razvoj evropskih politik na področju notranjih zadev po izteku haa-škega programa leta 2010. Mate je dejal, da se je razprava vrtela okrog treh točk: izmenjave informacij, migracij in sodelovanja s tretjimi državami. E-pravosodje Pravosodni ministri EU so na dvodnevnem neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju delovni del srečanja začeli s podprtjem predloga o vzpostavitvi evropskega pravosodnega portala v okviru projekta e-pravo-sodje ter ga nadaljevali s krepitvijo sodelovanja na področju kazenskih zadev in družinskega prava. Projekt elektronskega portala e-pravosodje naj bi po Šturmovih besedah omogočil »dostop do obstoječih ali načrtovanih elektronskih informacijskih sistemov tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU«. Šturm je pojasnil, da bo ta »omogočal prijazen dostop državljanom, gospodarskim subjektom, praktikom, sodiščem in pravosodnim oblastem. Preko portala bodo povezane številne nacionalne elektronske evidence, Nezakonito, nečastno in neprofesionalno Prav v času »odstranjevanja ovir« pri približevanju Srbije EU, ko je ta Srbiji ponudila podpis »začasnega političnega sporazuma« 7. februarja, ki Srbiji »odpira vrata v EU«, je ministrstvo za zunanje zadeve odredilo interno preiskavo, da bi ugotovilo, kako so v javnost prišli zapiski pogovora slovenskih in ameriških diplomatov. Ti razkrivajo pričakovanja ZDA do Slovenije kot predsedujoče EU predvsem glede slovenskega predsedovanja v zvezi s Kosovom. Pri tem se nam kar samo ponuja vprašanje, kako je mogoče, da sta Dnevnik in beograjska Politika na isti dan objavila omenjeni dokument. Gre res za naključje, da je Svetlana Vasovič Mekina, žena Igorja Mekine, ki piše za Dnevnik, zaposlena kot dopisnica beograjske Politike iz Slovenije? (http://www.politika.co.yu/pogle-di/S-Vasovic-Mekina/index. 1 .lt.html) Naj spomnimo, da je v Politiki avgusta 2005 nekdanji urednik Dela »pljuval« po Sloveniji in risal apokaliptične razsežnosti medijskih pritiskov. Žal Dnevnik in nostalgični projugoslovanski blok ne izbirata sredstev pri rušenju sedanje slovenske vlade, čeprav pri tem »pljuvata v lastno skledo«. Zanimivo je tudi dejstvo, da je prav Dnevnik objavil tajne lokacije Sove v Ljubljani ter floskulo o dogovarjanju Sanaderja in Janše o incidentih v Piranskem zalivu, zato se zdi, da ta časnik načrtno sesipa državotvorne resorje. Zdi se tudi, da je objava internih dokumentov delo srbske tajne službe, kar bi koristilo predvsem protievropski in proru-ski opciji, ki ima prihodnji konec tedna v drugem krogu predsedniškega kandidata, srbskega radikalca Nikoliča, poleg tega pa domnevno razgali ZDA in njeno razumevanje vloge Ruske federacije v mednarodni skupnosti. O tem, da »Putin izbira srbskega premierja« piše tudi prvi evropski magazin v Srbiji Evropa, kjer je središčna tema tednika prav nova ruska politika do Srbije in Kosova. V temi Ruski zaplet pišejo o tem, da bi lahko Vladimir Putin z »zapiranjem in odpiranjem plinovoda« odločilno vplival na politične procese v Srbiji, ki se je tako znašla »med strahom in upanjem, med Rusijo in EU«. na primer stečajni registri, zemljiške knjige in sodni registri. Komisar Franco Frattini je opozoril tudi na druge vidike sodelovanja v pravosodju, ki bi jih lahko omogočila informacijska tehnologija. Številne rešitve so po njegovih besedah že mogoče, vendar jih je treba vpeljati tudi v prakso. Tako bi portal omogočil tudi pričanje preko videokonference in sodelovanje med pravnimi strokovnjaki, ki bi bili »on-line«, kar bi omogočilo hitrejše delo sodišč. Informatizacija na področju pravosodja pomeni tudi večjo stopnjo demokracije in pomembno zmanjšuje razliko med podeželjem in mesti. Ministri so se dogovorih, da bodo ta portal razvijali decentralizirano, na voljo pa naj bi bil v letu do letu in pol. Za uspešno Ban Ki Mun je opozoril, da status quo na Kosovu verjetno ni vzdržen. dokončanje evropskega pravosodnega portala in tudi drugih projektov v okviru e-pravosodja pa so potrebna stalna finančna sredstva tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Kot poseben uspeh tokratnega zasedanja pravosodnih ministrov je Šturm izpostavil podporo ministrov predlogu okvirnega sklepa o krepitvi pravic v primerih, ko je sodba zoper obdolženca izrečena v njegovi nenavzočnosti. »Danes je na primer pridružitev k pobudi napovedala tudi Španija, ki bi tako postala osma država te pobude. To je bilo na splošno ocenjeno kot izjemen dosežek Slovenije, kajti mi smo združili nekaj, česar doslej še ni bilo. Pri pobudi za predlog imamo velike države - Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. Česa takega doslej v svetu še ni bilo. In zdaj, kot vidimo, se pridružujejo še številne druge države.« (S 14 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 Kdo vleče niti iz ozadja? POLITIKA Nevarna hoja Bojana Šrota Gašper Blažič, foto: FOTO SPRING, Gregor Pohleven Zadnji dogodki kažejo, da se predsednik SLS Bojan Šrot čedalje bolj oddaljuje od vladne koalicije. S tem se postavlja vprašanje njegovega političnega preživetja po letošnjih volitvah, saj je prepad med obljubami in realnostjo čedalje večji. v Srotovim retoričnim akrobacijam o »praznem hlevu« in »družinski srebrnini« so se pridružila nova znamenja, ki kažejo na to, da je Bojan Šrot, ki sicer ni član vlade in tudi ne poslanec državnega zbora, v resnici precej bolj oddaljen od vladne koalicije, kot je kazalo takoj po izvolitvi za predsednika SLS 17. novembra lani. Da se je »začel upirati Janezu Janši«, kot so zapisali v uvodu v intervju za Mladino, so opazili tako rekoč že vsi politični akterji, zato pa je toliko več ugibanj, kako bo ravnal do konca mandata te vlade in kako se bo koalicijsko povezoval po volitvah. Čedalje več pa je sumov, da je Bojan Šrot v politiki predvsem lobist v službi svojega brata Boška in Pivovarne Laško, zato mnogi politično delovanje sedanjega predsednika SLS primerjajo s hojo po vrvi. Verodostojen za Kučana Na Šrotovo politično držo je treba gledati predvsem v kontekstu urejanja razmerij med politiko in gospodarstvom. Šrot je prevzel vodilno funkcijo v SLS v zelo občutljivem obdobju, ko je Janša že vlekel vzporednice med SLS in Pivovarno Laško, in tako rekoč tik pred glasovanjem o zaupnici vladi, ko je bila tudi »uradno« napovedana vojna proti tajkunom. Bojan Šrot se je poskušal v začetku distancirati od svojega brata Boška, ki je s svojo navzočnostjo na kongresu SLS sprožil precej sumničenj na račun SLS, pa tudi od spopada med Boškom in Janezom Janšo, vendar se je njegov poskus kmalu razblinil kot milni mehurček, saj je začel brez večjih zadržkov znova poudarjati »nacionalni interes« podobno kot pred leti nekdanji predsednik države Milan Kučan. ► MOKRACUA ■ S/XIII ■ 31. januar 2008 1 5 POLITIKA Nevarna hoja Bojana Šrota Darko Kranjc in Bojan Šrot sta podpisala dogovor o sodelovanju SMS in SLS. Boško Šrot, Pivovarna Laško ► Slednji je v ponedeljek v TV-oddaji Studio City na vprašanje, ali je Bojan Šrot verodostojen kader, odgovoril: »Kolikor ga jaz poslušam in kolikor ga poznam, mislim, da je verodostojen kader.« Kučanovo laskanje Šrotu je bržkone posledica več dejavnikov, in sicer Kučanovega očitno »vzornega« sodelovanja z Bo-škom Šrotom, s katerim se je lani sešel na Hvaru, pa tudi zaradi tega, ker se uresničujejo Kučanove sanje o »žlahtni konservativni stranki«. Tako se SLS že povezuje s Stranko mladih Slovenije (SMS), s katero so podpisali pismo o nameri o skupnem nastopu na volitvah, s prihodnjo stranko Lipa (odpadniki iz SNS) ter po najnovejših podatkih tudi s Popovičevo stranko Slovenija je naša. V zadnjem času je namreč prišlo do zbli-žanja koprskega župana Borisa Popoviča s kapitalsko-politično navezo, ki jo zastopata vodilna nadzornika na Delu Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdol-šek (ki sta še pred časom novinarje »starega« Maga napadala, češ da so del »Popovičeve mafije«), zato je bil v Magu nedavno objavljen intervju s Popovi-čevim odvetnikom Francijem Matozom. Predvolilna koalicija, ki naj bi nosila ime Jabolko, naj bi po volitvah vstopila v koalicijo s stranko Zares, morda tudi s SD, z LDS in DeSUS. Tako je vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik v ponedeljek, 24. januarja, premierju Janezu Janši v okviru poslanskih vprašanj predlagal bodisi oblikovanje tehnične vlade, bodisi predčasne volitve, saj naj bi po njegovem prepričanju vsaj dve stranki izrazili željo po odhodu iz koalicije. Številni si Lahovnikov pre- dlog razlagajo kot znamenje, da bi bile predčasne volitve v času predsedovanja za levico najugodnejše, saj bi sicer »delnice« SDS znova zrasle, medtem ko je podpora SD v zadnjem času padla, poleg tega bi večina ljudi za premierja raje izbrala Janšo kot Pahorja. Ob tem velja omeniti, da je Lahovnikov predlog tehnične vlade predvsem posledica tega, da lani jeseni, ko je Janša napovedal glasovanje o zaupnici vladi in hkrati ponudil opoziciji možnost, da postavi svojo vlado, nihče iz opozicije ni hotel prevzeti odgovornosti za vladanje do jesenskih volitev. Bržkone se opozicijske stranke zavedajo, da bi prevzem vlade manj kot leto dni pred volitvami pomenil preveliko tveganje za volilni uspeh; šolski primer za to je Bajukova vlada, ki je prišla leta 2000 na oblast predvsem kot posledica bitke za večinski volilni sistem. Milan Kučan, nekdanji predsednik V čigavem imenu? Bojan šrot je v intervjuju za Mladino zavrnil očitek, da SLS sedi na dveh stolih, in poudaril, da ima SLS glede privatizacije državnega premoženja in drugih občutljivih vprašanj »načelna stališča«. Izpostavil je tezo, da je že ob sestavljanju koalicije SLS vztrajala, da »država ne sme prodajati vitalnih delov slovenskega gospodarstva«, oziroma naj bi bila vztrajala pri tem, da morajo podjetja, banke in zavarovalnice ostati v rokah domačega lastnika tudi za ceno koncentracije kapitala, kar se je pokazalo prav v primeru Pivovarne Laško. Slednja je z zmago v pivovarski vojni in s kasnejšim lastniškim prevzemom Dela pokazala, da je mogoče v Sloveniji zgraditi politični, gospodarski in medijski imperij. Njegove korenine segajo v Ulico Milana Maj ena v Ljubljani, kjer ima sedež Ko-lonel, prek katerega Boško Šrot lastniško obvladuje skoraj polovico Pivovarne Laško. Zato je še toliko bolj cinična trditev Bojana Šrota ob koncu intervjuja, da danes »nihče ne misli, da je škoda, da Inter-brew ni kupil Pivovarne Union«. Omenjeno tezo bi lahko spodbijala večina ekonomistov (niso redka mnenja, da gre v primeru Pivovarne Laško in Pivovarne Union za lastniški incest) pa tudi vsi tisti državljani, ki jih je inflacija najbolj prizadela. Res pa je, da se je pri t. i. protitaj-kunski zakonodaji od poslancev v prid tajkunom vidneje postavil samo Sašo Peče, ki ga tako rekoč vsi poznavalci po politični plati uvrščajo v bližino Zaresa, po kapitalski pa v bližino SLS, zato nikogar več ne preseneča, da je trem nekdanjim poslancem SNS Iz intervjuja z Bojanom Šrotom »KAKO RAZUMETE NAPAD POLITIKE NATAJKUNE? Ta poimenovanja me vedno spravijo v smeh. Nekdo je čez noč našel slovenske tajkune. Sam sem bil presenečen, iskal sem jih v slovarju slovenskega knjižnega jezika, a jih nisem našel. Najbližja beseda je tajfun, a ta beseda bi najbolje opredelila način ravnanja nekoga drugega. Če nekdo v Sloveniji kriminalizira neki sloj menedžerjev, je to neodgovorno. Govoriti, da se bo vlada bojevala proti tem ljudem, je napačno. Vlada nima te pristojnosti, vlada je izvršilna veja oblasti. In če je nekdo obogatel s kriminalnimi dejanji, imamo v tej državi vzpostavljene institucije odkrivanja, pregona, kaznovanja kriminalnih dejanj. To je prava pot, ne pa populistični nastopi, ki ožigosajo kar vse posameznike. Niti v socializmu se ni dogajalo, da bi kdo tako napadal uspešne direktorje.« Vir: Mladina, 25. januarja 2008 0 ČLANSTVU V ZVEZI BORCEV NOB: »Res sem član borčevske organizacije. Tudi SLS je vedno imela pozitiven odnos do NOB, hkrati pa je obsojala povojne poboje. Enako stališče ima do tega tudi borčevska organizacija. Izhajam iz partizanske družine, oče je bil tudi vojni invalid in nikoli ni bil član komunistične partije. Slovenci smo lahko ponosni, da smo bili na strani zmagovite koalicije v 2. svetovni vojni.« Vir: Ampak, december 2007 16 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 POLITIKA Boris Popovič, koprski župan prav Bojan Šrot ponudil prostor za sestanek, ko je, kot je dejal v intervjuju, v Celje prišel z morja (tisti petek in soboto, ko je prišlo do spora znotraj SNS, je bil Bojan Šrot na Pagu) in odklenil prostore občine. Od tajkunov do sociale V intervjuju je bil Bojan Šrot kritičen tudi do prodaje Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Prodajo delnic državljanom je sicer podprl, pri tem pa ni pozabil pripomniti, da »s tem vlada ni pomagala socialno najšibkejšim« in da »to ni bil ukrep za odpravo socialnih razlik, prav nasprotno«. S tem je Šrot zaigral na socialno noto, še zlasti če upoštevamo njegovo pripombo v intervjuju, da se pogovarjajo o tem, kje bo država našla 80 ali 100 milijonov evrov za povečanje socialnih transferjev, ki naj bi ljudem pomagali pri premagovanju težav zaradi rasti cen, in da bi država nekaj sredstev »gotovo pridobila, če bi bolje prodala mariborsko banko«. Šrot se je tu znova spustil na spolzek teren, saj je zagovarjati domače lastništvo v imenu »nacionalnega interesa« in hkrati poudarjati skrb za najšibkejše nič manj kot protislovno početje. Prav ta dvojnost naj bi bila po zanesljivih virih nekatere vidnejše člane SLS že prisilila k razmišljanju o izstopu iz stranke, in to ne glede na Šrotove obrazložitve, da ima kapital svojo socialno funkcijo. Dejstvo je, da je LDS v času svojega vladanja po eni strani podpirala državni kapitalizem in ob tem tudi divjo privatizacijo, po drugi pa je čedalje več sredstev namenjala za kupovanje socialnega miru in pri tem najemala posojila. Vse to je dolgoročno Sašo Peče brani interese kapitala. vodilo državo v finančni in socialni zlom, na kar je Janša želel reagirati z reformami, do katerih pa ni prišlo. V zvezi z reformami je zanimivo Šrotovo stališče, da »Slovenija ne potrebuje nikakršnih drastičnih reform«, ker smo Slovenci »priden narod«. V zvezi s tajkuni pa poziva predsednika vlade, naj jih poimensko našteje. Njihov obstoj komentira, da je s tajkuni tako kot z jeti-ji: »Nekateri so trdno prepričani, da obstajajo, toda nihče jih še ni našel« Zelo verjetno na taka stališča vpliva dejstvo, da bratje Šrot izhajajo iz delavske družine, sedaj pa predstavljajo neke vrste elito: Srečko Šrot kot direktor Novega tednika in Radia Celje, Boško Šrot kot predsednik uprave Pivovarne Laško (in s tem njenega imperija) in Bojan Šrot kot celjski župan in nekdanji odvetnik. Za svojega brata Boška pa Bojan Šrot pravi, da je »za slovenske razmere razmeroma premožen, ampak še vedno med dopustom hodi kampirat«. Hoja po vrvi Skratka, Šroto- va »hoja po vrvi« je doletela vladno koalicijo v zelo neugodnem času, to je v času predsedovanja Evropski uniji. Vladi je v tem času sicer uspelo preprečiti stavkovni val, a se pri tem ni mogoče izogniti vtisu, da je morala kupovati socialni mir. Vprašanje je, ali si bo Šrot ob jasno začrtani protitajkunski vojni upal tvegati morebitni odhod iz koalicije, saj bi to lahko slabo vplivalo na uspeh na volitvah. Poleg tega je vezan na odloči- tve organov svoje stranke. Njen morebitni neuspeh na volitvah (izključen ni niti izpad iz državnega zbora) pa bi pokopal njegovo politično kariero. Verjetno bo torej njegovo ravnanje precej odvisno od prišepetovalcev iz ozadja, med katerimi se pogosto omenja direktor agencije Pristop Franci Zavrl. Med svetovalci za odnose z javnostmi pri Bojanu Šrotu pa naj bi bila Patricija Šašek, ki je bila do lanskega julija tiskovna predstavnica ministrstva za gospodarstvo in naj bi bila povezana tudi z Andrijano Starina Kosem. Glede na to, da je na ravni vladne koalicije že prišlo do Kučanovo laskanje Šrotu je posledica njegovega sodelovanja z Boškom Šrotom, s katerim se je sešel na Hvaru, pa tudi zaradi uresničevanja njegovih sanj o »žlahtni konservativni stranki«. Peterletovi pozivi Slovenski poslanecvevropskem parlamentu Lojze Peterle je po poročanju spletnega portala www.rtvslo.si v okviru poslanskega večera, na katerem je gostil evropskega poslanca Arija Vatanena, znova pozval k spremembam v NSi in ob tem poudaril, da ga vodenje stranke ne zanima. Po Peterletovem mnenju naj bi podpora predsedniku stranke Andreju Bajuku vztrajno padala, kar bi lahko pripeljalo do zamenjave vodstva NSi še pred volitvami. Lojze Peterle Demokracua ■ 5/XIII ■ 31. januar 2008 kratkih stikov zaradi napovedane prodaje Telekoma in privatizacije Zavarovalnice Triglav, bo verjetno v prihodnjih mesecih še precej vroče. Po nekaterih podatkih naj bi Bojana pri tem vodili poslovni interesi njegovega brata Boška Šrota, saj je Radenska, ki je v lasti Pivovarne Laško, četrti največji lastnik Zavarovalnice Triglav. Čas do volitev bo torej pokazal, ali se za držo Bojana Šrota res skriva kapital ali pa je slednji le sredstvo v rokah določenih političnih sil. E 17 Bo Pivovarna Laško povečala svoj vpliv? Kdo manipulira s citati? Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, Reuters Vlada je v četrtek, 24. januarja, razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa. Slednji je podal odstopno izjavo, potem ko so se nanj vrstili pritiski zaradi njegovih izjav o »matildi«. Slovenija ne pomni primera, da bi moral kakšen politik odstopiti zaradi neprevidne izjave, res pa je, da je bilo zaradi različnih izjav veliko hude krvi. Do odstopa zaradi sporne izjave pa je prišlo v naši neposredni soseščini, in sicer na avstrijskem Koroškem leta 1991, ko je tedanji (in sedanji) koroški deželni glavar Jörg Haider izjavil, da je bila politika zaposlovanja v tretjem rajhu boljša kot politika vlade, ki jo je leta 1991 vodil kancler Franz Vranitzky. S to izjavo je Haider sprožil silovit vihar v avstrijskem političnem prostoru, posledično pa tudi politično krizo na Koroškem. Njegovo izjavo je obsodil tudi tedanji avstrijski predsednik 18 Kurt Waldheim, ki so mu sicer mnogi očitali povezavo z nacisti. 21. junija je Haiderju, potem ko je le-ta razdrl koalicijo med svobodnjaki in ljudsko stranko, deželni parlament izrekel nezaupnico. 25. junija 1991, prav na dan osamosvojitve Slovenije, pa je Haiderja (ki se je kasneje vrnil na svojo funkcijo) nasledil novi deželni glavar Christoph Zernatto. Sporne štruce kruha v slove niji škandalozne izjave navadno niso sprožile večjih političnih premikov. Ko je nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar v državnem zboru eni od opozicijskih poslank omenil »pregledovanje mednožja«, zaradi tega ni od- stopil. Odstopil je šele pozneje iz drugih razlogov. Tudi škandalozni napis na vratih poslanske skupine SNS (Jelinčičevo »vabilo na ples« »izbrisanim«) ni sprožil odstopa podpredsednika državnega zbora Saša Pečeta (tedaj člana SNS). V Sloveniji pa je bilo doslej precej primerov, ko so se izjave iztrgale iz konteksta. V zadnjem času je bil najodmevnejši primer manipulacije z Janševo izjavo o štrucah kruha v smeteh v kontekstu jesenske podražitve osnovnih živil, ki pa vendarle ni sprožila škandala večjih razsežnosti. Nasprotno, fotografije, ki smo jih kmalu po Janševi izjavi o štrucah kruha v smetnjakih oktobra lani objavili v Demokraciji, so pokazale, da Janša ni govoril na pamet, ko je omenjal kruh v smetnjakih. Večji vihar je sprožila Janševa izjava o »labodjem spevu slovenskega novinarstva« leta 1990 v času, ko je bil Janša obrambni minister v Demosovi vladi. Dvojna merila Nedavno je izbruhnila afera v zvezi s citati, iztrganimi iz konteksta, ko so nekateri novinarji (iz t. i. skupine 571, torej tistih, ki so podpisali znamenito peticijo proti cenzuri) protestirali, ker je vladni urad za komuniciranje tujim novinarjem razdelil posebno gradivo, v katerem so navedeni tudi citati omenjenih novinarjev, s katerimi se relativizira teza, naj bi sedanja Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 POLITIKA Premier Janez Janša Koroški deželni glavar Jörg Haider Kardinal Franc Rode vlada izvajala politične pritiske na novinarje. Citirani novinarji so nemudoma protestirali in gradivo s citati razglasili za manipulacijo, češ da gre za citate, ki so iztrgani iz konteksta. Vendar njihovo pritoževanje kaj hitro izgubi verodostojnost, če se spomnimo manipulacij z govori kardinala Franca Rodeta v času, ko je bil ljubljanski nadškof. Januarja 1999 je imel Rode odmevni predavanji, in sicer v koprskem gledališču in v ljubljanskem Cankarjevem domu. V okviru slednjega je odgovoril na vprašanje iz publike, kaj je to čisti ateizem, in to ponazoril s praktičnim primerom: »Kdor hodi na grob svojih staršev, ni ateist. Umre ti oče, ti ga neseš in ga zlekneš v kanto. To bi bil čisti ateizem.« Omenjena izjava je bila sicer mišljena kot pojasnilo, da ima pokopavanje mrtvih in skrb za grobove religiozne raz- sežnosti celo pri ljudeh, ki se nimajo za verne, kar je dokaz, da je absolutni ateizem pri ljudeh nemogoč. Vendar so njegovo izjavo nekateri novinarji pograbili, iztrgali iz konteksta in jo interpretirali tako, da so nadškofu pripisali tezo, da ateisti mečejo svoje starše v kante za smeti. Težo tej problematični interpretaciji so dodali še pisma bralcev in razni spletni komentarji, ki so to izjavo dodatno napihnili. Podobno se je zgodilo tudi z Rodetovim predavanjem v Kopru (organiziral ga je Klub krščanskih izobražencev), na katerem je tedanji ljubljanski nadškof, ko je govoril o vzgoji v slovenskem šolstvu, dejal, da »brez vzgoje za vrednote je tako kot v šolski zasnovi, ki ni šola, ampak, kot je nekdo dejal, dre-sura za nemške ovčarje«. Besedno zvezo »dresura za nemške ovčarje« naj bi si bil Rode tedaj sposodil od Dimitrija Rupla oz. iz njegovega govora v državnem zboru leta 1995. Na obe predavanji je Dnevnikov kolumnist Vlado Miheljak reagiral z nestrpno kolumno z naslovom »Metropolit pasje dežele - kdo bo vodil vzrejne knjige?« (24. 1. 1999). Vprašamo se lahko, zakaj so tisti, ki se danes razburjajo zaradi domnevnih manipulacij s citati, takrat molčali. Napadi na papeža Pred trga njem izjav iz konteksta ni varen niti papež Benedikt XVI., ki je nedavno že drugič doživel precej grenko izkušnjo v zvezi z izkrivljanjem svojih izjav. Jeseni 2006 je njegovo predavanje v Regensburgu dvignilo na noge muslimane samo zato, ker je navajal bizantinskega cesarja Manuela II., ki je med drugim dejal: »Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš Indirektove manipulacije Da so nekateri medijski guruji še vedno alergični na nekdanjega ljubljanskega nadškofa, sedaj kardinala Franca Rodeta, dokazuje tudi naslovnica ponedeljkove izdaje Indirekta (28. januar). Očitno je nekatere hudo zbodel očitek iz Rodetovega govora ob koncu obiska slovenskih škofov ad limina apostolorum v Rimu, češ da v Sloveniji okoli 60 odstotkov ljudi verjame temu, kar pišejo javna občila, medtem ko je med Angleži ta delež kar štirikrat manjši.Temu primerno je tudi maščevanje omenjenega dnevnika - na tretji strani je v izpostavljeni stavek zapisal »Kardinal Franc Rode o svojih rojakih bedakih, slovenskih domobranskih mučencih ter kršitvah pravic staršev«. Iz Rodetovega govora, ki je v celoti objavljen na spletni strani (arhiv spletnih novic), seveda ni razvidno, da bi kardinal svoje rojake označil za bedake, prav tako ni niti z besedo omenjal domobrancev. Od mučencev v času komunističnega nasilja je poimensko navajal samo dva, in sicer Lojzeta Grozdeta, ki je bil ubit konec leta 1942, kar je skoraj leto dni pred nastankom domobranske vojske, in duhovnika Danijela Halasa, ki je deloval v Prekmurju, kjer domobrancev sploh ni bilo. Kakor koli že, izpolnjujejo se napovedi, da bo Indirekt tako kot njegov predhodnik Direkt tudi pod novim vodstvom izvajal medijske manipulacije. le slabo in nečloveško; vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem.« Vendar gre v tem primeru samo za enega od navedkov omenjenega cesarja, ki so ga nekateri mediji iztrgali iz konteksta in ga pripisali kar samemu papežu, ki je sicer govoril o problematiki popolnega ločevanja vere od razuma, kar vodi tudi do nasilja v imenu Boga. Sledila je zelo ostra reakcija številnih množic v državah z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Drugo grenko izkušnjo je papež doživel nedavno, ko je skupina profesorjev in študentov rimske univerze La Sapienza protestirala proti njegovemu obisku na omenjeni univerzi, češ da je še kot kardinal Joseph Ratzinger leta 1990 sodni proces proti Galileu označil za pravičnega. Po poročilu tiskovne agencije Zenit je kardinal Ratzinger tedaj citiral avstrijskega filozofa, ki je zagovarjal proces proti Galileu, pri tem pa dodal, da se s tem ne strinja. Kot je zapisal mag. Božo Rustja v zadnji številki mesečnika Ognjišče, je sedanjega papeža vzel v bran matematik judovskega rodu Giorgio Israel, ki je zapisal, da je Ratzinger tedaj celo branil Galilea, ko je dejal, da vera ne raste iz zamere do racionalizma ali njegove zavrnitve, ampak iz tega, da ga v osnovi potrdi. Zaradi protestov je papež svoj obisk na univerzi, ki jo je v 14. stoletju ustanovil eden njegovih predhodnikov Bonifacij VII., odpovedal, njegova odpoved pa je dobila razsežnosti škandala, saj so primeri, ko papeži odpovedo tovrstne obiske, v zgodovini izjemno redki. Slovenski mediji se v ozadje dogodka niso poglobili, kar seveda ni nobena novost. ES Papež Benedikt XVI. KARDINAL FRANC RODE 0 SVOJIH ROJAKIH BEDAKIH, SLOVENSKIH DOMOBRANSKIH MUČENCIH TER KRŠITVAH PRAVIC STARŠEV Nekaterim je dovoljeno vse. Demokracija ■ 5/xiii • 31. januar 2008 19 TRIBUNA Slovenski politični prostor se v pričakovanju prihodnjih volitev krčevito spreminja, na levi in na desni strani. Zdi se, kot da vsi pojmujejo jesen 2008 kot ključno prelomnico, kajti takih vrenj ni bilo od leta 1994 naprej. Levica, predvsem liberalna demokracija, je z mrzličnim iskanjem svoje identitete najprej opravila strukturni razkroj, se razdelila, da bi se nato vnovič poenotila. To vrenje je dalo pospešek Pahorjevim SD, ki so pridobivali toliko več, kolikor bolj izvzeti so bili iz homatij na levici. Čeri nekega bloka 20 Dr. Boštjan M.Turk, foto: arhiv Demokracije Na drugi strani se je krščansko-ljudski blok gibal s podobno, vendar bolj anarhično sinergijo. Akterji na tem polju so stari, prastari, kot so stare tudi njihove ambicije ustvariti enotno politično formo in se potegovati za prvenstvo na državnozbor-skih volitvah. Formula združene stranke SLS in SKD ni še popolnoma pozabljena, kot tudi ni pozabljena možnost, da bi ena ali druga stranka (najraje pa obe skupaj) tvorih neodvisen blok, nepovezan s koalicijo Slovenija in pripravljen vstopati v nove povezave, tudi in predvsem s tranzicijsko levico. Demoklejev meč nad NSi Ta čas se že kaže, da imata stranki, nosilki demokrščan-sko-ljudskega bloka na Slovenskem izjemen vpliv na javni prostor. Ta vpliv še pospešujejo mediji, ki se v pričakovanju prestrukturiranja pohtičnih razmerij odzivajo alarmantno, če ne že pretirano na vsak impulz, signal ali kretnjo, ki bi nakazovala možnosti odločilnega preloma. Izredno moč vplivanja na javni prostor je skozi vse leto 2007 ne nazadnje izkazovala kandidatura Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah. Peterletu sicer ni uspelo zmagati, mu je pa uspelo vsaj dvoje: najprej obvladovati j avni prostor, ki j e v celotnem letu živel v iluziji, da je Peterle nezlomljivi favorit tekme, kar bi pomenilo tudi veliko rehabilitacijo krščanske demokracije, ki je že slabo desetletje ni več; na drugi strani je Peterletova kandidatura pomenila Damoklejev meč za sedanjega predsednika Nove Slovenije Andreja Bajuka, čigar predsednikovanje stranki je stisnjeno pod ekstenzivni zvon kritike, češ da bi se dalo to delati bolje, ambiciozneje, z večjim dometom in večjo prebojnostjo za NSi. Peterletova kandidatura je ves čas pomenila zrcalo Bajukovi relativni neuspešnosti pri uveljavljanju idej, ciljev in identitete NSi, zrcalo, ki so ga nekateri na levi tako kot ob prelomnem kongresu 1. 2005 v Novi Gorici še stopnjevali, poudarjajoč velikost in usodnost obrisov v njem. Peterletova zgodba v drugem krogu predsedniških volitev je bila, kakršna je pač bila. Z desne ga niso volili zaradi njego- DeMOKRACUA ■ 5/XIII -31. januar 2008 ve nedecidirane politike v zvezi z vprašanji t. i. kulturnega boja, po drugi strani pa tudi zaradi vpetosti v interese tranzicijske levice, vpetosti, ki se je najbolj kazala pri izbiri njegovih najtesnejših sodelavcev. Med njimi jih je nekaj, katerih vloga je tako rekoč neposredno sporna (npr. Marko Pogorevc in Hilda Tovšak). Predsedniške volitve so prinesle predvsem spoznanje, da preživlja NSi resno krizo vodenja. Pokazale so tudi, da je stranka že dobro desetletje v kadrovski in intelektualni stagnaciji, priteguje predvsem polinteligente z ruralnih območij, gradi pa na ljudeh, ki so že onkraj zenita svojih ustvarjalnih energij, če niso tudi kontaminirani s sodelovanjem s tranzicijsko levico. Od transformacije iz SKD v NSi ta stranka ni opravila nujne kadrovske, intelektualne in »stanovske« reforme, zato pod emblemom »po-sili-ljudskosti« stagnira na obrobju, se otepa očitkov o stranki »vaških tercijalk« in se prilagaja retoriki, značilni za podeželsko volilno telo. NSi nujno potrebuje renesanso in prodor v širši prostor, potrebuje preoblikovanje iz stranke »enega problema« v Problem SLS (in NSi) ni samo njihov. Tako kot šibka NSi je tudi šibka SLS največja grožnja kontinuiteti demokratičnih sprememb. moderno demokrščansko stranko, oprto na urbano inteligenco in sodobne ljudi. Žal pot v prihodnost ne drži preko Andreja Bajuka, še manj preko Lojzeta Peterleta. Potreben bi bil kakšen mlajši človek, predvsem z izkušnjami v gospodarstvu. Šele prodor stranke v prostor, ki ji je izvorno namenjen, prodor, ki bi se odražal v dvomestnem številu mest v parlamentu (nad 10, realno pa okrog 15 odstotnih točk), je edino in nujno poroštvo za koalicijo Slovenija, da si zagotovi prevladujoče mesto v slovenski politiki. Z oslabljeno NSi je oslabljena tudi njena najmočnejša partnerica Slovenska demokratska stranka, ki se ob slabem izkupičku svoje »kolegice« lahko znajde pred nerešljivimi problemi. Slab Srotov Start Njena dvojčica SLS ima podobno usodo in tudi pri njej ta čas optimizem ni na mestu. TRIBUNA O avtorju Dr. Boštjan M. Turk je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na pariški Sorbonni. V Parizu pri založbi Téqui prav sedaj izhaja monografija, posvečena vplivom neolatinske filozofske renesanse na moderno francosko poetiko. Francosko književnost 17. in 20. stoletja uči na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predaval pa je tudi v tujini kot gostujoči profesor ali kot vabljeni predavatelj. Bil je ustanovni član Mladih krščanskih demokratov novembra 1989, predsednik SKD Ljubljana med letoma 1994 in 1997 in podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Od leta 2001 do 2002 je bil vodja strateškega sveta SKD+SLS. Od začetka je dejaven kot analitik in publicist, objavlja v veliki večini slovenskih tiskanih medijev. Rošada Janez Podobnik Bojan Šrot se že kaže kot dobro premišljen déjà vu. Kmalu bo minilo sedem let, ko se je ta scenarij enkrat že odvil. Ko je Janez Podobnik marca 2001 na kongresu v Murski Soboti odstopil od kandidature za predsednika SLS in na to mesto spustil Francija Buta, je to naredil samo začasno. V treh letih se je vrnil v sedlo, stranki pa je skupaj z bratom Marjanom le zagotovil neke vrste prepoznavnost. Podobnikova SLS je postala stranka enega problema, kot se temu tehnično reče, oblikovala se je okrog sporov, ki jih ima njen član Joško Joras s hrvaškimi oblastmi. To ni minilo brez seizmičnih tresljajev v celoten prostor. Koliko bo ta politika produktivna za Republiko Slovenijo, bo pokazal čas. SLS Bojana Šrota pa je pred veliko večjimi problemi. Preko družinske, klanske povezave z Boškom Šrotom razpolaga mlajši brat z dobesedno nuklearnim medijskim arzenalom, govorimo pač o slovenskih razmerah. Ni medija, ki bi ne bil na tak ali drugačen način povezan z enim od podjetij, ki tvorijo neizčrpen arzenal gospodarske mreže, znane pod imenom Infond Holding oz. Pivovarna Laško. Paradoks Bojana Šrota pa je, da mu je vsa ta mediateka v pogubo, ne v korist. S tem pa prihajamo do izvirnega greha bratov Šrot. Če so si hoteli poleg gospodarstva in medijev podrediti še politično stranko, bi to morali nujno narediti s tretjo osebo, ki bi jo javnost v teh navezah težko identificirala z družinskimi ambicijami »firme« Šrot. Ko pa so dali v igro najmlajšega brata, je bila to katastrofa, ki je samo čakala, da se sproži. Sprožila pa se je v parlamentarni razpravi o tajkunstvu, kjer je prišlo do nezamenljive identifikacije sedanjega predsednika SLS s klanskimi povezavami Pivovarne Laško. Od tedaj je Bojan Šrot identificiran s svojim bratom, preko njega pa s kompleksom problemov, ki jih je povzročil pohod Pivovarne na institucije oblasti. Kako nespretno so se tega lotili, kaže tudi dejstvo, da ni bil izdelan rezervni scenarij, ki bi Bojanu Šrotu omogočil mehkejši doskok na mesto predsednika SLS. Indikatorji javnomnenjske podpore so se obrnili silovito navzdol, stranka beleži priljubljenost, ki ne preseže 3 odstotkov, kar je znak za poplah prvega reda. Nihče ni ukrepal v tej smeri, nasprotno. S hipoteko tajkunskih povezav se je Bojan Šrot lotil projektov, ki so vnaprej obsojeni na propad. Prvi je bil statiranje ob prehodu Saša Pečeta iz poslanske skupine SNS pod okrilje t. i. Lipe. Peče se je odločil za politični samomor, zakorakal je po poti Saša Lapa, Marjana Poljšaka in še desetine imen, ki jih je Jelinčič briljantno izločil vsake toliko časa, da je ostal predsednik stranke. SLS s Pečetom lahko le izgubi, pridobiti nima ničesar. Nadalje, povezava z zunajparlamentarno SMS je podobna groteska, za katero nihče dobro ne ve, kaj si Bojan Šrot z njo obeta. SMS na volitvah ne doseže niti odstotka, sedaj pa naj bo nosilka preporoda SLS, ki računa na mandatarstvo v enem do dveh mandatih? In koliko je Darko Kranjc dobil na predsedniških volitvah? Rezultat se meri z desetinami odstotka. Markeš med Kafko in Stalinom Še neugodnejši pa je poseg družine Šrot v medije. Za discipliniranje osrednjega slovenskega časopisa Dela so si izbrali Janeza Markeša. Le-ta se je v dveh mesecih moral preslikati v svoje nasprotje, da je lahko postal steber najhujše cenzure. Če je prej Janeza Janšo gradil, ga sedaj ruši, bolje, pljuje po njem. Če je poprej nastopal zoper oligarhe in nedemokratične ekonomske povezave, sedaj grize po tistih, ki jih razkrivajo. Če se je zavzemal za svobodo tiska, sedaj cenzurira vse tiste, ki konkretno odgovarjajo na očitke, ki jih nanje naslavlja v svojih sobotnih kolumnah. Njegovo licemerje (najhujše, kranjsko-farške sorte) je groteskno. Njegov način, modus obstoja oziroma bivanja v javnem prostoru pa začenja vzbujati strah. Vsi so krivi za kafkovsko preobrazbo, le sam ne. Vsak, ki pove, koliko je z njim ura, se bo znašel v ognju Stalinovih orgel, s katerimi nekdanji urednik Maga v svoji slepi pameti mitraljira vse povprek, ne vede, da večina izstrelkov pristane prav v njegovi glavi. Kako je že z očitkom, ki ga kar naprej naslavlja na predsednika vlade: »Kdor seje veter, bo žel vihar«? Brez komentarja. SLS s Pečetom lahko le izgubi. Povezava s SMS je podobna groteska, za katero nihče dobro ne ve, kaj naj bi si Bojan Šrot z njo sploh obetal. In naprej? Peče, Markeš, Kranjc, in kar je še ljudi, ki so se odločili prezgodaj končati svoje kariere. Novodobni politični avanturisti, bolje samomorilci, ki predstavljajo najmočnejšo frontno pozicijo Šrotove SLS. Hišica iz kart, ki jo bo odpihnil prvi veter? Da, vendar problem SLS (in NSi) ni samo njihov. Tako kot šibka NSi je tudi šibka SLS največja grožnja kontinuiteti demokratičnih sprememb. V interesu vseh je rast vsake stranke v prostor, ki je avtentično njen. V tem je tudi rast demokracije, vsakršne, mlade, slovenske še posebej. E3 Demokracija ■ s/xiii - 31. januar 2008 21 SLOVENIJA Trgovci potrebni pregleda Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Še v Jankovičevem času so trgovci spremenili metodologijo izračunavanja razlike v ceni. Kartelno dogovarjanje treh največjih ni sporno. Na potezi so zdaj inšpektorji in drugi organi. Potreben je pregled od A do Ž. Hrana je v Sloveniji nedvomno predraga, za to pa so krivi trgovci in predelovalci. To je ugotovitev, s katero se strinjajo vsi resni ekonomisti in vsi, ki stvari podrobno poznajo. Čeprav nekatera občila v lasti lastnikov trgovskih združb v zadnjem času objavljajo podatke, da si »niti ekonomisti niso enotni pri tem« (kaj je krivo za tolikšne podražitve hrane), pa je treba dodati, da drugače govorijo le t. i. politični ekonomisti, na katere smo opozorili pretekli teden. Izgovori trgovcev Vodilni v trgovski branži nam že nekaj časa poskušajo dopovedati, da poslujejo z zelo nizkimi maržami, menda naj bi bile v Mercatorju le nekajodsto-tna in da je ne morejo še znižati. Pri tem se vsi izgovarjajo, da potrošnikom ponujajo posamezne akcije izdelkov in podobno. To, da pripravljajo akcije, je sicer res, a so tako na tržnem inšpektoratu kot v Zvezi potrošnikov Slovenije, ki so te akcije vzeli pod drobnogled, ugotovili, da so cene v akcijah pogosto višje od cen izdelkov, ki jih prodajajo v redni prodaji, zato so potrošnike opozorili na previdnost in na to, naj ne nasedajo vsemu, kar jim nekdo govori, ampak naj se raje osebno prepričajo, ali to drži. Morda bi tu dodali še navedek ene od novinark, ki je pred nedavnim zapisala, da je v času nakupovanja ujela pogovor dveh prodajalk, ko je ena potožila, da so cene v akciji višje od cen v redni prodaji, da zavajajo potrošnike in da jo je sram, ker je zaposlena v tem trgovskem gigantu. Trik v bonitetah ... Ob tem ko prodajalci zatrjujejo, da so »njihove trgovske marže nizke«, pa je prišel v javnost podatek, da trgovci služijo predvsem z bonitetami in ne z maržami. Slednje so povedali vodilni sami, zato smo nekoliko podrobneje pregledali te bonitete. Tatjana Zagorc, sekretarka Združenja agroživilskih podjetij pri GZS, je dejala, da v Sloveniji poleg trgovskih marž, ki so zaslužek trgovine, ne smemo pozabiti še na deset do petindvajset in več odstotkov bonitet, ki prihajajo po posebnem računu. Za te bonitete, ki jih trgovcem plačujejo dobavitelji, se je izkazalo, da trgovci izstavljajo posebne račune, ki imajo nekakšen značaj storitev. Sistem so v trgovskih verigah spremenili v zadnjih letih, po preverjanju, kdaj se je to zgodilo, pa smo izvedeli, da to traja že pet let. To pomeni, da marž menda res ne povečujejo, si pa zaradi spremenjene metodologije povečujejo dobiček tako, da dobaviteljem ločeno izdajajo račune za višino bonitet, ki sijih izgovorijo ali pa tudi ne. Dobavitelji namreč pogosto tarnajo, da jih veliki trgovci s tem »pritisnejo ob zid«. ... in novi metodologiji Me todologija se je očitno spremenila v času Zorana Jankoviča, ko je bil ta dejaven pri oblikovanju tovrstne politike (tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kamor omenjeno združenje sodi). Ob tem spomnimo, da so metodologijo skladno s potrebami spreminjali tudi v prejšnjih vladah, posebej Anton Rop in Mitja Gaspari sta bila mojstra za to. Gaspari je na primer dosegel spremembo metodologije celo za zajemanje podatkov v državni proračun. Namesto da bi leto imelo 12 mesecev, jih je po njegovi »metodologiji« imelo 13, vendar samo na strani prihodkov, ne pa tudi odhodkov. Kaj to pomeni za končni izid (v primeru države proračunski primanjkljaj ali presežek), razume vsak. No, podobno so spremenili metodologijo tudi v trgovskih družbah. Vedno (tudi v teoriji) je namreč veljalo, da se razni popusti, dogovorjene bonitete in podobno (kakor koli že imenujemo dogovorjeno znižanje nabavnih cen) odštejejo od prvotne nabavne cene. Ostane cena, h kateri se prišteje trgovinska marža. V dejavnosti trgovine poznajo še termin razlika v ceni, ki je dejansko prihodek trgovine. Od razlike v ceni se nato odštejejo vsi stroški dejavnosti, na koncu ostane dobiček ali pa izguba. Razlika v ceni, ki ji trgovci rečejo tudi marža, naj bi bila realni pribitek na ceno dobavitelja. Vendar v trgovski dejavnosti že najmanj pet let ni tako. Kartelno dogovarjanje Več kot očitno je, da trgovci pri tem delujejo enotno, da so dogovorjeni. Tovrstnim dogovorom rečemo kartelno dogovarjanje. Da trije največji slovenski trgovci res delujejo enotno, smo se prepričali pretekli teden. V Mercator, Spar in Engrotuš (lastnik znamke Tuš) smo poslali enaka vprašanja in jih prosili za hitre odgovore. V Sparu in Engrotušu so se zavili v molk, iz Mercatorja pa smo SLOVENIJA Trojica, ki kroji ali je krojila (Jankovič) usodo potrošnikov: Zoran Jankovič, Andrijana Starina Kosem in Boško Šrot. Bine Kordež in s tem Merkur nista del sistema kartelnih dogovorov, o katerih pišemo. prejeli (splošen) odgovor po štirih dneh. Pri tem dodajmo, da slednje doslej ni bila Mercatorjeva praksa, saj so na vsa postavljena vprašanja odgovarjali presenetljivo hitro, še isti dan, kot smo poslali vprašanja. Zelo pa nas je presenetilo, ko se je Aleksander Svetelšek, ki ni odgovoril na naša vprašanja, že dan za tem izpostavil v javnosti s kritiko vlade in vladnega predsednika, za izhodiščno točko svojega komentarja pa si je izbral četrtkovo srečanje podpredsednika vlade sosednje Hrvaške Damirja Polančeca s predstavniki vodilnih živilskopredelo-valnih podjetij oziroma proizvajalcev v sosednji državi. Svetelšek je pri tem izrabil možnost (verjetno se ne motimo, če zapišemo, da so ga k temu spodbudila tudi naša vprašanja) in dejal: »Sistematično in odgovorno brzdanje cen, kot se ga je lotila hrvaška vlada, bi lahko bil vzorec za Slovenijo...« Svetelšek se je torej prvič doslej javno izpostavil, kot so to doslej počeli lastniki Mercatorja ali njihovi 'glasniki'. Zdaj lahko pričakujemo, da se bodo oglasili še vodilni iz Spara, ki bodo kot tretji (tretji v verigi trgovskih monopolistov v državi) nadaljevali to, kar sta Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem začela pred časom. No, tudi iz Spara nismo prejeli nobenega odgovora. Vprašanja brez odgovorov in kaj smo vprašali? Naša vprašanja so bila: Kako dobaviteljem obračunavate razne bonitete, popuste in podobno? Ali je točna informacija, da jim za to izdajate posebne račune, kot bi šlo za storitve? Ali potem na bonitete obračunavate tudi drugačen DDV? Kdaj se je spremenil ta sistem? Kolikšen je približno letni znesek, ki ga zaračunavate dobaviteljem na takšen način? Na vse to smo prejeli le odgovor Mercatorja, ki se je glasil: »Z našimi dobavitelji poslujemo na osnovi sklenjenih nabavnih pogodb. Sestavni elementi pogodbe so tudi cene in ostali pogoji, ki so predmet vsakokratnega dogovora in so običajni v poslovanju med dobavitelji in trgovci v svetu in pri nas. Pogodbeni elementi se obračunavajo v skladu s pogodbo. Vsi obračuni se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje, vključno z davčnimi predpisi.« Pod odgovor se je pod- pisal Jože Sadar, direktor izvršnega področja market program. Odgovor torej, ki nič ne pove. Merkur ni del sistema ugotovili pa smo še nekaj. Medtem ko so Mercator, Engrotuš in Spar očitno kartelno povezani (na vseh področjih), kranjski Merkur ni v njihovi navezi. To je morda logično, saj prodaja večinoma drugačno vrsto izdelkov. Vprašanja smo namreč poslali tudi Binetu Kordežu, predsedniku Merkurjeve uprave. Odgovoril nam je nemudoma, in sicer: »Način obračunavanja rabatov in bonitet je vedno stvar dogovora med posameznim kupcem in prodajalcem, pri čemer se morata seveda oba strinjati oz. se odločita za neko obliko in pogoje prostovoljno. Pri tem uporabljamo dva načina, in sicer dogovor o neto nabavni ceni, ki jo potem v procesu prodaje nadgradimo z maržo za stroške našega poslovanja, ali pa za princip veleprodajne cene, na katero dobavitelj odobrava rabate oz. popuste. Izjemoma se s kakšnimi dobavitelji dogovorimo tudi za posebno sofinanciranje določenih marketinških akcij za prodajo oz. promocijo njihovih izdelkov. Pri tem DDV nima nikakršnega vpliva, ker je davčno nevtralen (se pa obračunava po enaki stopnji na neto vrednost faktur). Pogoji nabave so seveda vedno rezultat pogajanj in se s časom spreminjajo, predvsem pa so prostovoljna odločitev obeh partnerjev, če pač ne pride do posla. Ne vem sicer, s kakšnim namenom postavljate ta vprašanja - mogoče kakšna pritožba »razočaranega« dobavitelja, ki meni, da zahtevamo preveč.« Tudi Kordež ni odkril podatkov, iz odgovora pa lahko razberemo, da Merkur ni povezan v verigo Mercator - Engrotuš - Spar. Sklepamo torej lahko, da med to kartelno združbo in Merkurjem ni kartelnega dogovarjanja. Zbornica je šele 'prava' odgo vore smo iskali tudi pri Trgovinski zbornici Slovenije, ki je izločeni del Gospodarske zbornice Slovenije. Zanimalo nas je, kakšno je stališče zbornice do obračunavanja raznih bonitet, popustov in podobnega, ki ga trgovci zaračunavajo dobaviteljem, ali vedo, da jim za to izdajajo posebne račune, kot bi šlo za storitve, kdaj seje spremenil ta sistem in ali imajo podatke, kako trgovci obračunavajo končno ceno za potrošnike. V imenu zbornice nam je odgovorila Božena Drnovšek iz službe za odnose z javnostmi, odgovor pa je več kot zgovoren. Zapisala je: »Trenutno smo brez izvršnega direktorja. Gospa Marija Lah, nova izvršna direktorica, nastopi svojo službo i. februarja. Do takrat smo brez pooblastil za kakršne koli izjave pa tudi sicer ne razpolagamo s podatki, o katerih povprašujete. Glede stališča zbornice, ki se nanaša na prvo vprašanje, pa bo potrebno počakati na novo direktorico. Zahvaljujemo se za razumevanje.« Zapisanemu ob rob povejmo, da zbornica deluje že več mesecev, Marija Lah, kolikor poznamo to področje, pa je zaposlena v upravi Probanke Maribor, ki je sestavni del t. i. Šrotove hobotnice. Korak za korakom Stvari se torej postopoma odkrivajo. V Demokraciji bomo vsekakor šli po sledi. Tudi tega, kako je s knjiženj em tovrstnih bonitet z vidika računovodskih standardov, kako z vidika davka na dodano vrednost (DDV), revizorskih priporočil in podobno. Za konec dodajmo, da je čas, da tudi v te hiše stopijo davčni inšpektorji, dozorel. Urad za varstvo potrošnikov mora svoje delo nadaljevati skladno z začetim. Vse to gre seveda v dobro potrošnikov, česar za Satelškove nasvete ne moremo reči. 0 Demokracija • 5/xm ■ 31. januar 2008 23 SLOVENIJA Molčijo o menedžerskih odkupih Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije, Bor Slana UniCredit in Postna banka Slovenije ne dajeta posojil za menedžerske odkupe. Svet Banke Slovenije je tovrstna posojila označil za tvegana. Demokracija • s/xiii ■ 31. januar 2008 Bankirji molčijo, komu so odobrili 700 milijonov evrov posojil. Vodilni v bankah so se na vprašanje, ali kreditirajo menedžerske odkupe, zavili v molk ali pa se sklicujejo na določilo o zaupnosti podatkov. UniCredit, ki jo vodi France Arhar, in Poštna banka Slovenije. Za vse druge, tudi tiste, ki so se zavile v molk, pa tega ne moremo trditi. O UniCredit Bank Premier Janez Janša je v oddaji Vroči stol dejal, naj bi bile po nekaterih podatkih slovenske poslovne banke lani odobrile za 700 milijonov evrov posojil za t. i. menedžerske odkupe. Ko smo poskušali izvedeti, koliko od tega je odobrila katera od bank, so se te zavile v molk ali pa se sklicevale na tajnost zasebnih podatkov. Redke so kategorično odgovorile, da tovrstnih posojil ne dajejo, nekatere pa niso odgovorile. Premier Janez Janša je v oddaji Vroči stol tudi dejal, da je občutek ljudi, da sadovi gospodarske rasti niso bili pravično razporejeni, upravičen. Po njegovem mnenju so od različnih davčnih olajšav imeli korist le lastniki, kapital so hranili za menedžerske odkupe, medtem ko je za delavce v veliko primerih zmanjkalo denarja. Izjema le dve banki čeprav smo vedeli, da bo razkritje podatkov težko, smo na vse banke v Sloveniji naslovili ista vprašanja (objavljamo jih posebej). Zanimalo nas je, ali bodo priznali, da so kreditirali menedžerske odkupe, po katerih menedžerji za zavarovanje posojil zastavijo še ne kupljene vrednostne papirje (delnice). Za nekatere banke se v javnosti že ve, da kreditirajo tovrstne odkupe, za druge pa je bolj malo znanega. Po odgovorih, ki jih objavljamo posebej, lahko z gotovostjo zatrdimo, da menedžerskih odkupov ne financirata le banka Do kod segajo povezave? iz drugih virov smo izvedeli, naj bi največ tovrstnih posojil poleg banke Factor in banka Hypo Alpe-Adria (prva je v lasti Rigelnikove-ga Autocommercea, druga pa je v avstrijski lasti) v največji meri dale prav banke, ki so v večinski državni lasti. V enem od zadnjih člankov smo povzeli vir, naj bi tovrstna posojila v večji meri financirali tudi Gorenjska banka in Probanka. Naš dobro poučeni vir nam je zatrdil, da to ne drži. Največ tovrstnih posojil naj bi odobrile banke na Štajerskem, Celjskem in v Zasavju. Ali je le naključje, da v tem delu deluje naveza Bojan in Boško Šrot, Pivovarna Laško in Andrijana Starina Kosem, bomo še videli. Pri tem ni nepomembno, da je bila Starina Kosmova poleg tega, da je bila državna sekretarka, tudi članica nadzornega sveta NLB. Večina bank molči Prvi so nam odgovorili iz banke UniCredit pa tudi iz Poštne banke Slovenije. Zapisali so, da so podatki sicer zaupane narave, in dodali, da za zavarovanje posojil jemljejo vrednostne papirje, ampak le tiste, ki jih SLOVENIJA posojilojemalec že ima. Iz banke Sparkasse smo prejeli odgovor, da posojila zavarujejo z vrednostnimi papirji. Abanka je po njihovih besedah »v nekaj posameznih primerih kreditirala nakup delnic, ki so bile zavarovanje za najeti kredit. V takšnih primerih to ni bilo edino zavarovanje«. Odgovor vseh drugih, vključno banke Raiffeisen, je bil jasen: »Naša banka ne daje posojil na temelju zastave delnice ...« Iz Banke Koper nam je odgovoril Vojko Čok, predsednik uprave. Pojasnil je, da je to poslovna skrivnost. Podoben odgovor smo dobili tudi iz NLB. Odgovor banke Hypo Alpe-Adria je bil splošen in ni povedal nič drugega kot to, kar piše na njihovi spletni strani. Iz Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Banke Celje, Banke Domžale, Proban-ke Maribor, banke SKB, Koroške banke, Gorenjske banke, banke Factor, Deželne banke Slovenije in Banke Zasavje pa odgovorov nismo prejeli oziroma se na naša vprašanja niso odzvali. Za konec Po sklepu sveta Banke Slovenije s konca leta 2007 morajo banke, ki so tovrstna posojila zavarovale s še ne pridobljenimi vrednostnimi papirji, svoje rezerve povečati za 50 odstotkov, kar pomeni, da v bilančni vsoti tovrstna posojila štejejo kot nezavarovana. Iz tega sledi, da morajo banke svoj kapital povečati ali pa zmanjšati kreditni potencial za druge posojilojemalce. Nekateri menijo, da bi morale banke zaradi tega določila spremeniti pogoje posojilnih pogodb posameznim menedžerjem, ki so najemali tovrstna posojila. Ali se bo to res zgodilo in kaj bo, če menedžerji ne bodo mogli odplačevati tovrstnih zelo dragih posojil, pa si naš neimenovani sogovornik ne upa niti pomisliti. Dejstvo pa je, da so za tako poslovanje odgovorne uprave bank in člani nadzornih svetov. Slednji lahko za tovrstne odobritve odgovarjajo celo s svojim premoženjem. Nedvomno je namreč, da so 700 milijonov evrov tovrstnih posojil v samo enem letu odobrili tudi nadzorniki posameznih bank. 19 Andrijana Starina Kosem je bila nadzornica v Novi Ljubljanski banki. Banka Hypo-Alpe-Adria in banka Factor sta financirali menedžerske odkupe. Banke o t. i. menedžerskih posojilih VPRAŠANJA: - Ali je vaša banka odobrila kakšna posojila na način, po katerem so bile za jamstvo zastavljene delnice, za nakup katerih je posojilojemalec šele najemal posojilo? - Če je banka tovrstna posojila odobrila, me zanima, kdo je bil posojilojemalec in kolikšni so bili zneski posojila? - Ali je posojilojemalec poleg delnic zastavil še kakšno drugo obliko zavarovanja, in če je, kakšno? - Kdo je odobril tovrstna posojila? Kolikšen je skupni znesek tako odobrenih posojil? ODGOVORI: - UNICREDIT BANKA SLOVENIJA: »Naša banka, torej UniCredit Banka Slovenija, d. d., ne daje posojil na temelju zastave delnic, ki jih bo posojilojemalec s tem posojilom šele pridobil.« - NLB: »Poslovnih odnosov z našimi strankami, naj bodo občani ali podjetja, kot banka skladno z zakonodajo, kodeksom in dobrimi poslovnimi običaji niti ne moremo niti ne smemo komentirati oz. jih razkrivati.« - BANKA KOPER: »Operacije, po katerih sprašujete, praviloma niso sestavni del poslovne politike banke. Prav tako ni sestavni del poslovne politike banke javno poročanje o tovrstnih podatkih.« - HYPO ALPE-ADRIA-BANK: »Banka svojim strankam ponuja kredite, ki so lahko zavarovani na več načinov: s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, z depoziti, z vrednostnimi papirji, s točkami vzajemnih skladov, z zastavo nepremičnine, s poroki. Način zavarovanja, s katerim kreditojemalec zavaruje kredit, pa je odvisen od posameznega primera. Ponavadi se s stranko skupaj odločimo za zavarovanje, seveda pod pogojem, da pred odobritvijo kredita preverimo vse potrebne pogoje (zmožnost plačevanja obrokov, bonitete itd.). Pri nenamenskih kreditih banka preverja samo strankine bonitete, ne pa tudi namena kredita.« - SPARKASSE: »Poslovna politika banke Sparkasse, d. d., je sklepanje kreditnih poslov, ki so zavarovani s prvovrstnimi zavarovanji v skladu s smernicami Sparkasse, Sektorja v Avstriji in z regulativo Republike Slovenije. Med te ne sodi zavarovanje z vrednostnimi papirji.« - ABANKA: »V nekaj posameznih primerih je Abanka kreditirala nakup delnic, ki so bile zavarovanje za najeti kredit. V takšnih primerih to ni bilo edino zavarovanje. Ob najemu lombardnega kredita je mogoče zastaviti v ustreznem razmerju različne vrednostne papirje, tako z organiziranega trga kot tudi z neorganiziranega domačega kapitalskega trga. Podatki o posojilih so zaupne narave.« Na vprašanje, ali je posojilojemalec poleg delnic ponudil še kakšno drugo obliko zavarovanja, in če je, kakšno, pa so odvrnili: »Dodatne oblike zavarovanja so lahko različne. Kredite v skladu z veljavnimi internimi pravilniki banke odobravajo ustrezni organi banke, v večini primerov kreditni odbor banke. Tudi podatek o skupnem znesku tako odobrenih posojil je zaupne narave.« - POŠTNA BANKA SLOVENIJE: »Na podlagi vaših vprašanj vam sporočamo, da so podatki o kakršnih koli konkretnih kreditih, kreditojemalcih, zavarovanjih itd. zaupne narave in jih banke ne morejo razkrivati. Lahko pa povemo, da Poštna banka Slovenije za zavarovanje kredita vzame tiste delnice, katerih lastnik je kreditojemalec že v času najemanja kredita. Za zavarovanje kredita banka torej ne vzame delnic, kijih kreditojemalec šele namerava kupiti.« - RAIFFESEN BANKA: »Banka, ki je del mednarodne bančne skupine Raiffeisen, sledi mednarodnim smernicam na področju upravljanja s tveganji in posluje v skladu z zakonodajo. Vsak komitent ali bodoči komitent se obravnava individualno in vedno se najprej preveri boniteta in šele nato se določi oblika zavarovanja, ki pa je vedno povezana z ocenjenim tveganjem. Odnosi med banko in komitenti so poslovna skrivnost banke, zato vam na vaša vprašanja ne moremo odgovoriti.« Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 25 SLOVENIJA Kako obravnavati priseljence? Primož Pečnik, foto: Bor Slana, GPU, arhiv Demokracije Slovenija je konec lanskega leta vstopila v schengensko območje. Na ta način je pretok ljudi iz drugih držav EU postal nenadzorovan. Ali bi se morali tega, predvsem zaradi pritiska imigrantov na Italijo, bati? Evropa je postala tarča imi-gracijskih tokov iz Afrike in Azije. Število neregistriranih priseljencev se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Največji pritisk doživljajo sredozemske države EU, ki v odprtem schen-genskem prostoru predstavljajo vrata v Evropo. Mednarodne migracije spreminjajo etnično in nacionalno strukturo v ciljnih državah, zato se v ospredje migracij postavljajo vprašanja etične integracije in izzivi multikul-turne družbe. Različne skupine priseljencev se ne vključijo enako v družbo, nekatere se asimilaciji tudi upirajo. Priseljenci pogosto sledijo svojim rojakom, ki v ciljni državi že živijo in opravljajo svoj posel ali obrt. Tako imajo novi priseljenci včasih že pripravljeno okolje, v katerem bodo živeli, kar lahko oteži asimilacijo. Priseljevanje pa ima poleg kulturnega tudi ekonomsko ozadje. Večinoma v EU prihajajo neizobraženi ljudje, kar lahko pomeni težave za gospodarstvo teh držav. V drugi polovici decembra 2007 smo vstopili v schengensko območje, kar pomeni, da so države evropske petnajsterice za priseljence iz Slovenije bolj do- segljive. Slovenija za priseljence z vzhoda namreč ni ciljna država. O tem, ali je to dobro ali slabo, ne bomo sodili, dejstvo pa je, da je Slovenija razvito gospodarstvo in ima prijazno okolje, v katerem imajo priseljenci možnost, da si uredijo življenje. V iskanju odgovora na vprašanje, zakaj Slovenija ni ciljna država, je treba nekaj pozornosti nameniti odnosu države do priseljevanja. Kdo se priseljuje? Najprej je treba ločiti med begunci in ekonomskimi priseljenci. Po zakonu o mednarodni zaščiti se status begunca prizna osebi, ki se zateče v Slovenijo zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Gre torej za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, saj je njihovo življenje v državi, iz katere prihajajo, ogroženo. Institut azila je mednarodna kategorija, zato je urejen v vrsti mednarodnih aktov, tudi v Ženevski konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Prosilci za azil so za čas, ko trajajo uradni postopki, nastanjeni v azilnem domu na Viču. Tam deluje psihosocialna služba, ki ponuja prosilcem pomoč, v azilni dom lahko vstopajo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s prosilci, otrokom pa je zagotovljeno šolanje v osnovni šoli. Sicer pa se mora v azilnem domu vzdrževati red in zagotoviti spoštovanje običajnih pravil glede vstopanja in bivanja. Prosilci so preskrbljeni s hrano in z oblačili, čeprav se zgodi, da "včasih iz objektivnih razlogov zmanjka kakšen posamezen atrikel (npr. topla oblačila ob nenadnem znižanju temperatur)", pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Vendar niso vsi, ki pridejo v državo, begunci. Večina so ekonomski priseljenci, ki neupravičeno vložijo prošnjo za azil. Tukaj pa nastane problem. Ekonomski imigranti lahko drugače vstopijo v državo. To je na uraden, regi- Minister Simoniti je predstavil projekt ELMD. Vendar niso vsi, ki pridejo v državo, begunci. Ekonomski priseljenci niso upravičeni do azila. Prosilci za azil so tako rekoč zaprti v azilni dom. Nekatere to moti, drugi se s tem strinjajo. 26 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 SLOVENIJA Novosti Lani sprejet zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) je nadomestil zakon o azilu. Prinaša nekaj zaostritev v razmerju do prosilcev za azil, od tega nekaj spornih. V azilnih postopkih se širi možnost odločanja v pospešenem postopku, kar prosilca postavlja v slabši položaj, saj se že tako sooča s težavami, ker ne pozna jezika, ker se boji policije in drugih organov. Med postopkom odločanja so prosilci nastanjeni v azilnem domu, kjer jim je gibanje pogosto omejeno. ZMZ širi razloge za omejitev gibanja, zaradi česar so lahko resno ogrožene ustavno varovane človekove pravice, saj je omejitev gibanja dopustna le v izjemnih primerih. Prosilcem za azil sicer ni odvzeta prostost, dejansko pa so zaprti v azilni dom. Poleg tega prosilci nimajo prvice do žepnine in tudi ne delovnega dovoljenja, zato so na milost in nemilost prepuščeni državi. Statistika v Sloveniji V Slovenijo seje v prejšnjem stoletju priselilo veliko tujcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, veliko je prišlo tudi beguncev pred zadnjo morijo na Balkanu. Mnogi so danes slovenski državljani. Kljub vsemu je slovenska etnična struktura ostala ves čas precej homogena za evropske razmere. 31.3.2007 je bilo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS 2,013.597 prebivalcev, od tega 1.987.724 Slovencev, pri čemer jih je 31.166 začasno živelo v tujini. Tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 31.755, z začasnim prebivališčem pa 25.284. Vseh tujcev skupaj je bilo malo manj kot 3 odstotke, med njimi je bilo skoraj tri četrtine (72 odstotkov) moških. da se družba ne prilagaja posamezniku, zato mora ta praviloma narediti prvi korak, se naučiti jezika in temeljnih vedenjskih vzorcev v državi, kamor je prišel. Vendar je to težavno in korak mora narediti tudi družba. Najboljši način bi bil, da bi se tujcem omogočilo delo, vendar bi to lahko sprožilo pravi val priseljevanja, če bi se izvedelo, da npr. v Sloveniji vsak tujec dobi delo. Druga skrajnost pa je, da jih zapremo v azilni dom, kjer čakajo na morebitni azil oziroma na deportacijo iz države. Tako so se tujci prisiljeni zateči k delu na črno, v nekaterih primerih tudi v kriminal. Srečnejši poznajo v ciljni državi nekoga, ki jih je pripravljen zaposliti. Dva zelo žgoča problema moderne družbe sta tako kriminal etničnih skupin in njihova neintegracija v družbo. Ne glede na to, kdo je za to kriv -država ali priseljenci - je rezultat ta, da postajamo družba, kjer so ogrožene enake možnosti za vse. Izzivov moderne civilizacije se zaveda tudi EU, ki je leto 2008 razglasila za evropsko leto medkulturnega dialoga (ELMD). Njegova cilja sta krepitev medkulturnega dialoga kot orodja, ki lahko prebivalcem EU pomaga pri stikih s čedalje bolj odprtim večnacionalnim okoljem, ter oza-veščanje o pomenu oblikovanja dejavnega evropskega državljanstva, ki je odprto v svet, spoštuje kulturno raznolikost in temelji na skupnih vrednotah EU. »Medkulturni dialog Slovenija uvršča med prednostne vsebine predsedovanja EU. Zaveda se priložnosti, ki jo ima kot predsedujoča EU, saj lahko prispeva k medkulturnemu dialogu znotraj EU in v svetu, ki je zasnovan na skupni, vendar raznoliki dediščini, in se pojavlja skozi različne načine življenja državljanov ter vseh, ki začasno ali stalno živijo v EU,« so zapisali na spletni strani ministrstva za kulturo. Morje interesov Cilji integracije in medkulturnega spoštovanja pa so ogroženi, če so vsi tujci, ki pridejo v Slovenijo, deležni enake, nenaklonjene obravnave. Odgovornost za to je predvsem na strani države in ekonomskih imigrantov, ki bi v Slovenijo lahko prišli na drugačen način. Tako tudi begunce, ki v Sloveniji iščejo zaščito, mečejo v isti koš kot ekonomske imigrante, do katerih pa ima Zahod čedalje večji odpor. V družbi obstaja konflikt interesov med zagovorniki priseljevanja in spoštovanja pravic priseljencev ter tistimi, ki se priseljencev bojijo predvsem zaradi služb. Zato ravnanje države na tem področju ni lahko. Poleg opisanega je težava tudi v tem, da zagotavljanje pravic in primernih življenjskih razmer zahteva svoj del v proračunu, česar pa ni lahko dobiti. Res pa je, da se tudi Slovenci še nismo dovolj odprli tujim kulturam in se pripravili na izzive modernega časa, zato se priseljenci pri nas težko vključijo v družbeno življenje. Svoje dodajo tudi novinarji, ki poročajo samo o tem, kadar gre kaj narobe, posledica pa je, da smo Slovenci nezaupljivi do priseljencev. No, morda pa so za to krive tudi slabe izkušnje iz preteklosti. E 27 Tujci za delo potrebujejo delovno dovoljenje. Demokracija • s/xin • 31. januar 2008 Na meji imajo zaradi ekonomskih beguncev težave tudi politični, kipa jih je zelo malo. striran način z veljavnimi dokumenti. Nekateri tujci za vstop v Slovenijo potrebujejo vizum, ki je časovno omejen. Tujec je lahko neprijavljeno v Sloveniji le 90 dni v polletnem obdobju. Po tem času si mora pridobiti dovoljenje za prebivanje. To je lahko začasno ali trajno. Zakon o tujcih obravnava tudi "integracijo tujcev". Tako država zagotavlja pogoje za vključitev tujcev z dovoljenjem za prebivanje v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje. Po besedilu zakona o tujcih država organizira tečaje slovenščine, druge izobraževalne programe, jih seznanja z našo kulturo, s pravom in z zgodovino, organizira skupne prireditve s slovenskimi državljani za spodbujanjemedsebojnega spoznavanj a in razumevanja. Država obljublja veliko. Pod določenimi pogoji podeli tudi delovno dovoljenje in državljanstvo. Državljani članic EU delovnega dovoljenja ne potrebujejo, saj je v EU zagotovljen prost pretok ljudi, blaga in storitev, po vključitvi Slovenije v schengen pa za vstop v državo ne potrebujejo ničesar več. Integracija in asimilacija Pri migracijah etnično različne populacije je zelo pomembna integracija v družbo. Povsem razumljivo je, Priseljenci si delo iščejo pri rojakih. Nova Gorica Od cest in turizma do igralništva Maruša Mihelčič, foto: arhiv Demokracije, Bor Slana/BOBO Goriško je 22. in 23. januarja obiskala vladna delegacija, v kateri je bilo pet ministrov s predsednikom Janezom Janšo na čelu in številni državni sekretarji, ki so nadomeščali odsotne ministre. Obisk je vlada namenila predvsem preverjanju stanja na področju gospodarstva, zdravstva, šolstva in sociale. Skupaj s poznavalci je analizirala spremembe in novosti, ld so se zgodile od njenega zadnjega obiska. Problematičen promet Aprila 2006 je Janez Janša skupaj z ministri oziroma državnimi sekretarji obiskal več kot 70 lokacij z namenom, da bi se na terenu seznanili z razvojnimi potenciali in aktualno problematiko regije. Ugotovili so, da so največja ovira slabe prometne povezave, drugače pa naj bi imelo to območje dobre možnosti za gospodarski razvoj, predvsem na področju turizma. Po statistiki je bila v letu 2006 Goriška nad slovenskim povprečjem, in to predvsem zaradi nizke brezposelnosti, izstopali pa so tudi po številu študentov glede na število prebivalcev. Četrta slovenska univerza v Novi 28 Gorici naj bi povezala in okrepila sodelovanje med tehnološko naprednimi podjetji, študenti in visokošolskimi zavodi. Vlada se je sešla z upravo družbe Hit, ki je zbranim predstavila svoje poslovanje in investicije v turistično infrastrukturo. Udeležence so seznanili tudi z načrtovano graditvijo najsodobnejšega turistično-zabavišč- nega centra v tem delu Evrope. Minister za finance Andrej Bajuk je pozdravil ambiciozne načrte družbe Hit, saj bi po njegovem mnenju tak objekt lahko postal generator turističnega razvoja v tem delu Slovenije. Za vključitev v FAIR Janez Janša je skupaj z nekaterimi državnimi sekretarji odšel v Instru- Vlada Janeza Janše je drugič obiskala Goriško. Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 mental Technologies v Solkanu. Zaposleni so vladi podrobno predstavili svoj položaj na svetovnem trgu diagnostike in in-strumentacije za vrhunsko znanost ter načrte za prihodnje delo. To visokotehnološko podjetje, ki ga vodi direktor Rok Uršič, se zavzema za vključitev Slovenije v projekt FAIR, enega prvih tovrstnih projektov v programu Evropskega strateškega foruma za graditev raziskovalne infrastrukture (ESFRI). Slovenija naj bi se v iniciativo ESFRI vključila tako, da bi na posameznih viso-kotehnoloških področjih razvili vrhunske kompetenčne centre, ki so potrebni pri postavitvi in upravljanju kompleksne raziskovalne infrastrukture. Tovrstni center predvidevajo v Novi Gorici. Podjetje Instrumental Technologies se ukvarja tudi s pospeševalniki osnovnih delcev. Tovrstnim projektom ESFRI namenja več kot 5,2 milijarde evrov, kar bi še pospešilo njihov POKRAJINE Janez Janša v podjetju Instrumental Technologies razvoj, drugi slovenski visoko-tehnološki industriji pa omogočilo prodor na tuje trge in nove priložnosti, kar bi seveda prineslo tudi visoke dobičke. »Bronasta« Goriška Severna Primorska se je glede na gospodarske kazalnike znova prebila na tretje mesto med slovenskimi pokrajinami. Po višini bruto domačega proizvoda na prebivalca dosega več kot 95 odstotkov slovenskega povprečja in več kot 83 odstotkov evropskega. Severna Primorska se razvija hitreje kot drugi deli v Sloveniji pa tudi v Evropi. Od slovenskega povprečja odstopa tudi po nizki stopnji brezposelnosti. Najnižja je na Cerkljanskem in Idrijskem, kjer je lani znašala le 1,5 odstotka. Nekoliko višja je v Zgornjem Posočju, kjer je 6,9-odstotna, a še vedno za pol odstotka nižja od slovenskega povprečja. Prihodnost v turizmu obisk je vlada končala na posvetu z vidnejši gospodarstveniki, župani in s poslanci te regije. Premier poudarja, da je glavni potencial Goriške v turizmu, regijo pa je označil kot eno najzanimivejših v Sloveniji. Pohvalil je nje- no učinkovito črpanje evropskih sredstev. Pogovarjali so se o aktualnih problemih, največ zanimanja pa je veljalo graditvi novega zabaviščnega centra. Tega vlada vsekakor podpira, vendar bo pri tem upoštevala tudi voljo lokalnega prebivalstva. Ne bo ravnala proti večinski volji, če pa bo do graditve Ključna težava na Goriškem so še vedno neustrezne prometnice. prišlo, želi konkretne odgovore v zvezi z lastniškim deležem centra in upoštevanje okoljskih predpisov. Predstavniki Hita so poudarili, da je projekt zelo produktiven, celovit in da so pogajanja s podjetjem Harrah's Entertainment v zadnji fazi. Zupani goriške regije so izrazih tudi željo, da bi uporabljali objekte, ki so v lasti obrambnega ministrstva, in objekte, ki so ob vstopu v schengensko območje ostali prazni. Omenjene prostore bi namenili lokalnim skupnostim. Srečanje so zbrani skleni športno, in sicer z nogometno tekmo, katere izkupiček je šel v dobrodelne namene. Problemi ostajajo Ključna težava na Goriškem je še vedno neustrezna prometna infrastruktura. Država je v svojo resolucijo nacionalnih razvojnih projektov do leta 2023 sicer vključila četrto razvojno os s krakoma keltike proti Go-doviču in predorom v Poljansko dolino, saj se vsi zavedajo, da brez ustreznih prometnih povezav ni razvoja. Med žgočimi temami so izpostavili medobčinski projekt preskrbe z vodo, graditev čistilnih naprav, sanacijo plazov ter zaplete pri poimenovanju pokrajine. Obisk je nekoliko zasenčil tudi simbolični protestni shod, ki ga je pripravila Zveza sindikatov azbestnih bolnikov. IS Program obiska Glavnina dogajanja je bila 23. januarja. Vlada je svoj obisk začela z delovnim posvetom na dvorcu Zemono pri Vipavi, nato pa so člani delegacije opravljali svoje obveznosti po posameznih področjih. Ministrica za visoko šolstvo, znanost in razvoj Marjetka Kucler Dolinar je že v sredo, 22. januarja, v spremstvu državne sekretarke na ministrstvu za šolstvo in šport Alenko Šverc obiskala novogoriško gimnazijo ter se udeležila posveta s postojnskimi in z novogori-škimi srednješolci. Pot sta nadaljevali v Rožno dolino, kjer so odkrili obeležje pred vilo Rafut, kjer naj bi svoje prostore kmalu dobila podiplomska fakulteta Univerze v Novi Gorici in raziskovalna postaja novogoriškega Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Skupaj s predsednikom vlade, z Milanom Zverom in Zofijo Mazej Kukovič je po posvetu vlade ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman obiskala Center za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka v Vipavi. Z ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom in ravnateljico centra Erno Žgur se je pogovarjala o odprtih vprašanjih. Delegacija je pozitivno ocenila delo centra. Ministri so poudarili, da je medsektorski pristop pravilen, čeprav velikokrat prihaja do nejasnosti pri razmejitvah pristojnost med zdravstve-no-terapevtsko, vzgojno-izobraževalno in socialno funkcijo zavoda. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič se je srečala z Marjeta Cotman je obiskala Center za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavi. vodstvom šempetrske bolnišnice in novogoriškega zdravstvenega doma. V sredo se je na Primorskem mudil minister za kulturo Vaško Simoniti. Sešel se je z novogoriško podžupanjo Darinko Kozinc in še z nekaterim predstavniki občine. Seznanil se je tudi s problematiko in načrti muzeja v Kromberku, predvsem pa s predlogom, da bi v Gorici oblikovali nekakšno kulturno celoto. Predstavili so mu zamisel o povezovanju čezmejnega kulturnega prostora Nove Gorice, Šempetra in Gorice, kjer bi bile kulturne dobrine oproščene davkov. Idejo je presodil kot obetavno, vendar ni mogel potrditi njene uresničitve. Minister je poskušal rešiti tudi zaplet med idrijsko in cerkljansko občino, zaradi katerega je knjižnica v Cerknem že od novega leta zaprta. Simoniti je poudaril nujnost delovanja knjižnice in zahteval, da pristojni nemudoma razrešijo spor in omogočijo njeno normalno delovanje. Cestna infrastruktura v regiji ni ugodna. Demokracija • 5/xin • 31. januar 2008 29 SLOVENIJA Na spolzkih avtocestnih tleh Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven,Thierry Monasse/STA Le dve leti po tem, ko so za promet odprli avtocestni odsek Trojane-Blagovica in predore na njem, seje izkazalo, da vozna površina v predorih ni dobra. Stroški popravila predorov bodo znašali blizu milijon evrov. Vozišče v trojanskih predorih je spolzko. Neprimernost voznih površin, zaradi katere je hitrost vožnje skozi trojanske predore v deževnem vremenu omejena na 60 kilometrov na uro, je pokazala analiza dunajske tehniške univerze. Izkazalo pa se je, da imajo z voznimi lastnostmi betona v predorih težave tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Neustrezna površina Dunajska univerza je pred časom opravila analizo tornih sposobnosti betonske vozne površine v trojanskih predorih. Ugotovili so, da ta sicer izpolnjuje zahteve zelene knjige iz leta 1989, vendar pa ne izpol- njuje današnjih zahtev slovenske zakonodaje. Po izsledkih analize je kakovost betona v predorih sicer ustrezna, slabše pa je z njegovo odpornostjo proti drsenju in hrapavosti. Več kot pol voznih površin v predorih je zelo slabo odpornih proti drsenju, 34 odstotkov slabo odpornih, 8 odstotkov pa srednje odpornih. Merjenje hrapavosti je pokazalo, da je slaba četrtina voznih površin zelo slaba, dobra polovica slaba in le 18 odstotkov je srednje dobrih. Avstrijski strokovnjaki so podali tudi več predlogov za izboljšanje voznih površin, in sicer postopke abrazije ali preplastitev. Slednja bi bila najboljša rešitev, vendar pa je desetkrat dražja od metode abrazije oziroma »hra-pavljenja« površine. Kot je na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani dejal Johann Litzka, eden od avtorjev analize, je pri odločitvi za metodo izboljšav treba upoštevati predvsem izkušnje s posameznimi metodami. Kljub vsemu nobena od navedenih metod ne bo poceni, sploh če upoštevamo, da je do zapleta prišlo komaj dve leti po odprtju predorov. V zagovor tako ministrstvu, inženiringu in projektantom kot tudi izvajalcem sicer govori dejstvo, da so bile vse pogodbe za graditev predorov podpisane že pred letom 2004, ko današnji standardi odpornosti proti drsenju še niso veljali, ampak so veljali standardi že omenjene zelene knjige. A ne glede na to je na prvem mestu varnost voznikov in standardi pri tem niso toliko pomembni. Po navedeni teoriji torej za nastale razmere ni kriv nihče (ali pa vsi). A obnovo vozišča bo kljub temu treba plačati in postavlja se vprašanje, iz čigavega žepa bo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) pridobila sredstva. Kdo je kriv? Minister za promet Radovan Žerjav je dejal, da ima zgodba svojo zgodovino in je bila »skuhana med samo izgradnjo predorov«. Zagotovil je, da sanacije vozišča ne sme plačati Dars in je tudi ne bo, ampak mora velik del odgovornosti prevzeti inženiring investicije - projektanti, inženirji in nadzor. Tako je Žerjav posredno vendarle našel krivca - Družbo za državne ceste (DDC), ki je prav tako državna, zato se zdi, da je minister ravnal prav, ko je neodvisno analizo naročil sam (in te naloge ni prepustil Darsu ali DDC). Prejšnji teden se je sešla tudi nova uprava Darsa. Kot je na tiskovni konferenci poudaril novi predsednik uprave Tomi-slav Nemec, bo izvajalec s sanacijskimi deli začel najkasneje spomladi. Dars je po njegovih besedah družbi DDC že naročil, naj se s partnerji dogovori o delitvi stroškov pri obnovi cestišča. Po njegovem mnenju bi si jih morali razdeliti nadzorniki, projektanti in izvajalci. 30 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 SLOVENIJA Šentviški predor do junija Druga zgodba, ki zadnje mesece buri slovensko javnost, je graditev predora v Šentvidu. Dela, ki so pred nastopom novega vodstva Darsa 25. oktobra lani praktično zastala, so v tem času v polnem teku, predor pa naj bi bil prevozen do sredine leta. »Z izvajalcem smo dosegli dogovor, da bosta glavni predorski cevi odprti do 30. junija in dela ta čas potekajo po načrtih,« je dejal predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec. Uprava si po njegovih besedah prizadeva, da bi se kmalu dogovorili tudi o izvedbi druge faze avtocestnega odseka Šentvid-Koseze, ki zajema priključek iz predora na Celovško cesto. Ta del naj bi bil končan do turistične sezone prihodnje leto. Prva faza naj bi bila torej končana in predor prevozen 30. junija letos. Po zadnjih podatkih delavci SCT terminski načrt celo prehitevajo. Gre za predor, katerega izkopna dolžina leve cevi znaša 1033 metrov, desne pa 1059 metrov. Ne glede na varnostne standarde vozišč pred letom 2004, po katerih so bile pogodbe podpisane, je na prvem mestu varnost voznikov. jerskih predorih ne izpolnjujejo v celoti pogodbenih določil glede tornih sposobnosti vozišča,« pravijo na Darsu in dodajajo, da ne nameravajo plačati ničesar. Od pogodbenih partnerjev bodo zahtevali, da v skladu z načeli dobrega poslovanja sami odpravijo pomanjkljivosti. »Družbi DDC svetovanje inženiring smo v ponedeljek, 21. januarja 2008, naročili, da se s pogodbenimi partnerji (nadzorni inženir - izvajalec - projektant) dogovori o sanaciji (hrapavljenju) betonskih vozišč v predorih in financiranju potrebnih del. Če dogovor med pogodbenimi partnerji, ki so sodelovali pri izvedbi betonskih vozišč v predorih, ne bo mogoč, bo Dars sam kril stroške sanacije in jih nato od odgovornih izterjal po sodni poti,« napovedujejo v Darsu. V družbi tudi menijo, da bi bilo vsako izogibanje odgovornosti nekorektno do uporabnikov avtocest. »Kolikor smo seznanjeni, je DDC v torek, 20. januarja, javno priznal, da se čuti soodgovornega za spolzko vozišče v predorih in da računa, da bodo tudi drugi udeleženci prevzeli svoj del odgovornosti,« so še dejali na Darsu. Direktor DDC je zdaj še Metod Di Bati-sta, vendar mu februarja letos poteče mandat. Nadzorni svet o Slaku Nadzorni svet Darsa je na seji pretekli teden začel razpravo o zamenjavi predsednika nadzornikov Francija Slaka, vendar je ni končal. Kdaj bodo glasovali o zamenjavi prvega nadzornika Darsa, ni znano. Zamenjavo v vrhu Darsa je že v začetku svojega mandata napovedal minister za promet Radovan Žerjav. »Menim, da je treba zamenjati tudi vodstvo nadzornega sveta Darsa, saj bi na takšen način stvari postavili res na nove temelje, zgodovino pa je treba pustiti ob strani in graditi na novo. Prepričan sem, da bo dogovor kmalu sprejet in bodo tudi te stvari kmalu udejanjene,« je pred časom v pogovoru za našo revijo dejal minister. Prvi nadzornik Darsa Franci Slak 0 imenih Projektant predorov (projektno-tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja) Trojane in Podmilj, Novi predsednik Darsa Tomislav Nemec Z vprašanjem, kdo je zakrivil, da so strokovnjaki vozno površino v trojanskih predorih ocenili kot nezadostno, smo se obrnili na Dars. Pojasnili so nam, da Dars kot naročnik graditve tako avtocest kakor tudi predorov zahteva, da ti objekti stoodstotno ustrezajo prav v vseh pogledih, tudi z vidika drsnosti vozišča. »Iz izsledkov avstrijske študije sledi, da betonska vozišča v šta- ki sta bila za promet odprta avgusta 2005 hkrati z 8,2 km dolgim avtocestnim odsekom Trojane-Blagovica, ter predorov Jasovnik in Ločica (za promet sta bila odprta hkrati z avtocestnim odsekom Vransko-Trojane junija 2002) je podjetje IRGO Consulting, d. o. o., Ljubljana (odgovorni projektant dr. Jakob Likar). Pogodbeni nadzorni inženir je bil DDC svetovanje inženiring, d. o. o.; odgovorni nadzorni inženir Silvester Kosec (za predore Jasovnik, Ločica, Podmilj, medtem ko je graditev predora Trojane nadziral približno do polovice projekta, nato pa je nadzorstvo prevzel Marko Žitnik, ki je bil tedaj še zaposlen na DDC, danes pa je na Direkciji RS za ceste). Čeprav je krivec v bistvu znan, so nekateri prepričani, da davkoplačevalci zaradi tega ne bodo nič Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 na boljšem in bodo popravilo plačali v vsakem primeru - ali prek državnih družb Dars in DDC ali pa prek SCT, ki mu je nova uprava Darsa nedavno priznala sredstva, formalno namenjena dokončanju šentviškega predora. Ali bo z novim vodstvom družb, ki skrbijo za slovenske avtoceste, kakšen evro več vendarle ostal v naši denarnici, pa je seveda vprašanje. E 31 Bo predor v Šentvidu prevozen že junija? ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Zaščitni zakon je dosežen Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Stoka pogreša opravičilo Italije za krivice, ki jih je fašizem storil Slovencem. Pričakuje tudi opravičilo Slovenije, saj je bil v času komunizma finančno podprt le del slovenske manjšine. Primorske novice so tiste, ki prihajajo v stik tako z eno kot z drugo stranjo in bodo imele zato tudi dobro razvojno možnost, kolikor se bodo znale in mogle povezati s Primorskim dnevnikom. Katere probleme slovenske manjšine v Italiji bi izpostavili? Problem je naša glasbena šola. Radi bi prišli do slovenskega oddelka na konservatoriju v Trstu, ki ga predvideva tudi zaščitni zakon, pa do tega ne pride. Zadeva za zdaj stoji. Imamo kar dve glasbeni šoli: Glasbeno matico in Glasbeno šolo Emila Komela na Goriškem, ki ima skoraj 600 gojencev. Naslednji problem so šole oziroma pravni status profesorjev, ki tudi še ni urejen. V zamejstvu imamo šole vseh stopenj in vrst - od vrtca, osnovnih šol, klasične gimnazije, trgovske šole, učiteljišča do univerze. Število in zaposlitev domače sile ni problem, dovolj je je na razpolago, s Slovenijo pa imamo stalne stike. Kako gledate na odprto mejo, zdaj ko je Slovenja stopila v schengensko območje. Kaj to pomeni za zamejske Slovence? Že večkrat sem poudaril, da je dobro, da pri tem nismo preveč evforični. Kot pravnik se dobro zavedam, da bodo države obstajale še naprej, vsaka bo imela še naprej svojo administracijo, svojo specifiko, svoje zakone itd. Res pa je, da ima to, da zdaj lahko kar tako prehajamo mejo, dober psihološki učinek! To je čudovit občutek! Iz otroštva se spomnim, kako so na meji preiskovali potnike. Če si nesel en kilogram sladkorja več, si ga moral stresti v travo. Prva povojna leta so na meji pri Trstu streljali ljudi, kar se danes rado pozablja. Potem je prišla prepustnica in stvari so se začele premikati. Danes pa je Kako ocenjujete delovanje Sveta slovenskih organizacij (SSO) v zadnjih dveh letih? Predsednik SSO sem dobri dve leti. Po prvem letu polaganja temeljev naši krovni organizaciji in iskanju primernih rešitev je bilo lansko leto zelo plodno. Organizacijsko se je SSO kar dobro postavil na trdna tla, saj ima v svoji sredi okoli 150 društev, klubov in drugih športnih, družabnih, verskih in kulturnih organizacij. Ustalil se je tudi odnos z drugo slovensko krovno organizacijo SKGZ, ki jo vodi Rudi Pavšič. Zdaj vemo, kje imamo vsak svoje pristojnosti. Danes je Slovencev v Italiji, v Trstu, Gorici, Vidmu in Kanalski dolini, okoli 100.000. Leto je bilo uspešno tudi zato, ker nam je skupaj s SKGZ uspelo, da smo prišli do zakonov, za katere smo si prizadevali desetletja. Konec leta 1999 smo dobili prvi zakon za obmejna območja, 2001 pa zaščitni zakon, čeprav je pomanjkljiv. Med drugim nas, SSO, 32 V zamejstvu bi radi, da bi bila slovenska televizija glas, ki bi segal v vsako slovensko družino. v SSO, SKGZ in Slovenski skupnosti, edini slovenski stranki v Italiji, prizadevati, da se zakoni ustrezno dopolnijo in udejanjijo. Kako so se začeli ti zakoni izvajati? Izvajanje se je začelo polagoma. Italijanski predsednik Gior- Omenim naj še mesečnik Mladika. Med časopisi, ki prihajajo iz Slovenije, je najbolj razširjen tednik Družina, svojčas je bil priljubljen Mag, berejo pa tudi Demokracijo. Delo pa se v našem okolju ni usidralo; sicer pa o zamejstvu zadnje čase nič ne poroča - kot da ne obstajamo. Demokracija • s/xjii -31. januar 2008 ne obravnava kot skupnosti, ampak kot posameznike. Nato smo dobili deželni zakon v deželi Fur-laniji-Julijski krajini, ki na podlagi državnega zaščitnega zakona obravnava tudi naše stanje. Lani spomladi je slovenski državni zbor sprejel zakon, ki obravnava Slovence v zamejstvu in po svetu. Normativno bazo zakonov torej imamo, zdaj pa si moramo gio Napolitano je dokončno odobril seznam 32 obmejnih občin, v katerih živi slovenska narodna manjšina. Na podlagi tega dekreta in zaščitnega zakona je paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon, lahko začel s prvimi koraki in obravnava odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Na območju 32 občin se je začelo izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic in tako smo tudi v tržaški občini prvič prišli do dvojezičnih izkaznic. Se veliko stvari pa ostaja odprtih, predvsem vidnost in slišnost televizijskih programov za obe strani. V zamejstvu bi radi, da bi bila slovenska televizija glas, ki bi segal v vsako slovensko družino, saj ima prav gledanje in poslušanje slovenskih programov velik pomen za ohranjanje slovenskega jezika. Kako pa je s slovenskimi časopisi v Italiji? Ali zamejci berejo časopise iz Slovenije? Kar se tiče tiska, se Slovencem ne godi slabo; imamo Primorski dnevnik, ki postaja čedalje bolj skupno glasilo Slovencev tako na levi kot na desni politični strani. Tu so še tedniki: Novi glas in Dom, ki se naslanjata na krščan-skodemokratski tabor, ter Novi Matajur, ki je bolj levo usmerjen. ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Tedenski utrip Rudi Pavšič, predsednik SLOMAK SREČANJE S PREDSEDNIKOM Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) Rudi Pavšič je vodil delegacijo, ki jo je v ponedeljek v Ljubljani sprejel predsednik Republike Slovenije DaniloTurk. V delegaciji so bili tudi predsedniki sedmih krovnih organizacij iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije. Obisk je pomenil priložnost za celovito oceno manjšinskega položaja v času predsedovanje Slovenije Evropski uniji, izjavlja SLOMAK. V štirih sosednjih državah je položaj Slovencev različen. Ponekod gre za pozitivno raven zaščite na institucionalni ravni in njeno uresničevanje, drugje pa so težave že, ko gre za formalno zaščito in priznanje ali udejanjanje podpisanih dvostranskih pogodb. Pomembno je, da se nekatera vprašanja rešijo v duhu nove Evrope, ob spoštovanju človekovih pravic in v prepričanju, da bo leto medkulturnega dialoga predvsem leto boljšega in temeljitejšega obravnavanja vprašanj manjšin v Evropi, je zapisal SLOMAK še pred srečanjem s predsednikom Republike Slovenije Danilom Turkom. SKUPNO ZASTOPSTVO IZVEDLJIVO V žarišču delovnega srečanja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ob koncu tedna sta bili predvsem dve temi: prizadevanja za usklajevanje stališč med osrednjimi organizacijami in nadaljevanje jezikovne pobude. Glede upoštevanja SKS v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) je predsednik SKS Bernard Sadovnik prepričan, da bi bil dogovor z nekoliko dobre volje zelo hitro mogoč. Za premik z mrtve točke daje SKS v razpravo svoj predlog. Vse tri zastopniške organizacije bodo enakopravno zastopane. Letno bo predsednik koordinacijskega odbora predstavnik ene izmed treh zastopniških organizacij. Ta bi bil hkrati predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost. Tako bi imeli tudi že govornika narodne skupnosti, povzema predlog Bernard Sadovnik. Za sodelovanje tako v ožjem korodinacijskem odboru kakor tudi v razširjenem pa predlaga tudi manjšinske govornike strank in predstavnika Enotne liste. Prepričanje, da bi bil na takšni podlagi mogoč dogovor o pomembnih vprašanjih. Z vidika nadaljevanja jezikovne pobude pa želijo predstavniki SKS pripeljati ljudi, še posebno tiste, ki govorijo slovensko narečje, do spoznanja, da je vsako narečje spoštovanja vredna vrednota. Politične organizacije koroških Slovencev čakajo še druge pomembne odločitve, ki bodo ključne za uresničevanje ciljev na področju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona. Med poglavitnimi temami Zalka Kuchling, prva podpredsednica SKS in članica kolegija deželnega šolskega sveta za Koroško, navaja mesto vodje oddelka za manjšinsko šolstvo. Bernard Sadovnik, predsednik SKS občutek, da lahko greš čez mejo, ne da bi te kdo vprašal za dokumente, zelo lep. Zelo smo zadovoljni, da se je Sloveniji kot prvi iz Jugoslavije uspelo vključiti v EU, pa ne le to - zdaj bo šest mesecev vodila EU, zaradi česar smo izjemno ponosni na svojo matično domovino. Kakšen je vaš pogled na evropsko leto medkulturnega dialoga glede na to, da imate kot zamejec oziroma član slovenske manjšine zelo bližnje izkušnje s stikom dveh kultur? Zelo zanimivo, da je bila slovesnost na začetku leta medkulturnega dialoga v Ljubljani. Zamejske Slovence kultura bolj kot katera koli druga stvar povezuje z matično domovino Slovenijo in to vidimo kot nekaj zelo pozitivnega, saj bo kultura vse te evropske narode združila. Kultura tudi ne more mimo dejstva, da je v Evropi okoli 50 milijonov pripadnikov manjšin in mi smo ena od njih. Še do pred kratkim sem bil član European Free Ali-ance (Evropske zveze narodnih strank), v kateri je bilo kar 26 vpisanih manjšin. Menim, da bodo evropske manjšine v letu medkulturnega dialoga veliko pridobile. V bližnji prihodnosti v zamejstvu načrtujemo evroprojekt z imenom Jezik, v katerem bosta obe krovni organizaciji enakovredno zastopani in bo obravnaval stanje zamejskih Slovencev, predvsem Benečijo, ki ima osnovno in srednjo šolo, nima pa še dovolj dvoran in kulturnih domov, kjer bi se lahko kulturna društva srečevala. Prepričan sem, da nas bo ta evroprojekt uveljavil v Evropi. f i T f t f t I Kultura je torej žarišče slovenstva v zamejstvu. Seveda, kultura je poleg narodne zavednosti in pripadnosti tista podlaga, ki omogoča ohranjanje slovenstva. Dobro je, da se nam zdaj za naš obstoj ni treba bati. Nihče nam ne dela ne fizične ne psihološke krivice in živimo svobodno. Toda še danes pričakujemo, da se bo Italija opravičila za vse gorje, ki ga je prizadela slovenski narodni skupnosti v času fašizma. Takega javnega opravičila, kot ga je zmogla Nemčija za gorje nacizma, Italija ne zmore, kaj šele da bi povrnila moralno in drugo škodo. Samo pomislite - 20 let so bila vsa kulturna društva zaprta, v cerkvah se ni smelo govoriti slovensko, slovenščina je bila zaprta v hiše. To je bilo zelo hudo šikaniranje in zatiranje. Kako pa je slovenska manjšina občutila politični sistem v Sloveniji pred osamosvojitvijo? SSO goji demokratične in krščanske vrednote, zato smo bili vse povojno obdobje do razpada Jugoslavije prezrti. Komunistični sistem je privilegiral in finančno podpiral samo levičarski del slovenske manjšine v Italiji, tistega torej, ki je podpiral komunizem. Samo proti koncu smo bili deležni nekaj naklonjenosti v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ignoriranje je bila velika krivica, ki bi jo morala Slovenija popraviti, pa v zvezi s tem prav tako nismo bili deležni niti najmanjšega opravičila. Kakšna pa je bila vloga slovenskih duhovnikov v zamejstvu? Primorska duhovščina je v vsej zgodovini, posebno pod fašizmom, opravila veliko zgodovinsko vlogo za ohranitev narodne zavesti. Duhovniki so si vedno prizadevali in se bojevali za ohranitev slovenskega jezika tako v Trstu kot v Gorici, enako vlogo so imeli tudi naši čedermaci v Benečiji in Kanalski dolini. Še vedno imamo slovenske župnije s slovenskimi župniki, vendar je njihovo število precej manjše. Vedno smo se naslanjali na koprsko škofijo pa tudi na ljubljansko, da so poslali kakšnega duhovnika v naše kraje. Maše v slovenščini so v Trstu v 13 župnijah, tudi v središču mesta. Podobno velja za Gorico. Slovenski duhovnik je tudi na Višarjah v Kanalski dolini. Bojim pa se, kaj bo čez kakšno desetletje, saj so vsi duhovniki že precej stari. Vera je sicer stvar posameznika, toda dejstvo, da člo- vek prihaja k izključno slovenski maši, je dobro za ohranitev slovenstva in narodne zavesti. Vedno si bomo prizadevali, da bomo v stikih tržaškega škofa s Slovenijo dobili sveže moči, ker mislim, da bi bilo to treba ohraniti. B Demokracija • 5/XIII • 31. januar 2008 33 TUJINA r. : Brezzobi alpski tiger Ana Mullner, foto: Reuters V mondenem švicarskem letovišču Davos seje v nedeljo končal letni posvet Svetovnega gospodarskega foruma. Petdnevni forum je že tradicionalno minil v znamenju navzočnosti svetovne gospodarske, politične in medijske elite. Letošnje srečanje v Davosu je VV bolj kot na kar koli drugega ' ' spominjalo na oddajo Kdo želi postati milijonar, na katerem so najbogatejši ljudje na svetu s svojimi možganskimi nevihtami tekmovali, kdo bo v krajšem času ponudil odgovore na najbolj žgoča svetovna vprašanja,« so nedavno minuli vrh gospodarske elite komentirali v britanskem Timesu. Že 37. letno srečanje nam tudi tokrat ni prineslo praktično nič novega. Tudi letos je bilo mogoče slišati kup obljub in zavez, a pra- ksa je že pokazala, da se te le redkokdaj uveljavijo. Ali je Svetovni gospodarski forum (SGF) že dokončno izgubil svoj potencial in se iz nekoč uspešne in ambiciozne organizacije prelevil v deba-tni klub salonskih levov? Zbrana elita Da je vsakoletno srečanje v Davosu v pristojnosti takšne ali drugačne elite, kaže že izbira lokacije. Davos namreč velja za eno najbolj prestižnih in dragih letovišč na stari celini. A glede na profil povprečnega ude- leženca bi slabša lokacija lahko usodno prizadela stopnjo navzočnosti. Na seznamu povabljencev so se tako znašli predsednik Svetovne trgovinske organizacije Pascal Lamy, prvi mož Mednarodnega finančnega sklada Dominique Strauss-Kahn, predsednik Svetovne banke Bob Zoellick in predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Poleg njih so gospodarske barve zastopali ustanovitelj Microsofta in najbogatejši Zemljan Bill Gates, prvak Renaulta Carlos Ghosn in Pred nekaj leti so se udeleženci foruma v Davosu zavezali k preprečevanju svetovnih gospodarskih kriz; njihov neuspeh se je pokazal prav v času letošnjega zasedanja. medijski mogotec Rupert Murdoch. V Davos je svoje predstavnike odposlala tudi večina držav EU, od drugih pomembnejših političnih voditeljev pa so se foruma udeležili še kolumbijski predsednik Alvaro Úribe, filipinska predsednica Gloria Arroyo, afganistanski predsednik Hamid Karzai in ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Vsako leto pa organizatorji v Davos poskušajo privabiti tudi največje (in najaktualnejše) osebe iz sveta zabave. Redni gost v Davosu je že leta pevec skupine U2 in borec za človekove pravice Bono Vox, letos pa je bil največ pozornosti deležen dobitnik Nobelove nagrade Al Gore. Prav privabljanje osebnosti iz sveta zabave je forumu prineslo največ prepoznavnosti, še posebej med apolitično jav- 34 Demokracija • 5/xni • 31. januar 2008 TUJINA V nedeljo se je v švicarskem Davosu končal vsakoletni Svetovni gospodarski forum. Razlikujejo se le še teorije, zakaj je potencialno izredno pomembna organizacija, kot je SGF, dopustila, da so ji iz rok spolzele vse možnosti za uspeh. Pri tem naj bi bila usodno vlogo odigrala komercializacija srečanja v Davosu; namesto da bi se zbrani po-membneži za nekaj dni zaklenili v konferenčne sobe, se v Davos sedaj večinoma odpravljajo samo še na slikanje z zvezdniki. Po drugi strani pa je zaton »človeka iz Davosa« neizogibno dejstvo. SGF in skupaj z njim srečanje v Davosu je bilo ustvarjeno v času gospodarskega vzpona Zahoda in eden od njegovih namenov je bil zagotoviti pravičnejšo delitev bogastva. A danes gospodarska (in posledično tudi politična) moč Zahoda pojema v primerjavi z Azijo, medtem ko se gospodarstveniki v Davosu obnašajo, kot da je svetovna ekonomija še vedno rezervirana le za zahodna podjetja. Glavni razlog za to, da je visoki vrh v Švici vsako leto deležen manj pozornosti, je zagotovo v premnogih izrečenih besedah, ki so se le redko kdaj udejanjile. Če bi namreč vsako leto verjeli sklepom SGF, bi se morala pravičnejša delitev svetovnih financ začeti že pred dvajsetimi leti, da vsakoletnih obljub o dokončnem izkoreninjenju revščine v t. i. državah tretjega sveta niti ne omenjamo. Če je Samuel Huntington že leta 1993 preroško napovedal trk civilizacij, ki se iz leta v leto stopnjuje, se je pri svoji napovedi o »človeku iz Davosa« krepko zmotil. Če je njegov mož v preteklosti še držal v rokah vajeti svetovnega gospodarstva, jih bo v 21. stoletju primoran izpustiti iz rok. (B nostjo. A slava elitnega alpskega srečanja iz leta v leto pridobiva negativni pridih, ki mu ne napoveduje svetle prihodnosti... Izgubljena priložnost? še pred desetletjem je skoraj vsak gospodarstvenik, tako uveljavljeni kot tudi popoln začetnik, hrepenel po sodelovanju na srečanju SGF v Davosu. Zahodna politična in gospodarska elita je takrat postavljala prihodnje ekonomske smernice, pri katerih so želeli sodelovati tudi predstavniki t. i. tretjega sveta. Samuel Huntington je takrat napovedal, da »prihodnost pripada človeku iz Davosa«. Čeprav je letošnje srečanje minilo predvsem v zna- Zmote diplomatov Najbolj kon- troverzna poteza letošnjega srečanja, ki je sprožila val ogorčenja v svetovnih časopisih, je bila že izbira uvodnega govornika. Čast je pripadla ameriški sekretarki Con-doleezzi Rice, medtem ko se je forum v nedeljo končal z govorom nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira. Oba sta v svojih nagovorih pozvala k čim hitrejši stabilizaciji svetovnih kriznih žarišč, pri čemer pa oba, tako Riceova kot Blair, nosita osebno odgovornost za marsikatero svetovno politično krizo, ki ostaja nerazrešena. Njuni pogledi na razrešitev problemov na t. i. osi nestabilnosti, ki se razteza od Palestine do Pakistana, zanimata samo še naivneže. Pri tem nekateri posebej poudarjajo Blai-rovo dvoličnost; Blair je moral vlado v Veliki Britaniji zapustiti prav zaradi spornih zunanjepolitičnih odločitev, po mnenju mnogih pa je na neuspeh obsojena tudi njegova vloga posebnega odposlanca Evropske unije na Bližnjem vzhodu. Tony Karon, analitik ameriškega Timea, je Blairove možnosti za uspeh na Bližnjem vzhodu izenačil z možnostjo, da sneženi mož preživi v peklu. Temu naj bi bo- Glavna govornika Condoleezza Rice in Tony Blair Demokracij^ trovalo predvsem dejstvo, da Bla-ir zelo očitno deluje v prid ZDA, kar že vnaprej izničuje njegove možnosti za uspešna pogajanja s palestinsko stranjo. Organizatorji minulega srečanja so pravzaprav imeli zvezane roke pri izbiri uvodnega govornika. ZDA namreč še vedno pripada status države, ki ima na političnem prizorišču največjo moč. A dogodki zadnjih let in še posebej mesecev kažejo na to, da ZDA čedalje bolj izgubljajo moč na diplomatskem področju. To dejstvo se je najbolje pokazalo na nedavni turneji ameriškega predsednika Georgea Busha na Bližnjem vzhodu, o čemer smo v Demokraciji že pisali. Tam se je pokazalo, da niti tradicionalni ameriški zavezniki (kot sta npr. Izrael in Savdska Arabija) ne jemljejo več resno groženj in napotkov iz Washingtona. Zaton Zahoda? »Zlata leta Davosa so se z letošnjim srečanjem dokončno začela iztekati,« je v ponedeljek oznanil francoski Le Monde, podobnega mnenja pa so tudi številni drugi opazovalci dogajanja v švicarskih Alpah. •5/XIII-31. januar 2008 menju črnih dni na svetovnih borzah, pa to ni edini razlog za neuspeh srečanja. Prav minula finančna kriza in napoved recesije v ZDA predstavlja močan obremenilni dokaz proti srečanju v Davosu. Pred nekaj leti so namreč sprejeli ambiciozen načrt, po katerem naj bi svetovna gospodarstva postajala čedalje bolj neodvisna drugo od drugega. Finančna kriza v ZDA pa je potrdila, da ko se iztiri lokomotiva največjega gospodarstva na svetu, za seboj povleče tudi vse vagone. Celotni vlak svetovnega gospodarstva se sedaj približuje temnemu predoru in niti »človek iz Davosa« ne zna odgovoriti na vprašanje, ali bo kmalu ugledal luč na koncu predora. Prvi mož Svetovne banke Bob Zoellick Bono Vox in Al Gore Najbogatejši Zemljan Bill Gates GLOBUS Klonirana drevesa New York namerava klonirati milijon dreves 25 vrhnje veje nekaterih najstarejših dreves v mestu, zgodovinskih primerkov, ki rastejo v mestu. Med da jih bodo poslali raziskovalnim laboratorijem v njimi so tudi več kot sto let stara drevesa. Mestni ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji. Drevesa, ki so jih komisar za parke je dejal, da hočejo s projektom Mi- vključili v projekt, in njihovi kloni bodo genetsko lijon dreves za New York razbiti stereotip o tem, da identični, vendar ne bodo enake oblike, so v New Yorku le beton in stolpnice. V naslednjih Med drevesi, ki jih bodo klonirali, sta stoletna desetih letih nameravajo posaditi milijon klonira- evropska bukev v Centralnem parku in dinozaver nih dreves. Newyorški dijaki so že začeli nabirati zgornjega Manhattna oziroma brest sv. Nikolaja. Strogi ukrepi Madžarska policija lahko odslej voznikom na kraju dogodka zaseže vozniško dovoljenje, kolikor v voznikovi krvi najde sledi alkohola. Veljati je namreč začel nov zakon, ki voznikom na madžarskih cestah ne dovoljuje vsebnosti alkohola v krvi. Policija ima pooblastilo, da zaseže vozniško dovoljenje vsakomur, ki mu test alkoholiziranosti pokaže pozitiven rezultat. S tem Die Welt Iščejo grobove 5. WELT «ONUNE A ___- =—— —_ gg ====_ BE" SaM~ "------- :—:---- U " " ÜE « *L J Poljski zgodovinarji menijo, daje na otoku Volin bratska grobnica. Tam so pozimi leta 1945/46 nekdanji partizani ubili 40 nemških prebivalcev. O tem se je dolgo molčalo. Pred kratkim je javnost šokirala knjiga poljsko-ameri- 36 želijo na Madžarskem zmanjšati število prometnih nesreč, saj je bilo leta 2006 kar 10 odstotkov od 21.000 nesreč posledica vožnje pod vplivom alkohola. Od tega se jih je 154 končalo s smrtnim izidom. Madžarska policija je hkrati postregla tudi s podatkom, da so istega leta z alkotestom preverili kar 1,4 milijona voznikov, pri čemer so bili testi pri 42.000 voznikih pozitivni. Kip rešitelju Judov v italijanskem kulturnem inštitutu v Bu- dimpešti so odkrili doprsni kip italijanskemu poslovnežu in diplomatu Giorgiu Perlasci, ki je rešil več tisoč madžarskih Judov v času holokavsta. Kip so postavili v spomin na Giorgia Perlas-co (1910-1992), ki je novembra leta 1944 v od nacistov okupirani Madžarski zbežal na špansko veleposlaništvo, nemudoma postal španski državljan z imenom Jor-ge Perlasca in nato pozimi tistega leta kot španski generalni konzul madžarskim Judom izdajal t. i. zaščitne karte. Rešil je okoli 5.200 Judov, da jih niso odgnali v nacistična taborišča smrti. Zašli V gorah Neka Ukrajinka se je s svojimi petimi otroki zgubila v gorah, ko je poskušala iz Italije priti v Švico. Nekateri otroci so bili obuti le v nogavice, vendar so jih rešili, družina pa že okreva. Reševalna ekipa je družino, katere otroci so stari od 9 do 21 let, našla že v mraku in jo s helikopterjem prepeljala v bolnišnico. živeli hud infarkt. Zdravili bodo 60 pacientov, ki so jim priporočali operacije koronarnega ožilja. Srčna obolenja so vzrok smrti za največ ljudi v Veliki Britaniji. Približno tretjina od 230 tisoč ljudi, pri katerih vsako leto odkrijejo akutno srčno bolezen, umre. Po dveh, treh letih umre tudi tretjina tistih, ki so prestali operacijo na srcu. Vzrok za srčno popuščanje je pomanjkanje kisika v srčni mišici, ker so žile, ki bi morale dovajati kisik, zamašene z maščobnimi usedlinami. Tudi po operaciji se delovanje srca ne normalizira. Zdravniki bodo vsem 60 pacientom vzeli vzorce kostnega mozga in iz njega izločili matične celice, ki so sposobne regenerirati celice srčne mišice in ožilja okoli srca. TUJI TISK škega zgodovinarja Jana Tomaša Grossa, v kateri je pisal o antisemitizmu na Poljskem med drugo svetovno vojno. Na Volinu, kjer je leta 1939 živelo 51 tisoč Nemcev, leta 1945/46 pa le še 22 tisoč, so med gradbenimi deli v 80. letih odkrili lobanje, sporoča liberalni časopis Gazeta Wyborcza, le da je bila policijska preiskava takrat preklicana. Po besedah 85-letnega očividca, ki ga navaja Gazeta Wyborcza, je bila večina članov t. i. narodne policije na Volinu nekdanjih partizanov in željnih maščevanja, zato je do omenjenih pobojev med hudo zimo, ko je bil otok odrezan od celinske Poljske, sploh prišlo. The Guardian Matične celice Britanski znanstveniki so dobili dovoljenje za izvedbo potencialno revolucionarnih poskusov glede »popravil« bolnih src s pomočjo injekcij matičnih celic. Raziskovalci upajo, da bodo dosegli regeneracijo srca pri ljudeh, ki so do- DeMOKRACIJA ■ 5/XIII -31. januar 2008 GLOBUS ske popevke Volare, ki je nastala pred petdesetimi leti. Prvič so jo občinstvu predstavili davnega leta 1958 na festivalu v San Remu v izvedbi Domenica Modugna in kmalu je postala v svetu najbolj znana italijanska kancona po pesmi O sole mio. V počastitev obletnice bo italijanska pošta izdala posebno znamko, posvečeno tej svetovni uspešnici. Sicer pa bodo na letošnjem festivalu poleg polstoletnice od nastanka pesmi Volare organizatorji zaznamovali tudi 40 let od nastopa ameriškega trobentača Louisa Armstronga, ki je s svojim swingom tedaj dvignil na noge občinstvo v dvorani Ari-ston. Spomnili se bodo še prvega nastopa slavnega italijanskega voditelja Pippa Bauda, ki je bil istega leta gostitelj najpomembnejšega glasbenega festivala v Italiji. Naravne nesreče Poplave, suše, viharji, vročinski vali in druge naravne nesreče so v letu 2007 prizadele več ljudi kot leta 2006, čeprav so terjale manj življenj. Do naravnih nesreč bo v prihodnje verjetno prihajalo pogosteje, in to predvsem zaradi agresivne industrijske rasti Kitajske in Indije, piše v poročilu o raziskavi ZN. V povprečju je bilo med letoma 2000 in 2006 v poplavah prizadetih 95 milijonov ljudi, po napovedih pa bo število poplav zagotovo naraslo v Indiji in na Kitajskem. Ukrajinci so poskušali v Švico vstopiti čez goro Monte Lema z nadmorsko višino 1.600 metrov, ki označuje mejo med švicarskim jezerom Lugano in italijanskim jezerom Maggiore, snega pa je več kot meter. Ko so zašli v težave, je mama s pomočjo radijskega oddajnika, ki gaje imela s sabo, poklicala na pomoč. Klic je sprejel neki italijanski radioamater. Družina je več let živela na Madžarskem, ker pa so njihovo prošnjo za azil zavrnili, so se preselili v Italijo. Zeleni travniki, lisičke, razne spomladanske cvetlice - švedska zima sploh ni več podobna pravi severni zimi. Januarja so namreč zabeležili precej visoke temperature. »Kar je zelo osupljivo, je dejstvo, da so lisičke že pognale,« je stanje komentiral biolog Muzeja naravne zgodovine v Stockholmu Lars-Aake Janzon. »Česa takega v tem letnem času še nisem videl,« je še dodal. Tudi v Stockholmu ni o snegu niti sledu. Povprečne temperature v prvih dveh tednih januarja so se dvignile za 1,7 stopinje, medtem ko je januarski dvig temperature v obdobju 1960-1990 znašal vsaj 2,8 stopinje. Največja nihanja so zabeležili v pokrajini Norrland na severu države. Volare Mislim, da se takšne sanje ne bodo nikoli ponovile, se glasi uvodni stih slavne italijan- Samo poplave so lani terjale 8.382 življenj, kar je več kot je povprečje prejšnjih sedmih let (5.407 smr- tnih žrtev). Število ljudi, ki jih je prizadela katera koli naravna nesreča, je s 135 milijonov v letu 2006 naraslo na 200 milijonov ljudi v letu 2007. Večina žrtev je bila prizadeta v poplavah in kar polovica je trpela zaradi poplav, do katerih je prišlo junija in julija lani na Kitajskem. TUJI TISK The Independent Sevanje SISAndknt -?u ""-"-"- m Freedom iur Gaza (bul for ■■■■■■ our day oni)) f^UJMP- Znanstveniki, ki se ukvarjajo z delovanjem mobilnih telefonov, so odkrili, da uporaba teh naprav pred spanjem lahko povzroči glavobole, motnje zavesti in depresije. Sevanje mobilnih telefonov moti spanec in ga skrajšuje. Posebno to zaskrbljuje pri najstnikih, ki še posebej potrebujejo spanec, vendar pogosto govorijo po telefonu pozno v noč. Pomanjkanje spanca lahko povzroči nihanje razpoloženja, osebnostne spremembe, hiperaktivnost, raz-tresenost in poslabšanje uspeha. Raziskavo, ki je ena najizčrpnej-ših na tem področju, je potekala na Švedskem in v ZDA. Opazovali so 35 moških in 36 žensk, starih med 18 in 45 let. Nekateri so veliko uporabljali mobilne telefone, drugi pa ne - seveda v enakih pogojih. Ljudje, ki so bili izpostavljeni sevanju, so imeli veliko daljšo prvo fazo spanca, kot je to običajno. Mignews Tovor 200 Za najboljši ruski film leta 2007 so ruski filmski kritiki imenovali film z naslovom Tovor 200 režiserja Alekseja Balabanova. Slovesna izročitev desete nacionalne nagrade filmske kritike beli slon je potekala 21. januarja v mo- skovski Hiši kina. Za najboljše režisersko delo so razglasili film Kire Muratove Dva v enem. Za najboljšega scenarista so imenovali Aleksandra Minadzeja, ki je bil nominiran tudi kot najboljši filmski debitant. Nagrado za najboljšo filmsko glasbo sta dobila Andrej Dergačev in Avro Pjarta za film Izgon. Za najboljšo žensko vlogo v filmu Aleksandra je bila nagrajena Galina Višnevska, ki pa se ni mogla udeležiti podelitve, za najboljšo moško vlogo pa je nagrado dobil Sergej Puskepa-lis, ki je nastopil v filmu Preproste stvari. Zoja Kajdanovska je dobila nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo v filmu Nič osebnega Larise Sadilove. Demokracija ■ 5/xiu • 31. januar 2008 37 INTERVJU Denar, vložen v znanost, je vedno oplemeniten Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Mojca Kucler Dolinar, univerzitetno diplomirana pravnica, kije lani dopolnila 35 let, je resor za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prevzela v začetku oktobra 2007. Pred tem je bila poslanka v državnem zboru in predsednica parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Bila je tudi članica parlamentarnega odbora za zdravstvo in komisije za poslovnik. Aktivna je bila tudi kot svetnica v ljubljanskem mestnem svetu. Državni zbor jo je imenoval za članico slovenske delegacije pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Dragocene izkušnje je pridobivala tudi na mednarodnem področju, zlasti znotraj Evropske unije. Glede njenega vključevanja na področja, kijih ima v svoji pristojnosti ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, velja posebej poudariti, da je bila stalna udeleženka konferenc, sklicanih na pobudo British Councila. Vodenje ministrstva ste prevzeli od svojega strankarskega kolega Jureta Zupana. Kako je potekala primopredaja in ali z nekdanjim ministrom še kaj sodelujete? Predaja poslov ministra Jureta Zupana je potekala zelo korektno in v prijaznem ozračju. Čeprav sva se pozneje še srečala, moram priznati, da koristnih, dostikrat celo nujnih informacij ni nikoli dovolj. Na splošno mislim, da stigmatizacija takih stikov, ki smo ji priče v Sloveniji, ni dobra. Ste zadovoljni s tem, kar ste prevzeli? Vesela sem, da sem prevzela ekipo večinoma dobrih sodelavcev, s katerimi načrtujemo in izvajamo nove projekte. V minulih tednih smo morali veliko truda vložiti tudi v priprave na predsedovanje Svetu EU, kar nam je uspelo, tako da sem zadovoljna. Službe ministrstva so se v teh dneh selile na novo lokacijo. Kako to, da ste se odločili za selitev? Selitev je bila že dolgo načrtovana, saj smo do sedaj delali v najetih prostorih, objekt, v katerega smo se preselili, pa je v lasti države. Tuje bilo doslej ministrstvo za šolstvo in šport, ki se je prav tako v teh dneh preselilo v nove prostore. Verjetno vam zdaj največ časa jemljejo naloge, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Na tiskovni konferenci sredi meseca ste dejali, da bo vaše ministrstvo v pol leta med dejavnejšimi. Čemu boste dajali največji poudarek? Področje dela našega ministrstva se v Evropski uniji obravnava kar v treh od devetih sestav Sveta EU. Sodelujemo pri svetu za konkurenčnost, svetu za izobraževanje, mladino in kulturo ter pri svetu za promet, telekomunikacije in energijo. Program predsedovanja je deloma vezan na t. i. podedovano agendo, kjer so vsebine, skladno z veljavnimi postopki v uniji, že vnaprej določene in jih vsakokratna predsedujoča država nasledi, deloma pa bomo poskušali v tega pol leta v ospredje postaviti za Slovenijo še posebej zanimive in aktualne teme. Če greva kar po vrsti, kaj se bo dogajalo na področju znanosti in tehnologije? Na področju znanosti in tehnologije si želimo končati postopek sprejemanja pobud po 169. členu Pogodbe o Evropski skupnosti - EU-ROSTARS (pobuda, ki bo razvojnoraziskoval-no usmerjenim malim in srednjim podjetjem omogočila boljši dostop do financiranja njihovih mednarodnih projektov) in AAL (Am-bient Assisted Living - Izboljšanje kakovosti življenja starejših). Pri obeh gre za projekte »od spodaj navzgor«, zato je pomembno, da sprejmemo odločitev tudi na politični ravni. Prav v tednu mojih predstavitev je bil predstavljen tudi energetsko-podnebni sveženj, ki ga lahko povežemo s pobudo za ustanovitev skupnega podjetja za gorivne celice in vodik. Aktivnosti bodo povezane z ustanovitvijo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Naša prednostna naloga je tudi krepitev evropskega raziskovalnega prostora (ERA), med drugim učinkovitejše vključevanje držav Zahodnega Balkana in krepitev vloge žensk v znanosti. Kakšne pa so prioritete na področju informacijske družbe? Na področju informacijske družbe si bomo prizadevali potrditi strateški okvir ¡2010, ki je ena ključnih sestavin prenovljenega lizbonske-ga partnerstva za rast in zaposlovanje. Ukvar- Demokracija ■ 5/XIII ■ 31. januar 2008 j ali se bomo z iskanjem primernega zakonodajnega okvira za nadaljevanje dejavnosti, ki jih izvaja Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA), ter si prizadevali za primerne rešitve in pravočasno sprejetje pravne podlage za nemoteno nadaljevanje izvajanja skupnostnega programa Varni internet. Kaj pa so prioritete na področju visokega šolstva? Na tem področju bomo obravnavali dosje Erasmus Mundus II, program, ki je namenjen mobilnosti študentov in profesorjev. Posvetili se bomo tudi bolonjskemu procesu s posebnim poudarkom na uvajanju vseživljenjskega učenja v visoko šolstvo in posodabljanju univerz za spodbujanje konkurenčnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu znanja. Prednostne naloge ste že v celoti predstavili evropskim parlamentarcem. Kakšni so bili njihovi odzivi, kakšna so bila vprašanja in kakšni so vaši vtisi o tem? Prednostne naloge s področja izobraževanja sem predstavila poslancem odbora za izobraževanje in kulturo (CULT), program s področja znanosti, tehnologije in informacijske družbe pa poslancem odbora za raziskave, industrijo in energetiko (ITRE). Evropski poslanci so pokazali izjemno veliko zanimanje za naši predstavitvi, obakrat so postavili številna vprašanja. Zanimala jih je vizija slovenskega predsedstva o prihodnjem razvoju evropskega raziskovalnega prostora, katere korake bomo ubrali pri sprejemanju pobud po 169. členu Pogodbe o Evropski skupnosti in skupnih tehnoloških pobud, kako smo si časovno zamislili potek obravnav, spraševali so o bolonjskem procesu, vseživljenjskem učenju, sodelovanju univerz in gospodarstva ter izpostavili pomen t. i. trikotnika znanja, ki ga sestavljajo raziskave, inovacije in izobraževanje. Laliko rečem, da so evropski poslanci pokazali, da zelo dobro poznajo področje našega dela, in v teh šestih mesecih si bomo skupaj prizadevali, da bomo delovali v korist vseh evropskih državljanov. Lahko rečem, da sem dobila občutek, da bomo v zakonodajnem procesu dobro sodelovali. ► 39 Mojca Kuder Dolinar INTERVJU Pomena slovenskega predsedovanja se vse premalo zavedamo. Preskok iz naroda brez svoje države v vodenje skupnosti evropskih držav je tako rekoč neverjeten. ► Veliko se govori o programu Erasmus Mutt-dus II, tudi vi ste ga omenili. Kaj dejansko zajema? Erasmus Mundus II predstavlja program izmenjave študentov in profesorjev ter univerzitetno sodelovanje s tretjimi državami, nečla-nicami unije. Predlog za novo generacijo tega programa želi omogočiti nadaljevanje in razširitev dejavnosti pri mobilnosti študentov in profesorjev. Predvideva razširitev na doktorski študij, več sodelovanja med univerzami in več shem mobilnosti, več finančne podpore (na voljo bo skoraj trikrat več denarja kot v prvi generaciji - 950 milijonov evrov), predvideno pa je tudi enakopravno sodelovanje držav Zahodnega Balkana. Želimo si, da bi program postal blagovna znamka sodelovanja Evropske unije v visokem izobraževanju s tretjimi državami. Ta dosje se sprejema v postopku soodločanja Sveta EU in evropskega parlamenta. Evropske poslance sem zato pozvala k dejavnemu dialogu, da bo odločitev sprejeta čim prej in se bo program lahko pravočasno začel (predviden je za obdobje 2009-2013). Poleg matičnega odbora CULT to zadevo obravnava tudi nekaj drugih odborov EP, tako da zaključek ni le v naših rokah. Kako boste v teh mesecih usklajevali delo ministrstva in delo pri predsedovanju EU? Kako bo to potekalo v praksi oziroma ali bo na račun EU trpelo vaše delo na domačem področju? Predvsem bi rada poudarila izjemen pomen slovenskega predsedovanja. Zdi se mi, da se ga vse premalo zavedamo. Preskok iz naroda brez svoje države v vodenje skupnosti evropskih držav je tako rekoč neverjeten. Vendar ne glede na to, da predsedujemo Svetu EU, ne smemo zapostaviti dela, ki nas čaka v Sloveniji. To pomeni, da je predvsem več dela za vse nas, ki delamo na ministrstvih. Pol leta bomo morali usklajevati urnike, a sem prepričana, da prav nobenega področja na domačih tleh ne bomo zapostavili. Če govorim za delovno področje našega ministrstva, naj povem, da želimo v prvem polletju pripraviti uredbo o financiranju visokega šolstva, te dni izvajamo akcijo med dijakinjami in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol glede vpisnih možnosti v visoko šolstvo v povezavi z zaposlitvenimi možnostmi. Teh posvetov bo 14 v manj kot mesecu dni. Izšel je razpis za vpis v visoko šolstvo. Dela torej tudi na domačih tleh ne zmanjka. Seveda pa sta za dobro koordinacijo dela tako doma kot v Bruslju potrebna ustrezna organiziranost in sodelovanje vseh zaposlenih. Kaj menite, koliko lahko Slovenija iztrži iz tega predsedovanja? Zagotovo veliko. Pridobi si lahko prepoznavnost in ugled. Kot prvi, ki predsedujemo Svetu EU, smo tudi bolj pod drobnogledom Evrope, zato je pomembno, kako bomo odigrali svojo vlogo. Nalog smo se vsi lotili zelo resno in odgovorno. Vsekakor bi bilo pametno, da predsedovanje sebi v prid izkoristijo tudi podjetja, univerze, raziskovalni zavodi. Upam pa, da nekatere domače politične sile s svojim nekonstruktivnim delovanjem ne bodo neprestano postavljale na kocko ugleda naše države in predsedovanja samega samo zato, da bi izničile uspehe te vlade. Kmalu po prevzemu ministrske funkcije ste se sešli z rektorji slovenskih univerz. Kako ocenjujete delo na tem področju, kje so največje težave? Prva srečanja so bila spodbudna, saj moram reči, da sem videla pripravljenost na dialog. To me veseli. Seveda, prihajalo bo tudi do različnih mnenj, a vendar, če so odnosi korektni, če se usklajujemo, bomo zagotovo dosegli skupni cilj, to je še izboljšati slovenski visokošolski prostor, tesno povezati gospodarstvo z univerzami in raziskovalnimi inštituti. Minule tedne smo usklajevali razpis za vpis v visoko šolstvo, sodelujemo pri nastajanju nove uredbe financiranja visokega šolstva. Če 40 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 INTERVJU bomo pripravljeni prisluhniti drug drugemu, če bomo pripravljeni stopiti si naproti, bo naše sodelovanje rodilo sadove. Objavljen je bil podatek, da bo letos na univerze manjši vpis dijakov kot leta pred tem. Kaj to pomeni? To pomeni samo to, da je letos generacija dijakov, ki končujejo srednje šole, številčno manjša od lanske. Ta trend je aktualen že nekaj časa. V odstotkih pa zagotovo ni pričakovati, da se bo vpisal manjši delež generacije kot doslej, ko dosegamo približno 60-odstotni vpis. Sicer pa, če pogledava številke, bo skupno število vpisnih mest v študijskem letu 2008/2009 za 593 večje kot v študijskem letu 2007/2008. Od tega bo za redni študij 1.200 mest več. Merjeno v odstotkih bo razmerje med številom mest za redni in izredni študij 73,7 odstotka proti 26,3 odstotka, kar je ugodneje kot lani v prid rednega študija. S tem si država, ki financira redni študij, prizadeva, da bi čim več državljanom omogočila brezplačni študij. Kakšno je vaše stališče do področja znanosti? V zadnjih letih seje temu področju dalo večji poudarek, vsaj takšen je moj vtis, zanima pa me, ali je to področje dobro urejeno oziroma ali gredo zastavljene stvari v pravo smer? Gotovo se lahko strinjamo, daje denar, vložen v znanost, vedno oplemeniten. Na ta način se v javnosti dviga zavedanje o njegovem pomenu, kar ima povraten vpliv, vključno s političnim in finančnim. Zato je izrednega pomena, da se temu področju v zadnjih letih daje večji poudarek tudi s promocijo. Sicer pa je s proračunom vedno tako kot z lastno denarnico - denarja je vedno manj, kot bi si ga želeli. Spodbudno je, da se v rebalansu proračuna za leto 2008 in proračunu 2009 sredstva višajo tako nominalno kot tudi v deležu, namenjenem našemu ministrstvu glede na celotni proračun. Zavedanje te vlade je na visoki ravni, kar se tiče znanja, razvoja, raziskav, inovacij. Če pogledamo konkretne številke, vidimo, da so se proračunska sredstva, predvidena za 2008, povečala za 10,2 odstotka v primerjavi z letom prej. Za več kot 48 odstotkov smo povečali sredstva na področju mladih raziskovalcev iz gospodarstva; v tem je konkreten doprinos, ko rečemo, da se srečata univerza in gospodarstvo. V letu 2009 bo za to namenjenih še dodatnih 60 odstotkov. Povečujejo se sredstva na področju informacijske družbe in še na nekaterih drugih postavkah. Pomembno pa je, da se tako politika kot javnost zavedata potreb po ustreznem financiranju. Dodatna sredstva si obetamo tudi iz strukturnih skladov, iz katerih naše ministrstvo že uspešno črpa sredstva. V državi se veliko govori o nujnosti vzpostavitve visokotehnološke družbe. Kakšno je torej stanje na področju tehnologije? Slovenija, kot veste, od julija lani predseduje pobudi EUREKA, ki je povezala več kot 13.400 partnerjev, med njimi največ iz majhnih in srednje velikih podjetij. Dokončanih je bilo že več kot 2.000 projektov v skupni vrednosti več kot 23 milijard evrov. Ta čas poteka okrog 700 posameznih projektov, vrednih več kot 1,7 milijarde evrov, in 120 projektov grozdov s skupno vrednostjo 2,3 milijarde evrov. Glavna značilnost EUREKA je, da je med vsemi sodelujočimi 42 odstotkov malih in srednje velikih podjetij, ki so glavni generatorji rasti. To dokazuje tudi podatek, da se na 1 vložen evro javnih sredstev ustvari dodatnih 13 do 50 evrov v zasebnem sektorju. Pri kolikšnem številu projektov je na primer lani sodelovalo vaše ministrstvo? Lani je naše ministrstvo sprejelo v financiranje 22 novih projektov, v katerih sodeluje 43 podjetij in institucij znanja iz Slovenije. Skupni znesek podpore je bil za nove projekte odobren v znesku 542.000 evrov. Za vseh 80 potekajočih projektov s slovenskimi udeleženci pa je naše ministrstvo namenilo 2 milijona evrov. Omenili se pobudo EUREKA ... V času predsedovanja poteka pod slovenskim vodstvom priprava nove strategije razvoja pobude EUREKA, ki ima namen odgovoriti na nove izzive v mednarodnem (še posebej evropskem) okolju. Menite, da je spodbujanje razvoja v gospodarstvu dobro urejeno? Sprašujem zato, ker Demokracija ■ 5/XIII ■ 31. januar 2008 so po osamosvojitvi številne tovarne razvojne oddelke preprosto zaprle pa tudi večjega sodelovanja s strokovnjaki s fakultet ali z raznih inštitutov ni bilo čutiti. S to trditvijo se ne morem v celoti strinjati. Menim, daje omenjenega sodelovanja čedalje več. Nasploh je zavedanje o pomenu znanja in njegovega prenosa v gospodarstvo danes precejšnje. Tudi med akterji samimi. Seveda pa te trende vse bolj spodbujamo na našem ministrstvu. Področje, ki ga vodite, je precej vpeto v pridobivanje sredstev iz evropskih skladov. Kje so pri tem največje težave? Koliko denarja lahko Slovenija pričakuje iz tovrstnih pomoči (za področje, ki ga vodite)? Strukturni skladi predstavljajo osrednji finančni inštrument regionalne politike EU, s katerim želimo zmanjšati gospodarske in socialne razlike med regijami ter spodbuditi njihovo uravnoteženost in trajnostni razvoj. Naše ministrstvo poskuša biti pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov čim bolj uspešno. Skupaj z ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve smo v okviru enotnega programskega dokumenta v obdobju 2004-2006 izvajali prednostno nalogo z naslovom Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje. Tako so bile v obdobju 2004-2006 sofinancirane aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva v vrednosti 2,15 milijona evrov. Za centre odličnosti nam je uspelo pridobiti še približno 14 milijonov evrov. V novem programskem obdobju, ki traja od 2007 do 2015, pa nam je uspelo pridobiti kar 409 milijonov evrov za projekte na področju visokega šolstva, znanosti, tehnologije in informacijske družbe. Objavili smo že prvi javni razpis, to je za mlade raziskovalce iz gospodarstva, ki bodo letos prvič financirani tudi iz sredstev strukturnih skladov. Omenim naj še, da so prav sredstva strukturnih skladov ključna za izvajanje treh projektov v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. To so: Narodna univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika, Politehnika Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor. Za konec najinega pogovora naj vas vprašam, kje kot ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vidite slovensko državo čez 10 ali 15 let? Zagotovo ob boku najrazvitejših evropskih držav. IE 41 Upam, da nekatere domače politične sile ne bodo neprestano postavljale na kocko ugleda naše države in predsedovanja samo zato, da bi izničile uspehe te vlade. DISKURZ Janša, uči se od Estonije Ana Jud, foto: arhiv Demokracije, BOBO »Če si nadzorovan v ekonomskih zadevah, si nadzorovan v vsem,« je nekoč dejal Friedrich August von Hayek, eden od utemeljiteljev klasičnega in edinega neoporečnega liberalizma, ki ga je pri nas že od osamosvojitve naprej s puhlicami o socialnem liberalizmu in podobnimi nesmisli maličila železna garnitura LDS. Korporativistična slovenska družba, kije že v temelju razdeljena na levičarje in klerikalce, je rdečkarjem seveda neskončno ustrezala. Klerikalci so bili stigmati-zirani ob robu in levičarji so brez naporov obvladovali atmosfero, v kateri je LDS - skupaj s svojimi koristoljubnimi sateliti, pod krinko lažnega liberalizma in s popolno kontrolo v vseh vejah - monopolizirala gospodarstvo in zavirala možnosti, da bi se v državi uveljavila ekonomska svoboda. Posledice so katastrofalne: minimizirane možnosti za napredek družbe, okrnjena politična svoboda in v določenem segmentu zavrta celo osebna svoboda; najboljši dokaz, v katerem z lah- koto vidite zrcalni odsev ostankov pohlepnega 12-letnega imperija partijcev (ki se danes znova dviga h koritu), in absolutno premajhno voljo garniture SDS, da bi stvari postavila na pravo mesto, kot je to naredila denimo Estonija, so nedvomno novinarske burleske, ki iz dneva v dan razveseljujejo v vsej svoji primitivnosti. Ideološki umori reform V zadnjem času se pogosto pojavlja teza, da je Janez Janša v zadnjih treh letih medije poskušal prevzeti, si jih podrediti; zanimivo tezo sta zdajšnja politična opozicija in njeni vdani žurnalistični psi sledniki razširila v trenutku, ko so bile mreže konglomeratov Pivovarne Laško in DZS razkrite: omenjeni podjetji si lastita skorajda vse tiskane medije v državi, hkrati pa so njuni mediji v vsebini ideološko skladni z opozicijo, kar lahko opazi vsak, ki se ukvarja z analizami novinarskega poročanja. Trditve, da Janša obvladuje in nadzoruje medije, so tako postale neoprijemljive. Nazorne sheme, iz katerih je razviden politično-gospodarsko-me-dijski mrest Pivovarne Laško in DZS, so razkrile, da je pravzaprav kapital tisti, ki danes nadzoruje medije; neoprijemljivi očitki o Janševem političnem nadzoru so bili kar nenadoma zamenjani s tezo, da je Janša medije poskušal prevzeti. Čeprav je konotacija te argumentacije smešna, je treba priznati, da obtožba vsaj v delu teze drži: Janša je resda poskušal prevzeti medije; to je razvidno iz vsega, kar se je v posameznih medijih (predvsem Delo, STA, Večer in RTV Slovenija) dogajalo v zadnjih treh letih in se ponekod dogaja še danes. Očitno je, da so imele kadrovske rošade v nadzornih svetih in upravah medijev politično ozadje. Očitno je, da je uredniškim menjavam in novinarskim migracijam botrovala vladajoča politika SDS. Kljub resničnosti zapisanega pa ima teza, s katero opletajo rdečkarji, bistveno pomanjkljivost, ki je samooklicani borci za svobodo govora, kot sta denimo Blaž Zgaga in Matej Šurc, nikakor ne bi smeli zanemariti. Glavno vprašanje se glasi: Čigavi so bili mediji pred vzponom Janše na oblast in od koga konkretno jih je poskušal prevzeti? Menda ne mislite, da so bili mediji pred letom 2004 neodvisni in avtonomni? Če mislite tako, vsekakor razmišljate napačno. Vsa leta, ko so Sloveniji vladali partijski šarlatani LDS, so bili mediji bolj ali manj v njihovih rokah, kar je dokazljivo preko številnih po-litično-gospodarskih povezav, ki so bodisi neposredne, bodisi posredne; neposredne preko evi-dentnega državnega lastništva in posredne zlasti preko kapitala, ki se v medije steka preko oglaševalskih agencij, in ker je še vedno veliko največjih slovenskih podjetij v krempljih države, iz tega sledi, da z njimi preko oglaševalskih podjetij (tudi) v medijih upravlja vladajoča politika. Prej LDS, danes SDS. Neizogibno dejstvo pa je, da oboje temelji na ideološki pripadnosti, pri čemer - zaradi pačenja preteklosti in zgodovinskih dejstev - rdečkarji profitirajo največ, saj so na tukajšnjem ozemlju zmagovito vladali več kot 60 let. Razumljivo je, da v 21. stoletju revolucija ni dogodek trenutka, ampak proces, ki traja vrsto let, celo desetletij. Sklepam, da je Janša v zamaknjenosti zmagovalne evforije mislil, da bo lahko opravil z vrsto ideoloških nasprotnikov, a izkazalo se je, da je teh preveč in njihova moč DISKURZ obveščanja javnosti je v resnici večja od Janševe. Jasno, govorim o novinarjih, prodanih levičar-stvu, ki so v zadnjih letih odigrali ključno vlogo v poneumljanju ljudi. Pod peresi, ki krojijo javno mnenje, so bili ustvarjeni krasni pogoji nacionalsocialističnega mresta in danes, po 17 letih samostojne države, je dobro vidno, kam je to pripeljalo: Slovenija je postala oz. ostala država nacionalnih interesov in socialističnih vrednot, s tem da je pridelala še vrsto gospodarskih monopolov in medijskih tajkunov, ki jih resnica in pravica ne zanimata. Če ne verjamete, da so novinarji pri ustvarjanju sprevrženega stanja v državi sodelovali, kar pobrskajte po arhivu Dela in ugotovili boste, kako je v preteklosti klan Repovž-Lorenci-Lucu obvladoval osrednji slovenski časnik. Seveda s poceni pamfleti in članki, ki so bili pogosto do podrobnosti diktirana sporočila iz kabinetov prejšnje LDS. Že večkrat smo razkrili, kako je sedanji Mladinin urednik Grega Repovž pisal članke kar po naročilu »prvega gau-leiterja« prejšnje LDS Gregorja Golobica, njegova mama, samoupravna dama Mija Repovž, pa je z vso svojo ekonomsko praznino in politično puhlostjo pohlevno zapisovala vse, kar sta ji naročili ekonomski starini z EIPF Veljko Bole in Jože Mencinger; s tem je oškodovala gospodarstvo in našo demokracijo. Da o nujno potrebni liberalizaciji družbe sploh ne govorim, kajti tudi zaradi njenega zastrupljanja javnosti narod ni imel nobene možnosti izvedeti dejstev o nujno potrebnih reformah. V duhu nacionalnega interesa, ki ni popolnoma nič drugega kakor tipično slovensko skopuštvo in strah pred tujci, ter v duhu socialističnih vrednot, ki niso prav nič drugega kot mižanje pred resničnimi dejstvi iz zgodovine, država danes pač stagnira. Mediji so le glasila posameznih političnih klik in njihovih kapitalskih virov; novinarji so postali malo slabše plačani piarovci. V vsesplošnem razvoju so Slovenijo začele prehitevati celo države, ki so prej za nekaj desetletij za njo zaostajale. Ne verjamete? Dobro, vzemimo primer Estonije: leta 1991 je bila Slovenija v razvoju za kakšnih 30 Estonski premier Andrus Ansip in njegov slovenski kolega Janez Janša let pred baltsko državo, danes pa izračun časovne razlike kaže, da bo Estonija ujela Slovenijo že v 11 letih. Le čemu lahko pripišemo tolikšen napredek? Reformam. Estonija jih je izvedla, Slovenija jih ni. hi kako je Estoniji uspelo? Kako je doživela reforme, katerih učinki so se v pozitivnem nazoru pokazali tudi v estonskih medijih? Vzorniki Estonci Preprosto: Mart Laar je prebral Miltona Friedmana in začel reformirati. Slovenski rod za Friedmana večinoma še niti slišal ni in brez skrbi, da zanj - dokler bodo na sceni kraljeva- mljena. V Estoniji bi kaj takšnega težko zasledili. Mediji v Estoniji so s prehodom iz totalitarnega režima preživeli celovito preobrazbo; iz državno kontroliranega medija pod vplivom politike so se preobrazili v tržno-demokratične institucije, katere ne zahtevajo samo infrastrukture, ampak tudi vizijo znanja, učenja, kakovosti. Kje je v tem pogledu razlika med Slovenijo in Estonijo? Preprosto: mediji v Estoniji v nasprotju z našimi v primeru reform niso rohneli z »argumenti« socialnega populizma, ampak so se zavedali, da je bil sovjetski socializem zelo grenka njenih izzivov. Slovenska kultura je zahrbtna, spletkarska, požrešna, lena, neinovativna in neambiciozna. Ljudje, ki jih socialistični mediji deklarirajo kot ambiciozne, v Sloveniji hitro končajo na »slabem glasu«. Morebiti bi lahko tudi iz tega potegnili razlog, zakaj v Sloveniji ni bilo lustracije. Najbrž ni bilo nikogar, ki bi bil dovolj ambiciozen in trdoživ, da bi se spopadel z levičarskim pohlepom. Novinarjem je bilo ljubše (in jim je še danes), če so se z LDS-ovski-mi kriminalci družili, kot da bi razkrinkavali njihovo početje. V Estoniji je bilo drugače: mediji so lustracijo podprli in Estonija je bila prva država v Evropi, ki je imela popolnoma svobodno mednarodno trgovino. Mediji so to podprli. Podprli so inovacije. Na Skype (izum nove ekonomije) so gledali z občudovanjem znanja, ki sta ga skorajda iz znanstvene fantastike v realnost pretopila Niklas Zennstrom in Jan Firus. Pri nas pa novinarji vsakega, ki poskusi kaj novega, zmasakrirajo z nevo-ščljivostjo in lažmi (še dobro, da se genij Igor Akrapovič drži bolj v ozadju, kajti kdo ve, kaj vse bi mu slovensko zlo iz novinarskih vrst lahko storilo). Temelj poročanja v komunizmu je bila Leninova doktrina, kolektivistična agitacija in na njej sloneča propaganda, in Leta 1991 je bila Slovenija v razvoju kakšnih 30 let pred Estonijo, danes pa izračun kaže, da bo Estonija ujela Slovenijo že v 11 letih. Tolikšen napredek lahko pripišemo reformam. li mati Repovž in njeni poslušni novinarski priskledniki - tudi ne bo slišal, razen ko se Mencinger in Marcel Štefančič jr. v Mladini raz-šopirita, da je kapitalizem v resnici »diktatura šoka in kako smo v Sloveniji lahko presrečni, da smo se uspešno izognili liberalizaciji«. In to je samo eden od številnih neumnih člankov, kakršne lahko prebiramo v slovenskih levičarskih medijih, vse odkar so se pred nekaj leti začele resne debate o reformiranju. Če pomislimo, da imajo poneumljajoči članki iz poneumljajočih medijev velik doseg in vpliv na javno mnenje, potem je razumljiva posledica ta, da je večina ljudstva preprosto poneu- izkušnja in zato je Estonija pot v tržno ekonomijo močno podprla. Slovenija pa poti v tržno ekonomijo ni podprla, ker je ZSMS-jevskim naslednikom, zagrizenim partijcem, ki so se lepo zaredili v LDS, povsem ustrezal model že preživete socialistične federacije. Denimo v času, ko so slovenski mediji o napovedanih reformah večinoma poročali z zavračanjem, so estonski novinarji o reformah poročali pozitivno. Z intuicijo, vizijo, s kakovostjo in z znanjem. Morebiti tiči vzorec že v kulturi obeh narodov: luteranska kultura in etika, ki so ju Estonci prevzeli od Fincev, je odkrita in mediji so odraz obraza družbe, njenih ambicij, navad in Demokracija ■ 5/xiii • 31. januar 2008 če pogledate današnje dogajanje v medijih, vidite, da smo še vedno na istem. Medtem ko je Freedom House Estonijo uvrstil na prvo mesto po medijski svobodi v vzhodni Evropi (Estonija je boljša na področju svobode govora, medijev in tiska od skoraj vseh drugih držav EU; medijsko svobodo ima - po Freedom House - na enaki ravni kot Nemčija ter boljšo kot Francija in druge juž-noevropske države; prehitele so jo samo nekatere nordijske države), se slovenski novinarji pred svetom smešijo s svojimi pismi. Kje so bili pa prej? Kje sta bila Zgaga in Šurc, ko je njuno omiljeno čtivo Mladina na naslovnici upodobilo Miča ► 43 DISKURZ ► Mrkaiča kot buldoga na Janševi špagi, in to samo zaradi tega, ker je poskušal reformirati državo? A takšno smešenje v javnosti pa ni bil odraz zaskrbljivega stanja v državi? To ni bilo dovolj, da bi napisali kakšno pismo in z njim zakrulili po EU? Očitno ne. In tudi zaradi tega se lahko slovenski novinarski ceh samo skrije pred estonskimi kolegi. Estonski premier Andrus Ansip je prisegel, da želi Estonijo v naslednjih 20 letih popeljati v sam vrhu EU, med štiri najbogatejše države po BDP in dohodku na prebivalca. Tamkajšnji mediji tega niso napadli kot »neoliberal-no izprijenost«, temveč kot zavezo k napredku in zaradi tega poročanje ni bilo diktirano, ampak je bilo izključno sad spoznanja Estoncev in njihovih novinarjev, da je (kot bi dejal Thomas Jefferson): večna budnost cena svobode, ki pa se na dolgi rok izplača, saj prinaša blaginjo, odkritje, napredek. V primeru Estonije torej ne moremo govoriti o prisili, temveč o rezultatih poti spoznanja, da socialni populizem poročanja ne vodi nikamor drugam kot v dolgoročno hendike- piranost in slabo kakovost. V primeru Slovenije pa se je pokazalo, da novinarje zanima izključno politično blebetanje, poročanje o prihodnosti pa je zavito v puhlice o tem, kako bo Slovenija postala svetilnik sveta, kako bo Evropo in svet prav hitro prekosila v razvitosti in podobno; te sanje se ne bodo uresničile, za kar se lahko od srca zahvalimo prav vsem slovenskim vladam do zdaj in novinarjem, ki bi morali zavzemati držo najstrožjih kritikov slabega in spodbujevalcev dobrega, v resnici pa se je izkazalo, da počno ravno obratno. Slovenski mediji so še vedno socialistični. Nauk primerjave seciranje napak iz preteklosti v takšnem primeru resda ne vodi nikamor, ker vsakokrat zaide v ideološki diskurz - iz katerega praviloma ni razumnega izhoda -, a vendar se v primeru medijske svobode postavlja strateško vprašanje: Je bilo pametno, da je Janša medije poskušal prevzeti in v njih ustvariti možnosti pluralnega dialoga? Ne glede na to, kakšni so bili v teh potezah njegovi pravi nameni, upam, da je hotel vzpostaviti samo pluralni dialog, a ker politikom ne verjamem prav nič, dopuščam možnost, daje hotel medije trošiti tudi za lastne interese. Kakor koli, če se je pred tremi leti, ko je bila evforija SDS po zmagi na volitvah največja, prevzemanje medijev zdelo pametno, se danes kaže, da je bilo pravzaprav naivno in lahkoverno, ali kot sem zapisala že prej: proces izobraževanja družbe ne more biti odraz trenutka, proces bo trajal še nekaj let, morda desetletij. Mislim pa, da bi se lahko vmes veliko naučili. Vsi. Že iz tega, kar smo v tem mandatu videli na lastne oči. Politika bi se lahko naučila, da je pametneje, če se ukvarja s politiko, kapital bi se lahko naučil, daje pametneje, če se ukvarja z ustvarjanjem dobička, s kakovostjo in z novimi delovnimi mesti, novinarji pa bi se lahko naučili, da cenzura in pritiski niso modri izumi Janše in da so bile potrebne presneto ugodne dolgoletne razmere, da se je ustvarilo stanje, kakršno je danes, ko smo priče besni ideolo-ško-interesni vojni. In česa bi se lahko naučil Janša? No, naš premier bi se zagotovo lahko naučil, da je nesmiselno in celo katastrofalno ponavljati poskuse nadzorovanja kapitala (in preko njega nadzorovanja medijev), kajti kar je LDS-ovskim šarlatanom uspevalo, je Janši pač spodletelo. Pametneje, kakor šariti po levičarskih medijih, je ustvariti ugodne razmere, da se bodo lahko razvili desnoliberalni mediji; v času, ko SPEM-ovo podjetje Mediapolis iz državnih podjetij vleče denar in ga razmetava za najrazličnejšo minor-no tabloidno in brezplačno smetje, bi bilo pametneje vlagati sredstva v Janša, uči se od Estonije vsebinsko in oblikovno izboljšanje Demokracije, ki je ta čas še edini preostali medij v državi, ki ima infrastrukturo in podlago, da relativno hitro naredi iz sebe nekaj boljšega od levičarskega enoumja in pritegne med bralce tudi druge, ne samo trdnih vernikov SDS, ki so že tako prepričani in jih ni treba več prepričevati. To je edina pametna stvar, ki j o lahko v primeru medij ev Janša hitro, uspešno in učinkovito izvede. Brez pomoči novorevija-ških napihnjencev in vseh drugih, ki se zdaj, ko je premier, obešajo nanj izključno zaradi lastnih interesov. Prepričana sem, da bi Ansip zagotovo naredil nekaj takega, če bi se znašel v enakih težavah, v kakršnih se je znašel Janša; no, resnica pa je tudi, da se Ansip v takšnih težavah sploh ne bi znašel... E 0 avtorici Ana Jud je novinarka in pu-blicistka. Je avtorica uspešnic Operacija Direkt in Dosje Ro-komavhi. Nedavno je izdala knjigo Enron. Znana je po brezkompromisnem pisanju. Piše o stranpoteh tranzicije, pri čemer ne »špara« z besedami pri obdelavi posameznih povzpetnikov in tajkunov. Kritična je do politikov različnih političnih profilov. Njen način pisanja ene navdušuje, ene odbija. Stališča avtorice niso nujno stališča uredništva, vendar njen tekst kljub temu objavljamo v skladu z geslom, da objavimo tudi to, kar drugi zamolčijo. Demokracija s tem širi medijski prostor, ki se v zadnjem času čedalje bolj zapira. Uredništvo Demokracije voščila PRO-jevcem vsak dan ob 12.15 | iSkromen šopek roz in 1 ■ « « v v «f -v glasbeno voscuo nam Ogr^ču - darilo,, J \ ki izvablja solze ^ in nasmehe ... Glasbena voščila: - vsak torek infjcetrtek ob 16h - vsako soboto in nedeljo ob 13h WRezervacije glasbenih1 s voščil na 01/512-1^26 1 vsak delavnik od 7h do 14h. V/^- RADIO OGNJIŠČE 44 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 OSEBNOSTI Od pesnika do novinarja Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Z zbirko Pesmi za pokušino se Valentin Vodnik šteje za prvega slovenskega pesnika. A bil je tudi učitelj, prevajalec in novinar, ukvarjal pa se je tudi z jezikoslovjem, s pisanjem učbenikov ter celo z arheologijo in numizmatiko. Valentin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Zgornji Šiški, ki je bila tedaj ljubljansko predmestje. Njegovi predniki so bili kmetje iz ljubljanske okolice, po očetovi strani so izhajali iz Šentjakoba in Šentvida, po materini pa z Viča. Vodnik je poročil svojega ovdovelega očeta z drugo ženo, istega dne pa tudi svojega ovdovelega brata s hčerko očetove nove žene. Letos se Slovenci ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja spominjamo tudi 250. obletnice rojstva Valentina Vodnika. Vodnik je živel v času velikih sprememb, ki so odločilno vplivale na razvoj ne le našega naroda, ampak tudi vse Evrope. To je bil čas propadanja starega fevdalnega reda, čas reformatorskih absolutističnih vladarjev, čas francoske revolucije in njenega nadaljevanja - Napoleonovih vojn, ki so popolnoma pretresle tedanjo evropsko celino. V naših deželah je živel tudi v času postnapoleonovske Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik reakcije, ki je poskušala obnoviti stari red, ki so ga buržoazna revolucija in vojne popolnoma razmajale. Vodnik, po poklicu duhovnik, je v tem času deloval kot narodni buditelj, prvi slovenski pesnik, a tudi kot učitelj, jezikoslovec, prevajalec in novinar. Demokracija • 5/XIII -31. januar 2008 Valentinov oče Jožef je bil za tiste čase za kmeta razmeroma premožen mož. Resda je njegovo posestvo, ki je spadalo pod oblast gospode na ljubljanskem Ce-kinovem gradu, štelo le za »pol kmetije«, a Vodnikov oče je tako kot že njegov oče ob kmetijstvu trgoval z živino, predvsem s prašiči, a tudi s platnom in z vinom. Ta trgovina ni bila omejena le na slovenske dežele, ampak tudi na sosednje hrvaške. Poleg tega je imel oče Jožef v svoji hiši v Šiški gostilno, tako da je desetero otrok, ki jih je imel z ženo Jero, odraščalo v dokajšnji blaginji. Namenjen cerkvi Mali vaien tin je tako preživljal svoje otroštvo med otroškimi opravili, ki so bila tedaj običajna za kmečke otroke, in igro. A že pri devetih letih je oče sklenil, da se mora njegov najstarejši otrok izšolati, 45 OSEBNOSTI ► kajti Valentin je bil namenjen za duhovski stan. K temu je najverjetneje pripomoglo to, da je bil njegov stric Marcel menih v frančiškanskem samostanu v Novem mestu. Oče je nemara tudi menil, da bo na ta način enega od svojih otrok spravil h kruhu, pa še pomagal bi lahko drugim kot duhovnik, če bi dobil kakšno premožno župnijo. Valentin je kasneje malce sabotiral očetove želje, ker se je odločil za meništvo pri frančiškanih in se tako v skladu z redovnimi pravili odpovedal zemeljskemu bogastvu. Devetletnega Valentina je lokalni šišenski šolmošter naučil osnov branja, pisanja in računanja, potem pa je šel Valentin v novomeški samostan, kjer ga je stric pripravljal za vstop v »latinsko šolo«, kajti pouk je potekal v latinščini. Vodnik se je tako leta 1769 vpisal v šestetno šolo, kjer se je poleg latinščine in grščine učil tudi nemščine, zgodovine in zemljepisa, seveda verouka, a tudi poetike in retorike. Med šolanjem je prišel v stik s očetom Markom Pohlinom, avguštinskim menihom, ki ga je po njegovih lastnih zapiskih »naučil pisati po kranjsko«. V Ljubljani je imel Pohlin svoj krožek, ki so ga obiskovali nekateri dijaki in mlajši duhovniki. Splošna klima pa za menihe v tistem času ni bila najugodnejša. Reformatorski cesar Jožef II. je namreč ukazal razpust več meniških redov, leta 1773 tudi jezuitskega, ki je dajal Vodnikovi šoli učitelje. Na šoli se praktično sicer ni nič spremenilo, saj je bila država prisiljena jezuite Z izdajo Pesmi za pokušino je postal prvi slovenski pesnik. obdržati za učitelje, ker drugega kadra niti ni imela. Po šolanju je leta 1775 Vodnik vstopil v frančiškanski red. Očitno je to malce razočaralo domače, a so družinski odnosi ostali dobri. Valentin je namreč leta 1792 svojega ovdovelega očeta poročil z novo ženo, še več, svojega brata Antona, čevljarskega mojstra in tudi vdovca, je istega dne poročil s hčerko očetove nove žene. Vodnik je po vstopu v redovni samostan v Nazarjah, kjer je dobil redovno ime Marcelijan, dve leti preživel v frančiškanski šoli v Novem mestu, kjer je študiral filozofijo, v med letoma 1778 in 1780 pa v ljubljanskem frančiškanskem samostanu teologijo. Študiral je tudi na Trsatu nad Reko, na otoku Krku pa je Vodnik je tri leta urejal slovenski časopis Pelme pokufhino. V L u b 1 a o i, NaI¡farne per Joantiu Rejerju. t t o 6. končno postal polnopraven član frančiškanskega reda. Imel je tudi dodatne vaje v govorništvu, kajti njegovi predstojniki so menili, da bi uspeval kot pridigar. Sodelovanje s Zoisom Leta 1784 je ljubljanski škof Vodnika poslal »vun duše pasti«, po domače rečeno, ukazal mu je, naj odide iz samostana in postane župnik. Ostal je sicer član reda, vendar pa se mu ni bilo več treba držati nekaterih redovnih zaobljub. Vodnik je bil najprej župnik v Sori pri Medvodah, nato je odšel na LUBLANSKE JANN. FRIDR. EGKRGA, V Sffdo 4. dan ?rofcnu i». Nro. 1. J» lafltt uvrfll, Sc tcrgt kcj n/t t MoJ foftJ kij <1«U * .Sini biru ih( it. Al vumioSi ¡snjo l-o fv,iu k«j veri» Al drufp k«) mita, hi hrcftik» a«J' (.«.V Bled, vmes nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je opravil dodatne izpite, končno pa je leta 1788 odšel v Ribnico in tam ostal pet let. Prelomni trenutek je bil v letu 1793, ki je zaprosil in bil sprejet za župnika v novoustanovljeni župniji v Koprivniku nad Bohi- Od pesnika do novinarja njem. Župnijo je ustanovil znani kranjski industrialec in veletrgo-vec baron Žiga Zois, ki je del svojega bogastva porabil kot mecen. Mogoče je sicer, da sta se Vodnik in Zois srečala že prej, ko je bil Vodnik še duhovnik na Bledu, kajti Zois je imel na Gorenjskem posesti in fužine, vsekakor pa sta si začela leta 1793 redno dopisovati. Vodnik je Zosia obiskoval tudi v Ljubljani, kajti baron zaradi bolezni ni več mogel iz svojega stanovanja, Zois pa je začel Vodnikovo delo podpirati tako finančno kot z nasveti. Pod Zoisovim vplivom je začel Vodnik med letoma 1795 in 1806 urejati Veliko pratiko in Malo pratiko, pod Pohlinovim vplivom pa tudi pisati pesmi. Objavljal jih je v Po-hlinovih Pisanicah. Leta 1795 je Vodniku uspelo, da so ga premestili v Ljubljano, služboval je na Ježici in v Trnovem ter pri Sv. Jakobu. Iz redu v profesuro v letu 1797 je začel urejati list »Lublanske novice«, zaprosil pa je tudi za mesto profesorja na ljubljanski gimnaziji. Prosil je tudi za popoln odpust iz frančiškanskega reda, kar so mu odobrili. Še vedno je ostal duhovnik, le da je bil zdaj posvetni in ne več redovni. Vodnik je v gimnaziji prevzel učenje petega, tedaj najvišjega letnika gimnazije, in je poučeval vse predmete razen verouka, kar mu je prineslo ugledno letno plačo štiristo goldinarjev. Leta 1800 je nehal urejati časopis, veliko bolj pa se je posvetil pesništvu in jezikoslovju. Njegove pesmi so izšle leta 1806 v zbirki Pesmi za pokušino in doživele velik uspeh. Zaradi tega uspeha štejemo Vodnika za prvega slovenskega pesnika, zbirka pa mu je prinesla velik ugled v kranjskih razumniških krogih. Veliko manj sreče je imel v jezikoslovju, ko je sestavljal nemško-slovenski slovar in slovnico slovenskega jezika. Delo je teklo počasi in slovnica je izšla šele leta 1811, dve leti za veliko obsežnejšim in natančnim delom precej mlajšega Jerneja Kopitarja, medtem ko mu slovarskega dela ni uspelo nikoli končati. V tem obdobju je Vodnik zbiral tudi material za izdajo šolskih knjig v slovenščini. Knjige so 46 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 Vodnikova rojstna hiša v ljubljanski Šiški OSEBNOSTI izšle šele v času Ilirskih provinc kot učbeniki za učence prvega razreda. Mimogrede je leta 1799 izdal tudi knjigo kuharskih receptov Kuharske bukve. Leta 1807 je prišlo do reforme v ljubljanski gimnaziji. Vodnik je zdaj poučeval zgodovino in geografijo za vse letnike, bil začasni učitelj verouka ter fakultativni učitelj italijanščine. Letna plača se mu je povečala za sto goldinarjev. Vzpon v Ilirskih provincah Veliko spremembo je v življenje Vodnikov spomenik na ljubljanskem Navju posebno pa še z odo Ilirija oživljena. Slavila je Napoleona, ki se je zdel tedaj nepremagljiv in njegovo novo cesarstvo trdno. Poleg uradnega prevajalca je postal Vodnik tudi uradni mojster proslav, ki so jih organizirali francoski okupatorji. Napredoval je tudi v šolskem sistemu. Imenovali so ga za ravnatelja gimnazije, postal je ravnatelj vseh rokodel-sko-obrtnih šol in ravnatelj vseh domnevnem članstvu v francoski prostozidarski loži. Ne glede na priporočila, ki si jih je pridobil Vodnik pri mnogih intelektualcih, ki so poudarjali njegovo strokovnost in ga ocene-vali kot sposobnega ne le za pro-fesuro, ampak tudi za višje funkcije, je z Dunaja leta 1814 prišel dekret, ki je Vodniku prepovedal vsakršno delo v državni službi in mu nalagal, da se predčasno upokoji. Predčasna upokojitev pa je pomenila pokojnino v komaj polovičnem ali celo tretjinskem Z odhodom Francozov in vrnitvijo Habsburžanov je moral Vodnik ne glede na sposobnosti v predčasni pokoj. Slovencev in tudi Vodnika prinesla ustanovitev Ilirskih provinc, ki so jih morali poraženi Habs-buržani odstopiti Napoleonu. Do sprememb ni prišlo le na upravnem področju, ampak tudi na področju jezika. Francoščina je zamenjala nemščino kot glavni jezik, močno pa se je povečala pomembnost slovenščine. To je precej navdušilo Vodnika, čeprav so bili njegovi kolegi iz Zoisovega kroga pa tudi mecen sam bolj zadržani in manj navdušeni nad spremembo oblasti kot Vodnik. Vodnik je s svojim znanjem francoščine in italijanščine, ki je prav tako dobila večji pomen v času Ilirskih provinc, kmalu postal uradni prevajalec francoskih oblasti. Možnosti so se mu v novih političnih razmerah še bolj odprle, ko je sestavil odo v čast francoskega maršala Marmonta, ki je postal prvi guverner Ilirskih provinc s sedežem v Ljubljani, osnovnih šol. Vodnik je v tem času izdal nove učbenike s področja zgodovine, francoščine in verouka. V letu 1811 je bil na vrhuncu svojega ustvarjanja. Potem pa je šlo kmalu vse navzdol. Šolska reforma je prinesla spremembo gimnazije v licej in Vodnik je izgubil mesto ravnatelja, odpravljene so bile tudi rokodelske šole, torej je izgubil tudi ta položaj. Ostal mu je le še položaj profesorja na liceju. Prisilna upokojitev Strahoviti zaporedni porazi Napoleonovih čet v Španiji, v Rusiji in končno pri Leipzigu so zlomili moč francoske vojske. Ilirske province so bile za Francoze dokončno izgubljene in zapustili so jih brez boja. Habsburžani so se vrnili na oblast in začeli restavracijo starega sistema. Vodniku se najprej ni zgodilo nič posebnega. Bil je še vedno prevajalec za francoščino, in sicer j^™' Vi v istih odlokov, ki so jih habsburške oblasti obdržale v veljavi. Bil je še vedno profesor na liceju, zavrnili pa so njegovo prošnjo za ravnatelja. Malce cinično pa je bilo naročilo, naj pripravi proslavo ob vnovični vključitvi pokrajine v okvir habsburške monarhije. V tem času je na Dunaj že romala ovadba, v kateri so Vodnika zaradi njegovega sodelovanja s Francozi označili za nelojalnega državljana in zato neprimernega celo za profesuro, kaj šele za kakšno višjo funkcijo. Opisu njegovega sodelovanja s Francozi je sledil še meglen in popolnoma neresničen namig o njegovem znesku nekdanje plače, vsekakor pa komaj dovolj za dostojno življenje. Z Dunaja je prišla malo pozneje sicer »omilitev« dekreta - da Vodnik lahko ostane v državni službi, vendar zunaj ozemlja nekdanjih Ilirskih provinc in nikakor ne na mestu, kjer bi lahko poučeval. In jasno, kakšen višji ali odločilni položaj nikakor ni prišel v poštev. Vodnik je to odklonil in rekel, da se iz domače dežele ne pusti pregnati. Poskušal se je zaposliti kot knjižničar, pa so ga odklonili. Ob skromni pokojnini, zasebnega premoženja jasno ni imel, se je preživljal s honorarnim poučevanjem italijanščine, latinščine in grščine. V prisilnem pokoju se je začel ukvarjati z raziskovanjem arheološke dediščine Ljubljane in nekaj svojih odkritij objavil tudi v časopisju. Leta 1818 je prevedel priročnik za babice, že dolgo pa se je ukvarjal tudi z numizmatiko. Tako je dopolnjeval svojo zbirko, jo uredil in dopolnil s pojasnili. Zbiral je tudi material za novo pesniško zbirko, a ta ni nikoli izšla. Zaradi pomanjkanja denarja, seveda pa tudi zaradi let je začelo Vodniku pešati zdravje. Osmega januarja 1819 ga je zvečer v njegovem ljubljanskem stanovanju zadela možganska kap in umrl je v nekaj urah, star 58 let. Valentina Vodnika so pokopali v Ljubljani, leta 1827 pa so mu postavili spomenik, ki danes stoji na ljubljanskem Navju. EB Vodnik je dolga leta poučeval na ljubljanski gimnaziji, pozneje liceju. Demokracija • 5/XIII -31. januar 2008 47 ZGODOVINA Stavka v Zasavju V. M., foto: arhiv Demokracije Pred petdesetimi leti je bila v Zasavju prva »socialistična« stavka v povojni Sloveniji. Zdaj je o njej izšla knjiga Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za pravosodje. Ob 50. obletnici stavke rudarjev v zasavskih premogovnikih so se v sektorju za popravo krivic in narodno spravo (vodi ga zgodovinar dr. Milko Mikola), ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje, odločili, da bodo temu dogodku posvetili posebno publikacijo. Izdali so zajetno knjigo (497 strani), ki je sestavljena iz dveh delov. Najprej je objavljena diplomska raziskava zgodovinarke Darje Skopec, v drugem, zajetnejšem delu pa so objavljeni dokumenti, ki so jih različni partijsko-državni organi naredili takoj po stavki (zbrala sta jih dr. Damjan Hančič in mag. Renato Podbersič). Najprej so objavljeni dokumenti zveznih in republiških organov zveze komunistov, potem dokumenti občinskih organov in rudniških komitejev zveze komunistov, na koncu pa še kopije nekaterih partijskih disciplinskih kazni zaradi stavke ter dokumenti Udbe (organov uprave državne varnosti). Predvsem »analiza« oziroma »poročilo« Udbe o 48 stavki, ki obsega kar petdeset strani, je vredno branja, saj je napisano vpravi udbovski maniri (kerjepre-sneto z mikrofilma, je branje težko, na nekaterih mestih pa je besedilo celo neberljivo). Z njim je Udba predvsem iskala krivce za stavko na lokalni ravni, pri glavnih akterjih ali osumljencih pa je navajala izrazito ideološke oznake. Na koncu je objavljenih nekaj fotografij z zasedanja konference OK ZKS Trbovlje, ki je bila 13. 2. 1958 v Trbovljah, objavljene pa ni nobene fotografije stavke, saj pred petdesetimi leti fotoaparati niso bili tako kot danes »obvezen sestavni del dogodkov«, predvsem pa si ni nihče upal fotografirati takrat tako občutljivega in za komunistično oblast nezaslišanega dogodka. Upor celotnega Zasavja stav ka je znana tudi kot trboveljska, ker pa so se rudarjem v Trbovljah pridružili tudi v Hrastniku in v Zagorju, se v knjigi zanjo uporablja širši pojem »stavka v Zasavju«. Razlogov zanjo je bilo seveda več, glavno pa je bilo nezadovoljstvo, ker so si vodilni izplačevali delež od dobička, ker je bila cena trboveljskega premoga že dalj časa zamrznjena in zato podcenjena in ker so se delavcem obetala izplačila nižjih plač (80 odstotkov) zaradi obvladovanja inflacije. Čeprav so delavci že dolgo (od leta 1945) vedeli, da živijo v po- DOKUMENTI O RUDARSKI STAVKI V ZASAVJU LETA 1958 litijski državi, ki kaznuje vsako nepokorščino, kaj šele upiranje takšnih razsežnosti, kot je stavka, je bilo v Zasavju takrat tako rekoč splošno mnenje, da se nekatere stvari morajo popraviti in izboljšati. Če bi vsa množica organizacij, ki je imela nalogo skrbeti za organizacijo in nemoteno delovanje dela in življenja (vodstva rudnikov, organizacija zveze komunistov, sindikalne organizacije, delavski svet, SZDL, okrajni ljudski odbor itd.) svoje delo opravljala tako, »kot bi ga morala«, potem stavka seveda ne bi bila mogoča, saj bi jo že v temelju preprečili. Prav temu je bilo namenjeno »samoupravljanje«. Tudi zato je bila po stavki čistka med vodilnimi teh organizacij tako temeljita. Polom Mihe Marinka stavka se je začela spontano in zato neorganizirano 13. januarja, predvsem s popoldansko izmeno, ki pa ji je dopoldanska dala že dovolj jasne signale zanjo, saj so pustili delo-višče neurejeno. Naslednji dan zgodaj popoldne je prišel v Trbovlje Miha Marinko, da bi reševal situacijo. Rudarje so zvabili iz rudnika, Marinko pa jih je z nejasnim govorjenjem še bolj razjezil. Najprej so prevrnili njegov avtomobil, potem pa je Franc Zupančič vzel sekiro in presekal kabel za mikrofon, s čimer je bilo Marinkovega nastopa konec. Marinko se je z direktorjem rudnika Alojzom Ribičem umaknil, rudarji pa so se vrnili v rudnik. Šele vrnitev delegacije, ki je odšla dan prej v Beograd, da bi jim povišali plače, reakcija republiškega vodstva, ki je ugodilo skoraj vsem zahtevam stavkajočih, ter mobilizacija vseh prej naštetih organizacij v Trbovljah, je tretji dan stavke rudarje pomirila. V Trbovlje sta prišla Lidija Šentjurc Demokracija • 5/xm • 31. januar 2008 Rudarska kolonija Za cesto pred drugo svetovno vojno ZGODOVINA in Boris Kraigher ter z direktorjem rudnika poiskala rešitve. Na sejo delavskega sveta rudnika tretji dan stavke so prišli podpredsednik republiškega izvršnega sveta (in član CK ZKS) Stane Kavčič ter Miha Marinko, Lidija Šentjurc, Ivan Maček in Viktor Brecelj. Na tej seji so sprejeli sklepe, s katerimi so rudarje pomirili. Rudarje so vrnili na delo predvsem z obljubo trinajste plače. Kardeljeva grožnja z orožjem Ivan Maček je v Trbovlje takoj poslal skupino uslužbencev državne varnosti, da je domačim pomagala nadzorovati celotno okolje. 15. januarja je Maček direktorju rudnika zagrozil, da če se rudarji ne bodo unesli, »čaka vojska in policija v tovornjakih na Trojanah na intervencijo«. Edvard Kardelj je 24. januarja na plenumu CK ZKS dejal: »Predvsem mislim, da je bil zgolj slučaj, da tudi v Trbovljah ni bilo treba intervenirati z orožjem.« Če je bila Mačkova izjava direktorju rudnika še na ravni grožnje, se iz Kardeljevih besed vidi, da bi režim stavko nasilno zatrl, če bi trajala dlje časa. Predvsem pa so te grožnje veljale za naprej. Tudi v Hrastniku in Zagorju Trboveljska stavka se danes uradno imenuje stavka v Zasavju zato, ker so se trboveljskim rudarjem s stavko pridružili najprej rudarji v Hrastniku, potem pa še v Zagorju (16. januarja). V Zagorju naj bi se bila, kot piše v poročilu Udbe, pojavljala tudi politična gesla, kot so »dol z delavskimi sveti, dol z oblastjo, dol s komunisti, mogli bi imeti več plače, pa nam vse pojedo oni, ki so na oblasti«. Posebno »strupene« naj bi bile ženske, najbolj »napadalni« pa mlajši delavci, predvsem tisti iz širšega, pretežno kmečkega zaledja. Iz gradiva v tej knjigi se jasno vidi, kako je komunistični režim gledal na delavce, ki jih je pred tem sam ustvaril, in na delavce s kmetij, ki jim ni zaupal in ki jih je zato pospešeno proletariziral. Popolna medijska blokada V rudniku Trbovlje-Hrastnik je stavkalo okrog 4.000 rudarjev (vseh je bilo 4.200), v Zagorju pa 1.200 rudarjev (vseh 2.400). Trboveljska rudarja O stavki takrat Slovenija ni izvedela ničesar. Bila je popolna medijska blokada. Javno je o njej prvi poročal Radio Trst 23. ali 24. januarja - torej tujina. Miha Marinko je po stavki izjavil, da ta »govori o strahoviti politični kratkovidnosti /.../, da smo mi vsi od kraja, od zveznega izvršnega sveta dalje /.../, kot so bili nekdanji kapitalisti, proti katerim je treba nastopiti s stavko, če hočejo delavci doseči določene uspehe, da ne govorim o tem, kakšno škodo bi nam to povzročilo v svetu, če bi stvari bolj prodrle v javnost.« Stalinizem torej. Izključitve in odstavitve Ko se je v preteklosti pisalo o trboveljskem štrajku, se je ponavadi »pozabilo« na posledice. Te so bile za mnoge ljudi precej hude. Še najmanj mogoče te, da so vrsto vodilnih izključili iz zveze komunistov, čeprav so te izključitve hkrati pomenile tudi druge, hujše posledice. Tako so iz ZK izključili predsednika sindikalne podružnice trboveljskega rudnika Franca Šipka, sekretarja RK ZK rudnika Trbovlje in poslanca v Beogradu Vilija Škrinarja, organizacijskega sekretarja OK ZKS Trbovlje Janeza Jesenška, zadnji opomin pred izključitvijo pa je dobil sekretar občinskega komiteja ZK Trbovlje Jože Piki, če omenimo le takratne najvidnejše funkcije. Razpustili so nekatere osnovne partijske organizacije (strojnega obrata in obrata separacije). Odstavili so direktorja rudnika Alojza Ribiča in mu hkrati prepovedali kakšno drugo zaposlitev v Trbovljah; odšel je v Velenje. Odstavili so predsednika okrajne ZK Matevža Kovača, Jožeta Pikla s položaja predsednika ZK OK Trbovlje in direktorja cementarne. Vsi so dobili prepoved dela v Trbovljah. Nasilje po stavki Na seji ok zks Trbovlje 20. januarja so ustanovili posebno komisijo za preiskavo stavke (zaslišanje vseh vodilnih političnih in oblastnih funkcionarjev itd.), ki so jo sestavljali Lidija Šentjurc, Franc Kimovec, Mitja Ribičič in Jože Kladivar. Nasploh so povračilni ukrepi režima hudo zagrenili življenje mnogim ljudem. Tako iz objavljene statistike Udbe izhaja, razvrščeno po večjih mestih, koliko ljudi so aretirali (4), zaslišali (25), imeli z njimi »razgovor« in jih »opozorili« (31), »stavili pod kontrolo« (1), priprli (4), odredili aretacijo (3), izročili sodniku za prekrške (15), uvedli »zastraševalni ukrep« (1); nato so navedli svoje »ukrepe« po okrajih (skupaj 84) in po slojih (skupaj 71). Skupaj je bilo aretiranih, zaslišanih, priprtih in izročenih sodniku za prekrške 36 ljudi. Prva povojna stavka v socializmu, ko so »samoupravljavci« stavkali proti samim sebi, kar naj bi bil nesmisel, kot so takrat govorili Marinko in podobni »kurji tatovi« (tako so Marinka okleve-tali v Trbovljah), je bila spontana, ker drugačna takrat sploh ni mogla biti, režim pa je po njej mnoge ljudi tako prestrašil, da si nekateri še danes o njej ne upajo govoriti. Preganjanje Franca Jakliča Nekdanji rudar Franc Jaklič pripoveduje: »Malo pred polnočjo sem izvedel, da se bo začelo. Ko sem prišel nazaj na delovišče, sem povedal, da bo stavka. Nekdo me je potem zatožil na upravi rudnika, da sem že ponoči vedel, da bo zjutraj stavka. Potem so me policisti zasliševali šest noči zapored, hoteli so vedeti vse v zvezi s stavko. 17. so me aretirali in peljali v zapor v Trbovlje. Uradno zato, ker da sem hotel ilegalno prek državne meje, vendar so me zasliševali le o stavki. To je trajalo mesec dni. Potem so me izpustili zaradi gladovne stavke in predvsem zato, ker so iz jame začeli prihajati bunti z napisi, da bodo ponovno stavkali, če me ne izpustijo. Potem sem bil zaprt še dva tedna na Miklošičevi. Takrat sem dobil pravnomočno sodbo iz Celja in do julija, ko sem bil izpuščen, sem bil poslan na Dob, kjer so takrat delali zapore.« Za direktorja Stane Dolanc p0 odstavitvi direktorja rudnika Tr-bovlje-Hrastnik Alojza Ribiča je direktor postal Stane Dolanc. S 49 Središče Trbovelj leta 1954 Pogled na središče Trbovelj v 60. letih prejšnjega stoletja Demokracija ■ s/xm ■ 31. januar 2008 Markovci (215 m) ležijo na Ptujskem polju ob cesti Ptuj-Zavrč. So središče istoimenske občine, ki jo sestavlja devet vasi, kar lepo ponazarja klas v občinskem grbu, ki ima devet zrn. Kraj se ponaša z zanimivostjo, ki jo nedvomno pozna vsak Slovenec tudi zunaj meja države. Imenuje se kurent ali bolje korant, ki izhaja prav iz Markovcev. Ta naj bi po ustnem izročilu preganjal zimo, pri tem pa mu pomaga še veliko drugih pustnih likov: orači, piceki, rusa, vile, medvedi, kopjaši in kopajnarice, gostiivajnci... Pust ali fašenk je v mnogih vaseh občine pravi ljudski praznik, še posebej v Markovcih. Vas varuje SV. Marko Čeprav se kraj Markovci prvič omenja šele leta 1215, najdeni ostanki rimskega vodovoda in orodja ter pomembna najdišča rimskih vojaških grobov pričajo o davni navzočnosti človeka na rodovitni markovški zemlji. Ozemlje je nekdaj pripadalo dornavski gospoščini. V središču vasi stoji najstarejše drevo, lipa, vendar njegova starost ni znana. Poleg te mogočne lipe stoji tudi kapela Blažene device Marije iz leta 1863. Cerkvena kronika omenja, da je v 14. stoletju na mestu sedanje cerkve stal grad Pabstein. Leta 1477 so zaradi prestavljanja toka reke Drave, ki je zajedal levi breg in z odnašanjem zemlje ogrožal Ptujsko polje, pred župniščem postavili kamnit steber s kipom krajevnega zavetnika sv. Marka. Leta 1493 so med pustošenjem po deželi Turki razdejali grad Pabstein in na njegovem mestu je dal ogrski poveljnik Jakob Sekelj leta 1519 zgraditi cerkev v čast sv. Marka. Leta 1871 so na njenem mestu zgradili novo cerkev in ji leta 1872 dodali zakristijo ter leta 1936 še stransko kapelo. V 90. letih 20. stoletja so cerkev temeljito obnovili, oktobra 2002 pa so praznovali 130. obletnico njene vnovične posvetitve. Na pokopališču stoji podružniška cerkev sv. Marije iz leta 1841. Kužno znamenje, ki ga je postavil Jernej Breznik leta 1617, pa je znamenje boja proti kugi, ki ni prizanesla niti Markovčanom. Največje bogastvo SO ljudje Markovci so postali župnija leta 1789, ko se tu začnejo porajati tudi prve oblike šolstva. Redni pouk je potekal od leta 1810 v mežnari-ji. Prva šolska stavba je bila postavljena leta 1840, njena naslednica, stara šola, pa leta 1890. V zgradbi stare šole je pouk potekal do leta 1979, ko je bila zgrajena sedanja, sodobna šola, ki jo obiskuje več kot 400 učencev. Markovčani, znani po mnogih aktivnostih, ki jih organizirajo pod okriljem vaških skupnosti in različnih društev, v tem duhu vzgajajo tudi mlade. Na šoli deluje veliko obšolskih dejavnosti, med katerimi so poleg etnografske pomembnejše še glasbena, plesna oziroma folklorna in športna. Območje današnje občine je bilo samostojna občina, imenovana »Sveti Marko niže Ptuja«, že v letu 1937. Glavni panogi sta bili poljedelstvo in živinoreja, zaradi veliko ajdovih polj pa je bilo zelo razširjeno tudi čebelarstvo. Občina je spadala v tako imenovano liikovo deželo; veliko čebule so na posebnih vozovih z usločeno streho izvozili v Maribor in Krapino. Največje bogastvo občine Markovci pa so že od nekdaj njeni delavni in ustvarjalni ljudje. Ti kraji so znani po številnih folklornih prireditvah ter zagnanem ohranjanju in obujanju pozabljene kulturne dediščine. Med znane Markovčane prištevamo zgodovinarja dr. Ljudevita Pivka, rojenega leta 1880 v Novi vasi pri Markovcih, župnika, zgodovinarja in kronista Mateja Slekovca, ki je tu služboval v letih od 1887 do 1903 (vspominna njegovo delovanje so domačini leta 1994 na župnišču v Markovcih odkrili spominsko ploščo), vsestransko kulturno ustvarjalko Terezijo Maroh (1924-2004), akademskega slikarja Janeza Šibilo, rojenega leta 1919 v Novi vasi pri Markovcih, Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.markovci.si,www.td-markovci.si NAŠI KRAJI uvrščen na seznam evropskih ornitološko pomembnih območij. Ženitovanjski kopijaši so postali sestavni del fašenka v Markovcih. ^ LEGENDA 1 Poitoje uine poti — flofDTOslovna učno pot — Lokolnoieita in Franca Kolariča, častnega občana občine Markovci, ki je z dolgoletnim delom na področju folklore in etnografije veliko pripomogel k ohranitvi izročila v občini in širše. Krajinski park Šturmovci Na 125 hektarjih med Halozami, Ptujskim jezerom ter Ptujskim in Dravskim poljem se razteza območje, ki je zaradi biološke raznolikosti od leta 1979 zavarovano kot krajinski park. Ime Šturmovci ali Šturmovec, kot parku pravijo domačini, izvira iz nekdanjega nemškega imena Sturmau (der Sturm - vihar, die Aue - loka) in priča o živahnem spreminjanju toka reke skozi čas. Večji del parka leži na dravskem otoku, ki je največji slovenski otok. Tu so pred nastankom Ptujskega jezera domačini pasli živino, kosili travo in sekali les. Današnji Šturmovci so tako kompleksen življenjski prostor, ki harmonično združuje značilnosti naravne in kulturne krajine. Tu so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste, ki brez rečne dinamike ne bi mogle preživeti. Šturmovci v svetu slovijo predvsem zaradi ptic. Na eni najboljših ornitoloških točk v državi lahko med drugim vidite galebe, čigre, pobrežnike, gosi, race, čaplje, ponirke, kor-morane, slapnike, črne liske in rečne galebe. Tu živijo tudi vodomci, mali martinci, mali deževniki, obrežne lastovke, dirijski detli, smrdokavre in rjavi srakoperji. Park je skupaj z reko Dravo med Mariborom in Zavrčem Markovški korant Korant ali kurent je najbolj priljubljena tradicionalna pustna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Podobnost s kurenti zasledimo že v grški mitologiji. Starogrški kureti (gr. Kouretes) so malega Zevsa v jami skrivali pred očetom Kronosom. Kronosu je bilo prerokovano, da ga bo premagal lastni sin, zato ga je hotel požreti. Kureti so bili oboroženi z velikimi meči, in ko je Zevs zajokal, so z meči povzročili strašen trušč in tako preglasili njegov jok. Tako lahko povezavo z našim kurentom najdemo v imenu, strašnem trušču (zvonci) in meču (ježevka). Markovški župnik Franc Grobler predvideva, da so ga v te kraje okrog leta 1500 prinesli Uskoki, pisni viri pa besedo kurent povezujejo z rodbinskim imenom iz Šmartnega na Pohorju. Podrobnejši opis kurenta v 18. stoletju pa najdemo v zapisu kronike župnika in kronista v cerkvi sv. Marka v Markovcih Mateja Slekov-ca. Zapis je nastal okrog leta 1897, ko opiše kurenta kot zelo zanimivo spako, ki je videti, kot da bi iz pekla pobegnila in se pobratila s samim Luciferjem. Maska je bila malce drugačna od današnje. Imela je kapo, ki je bila zadaj kosmata. Obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in z izrezanimi odprtinami za oči ter usta. Imel je dolg rdeč jezik. Kapa je imela rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Oblečen je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. V svoji prvotni obliki je kurent predstavljal nekaj nadnaravnega. Kot demon se je bojeval z zimo in klical v deželo pomlad. Z divjim plesom in oglašanjem zvoncev ponazarja pradavni poskus ljudi, da bi vplivali na naravne zakonitosti. Otroci so v strahu bežali pred njim, dekleta pa, če kurentove oprave niso poznala, so se mu poskusila izogniti ali pa odkupiti z robcem. Nekoč so se v korantovo opravo smeli obleči samo neporočeni fantje. Danes za to kosmato masko najdemo tudi poročene fante, ženske, dekleta in celo otroke. Koranta najbolj zaznamuje njegova kapa, ki mu zakriva celoten obraz. Včasih so jo fantje izdelali sami doma, zato so bile kape zelo različne med sabo. Danes markovški fantje nimajo ne časa ne volje, da bi si kape izdelovali sami. Izdelujejo jih posebni mojstri, cena zanje pa je zelo visoka. Danes je kurent izgubil svoj pomen in vlogo v domačem okolju. Srečamo ga lahko v vseh letnih časih, predvsem na različnih športnih in drugih prireditvah. IS Markovci Župnijska cerkev sv. Marka Dravsko polje in Ptujsko jezero Tradicionalna domačija Jez na Dravi Demokracija • 5/XIII • 31. januar 2008 51 RECENZIJE YOONlk po jq "CAJNlb ORUxftAb Kobariško zrcalo ? Slovenska matica Kobariško zrcalo je romaneskni trojček (triptih) mojstra slovenske literarne besede Saše Vuge. V prvi pripovedi, ki nosi naslov Abelkajn, se je pisatelj lotil problematike slovenskega bratomora med komunistično revolucijo, torej sovraštva in nasilja med Slovenci. V drugih dveh pripovedih so glavni »junaki« Italijani, ki so v prvi polovici 20. stoletja grabili po slovenski zemlji. Najprej med prvo svetovno vojno (1915-1917), kar je obdelano v drugi pripovedi Kobariško zrcalo, potem pa še 25 let naprej, do septembra 1943. Prav dokončnega italijanskega poraza septembra 1943 se je pisatelj dotaknil v tretji pripovedi Božjastno pravljični september. Pisatelja, ld je doma iz Mosta na Soči, se je v triptihu obdelana problematika življenjsko dotaknila, saj je bil njegov prvi, mladostni jezik vsiljena italijanščina, svoje materinščine, knjižne slovenščine, pa se je učil šele po vojni v šolah. Kulturna zgodovina Založba Sophia Ljudska kultura je ob že uveljavljeni visoki kulturi postala eno pomembnejših raziskovalnih področij z vključevanjem zgodb navadnih ljudi in vsakdanjega življenja, kot rezultat srečanja z antropologijo pa se je sočasno pojavila tudi mikrozgodovina, pristop »od spodaj«. Pri tem Peter Burke ni mogel mimo protislovij, povezanih s samim razumevanjem pojmov kultura, ljudstvo, civilizacija ipd. Novo kulturno zgodovino bolj kot miselni sistemi in teorije zanimajo mentalitete, občutja in prakse (od potovanj do zbirateljstva itd.), od reprezentacije stvarnosti se je usmerila k njenemu konstruiranju. Med privlačne oblike nove kulturne zgodovine sodijo med drugim zgodovina imaginacije, telesa, branja, spomina, kulture oblačenja in bivališč itd. Vse to bogastvo pristopov, tem in avtorjev - skupaj s pogledom v prihodnost kulturne zgodovine - je Burke predstavil v kratki razpravi, prepleteni s primeri in ilustracijami, Kaj je kulturna zgodovina. Milan Jesih 2. Študentska založba Formalno gledano najnovejša pesniška zbirka Milana Jesiha Tako rekoč ostaja pri jambskem verzu, pesmi nadaljujejo značilne Jesihove teme, le da se v njih večkrat postavljajo - in sesipajo - poudarjeni fiktivni svetovi, ob literaturi slikarstvo, teater in film. Avtor sicer priznava, da je pišoča zavest nujno središče poezije, katerega sredobežnosti se sicer ni mogoče odtegniti, vendar dlje kot potuje od sebe, večji teritorij lahko zajame. Tako je, ne- 52 koliko tudi zavestno, v večini pesmi odpravil prvo osebo, kdaj pa kdaj je sestopil tudi v območje realnih medčloveških razmerij. Vojna, kaj pa je to? Založba Karantanija Založba Karantanija je izdala zbirko kratkih spominskih črtic Franceta Žagarja s skupnim naslovom Vojna, kaj pa je to? Najprej sledimo razmeroma lahkotnim otroškim spominom na čas italijanske okupacije v ljubljanskem predmestju Rudnik. Enako so mu pri srcu italijanski vojaki, partizani, domobranci, zraven pa še tisti, ki so se spretno izmikali vojskovanju. Bil je vesel, kadar je kdor koli od njih ravnal človeško, in pretresen, kadar je slišal za okrutnosti in poboje. Občasna lakota, strah, stiske mu niso vzele poguma, kajti imel je osnovno varnost: v vojni ni izgubil doma in staršev. Osimska meja 3. ZRS Znanstvenoraziskovalno središče Koper je v zbirki Annales Majora izdalo zbornik prispevkov z naslovom Osimska meja. Od 22 omenimo le nekatere: Pot v Osimo (Jože Pirjevec), Sodelovanje narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije in severne Italije v II. svetovni vojni ter Osimski sporazumi (Anton Vratuša), Osimo v zgodovinski perspektivi soseščine Italijanov in Slovencev (Janko Pleterski), Od Versajske konference do Osimskih sporazumov: vloga slovenskih politikov in diplomatov pri določanju meja (Božo Repe), Priprave na osimska pogajanja (Viljenka Škoijanec), Osimo in manjšine (Nevenka Troha), Pravno varstvo narodnih manjšin in mednarodne obveznosti Republike Slovenije (Vera Klopčič), Osimski sporazumi in odmev v Italiji (Borut Kla-bjan), Odmevi in posledice podpisa Osimskih sporazumov med Slovenci v Italiji (Gorazd Baje), Odziv ezulskih organizacij in krogov na Osimski sporazum (Sandi Volk), Zgodovinski vpogled v premoženjsko vprašanje cone B STO v povezavi z Osimskimi sporazumi (Deborah Rogozni- Demokracija • 5/XIII "31. januar 2008 ca), Sukcesija Osimskih sporazumov in zapleti v slovensko-italijanskih odnosih (Marko Kosin), Uresničitev dolgoletnih želja - samostojna škofija (Marjan Vogrin), Uresničevanje Osimskih sporazumov na Goriščem (Jože Šušmelj). Pillerijevi spomini Založba Mladika, Trst Tržačan Giorgio Pilleri, profesor za nevro-anatomijo in primerjalno nevropatologijo, direktor Nevroanatomskega inštituta v Ber-nu, se je ukvarjal s presenilnimi boleznimi, z Alzheimerjevo boleznijo in Pickovo atropijo. Tržaška Mladika je izdala njegove obsežne spomine (544 strani) in v njih Pilleri v prvem in drugem delu opisuje svojo mladost v Trstu ter izobraževanje na Dunaju in v Švici. Preostali del knjige vsebuje opise avtorjevih potovanj. Večji del življenja je posvetil preučevanju delfinov. Potovanja po njihovih sledeh so ga vodila v najbolj oddaljene kotičke sveta: v močvirja Amazonke, na nenaseljene ptičje otoke v Severnem morju, v pakistansko puščavo, na propadajoč iranski otok v hormuški ožini, na Japonsko, v ZDA, v Južno Afriko, Indijo in drugam. Delo je napisano živahno in prijetno, veliko je anekdot, prevevata pa ga bogastvo in globina Pillerijevega duha. Vodnik po tajnih družbah 4. Založba Mladinska knjiga Človeštvo že dolgo časa zaznamujejo skrivne družbe, ki jim večinoma poznamo samo imena. Michael Bradley se je v knjigi Vodnik po tajnih družbah lotil zahtevne naloge in zbral podatke - oplemenitene z lastno historično interpretacijo - o asasinih, iluminatih, bilderber-gerjih, prostozidarjih, templjarjih, Opusu dei, Sionskem priorstvu in drugih; veliko pozornosti pa je namenil tudi predstavitvi novejših skrivnih združenj, v katerih so delovali najvplivnejši ljudje 20. stoletja. Knjiga, ki je zdaj izšla še v zbirki Žepnice, je pred kratkim izšla tudi v običajni izdaji s trdimi platnicami. KULTURA Risbe slovitega arhitekta Ob 500. obletnici rojstva slovitega arhitekta iz Padove Andrea Palladia (1508-1580) je v Cankarjevem domu v Ljubljani na ogled razstava Komentarji Julija Cezarja, cikel 42 grafičnih listov iz zasebne zbirke Rinaldi. Rimsko vojsko na več frontah napadejo Nervi, Atrebati in Viromandi. Cezar s pametnim manevrom nasprotnike premaga. Leta 1575 je Pietro De' Fran-cheschi s sinovi izdal knjigo Komentarji Gaja Julija Cezarja, ld je bila bogato ilustrirana z risbami arhitekta Andrea Palladie, prikazovale pa so hiše, vojne, mestne načrte in druge pomembne teme, ki jih je slikar ustvaril, da bi poenostavil bral-čevo razumevanje zgodovine. Te risbe so bile sad Palladijevega zanimanja za antiko. Palladio je tudi svoja sinova usmeril k študiju klasične kulture. Naredila sta prve grafike za Komentarje, vendar je njuna prezgodnja smrt očeta prisilila, da je nadaljeval delo in ga končal leta 1573. Cezarjeve vojaške podvige je narisal na 42 grafikah, ki jih odlikuje velika sposobnost povzemanja. Grafične liste zaznamujejo stroga geometričnost, čistost znaka in jasnost volumnov. Arhitektura in človek Palladio se je seznanjal s klasicističnim študijem ter klasično arhitekturo pod vplivom Vitruvija in sodobnikov, kot sta arhitekta Bramante in Alberti. Kot velik teoretik in hkrati ploden ustvarjalec je izoblikoval svoja arhitekturna načela in jim dosledno sledil: načelo popolne harmonije v tlorisu in oblikovanju arhitekturnega telesa, lepota v skladnosti razmerij med arhitektonskimi masami, izključevanje odvečnih dekorativnih elementov, svojevrstna uporabnost in zgodaj razvit čut za vlogo človeškega dejavnika v arhitekturi. Pomembnost teh Palladijevih grafik so spoznavali v naslednjih stoletjih, popolno priznanje pa je dobil v delu Komentarji Julija Cezarja v našem vulgarnem jeziku Giuseppeja Marie Porcelija, ki je izšlo leta 1782 v Neaplju. Cezarjeve vojne In kaj grafike prikazujejo? Vojaške spopade Gaja julija Cezarja, ki ni bil samo odličen rimski vladar in bojni strateg, ampak tudi avtor komentarjev svojih vojn proti Galom v Andrea Palladio današnji Franciji in rimske državljanske vojne, ki vključuje tudi t. i. aleksandrijsko vojno, zraven pa še nekatere afriške in španske vojne. Na grafikah tako sledimo prizorom petih vojn. Komentarji o vojni proti Galom ilustrirajo sistematično podreditev Galov, kar je Cezar opisal v sedmih knjigah: od vojnega pohoda proti Helvetom in Ariovistu (58 pred Kr.) ter padca Alezije in poraza Vercingetoriksa (52 pred Kr.). Zaradi obtožb, da je zlorabil moč svojih nasprotnikov, je Cezar vojno predstavil kot zgodovinsko potrebo s ciljem izogniti se temu, da bi Germani po prečkanju Rena prispeli do obrobja Rima. Tri knjige je Cezar namenil opisom državljanske vojne med letoma 49 in 48 pred Kr. Zametki državljanske vojne izvirajo iz političnih problemov ter iz Cezarjevega in Pompejevega prizadevanja za pridobitev moči. Vojna pomeni konec globoke krize, v kateri so se znašle rimske ustanove. Odločilna bitka je bila 9. avgusta leta 48 pred Kr. pri Farzalu, v kateri je zmagal Cezar. Cezarjeva zmaga Knjiga o t. i. aleksandrijski vojni opisuje dogodke med letoma 48 in 47 pred Kr., potem ko je Cezar na egipčanski prestol postavil Kleo-patro, sestro Ptolemaja, ki je ubil Pompeja, da bi si pridobil naklonjenost rimskih poveljnikov. T. i. afriška vojna prikazuje dogodke iz leta 46 pred Kr., bitko Cezarja proti Pompejcem, ki jim je pomagal kralj Namibije. Potem ko je porazil pompejske konjeniške enote Metela Scipiona pri Tapsu in mesto Zama spremenil v rimsko provinco, se je Cezar vrnil v Italijo, kjer je pripravil gospodarske in socialne reforme. V t. i. španski vojni so prikazani dogodki med vojno, ki jo je Cezar leta 45 pred Kr. vodil proti Pompeje-vima sinovoma Gneju in Sekstu. Med to bitko pri Mundi je Cezar dokončno porazil Pompejce. Razstavo je Cankarjev dom pripravil v sodelovanju z Italijanskim kulturnim inštitutom, na ogled pa je do 9. februarja. 0 Demokracija • 5/xiii • 31. januar 2008 53 KULTURA Svobodna do zadnjega diha Lucija Horvat, foto: SNG Opera in balet Ljubljana Na oder Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je SNG Opera in balet iz Ljubljane postavilo opero o usodni zapeljivi Ciganki Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta. Francoski skladatelj Georges Bizet (1838-1875) je ustvaril Carmen med letoma 1873 in 1874 po libretu, ki sta ga s skladateljevim sodelovanjem in po noveli Prosperja Me-riméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halevy. Postala je ena najbolj priljubljenih oper, čeprav jo je publika na svetovni premieri marca 1875 v Parizu sprejela dokaj ravnodušno in mlačno. »S svojo Carmen je Bizet razburkal pariško operno javnost, s čimer je vsaj opozoril na svoj 'prevratniški' potencial. Pariško občinstvo se je pravzaprav odzvalo na Bizetov odmik od lokalnih pričakovanj in konvencij komične opere ter širših družbenih vrednot. Prav odstopanje od različnih norm in odzivi kritikov na takšno ravnanje najbolj nazorno osvetljujejo Bizetovo inovativnost in družbeno klimo, v kateri je skladatelj ustvaril svojo mojstrovino,« je zapisal Matjaž Matošec. Usodna ženska Za glavno zvezdo operne zgodbe je ljubezen le razvedrilo in poživitev, eden od užitkov, ki jih ponuja življenje, zato postane usodna ženska in vzrok za propad mnogih moških. Tako zapelje tudi desetarja don Joséja in ga prepriča, da se zaradi ljubezni do nje upre svojim nadrejenim. Don José se odreče ugledu in se pridruži skupini tihotapcev, s katerimi živi tudi Carmen. Toda njegova sreča je kratkotraj- na, Carmen se ga kmalu naveliča in ga zapusti zaradi nove ljubezni. Don José izgubi razum in se ji krvavo maščuje. Francoski režiser letošnje Carmen Charles Roubaud svoj pogled na zdaj že pregovorno »fatalko« pojasnjuje z naslednjimi besedami: »Carmen je Bizetova pripoved/napoved neke popolnoma druge zgodbe, zgodbe, ki gre prek dobrega in Andželina Švačka - Carmen na četrtkovi premieri zla, prek političnih in družbenih zavez, zgodbe popolnoma svobodnega bitja v grozečem svetu, ki zaudarja po državljanski vojni in moški (so)krivdi.« Govorjeni recitativi Carmen že dobrih 130 let buri duhove tako gledalcev in poslušalcev kakor tudi njenih poustvarjalcev. V Ljubljani so jo prvič uprizorili leta 1896 na odru Deželnega gledališča, nazadnje pa v sezoni 1988/89. Navadno jo uprizarjajo s petimi recitativi, letošnja uprizoritev pa je posebna zaradi govorjenih recitativov, kar jo je še bolj približalo gledalcem, ki klasične opere morda niso najbolj vajeni. Izvedba v francoščini tokratni postavitvi Carmen dodaja pridih svetovljanstva. Francoski režiser Charles Roubaud je dogajanje postavil v okvir španske državljanske vojne in se tako uspešno izognil skušnjavi, da bi Carmen postavil preveč tradicionalno ah pa da bi jo preveč povezal s sodobnostjo. Sam lik Carmen je predvsem sinonim za svobodo, saj Carmen želi biti in tudi ostaja svobodna do zadnjega diha in za vsako ceno. Morda jo kdo dojema le kot lahkoživko, pa vendar ni le to, saj ima svojo psihološko globino. Ta se izraža predvsem v glasbi, ki je po besedah režiserja Roubauda dramaturško zelo strogo zastavljena. Dobri pevci Odličen orkester in zbor s profesionalno pevsko zasedbo, sestavljeno iz slovenskih in francoskih pevcev ter dveh gostov iz Kijeva in z Dunaja, je tokratno Carmen, kar ji dirigira Peter Feranec, postavil med najboljše predstave, ki jih je v letošnjem letu mogoče videti na slovenskem odru. Štiri glavne vloge v Carmen pojejo Branko Robinšak, Luca Lombardo in Marian Talaba v vlogi don Joseja, Jože Vidic, Martin Malachovsky, Bernard Imbert in Robert Vrčon v vlogi Escamilla, Andželina Švačka, Annie Vavrille in Sophie Fournier v vlogi Carmen ter Sabina Cvilak, Martina Zadro in Urška Žižek v vlogi Micaele. Za kostume je tokrat poskrbela Ka-tia Duflot, scenografija pa je delo Emmanuelle Favre. Izdelali so jo s tiskanjem na podlagi skic, ki jih je naredila scenografka. Scena je tako izdelana iz več tisoč kvadratnih metrov tiskanih površin. IS 54 Demokracija ■ s/xin ■ 31. januar 2008 Michaela išče Don Joseja. Množica na trgu KULTURA Lo. Li. Ta. - Loita Napovednik dogodkov Na velikem odru MGL je luč sveta zagledala prva slovenska uprizoritev Lolite. Odrsko priredbo scenarija po romanu Nabokova za film Stanleyja Kubricka je napisala dramaturginja Ira Ratej. Roman Lolita Vladimirja Nabokova je prvič izšel leta 1955 pri pariški založbi Olympia, potem ko so ga zavrnili štirje ameriški založniki. Postal je uspešnica, bil deležen slabih in dobrih kritik, Lolita pa se je ugnezdila v podzavesti množic kot asociacija na pedofilijo, seks in opolzkost. Ira Ratej se je pri predelavi scenarija osredinila predvsem na profesorja Humberta Humber-ta, ki ga je z odlično igro utelesil Boris Ostan, in na njegovo zavest, s katero preizkuša našo liberal- nost, ker Lolito, ki je še otrok, doživlja kot nimfico. Naslovno vlogo v postavitvi MGL prepričljivo igra Iva Kranjc, dialogi v predstavi so psihološko izostreni in s precizno natančnostjo razkrivajo Humber-tovo doživljanje Lolite, zgroženost in obup njene matere (Mirjam Korbar Žlajpah) ob ugotovitvi, da je Humbertova poroka z njo ena sama prevara, ter Lolitino sprva nedolžno razigranost, kasneje pa travmatičnost zlorabljene petnajstletnice, ki je sovražno razpoložena, nezadovoljna in zaprta vase. V njej narašča sovraštvo do Humberta, ki ga tudi verbalno izraža z namigi in kasneje direktnimi oznakami njegove nenormalnosti. Humbert lahko le tu in tam, ko se pripoved v romanu preklopi iz prve osebe v tretjo, dojame, da je Lolita žrtev njegove anomalije. Včasih se zdi, da ima dekle nad Humbertom moč, a vendar je on tisti, ki ima nadvlado v njunem odnosu, v katerem oba ves čas izgubljata; Lolita zato, ker je še otrok, Humbert zato, ker ima premočno željo. L. H. ČETRTEK, 31-1.2008_ 19.30 Šentjakobsko gledališče: Jaroslav Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka 79.30 MGL: J. Masteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabaret - muzikal 20.00 SNG Drama: Julian P. Barnes: Prerekanja 20.00 MGL: José Sarichis Sinisterra: Carmela in Paullno, variété na fino PETEK, 1.2.2008_ 19.30 SNG Drama: Matjaž Zupančič: Vladimir 19.30 Slovensko mladinsko gledališče: Ivan Cankar/Silvan Omerzu: Hiša Marije Pomočnice 19.00 MGL: M.Gavran: Vse o ženskah 20.00 Teater Komedija: Rob Becker: Jamski človek - monokomedija PONEDELJEK, 4.2.2008_ 17.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen - opera 79.50 MGL: Vladimir Nabokov: Lolita 19.30 SNG Drama: Matjaž Zupančič: Razred 19.30 Slovenska filharmonija: Paul Galbraith, kitara - klasična glasba TOREK, 5.2.2008_ 17.00 Lutkovno gledališče Ljubljana: Dobili bomo dojenčka - pustovanje z lutkami (za otroke) 7 9.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen - opera Lolita, slovenska uprizoritev Muzeji povezujejo SOBOTA, 2.2.2008 Mestni muzej Ljubljana je v letu, ko je v ospredju medkulturni dialog, pripravil tretjo razstavo pro-jelcta Muzeji povezujemo. Tokrat predstavljajo krščansko Adventi-stično cerkev, od srede naprej pa je spet na ogled Župančičeva spominska zbirka, ki je dobila prostor v Knjižnici Otona Župančiča. Adventistična cerkev izhaja iz krščanske tradicije in letos praznuje stoletnico. Razstava, ki bo v drugem nadstropju muzeja na ogled od 10. februarja, poljudno predstavlja bistvene sestavine prepričanj, verovanj, vsakdanjega življenja in praznikov te verske skupnosti. Bolj oseben vpogled v življenjski vsakdan adventistov in izzive, s katerimi se soočajo, pa so ponudili okrogla miza in druge spre- Oton Župančič mljajoče prireditve, predavanja in delavnice ter koncerti. Razstava o Adventistični cerkvi naj bi pripomogla k boljšemu razumevanju in večanju strpnosti. Župančičeva spominska zbirka - zapuščina pesnika Otona Župančiča (1878-1949) - je bila kot stalna razstava v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled od leta 1985 do leta 2000, avtor postavitve je bil Joža Mahnič. Letošnja 130. obletnica pesnikovega rojstva je priložnost za njeno oživitev. Razstava je našla novo domovanje, saj bo postavljena v pritličju prenovljene Knjižnice Otona Župančiča. Ogledati si bo mogoče Pesnikovo delovno sobo, spre-jemnico za goste in bogato knjižnico, ki šteje več kot 3000 enot v različnih jezilah. L. H. 79.30 MGL: J. Stein, J. Bock,S. Harnick: Goslač na strehi - muzikal 79.30 SNG Drama: Matjaž Zupančič: Vladimir 20.00 MGL: Sergi Belbel: Mobilec 20.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen - opera NEDELJA, 3.2.2008_ 17.00 Mini teater Ljubljana: S. Malenov, W. Hauff: Začarani štorklji - lutkovna predstava 79.30 MGL: J. Stein, J. Bock, S. Harnick: Goslač na strehi - muzikal SREDA, 6.2.2008_ 11.00 Cankarjev dom: Big Band RTV Slovenija: Sprehod skozi zgodovino džeza -džez 75.30 & 79.30 MGL: Vladimir Nabokov: Lolita 79.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen - opera 19.30 Šentjakobsko gledališče Ljublana: J. Jacobs, W. Casey: Briljantina -muzikal ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 5/xiii • 31. januar 2008 55 RADIO ZELEIMI VAL 93.1 a 97.0 Mhz FILM Pošastno Monika Maljevič J. J. Abrams tokrat v vlogi producenta pripravlja pošastno presenečenje za človeštvo, ki se sooča z eno najhujših groženj v zgodovini obstanka naše civilizacije. Film sledi petim mladim Newyorcanom, katerih zabavo pretrga prihod strahovite pošasti, ki v nekaj trenutkih uniči dobršen del mesta. Nekateri poskušajo zbežati, drugi se želijo bojevati, tretji skriti, toda vsi poskusi preživetja se zdijo obsojeni na propad. Večer pred odhodom na Japonsko se Rob, igra ga Michael Stahl-David, znajde na zabavi, ki so mu jo za slovo pripravili njegovi prijatelji. Toda prijeten večer se nepričakovano zaplete, ko se okolica nenadoma silovito strese. Potres strezni vse, zabava se umiri in družba odhiti na streho, da bi ocenila, kakšna škoda je nastala. Tedaj pa na obzorju eksplodira ognjena krogla in v mestu začne zmanjkovati električnega toka. Zmedi sledi vsesplošna panika. Med kriki ljudi se zasliši nečloveško rjovenje in ne traja dolgo, ko morajo Rob in njegovi prijatelji bežati čez nekoč znano mesto, ki ga je Cloverfield zaznamovalo nekaj nezemeljskega, srhljivega, pošastnega... Zamisel za film se je porodila junija 2006, ko je producent, scenarist in režiser J. J. Abrams s sinom potoval po Japonski in predstavljal film Misija: nemogoče 3. Režija: Matt Reeves Žanr: znanstvenofantastični triler Scenarij: Drew Goddard Produkcija: Sherryl Clark, Guy Riedel, J.J. Abrams Igrajo: Michael Stahl-David, Mike Vogel, Lizzy Caplan, Jessica Lucas, Odette Yustman,T. J. Miller Premiera: 31.1.2008 Distribucija: Karantanija Cinemas Ustavila sta se tudi v eni od trgovin z igračami, ki je ponujala celo paleto igrač, povezanih z Godzilo. Takrat ga je prešinilo, da je na Japonskem ta pošast pravi fenomen, kakršnega Amerika ne pozna. Kmalu potem se je odločil posneti film z novo pošastjo, dobro pa se je zavedal, da bo moral biti pristop povsem drugačen, kot je bil v dosedanjih filmih. Izvirna zamisel je bila nov zorni kot - ne skozi oči vsevidnega režiserja, ki se s kamero dviga nad pošast, temveč skozi oči morebitne žrtve, ki je v primerjavi s pošastjo velika kot zrnce peska. Ko se je zamisel s petih strani osnutka razširila na 58 strani ogrodja za scenarij in so ga na Paramountu potrdili, se je začelo iskanje režiserja. Novinca v tem žanru Matta Reevesa so izbrali predvsem zato, ker niso hoteli, da bi se iz zamisli rodila še ena grozljivka v seriji nesmiselnih gnusljivk, ki so preveč nasilne ah skoraj na pol pornografske. Osre-diniti so se hoteli na like. Nastal je film, v katerem je pošast samo okoliščina, v kateri se znajde skupina prijateljev, vse skupaj pa snema popoln amater z domačo videokamero. Zgodba je pravzaprav zelo preprosta in linearna, like temeljito spoznamo že na začetku, in ko se začne kaos, se nam ni treba vra- čati k njim, ustavljati akcije, da bi jih spoznali, trgati niti zgodbe. Napetost se lahko stopnjuje brez ovir, gledalec pa se lahko prepusti čustveni poplavi, ki spremlja dogajanje. Skozi vso zgodbo pa nevsiljivo in jasno spozna tudi intimno ljubezensko zgodbo dveh glavnih junakov. Čeprav to zveni preprosto, s filmskega stališča ni bilo najlaže najti načina, kako preplesti dve vzporedni zgodbi, če pa je ves film posnet kot domači video. Rešitev, ki so jo uporabili, je preprosto genialna. Seveda pa je nov pristop, ki smo ga doslej pravzaprav bili vajeni videti le v poročilih o naravnih nesrečah, ki so jih s kamerami ali z mobilnimi telefoni posneli udeleženci, filmske ustvarjalce prikrajšal za številne filmske prijeme - široke kadre, montažo kratkih kadrov, različne zorne kote in podobno. In seveda so se morah profesionalci v tem poslu postaviti v kožo amaterjev. iS Demokraci ja • 5/XIII -31. januar 2008 DOCTOR*OLOGY: ZBIRKA HUMORNIH MEDICINSKIH DOKUMENTARCEV Z LESLIEJEM NIELSENOM V zbirki je šest DVD-dokumentarcev: - DVD 1: Gastroenterologija, dermatologija (izid 30.1.) / - DVD 2: Oftalmologija, kardiologija (izid 6. 2.) - DVD 3: Nevrologija, hematologija (izid 13. 2.) - DVD 4: Otolaringologija, hepatologija (izid 20. 2.) - DVD 5: Imunologija, pulmologija (izid 27. 2.) - DVD 6: Anesteziologija, travmatologija, ginekologija in urologija (izid 5. 3.) Naročniki tednika 7 dni ali Večera si lahko DVD-je zagotovite z naročilom po telefonu: 02/23 53 326, 02/23 53 322 ali 02/23 53 500, e-pošti: knjiga@vecer.com, spletni trgovini trgovina.vecer.com ali po pošti na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. DVD-je vam bo raznašalec prinesel na dom, plačilo po položnicah za 7 dni ali Večer. Zaloge so omejene. 7dni AVTOMOBILIZEM ¡Ü164-5ZC Vroča kot bikoborba vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1968 moč v kW (KM) pri vrt./min 125 (170) pri 4200 največji navor v Nm pri vrt./min 350 pri 1800 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na vsa štiri kolesa mere (dolžina x širina x višina) v mm 4493 x 1788 x 1622 medosna razdalja v mm 2576 prtljažnik v litrih 490 masa praznega vozila v kg 1568 največja hitrost v km/h 204 pospešek 0-100 km/h v s 8,7 poraba (po normah EU) v l/l00 km 8,5/5,7/6,8 poraba na testu v 1/100 km 9,0 cena vozila v EUR 30.607 TEHNIČNI PODATKI SEAT ALTEA FREETRACK 2,0TDI 4 Ce bi imela altea free-track roge in bi ji na 'corridi de toros', pesku sevillske arene, z rdečim platnom v roki in ostrim pogledom v črnih očeh nasproti stal sam presveti José Miguel Arroyo Delgado, najboljši španski matador, bi utegnila biti stvar zelo vroča in seveda napeta. Da je altea freetrack najboljša altea doslej, se da ugotoviti že v prvem stiku z njo. Najprej pogled; vročekrv-nost, zlita s čutnostjo in španskim temperamentom. Če sta prav ta čutnost in temperament zapisana že v genih osnovne al- tee, so oblikovalci vročekrvnost dodali z izbiro podaljška XL in s križanjem s SUV-trendi. Dvo-barvnost, bleščeč biserni sijaj bele barve karoserijskega dela ter srebrno-temno siv odtenek grobih kristalov na razširjenih odbijačih ter oblogah blatnikov in pragov, napravi testni avtomobil prav takšen, kot mora biti. Privlačen. Razlog za še večjo privlačnost pa tiči še v rahlo povečani razdalji od tal, večjih kolesih, srebrno matiranih vodilih za prtljažnik na strehi ter prav takšnih okrasnih letvicah iz cenene plastike v prednjem odbijaču in di-fuzorju zadaj. Opcijsko vso stvar Demokracija ■ s/xiii • 31 . januar 2008 Tekst ¡n foto: Pavel Furlan, SAGA Institute Seat altea freetrack 2,0 TDI 4 AVTOMOBILIZEM še olepšajo krepkeje zatemnjena stranska stekla v zadnjih dveh vrstah. Kot napeta mišičasta pleča španskega bika. Privlačna zunanjost Mičnost zunanjosti bo v notranjosti za nekatere dvorezen meč; prav gotovo pa bo prvi stik z njo presenečenje. Oblikovno ostaja alteina notranjost tudi v tej izvedbi, pohvalno, samosvoja in povsem hišna. Torej armaturna plošča s proti vozniku zaokroženo sredinsko konzolo, tremi cevastimi izrezi za merilnike za volanom in stopničko proti grebenu menjalnika. Sedeži so vrhunski, z odličnim oprijemom, dobro podporo, s pravo trdoto in z neutrudljivostjo ter vzeti iz športnih hišnih različic z oznako FR. Tudi zadaj, na vzdolžno pomični klopi. Vse drugo, razen drobnih detajlov, pa pravzaprav ostaja enako. Presenečenje? Dvobarvnost. V kombinaciji, ki je ne bi pričakovali nikoli. V te-stiranem avtomobilu za primer v čokoladno rjavi in marmorira-no črni. Ja, glavni del armaturne plošče, obloge na vratih in vzorci na sedežih ko v barvah, ki smo ju nazadnje videli v yugu 45E leta 1985. Hudo, a se da kaj hitro privaditi. Za prepričljivejši stik z naravo so oblikovalci kot detajle dodali še manšeto menjalnika ter gornjega dela naslonov sedežev iz umetnega približka bivoljemu usnju. Da je takšna altea namenjena mlajšim družinam, je vidno pri pogledu navzgor, kjer je na tapiserijo pripeta strešna sredinska konzola s tremi predali in LCD-monitorjem v zadnjih vratcih. Slednji je namenjen zabavi tistih na zadnjih sedežih; z njim pa se avdio in vizualno povežejo prek konektorjev na zaključku kon- zole med sedežema. Voznik bo za to zvrst zabave med vožnjo prikrajšan, bo pa našel svojo zabavo tam, kjer altea freetrack blesti. V vožnji. Pogon blesti Dovršeno podvozje, ki mu brez oklevanja dodamo pridevnik 'športno', je zagotovo najboljši del avtomobila. V kombinaciji z najmočnejšim, sedaj že ostarelim glasnim; počasi prihaja namreč novi (s sistemom skupnega voda ter tišjim in mirnejšim tekom), koncern-skim (Volkswagnovim) dvolitr-skim turbodizelskim motorjem s 125 kilovati moči (170 KM) ter 350 Nm navora pri 1800 vrtljajih na minuto, šeststopenjskim ročnim menjalnikom in znanim štirikolesnim pogonom (4moti-on), ki razdeljuje moč s pomočjo sredinsko nameščene Haldexove sklopke, je pika na i za vsakršne voznikove želje. No, šibka točka se pokaže le pri najnižjih vrtljajih motorja; neprijetno stresa-nje in šklopotanje transmisije opozarja, da so vrtljaji motorja zlezli pod številko 1600, in od tod navzdol je motor dobesedno mrtev. Kar se dogaja nad to številko, pa je povsem druga pesem. Močan in zvezen vlek navdušuje. V 8,7 sekunde pride z mesta do 100 km/h, pospeševati neha pri 204 kilometrih na uro. Vmes pa je še toliko bolj učinkovita. Bikova moč. Štirikolesni pogon izkorišča navor motorja stoodstotno, nikjer ni ne duha ne sluha o zdrsih, cukanju in brezplodnem vrtenju koles v prazno, ki ga izkazuje le prednji pogon običajnih izvedb altee. Stabilnost, smerna vodljivost in predvidljivost je tako zelo dobra. Povprečne hitrosti so tudi pri najbolj umirjenih zelo velike. In to za zmerno ceno devetih porabljenih litrov plinskega olja na testni vožnji. Altea freetrack je tu res prepričljiva. Bik gor ali dol; zgodba z alteo freetrack in Josčjem Miguelom bi se končala nepričakovano. Verjetno bi kot midva ostala večna prijatelja. Tako kot bo nepričakovano ostal še marsikdo. V Sevilli pa naj preganjajo druge bike. 13 Demokracija • 5/xm ■ 31. januar 2008 59 Renault CLIO GRANDTOUR Avtomobilski razred, v katerega vstopa clio grandtour, skupaj z njim šteje samo tri 'igralce'. Peugeot 207 SW in škodo fabia kombi. Medo-sna razdalja je ostala nespremenjena, tako da potniški prostor ni spremenjen, prirastek je občuten le v prtljažniku. Cene za ljudskega avtomobila se gibljejo LAGUNA GRANDTOUR Po oktobra predstavljeni limuzinski izvedenki je sedaj na voljo tudi kombilimuzinska izpeljanka tretje generacije lagune. Od predhodnice je zrasla v vse dimenzije, tako da sedaj ponuja še več prostora za potnike in prtljago. Izbirati je mogoče med dvema oblikama karoserije, tremi paketi opreme, petimi motorji ter dvema, obakrat šeststopenjsklma menjalnikoma. Agregati, ki so na voljo, strežejo z močjo od 81 do 127 kW, kasneje pa bodo ponudbo oplemenitili še dva šestvaljna motorja ter kupejevska različica. KANG00 Le kdo ne pozna kan-gooja, ki je po 2,3 milijona prodanih vozilih pravi kultni avto v svojem razredu. Novi je namenjen vsem, ki dajo prednost uporabnosti pred zunanjostjo vozila. S praktično prilagoditvijo prostornosti bo prišel prav marsikomu. V prodajne salone bo prišel 11. februarja s ceno od 11 do 16 evrskih tisočakov. ZNANOST IN TEHNIKA Nove oblike zasvojenosti Barbara Prevorčič, foto: arhiv Demokracije Računalniške igrice so posebno poglavje v svetu sodobne tehnologije. Medtem ko se strokovnjaki ukvarjajo s kreiranjem novejših in bolj izpopolnjenih igric, si druga vrsta strokovnjakov prizadeva za spopad s fenomenom zasvojenosti. Po podatldh analitične hiše NPD Group je industrija računalniških iger lani presegla vrednost 18 milijard dolarjev. Številke vključujejo tako prodajo programske kot tudi strojne opreme v ZDA in Kanadi. Če se bo taka rast nadaljevala, bodo računalniške igrice postale vrednejše od Hollywooda. Razlogi za tako uspešno prodajo se skrivajo predvsem v velikem uspehu igralnih konzol PlayStation 3 in Nintendo Wii. Seveda pa tudi številne druge igre zapolnjujejo čas mladih in starih. Fenomen odvisnosti od računalnika, ki se pojavlja predvsem pri otrocih in mladostnikih, je bil še pred do- Na Nizozemskem imajo na kliniki za zdravljenje odvisnosti oddelek za »igriiarje«. brima dvema letoma neraziskan, zadnje čase pa že postaja zanimivo področje intenzivnih raziskav in tudi prvih poskusov specialističnega zdravljenja. Časovne omejitve so nujne Skoraj 4.000 staršev iz Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije je izjavilo, da bi igranje računalniških igric pri otrocih morali omejiti na eno uro na dan. Raziskava je tudi pokazala, da 43 odstotkov staršev ne ve, da igranje lahko časovno omejijo. Velik del staršev niti ne pozna sistemov, ki določajo primernost igric za posamezno starostno obdobje. Raziskavo o vplivu interneta in računalniških igric na otroke vodi dr. Tanya Byron, ki bo ugotovitve v celoti objavila v tem letu. Ponudniki računalniških iger slednje že dlje časa opremljajo z opozorili, za katero starostno skupino so primerne, vendar jih starši le malokrat upoštevajo. Zato se skoraj praviloma dogaja, da igre, ki so namenjene odraslim, igrajo otroci. Zasvojenost - motnja? Poja vlja se torej resno vprašanje, kje je meja pri računalniških igricah. Strokovnjaki opozarjajo, da je tovrstna zasvojenost hujša kot odvisnost od heroina. Po podatkih ameriškega združenja psihologov se okoli 90 odstotkov mladih Američanov zabava s pomočjo računalniških igric, okoli 15 odstotkov (5 milijonov) le-teh pa strokovnjaki uvrščajo med zasvojene. Zaradi tega si skupina zdravnikov prizadeva to obliko zasvojenosti uvrstiti med psihične motnje, saj bi tako pritegnili pozornost javnosti in omogočili bolnikom, da bi jim zavarovalnice krile stroške zdravljenja. Simptomi zasvojenosti z računalniškimi igricami pri otrocih in najstnikih so grozeči: zadrževanje v sobah, ignoriranje prijateljev, družine in celo hrane, zanemarjanje umivanja in slabšanje ocen. V eni izmed študij, v kateri je sodelovalo približno sedem tisoč anketiranih, so ugotovili, da je med uporabniki računalnikov kar 22 odstotkov takih, ki zaradi računalniških igric občasno zanemarjajo šolo ali poklic, kar 15 odstotkov med njimi pa jih je zaradi prevelikega prijateljevanja z računalnikom že izgubilo službo ali partnerja. Primer iz Nizozemske Dvajsetletni Roderick je na prvi pogled kot vsak fant njegovih let. Slušal- Zasvojenost z igricami je bolezenska motnja. PfelHcn F it« m tu srlnt g rräsefl Nativ [RailgunI (Sespavvi) -' ijptrf --SAS--".'. "AfWIl CvctojsOrvc; flaw iiihAiii; ara mMh 60 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 Mereo predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG POSODA ZA MOLŽO Rojstni list slovenske države REKA V Enotni v zmagi RAČJA Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke ROBIČ Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: kniizni.klub@samorog.com ŽEN. PRINC. KIT. EIL0Z. FR. SKLAD. S0P POVEZANEGA ŽITA ATLET, KI TEČE MARATON ORGAN ALI OBLAST KIP MOŠKEGA KOT STEBER EVA L0NGYKA ŽELEZOV MAKEDONSKI KNJIŽEVNIK (KOČO) UTELEŠENJE 0TR.CREV. GLISTA GESLO MANJŠA OMARA L0CEK, LOČJE IGRALEC HOWARD MESTO V RI0 DEJANEIRU SODOBNIK KELTOV SLAVAD0R DALI LISTI PRIDELEK NA DOLOČENEM ZEMLJIŠČU PISATELJ GROBO DOMAČE SUKN0 OČE NACTRTNA NAMESTITEV ŽIC, CEVI DRŽAVNI PRORAČUN GLINA RUMENICA PTICA PRISEDNIK NA SODIŠČU ŠABAC NADARJENOST TEKOČINA V PLINASTEM SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA KAREL LAMAČ DOLINA V ROBERT ALTMAN MOCAN DEŽ OPERA SERGEJA RAHMA-NINOVA ŽENSKO PRAKRITSKI NOVINARKA FALLACIJEVA SLOVENSKA IGRALKA (MAJDA) HEKTAR SASTRI PISATELJ (JANKO) ZVESTA ŽIVAL MESTO V BRAZILSKI NOGOMETAŠ ZNAK ZA BOGDAN NOVAK KRALJ ŽIVALI UŽIVALEC NADARBINE MLADA KRAVICA, TELICA OBSTOJ TLAČANOV DIVAN, OVITEK, MALICA, ANANA, NORA, PAV, NI, KARAT, ED, NOČ, ANANAS, KORNER, RITA, TREBUH, MO, AMIL, RALLI, TAR, VATIKAN, ANIENE, ECO, ANTIKATODA, LIV, KALI, AMID, OJE, LAHI, KLAJA, VAC, URAR, RANA Nagrajenci 3. številke 1. nagrada: ANDREJA VERDEL Goriška 16, 2000 Maribor 2. nagrada: LJUBANOMLADIČ Tumova 2, 6000 Koper 3. nagrada: IVANKA KURNIK Pot na Bistriško planino 3,4290 Tržič Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: : knjiga Enotni v zmagi knjiga Enotni v zmagi knjiga Enotni v zmagi 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 7. 2. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, \ 1001 Ljubljana, \ s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija • 5/xm ■ 31. januar 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 28.1.1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah rodil avtor prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu Matija Vertovec. >28.1.1949 so se na plenumu CK ZKJ odločili za kolektivizacijo v kmetijstvu. > 29.1.1860 se je rodil ruski novelist in dramatik Anton Pavlovič Čehov. > 29.1.1861 v Trstu so ustanovili prvo slovensko čitalnico. > 29.1.1886 je bil izdan prvi uradni »rojstni list«, to je listina za neki avtomobil. Od takrat velja za konstruktorja prvega avtomobila Carl Benz. > 30.1.1861 je Janez Bleiweis bralcem Novic sporočil, da so po deželi razposlali v podpisovanje peticijo z zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika. > 30.1.1882 seje rodil štirikratni predsednik ZDA Franklin Delano Roosevelt. > 30.1.1993 je bila ustanovljena slovenska vojaška mornarica. >31.1.1849 seje v Podnanosu rodil sadjar, vinogradnik in šolnik Rihard Dolenc. > 31.1.1884 se je rodil prvi predsednik Zvezne republike Nemčije Theodor Heuss. Rekel je: »Kdor govori po resnici, si lahko privošči slab spomin.« i > 31.1.1921 seje rodil ameriški pevec italijanskega rodu Mario Lanza. > 31.1.1958 so izstrelili prvi umetni ameriški satelit Explorer. > 1.2.1918 so se v Boki Kotorski uprli mornarji avstro-ogrske mornarice. > 1.2.1953 je morje na Nizozemskem predrlo na stotine jezov, preplavilo okoli 2.000 kvadratnih kilometrov ozemlja in zahtevalo 1.835 življenj. > 1.2.1990 je Slovenija nehala pošiljati miličnike v zvezni odred milice na Kosovu. > 2.2.1808 je Napoleon zasedel Vatikan. Do tega je prišlo, ker se je papež Pij VII. upiral podpreti Napoleonovo celinsko zaporo proti Veliki Britaniji. > 2,2.1873 se je rodila francoska gledališka in filmska igralka Cecile Sorel. Koje bila že v zrelih letih, se je pogledala v ogledalo in pripomnila: »Ne znajo več delati dobrih ogledal.« > 2.2.1990 je minister za obrambo Veljko Kadijevič na seji predsedstva Jugoslavije predlagal, da na Kosovu demonstrativno nastopi vojska. > 2.2.1991 so v Ljubljani ustanovili ljubljanski odbor ZK - Gibanja za Jugoslavijo. > 3.2.1872 seje rodil Goce Delcev, makedonski ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. > 3.2.1758 seje v Šiški pri Ljubljani rodil slovenski pesnik Valentin Vodnik. 70 POGLED NAZAJ (OD 28.1. DO 4.2.) Nastop Hitlerja Hitler je 3. februarja 1933 seznanil nemško vojsko z načrti za izkoreninjenje boljševizma, z bojem proti versajski pogodbi in s pridobivanjem »življenjskega prostora« za nemški narod. Ko je januarja predsednik Nemčije Hindenburg za državnega kanclerja imenoval Adolfa Hitlerja, je v začetku nacionalso-cialistična vlada delovala izredno miroljubno. Pred državnim zborom je Hitler vedno poudarjal svojo miroljubnost, nemškemu ljudstvu pa je razkazoval moč in brezobzirnost nacionalsocialističnega režima. Sestavil je program za odpravo brezposelnosti, njegova najbolj spektakularna vsebina pa je bila graditev avtocest. Že 27. februarja 1933 je Hitler odpravil ustavno zagotovljene svoboščine. Odpravil je osebno svobodo, nedotakljivost stanovanj in lastnine, tajnost pisem, svobodo mišljenja, združevanja in zborovanja. Nacionalsociali-stični režim je začel odpuščati državne uslužbence judovskega rodu, napadati judovske trgovce, umetnike in podjetnike. Do začetka vojne so bili Judje povsem izrinjeni iz gospodarskega življenja. Onemogočili so jim dostop do javnih mest, prepovedali so jim obiskovati gledališča, kinematografe in muzeje. Njihove otroke so izključili iz državnih šol. Judje niso smeli imeti telefona in iti po 20. uri na cesto. Zastava brez zvezde 28. januarja 1990 je v Cankarjevem domu v Ljubljani pod slovensko zastavo brez zvezde in pod geslom »Dostojanstvo, odgovornost, solidarnost, prihodnost« potekal prvi kongres SKD. Predsednik je (p)ostal Lojze Peterle, sprejeli so statut in program stranke ter deklaraciji o Sloveniji in o splavu. V izjavi o Sloveniji so med drugim zapisali: »Izhajajoč iz Majniške deklaracije se zavzemamo za polno suverenost slovenske države, ki naj jo uzakoni nova slovenska ustava. Ta volja temelji Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 na mednarodno priznanih pravicah narodov do samoodločbe in odcepitve. Jugoslavija je za nas možen državni okvir samo pod pogojem, če bi se z drugimi narodi v njej prostovoljno in enakopravno dogovorili za novo, vsem ustrezno državno ureditev v obliki konfederacije.« Najmočnejša Demosova stranka je končala svojo pot, ko se je združila s Slovensko ljudsko stranko v SKD+SLS. Pokazalo se je, da je šlo v bistvu za »sovražni prevzem«. SLS je obnovila staro ime, nekateri člani prejšnje SKD pa so osnovali novo stranko pod imenom Nova Slovenija (NSi). JLA iz politike! Skupščina Republike Slovenije je 30. januarja 1991 sprejela več predlogov in pozivov za mirno reševanje jugoslovanske krize ter tudi zahtevo, naj se jugoslovanska armada umakne iz politike. Jugoslovanska armada je bila namreč vpeta v državni sistem, kot da bi bila najmanj enakopravna, to je sedma republika. V okviru zveze komunistov je nastopala kot samostojna enota. Vse to se je odražalo tudi ob nastopu jugoslovanskega obrambnega ministra Veljka Kadijeviča na seji predsedstva SFRJ 3. aprila 1990, to je štiri dni pred prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji. Med drugim je de- jal: »Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije imajo nalogo, da branijo ustavno ureditev države in lahko vas obvestim, da so sposobne in pripravljene, da to nalogo opravijo. Oborožene sile ne smejo in ne bodo dovolile, da bi bile v izvrševanju te svoje ustavne vloge na kakršen koli način izigrane.« ODZIVI IN MNENJA g § 93.8 F M št. 52/80 Hribarjev strah pred katoliško Slovenijo (1) Spoštovani gospod urednik, članek v Demokraciji št. 52 z naslovom »Hribarjev strah pred katoliško Slovenijo«, ki ga je napisal gospod župnik Maks Ipavec, zasluži vso pohvalo. Čestitamo! Lep pozdrav. Tone Švigelj, Smithfield, Avstralija ■ "" Blaž«. JU Sa. Demokracija št.2/10 Klonirani uredniki (1) Gospod Ferluga piše slabšalno o ljudeh, katerih priimki se končujejo s črko č. Gre za ustavno nedopustno segregacijo določene vrste ljudi samo zaradi tega, ker imajo v priimku tradicionalno črko, ki je slovenski črkopis po tradiciji ne uporablja. Poleg tega je to žalitev vseh državljanov Slovenije in EU, ki imajo tak priimek. Ne le novinarski kodeksi, tudi olika veleva, da se žalitev v tisku ne objavlja. V upanju, da je šovinistična izjava samo spodrsljaj uredništva in avtorja, Vas pozdravljam in prosim za javni odgovor. Tino Mamic, Koper Vroči stol Janeza Markeša Naslov sem si sposodil in ga priredil za tednik Demokracija, saj odgovorni urednik Dela prav sovražno piše o predsedniku vlade. Mislim, da je temeljna težava dr. Janeza Markeša, da določena družbena nasprotja postavi v osebni okvir. Predsednik vlade naj bi bil kriv, ker si je dovolil v parlamentu predstaviti medijska dogajanja. Napada TVS, ker je na Vročem stolu sam prišel v spor z voditeljem. Seveda, napad je najboljša obramba, a vsak povprečen TV-gledalec lahko ugotovi, da je TVS najbolj pluralen medij. Problem je očitno le v tem, da na RTVS nimajo direktnega vpliva tisti, ki si lastijo večino drugih medijev. Odgovorni urednik Dela verjetno usmerja tudi priloge, saj se utrjuje skupni imenovalec o negativnem delovanju vlade, na koncu pa se praviloma doda, da se bo jeseni oblast zamenjala. Vse bolj diši po berlusconizaciji Slovenije. Mnogi se očitno še ne zavedajo, da le ta vlada lahko prepreči ne le popoln kapitalski vpliv na medije, ampak tudi tajkunski prevzem politike. Veliko sovražnega in maščevalnega naboja, ki ga je urednik Dela pokazal na Vročem stolu, bi že pozabili, a žal on sam tega ne želi. Predsedniku vlade pripisuje odgovornost za visoke cene živil in celo za politično inflacijo. Ljubljanski župan, ki sicer vladi očita zapostavljanje prestolnice, trdi, da je kot direktor Mercatorja uspešno krotil cene. Pred kratkim je celo izjavil, da bi bila inflacija, če bi bil on še direktor Mercatorja, nižja. To za g. Markeša ni pomembno. Očitno se je pustil podrediti predsednici NS Dela, ki ji zaradi izdajalske vloge do predsednika vlade ljubljanski župan ni pripravljen seči v roke. A nekateri, ki se imajo za načelne, iz teh rok ponižno jedo. Ko pa že govorimo o inflaciji, potem lahko mirno zapišemo, da časopisna hiša Delo s svojo propagando bolj pospešuje inflacijo kot vlada lahko s svojo politiko sploh vpliva na cene živil. Tisti, ki so že zgodaj opozarjali na nevarnost inflacije, so torej vedeli za dogovarjanje v ozadju ali so bili celo sami med akterji. Najprej so cene zadrževali, potem je prišla sprostitev, ki je presegla vse razumne meje, sedaj pa ponujajo sodelovanje pri umiritvi inflacije. Vlada je računala na tržne zakonitosti, a je bila izigrana, v zasedi pa so čakali še sindikati. Tržni odnosi se bodo prej ali slej normalizirali, inflacija groženj s stavkami pa bo prav gotovo imela dolgoročne posledice. Tako kot danes spoznavamo dogajanja v ozadju pred leti, tako bomo jutri lahko sestavljali mozaik o današnjih stranpoteh, ki škodujejo interesom države. Opozicija za naslednje volitve sestavlja ekipe iz užaljenih ljudi, ki jim svojih interesov ni uspelo uveljaviti pod to koalicijo. Pri tem pa očitno ne računa le na znanje ter stare zveze in poznanstva, ampak tudi na naboj maščevalnosti. A ko bodo volivci poleg nevarnosti ber-lusconizacije spoznali še usodno nevarnost slovenske maščevalnosti, se lahko upravičeno računa na zdrav razum in evropska pot demokratizacije Slovenije se bo lahko nadaljevala tudi v prihodnje. Ernest Pušnik, Hrušica Kakšna demokracija? Zadnjih nekaj mesecev si bomo lahko zapomnili po živahnem dogajanju na političnem prizorišču: protivladna novinarska peticija, predsedniške volitve, glasovanje o zaupnici vladi, odhod treh poslancev iz stranke SNS itd. Če sodimo po letu 2007, ki je bilo tudi sicer leto političnega kadrovanja in preoblikovanja političnih strank (predvsem na levici), se nam obeta razburljivo volilno leto. Zato je kot nalašč priložnost opozoriti na nekatere vidike sodobne demokracije. Ustava določa, da se oblast v Sloveniji izvaja po na čelu delitve na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar pomeni, da se naloge funkcionalno in institucionalno delijo med različne državne organe. Sistem razmerij, kjer so organi oblasti relativno samostojni in nobeden od njih ne prevlada nad drugim, imenujemo t. i. sistem »zavor in ravnovesij« (ang. »checks and ba-lances«). Na ta način se preprečujejo monopolno odločanje ene politične opcije in politične zlorabe. V tem kontekstu je za demokratični politični sistem zelo pomembno delovanje opozicije, ki lahko nosi dva obraza: konstruktivnega in destruktivnega. Vloga konstruktivne opozicije je v nadzornih nalogah in konstruktivnih predlogih, ki pripomorejo k boljšim političnim odločitvam. Jasna vizija in tehtni argumenti imajo velik pomen, saj takšna opozicija predstavlja vlado v senci - kot alternativo obstoječi oblasti. V nasprotnem primeru govorimo o t. i. opoziciji iz principa, katere namen je samo rušenje vladne politike. Ni tako zanemarljivo dejstvo, da so politične stranke ob osamosvojitvi na podlagi polpretekle totalitarne (v sicer milejši obliki socializma) zgodovine s seboj prinesle nekatere konstrukte, ki se v nekaterih vidikih kažejo še danes. ► 71 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu 2 načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. ST. ii m BA-jsm. ODZIVI IN MNENJA ► Značilnosti strank kontinuitete so oblast, ideologija, avtoritarne izkušnje in neenotnost ter konstituiranje v zadnjem času, medtem ko se neizkušenost, neenotnost, »revanšizem« in osamosvojitvene zasluge povezujejo s pomladnimi strankami. Povsem razumljivo je, da politične stranke v parlamentarni demokraciji tekmujejo med seboj za legalen prevzem oblasti, saj demokracija med drugim temelji na kvantitativnem principu. Ne moremo pa prezreti nekaterih praks, ki kažejo na politično (ne)kulturo in raven demokracije. Denimo novinarski očitki o medijski nesvobodi, ki izkazujejo averzijo do oblasti. Če se ustavimo ob slovenskih medijih, lahko opazimo, da so prej protivladni kot provladni. Izhajajoč iz kritične narave dela medijev je to nekaj povsem razumljivega, le da so očitki o vladnih pritiskih nelogični. S tem je povezano glasovanje o zaupnici, kar je legitimen in iz ustave izhajajoč instrument predsednika vlade, čeprav je do njega prišlo v nekoliko vznemirljivem času, ko je bilo na vidiku predsedovanje Svetu EU. Opozicija je poudarjala odgovornost vlade, da izpelje celotni mandat, ki ga je dobila od ljudstva. Če bi pristajali na takšne parole, bi se lahko vprašali, kdo je dal mandat poslancem stranke Zares, nekaterim poslancem SD (ki so zapustili LDS) in nepovezanim poslancem, prej članom SNS. Toda v parlamentarni demokraciji so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Zato bodo o njihovi načelnosti imeli priložnost odločati volivci na prihajajočih državnozborskih volitvah. Svojevrsten fenomen je tudi koalicijska stranka DeSUS s MPSRhVftL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 72 RADIČ 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ rodio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si JíL 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS svojimi obstrukcijami sej državnega zbora v tem mandatu kakor tudi SLS s svojim »taktiziranjem«. Strankarska disciplina je nujna za sprejemanje odločitev v državnem zboru. Primer politične destrukci-je je izjava nepovezane poslanke (prej SNS) v Večeru dne 16. i.: » ... zato vlada, če bi resnično imela namen izboljšati socialni položaj, ne bi bila leta 2006 vsilila ukrepov na področju socialnih transferjev ...« Kot da vlada politično ne odgovarja parlamentu in je sama sebi namen. Na splošno lahko rečemo, da je Slovenija z vstopom v EU in NATO postala konsolidirana oz. utrjena demokracija z nekoliko pomanjkljivo parlamentarno in politično kulturo, kar nedvomno potrjujejo nedavni politični dogodki. Demokracija je dinamična kategorija, saj zahteva nenehno utrjevanje in izboljševanje, to pa ni le naloga političnih institucij, temveč vseh »vpletenih«. Ne bi se strinjal z večkrat izrečenim stavkom, da imajo volivci vedno prav. Prav je tisto, kar je dobro in kvalitetno ne glede na to, iz kakšnega političnega profila prihaja. Pri vsem tem ima pomembno vlogo predsednik države, ki lahko kot stabilen element ravnotežja pripomore h kvaliteti demokracije in k ugledu Slovenije tako doma kot v tujini. Zato od političnih predstavnikov ni odveč pričakovati, da s svojimi političnimi odločitvami in z obnašanjem ter zgledom odpirajo vrata »zahodni« demokraciji. Gregor Greif, Slovenska Bistrica Rešitelji prihajajo Slovenija je zanimiva država. Kar naprej se nam ponujajo rešitelji in osvoboditelji, vendar so obrazi isti in dobro znani. Stranke Zares, ki se je kar sama oklicala za eno od rešiteljic, ni nihče izvolil. Drugi, nič manjši rešitelj in vodja nekdanjih komunistov, zdaj socialnih demokratov, ki to seveda sploh niso. Stranko Zares vodi dolgoletni oproda Janeza Drnovška. Pod njihovo oblastjo so se zgodile največje nečednosti v naši mladi državi. Dopustili oziroma omogočili so krajo stoletja. Njihovo 12-letno vladanje je peščico povzpetnikov pripeljalo do bajnega bogastva. Zgodila se je tajkunizacija Slovenije. Seveda so jih pri tem nečednem delu podpirali njihovi glavni mentorji, tako imenovani Socialni demokrati Boruta Pahorja. Nova demokratična vlada je porabila kar nekaj časa za normaliziranje države. Imamo dobro gospodarstvo, zaznati je dvig natalitete, zvišujejo se plače in pokojnine, povečujejo se socialni transferji itd. Vendar to ni zadosti, potrebujemo nove, bolje rečeno stare rešitelje - Pahorja in seveda Golobica. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj sta počela 12 let, da nista ničesar uredila. Pahor se je že kar sam oklical za novega mandatarja. Upam, da so slovenski volivci dovolj razsodni in jim ne bodo nasedli. Manekenstvo je eno, vodenje vlade pa zelo resna zadeva. Tudi izvor inflacije, ki jo povzročajo monopolisti na slovenskem trgu, bo prej ali slej pojasnjen. Volivci bi bili zelo zadovoljni, če bi končno razkrinkali vse tiste, ki so nenadoma obogateli na nenormalen način. Predvsem tisti, ki so do 25. junija imeli vodilne položaje v tako imenovanih družbenih podjetjih, potem pa so le-ta olastninili na sumljiv način. Slovenci se moramo zavedati, da smo bili okrade-ni tako državljani kot država. Vse to jim je bilo omogočeno v času vladanja LDS in ZL, zato menim, daje dovolj manipulacij. Imamo uspešno vlado in ne potrebujemo ljudi, ki so se slabo izkazali v preteklosti, zato ne nase-dajmo raznim pisunom, ki blatijo našo vlado. Alojz Dragoš, Ljubljana Medijska gonja proti vladi Na prste ene roke lahko preštejemo medije, ki bi jim lahko dodali oznako, da so vladna trobila, preostala pa se imajo za »nevtralne«. Da je navedeno razmerje blizu resnici, potrjuje mednarodno »špe-canje« novinarjev zoper vladno obnašanje do njihovih medijev. Kolikor vem, večina teh nezado-voljnežev še hrani (za vsak primer) rdeče knjižice, ki so jih potrebovali takrat, ko so še delali za medije SZDL ali pa blizu določene sredine. Sedaj pa novinarji nenadoma hočejo preklopiti, kot da bi bili stroji, kar pa je s človeškega vidika praktično nemogoče. Podobno velja za druge poklice oziroma položaje, kot so sodniki, šolniki, tožilci ... Dopuščam pa možnost, da mediji, ki se imajo za nevtralne, zaposlujejo tudi kakega sodelavca, ki ni obremenjen s preteklostjo, in mu dopustijo napisati tudi kak pozitiven sestavek o današnji vladi. Tudi kakšno pronicljivo pismo bralcev je v teh »nevtralnih« medijih dobrodošlo, če ne zaradi drugega, že zato, da se potem polemično oglasijo ljudje, ki imajo drugačno mnenje. Lastniki in odgovorni v teh medijih pa morajo seveda skrbno tehtati, kaj od objavljenega bo koristilo in kaj škodilo Demokracija • 5/xm • 31. januar 2008 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM nakladi ali poslušanosti, če gre za elektronske medije. Do tega pisanja me je pripravilo predvsem to, kako nekulturno se do vladnih struktur obnaša večina lokalnih medijev, zlasti elektronskih, ki so večinoma v lasti tran-zicijskih tajkunov, katerim naj bi končno začela trda presti. Njihovi novinarji že nekaj časa (kot v času Bajukove vlade), ko se nam obetajo stavke, »med vrsticami« pozivajo občane k stavkovni udeležbi. Največkrat gre za telefonske klice poslušalcev, ki nato po mili volji vsevprek kritizirajo sedanjo vlado. Na koncu klicev pa »pobudniki protivladnih klicev« odgovore razvrščajo na pozitivne in negativne, pri čemer skoraj zmeraj prevladajo negativni. Ko gre za domači radio, včasih po glasu spoznam kličočega in se potem čudim reakciji, ko vendar vem, da je v tako opevanih preteklih let veliko slabše živel kot sedaj. Govedina za ju-hico pa se je itak v socializmu, ki ga večina obrekovalcev vlade tako hvali, proti koncu tistega sistema prodajala le še pod pultom. Kot prispodobo takšnega obre-kovalnega vala oziroma obnašanja naj navedem primer, ki ga je mogoče uvrstiti v rubriko »še pomnite, tovariši«. Kot vemo, smo na samoupravnih zborih delavcev obravnavali pravilnike, statute ..., delavci pa so ob tem največkrat zaspali. Ko pa je prišla na vrsto točka razno, so se vsi prebudili in začeli vsevprek kričati, da je malica zanič in da so plače majhne. Zbori so se potem najpogosteje sprevrgli v nekajurne spontane stavke, o katerih pa se ni smelo govoriti. Prav zato naj vladne službe naredijo statistično primerjavo potrošnje dobrin med opevanimi devetdesetimi leti in današnjim časom, pa se bo videlo, ali danes Slovenci res trošimo manj oziroma slabše živimo. Statistika naj zajame potrošnjo živilskih izdelkov, bencina, avtomobile, porabo elektrike itd. Ne živimo slabše, le po »slovensko« gledamo, če si sosed privošči kak šampanjec več kot mi! Razlike pa se seveda nedvomno pretirano večajo. Rajko Topolovec, Ptuj Trda govorica V radijskih poročilih sem spremljal kratek povzetek spominske slovesnosti za padlimi partizani leta 1943 na Pohorju. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo g. Kari Erjavec. To, kar smo v povzetku najbolj zaznali, je bil način govorice, ki ga je minister uporabil za razlago svojih pogledov na preteklost in žrtve vojnega nasilja. Uporabil je preizkušeno trdo govorico, ki toliko desetletij ob sebi ni trpela dvomov. V ljudstvu se je ustalila v vsej svoji grobosti in postala nekakšna državna retorika, ki je bila in je še vedno enoglasna. V času njenega nastanka so morali umirati ljudje na cesti, na polju ali doma v krogu svoje družine, in to samo zato, ker so zavračali ideje tistih, ki so šli svoja hrepenenja dopolnjevat v deželo gorja. Posledice takih posegov so pustile za seboj podobe strahot, ki jih je revolucij ska neizprosnost kazala kot opozorilo svoje moči, kasneje pa jih z okrutnostjo obvladljive moči prikrivala ali pa jih kazala kot nepomembne. Privrženost dotedanjim nravstvenim načinom vrednotenja življenja je morala med ljudstvom ponikniti, na njeno mesto pa je stopila morala s prekipevajočim nagnjenjem do nestrpnosti. Sin, ki se je morebiti podvrgel tej morali, danes v kotičku svoje duše še čuti nekaj razumevanja do očetove drže, ki je moral umreti samo zato, ker je bil morda v svoji okolici preveč vpliven in je morebiti opravljal še kako javno funkcijo, četudi samo na občinski ravni, vnuk pa ne čuti več toliko družinske vezi, da bi staremu očetu povrnil dobro ime. Vse to so znane ugotovitve. K temu pisanju me je spodbudil oddaljeni in osamljeni glas vpijočega v puščavi, ki sem ga zaznal v povzetku Pahorja. Obrambni minister ga sicer ni mogel slišati, če pa bi ga, bi ga v skladu z revolucijsko retoriko zavrgel. Novinarka je spraševala navzoče o vtisih s proslave. Eden je rekel (navajam po spominu), da se slovesnosti udeleži vsako leto, da pa ga moti razdvojenost v narodu. »Priznajmo že enkrat, da smo nekaj tega zakrivili tudi sami, da se je toliko ljudi zateklo k okupatorju! V 62-letnem obdobju je bil to prvi javni poziv k vprašljivosti podobe o Slovencih in slovenstvu, ki jo je vsilila KPS in to še vedno počne ZB. A dokler bodo poslanci najvišjega predstavniškega telesa tako Čigava servilnost? Marija Vodišek V sobotni izdaji Dela je odgovorni urednik Janez Markeš v kolumni pod naslovom »Vroči stol Janeza Janše« napisal cel kup neresnic oz. natolcevanj. To so podtikanja, katerih cilj je dati napačen smisel izrečenim Janševim besedam. Določeni bralci podtikanja vedno z veseljem sprejmejo in Markeš to ve. Njegova kolumna je, sicer že nekaj časa izraz pričakovanega maščevanja oddaji Vroči stol, kjer je bil klavrni »zvezdnik« prav on. Že takrat, še bolj v svojih poznejših člankih, najbolj pa s to zadnjo kolumno se je pokazal kot figura, kakršne je Horacij imenoval »servum pecus« - servilna čreda oz. laskači in kurtizani. Vročega stola, po katerem ga je javnost negativno ocenila, filozof, ki preveč filozofira, ne bo pozabil. Za krivca je določil predsednika vlade Janeza Janšo, brez dvoma tudi po nalogu svojih delodajalcev, celjskih pivovarjev in nadzornega sveta Dela. Pravzaprav Markeš pritrjuje vsem ne glede na verodostojnost, ki ne le kritizirajo, temveč blatijo premierja. Ko Janez Markeš v funkciji odgovornega urednika Dela obtožuje direktorja TVS Jožeta Možino, glavnega urednika Rajka Geriča in seveda Vladimirja Voduška servilnosti do Janeza Janše in novinarske neprofesionalnosti, predvsem zaradi oddaj Vroči stol, sam prekorači vse meje objektivnosti in profesionalnosti. Zaradi svoje užaljenosti krivi vse, ki ne mislijo kot on, in trdi, da te in podobne oddaje niso v interesu javnosti, temveč v interesu predsednika vlade. Pravih strokovnih člankov skorajda ni. Zato pa smo priče navalu novinarskih in političnih podrepnikov in »prestopnikov« brez kančka značajnosti, ki se nam ponujajo kot prihodnji državniki. V tej situaciji je vse dobrodošlo, tudi popolna podpora trem »beguncem« iz SNS, ki za vse krivijo - ne svojega predsednika Jelinčiča, temveč Janeza Janšo. Če analiziramo vsa dogajanja, ki zadnje čase z neverjetno ihto potekajo v naši ljubi domovini, lahko izvor in nalogodajalce brez težav prepoznamo. V prvi vrsti so vsi sindikati na čelu s Semoličem in Svizovim Štrukljem, tem sledijo še drugi in vsi zahtevajo samo povišanje plač. Še celo upokojenci so grozili s »štrajkom«, zato tudi tista nerodna beseda Marka Štrovsa o matildi, ki pa jo jaz, čeprav sem matildi blizu, sprejemam humorno, ne pa kot nekaj zlonamernega. Ali ti sindikalni provokatorji pomislijo, kaj bi vsesplošen dvig plač pomenil za gospodarstvo in seveda za inflacijo? Kakšni pa so njihovi dohodki? Sledim tudi dogodkom in poročilom tujih držav in njihovih televizijskih mrež, največkrat francoski FR2 ali TV5 Monde. Pred dnevi sem poslušala oddajo, v kateri so naštevali podražitve vseh izdelkov, začenši z živilskimi. V Franciji so podražitve še večje, resda so nekatere plače višje, vendar ne toliko, da bi bile razlike tako velike, kot prikazujejo nekateri naši poročevalci. Ocena tamkajšnjih strokovnjakov je bila, da je glavni krivec za podražitve in s tem krizo ameriška recesija. Na koncu je komentator še rekel, da je dobro, da ima EU evro, sicer bi bil vpliv zadolževanja Američanov in posledično bank na Evropo še večji. sproščeno govorili o »okupatorjevih pomagačih oziroma domačih izdajalcih«, da se jim pri tem niti vznemiriti ni treba, ni veliko upanja, da se bo omenjeni vzklik še kdaj zaslišal in pokazal pravo podobo o delu prebivalstva, ki da se je v kriznem času brez vzroka 73 Demokracija ■ 5/xiii ■ 31. januar 2008 zatekel k zavojevalcu, sotrudniki omenjene komunikacijske dogme pa so se pri tem povzdignili v nebo. Pri tem jih ne moti, da se ljudstvo s tako vsiljeno identiteto ne more ravno pohvaliti s prav velikimi čednostmi. Franc Blatnik, Ljubljana LJUDJE Politični semafor Za rezidenco Erik Kerševan iz urada predsednika države pravi, da rezidenca ni osebna želja predsednika Danila Turka, da pa bi bilo primerno preučiti to možnost. "Rezidenca ne odseva predsednika, temveč državo", dodaja. Predsednik republike naj bi bil dal pobudo za obstoječi objekt in ne graditev novega. Pri tem se kot predsedniška rezidenca omenjajo ljubljanski grad, Tivolski grad, nekdanji hotel Bellevue, grad Bokalce in Vila Podrožnik. Dijak naj je Koalicijski predlog zakona o dijaški prehrani je nadaljevanje projekta, ki ga je SDS pripravila še v času, ko je bila v opoziciji, pravi poslanka Alenka Jeraj. Že kot predsednica podmladka SDS je pripravila akcijo Dijak naj je!, s katero so podprli zakonski predlog SDS, a ga je takratna vlada zavrnila. Predlagatelji želijo vsakemu dijaku zagotoviti en topel obrok na dan. Zakon naj bi začel veljati do začetka šolskega leta 2009/10. Popoln blef Pahorjeva SD in stranka Krščanski socialisti Slovenije, ki jo vodi Andrej Magajna, sta podpisali sporazum o sodelovanju. Gre za stranko, ki je bila ustanovljena za predvolilne potrebe SD. Štela naj bi tristo članov. Njeni člani so simpatizerji SD, in kot pravijo naši viri, nasprotniki Cerkve na Slovenskem, ki niti pomotoma ne zaidejo k maši. Pahor želi s podporo satelitske stranke ustvariti vtis, da SD zagovarja tudi interese katoličanov. Odnesla gaje matilda Zaradi sporne izjave o upokojencih je vlada pretekli teden razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa, na njegovo mesto pa imenovala Romano Tome. Štrovs je javnost razburil z izjavo na POP TV, ko se je spraševal, »zakaj se upokojenci sploh pritožujejo, ker so najbolj varni od vseh in se jim ni bati, da bi izgubili službe«, in dejal, »da je vse, kar ogroža upokojence, matilda«. Izjava je bila po mnenju mnogih neprimerna in žaljiva, zato so se vrstile zahteve po njegovem odstopu. Resorna ministrica Marjeta Cotman je dejala, da izjava ni bila primerna, vendar je poudarila, da je Štrovs na področju pokojninskega zavarovanja veliko naredil za upokojence. Pretekli teden ji je bilo zato žal, da je sekretar ponudil odstop, zmotili pa so jo tudi komentarji nekaterih drugih članov vlade, ki so pred njo komentirali Štro- DeMOKRACIJA • 5/XIII • 31. januar 2008 vsove besede in zahtevali njegov odstop. Jasno je, da vsak odstop v času predsedovanja Slovenije EU pomeni za posamezno ministrstvo velik problem. V opoziciji so odstop zahtevali, v koalicijskih strankah so ga sprejeli kot načelnega in odgovornega, obžalovali pa so ga v Štrovsovi stranki. Štrovs za zdaj ostaja na ministrstvu za delo, kjer je bil zaposlen že dolgo pred tem, preden se je dejavno vključil v politiko. Leta 2000 je sodeloval pri ustanovitvi Nove Slovenije - Krščansko-ljudske stranke, bil je njen prvi glavni tajnik, dolgo časa je tudi urejal strankino glasilo Ogledalo. Za politike je to nedvomno velika šola, saj se morajo zavedati, da morajo paziti na vsako besedo, ki jo izrečejo. Še posebej če govorijo za medij, ki jim politično ni blizu. Ena napačna beseda in že te ni več - v nasprotju s tajkuni, ki lahko rečejo skoraj vse, kar jim pade na pamet. M. B. -w^ knj igarna Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR I Janez Janša: Okopi 9,18EUR ! Janez Janša: Premiki 9,18 EUR Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR ! J Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost komiterne 23,96 EUR D Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR ! Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR i ) Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR I J Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR L I Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR ! J Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR ] Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR □ NOVO Jože Dežman: Rojstvo Slovenije 20,00 EUR □ NOVO Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca 26,99 EUR □ NOVO jelka žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR □ NOVO vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ NOVO Rajko Topolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo 10,00 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po nažem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: www.demokracija.si k n j igarna Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana ■T** ti* I ^ ^ " J I Pogovori iz tujine po isti ceni kot v domačem omrežju. Mistik je vaš mobilni telefon v obliki USB ključa. Omogoča vam, da iz svoje številke iz katerekoli države kličete ter pošiljate SMS in MMS sporočila po enaki tarifi, kot jo imate v domačem omrežju. Tudi dohodni klici, kijih v tujini prevzamete na m:stik, se klicanemu ne zaračunavajo. M:stik in priloženo slušalko preprosto vključite v računalnik, povezan na internet, in pozabite na stroške gostovanja v tujih omrežjih. M:stikje lahko vaš za samo 59 € in mesečno naročnino 7,49 €. Strošek interneta ni vključen v ceno. Ostanite v Sloveniji, kamorkoli že greste! Za več informacij pokličite Mobitelov center za pomoč uporabnikom na 041 700 700. WWW.MOBITEL.SI/MSTIK m:stik I