MARIBORSKI
.Cena 1 Din
Uredniitvo In uprayai Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 , Telefon 2440 In 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri i Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Oin, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po ceniku * Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani < PoStni čekovni račun St. 11.400
99
JUTRA’
99
Svetla orc gnoza za bodoinof^
Porajanje novega veka iz kaosa sedanjosti
K debati, ki se razvija v vsem evropskem tisku o sedanji krizi, se je oglasil nedavno tudi rektor Kolumbove univerze v Newyorku N. M. B u 11 e r. ki pravi uvodoma, da bi bilo prezgodaj ugibati, kako bo bodoči zgodovinar sodil o sedanji dobi, vsekakor pa je gotovo, da bodo leta svetovne vojne mejnik dveh vekov, začetek nečesa, ki je drugačno kakor je bilo prejšnje. Najznačilnejše za to novo dobo je vsekakor, da je borba za premoženje stopila na mesto prejšnje borbe za politično in nacijonalno svobodo. To nam dokazuje posebno naglo Padanje liberalizma v Evropi in drugod. Težišče zanimanja se je premaknilo od Politike idej k politiki interesov, od problema svobode k problemu blagostanja. Želja po dohodku in zaslužku je bila sicer v vseh dobah človeške zgodovine živa, toda bile so tudi dolge dobe zgodovine, ko je bila potisnjena v ozadje.
Sedanja slabitev liberalizma je tako očita, da jo vsakdo lahko opazi. Vzrok tega pojava je deloma dejstvo, da široke ijinožice niso sprejele vseh, njegovih načel, deloma pa že omenjena premaknitev težišča splošnega zanimanja. Ekonomski interes se je namreč združil s skrajno obliko nacionalizma, tistega nacionalizma, ki je v vojni in zaradi vojne imel namen zlomiti moč ekonomskega interesa. Če je hotel ta tesno omejeni nacionalizem ustvariti politično sliko enotnosti, tedaj je svoj namen popolnoma dosegel. I<aj se bo pa zgodilo, če se bo ta nacionalizem postavil ma ekonomsko pod lago? Svet je prispel na razpotje. Sedaj gre lahko po prvi poti m razvija poljedelstvo. industrijo, trgovino, promet in finance kot sredstvo za srečno združitev narodov v svrlio množenja blagostanja in zasiguranja svetovnega miru, ali pa Po drugi, nasprotni, kjer se bodo morali narodi ozkosrčno boriti za položaje. Toda Butlerju se zdi, da bo dosedanji skoraj neresni sen o Združenih državah Evrope, postal že v kratkem resnica. I a nova formacija pa ne bo prav nič podobna kakšni sedanji zvezni državi, kakor je n. pr. Nemčija, ampak bo le nekakšna ekonomska upravna enota z naraščajočimi sredstvi svobodne in ne-utesnjevane trgovine med udeleženci.
Združene države Severne Amerike bodo tako evropsko zvezo iskreno pozdra-
vile, nastala pa bi lahko tudi brez njih in proti njihovi volji, in sicer že iz preprostega razloga, ker sedanji ločeni in sprti narodi zaradi modernih ekonomskih in družabnih pogojev sami zase sploh ne bi več mogli obstojati in uspevati.’ Obstoj in "razveine. mogoč samo v združitvi. Nova evropska zveza bo. pa rešila tudi vprašanje narodnih manjšin in ublažila nasprotja med narodi. Ker ne bo več utesnjevanja trgovine, tudi ne bo več slabih zaslužkov, nadprodukcije, nezanesljivega in slabega prometa in odtegovanja kreditev. Izven zvez bo pa vsekakor ostala Velika- Britanija kot vmesna formacija med Evropo in Ameriko. Toda zelo verjetno je, da se bo tudi ’ ona kdaj pozneje priključila zvezni Evropi ali pa Združenim državam Severne Amerike in ustvarila tako ogromen anglosaški svetovni imperij, ki po svoji grandioznosti ne bi imel primere v vsej človeški zgodovini. Drugo se bo najbrže zgodilo prej ko prvo. Na vsak način bi pa bile take formacije najidealnejša rešitev za človeški rod.
V zadnjih generacijah smo si pridobili dragocene izkušnje o gospodarskem življenju narodov in naučili smo se, kako se s politično koncepcijo lahko zadovolji človeška želja po udobnosti in blagostanju. Tc izkušnje moramo samo realizirati. Industrijske zveze niso same po sebi slabe, morajo pa stati pod neprestanim nadzorstvom javnosti. Spoznal! pa smo tudi, da «i pametno stremeti po vedno nižjih produkcijskih stroških, če se š tein slabe zaslužki, povečuje obubo-žanje množic in brezposelnost. Bolje je dvigati splošno blagostanje, da se na ta način dvigne konzum in ustvari novo tržišče.
Posledica vseh teh reform, ki so potrebne. bo pa seveda gotovo tudi sprememba položaja humanizma. Potisnitev poezije, filozofije in religije v ozadje bi pa bila usodna napaka, in če bi svobodo zamenjalo le golo blagostanje, bi bil to velik korak nazaj. Zato je treba, da sc oboje združi v pravem medsebojnem razmerju tako, da ne bo človeštvo napredovalo samo materialno, ampak v enaki meri tudi duhovno. Šele potem bo napočil zares tisti novi vek, katerega rojstvo nastaja iz sedanje zmede.
Paul Painleve umaknil kandidaturo — Tardšeu bo drevi podal ostavko celokupne vlade
PARIZ, 10. maja. Ob 14. uri se sestane v Versaillesu velika narodna skupščina, sestavljena fz senata in zbornice, da izvoli novega predsednika francoske republike. Ker je levičarski kandidat Paul P a i n 1 e-v e po daljših pogajfanjih med skupinami zbornice in senata o polnoči unlaknil tudi oficielno svojo kandidaturo, je izvolitev edinega kandidata ALBERTA LEBRUNA popolnoma zagotovljena. Volilni rezultat bo okoli tl. ure že znan.
Ministrski predsednik T a r d i e u bo zvečer izročil novemu predsed* niku ostavko celokupne vlade, vendar pa bo vodil posle še do sestanka nove zbornice.	c	.
Maiangfangova ofenziva v Mandžuriji
Veliki porazi mandžurskih vladnih čet -Evakuacija Šanghaja
Boli z Japonci —
ŠANGHAJ. 10. ntaja. Po poročilih iz Mandžurije se zdi, da so kitajski uporniki pričeli na vseh linijah odločilno ofenzivo proti mandžurskim vladnim in japonskim četam. General Mačang-čang je 80 km severno od Harbina popolnoma porazil mandžursko vojsko in se naglo približuje Cicikarju. Drugi uporniki so napadli vladne čete 35 km vhodno od Harbina in jih porazili ter pregnali. Izgube so na obeh straneh velike, zlasti pa na strani Mandžureev, katerim so pohiteli na pomoč Japonci.
Včeraj so še ob reki Sunagari spopadli s konjenico generala Mačangčanga. Vneli so se obupni in krvavi boji, ki pa še niso odločeni.
LONDON, 10. maja. Iz Šanghaja poročajo, da japonske čete naglo zapuščajo mesto in ostalo vojno ozemlje ter se vračajo na Japonsko, deloma pa gredo tudi v Mandžurijo, kjer Je general Mačangčang pričel veliko ofen živo proti vladnim četam in Japoncem. Izpraznjeno ozemlje zasetjajo kitajski policijski in vojaški oddelki.
Pred resno poliftiino krizo, v Ameriki
Hooverjeva poslanica kongresu in njene posledice voditelji države bodo demokrati
Bodoči
WASH1NGT0N, 10. maja. Predsednik Hoover je poslal kongresu poslanico, v kateri zahteva, da se v državnem proračunu prihrani najmanj 700 milijonov dolarjev. Ta poslanica je izzvala v Zedinjenih državah veliko senzacijo. Voditelj demokratskih senatorjev Robinson je pstro kritiziral nepojmljive zablode vlade, dočim je voditelj demokratskih poslancev Rai-ri e y Izjavil v reprezenfacfjski zbornici, da je ta Hooverjeva Poslarilca hje-gov prvi agitacijski govor za bodoče volitve. Senator Reed je dejal, da če so Združene države kdaj potrebovale svojega Mussolinija, potem ga potrebujejo sedaj.
Prava senzacija pa je bila izjava republikanskega senatorja M o o r i s a, ki je dejal, da pri prihodnjih volitvah ne bo več glasoval za Hooverja, temveč za Roosevelta, samo Če ga bodo demokrati kandidirali. Tako ni Hooverjeva poslanica napravila nobenega vtisa ne rta senat ne na reprezentacijsko zbornico, dasf je sicer zelo stvarna In resna. V njej pa napada predsednik tudi nesposobnost kongresa, ki ne more napraviti reda v državnem proračunu. Jz vsega sledi, da se bliža Amerika nevarni politični krizi, ki bo le še bolj povečala gospodarsko, zato se splošno pričakuje, da bodo bodoči voditelji države demokrati in ne več republikanci.
NEMČIJA NE PLAČA REPARACIJ.
BERLIN, 10. maja, V novem državnem proračunu ni nobene postavke Za reparacije, kar dokazuje da jih Nemčija pod nobenim pogojem ne bo več plačevala.
O tem bo govoril v državnem zboru tudi finančni minister D i e t r i c h, dočim bo govoril dr. B r U n i n g šele tedaj, ko pride na dnevni red zahteva hltlcrjevcev In komunistov po razpustu državnega zbora in novih volitvah.
Silni viharji s točo in nalivi
V Podravju, severni Dalmaciji in Hercegovini uničeni vsi posevki In sadovnjaki — Več sto SiiS poškodovanih in ppruienlh — Obup prebivaistv
ZAGREB, 10. maja. V nedeljo in v pondeljek je divjaj nad okolico Zagreba velik ■ Yibarus točo. Ri je napravil veliko škode. Največjo škodo ie kakor orehi debela toča napravila v občini Badovec. Uničena je skoraj vsa setev ih okleščen! so tudi vinogradi in sadovnjaki. Mnoge hiše so poškodovane. Prav tako jc divjal vihar s točo tudi pri Markuševcih in uničil polja, še večja nevihta je včeraj popoldne divjala nad hrvaškim Podravjem, zlasti v gjurgjevaškem "in koprivniškem okraju. Vinogradi in sadovnjaki na Bili gori so uničeni. V Gjurgjevcu je toča razbila strešno opeko in šipe po oknih. Okoli 13.30 je silen orkan ruval okoli Novega grada Podravskega,
Borovljanov, Vlaislava in Bregov drevje s korenikami. Poškodovanih je tudi več hiš.
Najhujši, orkan je pa divjal v okolici Dubrave pri Gradcu. Ljudje, ki so bili na prostenf, so v paničnem strahu pobegnili v hiše. Ko se je orkan polegel, je bilo vse razdejano, drevje poruto. polja uničena, vinogradi okleščeni od toče, a deloma porušenih in poškodo-
vanih je bilo okoli 200 hiš in gospodarskih poslopij. Prizadete so tri vasi. Skoraj vse zgradbe so brez streh, nekatere so pa porušene do temeljev. Težko ranjeni sta bili dve osebi, od katerih je ena danes murla.
B1JELOVAR. 10. maja. Včeraj« ie divjal nad bijelovarskim okrajem silen vihar, ki je rul drevje in podiral hiše. V Srbski Kapeli je porušil 20 gospodarskih poslopij in dve hiši. Sadno drevje je popolnoma uničeno. Vas i/.-gleda kakor po bombardiranju z granatami. Tudi po drugih vaseh jo škoda zelo velika in šega v stotišOčp dinarjev.
SPLIT, 10. maja. V vse.i severni Dalmaciji jc divjal včeraj silen vihar, ki je docela uničil sadno drevje in napravil ogromno škodo po vrtovih, njivah in vinogradih, Ljudje so obupani, ker je katastrofa skoraj večja, kakor je bila lanska suša. O enakem razdejanju poročajo iz Hercegovine. V okolici Mostara sta vihar in toča uničila vse posevke iu sadno, drevje. Najhujše so prizadete vasi Bijelo polje, Široki brijeg in Cim.
SNEG NA GORNJEM ŠTAJERSKEM.
GRADEC, IO. maja. Včeraj je pričelo po vsem Gornjem Štajerskem snežiti, ponekod so pa divjali tudi snežni viharji. Sneg je padal še vso noč. V Miirzzu-schlagu ga je zapadlo 15 cm po gorah pa še več. Temperatura je silno padla.
ZASEDANJE SVETA DRUŠTVA NARODOV.
ŽENEVA, 10. maja- Včeraj se Je sestal tukaj k 67 zasedanju svet Društva narodov, ki zboruje pod predsedstvom gvatemalskega delegata Matosha. Francijo zastopa Paul B o n c o u r, Anglijo Eden, Nemčijo W e I c z e k, Italijo pa S c 5 a 1 o j a. V tajni seji je bilo sklenjeno, da se zaradi smrti in pogreba fran-
coskega predsednika Doumetja posvetovanja odgodijo do prihodnjega tedna. Delovali bodo le odseki. Na dnevnem redu zasedanja so vzhodna vprašanja *n vprašanja narodnih manjšin.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Mani oblačno, zelo hladno.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo
i uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice urejeno prebavo. SpecijaJni zdravniki silnega slovesa spričnjejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove" vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se doli' v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Stran 2.
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
mmtummmamMKTTrmnr} ■ niwwrinfim«rr~TifM«nni
V M a'r I b p r ttrane TO. V.T93?.
Pred otvoritvijo kopališča
na Mariborskem otoku
Seja kopališkega odseka ob prisotnosti članov olepševalnega
društva in časnikarjev
Prijatelj je ena duša v dveh telesih
ARISTOTEL
Poroke.
Te dni so se poročili v Mariboru: g. Franc Cotič z gdč- Julčko Regolškovo g. Ernest Mohorko z gdč- Ivanko Ertlovo; g. Franjo Kranjc z gdč. Marijo Cvi-lakovo in Ludvik Gast z gdč. Heleno Kušarjevo. Bilo srečno!
Iz vojaške službe.
Za poveljnika pehote dravske divizijske oblasti je imenovan brigadni general g. Svetozar Hadžič, doslej poveljnik pehote drinske oblasti.
Iz vinarske službe.
Za pomočnika kletarskega nadzornika dravske banovine je imenovan upokojeni ravnatelj tukajšnje vinarske in sadjarske šole g. Andrej Žmavc.
Smrtna kosa.
Pretekli teden so umrli v Mariboru: Simon Gumzej, delavec, star 77 let; Neža Godčeva, 44 let; Ivan Skorč, postrešček, 75 let; Josip Petrišič, trgovski posrednik, 55 let; Marija Cvetkova, zasebnica, 66 let; Marija Belčeva, zasebnica, 78 let; Rafaela Krambergerjeva, hčerkica poštnega služitelja, 3 leta; Potočnik Ivan, delavec, 30 let; Katarina Vrečkova, zasebnica, 70 let; Ferdinand Žunko, 1 leto; Genovefa Krošljeva, soproga železničarja v pok., 71 let; Marija Pavalčeva, zasebnica, 56 let; Feliks Oder, 1 leto; Rudolf Mendek, 4 leta; Ivan Berlač, delavec, 70 let; Stanko Lovrenc, sin železničarja, 1 leto; Josip Benedik, 26 let; Josip Kranjc, posestnik, 82 let; Anton Babič, 48 let; Alojzij Puntigam, 67 let; Fr. Štraus, 45 let; Veronika Korenova, 12 let; Konrad Unger, 33 let; Anton Bucej, 70 let in Ivanka Stochlova, 9 let. N. p-v m.!
Opozorilo šolskim vodstvom.
Letošnji ljubljanski velesejem bo od 4—13. junija; pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno na deželi, naproša velesejmska uprava, naj svoje majske izlete tako uredijo, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni ponos in bistriti njen razum. Za učence vseh šol znižana .vstopnina je 3 Din; spremljajoče gg. učiteljstvo je vstopnine prosto. Posebno o-pozarjamo na specijelne razstave: tuj-sko-prometno, higijensko, akvaristično, etimološko, umetniško, fotografsko in keramično, nadalje razstavo sadjarstva in vrtnarstva v. stanovanju, perutnine in kuncev.
Nove telefonske zveze.
Te dni je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in Schwarzachom in Pongauom v Avstriji. Navadni pogovor stane podnevi 41.40, ponoči 24.84 Din. Nadalje je bil otvorjen telefonski promet med Zrečami in vsemi telefonskimi centralami v Švici. Pristojbina za navadni pogovor znaša 70.20 Din. Otvor-jene so bile tudi telefonske proge med Ernovžem v Avstriji in Št. Ujem, Sv. Jakobom, Sv. Lenartom, Ljutomerom ter Čakovcem. Pristojbina za navadni pogovor med Ernovžem in Št. lijem, Sv-Jakobom ter Sv. Lenartom v Slovenskih goricah znaša 18 Din, z Ljutomerom in Čakovcem pa 32.40 Din.
Prijave po novem obrtnem zakonu.
Mestno načelstvo razglaša: Ker je le do 9. junija t. 1. še čas, prijaviti obrt po novem zakonu o obrtih, se vsi imetniki obrtov v Mariboru pozivajo, da svojo obrt, kolikor tega doslej še niso storili, čimprej prijavijo pri mestnem načelstvu v Mariboru, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. S seboj je prinesti le obrtni list ali koncesijsko listino.
Nezgode.
Na Rdečem bregu se je delavec Franc Juhart pri podiranju drevja spotaknil, padel čez neki štor in si močno poškodoval levo ključnico. — Pri rezanju mesa se je hudo vrezal v levo roko delavec neter Lorbek s Pobrežja. — V Svečini je prišla pod voz Marija Francova in si močno poškodovala desno roko. Vse tri ponesrečence so sprejeli včeraj y tukaj-šnj bolnišnico.
Pod predsedstvom župana g. dr. F r a-n j a L i p o 1 d a je bila včeraj popoldne na Mariborskem otoku seja kopališkega odseka mestnega občinskega sveta, h kateri so bili povabljeni tudi zastopniki olepševalnega društva in časnikarji. Člani odseka in gostje so si ogledali kopališke naprave ter razmišljali o nadaljni izgraditvi te naše najlepše in največje letoviške naprave. Sklenjeno je bilo, da se tisto staro napol podrto poslopje ob vhodu na otok že te dni odstrani, namesto tega se pa bodo malo bolj proti zahodu zgradile moderne garaže za avtomobile. Prostor okoli kopališča bo olepšan z novimi nasadi, kar bo storilo olepševalno društvo, v kopališču samem se pa postavljajo vrtilna vrata, ki bodo nekopal-cem onemogočila vstop. Mimo tega se kopališče snaži in urejuje, tako da bo pripravljeno za otvoritev v nedeljo 15. tm.
Pri seji, ki je sledila ogledu, je g. župan dr. L i p o I d pozdravil navzoče goste, zlasti zastopnike tiska, obrazložil historiat kopališča na Mariborskem otoku, dosedanje uspehe in bodoče načrte. Kopališče je pokazalo, da ni pasivna postavka, kakor so se nekateri bali, ko se je pričelo graditi. Vzdržuje se samo in krije tudi večji del amortizacijske kvote. Odsek je dobrohotno upošteval vse želje javnosti, zlasti tisk, ki so bile objavljene v naših listih in jim je, kolikor je bilo mogoče, ugodil. Kopanje bo letos znatno cenejše kakor je bilo lani. Znatne bodo zlasti vozne olajšave, tako da bi bila vsaka nadaljna kritika neupraviče-
Drava narašča.
Vsled zadnjega dežja Drava stalno narašča. Prekoračila je že normalo in prestopila svoje bregove pri Sv. Janžu na Dravskem polju in niže Ptuja. Tudi Pesnica je prestopila strugo in se razlila po travnikih. Če ne bo prenehalo deževati, grozi nevarnost večjih poplav-
Vlom v poštni urad.
V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v poštni urad v Ivanjcih. Vlomilci so vdrli skozi okno in se lotili železne blagajne, katero so skušali odpreti. Pri svojem poslu pa niso imeli sreče, ker je zaslišal ropot hišni gospodar in je prepodil svedrovce, ki so izginili brez sledu.
Zatiranje slinavke in parkljevke.
Mestno načelstvo nas prosi za objavo: Z ozirom na to, da je v občini Goričane v preloškem okraju ugotovljena slinavka in parkljevka na govedih, se živinorejci v mestu Mariboru opozarjajo na to, da bo mest. veterinar pregledoval in nadziral zdravstveno stanje parkljarjev iz mestnega območja. Nadalje se opozarja na to, da je vsak primer kakor tudi vsak o-snovani sum te kužne bolezni takoj prijaviti, in sicer za mestno območje mestnemu načelstvu v Mariboru.
Spominjajte se CMD
na in zato zgrešena. V istem smislu je dal podrobna pojasnila tudi obč. svetnik g. Dragotin R o g 1 i č, poudarjajoč veliki pomen našega kopališča, ki je udobnejše iii cenejše kakor vsako drugo pri nas in drugod.
V imenu olepševalnega društva je spregovoril g. inž. Jelenc, zagotavljajoč vso podporo pri nadaljni ureditvi kopališča in otoka. Olepševalno društvo bo o prvi priliki, ko bo zbralo potrebna sredstva preuredilo gozdiček ob kopališču v park za sprehajanje in odmor, pozneje bo pa zgradilo pot tudi okoli in o-koli otoka. Naposled bo pa treba misliti tudi na most, ki bi vezal otok z desnim bi egom Drave. V imenu časnikarjev je g. Radivoj Rehar zagotovil občini in odboru vso podporo tiska pri velikem delu za izpopolnitev kopaliških naprav in ureditev otoka, ki postane prej ali slej središče vsega mariborskega le-toviščarstva in tujskega prometa. Na njem ali v bližini se bodo gotovo zgra-di'i hoteli in vile, zato se bo Maribor šele v bodočnosti pravilno zavedal velike vrednosti kopališča na mariborskem o-toku.
Po zahvali mestnega župana je bila seja zaključena in člani ter gostje so se vrnili v mesto. Sedaj pričakujemo, da bo naša javnost pridno obiskovala letno kopališče na Mariborskem otoku in našla tam razvedrila in okrepitve. Zlasti pa naj napolni otok ob otvoritvi sezone na binkoštno nedeljo.
Iz društva hišnih posestnikov za Ma-ribor in okolico*
Z ozirom na okrožnico z dne 4. t. m. sporoča društvo hišnih posestnikov svojim članom, da se bodo sestavljale najemne pogodbe med uradnimi urami od
8.—13. ure v društveni pisarni (Gregorčičeva ul. št. 8) po ulicah in sicer po sledečem vrstnem redu: 17. tm. Aleksandrova cesta. 18. tm- Aljaževa do Betnav,-ske. 19. tm. Cafova do Cvetlične. 20. tm. Čopova do Einspielerjeve. 21. tm. Erjavčeva do Gajeve. 23. tm. Glavni trg do Gosposke. 24. tm. Gozdna do Jelačičeve. 25. tm. Jenkova do Kamniške- 27. tm. Kersnikova do Kopitarjeve. 28. in 30- tm. Koroščeva in Koroška cesta. 81. tm. Kopernikova do Langusove. 1. junija Lekarniška do Magdalenske. 2. junija Maistrova do Mejne. 2. junija Meljska cesta-
4.	junija Mesarska do Ob bregu. 6. Ob brodu do Pohorske. 7. junija Poljska do Pristana. 8. Pristaniška do Radvanjske.
9. junija Rajčeva do Ruške. 10. junija Smostanska do Smetanove. 11, Smoletova do Stritarjeve. 13. junija Strma do Tattenbachove. 14. junija Tkalska do Trubarjeve. 15. junija Tržaška do Vegove. 16. junija Vetrinjska do Vojašniške.
17. junija Vojašniški trg do Vrbauovein
18. junija Vrtna do Žitne ulice. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor in o-kolico.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 10. maja ob 20- uri »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Ab. B.
Sreda, 11. maja ob 20- uri: »Viktorijam njen huzar«. Izven. Poslovilna predstava g. Djuke Trbuhoviča.
Četrtek, 12. maja ob 20. uri: »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Ab. C. Zadnja predstava v sezoni.
Zadnji dve predstavi letošnje sezone
bosta jutri in v četrtek- Jutri se poslovi priljubljeni operetni tenor in režiser g. Djuka Trbuhovič po dveh sezonah u-spešnega delovanja od mariborskega občinstva. Za svojo poslovilno predstavo si je izbral popularno Abrahamovo opereto »Viktorija in njen huzar«, kjer je v ulogi Štefana Koltaya žel vedno velik aplavz. Priskrbite si vstopnice v predprodaji. — Zaključek letošnje sezone bo v četrtek z Langerjevo komedijo »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore". Ab. C. Porabite bloke!
Gledališke abonente prosi uprava, naj
čimprej poravnajo svoje zastanke na abonmanu.
Tečaj na vinarski in sadjarski šoli.
Enodevni tečaj o pokončevanju škodljivcev in bolezni vinske trte in o poletnih dbih v vinogradu bo v soboto 21. t. m. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru- Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.—
18.	ure.
Iz Radvanja
Otvoritvena dirka kol. društva »Po-štela«. V nedeljo je imelo naše kol. društvo »Poštela« otvoritveno pomladansko dirko, ki je v vsakem oziru dobro u-spela. Kljub zelo slabemu vremenu in močnemu protivetru so rezultati častni. Vodstvo dirke je bilo v spretnih rokah gg. Pelicona in Ružiča, pomagal jima pa je g. L e š n i k od »Edelweissa«. Proga je bila dolga 30 km s Startom in ciljem na Aleksandrovi cesti in je vodila do Št. lija in nazaj. Startali so v dveh skupinah senjorji in junijorji. Rezultati so bili. Senjorji: 1. Faninger Bruno 0.57.40, 2. Ramftl Franc 0.57.50, 3. Vernik Maks 1.9-35. Juniorji: 1. Šunko Josip 0.5S.4, 2. Lobnik Fric 0.58.58, 3. Lah Oskar 0.59.40. Po dirki je bila v gostilni Mautner veselica, kjer so dirkači sprejeli častne kolajne- Našim vrlim športnikom vse priznanje.
Opekarna v Zg. Radvanju je spet začela redno obratovati. Zaposleni so vsi delavci kot lani, in upamo, da bo delo trajalo dalj časa. Opekarna v Sp. Radvanju namerava tudi v najkrajšem času upostaviti obrat, kar bo precej omililo brezposelnost naših sezonskih delavcev-
Tombola gasilnega društva je radi nastalih ovir preložena na 22. maja. Obetajo se lepi dobitki, in upamo, da bodo Radvanjčani s pridnim kupovanjem tablic podpirali naše vrle gasilce pri njihovem delu za dobro stvar.
V čolnu z Dunaja v Abesinijo.
Te dni odpotuje z Dunaja po Dunavu v Abesinijo šest podjetnih mladeničev. Vozili se bodo v čolnu na jadra po Dunavu do Črnega morja, po Črnem morju v Egejsko, skozi Sueški prekop v Rdeče tnorje in nato do Somalije, od koder bodo šli peš v črno afriško cesarstvo, kjer mislijo tudi ostati- Ekspedicijo vodi mehanik Otto Briickel.
M rfOltl
»In kaj bo vaš sin, kadar bo imel .vse izpite za seboj?«
»Star mož.«
Cene v kopališču
na mariborskem otoku
Za letošnjo sezono so cene znatno znižane
Po sklepu mestnega kopališkega odbora bodo v kopalni sezoni 1932 veljale
naslednje cene:
Izkaznica za kopanje 1 Din, (za otroke do 10. 'eta polovico). To izkaznico mora kupiti vsakdo, torej tudi kdor kupi kabino ali omarico, oziroma kdor se sploh ne koplje.
Izkaznica za kabino 8 Din, ob nedeljah in praznikih 12 Din.
Izkaznica za omarico 3 Din, ob nedeljah in praznikih 5 Din.
Pri mesečnih izkaznicah (blok z 20 izkaznicami, ki se morajo izrabiti v 1 mesecu) se daje 20% oziroma pri izkaznicah za kabino 10% popusta. Mesečne izkaznice prodaja mestno knjigovodstvo.
Izkaznice za izposojanje perila kakor tudi depoziti za izposojeno perilo ostanejo v isti višini kakor preteklo leto.
Dalje bodo v letošnji sezoni uvedene tudi kombinirane karte za vožnjo z avtobusom in kopanje, in sicer: a) Karta za vožnjo z avtobusom tja in nazaj ter kompanje (brez omarice ali kabine) 5 Din; b) karta za vožnjo tja in kopanje 3 Din. Ta karta se lahko uporablja samo do % na 13. uro. Te kombinirane karte se bodo prodajale edinole na Glavnem trgu- Karte, kupljene ob %12. uri ali pozneje, bodo veljale za kopanje celo popoldne.) c) Karta za vožnjo Kamnica - Maribor 1.— Din, toda samo do % na 16. uro.
V Mariboru, 'dne 10 V. 193?.
Mariborski »VEČER NIK« Jutra
Sfflh 3.
Prodaja naše pšenice v Francijo
Važen sporazum med našo in francosko vlado
Te dni je objavila beograjska vlada važen sporazum s Francijo, po katerem se bo znatno omilila agrarna kriza. Naša in francoska vlada sta se sporazumeli za prodajo, odnosno nakup velike množine naše pšenice. Množina bo	kontin-
gentirana in kontingent se bo	določil
vsako leto septembra ali oktobra, ko bo že znan rezultat francoske žetve. Presegati ne bo smel 10 odstotkov celokupnega uvoza pšenice v Francijo, nakup se bo izvršil po običajnih pogojih potom Priviligirane izvozne družbe- Plačala se bo svetovna cena in pobrala	le neznatna carina. Francoska vlada	pa bo
založila pri naši za uvoženo pšenico svo-to, ki bo krila razliko med svetovno ceno in ceno ki jo bo določala Jugoslavija; la svota pa ne bo smela presegati 30 odstotkov skupnega iznosa francoske carine.
Francoski trgovini bo pa naša vlada dovo'ila posebne ugodnosti. Spremenila bo določila glede postopka s farmacevt-
skimi specialitetami, podaljšala rok za registracijo od 6 mesecev na 1 leto, ure' dila cene sporazumno s francoskimi, tO' da tako, da ne bodo presegale cen domačih za več ko 20 odstotkov. Nadalje se omeje carine za uvoz francoskih iz' delkov in pridelkov: šampanjca na 115 zlatih dinarjev, esenc in toaletnih voč na 450, zobne paste na 210, pudra in drugih kozmetičnih sredstev na 420, čipk in umetne svile na 1800 in škropilnic za vi nogradnike na 90 zlatih dinarjev za 100 kilogramov.
Sporazum bo veljal tri leja, se bo pa lahko tudi podaljšal ter bo registriran pri agrarnem odboru komisije za evropsko unijo. S tem sicer še ni rešeno vse vprašanje prodaje naših žit, storjen pa je velik korak k izboljšanju prodajnih in izvoznih možnosti. Naša agrarna produkcija si bo opomogla, kar bo ugodno uplivalo tudi na vse ostalo gospodar stvo.
Multurnipregled
Andrej Žmavc: Vinski zakon in kletarski vedež. Pravkar je izšla v samozaložbi 116 strani debela knjiga manjše oblike našega kletarskega nadzornika g. Andreja Žmavca. Andrej Žmavc je dandanes še ona redka prikazen, ki ga ni zrušila pesa današnjih težav 111 ki neumorno dela in piše. Čestitati mu mo-fatn k tej nublikaciji, ker je v njej zbral vse dostopno gradivo okoii vinskega zakona. 9 tem delu je s srečno roko spoznal, da naš slovenski prevod vinskega zakona in k temu IJnPadajoči pravilnik ni točen, dasi se naša mrisdikcija že dve leti ravna po tem prebodu. Pisatelju moramo biti hvaležni, da nam to knjigo spisal. Saj silno pogrešamo takih knjig v našem slovstvu.
Knjiga bo s pridom služila vsem, ki imajo opravka z vinom, torej vinogradnikom, viničarjem, vinskim trgovcem, gostilničarjem, Juristom in uradnim osebam, ker je v njej v zgoščeni obliki vse nanizano, kar bi moral vsak izmed njih znati o naši zakonodaji in kletarstvu.
Skoda, da se je spustil pisatelj čisto po nepotrebnem, zlasti na strani 105, na opolzka tla kemije in s tem povečal zmedo in neznanje pri naših bralcih; to pa radi tega, ker se trditve enega pisatelja pozneje nekritično prepisujejo v drugih delih kot dokazane resnice in je težko iztrebiti take predsodke iz naše književnosti. Zadevno naj se primerja stvar z nie-tilalkoholom in njegovo strupenostjo. Nekdaj sem imel v recenziji neko knjigo, ki je imela Predelana poglavja o prehrani. Dosledno je bh krompir redilen, mleko redilno, sadje re-" dilno, moka redilna in sploh vsako blago realno. Na koncu sem obupal in s svinčnikom napravil opazko, naj za božjo voljo še napiše, Kaj ni redilno. Kaj moram pretrpeti le, če dobim naše šolske čitanke v roke, ko govorijo o železu v špinači! Naravna stvar je, da si la-hk predstavlja, da so v njej taki komadi in lakih svojstev, kakor žreblji. — Prav koristno bi bilo, če bi bil obdelal pisatelj tudi Predpise glede izvoza vin na Čehoslovaško, Ker jih izvozniki še danes ne poznajo. Z veščo roko je sestavljeno kazalo ob koncu knji-Se. Oni del, ki obravnava »Pristno vino — božji dar«, »Vino in zdravje« in »Resnica o nekaterih brezalkoholnih pijačah«, bi bil pisatelj po mojem mnenju lahko izpustil, ne da bi bila knjiga izgubila na uporabnosti Če še pomislimo, da je izdal pisatelj knjigo v samozaložbi ob današnjih trdih časih in da stane 50 Din, moramo občudovati pisateljevo požrtvovalnost in moramo vsem toplo Priporočati, naj si nabavijo to knjigo.
Inž. M o h o r č
Šele proti koncu se je popravil in je v drugem polčasu Ilirijo popolnoma stisnil, tako da je prišla pred Mariborov gol šele v 25 minuti! In ves drugi polčas so bili naši v premoči! Toda streljati na gol ne znajo, in to je provzročil po raz 3:0... Tudi Jakšič ni nepremagljiv, čeprav je branil 9 sigurnih in popolnoma zrelih golov! Saj je Maribor igral tekmo proti Jakšiču! Priznati pa moramo tudi, da je na tako blatnem terenu igrati res prava umetnost, ki ji naši, zlasti Najžer, ki se mu dolgi odmof prav preveč po zna, niso bili kos. Kokot na levem krilu je bil premalo zaposlen, ostali napadalci — izvzemši v nekaterih momentih — Žolno — so bili sicer na mestu, vendar včasih prepočasni. Najboljša je bila zopet obramba, in tudi krilci so briljirali. Prevolnik je bil poleg Jakšiča najboljši mož na polju- Tudi Ilirija je nastopila z nekaterimi rezervami, vendar kot moštvo ni bila Mariboru dorasla. Edinole Doberlet in Pfeifer sta bila nevarna, in tema dvema gre tudi hva'a za prva dva gola.
Igra sama je vsled nesposobnosti sodnikove kasneje zavzela bolj surove oblike, in igralci so se obrcavali in obmetavali z blatom, da se je publika od srca smejala ... Pozneje tekma ni bila več propaganda za nogometni šport.
Ako bo SSK Maribor v ligi za državno prvenstvo hotel uspešno nastopati, si bo mora' vzgojiti vsaj dva dobra strelca, ker brez streljanja ni golov!	-u-
Ič.
Spori
Zakaj je Maribor izgubil tekmo proti Iliriji?
V nedeljo je naš prvak odigral svojo
Mož časti.
»Takega lopova kakor ste vi, svoj živ dah še nisem videl!«
»Gospod, ali je to resno ali šala?« »Pa še kako resno!«
»Vaša sreča, gospod, ker v takih rečeh jaz ne razumem šale!«
Iz Studencev pri Mariboru
Jubilej sokolskega dramskega odseka.
Dramski odsek tukajšnjega Sokola je proslavil svojo 10-letnico s komično o-pereto »Mežnarjeva Lizika«. Naj omenim kar s početka, da igra ni baš hvaležna za male odre in je bilo treba precej samozavesti, da se je režiser lotil take o-perete. Dobra volja in trud režiserja ter igralcev pa je premagala dokaj posrečeno vse težkoče, glasbene, igralske in teh nične. Svetoval bi pa režiserju, da bi nepotrebna ponavljanja in nekatera dolgovezna mesta črtal. Tako bi bila igra mnogo živahnejša in tudi krajša. Nastopilo je vsega okoli 40 igralcev, ki so v splošnem vsi dobro rešili svojo nalogo. Pevske točke so bile skrbno naštudirane, celo balet je zadovoljil. Priznati moramo, da razpolagajo Studenčani s prav dobrimi močmi, ki bi žele uspehe tudi na večjih odrih-
Oba večera je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano in z zanimanjem sledilo igri, h kateri je uvodoma spregovoril starosta Sokola g. H r e n, ki je poda! nekoliko reminiscenc iz preteklih težavnih 10 let delovanje dramskega odseka.
Odlično so bile zasedene moške vloge, ki so bile skoroda vse v rokah že rutiniranih igralcev. Tako je zlasti ugajal gostilničar g. Vrane, ki je z izbrano igro zabaval vse občinstvo. »Grof« g. Lint-nerja je bil podan dobro, proti koncu morda malo pretirano. Mlakarjev Janez je bil naraven, prepričujoč. Kolar je dobro zadel vaškega mežnarja. Škilan pa je kotr-?k, ki se mu moraš smejati,- postavil bi se lahko na vsakem odru. Tip vaškega policaja v njegovi karikaciji je bil dovršen. Blažič jc boljši pevec kot igralec. Seveda ni njegova krivda, če Pride z gorske ture v promenadni obleki- Kavčič je imel nehvaležno vlogo, ki ji ni bil docela kos. Pač pa je lepo opremil oder z novo scenerijo. Tudi Kovačič ie dober komik, ki se znajde tudi v nepredvidenih situacijah. Od ženskih igralk ie bila najboljša ga. Lintnerjeva, ki je
svojo vlogo podala v vsakem pogledu brezhibno. »Lizika« gdč. Španringove je bila nekoliko okorna; ker ima dober glas, pa bo še jako uporabna moč. Ostale ženske vloge so bile več ali manj posrečene. Zbor, zlasti moški, je bil pevsko in igralsko na mestu. Orkester je vkljub skromni zasedbi (2 violini, klavir in cel lo) pod taktirko g. Mohorka nad vse častno rešil svojo precej težavno nalogo.
—ko.
Drobiž s Tezna
Jutri slavi naš župan, kovaški mojster g. Bezjak Vinko s svojo ženo gospo Marijo 251etnico, kar živita v srečnem zakonu- S pridnim delom kot izboren obrtnik si je postavil g. Bezjak ličen domin si pridobil simpatije in spoštovanje vseh občanov. Splošno je znan kot mož poštenjak, dobrotnik revežev in prijatelj mladine, ki kljub številni družini vedno rad podpira vsa naša narodna društva in je njih ustanovni član. Vse občekorist-ne javne naprave v občini so se izvršile v času njegovega županovanja: Občina je dobila električno razsvetljavo, osnovna šola potreben prizidek in vodovod. Enako spoštovana je njegova soproga, vrla slovenska žena. Slavljencema časti-tamo k srebrni poroki in jima želimo, da bi v sreči in zadovoljnosti obhajala tudi še svojo zlato poroko!
Tombola Sokolskega društva. Prva tombola našega Sokolskega društva dne
5.	t. m. je kljub slabemu vremenu uspela za naše razmere prav povoljno. S prebitkom bo delno poravnan dolg posojila za letno telovadišče. Prvi dobitek (pohištvo) je zadela Vera Klemtačičeva* Sokolsko društvo izreka vsem darovalcem, ki so pripomogli s svojimi prispevki k lepemu uspehu te tombole, najiskrenejšo zahvalo.
Zaplenj'eno vino. Naše orožništvo je te dni zaplenilo nekemu kmetu iz Ptujske okolice sod vina, katero je hotel spraviti v denar brez prijave pristojni oblasti.
ŠIRITE ..VECERNIK"!
Kitajsko-Japonsko premirje sklenjeno
■Pffl—■— w. ...     . _	^
: s i '
mi m.
i*' ’
Kasor smo ze poročali, so bila te dni pogajanja med Japonsko in Kitajsko o skleni vi premirja uspešno zaključena. Slika nam predstavlja udeležence kon-ference v angleškem generalnem konzulatu v Šanghaju.
Jastreb kavkaških gora
Iz borb Gruzincev proti moskovski vladi.
V nepristopnih kavkaških gorah so že od davnih časov skrivališča vseh onih, ki se niso hoteli ukloniti osvajalcem, naj so bili že katerekoli narodnosti. Nekoč so to bili Perzijci, potem ruski carji, sedaj so njihovi nasledniki, boljševiki. Za bojevita kavkaška plemena so bili vsi ti gospodarji tujci, katere so sovražila in se proti njim borila. Med vsemi so pa najbolj bojeviti Gruzinci. Moskovske vlade ne morejo trpeti, dasi ji predseduje njihov rojak. Gruzinec Staijin. Na Ruse so pa jezni tudi zato, ker jih loči od njih vera.
Sedaj so gruzinske gore skrivališče mnogih borcev proti moskovski vladi, najpopularnejši med njimi pa je »jastreb
?Xdn0 P™nstyen0 ,teukni° z Ilirij0 v Kavkaških gora«, Tatar-beg, katerega že Ljubljani. Kljub silno slabemu vremenu s i»+ ,0™-.,
'ljani. Kljub silno slabemu vremenu Seie zbralo na igrišču zelo veliko občinstva, da prisostvuje borbi za točke med svojim favoritom in renomiranim SSK-Mariborom.
Ua, renomiran je SSK Maribor v Ljub-‘lapi, in ljubljanska publika se zanima za rpse igralce, jih skoro vse pozna in ce-A v nedeljo Maribor svojega renomeja spočetka kar ni hotel upravičiti.
8 let zaman iščejo orožniki in vojaki. Skril se je visoko v gori Karačaji in nihče ne more do njega. dočim se sam pojavi povsod, kjer ima opravka. Na njegovo glavo je razpisana velika nagrada, a tudi to ne pomaga. Tatar-bega ne morejo uloviti.
Nedavno bi pa bil kmalu sam padel v past. katero mu je pripravila četa sovjetskih orožnikov. Nekega dne mu je
namreč prijatelj Almaz-kan sporočil, da mu umira oče in želi, da bi ga obiskal. Tatar-beg je odgovoril, da pride. Ponoči se je spustil s svojih gora po satno njemu znanih 'stezah. Zjutraj se je skril v nekem prepadu, kjer je prebil ves dan in se napotil dalje šele pozno zvečer. Domači hiši se je bližal silno previdno in je potrkal na vrata šele tedaj, ko se je prepričal, da je vse naokoli mirno. Potrkal je na poseben način na okno, tako, da je njegova 161etna sestra Miri takoj vedela, kdo je nočni gost. Odprla mu je vrata in ga spustila v hišo. Ko ji je pa povedal, zakaj jc prišel, se je prestrašila. Oče ni bil bolan in za povabilo sploh ni vedel. Bilo je takoj jasno, da nekaj ni v redu.
Tatar-beg je stopil v sobo k staršem, a v tistem trenutku se je zunaj razlegnil rezek žvižg in na vrata je navalilo deset orožnikov. Upornik je planil proti tajnemu izhodu in izginil v noč. Ko so orožniki prišli v hišo, so našli v njej samo inlado Atiri in starše Zahtevali so, da jim povejo, kam je izginil Tatar-beg. Posebno so pritisnili na deklico, katera se jim je pa tako junaško uprla, da so io naposled umorili in ji odsekali glavo.
Starši so vso noč in ves dan jokali pri truplu svoje hčere, zvečer pa so se jim pridružili še sosedje Toda okoli 2. ure ponoči je nenadoma pričelo goreti poslopje, v katerem so bili nameščeni orož-
niki. Ljudje so hiteli, da bi gorečo zgrad-bo, ki je bila utrjena in je imela en sam izhod, pogasili. Do zgradbe niso mogli, bila je obkoljena. Obkolil jo je Tatar-beg s svojimi najzvestejšimi tovariši, ki ni dovolil nikomur ne ven ne notri. Orožniki so vsi do zadnjega zgoreli. Kakor so uporniki prišli, tako so po opravljenem maščevanju tudi izginili. Odjahali so na svojih konjih. Vzela jih je noč. Tatar-beg je pa odnesel s seboj tudi truplo svoje lepe sestre, katero je pokopal na najvišjem vrhuncu gore Karačaje.
Prvi osveti je sledila druga. Tatar-beg je pozval na dvoboj svojega izdajalca Almaz-kana, ki se po šegah Gruzije ni mogel umakniti. Sovražnika sta se našla visoko v gorah na zeleni trati in se spoprijela. Borila sta se z noži. Dolgo uro je bila borba brez rezultata. Krvavela sta sicer oba iz neštetih ran, a smrtna ni bila nobena. Šele po poldrugi uri skrajnih naporov se je Tatar-begu posrečilo zadati Almaz-kanu smrti sunek. Almaz-kan se je zgrudil mrtev na tla in zmagovalec mu je odrezal glavo ter jo nataknjeno na kol obesil visoko nad vejevje stoletnega hrasta, da tam strohni trupla pa je pokopal.
Sedaj je »jastreb kavkaških gora« zo Pet v svojem skrivališču. Čete orožnikov in vojakov ga iščejo. Najti ga ne morejo...
s mmat
Mariborski »V E CER NIK«
~~ni m r innr-mn—-mm ■imuii—r
Jutra
V M a tul b g r tt. dne 10. V. 1932.
Currer Be|l:
98
..»NemaraAam jna-'-ui6jit.koiemjt.ni Miš ugodno sedeti, Miss Eyre?« je vprašal nepričakovano.
»Zakaj ne, Afa, Rochester?«
»Slika, kr ste,mi JO^v tem trenutku podali, je uničujoča kritika mole revščine. Pravo nasprotje moje vna-njosti! Krepek, lep, modrih oči, z grškim profilom — bogme, .pravi Apolon, dočim gledajo Vaše oči Vulkana, kovača v prayem pomenu besede, črnega; širokih pleč, slepega in povrh še pohabljenega.«
»Nikdli nfsenf milila na'tako nasprotje. A Vulkanu * ste res malo podobni, sfr.«’
»No, saj me lahko ostaVite, gospa, če Vam nisem fibvolji,« je dejal, a me vneto tiščal k sebi. »Ali boste ‘ !fak(5'A#lJatmr:'m rnf-boste na kako vprašanje odgovorili?«” ;	-
ifR.'# *L6''vfl*ašuJte, Mr.Rochester!« M' i ■•••••
- Natbrifi' sledilo poizvedovanje. r~'"' »St. John Vas je namestil kot učiteljico v Mortonu, Šč'.preden je vedel, da sta si v sorodu?«
»Da.*« i ••• J -	••	■
‘»Alb ste ga često srečavali? AH je prihajal, tudi v
• šoio?«	■* ■’ **.» 'j.-t •■■■'£
»Dnevno.
»Ali je’hvalil Vaše učne osnove, Jana? Vem, da so bile 'modre, ker ste nadarjena stvarca.«
»Hvalil jtt je.«-	•	t
3 »Nerrtara je odkril v Vas- marsikaj, česar ni pričakoval? Vaše znaje in druge reči?«	.
, .< »O vtem nič ne vem.«
, »Stanovali ste v kočici; blizu šole, pravite: ali Vas Je kdaj tudi tam posetil?« -.. .. * »Tupatam.« ,
o* . »Kak večer?«	.
»Dvakrat,«, n . ,
, Premor.
, r »Kako dolgo ste pozneje še drugovali ž njim in ^ ses.trama. kp sto bili, dognali sorodstvo?«
'i. fJPet mesecev.«	,
»Ali je Rivers žrtvoval svojima sestramo mnogo časa?«
»Da; sprejemnica je bila njegovaJn naša učilnica. Sedel je blizu okna, me pa' pri mizi.«
»Ali se je mnogo učil?«
.. »Precej,«
»Cesa?«	,.
»Hindostanščine,«
©r;
se;
»In kaj ste Vi delali medtem?«
»Učila sem se nČmščine.f
»On Vas ni-ničesar učil?«
»Malo indščine.«
»Rivers Vas je učil indščine?«
..»Da, gospod.«	__
»Svoji sestri tudi?« o:. »Ne.«..	!	..
e' V -;»Le :vas?«
- - - »Le mene.«	..	.
»Ali ste ga prosili za to?«
»Ne.« -r
»Sam je želel, da bi Vas .poučeval?«
»Da.«	.
Drugi premor.
»Čemu je to želel? Kaj bi Vam hindostauščina zalegla?«
»Hotel me je vzeti s seboj v Indijo.? .
»Ah! Zdaj sem našel korenino tega pie^eku Rad bi se bil poročil z Vami, ka-li?«
• »Ponudil.»e mi je za moža.«
»To je le izmislek — utvara in prevara, da bi tne podražili ž njo-« ■	.	.
»Dovolite, to je prava resnica. Snubil me je večkrat; tako odločno je silil vame kot Vi svoje dni.« s »Gospodičpa Kyre, ponavljam, da me lahko osta-vite. Kolikokrat mu ponovim isto stvar? Čemu sedite take trmasto in uporno na mojih kolenih, ko sem Vam že velel, naj greste?«
»Ker mi tu godi.«
»Ne, Jana, Vam tu ne godi, ker Vaše srce ni pri meni; pri tistem bratrancu je, pri tistem St. Jdhnu. Oh, do tega hipa sem mislil, da je Janiča povsem moja. Verjel setn v njeno ljubav tudi tedaj, ko mi je bila ušla. To je bil atom sladkosti v kopi moje gorčine. Dolgo po najini ločitvi nisem verjel, .da ljubi drugega, dasl sem se bridko jokal radi najinega razstanka. Pač nič ne pomaga, Če tožim. Jana,-pustite me, pojdite in oženite se z Mr-Riversom!«
»Stresite me torej s sebe, odrinite me. ker po lastni volji se ne umaknem!«
»Jana, ljubim Vaš glas; še vedno mi obnavlja nado, triko odkrit se mi zdi. če ga slišim, me vaT spomina odnese za leto dni nazaj. Pozabljam, da ste zdaj navezani na drugega; A bedak nisem — idite —!«
»Kam bi naj šla, sir?«
»Svojim potem — s soprogom, ki ste si ga izbrali.«
»Kdo je to?«
»Saj veste kdo — tisti St. John Rivers.«
»Rivers ni moj soprog in nikoli ne bo. Ne ljubi me; jaz ga ne ljubim. Ljubi — kakor pač zna, saj ne ljubi
kakor Vi — lepo mlado gospodično, ki ji je ime Roza-munjla. Hotel me je vzeti le zato, ker je mislil, da bi bila dobra misijonarjeva žena, kar pa bi ne bila. Dober je im velik, a strog; in zame hladen kot ledenik. Ni Vam ^podoben, sir, nisem srečna ob njegovi strani, ne blizu tOSgrnjEfe ž njim- Ne prizanaša mi, ne ljubi me. Nič privlačnega, zanimivega ne vidi na meni, še mladosti ne, le nekaj koristnih duševnih svojstev. — Torej Vas moiam zapustiti, sir, in odpotovati k njemu?«
Nehote sem se zdrznila in se tesneje privila k svojemu slepemu, a ljubljenemu gospodarju. Nasmehnil se mi je:
»Kaj, Jana? Je li to res? Ali sta si res z Riversojfl tako tuja?«
»Tako in nič drugač! Oh, sir, ni treba biti ljubosumen! Hotela sem’ Vas le malo podražiti, da bi bili manj otožni, mislila sem si, da je jeza boljša kot žalost. A Vi hočete, da Vas ljubim? Ko bi le mogli videti, kako Vas ljubim, pa bi bili ponosni in zadovoljni. Vse moje srce je Vaše, gospod. Vaša last je, pri Vas bi ostalo, ko bi me usoda pregnala na konec sveta.«
Spet so mu bolestne misli omračile lice, ko me je poljubil.
»Moj pokvarjeni vid! Moja. pohabljena roka!« je skesano.zastokal.
Pobožala sem ga, da ga umirim. Vedela sem, kaj je mislil, in sem hotela goyoriti- namesto njega, pa si nisem upala. Ko je odvrnil svoje lice, sem opaziia, kako mu polže solze po moškem obrazu. Srce mi je nabreknilo.
»Nič nisem boljši od starega kostanja v thornfield-skem vrtu, ki je vanj strela udarila,« je zamrmral po kratkem molku. »In kakšno pravico bi imela takšna razvalina, da pozove brsteči bršljan, naj prekrije razsulo z zelenjem?«
Sdli«a
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
SOKLIČ
Jtopniki so sprejmejo
spedjalno izdeluje
N. Novakovič,
Studenci
Aleksandrova cesta 45 Cene zmerne!	1429
Lov na defravdanta desetih milijonov
V ATENAH SEDI V ZAPORU DVOJNI K DR. ZAJIČKA, ON SE PA SOLNČI 1	BAJE	2E V JUŽNI AMERIKI.
r	-	■	«»>.•«*»■	-. ■■;
Afera ravnatelja industrijske družbe Lariš & Moenich v Moravski Ostravi,
dr. Zajička, ki je poneveril skoraj 10 milijonov češkoslovaških kron in spada tako v vrsto največjih defravdantov vseh, časov, postaja že senzacija časopisja vsega sveta. Češkoslovaška policija je o begu dr. Zajička obvestila po-licije.vseh držav in jim dala sliko in popis ..defravdanta. Tako se je pričel lov po, Evropi in drugod, toda brez uspeha. V., raznih krajih so prijeli že celo vrsto ljudi,, o,, katerih so, s umil k da bi utegni)}, "biti Identični "z. at- xajičKom, moraii. pa so vše zopet izpustiti.
Te dni jf f postaj ,žrtev, take pomote tudi nemški pisatelj Franz Sattler. Sattlerja so prijeli v Janini na Grškem, ker je bil po izrazu obraza malo podoben pobeglemu generalnemu ravnatelju in je potoval s češkoslovaškim potnim listom. Prepeljali so ga takoj v Atene, kjer so
pa ugotovili, da je Sattler vsaj za 50 kg prelahek, da bi mogel biti dr. Zajiček, ki je znan debeluh. Aretirani, ki živi sicer v Nemčiji, je potoval po Albaniji in Grčiji samo zato, da bi zbral gradivo za neko svojo novo knjigo o Balkanu. Ker so pa policiji kljub temu še potrebni nekateri podatki, je moral Sattler zaenkrat, dokler jih ne dobi, ostati v zaporu.
Vest o aretaciji dr. Zajička v Grčiji se je naglo razširila po vsem svetu in policije so nehale drugod poizvedovati po njem. To mu je gotovo omogočilo, da je nemoteno nadaljeval svojo pot. Podrobnosti niso sicer nikomur znane, po raznih znakih sodeč pa je pravi dr. Zajiček najbrže že srečno prispel v Južno Ameriko, kjer ga ne bo tako lahko najti, kakor v Evropi. Mimo tega pa nima češkoslovaška z državami Južne Amerike nobene konvencije, ki bi jih silila odreči beguncu pravico azila.
Evharistični kongres na Irskem
MIJI , jm	 \
, /	1	’ Ti	V	M
s *» W
V Dublinu, glavnem mestu Irske, bo v letošnjem poletju evharistični kongres, za katerega že delajo velike priprave-Zdaj gradijo glavni altar, pred katerim se bodo vršile cerkvene slovesnosti.
Šestdesetleten ribič
reformator irščine
Thomas O’ Criomthein je ime irskemu ribiču, ki se je šele v šestdesetem letu starosti naučil Čitati in pisati, pa je kljub temu postal slaven irski pisatelj in reformator irskega pravopisa. Mož je preživel večino svojega življenja na nekem samotnem otoku, kjer se je irščina ali gelščina, kakor jo tudi imenujejo, tako dobro ohranila, kakor malokje drugod po Irskem, kjer govore večinoma angleško in se mojtajo sedaj otroci šele v šoli učiti svoje prave narodne govorice. Thomas O’ Criomthain angleško sploh ne zna, zato je napisal zgodbo svojega življenja samo v stari govorici ljudstva, in sicer tako. kakor se izgovarja, torej brez angleškega kompliciranega pravopisa, katerega so se tudi učeni Irci doslej posluževali. Knjigo, ki je iiterarno in jezikovno zanimiva, je izdalo samo irsko prosvetno ministrstvo., in bo v kratkem prevedena tudi na angleški jezik. Obenem pa je ministrstvo odobrilo tudi praktični pravopis starega ribiča ter ga bo uvedlo v vse šole in urade.
Stanovanje v novi vlil,
solnčno, oddana s 15. majem. Studenci, Kralja Petra,c.	1511
Lepo dvosobno stanovanje
v vili s stekleno verando oddam takoj mirni stranki. Najemnini Din 900—. Naslov v upravi »Večernika. 1510
Iščem čedno sobo ln kuhinjo.
Plačam Kletno v naprej. Naslov v u-pravi »Večernika«.	1512
Opremljeno sobo
"' za dve osebi takoj ali s 15. majem od-dam. Gosposka ul. 58 1. desno. 1485 Dojenček,	~~
star 3 mesece, se odda v popolno o-skrbo v mestu Maribor. Ponudbe z navedbo oskrbnine je poslati pod šifro »Dojenček« na upravo »Večernika« do 16. maja.	1468
Kupim dobro ohranjeno otroško kolo.
Naslov pustiti v upravi »Večernika«.
1472
Draibeni oklic-
One 14. mejnika 1932 od 9. ure dopoldne naprej se vrši
v Mariboru, Trubarieva ul. 9
javna dražba različnih premičnin; pisarniške opreme, pisalnih strojev, raznih strojev za izdelovanje brezalkoholnih pijač, raznih sodov različne velikosti, sokov In marmolad ter raznih drugih predmetov.
Pojasnila daje odvetniška pisarna:
1509
dr. Antona Muleja,
Maribor. Aleksandrova c. 11
Pletilni stroj
za nogavice in iazone poceni proda Grgič, Tržaška 3, Maribor. 1506
Dobro vino
po 5 Din liter dobite od 10 1 naprej pri M. Lorbek, Einspielerjeva 40, ali isto vino po 4 Din od 5 1 naprej ob popoldnevih v vinogradu Sv. Peter-Maleč-nik 34 (nad Gorco).	1587
3 sobno stanovanje
moderno solnčno, lega sredi mesta, oddam ev. takoj. Naslov v upravi. 1508
Štirisobno moderno stanovanje
z vsem komfortom se odda s 1. junijem Naslov v upravi lista.	1516
S 1. junijem
oddam štirisobno komfortno stanovanje v sredini mesta v najem- Naslov v upravi.	1515
Oddani sobo s celo oskrbo.
Naslov v upravi.	1514
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
Izdajatelja in urednik:	JOSIP	FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.