Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din
UredniitT« Je v Kopitarjevi «16/111

VENEC
ček. račun: L jo S« Ijana št 10.650 ia 10.349 za inserate« Sarajevo itv, 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Telefoni arednlihrat dnevu služba 2050 — notna 2994, 2994 la 2090
Uprava: Kopitar« jeva 6, telefon 2999
lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznlkn
Nove nemške ladje v Španiji
Silno oster protest nemške vlade v Madridu Za zaveso „nevtralnosti" napete borbe velesil
Angleško-egiptski
sporazum
Egipt ni zanimiv samo z gospodarskega in geografskega stališča, ampak ima tudi kaj pisano zgodovino. V starem veku je bil duhovniška država, kateri je bil na čelu faraon kot sin in namestnik sončnega boga Ra. Vsa dežela jc bila v rokah krone, plemstva in svečeništva, delavec in obrtnik pa sta bila tlačana. Grki in Rimljani slikajo Egipčane kot praktične ljudi brez domišljije in globljega čustva, ki so bili jako pridni in veselega temperamenta, pa zelo polteni. Njihova duhovščina je slovela po znanstveni izobrazbi, zlasti v zvezdoslovju in medicini, njihove verske predstave so pa imele svoj vrh v jako razvitem kultu pokojnikov, ki je slonel na veri v nesmrtnost duše. Dinastije, ki jih je poznalo grško zgodovinopisje, so vladale nekako od leta 4000 pred Kristusom dalje.
Pod prvim Tutmozisem je Egipt postal svetovna velesila, ki je segala od gornjega Nila do Lvfrata. V 7. stoletju je Egipt postal asirska provinca, nekako eno stoletje pozneje perzijska, leta 332 pred Kristusom pa ga je zavojeval Aleksander Veliki, ki je ustanovil Aleksandri-jo. Do leta 30 pred Kristusom so vladali Egipt Ptolcmejci, nakar je postal rimska provinca. Po delitvi rimskega cesarstva pod Dioklecijanom je Egipt pripadal Vzhodnemu Itimu ali Bizancu, dokler ga ni v sredi 7. stoletja po Kristusu zavojeval vojskovodja kalifa Omarja, pod katerim je Egipt poplavil arabski element. Poslej so vladali Egipt samostojni islamski sultani ali mameluki, dokler ni postal letu 1">I7 turška provinca. Leta 1798 je Egipt zavzel Napoleon, da uniči premoč Anglije v Sredozemskem morju, ki se je že takrat naslanjala na brodovna opirališča egiptovske obale. Leta 1802 je dobila po posredovanju Anglije Egipt nazaj Turčija. Poslej so vladali Egipt turšk: paše, ki pa so bili več ali manj avtonomni ter so plačevali sultanom zato veliko dan. Izmail-paša, ki je zgradil Sueški prekop, je deželo gospodarsko upropastil, kar jc bilo vziok, da jc prišel pod francosko-angleško nadzorstvo. To je povzročilo vstaje narodne stranke pod Arabii-pašo, kar so izrabili Angleži, katerim je bil že Izmail-paša prodal vse delnice sueškega podjetja, v to, Ha si ga s Sudanom vred podjarmijo. 1'orraalno so Egipt vladali naprej domači kedivi, kakor so jim rekali, ki so se sicer popolnoma osvobodili formalne nadoblasti carigrajskih sultanov, so pu postali gole lutke v rokah Anglije, ki jc iz Egipta in Sudana ustvarila v srditi konkurenci in diplomatski borbi s Francijo zase ne čarao najvažnejšo strateško postojanko na poti v Indijo, ampak je zlasti iz Sudana, v katerem je zgradila ogromne namakovalnc napruve, ustvarila ogromen gospodarski rezervoar svoje im-perijafne moči. Začuda pa Angležem ni uspelo, da bi iz Egipta napravili to, kar so i/. Indije, in zlasti po svetovni vojni je egiptovsko arabski nacionalizem, ki ga zastopa stranka Vaftl, lako narastel, da niti angleška vojna moč, ki jc iz kairske trdnjave obvladala ves Egipt, v civilnem pogledu pa je bila osredotočena v viso kem komisarju, ki je bil vrhovni nadzornik egiptovske notranje uprave, niti njena diplomacija ni mogla brzdati pokreta za neodvisnost. Zlasti pa Angleži niso bili kos prestižu skrajno spretnega, nedavno umrlega kralja Euada, pod katerim je Egipt, zlasti za časa angleško-itali-janskega konflikta zaradi Abesinije, znal izrabiti kritični položaj Anglije v svoj prid
Dočim se je splošno mislilo, da bo konflikt z Italijo angleško nadoiblast v Egiptu, kjer so si Angleži letos zgradili močne vojaške pošto janke na kopnem in na morju, (ia branijo to svojo vužno postojanko, utrdil. Zgodilo pa sc je nasprotno, ker so Egipčani dobro razumeli, kako važen je položaj njihove dežele za britski imperij in da si ga morejo drago odkupiti s svojo neodvisnostjo, za katero že tako dolgo streme. Angleška vlada pa tudi ni hotela ali ni mogla tega svojega položaja obdržati s silo. ter je rajši šla na pogajanja, ki so trajala pet mesecev in se bodo v kratkem zaključila, ker je sporazum v najvažnejših vprašanjih že dosežen. Na eni strani Egipčani vedo, da jih more pred Italijo ščititi samo Anglija, na drugi pa se Anglija dobro zaveda, da si more zaeigurati svojo pot v Indijo samo s pomočjo Egipta, ki ne bo njen podložnik, ampak prijatelj in zaveznik. Vojaški krogi, posebno sir Robert Brookes, ki poveljuje letalskim eskadram v Egiptu, so se hudo branili vsakega kompromisa z Egiptom, toda angleški nadkomisar sir Miles Lampson, ki je bil za pošten sporuzum, je v Londonu zmagal in najbrž boino že ta mesec doživeli podpis anglo-egiptovske pogodbe, po kateri postane Egipt zopet neodvisna država, ki bo imela svojega zastopnika v Ženevi.
Angleška armada izprazni ves Egipt s kairsko trdnjavo vred ter se razvrsti vzdolž Sueškega prekopa, ki ga bo branila zaenkrat še dvajset let Velika Britanija sama. Ker je Kairo prekopu zelo blizu, se na dejanskem strateškem položaju Angležev ne bo veliko spremenilo, če bi sc pokazala kakšna resna nevarnost od strani Egipta samega. Vrh tega so Angliji na razpolago letališča v slučaju kakšne vojske in pet strateških mest, ki jih inora zgraditi Egipt, dočim Anglija prispeva za to samo eno četrtino. Vendar pa Egipt dobi pravico, da sam osnuje svojo domačo armado, ki ji ne bodo več pove-Ijevuli Angleži, visoki komisar s svojim svetom za notranjepolitične zadeve pa sploh izgine. Zlasti velike koncesije pa je Anglija Egiptu dovolila v Sudanu, kjer bodo sedaj poleg angleških posadk stopile enako močne egiptovske posadke in bodo imeli vstop v to angleško-egiptovsko sokolonijo egiptovski uradniki, kolonisti in delavci, ki od nekdaj tiščijo za to boguto zemljo. Vse druge zadeve bo urejala posebna trgovinska in politična pogodba med Anglijo in Egiptom.
Seveda so tako na angleški kakor na egiptovski strani krogi, ki so s tem sporazumom nezadovoljni. Angleška vlada pa je prepričana, tla ji bo Egipt sedaj, kot neodvisen zaveznik, bolj koristil kakor doslej, ko je bil njena pnl-kolonijn. Angliji je nevarna v Egiptu Italija, ki bo odslej v tej deželi svojo politično in kuitur-
Za varstvo tujcev v .Španiji. Nemška
Berlin, 7. avgusta. AA. Uradno poročilo pravi, da je nemška vlada vložila v Madridu zelo oster protest proti kršitvi mednarodnih pravic in neopravičenega napadanja nemških državljanov. Protest nemške vlade velja y prvi vrsti napadu španskih pomorskih sil na nemško ladjo »Sevilla«. Španska križarka »Almirante Veldez« je obstreljevala s topovi navedeno nemško ladjo. Ladja je bila izpostavljena topovskim strelom navedene križarke 45 minut. K sreči pa ni zadela nobena krogla. Nato so španske pomorske
Pariz, 7. avgusta, b. Po vesteh in informacijah današnjega pariškega tiska je položaj v Španiji v glavnem neizpremenjen. Niti uporniki, niti vlada ne morejo zabeležili kakega večjega in odločilnej-šega uspeha, ki bi bil izhodišče za končni polom ene ali druge stranke. Očitno gre tu za opasno mednarodno igro, ki bi mogla, če bi trajala dalj časa, dovesti do splošne katastrofe. Madridska vlada je poslala v Valencijo nujna ojačenja, da bi ta važna strategična točila in izhod na morje ostala v njenih rokah. Madridska vlada je včeraj izvršila velike spremembe v policijski slubži in civilni gardi.
Po vesteh s ironte na Guadarami še ni prišlo do nikake definitivne odločitve. Vlada poroča o nekaterih svojih uspehih in o tem, da potiska upornike nazaj, ne govori se pa prav nič o kaki defini-tivni zmagi.
Poročila upornikov:
Burgos, 7. avgusta. AA. (Havas) Poročila štaba uporniške vojske pravi, da je včerajšnji dan bil v znamenju velike aktivnosti na vsem južnem bojišču in da so uporniške čete dosegle uspehe. Zelo delavno je bilo tudi letalstvo. V Andaluziji so uporniške čete, ki so prisipele iz Maroka, utrdile svoje postojanke. Tudi na severno bojišče odhajajo nove čete.
Lizbona, 7. avgusta. AA. (DNB) Posebni poročevalec lista »Diario« je imel v Sevilli z generalom de Llanom razgovor, ki je med drugim izjavil, da ne zadošča samo vojaška zmaga. Predvsem bo treba Španijo za vedno očistiti od profesionalnih zločincev in povzročiteljev neredov, ki so v službi Moskve. Jasno je, da tega cilja ni mogoče naenkrat uresničiti in da bo potrebno po zavzetju posameznih pokrajin te kraje sistematično očistiti. Uporniško poveljstvo je pripravlo obsežne vojaške ukrepe za končno zmago.
Lizbona, 7. avgusta. AA. Tukajšnji radijski klub poroča, da se je v pokrajini B a d a j o z (na portugalski meji) začela huda borba med vladnimi prostovoljci in mestnimi gardami, ki so vse na strani upornikov. Upornikom so se pridružili tudi policijski napadalni oddelki. General de Liana je poslal iz Seville kolono, ki naj pomaga upornikom v Badajozu.
Lizbona, 7. avgusta. AA. (Havas) Pravijo, da so uporniki zavzeli Niereno na meji pokrajin Cor-dobe in Badajoza.
no propagando mogla le še bolj razvijati. Vendar pa izkušena angleška diplomacija računa s tem, da bo zdaj egiptovski nacionalizem, ki je
v svoje namene bil v službi Italije, postal tudi napram italijanskim imperialističnim aspiraci-jnm neodvisen. Večjega pomisleka so vredne simpatije, ki jih E^ipt kot arabska država po krvi, veri in kulturi, goji do vseh arabskih držav in nmndntarnih dežel v sprednjem Oricntu, ki se Angliji čedalje bolj upirajo. Kako bi se ta nevarnost paralizirala, to bo naloga bodoče angleške zunanje politike, Egipt pa je dosegel to, da je vsaj v notranjepolitičnih zadevali odslej popolnoma neodvisen.
. * ■ ''' , .; ' v ■ . »
oklopnica pred Barcelono na straži.
edinice prisilile nemško ladjo, da se je vrnila v La-ras, iz katere je bila nekoliko prej odplula. Istota-ko je protestirala proti ustrelitvi štirih nemških državljanov pri Barceloni.
Pariz, 7. avgusta. AA (Havas.) Ga. Taboui piše v današnjem »Oeuvreu«, da se položaj med Berlinom in madridsko vlado, kakor kaže, hitro slabša. Trdi se, da je vlada sklenila poslati v španske vode še dve križarki in večje število torpedo v k. Angleško zunanje ministrstvo je bilo obveščeno, da je križarka »Deutschland« pripeljala
Franco pred Madridom
Lizbona, 7. avgusta, b. Generalni štab upornikov v Burgosu je davi javil,da se ena kolona južne vojske generala Franca nahaja v bližini Madrida in da so na poslopjih v Madridu že izobešene bele zastave v znak predaje, ker lastniki nočejo, da bi se na nje streljalo. To vest pa je treba sprejeti z rezervo, ker se po vesteh s severne fronte čete generala Molleja nahajajo še več desetin kilometrov od Madrida. Med uporniki izziva največje proteste dejstvo, da madridska vlada v zadnjih dneh pospešuje prevoz zlata španske narodne banke .večinoma v Francijo.
Tudi MoUa
Lisbona, 7. avgusta, b. Radijska postaja v Sevilli je snoči javila, da so prednje straže nacionalne vojske generala Molleja prikorakale v madridska predmestja. Njihov prihod je izzval med madridskim prebivalstvom veliko vznemirjenje. Na mnogih hišah visijo bele zastave.
Vladna poročila:
VaCcncija, 7. avgusta. AA. (Havas) Semkaj je prispelo sedem vodnih letal tipa »Savoja« in eno vodno letalo tipa »Dornier«. Vsa so dobro oprem-
Pamplona, 7. avgusta. AA. Havasov posebni dopisnik poroča: V Pamploni izhajajoči list »Diario de Navarra« prinaša novico, da deluje v Madridu skrivna radijska oddajna postaja z ultrakratkimi valovi. Ta postaja je med drugim objavila tudi tole sporočilo:
»Padec Madrida je pričakovati v kar najkrajšem času. Vlada prosi za pomoč iz tujine. Zločini v mestu so na dnevnem redu. V kratkem se bodo uporniki združili. Vsi v boj s špansko Falango na Madrid.«
Lizbona, 7. avgusta. AA. (DNB) Čilski poslanik v Madridu je sporočil po radiu, da bo moralo še teh par diplomatov, ki so ostali v Madridu,, zapustiti špansko prestolnico, ker je položaj v Madridu obupen. Če ne bo mogoče do-biti posebnega vlaka, ki naj prepelje člane diplomatskega zbora v Valencijo ali na Portugalsko, se bodo člani diplomatskega zbora zbrali v Madridu v prostorih enega ali drugega poslaništva in od tamkaj zahtevali pomoč svojih vlad. Spil-ska vlada, pravi poslanik, nima nobene avtoritete več. Prostovoljci, ki branijo Madrid, imajo hude izgube, ki jih vlada ne more več izpopolniti.
Samostan Escoriat izpraznjen
Madrid, 7. avgusta. AA. (Havas) Po nalogu vlade so vse redovnike samostana E s c o r i a 1 a prepeljali v Madrid. V spremsivu oboroženih ae-
t upornikom precejšnje količine municije. Prav tako trde, da je nemška trgovska ladja »Uzarano« (po nekih podatkih je ladja plula pod drugim imenom), pripeljala 81. julija španskim upornikom 21 letal. Poleg tega so poslali k upornikom tudi nemške le-I talske inštruktorje iz vrst častnikov. Ga. Taboui sc spričo teh poročil vprašuje, ali ne bo francoska pobuda za nevtralnost prekasna.
Berlin, 7. avgusta, b. »Volkischer Beobachter* javlja, da v Španiji ni bilo ustreljenih samo štiri, temveč sedem nemških državljanov. List poroča, da bo Nemčija zahtevala popolno zadoščenje.
Medtem ho Francija podpira madridsko vlado...
Pariz, 7. avgusta. AA. (Havas.) Desničarska »Action Francaise« piše, da je minister državne obrambe Daladier ukazal poslati španski vladi tale vojni materiijal: osem brzostrelnih topov kalibra 75 mm, 1600 krogel za le topove, 50 strojnic, 50 milijonov nabojev za puške in strojnice in tisoč letalskih bomb po 10 kg. List trdi. da je ta materi-jal že na potu v Bordeau*.
(DNB.) Na shodu levičarjev je govoril tudi poslanec Torre, ki je dejal, da se solidarnost sedanje Francije z ljudsko fronto v Španiji ne sme omejiti na ustne obljube, marveč, da je treba takoj izročiti španski vladi zadostno število letal, topov in strojnic.
Pariz, 7. avgusta, b. Današnji desničarski listi ogorčeno napadajo ministra Cota in Daladiera, češ, da ogrožata interese francoske vlade zaradi sestanka konference o nevmešav.inju v špansko državljansko vojno. Listi obtožujejo ta dva ministra, da še dalje pošiljata v Španijo letala, velike količine municije in 10.000 letalsluh bomb. Listi zahtevajo, da se to vmešavanje ustavi, ker bi se sicer vsa odgovornost prevalila na Francijo.
Barcelona, 7. avgusta. b. V barcelonsko luko je dospela francoska ladja z 200 prostovoljci iz Francije na pomoč španski vladi.
ljena z bombami in drugim vojnim materijalom Ladja »Almirante Miranda« je pripeljala iz Barcelone 1200 miličnikov. Prideljeni bodo koloni, ki naj prepodi z Balearskih otokov upornike. Ta oddelek bo štel 3.200 mož in mnogo strojnic. Razpolagal bo tudi z več poljskimi bolnišnicami z vsemi potrebnimi ovojnimi in drugimi potrebšči-| nami. Imel bo tudi štiri oddajne radijske postaje, i Prostovoljce bodo na Balearske otoke prepeljala vodna letala. Sedaj pričakujejo še štiri vodna letala.
Madrid, 7. avgusta. AA. (Havas) Guverner pokrajine Badajoz poroča, da so vladne čete premagale mestne gardiste v Cubres Majorezu (pokrajina Huelva). Pri zavzetju tamošnje vojašnice mestne garde so padli štirje gardisti, na vladni strani je padel samo en prostovoljec. Sedaj je vsa mest-I na garda v pokrajini Badajoz razorožena. Neka vladna kolona je zavzela Baeno v pokrajini Haen. | Mesto je važno prometno križišče. Ostanek upornikov se je utrdil v cerkvi, ki je sedaj obkoljena.
Barcelona, 7. avgusta. AA. (Havas) Po uradnem poročilu vlade so njene sile na aragonskem bojišču ves dan vznemirjale nasprotnika pri Hues-ci, kjer so zavzele več vasi. Uspehi so bili tudi na severnem bojišču tega odseka, kjer so vladne čete presekale uporniške zveze z mestom Huesco. Zavzetje vasi Santa Eulalija, ki je važno strateško križišče in ki se nahaja v višini 800 m ter obvladuje pristop do mesta Huesco, je posebno velik uspeh. Vladne čete so zavzele tudi Sierra San Julian ter so s tem onemogočile preskrbo Huesce z vodo. Pri teh operacijah je. sodelovalo vladno letalstvo na veliko.
lavcev prostovc!jev so odvedli v avtobusih v Madrid 110 č. o. avguštincev, kolikor jih je bilo v navedenem samostanu. Po odvedbi patrov so začeli v samostanu s hišno preiskavo, ki bo trajala več dni. Sestavili bodo točen seznam celokupne samostanske lastnine.
Angleški katoliški nadškof o dogodkih v Španiji:
„ Oborožena druhal"
London, 7. avgusta. AA. Westminstrski katoliški nadškof je danes objavil poslanico o dogodkih v Španiji. Visoki cerkveni dostojanstvenik žigosa v njej strašna zverstva, ki jih delajo španski komunisti proti duhovščini. V poslanici poudarja, da ne sme pozabiti, da ogrožajo podobni dogodki tudi angleško domovino. Tudi lastna hiša je v nevarnosti, kadar gori sosedova. Nadškof pravi dalje, da je dobil od rektorja angleškega seminarja v Valladolidu brzojavko, v kateri se pritožuje proti netočnim poročilom angleikih radijskih postaj o dogodkih v Španiji. PoročSa govore neprestano o vladnih četah in upornikih. V resnici pa bi morala govoriti o oboroženi druhali na eni strani in vojakih, ki branijo krščansko prosveto pred komunisti. Edin« resnična vlada v Španiji, pravi rektor v svoii brzojavki, je vlada generala Cabanellasa v Burgosu.
Poročila S front
,Položaj v Madridu obupen'
Krik ameriškega diplomata svoji vladi
Framasonsko-boljševiška zarota
Za Španijo — Francija
Tajinstveno zasedanje komunistov v Strasbourgu
Vdjaška vstaja V Špalitjl1 proti vladi 'marksistične ljudske fronte« za kominterno; sicer ni prišla nepričakovano, vendar ni pričakovala da lio tako sihja in tako spretno izvedena. Prvii se je zgodilo, da so se častniki uprli revolucionarnemu rovarjenjju v armadi. Edino iz tega stališča je mogoče pravilno pojmovati postopanje generala Franca in njegovih tovarišev, kakor znano, je načelo ljudske fronte, da s tako imenovanimi »demokratičnimi nadzornimi celicami« nadzira oficirje, ki so nasprotni komunistični »ljudski fronti« in da jih ovaja vladi. Častnik, ki kaže nerazpoloženje proti boljševiškim metodam, je seveda v najyečji nevarnosti, da ga vlada ljudske fronte« neutego-ma odstavi. S to metodo špijoniranja in nadziranja častnikov je upala ljudska fronta, da l>o prestrašila oficirje, da ne l>odo nasprotovali boljSevizaeiji armade. Spočetka je res veliko častnikov klonilo in se [odredilo novim razmeram. Toda polagoma so tudi ti častniki, kateri so se zapisali vladi, spoznali, da je to le začetek konca, in da bodo končno po tej poti prej ali slej prišli na površje tajni vojaški krožki in izločili vse druge. Tako se je tudi pri mnogih vladi zvestih častnikih v zadnjih tednih izvršil notranji obrat. In ko je general Franco, kateremu so marokanske čete brezpogojno vdane, udaril po judski fronti, so mu takoj sledili tudi mnogi drugi generali in oficirji, tudi oni, ki so spočetka držali z vlado. Pri toni tudi odstavljen predsednikh Zamera kljub trenotni odsotnosti iz Španije ni bil docela neudele&en. Njegov sin je, kakor znano, poročen s hčerjo vodilnega upornega generala (Jueipo de Liano in mladi Zainora. sin bivšega predsednikn, je soudeležen na vstaji. V Madridu so takoj spoznali veliko nevarnost vstaje in so skušali gibanje omejiti na ta način, da so poklicali v vlado framasona Barriosa. To pa radi toga, ker sta ludi generala Molla in Queipo framasona. Takoj nato jc Barriosova vlada ponudila vstaškemu generalu Molla vojno ministrstvo, generalu Uueipu pa mesto šefa generalnega štaba, 'toda vstaška generala sta prerfigan načrt spoznala in odklonila udeležbo pri novi vladi. Takoj nalo je tudi zginil iz vlade Barrios, ker kot (ramasonski trnek v rokah ljudske fronte ni potegnil ribe iz vode. Framasonska politika koniinteriie je v tem slučaju torej odpovedala.
Ker se je brezpogojno sodelovanje mednarodnega prostozidarstva in kominterne v španskem slučaju izjalovilo proti pričakovanju Moskve, je kominterna čutila potreb«, da nekoliko revidira tudi dosedanje svoje račune, ki zlasti v Franciji slone predvsem na tesnem prijateljstvu masonc-rije in kominterne. Tako je bil sklican v Strass-bourgu sestanek vseli pomembnejših komunističnih voditeljev Francije, ki so ga je udeležil tudi Bu-harin. Na strassbourškem sestanku jc bilo predvsem sklenjeno pomagati španskim bratom z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Toda ta sklep ni bil najvažnejši. Največ se je namreč govorilo o tem, kako izboljšati in poglobiti način razkrajanja francoske armade. Zopet je igrala niasonerija važno vlogo. Sicer ima kominterna v Franciji zelo obilne 'žaloge orožja, toda komunistični vodite':i so bili
mnenja, da ni pametno, ako Se jih poslužijo že V
tem slučaju. Veliko previdnejše se jim je zdelo, ako bi bilo mogoče francosko Vlado pripraviti do tega, da bi oficielno francosko vojaško oroije odhitelo na pomoč španskim bratom v sili. V ta namen se je kominterna poshlžila podzemeljske zveze s framasonskimi ložami. Kakor znano, sta tako minister za vojno zračno brodovje Cot, kakor tudi Krot oba velika mojstrji francoske prostozidarske lože. Na nju še je kominterna obrnila za pomoč za ogrožene španske brate. Pri tem je kominterna zasledovala tudi ta namen, da francosko vlado s pošiljanjem orožja v Špani jo tudi oficijelno tesno priklene na Moskvo. Zveza je dobro funkci-jonirala in zaprošena pomoč je tudi prišla, vendar pa radi alarma, ki so ga zagnali desničarski listi, nekoliko prepozno. Blumova vlada se pa kljub temu ni zamerila kominterni, in bo vsled dobre volje, ki jo je pokazala, lahko še naprej z Moskvo v najboljših odnošajih. Vloga masonslva v okviru vladajoče ljudske fronte pa je po vsem tem jako značilna.
Največji del posvetovanj v Slrassbourgu je bil namenjen razkrojevalneinu delu v francoski armadi. Več govornikov je poudarjalo, da španski zgled kaže. da brez zanesljive pomoči armade ni mogoče izvesti boljševizacijo kake države. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se takoj osnuje centrala, ki se ho izključno pečala z izrevolucijoniranjem francoske armade. Tajništvo te centrale je direktno podrejeno navodilom kominterne. Pri tem se je zvedejo, da so že na komunističnem kongresu v Ville Urbanne bili navzoči kot delegati tudi odposlanci tajnih komunističnih celic v armadi. Zanimivo je, da so bile številno zastopane zlasti vzhodne garnizije. Na tem kongresu je bilo postavljenih 1") organizacij, katerih zaupniki dobivajo mesečno 1500 frankov plače in ki so v zvezi s petimi špe-cijalisti za špijonažo, ki pa so prideljeni »Mednarodni rdeči pomoči :. Cilj organizacije je. da sc kot nekoč v Rusiji .v vseh garnizijah osnujejo komunistične trojke, ki naj nadzirajo častnike in pošiljajo tajna poročila komunističnemu tajništvu. V mnogih garnizijah so te trojke obstojale že preje, kajti, ko je prišla na vlado »ljudska fronta«, se je takoj pričelo s temeljitim »čiščenjem« v armadi in so mnogi jako sposobni častniki, ne da bi vedel kdo zanj, hili zapostavljeni ali odpuščeni. Istočasno je osrednji organ francoske komunistične stranke lfumanite« osnoval v svojem listu trajno rubriko »Iz armade", da tako tudi na zunaj pokaže svoj interes za vojsko.
Na sestanku v Strassbourgu je bito ugotovljeno, ita so do sedaj imeli komunisti v armadi 250 celic, ki so porazdeljene med infanlerijo, zrako-plovstvo in mornarico. Posebne močne skupine so po teli podatkih v Versaillesu, Chalons sur Mame, Lunevilje, Poitiers, Oberhofer, Orleans, Vineenes, Belfort, Limoges, Kolmar, Metz, Autun, Epinal, Tours, Nizza, Rochefort itd. Govorniki so tudi po-| udarjali, da je Ireba komunistično delo bolj s poudarkom maskirati z nacionalnimi cilji. Zlasti jc | to važno v armadi, da se na ta način lažje izognejo kakih nepotrebnih šikan.
Prva zlata komjrm Jugoslavije
Zmaga Ljubljančana ing. Strune v avtomobilski tehmt
Ljubljana. 7. avdusta.
Ob 18 so pred prostori Avtokluba, sekcija Ljubljana, pričakovali številni predstavniki kluba in drugi športniki našega avtomobilskega vozača ing- A. Struno, člana ljubljanske sekcije, ki se je skupno s še štirimi Jugoslovani udeležil važnega mednarodnega tekmovanja z avtomobili v zvezdni vožnji avtomobilov iz vse Evrope in tudi številnih Američanov, ki so prišli tekmovat v Berlin. Tekmovanje je bilo v okviru letošnjih olimpijskih pri-
reditev in je krasni uspeh našega rojaka ing. Strune. ki si je priboril med 125 mednarodnimi konkurenti častno zlato kolajno, za nas zelo razveseljiv, četudi se, žal. ne šteje njegov uspeh neposredno k onim na olimpijadi. Vožnja je bila izredno naporna, po določilih dirke žc v naprej »precej zaso-ljena<, polna ovir in tehničnih za|>rek, ki so stav-tjale na tekmovalce ogromen nar-or živcev, (i. ing. Struno so ob njegovem povratku jiozdravili naši avtomobilisti. g. dr. C. Pavlin mu je izrekel dobrodošlico in čestitke.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Bled, 7. avg. Danes je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel dopoldne v avdijenco turškega poslanika na našem dvoru Ali Hajdarja in ministra za gozdove in rud-i.ike Gjuro Jankoviča. Popoldne pa je prišel k njemu grški poslanik Sakejaropuios, naš jioslanik v Braziliji Stojanovič in bivši minister in sedanji opolnomočeni minister v Haagu Stražnicki iz Zagreba. Po sprejemih je predsednik vlade napravil krajši sprehod.
Nov itaUHanski poslanik v Belgradu
Rim, 7. avgusta, m. V italijanski diplomaciji so nastopile večje spremembe. Med ostalimi jc prestavljen dosedanji ital. posl. v Belgradu grol Viola d i Ca m po , ki je prestavljen v Rim v zunanje ministrstvo za šefa protokola. Na njegovo meslo pride dosedanji italijanski poslanik v Tirani gosp. Nidelli. Italijanski poslanik v Budimpešti knez Bo-lona pa jc napredeval za ambasadorja in je prestavljen v Rim v zunanje ministrstvo
Italijanski admiral v Sibenihu
Šibenik, 7. avgusta- b. Davi je s parobrodom »Conte Gardano« dospel v Šibenik admiral italijanske vojne mornarice Ino Dtici s svojo soprogo in hčerko. Z isto ladjo se je pripeljalo ludi 15 članov Balile. Admiral Duci je lekotn dneva obiskal Split, se |K>tem vrnil v Šibenik, potem pa se je odpeljal z italijanskim parnikom »Brindizi«.
Številne nesreče
Ljubljana, 7. avgusta.
Danes popoldne se je v Ljubljani in na deželi pripetilo več nesreč. 0 nekaterih nesrečah poro-čamo na drugem meslu lista.
Danes jiojioldno je vozil po Tržaški cesti neki uradni osebni avto. Na Olineah, blizu Marnove trgovine, iii u je privozil nasproti drug avto in grozila je večja nesreča Da se izogne večji nesreči, je šofer avtomobila naglo zavozil proti troloarju, na katerega robu sla stali dve ženski. Avto je obe ženski podrl. Obo ženski sta pri padcu dobili hude poškodbe. Iz bližnje gostilno Kramar in iz viške stražnice so naglo telefonirali po reševalni nvto, ki je obe ženski prepeljal v bolnišnico. Ženski sla 40 letna Terezija Smole, žena krojaškega pomočnika z Gline VI-7, in delavka lobafne tovarne Ivana Zalar s Tržaške ceste 23, stara 13 let. Smole-•tovi je odtrgalo levo uho, ima pa hude jioškodbe na obeh rokah in nogah ter po vsem lelesu. Njeno
stanje je kritično. Zalarjeva je dobila jioškodbe nn glavi in na nogah. Upati jto je, da bosta nemara obe ženski okrevali, čeprav bo najbrž Smoletova čutila vse življenje posledice te nesreče.
Iz Nmihcla na Dolenjskem so danes popoldne prepeljali v bolnišnico 34 letnega posestnika Franca Pajčarja. Tega je konj brcnil v trebuh. Pajčar-jevo stanje je skrajno nevarno. — lz Rašice pri Velikih Laščah so prepeljali fl letnega poseslniko-vega sina Ivana Levstika, ki se je igral pri slamo-reznici. Slamoreznica mu je odtrgala prsle na levi roki.
Danes okoli 6 popoldne so v bližini Črnuč potegnili kopalci i r. Save utapljajočega sp. Staneta Brumca. sina upokojenega železničarja i/. Lejio-dvorske ulice 28 v Šiški. Poklicani so bili takoj reševalci iz Ljubljane, ki so se trudili 7. umetnim dihanjem oživiti utopljenca k življenju. Ker je deček še pokazal nekaj znakov življenja, so ga reševalci odpeljali proti ljubljanski bolnišnici ter tudi med vožnjo poskušali z umetnim dihanjem. Todn ves trud je bil zaman, zakaj deček je tik pred bolnišnico že med vožnjo umrl. Truplo dečka so pre-jieljali v garažo Mestnega doma. dokler ni uradna komisija odredila prevoza v mrtvašnico.
Ljubljansko Leonišče je danes s|>rejeto dve žrtvi avtomobilske nesreče, ki se je pripetila tik pred Planino na Notranjskem. Dva trgovca s Su-šakn sla iiolovala z avtomobilom čez Italijo proti Ljubljani. Tik pred Planino je šel šofer premoujat neke potrebščine, v tem pa se je motor naenkrat sprožil, tako da se je avto prevrnil. K sreči sla oba. polnilca, ki sta sedela v avtomobilu, dobila le lažje |)oškodbe, prvi na nogi, toda brez, fraklure kosti, drugi pa je dobil le lažje praske pn telesu. Tudi avto so mogli za silo toliko popravil i. da sin sc oba ranjenca mogla pripeljati v Ljubljano.
Občinske volitve v moravski in vrbaski banovini
Itelgriid. 7. avg. m. Notranji minister dr. Anton Korošec je te dni pooblastil bana morav-ske in vrbaske banovine, da razpišeta v svojih banovinah občinske Volitve po predpisih zakona o občinah.
Železniško gradivo
kupujemo v Nemčiji
Belgrad, 7. avgusta in. Glavna kontrola jc odobrila nabavko železniškega gradiva v vrednosti 400 milijonov dinarjev v Nemčiji. Naročeno gradivo se bo plačevalo v obrokih po 57 iniiljonov dinarjev in bo izpiaCana v sedmih ietiil.
Obisk angleškega kralja
Velikansko zanimanje Angležev za našo obal
Beljrrad, 7. avg. m. Zaradi prihoda angleškega kralja Euvarda VIII. v Dalmacijo je zavladalo med inozemskimi turisti veliko zunimanje za naša dalmatinska letovišča, tako predvsem med angleškimi. Zaradi tega so nase turistične ageuture skoro preobremenjene z delom. Zaradi velikega zanimanja tujih izletnikov, ki nameravajo priti v Dalmacijo, je Putuik moral za (o priliko odobriti izreden kredit in dal natisniti novo prospekte v angleškem jeziku. Do danes je društvo Putuik preko Cooka .poslalo ekspresno v London okoli
lO.OOOfotografskih posnetkov raznih naših letovišč ter nekaj 100 kilogramov |ir«spektoy in na tisoče člankov v časopisje in revije. Oh priliki prihoda angleSke.ga kralja v Dalmacijo bo Putuik v Dubrovniku odprl veliko turistično rajstavo.
London, 7. avg. m. Angleški dvojr šc nadalje drži v tajnosti vse podrobnosti potovanja kralja Edvardu VIII. po Dalmaciji,. Dva angleška rušilca, ki bosta spremljala jahto »Jahloen«, na potovanju po Jadranskem morju, sty dobila nalog, da morata priti v ponedeljek v Šibeuik.
Domači odmevi

„Zdruiena opozicija"
in občinske volitve
Nekateri prvaki »združene« opozicije, med njimi ludi Ljuba Davidovič, so sc že vrnili v Belgrad in politično življenje v njihovih krogih se ie zopel nekoliko poživilo. G. Ljuba Davidovič je kmalu po svojem povratku obiskal šefa desničarskega dela zcmljoradnikov )oco lovanoviča, s katerim sta sc pogovarjala o skupnem nastopu pri bližajočih sc občinskih volitvah, Sporazumela sta se, da se bodo pristaši bivše demokratke in bivše zeniilijoradiniške stranke udeležili volitev skupno s pristfiši-racliikuli g. Ac.e Stanojeviča. Ti Irijc bodo pred volilvami izdali ludi skupen proglas s podpisi vseh Ireli voditeljev, v katerem bodo pozvdi vojilcc, naj gredo složno na volišče. V krr.ijiih, kjer bo potrebno, bo belgrajski del »združene« opozicije nastopil skunno z SDK, oz. hrvatskim delom združene opozicije. To sodelovanje je, kakor poroča opozicionalno časopisje, že popolnoma zagotovljeno. Na bodočih sestankih pa bodo še nadalje pretresali vsa pereča politična vprašanja in iskali skupnih točk.
Hrvatski delavci
in „Zenevsha mladina44
Tudi »Hrvatsko delavsko zvezo« so pripravljalni odbori /a s eto-Mi mirovni kongres snubili, tla K pre. ,c,jiia peto kolo v to mednarodno družbo. Vodstvo pa jc vsako udeležbo odklonilo, češ, da so se |xxlobne mednarodne ustauove v Ženevi od najvišjih pa do najnižjih slabo obnesle v službi miru in pri varovanju |iravic majhnih narodov. /ato »Hrvatski radnik«. glasilo te zveze, opominja vse člane, naj se takim temačnim v:tbilom nikjer ne odzovejo .ker »najprej je potrebno, da smo kot Firvati in delavci organizirani v naših hrvatskih organizacijah, ko se tu zedinimo in vzgojimo, bomo pa govorili tudi o drugih načrtih: o sodelovanju, kadar bo čas za to. In prišel bo čas, l;o nas bodo v tako organizacijo klicali kot enakopravne državljane, ne pa kol privesek, kakor si to danes predstavljajo neki zanesenjaki.«
Priclaši te zvijačne iu nemirne mirovne akcije so se drzno začeli imenovati »ženevska mladina«, da bi tem bolj poudarili sede/ in evropski začetek yseh teh mednarodnih »mrež. Medtem p<\ izvemo,.da je sicer gostoljubna švicarska vlada to j-tot gostoljubnost odpovedala in ne-dovoli,-da bi ■ se kengres. ki jc naperjen jiroti nekaterim državam, vršil na njenem, -t, j jievlralneujjozgpilju in prqkue«ški mi rcl jiibniki« se bodo zojkM zatekli v Bruxefles, kjer bodo pri Wanderveldu, šefu II. intemacionale, iskali zaščite. Sedaj pa so prišli v zadrego, ker so si prehitro izbrali ime (»ženevska mladina«) in ker bodo prehitro morali nastopiti jiod svojim pravim marksističnim imenom.
Kaioiišho nem šiv o
v JufSosfaviu
Pod trm naslovom jc tednik Kalholisches Le-ben . službeno glasilo katoliške akcije na Dunaju, priobčil v svoji zadnji številki poučen članek, ki govori o položaju katoliškega dela nemške narodne manjšine.
Članek navaja statistične podatke o katoliškem neništvu v naši državi. Po ljudskem štetju je v Jugoslaviji 5,218.000 katolikov', med temi '515.000 nemško govorečih, t. j. takih, ki se prištevajo k nemškemu kulturnemu krogu. Cerkvena organizacija jugoslovanskih katolikov je razdeljena v tri nadškofi jc (Belgrad. Zagreb, Sarajevo), pet škofij (Ljubljana, Maribor. Banjaluka, Djakovo, Skopi,je-Prizren) in tri apostolske admiiiistrature (Suboli-ca. Veliki Bečkerek — Bana t in Baranja). Katoliški Nemci so najmočneje zastopani na področju apostolske adniinistratiire v Subolici, sicer pa v posameznih predelih takole:
Na področju apostolske adminiulrature v Subolici jih je 190.000, na področju apostolske admiiiistrature v Vel. Bčekereku |)ti 125.000 (Banat). v djakovski škofiji	100.000
v ljubljanski škofi.;:	22.000 '
v mariborski škofiji	18.000
v banjaluški škofiji	15.000
Nu področju apostolske adniinistrature v Ba-ranji 15.000.
v belgrajski liadškofiji	14.000
v zagrebšk' liadškofiji	12.000
v sarajevski liadškofiji	5.000
v skopljanski škofiji	1.000
V	a|)0.slolsl<i adminislraturi za Banat (sedež v Vel. Bečkereku, danes Petrovgrad) .je med katoliki HI % Nemcev, v a|iost. admin. za Bučko (sedež v Subotici) j>a 40%.
V	zadnjih letih se je položaj nemških katolikov v narodnostnem oziru bistveno izboljšal. Vzgoji nemških duhovnikov v semeniščih v Zagrebu, Djlikovein, Sarajevu in S|>lilu se ponovno posveča večja pozornost, sedaj se v teti semeniščih vzgaja in pripravlja 50 nemških duhovnikov. V marsikaterem delu kraljevine med nemškimi katoliki vlada pomanjkanje nemško govorečih dušnih pastirjev kakor tlidi »šovinizem gotovih hrvatskih in slovenskih krogov, ki katoliškemu neništvu nc marajo priznati dušnega pastirstvu v nemškem jeziku.« Vztrajnost, s katero nemški katoliki Jugoslavije vztrajajo pri svojih narodnih zahtevali in smolreno iiodjiiran je njihovega t Kija s strani nemške duhovščine pa daje upanje, da bodo gotovi nedostatki v doglednem času odstranjeni.
Upravičeno pričakujemo, da belgrajske oblasti ne bodo gluhe za upravičene želje in nujne zahteve katoliškega nemštva in da bo |>rizadeva-nje, da na novo izpraznjene župnije v nemškem jezikovnem območju pridejo v prvi vrsti duhovniki, ki ro prištevajo k nemški ljudski skupnosti, ki se morejo z veliko večjim uspehom |>osvetiti dušnemu pastirstvu nemških katolikov kakor pa dušni pastirji, ki niso vešči nemškega jezika, tudi s strani oblast i deležno nujne pospešitve,«
Tako Knlolisches Leben o položaju katoliškega nemštva v Jugoslaviji. Prav lake, v naravnem pravu utemeljene zahteve iioudarjauio mi za kalojiško slovenstvo na Kočevskem! Veseli nas
pa, da »Kalholisches Leben« ne odobrava hitler-jevske pro|»agande med Nemci v Jugoslaviji, ker daje jiovod, da so merodajni činitelji začeii naši nemški manjšini, oziroma njihovim fiihrerjein« gledati bolj na prste, kar ima seveda neugodne posledice za Nemce ...
Okrog Ace Stanojeviča
Belgrad, 7. avgusta, m. Današnja »Samouprava/ se danes tudi bavi z razmerami, ki vladajo v glavnem cdboru bivše radikalne stranke ter med drugim pravi:
Danes je žc javna tajnost, da se Aca Stunojevič ni strinjal z, Mišo Trilnnovičeni glede zahtev dr. Mačka in SDK. Miša Trilunovič usvaja mišljenje bivših demokratov in ženiljoradnijtov gjede državne ureditve in spremembe ustave, cločiin Aca Sta-nojevič na to ne pristaja ter vztraja še vedno na svoji znani 4. točki, ki jo je dr. Maček odbil in za kalero je dejal, da je najvažnejša. Znane deputa-cije v Knjaževcu, kakor vse kaže, niso prinesle zadovoljivih uspehov. Sedaj je jraložaj tale: ne samo parlamentarni del združene opozicije ni priš.el do sporazuma z SDK, temveč so se tudi posamezne sliii|iine v tej opoziciji, razdvojile. Na eni strani so Davidovič, Joca Jovanoyič in Miša Trifunovie, 1111 drugi pa Aca Stanojevič. Torej se je tudi tako imenovani glavni odbor razbil in to napram združeni opoziciji, kakor tudi proti SDK. Če se temu še dodajo razne skupinice, Ace Stanojeviča in gru-pice Miše Trifiinoviča, ki pri|iadajo izvenparlamen-tarni opoziciji, obstoja tudi še jiarlainentania skupina Mirka Komneiioviča, ki jo je hočeš-nočeš ustanovil dr. Sjiadier, je tedaj jasno, da se je peščica ljudi bivšega glavnega odbora razletela na štiri konce. Mnogo lažje je napadali dr. Stojadinoviča kakor pa ustvarjati konstruktivno. Tako delovanje že prehaja v tragikomično 'in od sedaj ga l)6mo samo še tretirali, ker ni vsak klobuk za vsako glavo in je mnogo lažje piti hladne brizgan-ce v Barajevu ler zabavljati, kakor pa sodelovati pri konstruktivnem in premišljenem delu.
Enotnost vseh katoličanov
»List splitsko - makanske škofije« priobčuje okrožnico, ki jo je izdal škof dr. Kvirin Bonefačič za področje svoje škofije. Okrožnica zlasli poudarja, kako potrebno.je, da se vsemu katolišk^u delovanju da enotna smer, ki naj izhaja iz enotnega vodistva. Med drugim pravi tudi: »Tudi med nami Hrvati - katoliki se že leta in lela muggo govori 'h pjŠ^p^katoliški akciji, daleč smo: pa ,še do lega, da bi bil la naša katoliška akcija po vsebini in po obliki takšna, kakor jo hoče sv. oče in Cerkev in kakršna nam ie v današnjih razmerah krvavo potrebna. Ne samo, da se nam do sedaj ni posrečilo ustvariti narodnega sveta katoliške akcije med Hrvati, nimamo formiranih niti škofijskih, niti župnih svetov, šele zadnje mesece se je to izvedlo v zagrebški nadškofiji ob zadnjem evhari-sLičnem kongresu v Ljubljani. Nasprotno, doživeli smo celo .sramotni slučaj v bogsigavedi kakšnih pohujšljivih izjavah iz vodilnih krogov katoliških organizacij. Pri nas so povsod razne organizacije, ki preidejo preko medsebojnih trenj in izključevanj in delajo v javnosti, taka-le dejstva pa ne dokazujejo, da bi se delalo prav v duhu in luči katoliške akcije. Resnici je treba pogledati y oči.«
Okrožnica, katero tudi »Obzor« omenja v tem smislu, zelo poudarja, kakšna škoda bi lahko nastala. ako bi vsaka organizacija katoliške akcije vlekla na svojo stran in k svojim voditeljem. V lepih besedah poziva k edinstvu in slogi vseh orga-zacij in vseh li.stih, ki jim je uspeh katoliške stvari pri srcu. Končno pa škof dr. Bonefačič objavlja pravila za dokončno organizacijo katoliške akcije za split,sko-makansko škofijo, katerim, se morajo podredili vse katoliške organizacije.
Belgrajske vesti
Belgrad. 7. avg. m. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je sklical za torek, dne U. t. 111. sejo ministrskega svela, na kaleri bodo ministri govorili o resornih zadevah.
Belgrad, 7. avg. m. V nedeljo bo v prostorih tukajšnje Delavske zbornice redni občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, na katerem bodo govorili o vprašanju državnega nogometnega prvenstva.
Belgrad. 7. avg. m. Snočnja nogometna tekma mod Baskom in zeniunsko Sparlo se jc končala z izidom 3:2 (3:1).
Osebne vesti
Belgrad. 7. avg. 111. Z naredbo vojnega ministra jo odrejen na službovanje v mariborsko vojno okrožje pehotni poročnik Ljubisav Milovanovič,
Belgrad. 7. avg. m. Z redom Belega orla IV. stopnje je odlikovan mornariški intendantski polkovnik Josip Pretnar, z redom sv. Savo IV. stopnje podpolkovnik Ivan R u p n i k, z redom sv. Save V. stopil je pa nižji vojni uradnik I. razreda ekonomske stroke Franjo Mazi.
Belgrad. 7. avg. 111. Gradbeni minister je s svojim odlokom odobril inž. L o b e j u Feliksu, izrednemu profesorju na tehnični fakulteti v Ljubljani, izvrševanje javne prakse iz strojne stroke na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije.
Drobne vesti
London, 7. avgusta. AA. (Reuler) Nobenega upanja ni več, da bi naili pri živlenju 57 rudarjev, ki jih po eksploziji v rudniku v bližini Barsleya pogrešajo. Če rudarji niso bili ubiti, so se morali vsekakor zadušiti s plinom, ki je po nesreči napolnil vse rove.
Dunaj, 7. avgusla. A A. Španski poslanik je sporočil avstrijskemu državnemu tajniku za zunanje zadeve, da je |iodnl ostavko na svoje mesto. Islo sta storila tudi jiostunika v Pragi iti v Londonu.
Gibraltar, 7. avgusla. AA. (Reuter) Vladna križarka »Haime Primero« je davi začela srdito obstreljevali Algeciras. Kolikor je moči tu ugotoviti, so streli iz topov zadeli razne dele mesta.
Zemunska vremenska napoved: Vedro.
Pred katastrofo
rudarskega zavarovanja
Ljubljana, 7. avgusta.
__ Odkar se je pričela kriza našega rudarstva rn naše rudarske proizvodnje, se je pričela obenem tudi druga kriza, ki ni nič manj strašna in ki je celo še bolj tragična, ker zadeva oslabele rudarje, namreč kriza rudarskega zavarovanja, ali kakor jo poznamo vobče pod nazivom kriza bratovskih skladnic. Sedaj je izšlo tiskano poročilo ljubljanske Delavske zbornice o krizi bratovskih blagajn. Iz lega poročila posnemamo nekatere važne ugotovitve in misli:
Pokojninsko zavarovanje rudarjev sega še pred vojno dobo, v Sloveniji pa je bilo lo zavarovanje bogato. Inflacija je spravila bratovske blagajne skoraj ob vse kapitalne rezerve. Da se rente nekoliko revalorizirajo, je bivša Pokrajinska vlada uvedla posebno trošarino 5 Din na tono slovenskega premoga. Okoli 70% revalorizirane rente je pripadlo rudarskim upokojencem, drugo pa rentnikom SUZORja. Toda dohodki lega fonda so padali obenem s produkcjjo premoga. L. 1929 so znašali 8 milijonov dinarjev, I. 1930 7.3 milij. Din, 1. 1931 6.5 milij. Din in pred ukinitvijo tega fonda pa 5 milij. Din. Dne 1. junija 1935 jc vlada ustanovila
Osrednji fond
za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. Po ustanovitvi lega fonda pa je kriza našega rudarskega zavarovanja še mnogo iežja, kakor je bila prej.
Slovenska premogovna industrija se je vsa povojna lela trudila, da bi se trošarina na slovenski premog ukinila. Zastopniki delavcev pa so bili mnenja, da trošarina ni popolna, dokler se ne pritegnejo trošarini tudi bogati bakreni in svinčeni rudniki. Pri anketi I. 1934. v Belgradu pa vse kaže, da so bile na delu gonilre sile, ki so zahtevale, naj pride do uredbe, ki naj ukine zakon o Pokrajinskem skladu za Slovenijo in to v primeru, da zaradi ovir za tako ukinitev ne bi bilo mogoče doseči resničnega ekvivalenta, kaj šele večje prolidajatve. Rudarske organizacije so tako spremembo označile za spremembo na slabše. Toda tedanja minister za socialno politiko je pristal na to reorganizacijo.
V novi Osrednji fond, ki je bil ustanovljen s 1. julijem 1935, naj prispevajo vse bralovske skladnice v državi 10% svojih prejemkov, poleg tega pa bi se v ta fond stekala trošarina za oni premog, ki ga uvažajo po Donavi in ki ni namcr::-n za državne urade ali metalurške namene. Delavska zbornica v Ljubljani je zaman opozarjala, da je nemogoče, da bi oslale bralovske skladnice, ki so same polrebne sanacije, dajale še 10% svojih prispevkov za sanacijo Glavne bratovske skladnice v Ljubljani in da trošarina na uvoženi premog ne predstavlja ekvivalenta za ukinjeni pokrajinski fond v Sloveniji.
Mnogo zmanjšani dohodki.
Ta »sanacija«, ki jo je izvedel prejnšjd režim, predstavlja za bratovsko skladnico naslednja dejstva in posledice. Pred sanacijo so znašali dohodki Glavne bratovske skladnice: prispevki pokojninske blagajne 12.4 milij. Din, pokrajinski pokojninski sklad pa 3.6 milij. Din, skupaj 16 milij. Din. Po sanaciji pa so znašali dohodki: prispevki pokojninske blagajne 12.4 milij. Din, nakazilo Centralnega fonda 1.1 milij. Din; skupaj torej 13.5 milij. Din. Nova ureditev je oškodovala torej že prej hudo ogroženo Glavno brafovsko skladnico v Ljubljani za letnih 2.5 milij. Din.
Približni dohodki Osrednjega fonda bi po prvotnem predlogu delavskih zbornic znašali 23
milij. Diin, ako bi bila obdavčena domača premogovna industrija, uvoz premoga, baker, svinec in železne rude. Se manjši predlog pa predvideva 10.6 milij. Din dohodkov, pa še to bi bilo premalo. Dejansko izvršena reorganizacija pa je dala bratovskim skladnicam 1.1 milij. Din dohodkov, vzela pa jim je 3.6 milij. Din dohodkov, ogrožen pa je tudi že 1.1 milij. Din dohodkov po načelu največjih ugodnostih in preferencijalnih ugodnosti za uvoz iz držav Male antante.
Naravnost katastrofalne so posledice za Glavno bratovsko skladnico v Ljubljani. V prvih sedmih mesecih po novi uredbi je zaključila poslovanje z deficitom 2.5 milij. Din, za 1. 1936 pa računa s primanjkljajem 5.5 milij. Din. Rezerve Bratovske skladnice pa so majhne in še teh ne more izčrpati zaradi nelikvidnosti zaščitenih zavodov. Glavni bratovski skladnici grozi že 1. 1936, najkasneje pa že 1. 1937 nelikvidnost. Rudarsko pokojninsko zavarovanje je torej pred popolno katastrofo.
Dne 12. julija 1936 ie bila izvedena noveliza-cija uredbe o Osrednjem londu za saniranje bratovskih skladnic. Ta novelizacija pa ne uslre-za delavskim zahtevam, ker so bile upoštevane pritožbe češke in poljske premogovne industrije, ki se je pritoževala proti obdavčitvi 10 Din od tone rjavega in 40 Din od tone črnega premoga uvoženega po Donavi. Nova uredba odpravlja trošarino na rjavi premog, trošarino na kame-niti premog znižuje na 2.50 im na 2 Din, le koks pušča obdavčen še dalje s 40 Din. Dovoliuje pa celo vrsto olajšav, tako da verjelen donos iz lega vira ne more znašati niti 200.000 Din. Bogati rudniki bakra in svinca ostajajo še dalje prosti. Ta nova »sanacija« je položaj Glavnih bratovskih skladnic še znatno poslabšala.
Vprašanje je, odkod primanjkljaj Glavne bratovske skladnice. Prav gotovo ni nastal zaradi preširokogrudnega upokojevanja rudarjev. Število rudarjev (tudi tistih v svinčenih rudnikih) je padlo v Sloveniji od 1. 1925 do 1. 1935 od 12.370 na 5860. Število Glavne bratovske skladnice pa je s kovinarji vred padlo od 16.736 na 9746. Plača rudarjev v premogokopni industriji pa je padla od 185 na 61 milij. Din, torej se je temelj zavarovanja znižal na eno tretjino. Reducirani pa so bili najmlajši rudarji, ki so tvorili vir dohodkov in ki bi v sedanjih razmerah ne prišli še v pošlev za upokjifev. 67% rudarjev, starih nad 60 lef, pa je izmed vseh v državi zaposlenih prav v Sloveniji. L 1925 je znašal prispevek za starostno zavarovanje 4.2%, I. 1935 pa 20%. Število upokojencev članov je znašalo 1. 1925 216, 1. 1935 pa 2419. To pa le po novih pravilih, po starih in novih pravilih pa ic I. 1925 bilo 1643, 1. 1935 pa 3226. Število podpiranih vdov je bilo I. 1925 1447, I. 1935 1651. Število sirot je bilo I. 1925 985, I. 1935 850.
Poročilo Delavske zbornice ugotavlja, da so bili napori interesntov za sanacijo našega zavarovanja toliki, da so bili posamezni primeri preširokogrudnega postopanja pri upokojevanju onemogočeni.
Upravičena je trditev:
Starostno zavarovanje rudarjev je danes pri-morano prositi za izredno pomoč izven svojega je, zaradi padanja rudarskih plač in zaradi izgube je zaradi padanja rudarskih plač in zaradi izgube prenizke rezerve pri inflaciji. Samo v Trbovljah na primer pa mora živeti okoli 16.000 duš le od premoga, dela v drugih gospodarskih panogah ni in prav lako ni možnosti izselitve v druge kraje. Ostareli slovenski rudarji, ki so si svoje pokojnine sami plačevali, nujno kličejo na pomoči
Slovenska pesem
v francoskem radiu
Jugoslov. društva v Franciji (med katerimi so v glavnem vsa slovenska) v zadnjem času tekmujejo vedno bolj s svojimi nastopi in prireditvami ne samo med seboj — ampak z vsemi društvi Francozov, Poljakov, — ter drugih narodov. V navzočnosti vseh velikih osebnosti mesta Freyming je pretekli mesec nastopilo slovensko pevsko društvo Triglav iz Merlebach-Freyminga pod pokroviteljstvom g. generalnega konzula dr. Alberta Iliča v isti radiooddajni postaji. Bil je to prvi prenos iz tega mesta — niti Francozi niti društva drugih narodov še niso nastopila. Z veseljem smo dobili potem mnoga sporočila kako so naši rojaki v domovini in drugod poslušali ta koncert. Francozi in drugi so nam čestitali k lepo uspelemu nastopu.
Naš neumorni in za Jugoslavijo posebno za naše slovensko petje zelo navdušeni dirigent —
— Francoz gospod Rohr — pa je že zopet izučil drug komaj par mesecev ustanovljeni pevski zbor: »Bled« iz Habsterdicka pri Striringu — da nastopa v nedeljo dne 9. avgusta v radiooddajni postaji Strasbourg. S pestrim programom bodo zopet povzdignili ugled Jugoslavije in ugled slovenskih društev v Franciji. Ta čas bodo nastopili v Strasbour-gu samem.
Vse rojake doma in v tujini opozarjamo, naj poslušajo ta nastop s programom, ki je zelo pester in lep. Opozarjamo na »Sancta Maria«, kjer poje g. Rohr solo. Popoldne do tri četrt 1 pa bo svetni del ki je sestavljen le iz slovenskih Hubadovih in Fleišmanovih pesmic-
Upamo, da bo uglednmu društvu, ki je izmed 10 društev raznih narodov meseca junija dobilo prvo darilo, tudi sedaj nastop uspel v splošno zadovoljstvo in v ponos Slovencem v tujini in doma. Naznanjamo obenem, da je naš g. generalni konzul iz Metza zopet sprejel pokroviteljstvo tega nastopa. Tu se mu zato javno zahvaljujemo. Zgoraj objavljamo sliko dobrega dirigenta g. Rohra, ki vodi sedaj 3 ugledna slovenska društva in poje z njimi slovensko — tako kakor bi bil rojen Slovenec.
Stanko iz Merlebacha.
Slovenci na Sv. Višarjah
Odkar stoji ta znamenita Marijina božja pot — najlepša bi dejal, kar jih imamo poleg naših Brezij, smo Slovenci v neštetih vrstah leto za letom hodili na to strmo, malo manj ko 1800 m visoko goro. — Ni pa bilo to zavoljo planinskega raja, ki mu sicer res kmalu ni primere sredi gorskih velikanov od Mangarta do Montaža, Kamnitega lovca, in drugih, ki jim imena ne vem, nad gorenjo Savsko dolino na eni in nad Kanalsko dolino na drugi strani; eno lepšo od druge. Kraljica nebes in zemlje, višarska Marija je bila tista vsemogočna sila, ki je skozi dolga stoletja privabljala k sebi na višino verne Slovence med mogočno stvarstvo gorovja. K njej se je zgrinjalo slovensko ljudstvo, da ji — sproščeno od posvetnih misli vsaj za 20 ur — potoži svoje bolesti, svoje gorje. — Koliko bolj še hrepene srca vernih Slovencev k Njej, Slovencev, ki so posebni častivci skupne Matere, prav od tedaj, odkar nas je od naših krvnih bratov nasilno odtrgala kruta usoda vojne vihre.
Piscu teh vrstic je bilo dano zadnjič pokloniti se Kraljici miru tisto leto, ko je avstrijski generalni štab prav na visarski višini merij razdaljo in zračne črte. — — — Par mesecev nato so za-grmeli topovi ter z Montaža sem med prvimi zažgali streho stolpa Marijinega svetišča.
Dvanajstič po svetovni vojni je bilo sedaj dne 1. in 2. avgusta letos omogočeno nam Slovencem v skupnem romanju priti pred prestol Najvišje Kraljice. — Ali to romanje je bilo vse slovesnejše, vse veličastnejše nego so bila prejšnja romanja v dobi 18 let. Zato naj posebno veljajo pričujoče vrstice temu dogodku, ker ni vselej, da bi imeli ro-
marji med seboj in na prvem mestu najvišjega cerkvenega dostojanstvenika škofije. — Zakaj sam naš prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregor i j R o ž m a n je hodil z nami, da sebe in nas vse v globoki molitvi izroči in priporoči višarski Kraljici in po njej Kralju vesoljstva. — O, kako vse bolj navdušeno in ubrano se je glasila v svetišču in zunaj okrog hriba zvečer ob rimski procesiji z bakljami, vidni iz obeh dolin, slovenska pesem v čast Mariji in Njenemu sinu, evharističnenni kralju, iz več ko 500 grl. Saj je prav naš g. škof pobuditelj cerkvenega ljudskega petja, ki slovi že zunaj mej naše ožje in širše domovine. Z besedo, ki je lastna le njemu, je v večerni pridigi segej v dno duš vseh navzočnih vernih častilcev Marijinih, da jim je prihajalo toplo v srce in mokro v oči. — A zjutraj od štirih naprej do devetih sv. maše, med temi stolnega župnika ljubljanskega in arhidijakona dr. T. Klinarja, univ. prof. mons. dr. Ujčiča i. dr. Po pridigi dr. Klinarja škofova maša ter blagoslov z Najsvetejšim, vse z mogočnim in ubranim ljudskim petjem, kar je napravilo globok vtis posebno na udeležence, ki niso bili naši. Ne, tega ne pozabi nihče, ki je bil navzočen.
Po blagoslovu se je zopet razvrstila procesija, pevajoč Lavretanske litanije do kapelice, kjer nam je podelil prevzvišeni svoj škofovski blagoslov. — Ob dvanajstih smo bili že v Žabnici, ki je pa urad-' no ni več. Tam stoji samo še: Campo rosso. Tudi višarskih polen ni več. Žive še v spominu in v po-I vesti, ki jo je napisal prijatelj Narte. To se pravi, ] polena »o »e, a ne nosi jih nihče več. Pokora je i lahko tudi drugačna.
vodi. Takoj po sprejemu Uroševac njegov oče, da z
Smrt učitelja Prešerna v juznt Srbiji
Jesenice, dne ..,
V četrtek ob 11 dopoldne je prispela brzojavka iz Kosovske Mitrovice, ki je kratko naznanila, da je tamkaj nenadoma umrl učitelj Tone Prešeren z Jesenic. Vest o smrti sina je starše prestrašila tembolj, ker niso imeli od sina nobene vesti, da bi bil bolan, nasprotno je pisal še pred par dnevi njim in prijateljem sam, kjer je le malo omenil o slabi brzojavke se je peljal v adnjič obišče svojega sina.
Pokojni 1'one Prešeren je šele meseca maja dobil svojo prvo namestitev pri Sv Ani v Slovenskih goricah, kjer je služboval do odhoda na orožne vaje dne 1. junija. Orožne vaje je služil v Uroševcu, to je 32 kilometrov od Prištine v Južni Srbiji. Poln volje in ljubezni do dela je odšel na svoje službeno mesto v Slovenske gorice, ki so prav meseca maja kakor rai. Poln veselja in volje do odsluženia svojih vojaških obveznosti je mladi učitelj odšel tudi na dolgo pot v Uroševac. odkoder se bi moriti vrniti že v enem mesecu Rajni Tone ie bil vnet pristaš slovenskega ljudstva, talentiran igralec v vrstah Krekove katoliške prosvete na Jesenicah in je igral še zadnjo vlogo v »Carskem celu« na jeseniškem odru Bil je odličen pevec, blag. izobražen in uglajen slovenski fant, za katerim bo žalovala vsa jeseniška prosveta.
Ranjki Tone zapušča žalostne starše, brate in sestro. Oče, ki je odšel na jug, da obišče svojega sina poslednjič, mu je nesel zadnje pozdrave družine in pozdrave prijateljev in sodelavcev. Mi vsi, ki snio ga radi imeli, se mu zahvalju jemo za vso njegovo prosvetno delo in ga spremljamo z molitvijo v njegov prezgodnji grob ua širni južni zemlji. Počivai, Tone, mirno na polju kosovskem, slovensko katoliško ljudstvo, katerega sodelavec si bil, te ne bo pozabilo.
DVOJNI UŽITEK
[lofooaMjfli
BONBONI PROIZVOD: UNION, ZAGREB
Vrhniški vodovod bo še letos povečan
Ze več let se Vrhničani bore s svojim vodovodom, ki je za vrhniške razmere preslaboten. Vsi poizkusi, da bi se vodovod ojačil, so bili doslej brezuspešni, čeprav je marsikdo večkrat obljubil, da se bo za to tako pereče vprašanje tudi zavzel. Vrhničani so tudi letos naprosili banovina, naj jim omogoči, da bi se vodovod razširil. Ker so bila vodovodna dela za letošnje proračunsko leto že vsa določena in denarna sredstva razdana, je bilo težko obljubiti kaj gotovega. Kljub lemu je g. ban dr. Marko Natlačen obljubil, da Vrhničanov nikakor ne bo pozabil in da bo, če bo li mogoče, še letos omogočil, da se bodo njihove želje izpolnile. Vztrajni Vrhničani pa so nato naprosili tudi g. ministra dr. Kreka, naj založi zanje svojo besedo. Tako je končno tudi to vprašanje prišlo z mrtve točke. Gospod ban dr. Marko N.r.lai.e-i jc namreč te dni potrdil načrte, po katerih se bo vrhniški vodovod razširil, hkrati pa so se našla tudi potrebna denarna sredstva, ki bodo ta dela še leto« omogočila. Vodovodna dela bodo j prihodnjih dneh razpisana, s čemer bo prav gotovo ustreženo vsem Vrliničanom brez razlike.
Pohorske dogodivščine v Mariboru
Maribor, 6. avgusta.
Poročali smo že v »Slovencu«, da je Maribor deležen redkega imenitnega obiska. Pohorski veljaki so se zopet zbrali. Onim, ki smo jih že omenili v poročilu, sta se včeraj popoldne pridružila še senator dr. Kramer in bivši podban dr. Pirk-mayer. Vsi gospodje so se po obedu odpeljali na Falo in tam v Ruše k g. ravnatelju Krejčiju zvečer so se vrnili v Maribor. Dr. Kramer in dr. Pirkmayer sta se odpeljala v Slovensko Bistrico prenočevat, ostali pa so prenočili v Mariboru pri Orlu. Danes so se odpeljali v avtobusu — vsega skupaj je bilo 13 oseb — k Sv. Martinu na Pohorje, kjer bodo gostje v vili bivšega mariborskega župana dr. Li-polda. Pri Sv. Martinu je lansko leto nastala slovita »pohorska blagovest« in se bo morda letos zopet kaj takega skuhalo.
Mariborčani se do nocojšnje noči niti niso zavedali, kakšne imenitne goste imajo. Šele nocoj okoli 2. ponoči so opazili, da imajo v svoji sredi pohorske veljake. Opozarjali so pa Pohorci Maribor na sebe z bučnim dogodkom. K sreči je bil pri roki radoveden dopisnik, ki je vse točno zabeležil, da bo ohranjeno v trajen spomin. Kaj pripoveduje o dogoJku očividec:
»Precej pozna ura je že, ko se pojavijo v vrvežu Mariborskega tedna obrazi znanih veljakov mariborskih: podpredsednik senata dr. Ploj, bivši župan dr. Lipold, lenarški dr. Gorišek. Z njimi so gospodje Banjanin, ,dr. Zec, ,Grga Angjelinovič, spremljajo jih pa nekateri mariborski pristaši pohorskega duha. Skupina se polagoma preriva skozi gnečo ter zavije naravnost v vinsko poskušnjo. V prijetni atmosferi z buteljkami ozaljšanega prostora se razpoloženje hitro dviga. Mariborsko vince se iskri v čašah in veselje narašča. Bučna družba je središče pozornosti. Vznesene misli se krešejo, jugoslavenščina kar plava po zraku. Tako gre vse naprej, dokler se vinska poskušnja ne zapre. Gg. veljaki ostanejo še na »tednu«, obiskujejo razne atrakcije. Mislili smo, da jih vidimo še na toboganu in ringelšpilu, pa se v take nevarnosti niso podali. Končno jim je vsega dovolj. Razigranih obrazov in junaških src odide družba z zabavišča.
V Prešernovi ulici, pri izhodu iz »tedna«, stoji druga družba. Nekaj mlajših moških z gospo. Tudi ti so veseli in razposajeni. Naenkrat — čudno naključje je hotelo — nastane prepirček med družbo v Prešernovi in družbo Pohorcev, ki prihajajo s »tedna«. Besede frčijo po zraku, naenkrat sta formirana dva tabora. Oba se pomikata vštric do Ba-tove trgovine. Iz tabora Pohorcev: »Kdo ste vi?« — drugi tabor: »Mi smo Hrvati.« Prvi tabor: »Pfuj Hrvati, mi smo Jugosloveni.« Prvi: »Dal bum ti ja psovati Hrvate.« Naenkrat se poženeta iz obeh taborov dva borilca proti sredini mejdana, ki ga krog in krog obdaja velika množica. Borca si skočita v lase. Jugosloven je mlad velikan, Hrvatu se bo slaba godila. Prihaja na pomoč gospa, rada bi oba borilca razdvojila, pa slabo naleti. Jugo-slavenske bunke padajo tudi po njej. Hrvatski tabor kriči: »Straža, straža!« OJ nekod se pokaže policaj. Prihod uniformiranega čuvaja postave spravi jugoslavenski tabor v ogenj. Podpredsednik senata dr. Ploj in bivši župan dr. Lipold zaman mirita. Prihod stražnika položaja ne spremeni. Zdaj pa zdaj se poženeta iz obeh taborov borca in po nekaj bunkah odletita nazaj. Množica se nebeško zabava. Stražnik miri, hrvatski tabor se kmalu uklone, moški se legitimirajo. Jugoslavenski je upornejši. »J .... ti m ....,« odmeva po zraku, »ja da se ti legitimiram! One tamo primi, mi nismo ništa krivi...« »Znaš ko smo mi..., neznaš ti to, šta?...« dežuje na ubogega policaja. Jugoslavenski tabor se med silnim vpitjem in razgrajanjem pomika po promenadi Aleksandrove do Grajskega trga. Pred hotelom Orel vik in krik znova vzplamti. Na »Orlu«, ki je poln inozemcev, zlasti Avstrijcev, se odpirajo okna ...
Razgrajanje je prebudilo tujce, Vznemirjeni povprašujejo, kaj to pomeni. Lastnik hotela hoče rešiti čast jugoslovanskih senatorjev. Zataji njihovo dostojanstvo in pripoveduje, da so to neki trgovski potniki... Gosti se dolgo ne pomirijo. Gruča pred hotelom je še vedno preglasna. G. podpredsednik senata uporablja vse svoje diplomatske sposobnosti, da bi pomiril razburjeno južno in pohorsko kri. Končno se posreči. Gospodje so se stražnikom legitimirali, vse je točno popisano, eden za drugim izginejo v hotel. Množica se razhaja, obžaluje, da je že vse končano. Redkokdaj imajo priložnost videti jugoslovanske senatorje . . .
Trg je prazen, tudi stražnik odhaja, le radoveden dopišiim še postaja pod Gnili tiGiCiS, iia njih so še veJno preplašeni obrazi inozemcev. Med
okni teče pogovor. V avstrijski nemščini seveda. Dopisnik vleče na ušesa: »Du, hast diesen Kravvall gehort?« Drugo okno: »Ja, so was, vver sind den diese Menschen?« Tretje okno: »Man sagt — c« sind diese Senatoren.« Prvo okno: »Wer ist denn das?« Tretje okno: »Na halt, solehe, di auf den »Mariborski teden« kommen.« Drugo okno: »Nein — Senatoren, dass sind diese aus dem Parlament.« Prvo. okno: »Na ja freilich, solehe konnen schon Kravvall machen, die sind ja auf so was ge-wohnt. ..« Okna utihnejo, se zapirajo, odhaja še dopisnik —.
Uvod v pohorsko zasedanje . ..
Še nehaj dni šentviške razstave
Št. Vid nad Ljubljano, 7. avgusta.
Da zaključka uspele šentviške razstave nas loči komaj teden dni. Že sedaj moremo ugotoviti, da je ta odlična razstava slovenske obrti nadvse sijajno uspela v vsakem oziru. Ne samo, da so jo počastili s svojim obiskom mnogi odličniki, kakor minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, komisar za TOI dr. Logar, temveč tuli mnogi drugi predstav-niti in odločujoči činitelji, ki so se o njej nadvse laskavo izrazili. Velikega obiska je razstava deležna tudi s strani občinstva, vendar pa bi bilo želeti, da bi zlasti Ljubljančani in okoličani in pa seveda drugi izrabili še zadnje dni ter bi s svojim obiskm počastili marljive in nadvse spretne ter stalno napredujoče šentviške obrtnike. Razstava mizarskih izdelkov v Šv. Vidu dokazuje, da so se šentviški mizarji povzpeli že tako visoko, da bi mogli na vsakem mednarodnem velesejmu konkurirati z izdelki tujine. V domovini pa zlasti konkurirajo ne samo s kvaliteto, temveč tudi z nizko ceno ter zato zaslužijo vse priznanje.
Še bolj zadovoljiva, kakor obisk, pa je kupčija na tej razstavi. V tem oziru je letošnja razstava daleč prekosila obe prejšnji razstavi ter so raz-stavljalci izredno mnogo blaga prodali. Nekatera pohištva so šla kar po trikrat in še po večkrat. Spričo izvrstne kakovosti izdelka in pa nizke cene ni to niti nič čudnega. Torej, kdor še ni viiel, naj si čim preje ogleda to lepo razstavo, obenem pa naj tudi drugi, ki so jo že videli, ponove svoj obisk!
Novice
o Slovencih v Ameriki
lz elevelandske »Ameriške Domovine« od 11. julija povzemamo:
Na mestno zbornico v Chisholinu Minn., je bil poslan apel (|>oziv), da se pošlje odlična slovenska plavalka Miss Ana Uovednik na olimpijsko tekme v New York, toda apela niso vpoštevali iz razloga, ker se nahaja mestna blagajna v denarnih stiskah.
V	Ahnieeku, Mich., je umrl rojak John Kure, star 75 let, doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je živel 47 let in zapušča tu ženo, šest sinov in dve hčeri.
Miss Mary Oorjup, Milvvaukee, Wis., je dokončala svoje študije na kolegiju in je bila imenovana za učiteljico.
V	slovenski naselbini v Buenos Aires, Argentina, sta se poročila Anton Makuc iz ftinarij na Vipavskem in Kristina Peric iz Opatjega sela na Krasu.
V	North Chicago, III., je bila Mary Gorišek pripoznana kot ena najboljših učenk v višji šoli mesta North Chicago in je dobila kot nagrado prosto šolnino za štiri leta na državni univerzi države Illinois.
V	Onalinda, Pa., je umrl rojak Matija ftuštar-šič, star 70 let in doma iz Zagorja pri Št. Petru na Krasu. Hojuk Lovrenc Vrh ga je našel na tleh ob postelji in vsaka pomoč je bila prekasna. Umrl je v nekaj minutah potem, ko so ga položili v posteljo.
V	Clevelandu so odprli tako zvano >.Tezersko razstavo«, na kateri so zastopani seveda tudi Slovenci. Razstavni prostor je razdeljen na dva dela. En del je posvečen industriji in tehniki, drugi pa je narodni oddelek. V tem narodnem oddelku ima vsak narod svoja naselja, v katerih razkazuje vsak svojo umetnost, narodne šege, narodne plese itd. Slovenci so seveda razstavili pristno >starokranj-skoK gostilno, kjer sicer ne točijo cvička iz dolenjskih goric, pač pa ameriška vina, pivo in žganje. Gostilna se imenuje «Ljubljana» ter iz nje ves dan veselo poje >starokranjska< harmonika in vriskanje. Tako se tudi v Ameriki po domače kulturno udejstvujemo.
Drobne novuce
Koledar
Sobota, 8, avgusta: Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci.
Veseloigra »Pri belem konjičku« na prostem v nedeljo, 9. avgusta, ob 20 na prostoru prosvetnega doma v Trnovem, Kurunova ul. 14.
Novi grobovi
■f- Jakob Avšič, znani gostilničar in posestnik v Klečah pri Jezici, je izdihnil svojo dušo včeraj opolnoči Predlanskim je praznoval svojo 75 letnico. Slovel je kot dober gostilničar ter izveden vinski trgovec. Zapušča žalujočo vdovo in več preskrbljenih otrok, katerim vsem izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo v nedeljo ob 5 popoldne na pokopališče v Stožicah. Naj počiva v miru!
-j- V Ljubljani je umrl šum. inženjer Anton Sodnik, ki ga bodo pokopali ianes ob 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje!
Osebne vesti
—	Napredoval je v III/2 dr. Friderik Fabi-j a n i, starešina okrajnega sodišča v Dol. Lendavi.
Napredovali so v IV/1 višji veterinarski svetniki: Peter Miklavčič, dr. Bogumil Zavadilik, Štefan Majkoier, dr. Žiga Bril, Emanuel Tranke, Ar no ld Hofman, Herman Laslo, Milan Hočevar, Ferdo Švrljuga in Ignac Š'"ajpah; v IV/2: Peter Ško-iič, Janko Bizjak, Rudolf Samek, dr. Viljem Jed-linka, Rudolf Steiner, Stanko Arko, Josip Rauter, Franjo Milcr, Anton Sok in Franjo Kojdlj v V. pol. skup. pa: dr. Zvonko Žemljic.
Bolnim ženam
se izpraznijo čreva po vporabi naravne
Franz-Josefove
grenke vode neovirano in lahko. Bev. [K) mdo. soc. pol. in nar. »dr. S-br. 1518r>, 25. V. 35.
Zahvala biseromašnika g. Borštnarja. »Vsem, ki ste se me o priliki moje biserne sv. maše na katerikoli način spominjali, najlepša zahvala.«
Jos. Borslnar.
—	Vozni red na Dolenjsko. V objavljenem voznem redu za nedelje in praznike manjka navedba drugega jutranjega vlaka na Dolenjsko, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.24 in vozi do Novega mesta. Enako manjka navedba prvega večernega vlaka iz Novega mesta (odhod ob 18.13) s prihodom v Ljubljano ob 20.39. Ta dva vlaka vozita redno na nedeljo in praznike iti Rta zlasti ugodna za izletnike, namenjene v bližnjo dolenjsko okolico in do Novega mesta. Grosuplje (Županova jama), Žalna in Višnja gora (Polževo), Stična (slavni stiški samostan). Vel. Loka (Čatež, Zaplaz) in dolina Mirne — vsi ti prijazni kraji do Novega mesta vabijo ljubljanske izletnike.
—	Obrtna tombola v Škofji Loki bo v nedeljo ob 3 uri popoldne (in ne ob 2 uri, kakor je bilo poročano) da se ne moti popoldanska služba božja.
_ Pevski tečaj za pevovodje Pevske zveze bo
17-, 18. in 10. avgusta v Društvenem domu v Grobljah Začetek točno ob 10 dopoldne, odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.55. S sredo zvečer bo koncert ravnotatn, v četrtek pa izlet s skupno sv mašo na Home. Priglase sprejemamo samo še do četrtka 13. t m. na naslov Fabjan Gustav, organ. Višnja gora.
—	Vabim vse absolvirane vzgojiteljice in negovalke v zasebni ali javni službi na važen sestanek dne 10. septembra 1036 ob 17 v Zavodu za zaščito dece (Dečji dom Kraljice Marije)- — Upravnik dr. Dragaš.
—	Natečaj za celjsko kolodvorsko restavracijo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda s 1. oktobrom t. 1. po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodvorsko restavracijo srednje vrste na postaji Celje. Potrebna glavnica za obratovanje restavracije znaša 56 000 dinarjev. Prošnje, kolkovane po tar. post 1 odnosno 2 zakona o taksah in pristojbinah, se vlagajo do vključno 5. septembra t. 1. na naslov direkcije državnih želcznic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine ie moči dobili pri podpisani direkciji, soba 59, odnosno pri šefu postaje v Celiu.
_ Cesta Slovenska Bis'rica—Oplotnica. Vsa
gradbena dela za graditev nove banovinske ceste Slov. Bistrica—Oplotnica so bila te dni oddana podjetju Svetina Ivan iz Ljubljane za 197.000 din. Podjelje bo zgradilo skoro poldrug kilometer nove ceste in bo z delom v kratkem pričelo.
- Pri zaprtju motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazeu želodec kozarec ua ravne »Fran/.-Josef ureneice«.
_ V članek »> Čehoslovaški poslanik Girsa v
Mariboru«, smo ga objavili v včerajšnji številki, so se vrinile nekatere netočnosti. Stenografski zapisnikar sestanka g. prof. Jan Šedivy nas naproša, da nekatere številke popravimo. V tujih rokah |e 81% vseh naših bank in industrijskih podjetij in ne 11%, kakor smo pomotoma poročali. Dalje je Nemčija lani obljubila kupiti 5000 vagonov žita in ne 500, kakor smo poročali.
—	Krava zabodla dekle. Včeraj v opoldanskih urah je na Stožicah 15 krava povzročila izredno hudo poškodbo domačemu 24 letn. dekletu, Ivanki Sitarjevi. Zabodla jo je z rogovi v noge ter p presekala glavno dovodno žilo Dekle je zgubilo izredno mnogo krvi. Prvo pomoč ji je nudil tako) zdravnik dr. Jamšek, ki je tudi odredil prevoz z reševalnim avtomobilom v bolnišnico.
—	Avtoizleti: 5.-9. septembra na Dunajski velesejin; 0.-8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 2G-45.
_ Ne pozabite na prelepo romanje: Marija Bistriška — Marija Lurška (Rajhenburg); celodnevni izlet v Zagreb (6. do 8 sept.). Pojasnila posije zastonj uprava .Po božjem svetu«, L|ubliana, Wol-fova ulica 1	11258
—	Sonce s svojimi žarki tvori in vzdržuje vse organično življenje na zemlji. Pomanjkanje svetlobe škoduje človeškemu zJravju. Zato na sonce in zrak toda previdno, navadimo najprej kožo nanje in ne pozabimo nikoli na KREMO NIVEA ali OLIF NIVEA. Samo KREMA NIVEA vsebuje
EUCERIT.	, I105-32)
_ Vid Vaš h oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovmaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, otaii trg "j" )
Ljubljana
Odlična' gosta
Ljubljana, 7. avgusta. Danes sta se mudila v Ljubljani Rev John I.ach, župnik slovaške župnije v Whiting Ind. škofije Fort Wayne, države Michigan, kjer sta začela uspešno delovanje naša misijonarja škof Baraga in Franc Pire, in g. Hearst, umetniški poslovodja največje radio mreže sveta, National Broadcasting Co. iz New-Yorka. Oba gospoda bosta obiskala vsa večja mesta Evrope, da pripravita po celi Evropi ot koncertni turneji velike deške simfonične god-e, katero je ustanovil gospod Rev. Lach.
Ta deška goJba je obšla že vsa večja mesta Amerike z velikim uspehom in si pridobila sloves najboljše svetovne deške godbe cele države. Ta godba se bo ustavila tudi v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. V Ljubljani bo ta godba poskrbela v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda ameriškemu misijonarju Francetu Pircu primeren spomenik, ki bo dar Amerike Sloveniji, in isti dan, ko bo koncert, bo tudi slovesen blagoslov tega spomenika. Te slavnosti se bo udeležilo predvidoma tuli več odličnih Američanov, in bo to prvi uradni obisk Amerike v naši domovini, da se ji zahvali za ogromno kulturno in versko delo, katero so naši misijonarji storili za Združene države. Oba gospoda sta obiskala v ta namen g. bana dr. Natlačena, škofa dr. Rožmana in češko-slovaškega konzula g. St. Minovskega. Vsi ti gospodje so idejo z veseljem pozdravili in obljubili svojo pomoč. Koncert bo ureiila Glasbena Matica, s katero sta gospoda vse potrebno uredila.
0 Sv. maša za izletnike in turiste bo jutri ob 4.15 v kapeli Vzajemne zavarovalnice pred odhodom turistovskih vlakov.
0 Smrt mladega filozofa pod kolesi ekspresa. Prcdsnočnjim, malo pred polnočjo se je zgodil na železniški progi med Glincami in Rožno dolino strašen dogodek, ki je zahteval življenje mladega in upravičeno vse upanje vzbujajočega akademika Aniona Nahtigala, sina uglednema vseučiliškega profesorja dr. Rajka Nahtigala. Prvi jc zasluti! grozno nesrečo železniški uradnik na glavnem kolodvoru, ki je okoli pol polnoči pregledoval kolesa ekspresnega vlaka ter opazil, da so krvava. Sklepal je, da sc je morala kje na Glincah pripetiti strašna nesreča. Obvestil je o tem stražnico na Viču, nakar je šel stražnik Rotar Ivan pre-gledat progo. Kakšnih 96 m od prelaza v Glinški ulici, ki vodi za tobačno tovarno, je naletel na grozno razmesarjeno truplo mladega fanta. Proga pa je bila okrvavljena že 5 m od prelaza, znamenje, da je ekspresni vlak (ki odhaja z Rakeka ob 21-38 in prihaja v Ljubljano ob 22.08) zagrabi! mladeniča, ga vlekel od prelaza naprej ter so ga kolesa končno usmrtila in odvrgla. Pri truplu so našli indeks, iz katerega so stražniki spoznali, da je nesrečni mladenič stud. phil. Anton Nahtigal, sin vseučiliškega profesorja. Na lice mesta je prišel policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kuhar, ki sta odredila prevoz trupla v mrtvašnico k sv. Krištofu. Še ponoči je bil na obziren način obveščen pokojnikov oče. Pokojnik se je rodil 8. februarja 1916 v Gradcu ter se po ustanovitvi univerze preselil s svojimi starši v Ljubljano. Na univerzi je študiral že več semeslrov slavistiko in primerjalno književnost. Bil je dobei dijak, mirnega vljudnega vedenja. Verjetno ic, da je prišlo do nesreče slučajno, ko je Nahtigal hotel prekoračiti progo. Poleg staršev zapušča še mlajšega brata in sestro. Užaloščeni rodbini Nahtigal izrekamo naše iskreno sožalje.
0 Izletniki, ki bodo jutri obiskali počitniško kolonijo na otočeu pri Novem mestu, bodo imeli sv. mašo na otočeu.
0 Rokodelski oder priredi v nedeljo 9 avgusta 1036 ob osmih zvečer na vrtu Rokodelskega doma veseloigro »Res lušlno je lam na deželci«. Igra, ki je za vrtno predstavo na novo predelana, je v režiji g. J. Novaka. Ker je zanimanje za vrtno predstavo izredno veliko, vabimo občinstvo., da si nabavi vstopnice v predprodaji. ki bo v soboto 8. avgusta od 6 do 8 zvečer in v nedel jo 0. avgusta od 10 do 12 dopoldne v društveni pisarni, Komeuskega ulica 12 I. nadstropje.
0 Veseleigro »Pri belem konjičku« na prostem na prostoru obširnega dvorišča »Prosvetnega doma v Trnovem v Karunovi ulici' 14 pred naravnimi kulisami, ob žarometih, z velikim številom igralcev in sodelovanjem viške godbe bo v nedeljo dne 9. avgusta ob 20 uprizorilo »Prosvetno društvo Trnovo«. Ob pol 20 pa do pričetka predstave koncert viške godbe in med prvim in drugim odmorom. Vljudno vabimo vse prijatelje lepe igre k tej veseli in zanimivi poletni prireditvi. Predprodaja vstopnic v soboto od 7 do 8 zvečer ter v nedeljo od 10 do 12 dopoldne.
0 Promenadni koncert. Tujskopromelni svet za Ljubljano priredi v soboto dne 8. avgusta ob 20 zvečer promenadni koncert pred Št. Petersko cerkvijo. Spored izvaja godba Narodno-železničar-skega glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja.
0Nesreča na Marijinem trgu. Huda nesreča se je včeraj zgodila 62-letni Katarini Širokovi, vdovi no železničarju, stanujoči na Poti na Drenikov grič. Na Marijinem trgu jo je včeraj okoli 10 dopoldne podrl neki avto. Ženska ie dobila hude poškodbe na glavi, tako, da se ji je vdrla kri, obenem pa si je zvila nogo. Poklican je bil reševalni avto, ki jo je prepeljali v bolnišnico.
Ogenj v Trnovem. Prcdsnočnjim okoli pol 10 ie stražnica v Trnovem poklicala poklicne gasilce, da gori v neki tamkaišnji baraki. Poklicni gasilci so takoj dospeli ter ugotovili, da gori sod bencina, ki ga je tja spravila neko oseba za nekoga od tvrdke Dukič Najbrž je bil kdo na tatinskem obisku v baraki ter ie hotel nekaj bencina ukrasti, pri tem pa je kadil. Bencin se je vnel, toda ker je bila posoda odprta, bencin ni eksplodiral, kar pomeni veliko srečo v nesreči. Gasilci so na goreči bencin nametnli peska — tako se namreč gasi goreči bencin —- in ogenj zadušila. Ožgana je stena barake, obenem pa je zgorelo tudi nekaj stolov Policija ie o tem požaru uvedla temeljito preiskavo.
0 VPTSOVA NJE v znano enoletno nrivatno trgovsko šolo »CH^ISTOFOV UČNI ZAVOD«, Ljubljana, Domobranska 15 (Trtfovski tečaji) se ie že pričelo. Šolnina 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove ilustrirane prospekte!
1 Kncno služIm Imtijn lekarne: ,1 r. IMcroli. Tvrfiovn t-rstn n, mr. Hočevar, Celovška centa 6*J lici mr. (inrtiiH Motit c.
Poizvedovanja
Pnznbl.lrnn knjiga. X« travniku zn sv. .Toletom Zurtiikovi ulici v lijiililjnni .m otroci v fel.rtok proti vii-fVril iMi/.ahill :l knjiiro VViiiiicIiiuu, ki .so ir:i lam tirali. Kdor hi bil knjlKu iiiSd, nftj .1" izroči vriilnricl T.ictiteiii-timnovesrii zavoda ali pa v Ziiriiikovi ulici fl, II. iiml-stropji,, lova, pri oc-hUii.
Otroško romanje v Stično
Gg. duhovnikom v pojasnilo!! Radi romanja otrok v Stično v neJelj.o 9. avgusta je nastala neka zmeda.
Generalna direkcija v Belgradu pa je končno odredila, da velja romanie otrok v Stično kot šolski izlet, pri katerem morajo dati postaje na pravilno predložene prijave četrtinsko vožnjo. Posamezen otrok pa ima polovično vožnjo od 5,—13. avgusta.
Za odrasle pa je vožnja od 14. t. m. do 18. avgusta polovična.
Gospodje, oznanite ljudem, da mora vsak imeti jubilejni znak. Brez njega bo vsakemu brez izjeme vstop zabranjen. Znake naj že doma kupijo!
Slovenski tabor
v Mariboru
Zbiranje udeležencev do 9 predpoldne pri glavnem kolodvoru. Sprevod se začne točno ob 9.15 po navodilih vodje rediteljev. Udeleženci, ki se pripeljejo z vlakom ob 9.08, naj se takoj uvrstijo v svoje skupine. Skupine iz okraja Sv. Lenart in Maribor levi breg oziroma iz Kungote, Svečine, Jarenine itd., se zberejo zjutraj ol) 8 pri gostilni Wele ob državni cesti in z godbo na čelu prikorakajo v mesto. Udeleženci iz Sv. Pfelra, Sv. Marjete in sosednjih krajev se zberejo pri Sv. Petru in ob 8 odkorakajo v Maribor tudi z godbo na čelu.
Vsak udeleženec mora imeti taborski znak, ki stane samo 1 Din. Dobijo se znaki v mestnem tajništvu JRZ, Loška ulica 10 in v prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesla 6. Na dan tabora dobijo udeleženci znake na »zbirališču« pri glavnem kolodvoru.
Reditelji iz Maribora in okoliških župnij imajo 9. avgusta sestanek točno ob 7 zjutraj v dvorani na Aleksandrovi cesti, da dobijo potrebna navodila. Udeležba obvezna!
Govorniki, predsedniki, podpredsedniki in tajniki mestnih organizacij in člani predsedstva stranke se zberejo za sprevod ob 9 v Cafovi ulici pred kinom Union:.
Po taboru skupni obisk Mariborskega tedna«.
Maribor
Šahovska tekma Gradec-Maribor
Maribor, 7. avgusta.
V nedeljo bo medmestna šahovska tekma Gradec—Maribor. Reprezentanci obeh mest se bosta borili v kazinski dvorani. Tekma bo traajala od 9. do 13. ter od 14.30 do 16.30. Tekmovanje je po Aljehinovi simultanki drugi letošnji največji šahovski dogodek v Mariboru. Mariborčani so postavili močno moštvo, ki bo morja kos celo ru-tiniranim Gradčanom.
•
□	Smrt blagega moža. V Orožnovi ulici 0 je umrl poštni poduradnik Matija Bole, star 75 let. Pokojnik je bil blag in spoštovan mož, znan po svoji srčni dobroti Dolga leta je bil naš naročnik. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne na 1'obrežju. Svetila plemenitemu možu večna luč, Zahijoam naše iskreno sožalje!
□	Vstopnice za »Slehernika«, ki bo vprizorjen drevi ni jutri popoldne v Ljudskem vrtu, se dobe v predprodaji v prodajalnah Cirilove tiskarne na Koroški in Aleksandrovi cesti.
□	Smrt otroka pod vozom. Posestnik Viljem Sinkov v Rcgaševcih je peljal voz gnoja preko sosedovega dvorišča na cesto. Ker je na strmini zaviral, ni videl, da se nahaja pred vozom enoletna Mirica, hčerka soseda Reiserja. Kolesa so šla otro-čičku čez glavo ter mu zdrobila lobanjo. Bil jc na mestu mrlev.
□	Prodajalci grozdja in sadja se morajo v Ma r iboru na zahtevo tržnih organov in policije izkazali z uradnim potrdilom pristojne občine, da so lastniki vinograda ali sadonosr.^ka ter tako upravičeni prodajati sadje in grozdje lastnega pridelka.
□	VINOrOC »RACERDVGR« CTVORJEN.
□	Cestni red pri motornih dirkah. Predslojni-š(vo mestne policije opozarja, da bo jutri, v nedeljo, v času od 14-30—16 mednarodna motoeikli-stiena tekma na progi Maribor-Kamnica-Maribor. Sporazumno z okrajnim načelstvom zabranjuje v omenjenem času predstojništvo mestne policije vsak promet na ulicah: Od križišča Koroščevc in Vrba-nove po Kamniškem drevoredu do Kamilice ter nazaj po Koroški cesti. Koserjevi, Smetanovi, lo-manovi, Medvedovi in Ttirnerjevi ulici. Obiskovalci Mariborskega otoka naj se v tem časti poslužujc.o drugih poti in ste/ za dohod v kopališče Gledalci ob progi se morajo točno držati navodil in zapovedi službenih organov in rediteljev.
C Drava izroča žrtve. Pri Sv Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo mladega dekleta, v katerem so spoznali pozvani sorodniki tiskalniško vlagalko Ano Szilagy iz Maribora, ki je pred nedavnim skočila z dravske brvi v reko.
□	Pohorci se vračajo. Včeraj zjutraj so prispeli iz Pohorja dr. Nikola Ze c, ing. Paštrovič in Kra-merjev tajnik Drejče Verbič. Iz Maribora so sc odpeljali v Ljubljano. Drugi Pohorci so se odpeljali s Pohorja z avtomobili v Ljubljano, kjer danes nadaljujejo posvetovanja.
□	Popis stanovalcev v Studencih. Ker se v zadnjih letih stanje prebivalstva spreminja, je sklenila občinska uprava, da se s 15. avgustom napravi popis vseli stanovalcev na teritoriju studen-ške občine. Te dni bodo hišnim posestnikom dostavljene pole, ki naj jih točno izpolnijo. Važno je ludi, da bodo vsa imena ločno zapisana, ker se bo na podlagi lega popisa napravil nov volilni imenik, da bodo prenehale dosedanje številne reklamacije. Istočasno se bo na podlagi tega popisa izpopolnila domovinska matica, vojaška evidenca in pasj' kataster. Popis je važen in naj se vsi Studcnčani točno ravnajo po navodilih. Pole naj se vrnejo do 15. avgusta v občinski pisarni.
□	Prihodnji tržni dan bo zaradi praznika v soboto 15 t. m., že v petek 14. t. m.
□	Mariborski promet na otok in motorne dirke. Zaradi motociklističnih dirk je jutri od 14.30 do 16 zaprla cesta proti Kamnicj za ostali promet. Mestni avtobusi na otok bodo vozili do Studencev, od koder ima občinstvo v omenjenem času priložnost. da se z brodom prepelje na otok. Cena vožnje neizpremenjena!
Celje
& Nagradno streljanje v Pečovniku. Zvezna strelska družina v Celju priredi jutri v nedeljo, Jne 9. avgusta na vojaškem strelišču v Pečovniku nagradno streljanje. Začetek ob 9. dopoldne in bo trajalo ves dan. Za udeležence je predvideno veliko število lepih nagrad. Člani in prijatelji strel-| skega športa najiskreneje vabljeni. Na strelišče bodo vozili izpred hotela Union avtobusi po naslednjem redu: 8.30. 10.30, 14. in 16.30.
■0- Srebrni jubilej katoliške prosvete v Vojniku. ! Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Vojniku bo slavilo v nedeljo, dne 23. avgusta 25-let-j nico obstoja. Dopoldan bo najprej cerkvena slovesnost, nato pa zunaj cerkve prosvetni tabor. Popoldne bo vprizoritev Jalenove igre »Dom«.
0 Nesreča šolske sestre na Dobrni. Šolska ' sestra Pereč Uršula, stara 47 let, državna učiteljica na Srbobranu, je v četrtek pri izletu na Koz-jaku pri Dobrni padla in si izpahnila desno nogo. Perecova se zdravi v Celjski bolnišnici.
.©• Nedeljski šport. Jutri, v nedeljo bo 14. j zvezdna kolesarska dirka Celje, ki jo priredi Klub slovenskih kolesarjev v Celju. Dirka bo na sledečih progah: 1. Zagreb—Celje, (108 km); 2. Ljubljana—Celje (75 km); 3. Maribor—Celje (63 km); 4. Varažd^n—Celje (112 km); 5. Prevalje—Celje (72 km); 6. Slovenjgradec—Celje (49 km); 7. Konjice—Celje (26 km) in 8. Celje—Sv. Peter—Celje (28 km). — V nedeljo ob 5. popoldne bo na Olim-povem igrišču v Gaberju kvalifikacijska tekma za vstop v I. razred med SK Slovanom iz Ljubljane in SK Olimpom. Ob 15. bo istotam preilekma med rezervo SK Olimpa in SK Žalcem.
& Mestno zavetišče v Medlogu. Mestna občina celjska razpisuje obnovo strehe na gospodarskem poslopju mestnega zavetišča v Medlogu. Interesentom so na razpolago točnejše informa'-';e pri tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Ponudbe je vlagati najpozneje do 10. t. m. do 11 ure dopoldne.
Poštni prostori v Šmartnem pri Litiei
Pod leni naslovom smo v nedeljo, dne '3. "avgusta, prinesli članek o premestitvi šinaVli'iW;e pošti; na.Ustje. V tem članku je bilo tudi govorjeno o -znanem .INS-arskem prvaku« iz Šmarlnoga, kateri so iz politično-osebnih razlogov« prizadeva, da bi pošta ostala v Šmartnem, namesto da bi'so premostila na listje. Z ozirom na ta članek sc jo čutil prizadetega šmartinski industrijalec g. knaf-lič, ki nam je poslal naslednje pojasnilo-
Ni res, da bi bil g. Knaflič kdaj prej kak JNS-arski prvak, niti ni sedaj niti ne misli ikaj takega postati. Pač pa je res, da nikdar ni bil član lo slranke in da se s to politično linijo nikdar ni strinjal, radi česar se tudi obeh prošlulih : občinskih volitev sploh ni udeležil. Ker bi iz tako .sestavljenega besedila mogel kdo sklepati, da jo g. Knaflič sodeloval pri tem, ko so .INS-arski politični krogi gospo Cajhnovo, sedanjo poštarico, brez razloga odpustili iz službe,- samo zato, ker njen mož ni šel volit, je treba ugotoviti, da je g. Knaflič tako postopanje ostro obsojal, ker je gospo pošla-rico čislal kot izvrstno poštno moč. Zato se je g. Knaflič, dasi ni politik, uprl takim metodam ter je pri oblastih sam posredoval, da je bil odpust preklican in da je gospa ostala v službi. Pri tem so ga vorlili samo stvarni vidiki, ker je vedel, kako •škodljivo je zaradi politike odpuščali lako izvrstne moči, kakršna je gospa Cajhnova.
Iz loga je tudi razvidno, da g. Knafliča pri akciji, da bi pošta ostala v šniailiiem, kjer je bila več ko pol stoletja, ne vodijo kaki osebno-politični motivi, ampak le stvarnost, (i. Knaflič je že davno priznal, da sedanji lokali nikakor niso primerni za poštni urad. Toda v Šinarlnerff je šc dovolj drugih prostorov, kjer hi se dal urad namestiti. Le da bi gospa imela večjo izbero in manj stroškov, je bil pripravljen odstopiti prostore za jiošto ludi v svoji hiši, in sicer za malenkostno najemnino. Toliko je Ireba ugotovili resnici na ljubo.
(Gorenje pojasnilo smo priobičli, da se gospodu Knafliču ne bo delala krivica. Op. ur.)
Eleganten vlomilec prijet
Kamnik, 7. avg.
Letos v maju je bil deležen amnestije 26 letni Janez Bezovšek iz Gornjega grada, ki je bil obsojen zaradi raznih prestopkov proti tuji lastnini na 2 in pol leta težke ječe. Ker se je v zaporu lepo vedel, so ga 9 mesecev prej izpustili domov pod pogojem, da bo ostanek kazni odsedel, ako ga v treh letih spel dobijo na kakem prepovedanem dejanju. Bezovšek se je pokoril v ječi tudi za večjo tatvino, saj so mu očitali, da je ukradel 8000 din nekemu posestniku.
Ko je prišel iz zapora, se ni lotil nobenega dela, pač pa je udobno živel in je celo menjaval tisočake. Naenkrat pa je izginil iz Gornjega grada, o čemer so gornjegrajski orožniki, ki so ga stalno opazovali, obvestili kamniško postajo. Včeraj so ga našli v Kamnika in ga po velikem trudu prijeli. Nadstražnik Pogačar ga je namreč zasledil v neki hiši, kjer si je hotel najeti stanovanje in je dal že 50 din are. Ko ga je mož postave preiskal in ni našel ničesar pri njem. se je Bezovšek sam ponudil, da ga popelje na kraj, kjer ima spravljene svoje stvari. Na poti jta se je osvobodil stražnika in jo ucvrl v beg, kar je bilo znak, da ima na vesti precejšnje grehe. Na begu pa ni imel sreče, kakor oni dan vlomilec Starovasnik, ki je pobegnil iz veže l<amniškcga sodišča, kjer je podrl po tleh paznika in nato čez most dosege! gozd in zlato .svobodo. Bezovška so zajeli orožniki in pa stražnik, ki mu je sledil ter ga odvedli na orožniško postajo.
Tu so takoj po opisu spoznali, da so bile hlače, ki jih je nosil, last posetnika Janeza Podbrežnika iz Podveze v občini Lučah. Po dolgem izgovarjanju
pa je Bezovšek priznal, da je 14, junija o bslem dnevu vlomil v Podbrežnikovo hišo. Razbil je šipo na oknu in se splazil v sobo ter napravil revizijo v omari. Zabeležil je v svojo korist zlat poročni prstan, zlato verežico in ovratnico ter usodne hlače, ki so ga izdale. Poleg tega si je prilastil še jedila in 86 dinarjev. Prstan je koj proda! nekemu dalmatinskemu krošnjarju, ostalo pa shranil doma za boljše čase. S tem je pojasnjen vlom v Podvezi, za katerega so osumili nekega drugega.
Nevarni zlikovec je pred kamniškimi orožniki poslal zgovoren in je razkril tudi usodo tistih osmih jurčkov, ki jih je ukradel pred tremi leti. Na razpravi je sicer trdil, da jih je zapravil, zdaj pa pravi, da iih je sikril v steklenico, katero je zakopal v zemljo in io po prihodu iz zapora spet odkopal. Jurčki pa so hitro skopneli in moral je spel na kriva pota, da je prišel do denarja.
Pri posestniku Pustoslemšku na Črnivcu je vzel na posodo kolo z obljubo, da ga bo še isti dan vrnil. Najbrž pa si ga je hotel prisvojiti, ker ga je v Kamniku dal v popravilo, nato pa naročil, naj mu ga avtobus pripelje v Gornji grad.
Bezovšek se bo moral zdaj zagovarjati pred sodiščem, kjer bo prejel plačilo za vlom v Podvezi, poleg lega pa bo moral od«<>deti še preostalo kazen 9 mesecev. Morda bo preiskava spravila na dan še kakšne grehe, ki jih je zagrešil v kratkem času, odkar se je poslovil od zaporov. V Kamniku je bi! Bezovšek že 2 dni in se je medtem celo • enkrat peljal v Ljubljano. Bil je zelo čedno oblečen in je naradira! po trgu v usnjatem suknjiču. Pri sebi je hranil čopiče in barve in trdil, da je slikar.
Gospodarstvo
Mobilizacija Mestne hranilnice
Iz Belgrada smo dobili vest, da je Državna hipotekama banka dovolila ljubljanski mestni občini zaprošeno posojilo v znesku 30 milij. Din. Podrobnosti tega posojila (obrestna mera, amortizacijska doba itd.) šc niso znane, ker se mora z njimi podrobno baviti še občinski svet. Nadalje bo mestna občina razpisala tudi obligacijsko posojilo, katerega del bi lahko vpisniki plačali tudi z vlogami pri Mestni hranilnici in bi tako zopet prišla občina in po njej posredno Mestna hranilnica do gotovine, ki je zlasti potrebna zavodu.
Ljubljanska mestna občina ima znatne dolgove. Z novim posojilom se višina dolgov skoro ne bo izpremenila. Edino obrestna mera bo gotovo težja ter zahtevala večje zneske. Toda drugače ni mogoče v danih razmerah. Danes je potrebna gotovina za denarne zavode in v ta namen je treba tudi marsikaj žrtvovati. Posebno pa je v lo poklicana mestna občina ljubljanska, saj garantira z vso davčno močjo za Mestno hranilnico. Obnova poslovanja je mogoča, kot omenjeno, le z gotovino. Kasneje se bdo razmere gotovo izboljšale, tako da bo breme mnogo lažje in bo imela od likvidnosti Mestne hranilnice svojo korist ludi mestna občina posredno in neposredno, pomagano pa bo tudi vsemu gos|k)darstvu posebno v Ljubljani in mnogo si obetamo tudi od psiholoških učinkov /.opetne mobilizacije največje regulativne hranilnice, ki razpolaga še vedno z okoli 400 milij. vlog.
Ljubljanska mestna občina je dolgovala na koncu lota 1930 po izkazu finančnega ministra s podjetji vred 148.2 milij. ter so njeni dolgovi narasli do 31. marca 1936, torej v petih letih, na 189.9 milij., za katerih obrestovanje in amortizacijo je potrebnih nad 20.06 milij. Din letno. Velik del dolgov odpade na Mestno hranilnico.
V naslednjem podajamo nekaj bilančnih številk Mestne hranilnice ljubljanske za zadnja leta (vse v milijonih Din):
	vloge	obč. posojila
1930	450.2	77.34
1931	479.0	1 <13.37
1932	446.3	123.36
1933	424.6	120.6
1934	407.5	126.2
1935	392.7	123.3
Jesenski velesejem
Ljubljanski velesejem upravičeno lahko imenujemo zrcalo, ki sproti odraža vse naše gospodarske razmere in tut^i kulturna stremljenja predvsem s svojimi specialnimi razstavami. Tako bo tudi letos t. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. otvorjen Ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 13. septembra in pokazal v prvi vrsti veliko razstavo za propagando našega lesa iz vse države. Čeprav je tretjina naše države pokrita z gozdovi, dravske banovine pa skoraj polovica, ve'ndar smo sr> prave vrednosti našega lesa zavedli šele ob težkih posledicah gospodarske krize, predvsem pa, ko so se pričele izvajati sankajo, ki so ustavile naš izvoz lesa in s tem naš les razvrednotile do skrajnosti. Razstava, ki je njeno častno predsedstvo sprejel minister za šume in .rudnike Djuro Jankovič, bo dokazala, kako lahko mi sami uporabimo in predelamo tsvoj les doma, obenem nas bo pa opozorila, kako neekonomični smo bili dosedaj, ko smo les in polizdelke izvažali v inozemstvo, nato pa za drag denar kupovali iz našega lesa napravljene izdelke spet nazaj. V tesni zvezi s to veliko razstavo »Za naš les« je pa tudi Živalski park, kjer bo društvo ;/Noe« pokazalo vse živalstvo naših gozdov, vendar pa ne v tesnih kletkah, teniveč res popolnoma svobodne na velikih prostorih parka. Poleg vseh zveri in divjadi od medvedov, jelenov ter kozorogov bodo po parku šetale tudi vse manjše živali, v velikih vo-lierah se pa spreletavale vse ptice od ponosnih planinskih orlov dc drobnih in koristnih ptic pevk, a v 20 m dolgem bazenu bodo vodne ptice razkazovale svoje umetnije.
V štirih velikih paviljonih pa pripravlja razstavni odbor pod predsedstvom dvornega svetnika inž. Josipa Rustie impozantno državno razstavo »Za naš les':, kjer bomo v splošnem oddelku poučeni o statistiki o gozdovih vse države in lahko primerjali tudi domačo produkcijo ter uporabo in izvoz s tujimi državami. Prav nazorno bo II. oddelek razstave prikazal produkcijo lesa, drv, lubja, čreslovine, smole in tudi ostankov v gozdu, a v III. oddelku bodo videli uporabo drv, oglja in Ostankov. Ves veliki IV. oddelek je posvečen uporabi lesa v stavbarstvu, kjer bodo prepričljivo prikazane prednosti lesa kot stavbinskega gradiva, razen tega bomo pa videli seveda vse lesno gradivo, lesene konstrukcije in zveze ter konstruktivne elemente. Za vsakega poučni bodo načrti in modeli stanovanjskih hiš vseh vrst, predvsem pa malih eno in dvostanovanjskih hiš in vil, planinskih
i Iz tega pregleda je jasno razvidno, kako velik pomen imajo komunalna posojila za Mestno hranilnico in da bi se njen položaj bistveno izboljšal, če bi uspelo mobilizirati večji del teh ter jatev, kar se bo sedaj zgodilo, i Hranilnica jc na podlagi uredbe od 26. decembra 1932 začasno odredila izplačevanje vlog po posebni skali, katero je potrdilo tudi pristojno trgovinsko ministrstvo. Leta 1934 je hranilnica , zaprosila za petletni odlog plačil, i Zavod je dosedaj pridobil znatna nova sredstva v obliki novih vlog, katerih je bilo po njegovem poročilu za 1935 27.98 milij. Din, k temu pa je treba prišteti še 41.76 milij. dospelih, a ncdvig-njenih lestvičnih terjatev.
Doslej je najbolje uredila med samoupravnimi 1 zavodi svoje poslovanje zagrebška mestna hranilnica, ki je tudi dobila večje posojilo pri Drž. hip. banki ter je uredila del svojili vlog s pretvoritvijo v novo posojilo zagrebški občini. Zagrebška mest-, na hranilnica je danes zavod, ki se lahko postavi j z največjo likvidnostjo. Saj so pri njenih vlogah v znesku 434.2 milij. Din znašala gotovinska sredstva 145.8 milij, naložbo pri Narodni banki in Poštni hranilnici 11.9, blagajniški zapiski Narodne banke 35 in naložbe pri denarnih zavodih 0.7 milijona Din (vse [>o stanju s konca leta 1935). Tako , je prešla v popolnoma normalno poslovanje ter se ; je tudi odrekla zaščiti.
Poleg mobilizacije dela občinskega dolga Mestni hranilnici pa bo prišla hranilnica do likvidnih sredstev tudi še z razpisom obligacijskega posojila mestne občine, za katerega vpis se bodo lahko deloma |>orabila dobroimetja vlagateljev na knjižice in tekoče račune pri hranilnici, deloma pa plačalo v gotovini. Nadejati se je, da bodo Ljubljančani in njih gospodarske ustanove z veseljem pripomogle k tej akciji, ki stremi za mobilizacijo Mestne hranilnice, katera bo v korist vsem, zlasti še zaradi lega, ker bodo nove obligacije gotovo opremljene z raznimi bonitetami, ki jih bodo naredile dovolj privlačne; omenjamo samo n. pr. obrestno mero, ki bo višja kot je sedaj za vloge pri hranilnici. Vsekakor bodo v kratkem objavljene podrobnosti mobilizacijskega načrta, od katerega si obetamo znatne koristi tako za ljubljansko gospodarstvo kol za vse slovensko gospodarstvo.
j koč in hotelov, društvenih in higijenskih domov | in vseh drugih utilitarnih stavb. Posebno bogato ! bodo zastopane podeželske stavbe za kmetijstvo. ! enako pa tudi stavbe za gozdarstvo, naposled pa : industrijska in obrtna poslopja in naprave ter vodne zgradbe, zgradbe za zemeljska dela. niosto-. vi, ceste, pota in transportno naprave. V posebnem paviljonu bodo razstavljeni sloviti slovenski izdelki pohištvenega mizarstva in tudi stavbnega I mizarstva, poleg tega pa karoserije in vozovi, upognjeno pohištvo, šolske potrebščine, embalažno blago, furnirji, športno in telovadno orodje in tudi kiparski, rezbarski ter strugarski izdelki. Nadvse interesanten in poučen bo pa oddelek, kjer bomo ' spoznati vedno važnejšo in zmagovitejšo kemično industrijo. O vsem, kar moramo vedeti o postanku i lesa, nas bo ]>oučil botaničen uvod, poleg tega nam : bo pa razstava pokazala fizikalna svojstva in ke-i mično tehnologijo lesa. Prav nazorno se bomo lahko poučili, kako nastanejo iz lesa papir in raz-streljiva ter razni produkti oglarenja, videli bomo pa tudi uporabo lesa in oglja kot gonilno sredstvo. Splošno razumljivo bo prikazana industrija ter-pentina, čreslovine in barvil iz lesa, a razstava nas bo poučila tudi o sladkorenju lesa.
Stanje naših ktiringov
V dobi od 29. julija do 6. avgusta se je saldo v klirinškem prometu z Nemčijo povečal za 305.000 na 21,070.000 mark, nadalje se je povečal naš ; aktivni saldo v prometu z Bolgarijo za 80.000 na ' 211.000 Din.
Nasprotno pa izkazuje zopet zmanjšanje naš > aktivni saldo v Italiji za 439.000 lir na 39,601.000 lir, nadalje v prometu s Turčijo za 31.000 francoskih frankov na 1,120.000 frankov.
Vozne olajšave
za dnevničarje
Obči pravilnik o voznih olajšavah na državnih železnicah in ladjah v državni cksploaticiji ; od dne 4. julija 1936, SI. Nov. št. 156 priznava v 5. odst. čl. 8 ugodnost polovične vožnje tudi honorarnim usIužbcnccm, dnevničarjem Ln ostalemu pomožnemu osebju pod gotovimi pogoji (enoletna oziroma triletna služba), dalje da morajo taki uslužbenci, če sc hočejo okoristiti s to ugodnostjo, za vsak poedini primer predložili prošnjo, ki mora bili overjena po pristojnem oblastvu ali
ustanovi, da izpolnjujejo predpisane pogoje. V zve/.i s tem jc direkcija državnih železnic šc dovolila, da smejo navedene osebe z eno vlogo zaprositi tudi za izkaznice za'več voženj, ki jih nameravajo izvršiti v dobi treh mesecev.
Ker pa direkcija državnih železnic zahteva, da morajo lc osebe take vloge kolkovati s 5 Din, če gre za eno vožnjo oziroma s tolikokrat po 5 dinarjev, za kolikor voženj gre v dotični vlogi, opozarjamo, da so te vloge oproščene takse po lar post. 1. taks. zakona, ker prav za prav ne gre za nikako prošnjo, s katero hi sc od 'drž. oblasti zahtevala izvestna usluga, ampak zgolj za nekako formalno prijavo, ker ic pravica do ugodnosti polovične železniške ozir. parobrodne vožnje imenovanim usIužbcnccm žc priznana z določbami cit. pravilnika. Pa tudi ne glede na to so te vloge v smislu § 97 v zvezi s § 164 zakona o uradnikih oproščene takse. To stališče ie potrdila dravska finančna direkcija v Ljubljani s svojo rešitvijo št. 18.894 od 7. avgusta I. L
Izvoz pšenice
Združenje izvoznikov v Belgradu je objavilo izjavo, v kateri smatra, da je vloga Prizada v intervenciji na žitnem Irgu končana, ker so cene pšenice v inozemstvu višje kot so pa cene, ki so določene za odkup letošnjega pridelka.
Ministrstvo trgovine in industrije daje po uredbi o izvozu pšenice, ki dovoljuje izvoz pšenice v države, s katerimi nimamo prednostnih carin za našo pšenico, tudi zasebnikom dovoljenja za izvoz. Lani je dalo dovoljenj ministrstvo 7 tvrdkam za 102 vagona, letos pa je od 15. julija pa do 6. avgusta bilo izdanih doovljenj za izvoz že 70 interesentom za izvoz okoli 20.000 vagonov. Dovoljenja so doslej dobili producenti, zadruge in trgovci. Zadruge so dobile dovoljenj za 3000 vagonov (dve zvezi in 1 zadruga), dovoljenja za 1000 vagonov je dobila ludi velika izvozniška tvrdka.
Kakor pišejo belgrajski listi, bo Prizad kupoval pšenico po svetovnih cenah samo za pre-ferencijalne kontingente, torei 10.000 vag. za Češkoslovaško in 5000 vag. za Nemčijo. Ker po Češkoslovaška, letos nc potrebuje našega blaga, ga bo Prizad prodal za račun Češkoslovaške na inozemskih tržiščih. • *
Pristanišče Ploče. Obzor' z dno (i. t. m. se na uvodnem mestu bavi z raznimi državnimi in bano-vinskimi investicijami ter ugotavlja vrstni red, po katerem bi se morale te investicije vršili, da nc bi bilo večnih pritožb. Predvsem jo potreben natančen načrt. Na koncu govori o Inki Ploče. o kateri pravi, da je bolj potrebno dati denar za sedanja pristanišča na Jadranu, ne pa investirati 100 milij. Din za novo luko v kamenitem, pa tudi močvirnem predelu, Bolj je potrebnih 10 milijonov za očiščenje struge Neretve, da se tako pomaga Metkoviču. Pravi, da je tak projekt tipičen, kako se nc sme voditi gospodarska in investicijska politika, ker v milici nismo tako bogata država, da bi mogli na ljubo nekaterim interesentom vreči 60 milijonov v morje, ko se na drugi strani ne morejo zadovoljiti niti največje potrebe zaradi pomanjkanja raz|>olož-Ijivili sredstev.
Nova trgovinska pogodba s Francijo. Ker so ludi Francozi že zbrali potrebni materijal za nova pogajanja, ki naj bi povečala medsebojni promet, ie sedaj Francija predložila po vesteh iz Belgrada, da se že prihodnji mesec začno tozadevna pogajanja. Poučeni krogi pravijo, da so Francozi pripravili velike izpremembe za naše trgovinske odno-šaje.
Nova pogajanja z Anglijo, USA. Holnmli.io in Egiptom. Z ozirom na uvedbo uvozno kontrole iz neklirinških držav so sedaj načeloma predložile Anglija, USA, Holatidija in Egipt začetek pogajanj za dopolnitev obstoječih pogodb na kompenzacijskih načelih.
Kaj bo z Italijo. Iz Belgrada poročajo, da nam je Italija pripravljena dati za tretje četrtletje manjše kontingente za nekatere glavne predmete: živina, les, pšenica itd. Vendar pa bo Italija kupovala od nas samo na- kompenzacijski podlagi.
Borza
Dne 7. avgusta 1936.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.53—3.63, v Zagrebu je beležil 8.42-8.52, v Belgradu pa 8.3625 - 8 4625. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.90 - 29.60, v Belgradu 29 denar. Angleški funt jc ostal na ljubljanski borzi ncizpremenjen na 238—238.50, na zagrebški in belgrajski borzi je beležil 237.20— 238.80, Španska pezela je beležila v Zagrebu 6.20 -6.30, v Belgradu 6.20 blago.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.48 —13.68, na zagrebški borzi so beležili 13.1550— 13.3550, za ultimo avgusta 13.10-13.30, v belgradu 13.1130-13.3130. Italijanska lira je bila nude-na v Zagrebu po 316.
Za Hitro vožnjo
s maksimum sigurnostio in dolgotrajnostjo uporabljajte ojačeno gumo

A. GOREČ d. z o. z.
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 mark . .	.
Bruselj 100 belg . .	.
Curih 100 frankov .	.
London 1 funt . . .	,
Ne\vyork 100 dolarjev	.
Pariz 100 frankov . .	.
Praga 100 kron . .	. Curih. Belgrad 7,
. . . 2965.30— 2979.90 . . . 1753.48—1767.36 . . . 735.26— 740.32 . . . 1424.22—1431.29 . . . 218.80— 220.«! . . . 1333.22—4369.53 . . . 287.78— 289.22 . . . 180.33— 181.44 Pariz 20.20625, London 15.405, Ne\vyork 806.75, Bruselj 51.675, Milan 24.125, Amsterdam 208.275, Berlin 123.30, Dunaj 57, Stockohlm 79.45, Oslo 77.126, Kopenhagen 68.80, Praga 12.67, Varšava 57.60. Budimpešta 61. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hclsingfors 6.785, Buenons-Aires 0.8525.
Vrednostni pa ni rji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 82—84, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 362 -364, begluSke obveznice 66 -07, 8% Blerovo |>osojilo 83 K4, 7% Blerovo posojilo 73—74. 1% posojilo Drž. hip. banke 86—87.
Zagreb. Državni papirji: 7?,; invest. posojilo 83 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 364—366, 5% obr. za javna dela II. tr. 95 den., begluške obveznice 68.50 den., dnini, agrarji 65 den., 8% Blerovo posojilo 83 —84 . 7% Blerovo posojilo 73—73.50. 7% posojilo Drž. hip. banke 80 do 86.50, "% stal,, posojilo 83—84. — Delnice: Narodna banka 6200 den., Priv. agrarna banka 232 do 235, Trboveljska 130—135, Isis 32 den., Osi j. sladk .tov. 120 135, Dubrovačka 180 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 84.50 den., agrarji 48 -48.50, vojna škoda promptna 364.50 365.50 (365), begluške obveznice 68.75 do 69 : 68-68.50 (68.25). 7% Blerovo posojilo 73.50 do 73.75, 7% posojilo Drž, hip. banke 86.50—87.50, 7% stal), pos. 84 bi. — Delnice: Narodna banka 6300—6400, Priv. agrarna banka 232.50—283.50.
Žitni trg
Ljubljana. Koruza 1985, bč.. han. 100 101, prekmurska 113—114. činkvantin srem. 117 118.
' Oves slav. 120—122. — Ajda par. Ljubljana
| 130—135. — Rž 72 km 2% bar. 101 — 102. —
I Moka 0 bč., han. 210—215, št. 2 bč. 190—195, št. 5 bč. 170—175. — Otrobi debeli 105—110, drobni
■	85—88.
Novi Sad. Pšenica |>o borzni ceni ladja
■	Tisa bačka 129—130 Ostala pšenica po ceni Prizada. — Otrobi bč. 72—74, ban. 70—72, srem. 71—73. — Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Ječmen bč., srem. 63-fM ki, novi 87—90. — Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca neizprenienjena. Promet 46 vagonov.
Hmelj
»Slovenski hmeljar piše o stanju hmeljskih nasadov v Savinjski dolini:
Savinjska dolina. Pri ugodnem vremenu je rastlina večinoma odc.velela in prešla splošno v kobule. V zgodaj obrezanih nasadih, kjer se je deloma pojavilo predčasno cvetenje, bodo tudi kobule neeenakomerno doze rele in ho treba ponekod že prihodnji teden pričeti s pobiranjem. Splošno obiranje se bo predvidoma pričelo okoli 15. t. m. Računa se, da bo pridelek vsekakor manjši kakor lani in znašal le kakih 15.000 stotov, dočim je znašal lani nad 20.000. Ako bo vreme še nadalje ugodno, se obeta v vsakem oziru prvovrstni pridelek brezhibno gladko zelene harve. — 7.a zgodnji hmelj, ki ga je še nekaj v našem okolišu in ki je že dozorel, so plačuje 25 Din za kg.
Kulturni obzornik
„ Juri j Kozjak" v Stični
Za 800 letnico stiškega samostana in obletnico evharističnega kongresa je napisal Niko Kure t slavnostno fantovsko igro v dveh delih »Jurij Kozjak«. Za boljše umevanje igre podajamo njen potek. Igra se bo vršila na vzvišenem odru na zunanjem samostanskem dvorišču.
Glasnik govori najprej prolog, ki v njem pokaže pomen igre:
Glavno je, da bi spoznali,
kako še Turek tistega nc izrujc,
kar tnali in duhovnik vsadita v mlado srce.
Sledi prvi del igre. Prva slika (Slovo) kaže odhod viteza Marka Kozjaka na boj proti Vitovcu pred Celje. Svojega sinčka Jurija priporoči belini menihom. — Druga slika (Izdajstvo) prikazuje izdajstvo Markovega brata Petra, ki maščevanja željnemu ciganu Saniolu pove, kje se nahaja Markov sin ,Juri j. — V tretji sliki (Ugrabljenje) se pojavita p. Bernard, ki vodi vzgojo malega Jurija, in Jurij sam; napadeta ju Smolova pomagača in Jurija od-neseta. — V četrti sliki (Kupčija) se izkažejo nameni viteza Petra, ki h lin i opatu žalost. Romarska procesija se bliža stiški cerkvi pod vodstvom romarskega >vojvode«. — Peta slika (Vrnitev) nam pokaže vrnitev viteza Marka izpod Celja. Ko izve za nesrečo, sklene ostati v samostanu. Imetje izroči bratu Petru, ki Je mu srčne želje tako izpolnijo.
S'tem je prvi del končan. Glisnik pove, da je preteklo za tem osemnajst let in da si je nenadoma pojavil Turek v naših krajih. V Sesti sliki (Razodetje) stražijo samostanski hlapci obzidje, zajamejo pii cigana Samola, ki razodene vitezu Marku, sedanjemu bratu Martinu, kaj se je zgodilo z njegovim sinom Jurijem, ki je bil prodan na Turško in jo
zdaj janičar; izdal ga je pa Markov brat Peter. Ob tej novici se Marko zgrudi. Tedaj pa tudi prijezdi sel, ki oznani zmago nad Turki. — V sedmi sliki (Napad) odidejo verniki v zahvalo za zmago nad Turki v procesiji na Muljavo, z njimi skoraj vsi menihi z opatom na čelu. Vest je bila lažniva. Procesijo so Turki napadli. Vprav, ko se srečata Marko in Peter za obračun, prispe novica o tem v samostan. Peter zbeži, Marko prevzame poveljstvo in pripravi vse za obrambo. Turki napadejo obzidje. — Osma slika (Rešitev) prikazuje premor za obzidjem. Skozi tajni vhod se je priplazil Samol: novico ve, da je Jurij poveljnik janičarjev. — Deveta slika (Spoznanje) kaže priprave, da samostan-ci zbeže skozi rov. Isti vhod pa so spazili Turki. Vodi jih Jurij. Samostanski ga zajamejo. Nikogar ne spozna. Ob pogledu na oltar z Žalostno Marijo pa se mu vrne spomin.. Na obzidju se odreče Turkom, ki nato v neredu zbeže. — V deseti sliki (Plačilo) se vrača opat s Kozjaka, kjer je našel zavetje, in prinaša novico, da se je Peter sodil sam. Kozja-ška rodbina se v splošnem vesel ju vrača na Kozjak. Po nagovoru opatovem vse zapoje Hvala večnemu Bogu«.
Pri igri sodeluje velikanski aparat sodelavcev s konji itd. Razsvetljavo l>odo osj<rbeli veliki reflektorji. Režijo vodita p. Ambrozij Brenči 6 in
šentviški kaplan g. Janko P r e ž e I j.
★
Študij primerjalne književnosti. Letos smo dobili na knjižnem irgu Sušnikov »Pregled svetovne literature«, ki je plod takšnega študija. Na naših univerzah so prod nekaj leti mnogo gojili znanost primerjalne književnosti. Sprožil je to univerzitetni profesor Popovič iz Belgrada. V jezikovnih skupinah filozofske fakultete je primerjalna književnost zavzemala mesto stran.-!-ega predmeta. Iz praktičnih razlogov profesorskih kandidatov so to
vedno bolj opušča. Primerjalna književnost kot znanost pa se vse bolj širi in služi globokemu medsebojnemu spoznavanju kfcttur vseh narodov. Te dni zopet vidim po izložbah znamenito zbirko svetovne lirike od začetkov do danes »Najlepšo pesmi svetovne književnosti«, ki jo je uredil pred tremi leti Ludvvig Goldschcidcr in ki je izšla v založbi Phaiden. O knjigi je bilo že govora, a da-es storimo to v drugi zvezi. Zbirka si je postavila za načelo besede Riharda Wagnerja: Nemec noče le strmeti nad .tujim kot takim, kot samo tujini, teniveč ga hoče «nemškb razumeti. On pre-pesnuje tujo pesem na nemško.« To -rnemško pesniško delo* je torej prerez skozi liriko vseh tujih književnosti iz štirih tisočletij: nemško pesniško deio pa se imenuje zato, ker so v zbirki samo prevodi, ki pomenijo novo pesniško ustvaritev. V dostavku se zbiratelj prav po nemško hvali, da ni naroda razen nemškega, čigar najboljši pesniki bi porabili toliko stvariteliske sile, da z najboljšim iz vseh tujih pesnitev obogatijo lastni Parnas. Prisvojili so si biblijo, Homerja, Shakespearja, lla-fisa. Buddlio in vsakokrat jc kaj takega pomenilo kulturni preokret. Usoda naroda je bila odvisna od tega, kako so se posrečili taki prevodi, pomenilo je to več, kakor samo književnost ali celo znanost. Tako imajo Nemci zares svojo biblijo, svo-jega Homerja, svojega Shakespearja. Če so pesniki kdaj pozneje znova poizkušali prevajali Homerja i. dr., ni hil to nov prevod, ampak novo oblikovanje lastne kulture. — Pri Slovencih bo treba misliti na takšno zbirko del iz svetovne literature, ki smo jih bolj ali manj srečno ponašili. V Sušnikovi knjigi je to že nakazano. Zbirka hi postala pravi priročnik za študenta, inteligenla sploh. Biblijo imamo, Shakespearja skoraj in še marsikaj, ostalo pa še bo. Zato ne .smemo lako črno gledali na našo prevodno književnost in na dobe. v katerih ono prednjnči izvirni, kakor to beremo vsepovsod danes. Prevodna književnost ve- j likih umetnin vrši prav enako kullurno-vzgojno-
narodnostno nalogo, kakor izvirna. Za kulturno vidimo primer v Ooldscheiderjevem delu, vzgojno, ker oploja vsebinsko in oblikovno domače stvaritelje in narodnostno, ker bomo z drugimi narodi enako ponosni rekli, da prav za prav moremo vso svetovno književnost brati v svojem maternein jeziku.
Ocene slovenskih knjig v nmdjnrski reviji. V najnovejši številki, t. j. 4. zvezku 111. letnika revije Vasi szemle, ki jo urejuje dr. Pavel Avgust in izhaja v Szombathelu, so izšla izpod njegovega peresa poročila o knjigi dr. Schneeweisa Grundriss des Volksglaubens und Volkshrauchs der Serbo-kroaten, ki je izšla lani v Mohorjevi družbi, dalje o Novakovem Izboru prekmurske književnosti, prav tako iz Moliorjeve založbe, in o Steletovi jiiijigi Umetnost zapadne Evrope iz založbe Jugoslovanske knjigarne.
Stomatološki vestnik štev. 7 (Zagreb) objavlja tudi za nestrokovnjake zanimive in poučne razprave o »zlomu čeljusti v vojski in v mirnem času« (dr. Vaclav Jellinek), ki jo krasijo številne slike, ki pripovedujejo, kako jc ustna kirurgija napredovala v zadnjih letih. Veseli moramo biti tudi razprave o zobni bolezni »paradentozi«, ki danes najbolj divja med ljudmi in ki jo znanstveno proučil mladi ljubljanski zobni znanstvenik dr. .luraj Kallaj.
Zdravje, zdravstveno poljudni list, štev. 4, Ljubljana. Tudi la zvezek je, kakor vedno, poln poljudno napisanih zdravstvenih nasvetov, kot Hi-gijena poleti«, »Boj tuberkulozi«, »Rečne kopeli«, »Nenadna smrt pri kopanju«, »Prednosti veslanja«. Zelo poučni so tudi »podatki o zdravniških pregledih Jijašlva v šolskem letu 1935-36«, ki si jih naj ogledajo posebno naši starši.
»Olimpijski spomini« ustanovitelja in dosmrtnega častnega predsednika olimpijskih iger, barona Pierre de fontiBrlj»H, Izhajajo sedaj v nemškem jeziku. Ti uieinoHri popisujejo zgodovino olimpijskih iger od njihovih početkuv.
9«anske vojne- Zdi so, da so se fronte španske meščanske vojne precej ohladile. Pred Madridom ieTiiak) živahnih bojev; stoje in čakajo. Na sliki je marksistična milica, ki koplje strelske jarke ^	-	tik pred Madridom.
Živali, ki izumiralo
Okrog 1. 1840 je znastveni svet poznal 73.600 živalskih vrst, a čez 40 let je število naraslo na 300.000 vrst. Vendar je kakih 200.000 različnih živalskih vrst, ki izumirajo ali so že izumrle. — Sredi take žaloigre je mogočni
kozorog,
ki je izginil v dobi naših očetov in dedov. Kozorog je najmogočnejša in najplemenitejša žival naših Alp, ki ima do meter visoko, lepo zakrivljeno rogovje. V kamniti dobi in v dobi severnih jelenov je živel po vsej Švici in po vseh alpskih deželah. Zdaj živi le še kakih 300 potomcev te mogočne živali po posebnih živalskih parkih, zlasti v Penin-skih Alpah.
Drugi orjak, ki je zapisan smrti, je bizon.
Ta izraziti zastopnik pradavne goveje živine, ki je skoraj 2 m visok in do 16 stotov težak, je živel nekoč po vsej Evropi. Še okrog leta 1000 je po tedanjih nemških pragozdovih živelo na stotine čred bizonov. Še pred svetovno vojno so redili bizone na bjaloviški pušči, v nekdanji zahodni ruski guberniji Grodno. V današnjih dneh je še nekaj bizonskih gojišč v tako zvani Schorfheide v Nemčiji, a to so le poedini »zastopniki za muzeje«. Tudi ameriški bivol, buffalo, ki jih je bilo nekoč na milijone v Severni Ameriki, je dandanašnji skoraj izumrl.
Tudi naš
planinski orel
le še životari.
Ruska vidra in sobol, navadna vidra in kuna
so tem dragocenejši, čim manj jih je. V Sibiriji, na Aljaski in v Kanadi je ruska vidra še precej številna, a v evropski Rusiji je že tako izumrla, da so jo morali, ko pri nas kuno zlatico, posebej zaščititi. Pod takim varstvom živi že več desetletij ruski sobol (dragoceno krzno — sobolovina!), kar pa ne zaleže, da ne bi sobol popolnoma izumrl.
Ista usoda grozi
bobru,
od katerega imamo le še eno vrsto. Živeč v naselbinah, gradi mogočne stavbe, ki trajajo po več stoletij, tako zvana »bobrova mesta«. V Nemčiji živi le še ob Labi in njenih dotokih, seveda je že dolgo skrbno zavarovan.
Isto varstvo uživa
los,
ki so ga razne kužne bolezni že skoraj iztrebile. Dobiti ga je še po nekaterih gozdovih in barjih pri Tilsitu v vzodni Prusiji. V Livlandiji in Kur-ski je ruska revolucija popolnoma uničila lose.
Medved
je iz Nemčije že prej izginil. Poslednjega so ubili pred 100 leti v francoskih Alpah. Precej je pa še medvedov po naši Notranjski, tudi po Gorenjski in Dolenjski, veliko jih je po Bosni in v karpatskih deželah. Vendar je tudi medved zapisan smrti, če pomislimo, da jih je bila včasih vsa Evropa polna.
Dolgo časa se je v srednji Evropi ohranil
ris.
V Nemčiji ga ni več, zadnji je padel 1. 1872 na Bavarskem. Po ruskih gozdovih in po Karpatih ga je še dobiti, a pri nas v Sloveniji, kjer so risi še do pred 50 leti kar močno gospodarili (»Gledaš ko ris!) je že skoraj izumrl.
Tudi srednjeevropski ptičji zarod peša bolj in bolj. Razni orli, postolke, sove, žolne, jastrebi — teh je vedno manj videti. Žerjavi so že tako redki, da jih morajo posebej čuvati. Saj je tudi slavčkov vedno manj; v Nemčiji jih že kar štejejo po poedinih parčkih.
Čeprav se razna društva trudijo, da bi s posebnim varstvom ohranila pri življenju živali, ki jih je vedno manj, vendar ne bodo vsi predpisi dosti zalegli in Evropa leto za letom izgublja živali, ki so še pred 100 leti bivale v naših gozdovih.
Iz Barcelone:
Vse cerkve in samostane so požgali
Žrtve španskega marksizma: Nemški parnik je v Bayouneu izkrcal mnogo nemških prebivalcev iz
Španije, k.i so jih ranili komunisti.
Novinarji v Kielu, kjer delajo posnetke za poročila svojih listov.
Nemci in grška Olimpija
razmršenih las in z noži v rokah, so planili na vojake in čez nekaj minut je bila pot v samostan, čez trupla redarjev in vojakov, prosta. Pater de Lunas, ki je najimenitnejši barcelonski pridigar, je s povzdignjenimi rokami rotil razbesnele po-divjance, naj odstopijo. Udarec s sekiro — in bil je mrtev. Njemu je sledilo v smrt 28 patrov Kar-melitov in lajikov. Cez pol ure je že gorel samostan s cerkvijo. Tisto (»poldne je bilo v Barceloni več ko tisoč ljudi umorjenih.
Vse cerkve in samostane so zažgali.
V	prihodnjih dneh je zgorelo vseh 177 barcelonskih cerkva. Vse samostane so izropali ali vpe-pelili. Duhovniki in redovnice so morali beračiti od hiše do hiše v posvetni obleki, saj je duhovniška ali redovniška obleka bila isto ko smrt. Stražniki in razni varnostni odbori so bili spričo ljudske besnosti brez moči. Sama sem bila priča, ko so nekoga ubili le zato, ker je imel sveto podobico pri sebi. Spočetka so morili kar tjavendan, kasneje pa so hodile posamezne skupine od hiše do hiše, in kjer so našli kako svetinjico ali sicer kaj pobožnega, so ga na mestu ustrelili.
Tolpa je vdrla tudi v bolnišnice samostana Sacre-Coeur in pri usmiljenkah, odprli so krste in razpostavili okostnjake za strašilo po ulicah. Prav tako kakor duhovniške osebe, so pa morili tudi gospodo in zlasti plemstvo. Na tisoče so jih pobili in na tisoče jih je moralo pobegniti v inozemstvo.
Beg z italijansko lad.jo.
V	nedeljo je bil pristal neki laški parnik, da sprejme 1500 beguncev raznih jezikov na krov, med njimi sem bila tudi jaz. Čudili se boste, kako je mogla laška ladja kar tako v Barcelono, da sprejme v varstvo — ne le inozemce, marveč tudi Špance? — A ta parnik so spremljale tri italijanske križarke! Iz Barcelone smo odpluli v Genovo, od tu pa z vlakom v razne kraje. V teh dneh pri-pluje spet parnik v Genovo; pričakovati je, da bo vendar večina ogroženih na ta način utekla španskim grozotam.«
Če hočete vedeti...
Za influenco so mačke izmed vseh živali najbolj dovzetne.
Prve zlate ribice so v 17. stoletju iz Kitajskega prinesli v Evropo.
Pravijo, da imajo najokusnejše meso na svetu — ovce s Falklandskih otokov.
Molekuli mehurčka iz milnice so še v notranjosti mehurčkove kožice, pa čeprav je kožica tenka samo 1 milijotinko milimetra!
Stari, antični svet, ni še poznal našega sla-nika.
Morska jegulja more biti tudi do 3 m dolga in 50 kg težka.
Polževi vrtovi v vasi Gutenstein pri Sigma-ringu imajo 3 do 4 milijone polžev.
Neka indijska vrsta ptičev ima to posebnost, da si okrog gnezda nabode kresnice in je talio gnezdo razsvetljeno.
Dve sto milijonov šivank porabimo na svetu vsak dan.
Prvo pošto je ustanovil perzijski kralj Cir, ki je s posebnimi postajami zvezal province svojega kraljestva.
Golobe-pismonoše je imel že Viljem iz Ora-I nije 1. 1574; prenašali so mu vojna poročila.
Že 150 let se Nemci zanimajo za davno Olim- i pijo. Že začetnik starinoslovja, Winckelmann, je spočel zamisel o izkopaninah v Olimpiji. Čez 100 let nato je jezikoslovec klasičnih jezikov, Ernst 1 Curtius, prevzel v letih 1875 do 1881 vodstvo pri kopanju stare Olimpije. Tu so Nemci izkopali slavne grške kipe, ki so jih pa pustili v Grčiji. V našo dobo so dvignili iz debelih plasti zemlje in gramoza: Peonijevo Niko, Praksiteljevo Hermo, skulp-ture Zeusovega templja in več bronastih soh. Vse so dali postaviti v Olimpijski muzej, ki je na istem mestu, kjer je bila starodavna Olimpija.
Curtius in njegovi sodelavci so morali pred
60 leti najprej odstraniti 6 m debelo plast peska in kamenja, da so dosegli okoliš templja. Izkopali so svetovnoslavno Altis, Zeusov tempelj; dalje tempelj Here, Filipejon in Pritanejon. Pod zemljo pa je še hipodrom, gimnazija in šola za borbe. — Nad vsem neizmernim obsegom gimnazije so še zmeraj pašniki in nad stadijonom je za meter zemlje.
Nemci bodo iznova začeli odkrivati grške spomenike. Zlasti bodo razkrili tempelj Here, čigar stebrišče se je v davnini podrlo zaradi potresa, tako da ležijo kamniti skladi po travi, ko novci, ki se raztresejo iz zvitka.
Olimpijski skok s palico Američana Graberja.
8© Idtta
V torek 8. avgusta 1876.
Hrvatska pa Jugoslovani.
Nekdaj so bili Hrvatje podslomba jugoslovanske ideje. Zagreb imeli so za središče, okoli kte-rega naj se Jugoslovani zbirajo. A kaj nam kaže danes pogled na Hrvatsko? Hrvatje imajo svojo narodno vlado, svoj sabor. In kaj dela ta vlada, ta sabor? Ne vesta druzega posla, ko vklanjati se pred Madjari; med tem, ko teče jugoslovanska kri tik hrvatskih mej, posvetuje se sabor o čisto malovažnih rečeh! Taka apatija, tak dremež, taka neiskrenost je zares že sramota! Zastonj skušata Makanec in Folnegovič osokoliti duhove; narodno(?) vlado in narodne(?) poslance navdaja strah pred Madjari, in morda tudi nekoliko zavistna mržnja do Srbov..." Združenje Dalmacije s Hrvatsko je reč, ki se bo izvršila, Bog ve, ke-daj, ali pa nikoli; saj še granice ne morejo osvojiti. Kaj pa hoče potem mala Hrvatska? Na ktero moč oprta si hoče pomoči, ako se stavlja zdaj na zgolj hrvalsko stališče? Životarila bo bedno in siromašno od milosti madjarske, kakor dosedaj, če jej ne pomorejo tisti Srbi, na ktere so bili Hrvatje vodno navajeni čez ramo gledali. Nam so Hrvatje in Srbi enako ljubljeni bratje, in ne bo nam v malo škodo, ako Hrvatska propade, ker se nimamo pote na koga naslanjati; žalibog, da je Hrvatska sedaj na ravno najbolji poti, ki pelje v propad in zgubo vsega političnega vpliva. Zalo se ne moremo zdržati, da ne bi izrekli svojega obžalovanja nad čudnim vedenjem hrvatske narodne stranke. Motite se bratje, ako mislite, da bo Avstrija za vas posredovala ter vam Bosno v naročje položila. Ako si Avstrija Bosno osvoji brez vas, je bo tudi vredila brez vas, za to bodo že skrbeli Madjari in Nemci, da se vaša moč ne bo povekšala; naj Srbi zmagajo ali ne zmagajo, politični vpliv Hrvatske je vničen, ako še o pravem času ne povzdigne svojega glasu za turške Slovane.
Častni doktorji harvardske univerze.
Rektorat univerze Cambridge poroča, da bo za 300 letnico harvardske univerze v Massachusettu imenovanih več častnih doktorjev raznih držav. In sicer bo dobilo to čast 14 Američanov, 12 Angležev, 10 Nemcev, 6 Francozov, 5 Švicarjev, 3 Italijani in po dva Japonca, Danca, Škota in Šveda, in po 1 Holandec, Argentinec, Kanadčan, Norvežan, Čeh, Avstrijec, Kitajec in Avstralec.
Škotska. »Jezus, otroka si zamenjal!« »Prava reč! Je pa zato ta voziček dosti lepši.«
SLAVOSPEVI NARODOV.
K temu članku v »Slovencu« z dne 4. t. m. pripomiiinjamo, da sc nam jc vrinila neljuba pomota, češ, da je češiko himno uglasbil Argcnlinecl — Popravljamo, da jc besedilo za češko himno napisal Ceh losef Kajetan Tyl, uglasbil pa jo je njegov tovariš, František Škroup.
(Iz pogovora m. Marije iz samostana sv. Terezije v Barceloni.)
»Vprašate me, kaj sem doživela v teh strašnih dneh? Povem vam le eno: to so bili najstrašnejši dnevi mojega življenja! Še zdaj ne morem verjeti, da je bilo to vse res. Bili so dnevi, ko je bilo vse ena sama morija, grozota in rop, dnevi, kakršnih si ne more izmisliti najhujša domišljija.
Dne 19. julija je izbruhnila revolucija v Barceloni. Vse mesto je vzkipelo. Druhal je zagospo-darila po cestah. Na tisoče in tisoče je bilo divjih ljudi, razcefranih žensk in polno inozemcev, ki so zagatili vse ulice in kričaje psovali vse, kar ni spadalo k njim. Že v prvih dneh so padli kot žrtve teh tolp duhovniki, samostani in plemiči.
V četrtek, 23. julija, je bil usodni dan Barcelone. — Slučajno se je razvedelo, da je general Mola premagal vladne čete. Že vse dopoldne so bile tolpe popolnoma razdivjane. Z letaki, pozivi, govori in vsakovrstnimi sumničenji so ščuvali ljudstvo. Krog poldne je nenadoma zagrmel strel; zdi se mi, da pred samostanom bosih Karmelitov. »Iz samostana streljajo!« so zakričali na ulici. — ln že je množica navalila na samostan in cerkev. Guardia civile, mestni redarji in redne čete — slučajno je bil polk pehote blizu samostana — so skušali razgnati ljudstvo in varovati menihe. A vse je bilo zaman. Tolpa, ki so jo tvorili nezreli bosi fanlalini, oboroženi s karabinkami, in ženske,

V BERLINU
kola;ne pobarajo Finci isi FJzmci
Berlin, 7. avgusta.
Zaniman:e za olimpijske igre narašča iz dneva v dan. Prostori, v katerih se odigravajo posamezni deli olimpijskih iger, ne morejo sprejemati vseh gledalcev. Tisoči se morajo vračati, ker ne dobijo prostora. Tudi danos, v petek, je bila udeležba rekordna. Vsi sedeži v stadionu so bili zasedeni, ravno tako pa je bil zaseden tudi vsak kvad-alni centimeter stojišča. K tej rekordni udeležbi je vsekakor pripomoglo krasno vreme.
Ob lepem vremenu, ki se je — kakor kaže — končno ustalilo, so se danes nadaljevale olimpijske borbe.. Današnji (petkov) program je bil izredno obširen: ob 9 se jc začelo streljanje (pištole za tarče), istočasno pa sabljanje za moštvo; ob pol desetih je bil stari za jadranje, ob 10 pa so sc začele lahkoatletske i.kme za deseioboj (tek na 100 m in skok v daljavo). Istočasno z liihkoattetskimi tekmami so se začele tudi tekme v rokoborbi, in siccr v grško-rimskem stilu (izločilne tekme). Ob pol 1 popoldne jc bil v olimpijskem stadionu start k olimpijski štafeti na Grii-nau, ob 2 so bile končne tekme v polo-igrah, ob 3 pa so se zopet nadaljevale lahkoatletske tekme (400 m medteki ter desetoboj, in sicer suvanje krogle), ob 15.15 finale na 5G00 ni, ob 16 skok v višino za desetoboj, ob 17.45 le,k na 400 metrov za desetoboj. Ob 18 so Čchoslovaki predvajali telovadbo, istočasno so sc začele kolesarske tekme, uro kasneje pa so se nadaljevale izločilne borbe v rokoborki. Medlem so sc ves čas popoldne nadaljevale tudu tekme v veslanju, nogo-in roko-metu.
Rokoborbe
V	rokoborbah jc od naših tekmovalcev uspelo edinu Kišu, da sc je plasiral za nadaljnja tekmovanja. K.iš, nastopa v srednji Kategoriji. Za nadaljnji placement um je pripomogla zmaga'nad Čehoslovakom Pribilom, katerega jc premagal v 14 min. 25 sck. Dvoboj jc bil zelo zanimiv, ker sta bila nasprotnika nekako enaka. Naš K.iš ie-ponovno poskušal zgrabiti nasprotnika v dvojnem nelsonu, kar se mu je končno tudi posrečilo. Položil je Pribila v dvojnem nelsonu potem, ko ga je prei šc nekaj časa krčevito držal in ga zmučil, ko sc mu je izvijal.
V	perolatrki kategoriji zastopa naše barve Scstak. Boril se je proli Čchoslovaku lamsemi. Borba jc bila izredno huda, ker sta bila nasprotnika po močeh še boli izenačena, kakor Kiš in Pribil. Ko jc bila borba končana, nismo vedeli, kdo jc prav za prav zmagal. Končno je žirija prisodila zmago Čchoslovaku, in sicer po točkah. Dobil pa je eno točko tudi naš Sesta.k, ker ni izgubil po tušu. Zato pa je Totli — kakor smo že poročali — izgubil včeraj proti Dancu 0:3 ter ostal brez točke.
V	polsrednji kategoriji je nastopil za Jugoslavijo Fiseher. Njegov nasprotnik je bil švedski prvak polsrednje kategorije Sclvwendburg. Dasi smo naprej pričakovali, da Fiseher proti švedskemu mojstru no ,ho nvogcl ničesar opraviti, sc jc Fiseher držal zelo dobro. Kljub vsem naporom sc jc Švedu posrečilo šefe v-14 min. in. 41 sek. premagati Fischerja, ki jc žel buren aplavz.
Naš predstavnik v težki kategoriji, Nagy, ic imel za nasprotnika drugoplnsiranca v prvenstvu Fivropo, Nemca Homfischerja. Dasii se je Nagy dobro branil, jc podlegel hitremu in vseskozi odličnemu Nemcu žc v 3 min. 53 sck. V začetku jc bil prav za prav Nagy taktično nekako v premoči, toda Ncmec ga ic v odločilnem trenutku z nenavadnim gibom od struni sunkoma položil. Preden sc jc Nagv zavedel, jc žc imel lopaiice ob llch.
Modemi peSoboi
Danes je bil zaključen modemi pcioboj s sledečimi skupnimi rezultati:
1.	Nemce GoUhard Ilandrick 31.5 točk
2.	Američan Leonard 39.5 točk
3.	Italijan Abba 45.5 točk
4.	Šved Thofcld 47 točik
5.	Madjar Orban 55 ločk
6.	Nemec Lcmp 67.5 točk.
Floret
V	tekmovanjih posameznikov v Horetii je zmagal Italijan Gandini s 7 zmagami (on je menda najvišji tekmovalec na olimpijskih igrah; meri namreč nad 2 metra). Drugi je Francoz Lagardcur s 6 zmagami, 3 Italijan Rrodino s 4 zmagami, 4. Nemec Casm.ir z 4 zmagami, 5. Italijan Gla-ragna s 3 zmagami in 6. Bclgijec Broux.
Po!finoIe v teku na 400 m
V	polfimalnem toku na 400 in so bili tekmovalci razdeljeni v dve skupini. V obeli skupinah sta zmagala Amerikanca. Rezullati so ti-le:
I.	skupina: I. Williams (USA) 47.2; 2. Roberts (Anglija) 48; 3. Loaring (Kanada) 48.1.
II.	skupina: 1. Luwalles (USA) 47.1; 2. Brown (Anglija) 47.3; 3. Fritz (Kanada) 47.4.
V	finale so sc torej plasirali dva Kanadčana, dva Angleža in dva Amcrikancu.
Jadran'e
Od vseh disciplin jadranja, ki so bilo danes na programu, riaS ie najbolj zanimala borba olimpijskih jol. Tu ic namreč nastopil tudi noš Baai-man. Tekmoval ic v skupini z 25 tekmovalcev, meri katerimi se ic preril na lO.mesto. Tekmovali so no progi 10 km. Baiimati sc jc vse od začetka do konca držal odlično. Upoštevati moramo, da jo bil v borbi s svetovnimi kapacitetami. Njegov rezultat je samo za 5 min. slabši od najboljšega časa, ki jc bil danes postavljen na tej progi. Glede nadaljnjih prognoz ne moremo glede Bau-niana reči nič ne na eno nc na drugo stran. Tekmovalci so namreč zelo izenačeni in je torej prav lahko mogoče oboje: da doseže nadaljnje uspehe ali pa, da sC nc bo mogel več posebno uveljaviti. V skupini, kjer jc tekmoval, so ostale za njim še sledeče narodnosti: Madjarska, Kanada, Urugvaj, Švica, Finska, Švedska, Japonsko, Norveško, Poljska, Turčija, Belgija, Češkoslovaška, Brazilija iai Italija. Po tem vrstnem rodu sc vidi, da spada naš Bauman res v mednarodno konkurenco.
Čc upoštevamo vse dosedanje uspehe, ki so bili doseženi v tekmovanju olimpijskih jol, dobimo sledeči vrstni red:
1. Anglež Scott, 2. Nizozemec Tagehelland, 3. Nemce Orogmann. Naš Bauman jc v tej tabeli na 15. mcshi z istim časom, kakor ga imajo ila-lijanski lolunovalci.
Naši kolesarji
Sinoči eo se začele ob 6. kolesarske tekme na 1000 metrov posameznikov in 4000 metrov za moštva. Danes, v petek ob 6. pa se obe disciplini nadaljujeta. V soboto ob 6. je tekma na 10.000 metrov, v ponedeljek pa se začne ob 8. uri s stoječim startom tekma v glavni kolesarski panogi, to je v cestni dirki na 100 kilometrov. Za te kolesarske tekme je prijavljenih 32 narodnosti, med njimi tudi naša država in je naša reprezentanca že prispela v Berlin, kjer je nastanjena obenem z ostalim moštvom v olimpijski vasi. S kolesarji je prijel v Beri in tudi predsednik kolesarske zveze Mihano-vič. Tekmovalci so z vsem zelo zadovoljni, posebno s hrano. Doslej so imeli že več treningov, na katerih se je najboljše izkazal Proscn^k, v katerem imamo našega najboljšega cestnega dirkača. Ne zaostaja pa mnogo Pokupec, Valant in Gart-ner. Nista pa vzdržala določenega tempa Faning»r in Ivkovič, ki bosta zaradi tega odpadla od tekmo-van-a. Gori omenjena trojica z eno rezervo bo šla na 100 kilometrov. V iej d rki sme n-mreč vsaka država tekmovati .samo s štintrM vezali. Konkurenca bo seveda izredno huda, kljub tt.-t.-i pa upamo, da se bo Proscnik plasiral — če nc jo kakšlie posebne ne.sreče — vsni na koncu prve polovice. Di-nes, v petek so imeli naši ko'es.ir.3l:i dirkači zadnji trening. Do poncde'jka bodo počivali.
Olmmfshi desetoboj
Med najbolj zanimiva današnja tekmovanja ic spadal gotovo olimpijski deseioboj, ki se jc začel ob 10 dopoldne. Udeležuje sc ga 28 mož, ki morajo pokazati svoje sposobnosli kar v 10 disciplinah: teki na 100, 400 in 1500 m, skoki v višino, daljavo in ob palici, suvanje krogle, metanje diska in kopja in tek čez zapreke 110 m. Vse te discipline se ocenjujejo po točkah, ki se nato seštejejo. Kdor si zbore največje število točk, je zmagovalcc. V teh tekmovanjih jc dosegel danes najboljše uspehe v skakanju v df.ljavo Američani Clark, ki je skočil 762 cm in s leni dobil 977 ločk Za njim jc Parker (USA) z znamko 7.35 m in z 899 točkami. Svetovni rekorder G!enn Morris (USA) je skočil 6.97 in dobil 796 ločk. Če upoštevamo vse dosedaj izvedene discipline deseto-boja, pridemo do sledeče tabele:
1. Clark (USA) 1849 točk, 2. Parker (11S M 1634, 3. GIcnn (USA) 1610, 4. Giihl (Švica) 1579 5. PJawczek (Poljska) 1522, 6. Hubcr (Nemč.ju) 1485 točk.
Svečanosti v Grcrnzu
Danes ob 12.50 so prinesli v Griinau pri Berlinu olimpijsko baklo, ki so jo zažgali s posebio | ceremonijo. Ceremonij so sc udeležili vsi berlinski klubi. Dr. von Halt jc imel velik nagovor v | imenu organizacijskega odbora olimpijskih iger i in je poudaril simbolizem olimpijskega plamena, j ki je spremljal vse olimpijske' športne dogodke.
Finale na 5000 m
V	tej disciplini je Imel svet zopet priliko, dn se prepriča o domeni Finske v tekih na doluc prege. V današnjem teku na 50C0 in so si finski atleti priborili zlato in srebrno kolajno in več drugih zanimivih mest. Prvo mesto jc zasedel IToečkert, drugo pa Lchtinen, tretje mesto z bronasto kolajno pa so dobili Švedi z Johnssonom. Finec Hocckert jc postavil nov olimpijski rekord s časom 14:22.2, Lehtinen in Johnsson po sta oba /boljšala zadnji olimpijski rekord ter dosegla oba isti čas 14.30.
Regatii
V	dveh izmed petih veslaških tekem, ki so bile danes na Griinau-u, so zmagali Nemci. z.a nje ti zmagi nista bili kaj posebnega, ker so to vnaprej pričakovali. Najbolje se je oJrezal pri tem nemški dvosedežni kajak z Webersom in Lande-nom, ki sta dosegla 14.25.8 in drugič 14.29. Finska veslaška zvezda Salminen se pri tem ni mogel uveljaviti ter je izstopil nekako 6CO m pred ciljem. Pri samskih kajakih je zmagal Nemec Krebs s 46.01.7, drugo mesto je zasedla Avstrija (Lander-singer) s 46.14.7, tretje Amerika (Riedl) s 47.23.9, četrto Nizozemska s 47.41, peto Finska in šesto Češkoslovaška. V dvosedežnem kajaku sta zmagala Šveda Joh nson-Bladstrom pred Nemcema Horn-Hanisch in prel holandskim kajakom. V zložljivem enosedežnem čolnu ie zmagal Avstrijec Hradecky, v zlozljivem dvosedežnem pa sta zasedla prvo mesto Moth-Skrldant pred Kanado in Avstrijo.
Brzo streljanje s pištolami
V	streljanju s pištolami na tarče je zmagal Šved Uhlinan s 559 točkami, nakar sledijo: Krem-pel (Nemčija) 544, Jammonieres (Francija) 510 Bonin (Francija), Vartiovaara (Finska), Jons' (USA), Miiller (Čile), Lalatne (Čile). Uhlinan je postavil nov svetovni rekord, ki pn najbrž ne bo priznan, ker pri tekmi ni bilo toliko sodnikov, kakor predpisujejo pravilniki za dosego svetovnega rekorda.	"
Polo igre in nogomet
Ob prenapolnjenem stadionu so se odigravale skoraj vse popoldne tudi nogometne in polo-igre. Zlasti je vse drlo na igrišče, ko sta se srečali v polo-igri Argentinija in Anglija. Tekma med tema dvema rivaloma pa je končala z velikim porazom Anglije, ki jo je premagala Argentina z rezultatom 11 : 0. Od nogometnih tekem pa je bila najbolje obiskana tekma med Nemčijo in Norveško, ki ob času poročila še traja.
Sodniki za telovadbo
Berlin, 7. avgu. b. Danes je bilu seja tehnične komisije in sodniškega odbora za giinnastičnu olimpijska tekmovanja, mi kateri so bili določeni sodniki. Iz Jugoslavije stn bila določena Anlosije-vič za skok čoz konja in Šumi za drog. Gimna-stične tekme bodo sodili po trije Nemci, Italijani, Švicarji in Čehi, |x> dva Finca, Francoza, Jugoslovana in Luksemburžnna in en Amerikanec. To je za nas neugodno število sodnikov, ker se Jugn-slavija ni udeležila tekmovanj v Budimpešti leta 1!>34. Naš protest pn je bil odklonjen po glasovanju. katerega se Čehi niso udeležili.
Sianc v petek popoldne
Do danes do 3 popoldne je bilo končanih na hprlinski olimpijadi vsegu skupaj 30 olimpijskih disciplin. Teh 36 disciplin je namreč končanih Jako, da je v njih izvršen ludi že finale. Ob 3 je "ilo stanje kolajn naslednjo:
toedsia pe^a breg mila r® krči	tkanin
v	■MSnVj« IX
za 15—20 svop.n	vQČ vroce
zahteva milo« N' tr	dlakencal
vode, ^p g ^ v vol n enih tUani-Brez milne pene	jn ože-
nah, Ki. jo je treba	^^
m««;Toxjrn,ma^»« ■ nogavic
• Va	ivPetuiejo	tisoči
m finega perna,	pranja
žona, osuplih nad	P
-i; s to r. - brez usedlin-
; spdj
i Čutite sts cl^Cu, •
G i u v a a - ~
Dobiva se povsodl
I Orfginalni zavojček | Din Z dO
" 'IV, ; »I lani/.vumetn«'
ki r^
HM 1 mrjlt.-tu,.-..
prouaja t * J
more opraviti ta pena brez
'' —— " "T—nr—w»ir———m—t
. ..a-ija-	■^■tt————1—n	t' '•>
u y o s I a v i j o ; HinKo Mayer in drug, Za^tej.
Amerika 11 0 3; Nemčija S !l S; llnlijn '1 I 1; Finska 2 3 4; Egipt 2 1 2; Madžarska 3 0 0; Francija 2 2 0; Švedska 1 1 3; Japonska 111; Estonska 1 1 1; Anglija 11 0; Nova Zelandija 1 0 0; Kanada 0 1 3: Poljska 0 2 I; Češka O 2 b; Avstrija 0 11; Švica 01 0; Holandska 0 0 2; Filipini 0 0 1; betonska 0 0 1; Turčija 0 0 1. _ Vse ostalo narodnosti nič.
»rSp-rtr
»a .ii
(mali kaliber) ter jadranje v Kieln: oh 10 lahkii atletika: deseioboj 110 ni zapreke in disk, borenje; oh 15 deseioboj skok ob palici: Stafela 4X100 prod-teki, damski ob 15.30; ob I« finale 3ti0t) m zapreke; ob 16.30 desetoboj kopje in predteki za šlufelo 4X100; ob 17.30 desetoboj 1500 m; oh 18.30 4X100 medteki.
V plavanju se nam obetu morda vendarle boljši uspeli kakor v lahki atletiki. Za nas nastopi danes \Vilfan (Ilirija) na 100 m prosto v izločilni borbi. — Njegov jugoslovanski rekord je 1 :(K).2, svetovnega brani Kiek (USA) 50.4. — Waterpolisli igrajo > drugi skupini i Madjarsko, ki jih je ol> gostovanju v Budimpešti odpravila s 6:0. jutri pa z Anglijo. — Radovedni smo nanje, na VVilfana seveda še bolj, ker računaijio, du sc bo bolje odrezal.
Današnji
V soboto, R. avgusta, jo v Berlinu: ol> 8 kajak predtekniovanja 1000 ni; ob !t pričet; k pla\anja in prosto predieki, 200 m prsno dame, predteki, ieipolo; oh S) mečovanje za niošlva in streljanje
Admmra:Lfa&Sjana 4:2 (2:1)
Časten uspeh Ljubljana proli danajshim prolesiionalom
Nočna nogometna Jekma na Primorju, kjer je par minut po tekmi tudi žc prinesel ploho. Preveč navdušenim navijačem morda kar prav za oh hijen je. Tudi proli BSKu, prvaku države, smo
er pr-
so gostovali popularni Dunajski profesijonalni vaki, je vendarle malo razgibala sicer precej zaspano Ljubljano. Skoro tri tisoč več ali manj navdušenih pristašev ali le radovednežev »kako se bodo kaj obrasli kanent«, je bilo priča zanimivi in lepi igri, ki so v Ljubljani redke. Dobra, res kvalitetna inozam~ka moštva so le red',o go.stje ri^šjh klubov, ki so ali prisiljeni, da zaradi od)ož-nega pomanjkanja s-edstev — in to je največkrat vzrok — o puste take zelo koristne prireditve. aH pa pogledajo »previsoko« in ni potem v moči primerne izenačenosti in odpora. Res ie, da sb go?t;e prvaki Dunaja, celo profesijonali .so, pa so vend-irlo nari fantje zaigrali prav lepo tekmo, ki bi bila lahko ludi bolj koristila, če . . . Vprav tu se često spotaknemo, kakor igrači sami, ko -se pogosto po nepotrebnem love za žogo, jo zadržujejo,' v medsebojnih dvobojih ali pa io oddajajo —' ločno nasprotniku na nogo. Pri gostih marsičesa takerfa seveda ni bilo opaziti — zato je ludi njihova precizna igra navdušila vso številno publiko, ki je objektivno navijala za boljše, ki so bili v drugem polčasu dobre pol ure — celo naši domačij za katere so se razumljivo vsi igralci še posebej ogrevali ob vsakem uspehu. Ko so naši v drugem polčasu po izenačenju močno zaigrali, je celo' kaza'o da bomo Zagreb krasno posekali. Če bi imela Admira toliko zrelih prilik, kolikor so jih domači za-streliali, bi se seveda glasil rezultat kaj lahko zan;o okoli 7 ali 8. Naša odlična obramba, posebno Ber-toncelj, pa je bila kar trd oreh tudi odličnemu in res homogenemu napadu Admire. Rožič v golu sc je zelo dobro izkazal, le tretjega gola morda res ne bi bilo treba. Možno je, da je oba vratarja motila manj jasna razsvetljava pred go'om in je kaj mogoče, da je bliskoviti prvi gol'Slaparja že v 3. min. prvega polčasa tudi zato Platzerja presenetil.
(losi,jo so po Bicanu dosegli že kmalu v prvem polčasu kar dva zaporedna uspeha in zaključili polčas na 2 : 1. Po odmoru so se naši očitno ska-zali. Bili so bolj borbeni, povezani in pridni, zato so tudi dosegli izenačenje po Pupotu na 2 : 2. Škoda le, da so v zadnjih minutah popustili. Cio-stom se pozna rutina, zato veliko lažje vztrajajo. Malo jim je povrhu vsega še pomagal veter, ki
tako po neumnosti zgubili — šele tik pred koncem.
Tekma je bila za Ljubljano velikega prestižnega pomena, posebno še sedaj, ko jo hočejo - kar tako odžagati iz drž. prvenstva. Zagreb se spričo toliko poudarjene boljše kvalitete tudi ni mnoga ali celo nič boljše odrezal. (Uradjanski je zgubil celo 2:0, torej brez .častnega gola). Našim jo tekma pomenila odličen trening za ligo, pa tudi za nedeljsko tekmo z izjemo, ki pride za Adinirn v goste. Da le ne bi bili nekateri igralci toliko sebični. — Prva tekma z Dunajčani je dosegla zelo lep uspeh, zadovoljila je zaradi fair igre in lo želimo, da bi se proti Violini odre/ali — še boljše. Sodnik g. Maeoratti je bil zelo dober, sicer pa mu les niso delali večjih sitnosti — ker ni šlo za točke. Takrat je pa običajno zadeva ostrejša in seveda zato — tudi manj športna.
\ o o I o
Programi Radio Ljublianai
SiiIki/ii, s. miiiislti: VI P1o.š'"n v^i iiloš<"o, ei-mm 7/in os i K'sinit! vosHih in i-mlhe /m ples VI |j |>„r<i. iln, v remi; UJ.IIO fiis, »)K>reit, obvestita 13.13 IMoi.-u 7.n |ituš(-o, piisaim 7.IIII5S pesmic vc.siilili in (cmllic /u ples 11..v, Vre-lili! 17.IKI Pi-Kiins i v. Sal7.bui-K>t: M<».i-I i-i pevci (opciiv). V olJiioi-n i,h IS.Ml Cns, vreme, poroJVlii. spore,I. nl,-ves-tita. V o<lnn(ini ob HI...:, (ila-beno preilnvnnje rJ.-»."> Ca«, vreme, poročilu, himii-oiI 22.« Valčki in potke >ui ptoi-.ili.
Drugi programi t
Sobota, s. ar u nxl ti: liri grad /.: 17. IKI Pivnos It. Solnrijjriiila: Wnirnerjcvu opera 'Mojstri pevci niiiu-beissk.i ■ XJ.2fl Koporlnž.ii •/. berlinske itiinipiliule 2' III Prenos 7. kavurue - Url urad It..- 2U.IKI (.ilnsuvi H Su-niaVnt i Je (.lelič) — Zaf/rrb.' 17.0(1 Prenos iz Si»!iioirn,.l,i — D u nn j: 17.(1") Prenos Wiu;nerjove i>perc Mojstri pevci c/, SolnoKTiiiln 2,1.20 Plesna fflnsba — Hudi m iiršhi: 17.11.1 SotnoKrnil 23.1.i .In/.-/, - Trst-Milan: 2(1.10 Tri ctns. beno komedije. — llini.riari: lli.40 Vokalni koncert "(H0 ■2,1. ;l,". s""rolli'"l'i koncert - Prana: 17.M SolnoRrncI 21. (I violina 22.15 1'toSfe 22.:«l Vlosnn itliisbii - Varlar«: 20.1.1 /,n Toljnke v tujimi 21.IKI Klavir 22,:i:> Plesna »rliis-ba — Ihrlin: 20.20 L^hka in plesna (fbmbo
mmmmmm
V GLOBOKI ZA F.OSTI NAZNANJAMO. DA JE NA.š N AIT-\SK LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE, GOSPOD
v v
JAfiCOl AVSIC
POSESTNIK, GOSTILNIČAR IN TRGOVKC V KLEčAH
DNE r,. AVGUSTA O POLNOČI MIRNO V GOSPODU ZASPAL, PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI. POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO \ NEDELJO. 1)NE •). AVGUSTA (936, OB 1'EITII POPOLDNE IZ MIšE ŽALOSTI \ K LEČA 11 NA FARNO POKOPALIŠČE V SLO/IGA II.
SVETE MAšE ZADU.šNK L SE BODO BRALE V FARNI CERKVI NA JEZIC L
KLEČE P R I L JI BI JANI. DNE ?. AVGUSTA i<)V,.
ŽALUJOČA SOPROGA. SINOVI, HČERKE, ZET, SNAHA, VNUKI IN VNUKINJA.
Oglejte si razstavo najnovejših modelov
REMINGTON pisalnih strojev
na „Hfar!borskem tednu"
Zahtevajte ponudbe od: Sofra, T. Soklič, Maribor, Aleksandrova cesta 43. Tel. 25-10 Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28/11 Tehnik J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Tel. 4319
MALI OGLASI
V malih oglasih veljo »seka beseda Din f—; ženltovanjskl oglasi Din 2—. NaJmanjSi znesek za moli oglas Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo lokoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko 5 mm " i petilna vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko.
Na Kurešček
voz. avtobus v nedeljo, dne 9. avgusta 1936. ob 7 zjutraj izpred Mestnega doma, ob četrt na osem od Dolenjskega mostu. V slučaju slabega vremena avto ne pelje. Prijave telef. 30-70. r
ilužbodobe
Natakarico
pošteno, spretno, za prevzem točilnice, sprejmem. Restavracija - Gorenjski kolodvor.	(b)
Trgovski pomočnik
za podružncio na deželi se sprejme s primerno kavcijo. — Ponudbe brez priloženih znamk z navedbo plače na upravo »Slov.« št. 113T8. (b)
Trgovski pomočnik
vešč poslovodstva — in
prodajalka -blagajničarka
samo prvovrstne moči, se spVejmeta pri velepodje-tju manufakture in perila. Starost okoli 28 let. Pomočnik s prakso vodstva izdelovanja perila ima prednost. - Pismene ponudbe z dokazili pod »Industrija - konfekcija« na upravo »Slovenca«.
Mlad gozdar
samski, s primerno gozdarsko in lovsko izobrazbo, išče službo. Na zahtevo spričevala na razpolago. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11405. (a)

Komisij, trgov, podjetje
v Zagebu, dobro ldočo, ki mnogo posluje s Slovenijo, rentabilno in lu-krativno, specialne vrste, strogo solidno, išče serl-joznega kompanjona ali kompanjonko, perfektno v slovenski trg. korespondenci. Prvorazredno za-poslenje gospodu ali dami, sigurna eksistenca. -Potrebno jo 60.000 Din gotovine. Informacije dajo Iz usluge : Poslovalnica Pavlekovič — Zagreb, Ilica 144.	(d)
Hranil, vloge
Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovfuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, L,Jub ijana, Krekov trg 10. (d)
+ Naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k Sebi gospoda
Matevža Bole
poštnega poduradnika v pokoju.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 9. avgusta, ob 3 popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne It. avgusta, ob 9 v stolni cerkvi. Večni mir njegovi duši!
Maribor, dne 7. avgusta 1936.
Žalujoči ostali.
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
s kopalnico oddam takoj. Tjrševa cesta 63. (č)
Stanovanje
tri- ali štirlsobno, z vs3-mi pritiklinami - oddam pri bežigrajski goli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11 <34.	(č)
Stanovanje
pritlično : soba s prostorno kuhinjo, oddam z novembrom. Cesta v Ro-lnu dolino 11.	(č)
Dvosobno stanovanje
solnčno, oddam s 1. sept. za 400 Din. Trnovski pristan 14. — Poizvedbe v trgovini št. 16.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam takoj ali za pozneje v vili blizu glavnega kolodvora. - Naslov oddati upravi »Slovenca« pod šifro 450-11455. (č)
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, oddam >■ septembrom. — Kladezna ulica 18-1.	(e.,1
Valjčni mlin
trgovsko dobro vpeljan, kapaciteta 3 vagone tedensko, in trgovino, oboje v neposredni bližini Ljubljane, dam v najem (mlin tudi na račun). -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlin, trgovina« št. 11435.	(n>
IG

Preklic
Podpisani preklicujem in obžalujem vse 31. marca v gostilni Cerar v Litiji napram g. Ruplju izrečene klevete, tičoče se njegovega službenega poslovanja na Ponovičah in njegovega polit, življenja. Izjavljam, da so bile izrečene nepremišljeno in brez podlage. Zahvaljujem se g. Ruplju, ;la je odstopil od kazenskega pregona. — Brce Ivan.
Razprodaja pohištva
bo v skladišču Ranzin-gerja prihodnji ponedeljek od 10—12.	(o)
I
Automofor
i
Ce avto svoi start prodajaš aT motorja bi znebil se rad liri kupctv ti mnogo prižene Slovencev naimarz/š' inserat
Alfa Romeo
odprt 6 cylinderska 4 sedežna brezhibna super šport typa. Poraba bencina 18 litrov na 100 km. Prodam ozir. zamenjam za manjši voz, kdor primerno doplača. Ponudbe pod »Alfa Romeo« na ogl. odd. Slovenca.	(f)
Jutri (v nedelj
vabim na žegnanje v Za-dvoru. kjer bo poskrbljeno z dobro pijačo in z dobrimi jedili. V ponedeljek pa vabim na krofe. Gašperlin. gostilničar na Frlškovcu, poleg papirnice.	(r)
I
Tračnice
(Feldbahnsehinen) kupi Rantova žaga, Podbrezje.
Posestva
Oroben oglas v '■Slepem n. posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pat kupca ti s knjižico <fo.
Hotel na otoku Krku
skoraj nov, 50 sob kompletno urejenih, ves Inventar nov in kompleten, perilo, porcelan, srebro, terasa, plaža, čoln, v polnem obratu, se iz proste roko proda. - Vprašati: Fr. Hočevar, Zagreb, Ra-dlšina ul. 11.	(p)
Trgovska hiša
popolnoma nova, urej.r.a z vsem sodobnim modernim komfortom na prometnem kraju Ljubljane, se proda. Ponudbe pod: »Trgovska hiša II« nu upravo Slovenca. O)
m
Za izlete in potovanja
v veliki izbiri okrepčila in osvežila. Cene solidne. Delikatesa buffet ICova-čič, Miklošičeva 32. (1)
Vsa letna oblačila,
lister, buret. kaša, v odlični Izdelavt dobite poceni pri P r e s k e r J u Sv. Petra cesta 14.
Kolesa
kromirana in ponikljana, najboljših nemšk. znamk, naprodaj po neverjetno nizkih conah samo v Novi trgovini, Tyrševa 3 6.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. ln Stari trg
Širite »Slovenca«!
„RAD" tovarna kovlnaslih izdelkov
BEOGRAD, Surdullfka 3, telefon 23739
Kupujte gorilce (Brenner) in kapice (Glaskappel domačega izdelka v naiboljši kvaliteti, po spodaj navedenih izredno nizkih cenah:
Goriici (Brenner) v velikosti:
3
8
11
125'- 130- 165*- 246-
Kopice (Gloskoppe)......ZB- 28- as - 40
Na te C6n6 dajemo po višini naloga razne popuste. RazpoSUJamo v vsaki množini.	Zahtevajte vzorce ln apecljalne oferte
za 100 komadov za 100 komadov
Tinček in Tonček ko i detektiva
125.
Prisrčno pozdravljeni!
Pred njimi je zazijal« široka črna luknja.
»Brr!« se je stresel Tonček. »Meni se vse tako zdi, Tinček, da je to vhod v pekel.«
»Kaj bo pekel!« je Tinček zamahnil z roko. »To je najbrž ugasel ognjenik.«
Stopil je prav na rob jame in pogledal navzdol.
»Nak, tudi ognjenik ne bo. Poglej, Tonček, v jamo vodijo stopnice! Pojdimo navzdol, pa bomo takoj videli, kakšno skrivnost skriva v sebi.«
»Ali ne bi bilo bolje, da ostanemo na vrhu?« je boječe vprašal Tonček. »Suj imamo že dovolj pustolovščin za seboj!«
Zdajci pa sta dečka kar okamenela od presenečenja. Kakor tla je zrastel iz tal, je obstal pred njimi prečuden možakar z dolgo sulico v roki in ogrnjen z živaisko kožo.
Gorila je ob pogledu na prečudnega moža divjeradostno zatulila, a tudi možakar je navdušeno dvignil desnico, kakor jo dvignejo tisti, ki pozdravljajo drage jim goste: »Prisrčno pozdravljeni!«
»Ali bediva ali sanjava?« je zajecljal Tonček. »Le kaj vse to pomeni? Kakšne sorte možic pa je to?«
Prittno daimatiniko vino lastni pridelek članov Vinartke zadruge
, . VELOSELO IZ OTOKA VIS
Krasen senčnat
vrt — balinišče	in Crno opolo se toči v gostilni Frankopanski dvor
in kegljišče (preje Reininghaus) v Spodnji Šiški liter po Din T—
Grozna usoda je iztrgala nam in njegovim ljubljenim študijum v cvetu najlepše mladosti našega " dragega sina in brata
stud. phil. Antona
Z njim pokopljemo velike natle.
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 8. avgusta 1936, ob 15 (3 popoldne) iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. avgustu 1936.
Univ. prof. dr. Raj ko N a li t i g a 1, oče. Kar ol in a, sestra. Konstantin, brat — in ostali sorodniki.
Alja Rahmanova:	24 |
Tovarna novega človeka
Roman.
7.
Agrafena Aleksejevna je šla danes obiskat svojo bolno hčerko in Ana Ivanovna je imela veliko pranje, tako da Tanja ni vedela, na koga bi se obrnila zaradi bolne Njurke. Končno se je domislila stare Mihajlovne, ki je tudi obljubila, da bo poskrbela za bolnico, kakor hitro se bo vrnila s trga, kjer je kupčevala z mesenimi kolači.
Njurka je bila še vedno v postelji, četudi ni imela vročine; moči so se ji le počasi vračale, tako da je skoraj ves dan mračno in brezčutno strmela predse. Njen obraz je bil bled kot vosek, njene roke so bile podobne s kožo i prevlečenim palicam. Brez želja je ležala tako, ravno- j dušna nasproti vsemu, in premišljevala samo svojo nesrečo. Najbolj jo je mučila misel, kako bi vse to povedala staršem. Ko so se odprla vrata in je nekdo tiho vstopil, | ni okrenila niti glave. Bila je vajena, da so poleg njene postelje sedele žene, krpale nogavice in kramljale o domačih zadevah. Njurka pa se ni nikdar udeleževala teh pogovorov; nič je ni zanimalo.
»Nu, kako je s teboj, dekle? Ležiš?« je zdajci vprašal poleg nje glas, ki je zvenel sicer osorno in raskavo, a si i iz njega vendar lahko čul usmiljenje in sočuvstvovanje.
»Nu, tako pač ležim!« je zašepetala Njurka v odgovor tli solza ji je pritekla iz očesa; osorni ženski glas je bil tako sočuten, da je vzbudil v bolnici cel potok najglobljega usmiljenja s samo seboj.
»Nu, torej, ležiš pač tu!« je zadonel zopet glas, medtem ko je nekdo obotavljaje se sedal na stol poleg postelje.
»Ko bi le mogla umreti! Pa ne morem!« je vzdihnila Njurka.
»Glej jo no, kako je domišljava!« jo je karala žena. »Bog že sam ve, kdaj te bo pustil umreti. Kupček žalosti, pa takoj umreti! Bilo bi zelo preprosto, seveda! Pa ne gre! Vprav zdaj je potrebno, da živiš! Vprav zdaj!«
»Jaz? Kako to?« je vprašala Njurka in pomolila glavo izpod odeje. »Komu pa naj bom zdaj potrebna?«
»Komu? Morda si zdaj Bogu ljubša kakor vsi drugi na zemlji! Tvoje telo so oskrunili, toda tvojo dušo so s tem morda rešili!«
Njurka je lahno privzdignila život in pogledala govornico z velikimi očmi. Bila je zelo krepka starka, močnih kosti, z neverjetno globokimi gubami v obrazu, ki je bil povrh tega domala ves pokrit z velikimi rjavimi bradavicami. Okoli glave je nosila veliko ruto s številnimi, skrbno zakrpanimi luknjami. Njurki so posebno ugajale njene oči, drobne, vodene, brezbarvne kroglice, ki pa so gledale tako ljubko in zaupno, da je Njurki postalo takoj povsem toplo pri srcu.
»No, povem ti še enkrat!« je ponovila starka; »morda si izvoljenka. Tvoje telo je oskrunjeno, toda tvojo dušo so rešili in v tvojem trpljenju je velika resnica I«
»Kaj, babuška1, kakšna resnica?« je rekla Njurka, zdaj že zopet jokaje. »Kot živali so me pohodili! Kakšna resnica more biti v tem?«
»Kaj vse že razumeš o življenju I Koliko let ti je?«
1 Mamica.
»Sedemnajst!«
»No, vidiš, meni pa čez sedemdeset! Le poslušaj, kaj ti povem! Samo zato tako govoriš, ker si obupana. A ni je bolečine, ki bi je človeško srce ne zmoglo. Povem ti, človeško srce je sila! Ali ne veš, da je Bogu najljubši o n i, ki najbolj trpi? Tu ležiš in se žalostiš, morda pa že letajo angeli božji okoli tebe in molijo ob prestolu Najvišjega za ubogo božjo služabnico Njurko. Morda se sedaj Kristus že smehlja in pravi: ,Pošljite ji mir in pokoj v srce, dovolj je trpela!'«
»E, babuška! Ce bi bilo to vse res, kar praviš, bi bila precej popolnoma zdrava!«
»Čemu naj bi ti lagala? Čisto natančno vem to!«
»Od kod pa veš?«
»Oh, ljuba moja, na trgu kupčujem z vročimi mesenimi kolači in se snidem z mnogimi ljudmi. Tam sqiii naletela na človeka, ki ga privedem tudi k tebi, če ihočeš. Dober, star mož je, ki življenje res pozna, bolj in bolje kot kakšen učenjak! Povedal mi je, da je prostovoljno trpljenje posnemanje Kristusa in izpolnjevanje svetega pisma. Vsako trpljenje na svetu je trpljenje v imenu Kristusovem. Ali ne veš, da je bil križ prej nizkotno znamenje in da je postal potem znamenje zmage? Vidiš, tako si bila tudi ti najprej orodje sramote, zdaj pa te bo tvoje trpljenje očistilo. Postala si tako rekoč nekak zemeljski angel!«
»Jaz? Angel?« je neverno vprašala Njurka in njena suha, rumena roka je nervozno pulila posteljno odejo.
»Ljuba moja I Človeško telo se je zdaj tako rekoč iztrgalo v svobodo in ljudje so popolnoma pozabili, da je treba telo, kot pravimo, brzdati. Zelo dolgo je že, da se duša in telo med seboj borita.
• i
■ •
c «
4)
M
0
15
o o
,8 o
3 >o 8 S g 3 b a
« n
(8
8) m
c X
\ • M
m S-S fl
(8 <=>o >
C &&0
a a
« -M
hm d
V) o 0
-8 8) * g *
S
"" m
G
>U
Q n n
(0 .2. B | tn -3
(8 a
** >3
—■ o
1 S ■O o
N U!
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LiublfanJ: Karel Ceft.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Viktor Cenčjfc