Narodni Gospodar lf^?CEfc||k| A B Dr. J.B.: Kako naj posojilnice delajo za povzdigo varčevanja. — Kmetijsko z&-W e družništvo v Češkoslovaški republiki. — Taksne oprostitve. — Mzč slovenskega zadružništva v številkah. — J. L.: Vpliv alkoholne prepovedi na narodno gospodarsto republike Finske. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ....................................................... Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 12. I. 1927. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, r. z. z n. z. se bo vršil v pondeljek 26. dec. ob 2. uri popoldne v pisarni posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Starem trgu ob Kolpi, r. z. z.n. z., bo dne 29. dec. 1927 ob pol 3. uri pop. v župnišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1926. 3. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Rajhenburgu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 17. decembra 1927 ob 8. uri dop. v posojilniških prostorih z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1926. 3. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Črmošnjlcah v likvidaciji, se bo vršil v sredo 28. dec. 1927. ob 8. uri v Črmošnjicah št. 10. z dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršeni likvidaciji. 2. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig. 3. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge v Sv. Miklavžu pri Laškem, r. z. z o. z., se vrši dne 26. decembra 1927. ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Prememba pravil. 3. Slučajnosti. Občni zbor Palniške in blkorejske zadruge v Solčavi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 2. jan. 1928. v zadružni hiši v Solčavi ob 8. uri (s sporedom: 1,' Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Izredni občni zbor I. Jugoslovanske čipkarske zadruge v Žireh, r. z. z o. z. se bo vršil v pondeljek 26. decembra 1927. ob treh pop. v prostorih Ljudske posojilnice v Stari vasi. 1. Vitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o stanju zadruge. 3, Sklepanje o likvidaciji zadruge. 4. Volitev likvidatorjev. 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor v smislu § 31. odst. tretji pravil za sklepanje o likvidaciji ne bil sklepčen, se vrši drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru v nedeljo 15. januarja 1928 ob treh popoldne. Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR „Jugoslovanske knjigarne" r.z.z o. z. v Ljubljani v četrtek, dne 20. decembra 1927, začetek ob 9,3° uri dopoldne v posvetovalnici „Kato!, tisk. društva*'. Spored: . Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za prvo poslovno zadrugino dobo do I, VII. 1927. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, 9. decembra 1927. Načelstvo. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR „Jugoslovanske tiskarne" r. z. z o. z. v Ljubljani v četrtek, dne 29. decembra 1927, začetek ob 10-30 uri dopoldne v posvetovalnici „Katol. tisk. društva". Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobrenje računskega zaključka za prvo poslovno zadrugino dobo do I. VII. 1927. 3. Volilev nadzorstva. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, 9. decembra 1927. Načelstvo. NARODNI QOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE“ V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. ....... Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. ■ ■■■■■ — . Dr. J. B. Kako naj posojilnice delajo za povzdigo varčevanja. V službo za povzdigo varčevanja! O pomenu varčevanja smo pisali v zadnji številki Narodnega Gospodarja. Dosti obširno smo razložili, kako velik pomen ima varčevanje za posameznike, za družino, za narod in njega gospodarstvo, za državo in nje politiko. Vsled velike važnosti, ki jo ima varčevanje za poedinca kot za družbo, se morajo vsi boljši možje postaviti v službo za povzdigo ljudskega, zlasti mladinskega varčevanja. Vsi boljši možje morajo vsak v svojem delokrogu delovati zato, da se čim največ mogoče ljudski zaslužki ohranijo In zbirajo za oploditev narodnega gospodarstva. Najprvo hranilnice. Naše hranilnice in posojilnice so najprej hranilnice, potem šele posojilnice. Le kolikor si znajo zbrati hranilne vloge, dobijo v teh sredstva, da morejo dovoljevati članom cenena posojila in s tem reševati svojo temeljno nalogo. Zato leži na možeh, ki vodijo naše posojilnice, prav posebna odgovornost, da so prvi in vedno na delu za širjenje varčnosti. Dolžnost odbornikov. Možje odborniki, vaša dolžnost je, da vodite mladino na pot varčnosti. Sama od sebe ne bo šla. Vi imate odgovornost za to mladino, ker ste prevzeli važno funkcijo pri posojilnici. Niste odgovorni samo za svojo družino. Odgovorni ste za svojo dobo, za vzgojo mladega rodu. To je socialno pojmovanje dolžnosti ne le kot člana družine, ampak tudi kot člana in odbornika naših socialnih ustanov, zadrug. Vi veste, da ste kot gospodarji odgovorni za svoje gospodarstvo, da pod vašim vodstvom uspeva in napreduje. Ravno tako ste kot izvoljeni odborniki posojilnice odgovorni, da se posojilnica z vašo pomočjo in sodelovanjem razvija in napreduje. Kolikor dela in sil boste vložili v posojilnico kot pridni, zavedni, nesebični odborniki, toliko bo posojilnica napredovala. Izgovori ne držijo. Ne smete se izgovarjati, češ mladina našega časa nima smisla za varčevanje, ali vsaj pri nas ljudje ne zaslužijo toliko, da bi mogli devati kaj na stran itd. Posojilnica mora kljub temu svojo dolžnost narediti, da skuša z vsemi sredstvi in načini, ki jih bomo spodaj navajali, mladino prisiliti k varčevanju. Tudi ne drži, da ljudje ne zaslužijo toliko, da bi mogli kaj devati na stran. Gotovo ne oni, ki imajo bolezen v družini ali celo kopico otrok ali ki vsled starosti ne morejo več delati s polno silo itd. Gotovo so pa tudi mladi ljudje v cvetu mladosti in sil, ki mnogo zaslužijo, pa tudi mnogo zapravijo. In na-pram takim morate vse storiti, da ji pridobite za varčnost. Vi morate vložiti svoje delo in svoje sile za to, da ljudi prisilite k zbiranju prihrankov v posojilnici. Le kako, kako? Če imate le dobro voljo, to vprašanje v življenju vaše posojilnice ne bo neizvedljivo. Preberite naslednje vrstice in izberite iz predlaganih načinov enega ali tudi več. Vsaka posojilnica naj poizkusi! Niso to malenkosti. Pri varčevanju je malenkost bistvo in vse. Ni to igračkanje, navajanje ljudstva, zlasti mladine k varčevanju je izredno važna in resna zadeva. So to že preizkušeni načini, ki so jih uporabljali in jih še z uspehom uporabljajo. Domači hranilniki Kaj je bivstvo domačih hranilnikov? S hranilnikom pride hranilnica v hišo, da lovi in rešuje dinarje, ki bi sicer propadli. Ti dinarji bi šli za sladkarije, igračke, cigarete, pijačo, igro itd. Ti denarji bi na ravnokar navedene načine propadali, propadali v škodo fantov in deklet, mogoče v njih življensko nesrečo. Če pa te dinarje vjame hranilnik, jim pridejo v korist. Najbližja priložnost za varčevanje. Hranilnik je najbližja priložnost za varčevanje. Gostilna v vasi je bližnja priložnost za trošenje, za zapravljanje. Krošnjar in kramar, ki prideta v hišo s pisanim in lesketajočim blagom, sta najbližnja priložnost za tratenje denarja. Proti temu moramo u-stvarjati bližnjo in najbhžnjo priložnost za varčevanje. Če nastavljajo mladini past za slabo stvar, nastavimo ji mi past za dobro stvar. Postavimo v vsako kmečko družino domače hranilnike, da lovijo in rešujejo težko prislu-žene dinarje, ki bodo mladini še krvavo potrebni. Hranilne knjižice kot nagrade. Naše posojilnice so pretihe in preskromne. Res je, da se dobro blago samo hvali, toda vsaj pokazati moramo to blago. Torej morajo naše posojilnice na razne načine ljudem dopovedovati in jih opozarjati, da so tu In zakaj so tu. Trgovec opozarja in dopoveduje z drago reklamo, kjer se sam veliko hvali. Pa vendar ve, da mu bodo odjemalci bogato povrnili izdatke, ki jih da za reklamo. Naj se torej tudi posojilnice vsaj v mali meri poslužujejo neke reklame, toda zdrave reklame, ki pomenja obenem dobrodelnost. Nagrade pridnim učencem. a) Podarite hranilne knjižice z malo vlogo (50 do 100 Din) kot nagrado najboljšim učencem ob zaključku šolskega leta. Nagradili boste s tem pridnost, a obenem pridobili sposobnega in pridnega učenca za varčevanje in seveda tudi njegovo družino. Pridobili boste za varčevanje tudi druge učence. Zakaj, kar ima eden, hoče imeti tudi drugi. In bodo drugi učenci tako dolgo ali prosili stariše ali pa sami začeli zbirati dinarje, da bodo tudi oni imeli male vloge v domači posojilnici. Pridobili boste s tern prijateljstvo dobrih učiteljev, ki bodo učen cem razložili pomen in važnost hranilnice in posojilnice in jih navajali k varčevanju. Ako sklenete, da se vsako šolsko leto ob zaključku razdelijo tri, pet ali tudi več knjižic najboljšim učencem v razredu, pomeni to pač malenkostno žrtev za posojilnico. Istočasno lahko določite, da so te vloge (ki itak služijo samo kot prvi začetek in vaba) vezane in jih nagrajeni ne morejo dvigniti pred polnoletnostjo ali dokler ne gredo po svetu. Nagrade za uspehe pri hranilnikih. b) Podarite hranilne knjižice z malo vlogo najpridnejšim varčevalcem z domačimi hranilniki. S takimi nagradami boste dali najboljšo vzpodbudo za razširjenje domačih hranilnikov v vse družine in za pridno zbiranje dinarjev v domače hranilnike. Vsaj za začetek je 'potreba nekaj takih nagrad, da se ljudje domačih hranilnikov kot čisto resnega pripomočka za varčevanje oprimejo in jih uvedejo v vse naše družine. Nagrade prvorojenčkom itd. c) Podarite hranilne knjižice s primerno vlogo vsa'ko leto prvorojenčkom v fari ali občini. Pomislite, kako naklonjenost si bo pridobila posojilnica v taki družini! In ali ne bodo v takih družinah pri naslednjih otrocih, ako ne botri, pa vsaj stariši dali enako darilo vsakemu otroku, Da, še več! Polagoma se bo udomačila pametna in zdrava navada, da se dajejo za krstno darilo otrokom hranilne knjižice s primernimi vlogami. Ne le za krstno, tudi za birmansko darilo se bo polagoma začela uveljavljati kot darilo hranilna knjižica. Če smo zdrav, varčen in delaven narod, bomo znali in hoteli nezdrave razvade iztrebiti, uvesti pa pametne, zdrave navade. Če smo tu navajali posebej slučaje oziroma primere, v katerih naj posojilnice radi reklame podarijo hranilne knjižice učencem, pridnim zbiralcem v domače hranilnike, prvorojenčkom in birmancem, nikakor še s tem ne mislimo, da so to edine možnosli zdrave in gotovo dobičkanosne reklame za posojilnico in za varčevanje Če boste o tem razmišljali, našli boste še številne druge slučaje in druge prilike z ozirom na posebne krajevne razmere in običaje, kako je mogoče z malimi stroški delati zdravo in dobička-nosno reklamo za posojilnico. Obvezno stalno varčevanje. O obveznem stalnem varčevanju članov pa tudi nečlanov smo že pisali. Želeti bi bilo, da bi vsaj nekaj posojilnic obvezno stalno varčevanje uvedlo. Spravite to v razgovor pri občnem zboru in skrbite, da se čim več .članov zaveže, da bodo vsaj mesečno (če ne tedensko) vlagali v posojilnico_"gotovo vsoto skozi pet ali vsaj skozi cela tri leta. Ni treba vzeti previsoke vsote, ker tega mnogi ne bi mogli držati. Zadostuje, ako se določi kot mesečna obvezna vloga 25 Din. Ako pridobite za tako varčevanje vsaj 50 mož in fantov, žena in deklet, imate od teh mesečnih 1250 Din ali letnih 15.000 Din že brez obresti. V petih letih bi samo obvezne vloge nanesle 75.000 Din. Koliko pa zraven še obresti! To je obenem tudi najbolj jasen dokaz, da je bistvo varčevanja ravno v malenkostih. Obvezno stalno varčevanje s primeroma malimi mesečnimi zneski je zato tako priporočljivo, ker ga zmore ne le gospodar ali gospodinja, ampak ga zmorejo tudi vsi fantje in dekleta, če le resno hočejo. Zato skušajte pridobiti za to varčevanje zlasti mladino. Da bi bil uspeh večji, določite tudi tukaj nagrade v obliki podarjenih hranilnih knjižic takim varčevalcem, ki pri obveznem stalnem varčevanju pokažejo največ točnosti in vztrajnosti, da tudi brez vsakega opomina prinesejo vsak mesec svojo obvezno vlogo. Nagrade poslom, dninarjem in delavcem. Posojilnice so socialna ustanova, ki potom samopomoči vodijo male ljudi do uspešnejšega gospodarstva in s tem do relativnega blagostanja. Zato je umestno, ako dajejo posojilnice ob gotovih prilikah nepo-sedujočim poslom, dninarjem in delavcem nagrade, seveda le takim, ki so v mladih letih začeli varčevati in so svoje prihranke nalagali v posojilnico. Že samo par takih nagrad bo gotovo najboljša vspodbuda vsem poslom, dninarjem in delavcem, da se bodo 12* oprijeli zbiranja prihrankov v domači posojilnici. Izdatki bodo obilno povrnjeni. Navedli smo nekaj primerov, kako naj posojilnice in njih odborniki pristopijo k delu za. širjenje varčnosti med ljudstvom. Resje, vsak izmed teh primerov je združen za posojilnico z gotovimi stroški. Toda pomislite to, da so ti stroški le malenkostni, da so to pravzaprav le male Investicije posojilnice za poznejše velike dohodke. Vsi fantje in dekleta, ki jih boste pridobili z enim ali drugim načinom, z eno ali drugo nagrado za varčevanje, vsi ti bodo pozneje dobro stoječi gospodarji in gospodinje, ki se bodo ne le v vsem svojem denarnem poslovanju obračali na posojilnico, temveč ki bodo kot dobri gospodarji in gospodinje tudi znali iz dohodkov svojega gospodarstva zbrati primerne prihranke v posojilnici kot neob- hodno rezervo previdnega gospodarstva in kot delež za svoja stara leta ali kot delež svojim otrokom. In kar je še več, posojilnica s tem na najboljši način izvršuje svojo moralno in socialno poslanstvo za izboljšanje razmer ljudstva. Agitacija od moža do moža. Poleg vsega zgoraj navedenega pa ne moremo dovolj toplo priporočati odbornikom agitacijo od moža do moža, od hiše do hiše. To je dolžnost vsakega odbornika. S tem boste spravili v posojilnico mnogo denarja, ki bi sicer ležal mrtev v skrinjah in omarah. S tem boste tudi spravili v domačo posojilnico v službo domačemu gospodarstvu in domačim ljudem veliko denarja, ki je sedaj naložen v mestih in dela tlako mestnemu kapitalizmu, mesto da bi koristil domačemu ljudstvu v domačem okraju Kmetijsko zadružništvo v Češkoslovaški republiki. (Letopis „Centro-Kooperativa* v Pragi za 1. 1926.) Začetek. Kmetijstvo zadružništvo Češkoslovaške republike more danes s svojimi zadružnimi podjetji tekmovati z državami, ki imajo or-ganizatorično in poslovno visoko razvito zadružništvo. Misel samopomoči si je utrla pot med široke ljudske plasti, zlasti pa na kmete že več kot pred pol stoletja. Položaj kmetijstva v tedanjem času ni bil ravno ugoden vsled pritiska gospodarskega liberalizma. Težka kriza kmetijstva ob koncu prejšnjega stoletja pa je rodila v vistah kmetovalcev spoznanje o neobhodnosti skupnega nastopanja na gospodarskem polju. Današnje stanje. Ustanavljanje zadrug se je vršilo z mrzlično hitrostjo in kmetijsko zadružništvo je kmalu prekosilo zadružništvo drugih stanov ne le po številu, ampak tudi po gospodarski moči in pomenu. Koncem 1. 1926 so našteli v državi 9178 kmetijskih zadrug. Zadnji podatki statističnega državnega urada se nanašajo na 1. 1925 in navajajo pri 13 in pol milijonih prebivalcev republike 14.733 zadrug med njimi 8.260 kmetijskih. Kmetijske zadruge so dosegle torej že koncem 1. 1925 polnih 56% vseh zadrug v državi. Ker se je pa število kmetijskih zadrug tekom leta 1926 dvignilo od 8.260 na 9.178, je jasno, da se je odstotek kmetijskega zadružništva v primeri z drugimi zadrugami tudi v letu 1926 še povišal. Kmetijsko zadružništvo prodira že v vse kmetovo gospodarstvo. Potem, ko je bila dograjena organizacija kreditnih zadrug, so Čehi pristopili k zadružni ureditvi prodaje kmetijskih pridelkov in skupnega nakupa kmetijskih potrebščin, naposied celo k industrializaciji kmetijstva z zgradbo zadružnih tovaren kot poslednjo stopnjo. Druge oblike samopomoči. Misel samopomoči se je uveljavila v kmetijstvu deloma v zadružni obliki, ki temelji na zadruž. zakonu, prevzetem od stare Avstrije, deloma v obliki delniških družb (32 sladkornih tovaren) ali družb z omejeno zavezo. Poleg tega pa je cela vrsta podjetij javnopravnega značaja, ki so osnovana na temelju posebnih zakonov (kmetijske okrajne posojilnice). Tudi ta podjetja moramo šteti, čeprav nimajo pravne oblike zadruge, v veliko skupino organizacij kmetijske samopomoči. S tem se razširi število ustanov kmetske samopomoči na celo vrsto podjetij in ustanov, ki jih kmetje samostojno vodijo in upravljajo. Gospodarska in kulturna zrelost Razmah kmetijskega zadružništva v Češkoslovaški moramo v prvi vrsti pripisovati gospodarski in kulturni zrelosti kmetskega stanu, ki si je za obrambo svojih stanovskih In političnih interesov znal zgraditi številna udruženja in strokovne zveze. Poleg tega si je s strokovno izobrazbo na številnih kmetijskih šolah pridobil tudi sposobnost, da zna ne le preceniti pomen zadružne samopomoči, temveč da zna tudi zadružne ustanove v splošno korist samostojno voditi. Kulturni sveti In zadružništvo. Tudi stanovske in strokovne organizacije kmetove znajo ceniti pomen zadružništva in ga temu primerno pospešujejo kar največ mogoče v okvirju svojega delokroga. To velja predvsem za deželne kulturne svete, ki so si od svoje ustanovitve pridobili velike zasluge za poljedelstvo. Pospešujejo kme- tijsko proizvodstvo in njega rentabilnost in s tem skupaj podpirajo zadružništvo, katero so od vsega početka smatrali za predpogoj rentabilnega kmetovanja v tem smislu, da se ravno potom zadružništva kmet varuje pred izkoriščanjem izven stanu stoječih elementov. Deželni kulturni sveti razvijajo v tej smeri neprecenljivo delavnost. Osnovali so posebne odseke iz vrst praktičnih zadrugarjev. Uspešno sodelujejo s pomočjo uradnikov-strokovnjakov pri ustanavljanju zadrug zlasti produktivnih, katere uvajajo v začetku njih poslovanja s pomočjo konzulentov v pravilno obratovanje. Sploh podpirajo zadružno gibanje gmotno in mo-ralično z nasvetom in dejanjem. Delo državne uprave za zadružništvo. , Tudi državna uprava kaže popolno razumevanje za zadružništvo sploh in še posebej za poljedelsko zadružništvo. Kmetijsko zadružništvo je v oskrbi kmetijskega ministerstva, pri katerem se je ustanovil zadružni oddelek (sekcija VII). Naloga oddelka je, da je v stalni zvezi z zadružnimi organizacijami in jih podpira iz javnih sredstev. Ta oskrba je dalekosežna in sodelovanje oddelka za zadružništvo s praktičnimi zadrugarji popolnoma iskreno, učinkovito in demokratično. Tudi ostali strokovni oddelki poljedelskega ministerstva podpirajo zadruge, mlekarne, zadruge za vnovčevanje goveje živine itd. v kolikor pač dotična kmetijska panoga spada v njihov delokrog. Državna uprava samoumevno smatra za svojo prvo dolžnost, da ustvari zakonite predpogoje za uspešen razvoj zadružništva. V tej smeri se je od prevrata sem veliko napravilo, posebno glede preosnove zadružnih razmer na Slovaškem in v Karpatski Rusiji. S posebnimi zakoni so bila rešena vprašanja organizatoričnega in gospodarskega značaja, ki so izvirala iz poprešnje zveze teh zadrug z ogrskimi'centralami. Predvsem se je nadomestila tem zadrugam škoda, ki so jo utrpele vsled razvrednotenja svojih naložb pri budapeštanskih centralah. Višja šola za zadružništvo. Državna uprava se tudi briga za zadružno izobrazbo. Na vseh kmetijskih šolah so predavanja o zadružništvu. Ustanovila se je tudi visoka šola za zadružništvo, katero upravlja kuratorij, sestavljen iz zastopnikov čeških zadružnih zvez in poljedelskega mi-nisterstva. Na tej šoli se podaja v celoletnih tečajih slušateljem vse važnejše in pomemb nejše iz onih panog, ki so v praktičnem odnošaju do zadružnih podjetij. Stroške za šolo nosijo država in zveze. Naloga šole ni samo izobraževati zadružne uradnike, temveč tudi zadružne oskrbnike in poslovodje, torej praktične poljedelce, ki so po končanju šole sposobni za vodstvo zadružnih obratov. Profesorski zbor je sestavljen iz usposobljenih poslovodij in uradnikov zvez in drugih strokovnjakov, tako da šola ne nudi samo teoretično znanje, temveč tudi dragoceno praktično znanje najboljših zadružnih praktikov. Po štiriletnem delovanju uživa šola tudi v inozemstvu dober sloves in jo obiskujejo številni Slušatelji iz slovanskih dežel. Zadružni tisk. Zveze tudi sicer porabijo vsako priliko in možnost za širjenje zadružne misli in za izobrazbo in vzgojo dobrih zadružanov in poslovodij. Temu namenu v prvi vrsti služi zadružni tisk. Vsaka zveza kmetijskih zadrug izdaja za svoje člane svoj vestnik, v katerem obravnava splošno gospodarska zlasti pa zadružna vprašanja. Z njih pomočjo so člani vedno poučeni o tekočih zadružnih zadevah, Vestnik se ne razpošilja samo zadrugam, ampak tudi direktno številnim zadružanom. Dalje se posveča velika pvzornost zadružnim publikacijam. Kampellkov fond. Čeprav se ne morejo ponašati z obsežnimi znanstvenimi deli izjradružne stroke, vendar imajo v publikacijah zvez celo vrsto lepih in praktičnih zadružnih spisov, ki tvorijo trajne in dragocene pripomočke za uradnike kakor tudi za člane uprave zadrug, Da se to delo pospeši, so ustanovili pri Centro-Kooperativu poseben fond, imenovan po prvem zadružnem pionirju med češkim narodom Dr. C. Kampeliku kampelikov fond. V njegovi založbi je bila izdana že cela vrsta odličnih spisov za informacije, pouk in prosveto. Zadružni tečaji. Važno nalogo za propagando zadružne misli in za poglobitev praktičnega znanja imajo zadružni tečaji. Prirejajo jih zveze sistematično po načrtu v važnih centrih vedno za gotovo snov, ki se nanaša na gotovo vrsto zadrug (zadružni tečaji za kreditne zadruge, za mlekarske zadruge itd.) Stroške, ki so s tem združeni, popolnoma krijejo povišana organizatorična delavnost zadrug, ki so se tečajev udeležile. Tečaje podpira gmotno in moralično tudi državna uprava. ' Primeroma visoka kultura, na katero so povzdignile češkega poljedelca kmetijska izobrazba ter intenzivna delavnost stanovskih in političnih organizacij, in smotreno delovanje zadružnih zvez ustvarjajo zdrave predpogoje za mogočen razmah ideje samopomoči, o kajeri že pričajo prav pomembni organi-zatorični in gospodarski uspehi. Kmetijsko zadružništvo v Češkoslovaški je .obramba kmetijskega proizvodstva in prvovrstno sredstvo, da se z njim povzdigne intenzivnost in rentabilnost poljedelstva. Številčna moč posameznih vrst. Poljedelske zadruge v Češkoslovaški se delijo v sledeče vrste: kreditne zadruge z neomejeno zavezo . . . 4309 kreditne zadruge z omejeno zavezo .... 875 skladiščne zadruge..........................433 mlinarske zadruge........................... . 57 mlekarske zadruge...........................344 zadruge za proizvodstvo špirita .................243 sušilnice za cikorijo.............................. 34 zadruge za pridelovanje lanu....................... 48 živinorejske zadruge ........................186 strojne in elektrarnske zadruge...................1082 konzumne zadruge..................................1067 Ostanek odpade na razne vrste produktivnih zadrug (sadjarske, vinarske in druge zadruge). Taksne oprostitve. Iz dopisov, ki jih prejemamo od naših članic, se vidi, da si zadruge dostikrat niso na jasnem, v katerih slučajih so oproščene plačevanja taks. Zato še enkrat objavljamo tozadevni naredbi s pripombo, da se smejo zadruge posluževati taksnih oprostitev samo v primerih, ki so v teh dveh naredbah izrecno omenjeni. 1. Naredba o oprostitvi zadrug od plačevanja taks. Po predpisih členov 95. in 98 zakona o poljedelskin in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898, člena 262. finančnega zakona za leto 1922/23, predpisu točke 15.) člena 6. zakona o taksah in po zahtevi mi-nisterstva za poljedelstvo in vode z dne 15. decembra 1923, št. 41.686/VI, odrejam: Vse poljedelske in obrtne zadruge, njih sreske, okrožne, deželne in glavne zveze, ustanovljene po zakonu o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3, decembra 1898., in zveze najmanj 20 zadrug in njih zadruge, če dotična zveza in njene zadruge po svojih štatutih ne dele članom na zadružne deleže dividend, niti ne dajo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov tantiem, in če se njih rezervni fondi nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med člane, so oproščene plačevanja taks: 1. za vse svoje prijave za vpis v zadružni register; 2. za vse overitve podpisov upravnega odbora; 3. za overitev prepisa pravil; 4. za objave v „Službenih Novi n a h “ , da se je zadruga vpisala v register; 5. za overitev podpisov na izjavi o vstopu v zadrugo; 6. za vpis zadružnikov v sodni sezna-mek in potrdilo v tem; 7. za potrditev izprememb v pravilih, njih vpis v zadružni register in objavo o tem v „Službenih Novi n a h ; 8. za potrdilo sodišča, da so osebe, pri njem označene kot člani upravnega odbora, vpisane v zadružni register; 9. za prijavo izpremembe v sestavi upravnega odbora zaradi vpisa v zadružni register; 10. za vpis sodnih odločb o razveljavitvi sklepov občnega zbora v zadružni register in objavo o tem; 11. za prijavo sodišču in vpis v zadružni register, da je član izstopil ali da je umrl ali da je bil -izključen; 12. za izjave zadružnikov sodišču, da so izstopili in za vpis tega v zadružni register; 13. za izplačila zadružniku, ki je prestal biti zadružnik, z njega vlogo in prinosom;* 14. za prenos vplačil** od enega zadružnika na drugega, za prijavo o tem sodišču in vpis zadružnikov v zadružni register; 15. za prijavo sodišču o prestanku zadruge, za razglas o prestanku v „Službenih Novinah" in poziv upnikov; 16. za izločitev terjatev neprijavljenega upnika in izročitev te prijave sodišču v shrambo; 17. za razpust zadruge po odločbi sodišča in za pritožbo zadruge zoper odločbo sodišča o tem; 18. za prijavo upravnega odbora zaradi otvoritve konkurza; 19. za prijavo likvidatorjev sodišču po nadzorstvenem odboru, za njen vpis v zadružni register, overitev podpisov likvidatorjev in razglasitev imen likvidatorjev; 20. za izročitev knjig in spisov sodišču po končani likvidaciji; 21. za overitev podpisov po državnih oblastvih na spisih o pravici revizije; 22. za vse prijave državnim oblastvom o izvršitvi revizij zadrug in zvez; 23. za izdajanje faktur, priznanic blagajničnih potrdil zadrug in zvez državnim in samoupravnim oblastvom; 24. za potrditev obligacij zadružnikov, če jemljejo denar na posodo od svojih zadrug; 25. za predložitev letnih bilanc in računov oblastvom in njih razglasitev v „Službenih Novinah"; 26. za otvorjene in tekoče račune zadružnih zvez in zadrug, ki jih imajo pri poštni hranilnici in državni hipotekarni banki; 27. za prošnje državnim oblastvom zaradi intervencije v revizijskih poslih; * t. j. za izplačilo deleža. ** t. j. za prenos deležev. 28. za prošnje zadrug in zadružnih zvez, namenjene državnim in samoupravnim oblastvom, da bi se jim izdal izpisek iz računskih in drugih knjig; 29. za priloge, ki jih dodajajo zadruge in zadružne zveze prošnjam in vlogam, namenjenim državnim in samoupravnim oblastvom; 30. za objave zadrug in zadružnih zvez o letnih računih in bilancah v zadružnih lokalih; 31. za razglase zadrug in zadružnih zvez v zadružnih časopisih o svojih poslih; toda če se tiče razglas privatnega člana, se mora taksa pobrati; 32. za potrdila zadrug o vplačanih deležih zadružnikov; 33. za obresti na vloge,***) če ne presezajo obrestne mere pri Narodni banki in če se te mere ne izpreminjajo v razmerju z izkazanim dobičkom; 34. za vse vloge, prošnje in vse dopisovanje zadrug in zadružnih zvez z državnimi oblastvi, kolikor spadajo glede plačevanja takse po d odredbo tar. pošt. 1. taksne tarife. 35. Vinogradniške zadruge, ki prodajajo na debelo vino lastnega pridelka, se ne smatrajo za gostilne ali kavarne. Ta oprostitev se nanaša za sedaj na vse poljedelske in obrtne zadruge v Srbiji in Črni gori, njih sreske in okrožne zveze kakor tudi na njih zemaljsko in glavno zvezo, ki so ustanovljene po zakonu o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898, na „Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga" v Zagrebu in njegove zadruge, na „Savez srpskih zemljoradničkih zadruga" v Sarajevu" in njegove zadruge, na „Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo11 (kot osrednjo zadrugo) v Osijeku in njegove zadruge, ***) t. j. za obresti na deleže. na „Savez hrvatskih seljačkih zadruga za Bosnu i Hercegovinu" v Sarajevu in njegove zadruge, na „Središnji savez jugoslovenskih seljačkih zadruga" v Sarajevu in njegove zadruge, na „Zadružni savez" v Splitu in njegove zadruge, na „Zadružno zvezo" v Ljubljani in njene zadruge, na „Zadružno zvezo" v Celju in njene zadruge, na „Zvezo slovenskih zadrug" v Ljubljani in njene zadruge, na „Zadružno zvezo" v Zagrebu in njene zadruge. O tej odločbi naj se obvestijo vse omenjene zveze, vsa ministrstva, vse finančne direkcije in okrožne finančne uprave; tudi jo je razglasiti v „Službenih Novinah". Generalna direkcija posrednjih davkov naj ukrene nadalje, česar je treba. V Beogradu, dne 25. decembra 1923, št. 43.322. ... . , .. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović. II. Odločba glede oprostitve iz članov 95 in 98 zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah. Po točki 15. člena 6. zakona o taksah in glede na člen 257 finančnega zakona za leto 1924/25 je odobril g. minister za finance z odločbo z dne 8. decembra 1925 št. 84.559. Pri vseh poljedelskih in obrtnih zadrugah, njih sreskih, okrožnih, deželnih in glavnih zvezah, ki izpolnjujejo pogoje predpisane v členu 257. finančnega zakona za leto 1924/25 in pogoje v odločbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., št. 43.322, se sme glede na člena 95. in 98. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah nanašati oprostitev iz členov 95. in 98. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah razen na primere, že navedene v omenjeni odločbi, še: na račune, note itd., ki jih izdajajo zadruge in zveze svojim zadružnikom o prodanem blagu; na knjižice, v katere vpisujejo zadruge in zveze blago, kupljeno svojim zadružnikom: na priznanice, izdane zadružnikom o plačanem dolgu; na p o t r d i 1 a, ki jih izdajajo zadružniki zadrugi ali Zvezi o prejemu vrnjenih zadružnih deležev; na potrdila zadrug ali zvez o prejetih obresti in delnem odplačilu dolga, ki jih vpisujejo zadružnikom v zadružne knjižice. Poleg tega se nanaša oprostitev iz člena 95. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah na potrditev knjig. Iz' Generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu, dne 30. decembra 1925, št. 84.559/25. Moč slovenskega zadružništva v številkah. Število zadrug in zadružne zveze. V „Ekonomistu" od oktobra 1.1. je priobčil ing. Ivan Varga, revizor Glavne zadružne zveze v Beogradu članek pod naslovom „Nekoliko novejših podatkov o slovenskem kmetijskem zadružništvu". Podatki se nanašajo na zaključek poslovnega leta 1925 oz. na gibanje zadružništva v letih 1922 do 1925. Tedaj je bilo slovenskih zadrug 1204. Od teh pa 80 zadrug ni včlanjenih pri nobeni zvezi ali pa so kot agrarne zajednice in nabavljalne' zadruge državnih uradnikov včlanjene pri svojih posebnih zvezah izven Slovenije. Vse ostale slovenske zadruge pa so porazdeljene na sedem zadružnih zvez,( Izven državnih mej so tri zveze (dve v Italiji 186 — ena v Nemški Avstriji), ki so imele ob koncu 1. 1925 vsega skupaj 295 zadrug (Zadružna zveza Gorica,, Zadružna zveza Trst in Zveza koroških zadrug Celovec). Pri štirih zvezah v Sloveniji je bilo koncem 1 1925 včlanjenih 828 zadrug in sicer v zvezah: Zadružna zveza v Ljubljani (500), Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Zveza gospodarskih zadrugza Jugoslavijo v Ljubljani (delavska konzumna društva) in Zadružna zveza v Celju. Število zadružnikov. Število zadružanov v vseh zadrugah ravnokar naštetih zvez je znašalo koncem leta 1925 210.183, ki se porazdelijo po zvezah sledeče: 1. Zadružna zveza v Ljubljani............. 125.927 2. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani . . 24‘845 3. Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani . 22.804 4. Zadružna zveza v Celju................. 36.607 Seveda je dejansko to število nekoliko manjše, ker je precej slučajev, da je ena in ista oseba član dveh, pa tudi treh zadrug. Če na račun dvojnega in trojnega članstva znižamo število za 100/0, nam še vedno ostane število zadrugarjev v Sloveniji 189.165. Zadružniki v primeri s prebivalstvom. Če računamo, da je v Sloveniji 1,256.239 prebivalcev in potem približno 294.000 gospodarstev in če štejemo na vsakega zadru-Žana štiričlansko družino, dobimo: a) da znaša število v zadružništvu or ganiziranih oseb 756.660 t. j. nad 60o/0 vsega prebivalstva. b) da znaša število v zadružništvu zastopanih gospodarstev 189.171 ali 66°/0 vseh gospodarstev. Še zanimivejši bi bili podatki, ako bi izračunali, kakšen odstotek kmečkih gospodarstev je zastopan v zadružništvu. Gotovo je ta odstotek večji kot pri delavskem in meščanskem stanu. Z ozirom na dejstvo da so po ogromni večini zadruge v Sloveniji kmetijske zadruge, brez pretiravanja lahko postavimo trditev, da je zadružništvo v Sloveniji zbralo okoli sebe najmanj 70°/0 ako ne več kmetskih gospodarstev in gospodarjev. Kako so zadruge porazdeljene na razne vrste. Po posameznih vrstah so se slovenske zadruge koncem leta 1925 razporodile sledeče: kreditne zadruge 427 t. j. 53.y(/) CL prejeto izdano aODlCBK Kranjsko 40 38 21.748 389,983.033 68 55,351.740 89 54.271.930 29 4,222 660 99 6,030.839 67 272.102 28 9,682.254. Štajersko 18 16 4.257 21,886 502 23 8,181.348 38 7,657.746 52 307.251 41 627.139 10 57.650 09 1,799.333, Hrvatsko 9 7 2.167 14,244.250 71 3,690.136 06 3,766.362 29 200.081 40 315.637 67 80.433 52 706.966! Skupaj . 67 61 28.172 429,113.786 62 67,223.225 33 65.696 039 10 4,729 993 80 6,973.616 44 410.185 89 12,188.553' 111. Mlekarske zadruge. Kranjsko 28 27 4.058 20,852 979 90 5,804.887 03 5,660.108 14 666.549 77 876.526 81 41.835 63 1,363.861 Štajersko 5 5 274 650.079 67 177.059 67 223.122 15 28.285 01 5.131 12 950 63 37.0601 Skupaj . 33 32 4.332 21,503.059 57 5,981,946 70|| 5,883.230 29 694.834 78 881.657 93 42.786 26 1,400.921] IV. Živinorejske zadruge. Kranjsko 18 16 1.055 462.791 68 56.969 50.323 25 21.214 92 3.357 25 15.699 48 5.750 Štajersko 8 7 287 108.661 07 14.560 75 — 10.334 29 13 560 75 2.304 26 10.099 Skupaj . 26 23 1.342 571.452 75 71.529 75|| 50.323 25 31 549 21 16.918 18.003|74 15,849 V. Zadružne elektrarne. Kranjsko 8 8 1.027 8,689.275 25 425.895 61 839.503 77 369.881 82 57.341 75 28.132 69 97 541 Štajersko 12 8 424 1 668.561 76 29.371 34 19.192 30 51.864 89 — 54.692 70 27.784 Skupaj . 20 16 1.451 10,357.837 01 455.266 95 858.696 07 421.746 71 57.341 75 82.825 39 125 326 VI. Stavbinske zadruge Kranjsko 11 11 690 2,226.753 07 51.700 - 53.070 86 72.255 40 4.695 19 16.662 53 Štajersko 1 1 84 638.593 15 103.862 79 81 085 90 8.039 20 41.383 89 2.255 43 26 090 Skupaj . 12 12 774 2,865 346 22 155.562 79 134.156 76 80.294 60 46.079 08 18.917 96 26.090 VII. Obrtne zadruge. Kranjsko 17 14 1.201 346,075.043 92 23,090.605 82 21,338.252 19 5,204.264 35 7,006.941 17 142.345 54 8,775.031 Štajersko 6 6 190 24,027.857 03 2,270.678 11 2,441 838 85 1,725.678 85 1,656.349 93 75.305 67 3,557.470 Skupaj . 23 20 1.391 370,102.900 95 25,361. 33|93 23,780.091 04 6,929.94, ,20 8,663.291 10 217.6ol 21 12,332.501 VIII. Razne zadruge Kranjsko 6 3 215 41,835.138 18 5,483.665 08 6,735.118 85 964.710 25 1,081.763 38 2.477 83 1,757.368 Štajersko 9 8 461 18,567.420 01 2,354.470 67 2,772.300 13 320.720 62 475.332 38 59.365 03 1,145.050 Hrvatsko 1 1 — — — — — —- — 233739 37 — - 7.286 08 222.056 Skupaj . 16 12 676 60,402.558 19 7,838.135 75 9,507.418 98 1,519.170 24 1,557.095 76 69.128 94 3,124.475! IX. Osrednje zadruge Kranjsko 2 2 2.036 | 563,560.809]l l| 61,611.51l|24|| 57,510.710|66| 1,561.127|43|' 3,850.889|8l| 76.749|89| 3,297.294 X. Kmetijsko-strojne zadruge Število zadrug Število poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Zaslužek strojev Obratni stroški Upravni stroški Popravila Gotovina Zaloga Kranjsko 20 18 1.233 2,049.145 64 206.374 78 135.012 99 35.671 20 59.620 30 29.419 18 274.425 Štajersko 5 5 181 144.124 07 52.900 — 28.452 30 5.857 80 7.283 — 432 78 400 Skupaj . 25 23 1.414 2,193.269 71 259.274 78 163.465 29 41.529 — 66.903 30 29.851 96 274.825 R E K A P I I. Hranilnice in posojilnice število zadrug Število poročil Število zadruž- J nikov j Denarni promet Hranilne vloge in pasivni tekoči račun Posojila in aktivni tekoči račun Tekoči račun z Zvezo in naložen denar prejeto T izdano Upravni stroški vplačane dvignjene dana vrnjena Skupaj . 300 294 85.436 3.261,246 089|45 402,718.723|89 |296,552.898|95 396,513.257] 16||314,755,488|51 464,294.220|83||487,994.055|94 6,295.6461 Zadruge Število zadrug Število poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Za blago Popravila in obratni stroški Upravni stroški Kosmati dobiček in zaslužek strojev Gotovina Zaloga prejeto izdano II. Nabav, in prodaj. 67 61 28.172 429,113.786 62 67,223.225 33 65,696.039 10 4,729.993 80 6,973.616 44 410 185 89 12,188.5531 111. Mlekarske . . . 33 32 4.332 21,503.059 57 5,981.946 70 5,883.230 29 — — 694.834 78 881.657 93 42.786 26 1,400.921 1 IV. Živinorejske . . 26 23 1.342 571.452 75 71.529 75 50.323 25 — — 31.549 21 16.918 - 18.003 74 15.849 • V. Elektrarne . . . 20 16 1.451 10,357.837 01 455.266 95 858.696 07 — — 421.746 71 57.341 75 82.825 39 125.3261 VI. Stavbinske. . . 12 12 774 2,865.346 22 155 562 79 134.156 76 — — 80.294 60 46.079 08 18.917 96 26.090 - VII. Obrtne .... 23 20 1.391 370,102.900 95 25,361.283 93 23,780.091 04 — — 6,929.943 20 8,663.291 10 217.651 21 12,332.501 ! VIII. Razne .... 16 12 676 60.402.558 19 7,838.135 75 9,507.418 98 — - 1,519.170 24 1,557.095 76 69.128 94 3,124.475 ( IX. Kmetijsko-strojne 25 23 1.414 2,193.269 71 — — — — 230.368 59 41.529 — 259.274 78 29.851 96 274.825 < X. Osrednje . . . 2 2 2.036 563,560.809 14 61,611.511 24 57,510.710 66 — — 1,561.127 43 3,850.889 81 76.749 89 3,297.294 j Skupaj 224 201 41.588 1.460,671.020 16 168,698.462 44 163,420.666 15 230 368 59 16,010 188 97 22,306.164 65 966.101 24 32,785.837 1 Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček zadružni nezadružni premični nepremični 1,199.397 1,034.303 147.824 41 20 13 972.159 2.575 54 26 744.358 85.634 45.152 82 28 43 1,645.010 600.458 12.623 66 46 8,231.774 39.377 41.003 77 67 24 10.970 12.317 51 90 479.454 108.790 147.380 92 26 6,938,675 830.587 414.820 27 80 94 13,328,294 1,801.698 368.936 51 24 2,198.355 102.785 6.664 50 09 2,296.745 630.265 26.961 65 50 46 516 502 154.947 71.815 52 78 69 i,381.524 74 974.734 80 875.145 53 2,258.092 12 8,312.155 68 23.288 40 735.625 18 8,184.084 01 15,498.928|75 2,307.804 59 2,953.972 61 743.265 99 541.256 10.594 06 58 575.943 36.424 53 89 304.313 57.565 53 28 252.941 7.439 35 55 180.699 3.621 37 98 139.358 12.731 36 1,013.549 3.296 21 30 1,138.198 117.562 37 01 46.970 16 4.999 09 737.255 10.394 64 14 185.519 4.674 63 37 — UH 551.850 64 612.368 42] 361.878 81 260 380 90 184.321 35 152.089 36 1,016.845 51 1,255.760 38 51.969|25 747.649 78 190.194 6.053 460 50 — 6.733 6.212 90 55 66.267 5.950 60 30,532 30.063 06 26 3.672 1.272 57 85 16.161 7.115 25 2.906 52.102 8.544 50 50 2.530 2.074 05 52.667 24.155 09 61 8.342 14.472 27 76 6 513 50 12.946 45 72.217 60 60.595 32 4.945 42 23.276 25 2.906 60.647 4.604 05 76.822|70 22.815 03 265.053 394.715 84 54 — 381.393 70.017 47 25] 802 976 606.396 51 07 419.649 13.910 62 14 270.399 139.157 72 83 585.611 303.565 — 215.649 39.609 35 86 1,338.910 938.858 16 21 43.679 3.774 24 12 70.763 16.258 10 14 10.534 4.608 91 37 659.769 38 451.410 72|| 1,409.372 58 433.559 76 409.557 55 889.176 255.259 21 2,277.768 37 47.453 36 87.021 24 15.143 28 182.766 47 650.792 48 29.294 120.572 37 29 432.820 310.098 11 20 160.376 141 49 50 9.846 62 300 839 50.900 66 683.457 66 420.697 377.650 76 22.126 98 25.667 29.776 10 74 29.770 829 67 92 182.766 47 650.792 48 149.866 66 742.918 31 160.517 99 9.846|62 351.739 66 683.457|66 798.347 76 22.126 98 55.443 84 30.600 59 97.205 74 90 5,987.869 778.349 33 01 1,117.130 208.754 50 50 11.298.307 171.51,0 56 2,184.686 71.906 55 56 16.083 528 39 804.633 1,065.950 13 6,245.999 379.191 13 97 21,425.068 3,224.953 65 19 664.256 56.487 99 50 295.258 54.241 80 05 183.443 83.063 60 30 97.279|90|] 6,766.218 34 1,325.885|-I) 1»,469.807|56 2,256.593] 11 16.611]39 1,876 183)13 6,625.191 10 24,650.021 ]84 720.74 49 349.500 85 266.506|90 80 75 1,318.624 601.191 1,611.184 54 64 06 14.021 171.549 749.699 51 70 144.850 620.728 85 11.844 37.895 1.808 66 61 65 48.116 3.404 93 33 138.700 216.069 465 662 50 2,070.500 142.922 2,742.674 15 45 32 841.514 1,599.611 98 08 83.356 16 50.069 104.417 34 10 51.669 17.011 4.426 01 54 61 80|75 3,531.000 24 935.270 21 765.578 85 51.548 92 51.521 26 820.431 50 4,956.096 92 2,441.126 06 83.356 16 154.486 44 73.107 16 i,147.412|l3|| - l-l 526.426|32|| 3,164.555|l2| 6,627.453|06| 17.069|43| 105.890|50| 23,415 442|86| 660.030|40| 361.067|75| - |—| 14.529|20 Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček zadružni nezadružni premični nepremični 56.497 11 — — 132.484 37.246 68 37.701 3.743 97 58.185 704 12 68 26.107 491 48 41 29.725 2.605 25 83.044 50 322.503 22.304 80 7.308 2.593 05 09 145.617 12.460 58 97 26.621 3.054 81 81 56.497 U L H A C 1 J A 169.730 : 68 41.444 97 58.889 80 26.598 89 32 330 25 83.044 50 344.807 80 9.901 14 158.078 55 29.676 62 Gotovina Stanje posojil in akt. tek. rač. Naložen denar Zaostale obresti Ostala aktiva Zguba Deleži Hran. vloge in pasivni tek. rač. Izposojila in ostala pasiva Predplač. obresti Rezerva Dobiček 8,191.790 90 451,007 494|77 224,991.834|84 5,320.732|36 37,975.00652 6.872] 11 835 562 25 689,444.144|23 18,367.468|92 1;830.403|23 I3,194.378|23 3,821 774|64 Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček zadružni nezadružni premični nepremični 5,381.524 6.513 659.769 182.766 97.279 80 56.497 1,147.412 74 50 38 47 90 75 11 13 974.734 551.850 650.792 6,766.218 3,531.000 80 64 48 34 24 875.145 612.368 12.946 451.410 149,866 1,325.885 935.270 169.730 526.426 53 42 45 72 66 21 68 32 2,258.092 361.878 72.217 1,409.372 742.918 11,469.807 765.578 41.444 3,164.555 12 81 60 58 31 56 85 97 42 8,312.155 260.380 60.595 433.559 160.517 2,256.593 51.548 58 889 6,327.453 68 90 32 76 99| 11 92 80 06 23.288 184.321 4.945 409.557 9.846 16 611 51.521 26.598 17.069 41 35 42 55 62 39 26 89 43 735.625 152.089 23.276 889.176 351.739 1,870.583 820.431 32.330 105.890 18 36 25 66 13 50 25 50 8,184.084 1,016.845 2.906 255.259 683.457 6,625.191 4,956.096 83.044 23,415.442 01 51 21 66 10 92 50 56 15,498.928 1,255.760 60.647 2,277.768 798.347 24,650.021 2,441.126 344.807 660.030 75 38 37 76 84 06 80 40 2,307.804 51.969 4.604 47.453 22.126 720.744 83.356 9.901 361.067 59 25 05 36 98 49 16 14 75 2,953.972 747.649 76.822 87.021 55.443 349.500 154.486 158.078 61 78 70 24 84 85 44 55 743.265 190.194 22815 15.143 30.600 266.506 73.107 29.676 14.529 99 03 28 59 90 16 62: 20: 17,531.843 98|| 12,474,596 50 5,059.049 99 20,285.866|22 17,921.694 54 743.760 32 4,981.141 83 45,222.327 77 47,987.438 36 3,609.027 77 4,582.976 01 1,385.838 77 X - .... , .... ¥■- • 1/ v' 1