MUZEJSKI IZLET 
Izleti Muzejskega društva so prišli že 
kar v navado. Letos je bil že šesti izlet, 
in sicer 8. julija 1962 na cerkljansko in 
idrijsko stran. Pripravil ga je tov. Lovro 
Planina, udeležencev pa je bilo 32. Vozil 
je Tranturistov avtobus. 
Prvi postanek je bil v Cerknem. Ob 
spomeniku matere, ki daruje partizanu 
kruh, smo se spomnili gojencev partijske 
šole, ki so jih Nemci pobili leta 1944 pri 
nenadnem vdoru v vas. V cerkvi smo 
ogledali Bergantove in Raspetove oltarne 
slike ter slišali župnikovo razlago o zi 
danju cerkve leta 1714, leto dni po tol 
minskem puntu. s čemer je gosposka 
odvrnila ljudstvo od uporov. Skozi Gor 
nje Novake smo se po vijugasti cesti 
dvignili na Črni vrh (1288 m) in imeli 
zajtrk v planinskem domu. Z vrha smo 
se razgledali po prostrani pokrajini od 
kraških planot do Alp. Na povratku smo 
obiskali bolnišnico Franjo. 
Ker je bila cesta od 2elina v Idrijo 
zaradi popravil zaprta, smo napravili 
iselo zanimivo daljšnico z Zeliua ob 
Idrijci dol do Dolenje Trebuše in od tam 
po divji dolini Hotenja na Oblakov vrh 
(725 m) med Rzeljem in Hudournikom. 
Seznanili smo se s pokrajino idrijskih 
planot in življenjem na njih. Skozi Ka-
nomljo smo se spustili v Spodnjo Idrijo, 
kjer smo videli novo stavbo za idrijsko 
tovarno pohištva. 
V Idriji nas je oskrbnik idrijskega 
muzeja Jože Gantar strokovno popeljal 
skozi zbirke v starem rudniškem gradu 
Geverkeneku. Močan vtis napravijo stari 
rudniški stroji, slike o razvoju rudnika, 
velika zbirka kamnin, makete, prikazi 
podzemeljskih jam in spominske sobe 
rojakov Nika Pirnata, slikarja, in Zorka 
Prelovca. skladatelja. Videli smo. da so 
včasih žgali rudo na nekakih kopiSčih v 
loncih, ki so jih dobavljali loški lon 
čarji. Občudovanje je vzbudila posoda 
živega srebra, na katerem železo plava 
kakor les na vodi. Škoda je. da morajo 
biti znameniti stroji izpostavljeni kvaru 
na dvorišču, ker ni denarja za boljšo 
shrambo. Ker so v gradu nastanjene še 
razne stranke, glasbena šola in katastr 
ski urad, nima muzej niti toliko prostora, 
da bi namestil za ogled zbirko o čipkar-
stvu, ki ima v Idriji domovinsko pravico. 
Dragoceni rudniški arhiv leži v slabem, 
vlažnem, na pol kletnem prostoru. Ko 
smo primerjali razmere z loškimi, smo 
se čudili, da občina in rudnik nimata več 
razumevanja in več sredstev za tako 
svojstveni muzej, ki bi moral za Idrijo 
|)omeniti mnogo več. kot sedaj pomeni. 
Iz muzeja nas je vodnik peljal še na 
ogled rudniških naprav |)ri jašku Delo. 
Idrija se zelo obnavlja. Kdor jo je videl 
v letih takoj po vojni, bi jo ponekod 
komaj ])r('i)oznnl. ?.i\] pa niso znali olira-
224 
niti na prvotnem kraju vsaj nekaterih 
rudniških naprav, ki so nekdaj dajale 
tako značilen izraz Idriji. Svojskih ru 
darskih hiš s številnimi okenci gori do 
slemena, ki so še pred desetletjem po 
zdravljale mesto z vseh klancev krog in 
in krog, skoro ni več. Prav je, da je dobil 
rudar udobnejše stanovanje, toda — ali 
je udobnost mogoča samo v betonsko 
aluminijastih stavbah po ameriškem 
vzorcu in bi se ne dali uporabiti domači 
arhitekturni elementi loško - cerkljan 
skega tipa, ki so značilni za ozemlje med 
Loko in Idrijo? 
Iz Idrije smo napravili še izlet po prav 
toboganski cesti na Vojsko (108? m) v 
rudarski planinski dom. Čeprav stoji 
60 m više kot naš lubniški. ne naredi 
gorskega vtisa, ker je dom nameščen v 
vasi na valoviti planoti, po kateri so 
nasejane redke kmetije. Vojsko so Itali 
jani leta 194f5 požgali, pobili štiri družine 
in mnogo ljudi od|)eijali v zapor. Xa po 
kopališču ob cerkvi smo obiskali grobove 
borcev — 31 imenovanih in 9 nepoznanih. 
Na stebru je vklesan |)onienljiv napis: 
»Postoj in prikloni se vrstam grobov! 
Tu spe naši borci, ki z zarjo v očeh so 
umrli za svobodo naših domov, za srečno 
prihodnost bodočih rodov, da ])o naših 
zelenih doleh in bregeh se živo razlegata 
radost in smeh. Vse dokler bo sonce si 
jalo z višin, na žrtve ne ugasne nam v 
srcih spomin.« 
Z Vojskega smo se zvečer usmerili 
proti domu. 
France Planina 
1- l.< azgledi 225