Tef uJ I. Vrodnifitvo: naTnmiiku lt tU. t■ nad»lr.(o«i« ■ktbl M> r*»|ioAilj«pj«li»U). Prcjflmaio»a«» plačilo »»»korili* oimnif« (udi v ue«l(f»en»k«m Ll8t 1. Izhaja vsako B&boto. Naročnina« poštnino vrediutla: za (Utlo UUi 1 golU., aa pol UU I KOld.i to..UYukoMli.n.n.l« jmur V m m . m JL J-. W Nyo«l«a pUm. In r*kl.»Udj. 0 kr., Im M otnanilo aamo ' • " • WJ M ftoiilj»jp*rodnlJl»u. 4miIi«( iiaiituo,,flo .!■ posebno za primorsko-iležolno, pa tudi sploh slovenske zadevo, POMinni liiU s« Corici j>ri bukvarji na Trarniku po 4 i^-jAi HMiu/ir . , . ... ......................:..........jSbč ,, Ko hi bolel človek in smol sentimentalnosti vajcU prepustili — oh, kaj bi »o no iz našega pc- sniŠkoga zaklada posneti, in domovini na poveličevanje tukaj navfisti; saj ni ga menda pesnika, da ne bi bil, v globočino arca pero pomočivši, iz cvetlic nar plemenitejših domoljubnih svojih čutov venec aplctel, ter položil ga na altar — domovini. Prav imajo pesniki, da domovino popovajo, kajti med besedami lepoglasnimi in sladkimi slehernega naroda in jezika jo naj sladkejših ona — domovina. — Domovina I bodi nam torej pozdiavljena, bodi nahi srečnaU "i i • • ! ' ' »' < Ali — časi so resnobni, dnevi so hudi. Obzorje politišk« je oblačno, vreme mrzlo. Kri Be mora v pevski ali usiriti. po sili; pevsko misli inoti in podi prozaičnost djanjskega javnega življenja; pevske čute pari siaiia nemilih javnih razmer. Kamor se ozremo in o čemur premišljujemo, vso le mrzlemu umu pravico gospostva priznava; z vzoretveno mehkoputnostjo so trezni svet norčuje. — Brzdajmo torej fantazijo ter govorimo resno! Kaj hočemo z ^Domovino"? Ljudstvu našemu resnično koristiti.— Izobražencem domačim narpopred hočemo zastava biti, zastava, ktera kaže na eni'plati napis: naprej-, na drugi: za vero, za dom, za cesarja. Pod to zastaVo naj bi se oni, načelniki ljudstva, zbirali, in nekako moralno občinsko ali narodno stražo napravili, ki bi me drugi predelek odkazan. .T: j MS. Nekdaj bo bo javna Q[Wttvila »loJVfili^rtflj^; VQd<)li:>jo t a /jjp aaifto jiektori BroČni izvoljenci L j. -viSi izobraženci. Naš čas zahteva povsod javnost (očitnost). Kar jo za vao, naj vni vodrt. Niliil do nohis sine nobiš. Tudi ljudstvo nc.snio in no moro izklcnjcuo liiti iz javnega življenja. Držeči bo teh načel bomo torej hravco našo goznanjali z vsim, kar so niini i)a korist, .-ili škpdo pbravpujo.iu Bkjcpa v uradih in zborih. Stalna rubrika našega lista < bodo, DO takom državne', deZe\nč obihisjie ali iupwiij»kti taitive. Da nc bo moč kmetijstva in pbfthijsiv^oigtyatj jouuiravAo, kjytl nnšp "ljudstvo jo »ploh kmelovsko. Tim Vee bomo imeli priložnost ^metijsl^' zijdftvb far-jim vljoti, kVir • i mamo; trt ;V.; (Jlorioi fcmelijako duubo, in ho inm y kratkem kmetijska Šo|g napravili. Sfjn'$o ^padalo jpbgtojz Za tako reci, ktere v tiobett omenjenih predelov nc spadajo, in o ktorih bo nam bo zdelo, da bo z "namenom našega lisla vjemajo in na naš cilj merijo, da utegnejo vsem, ali večini braveov v poduk ali korist ali zanimivo biti, bomo imeli nedoločen,odprt predal. Spadajo pa sem n. pr. vsa ko rs ne zahodnonarodne posebnosti, jezikoslovno orlico itd. ; razpravo o važnih, po vboiii avelu slovesih iznajdbah, ustanovah in napravah; pojasnila postav ali vsakokratnih imenitnih politiških ali kakoršnih koli dogodob itd. — Ker je pa poduk in vedno le poduk presuha in mnogoterim dolgočasna stvar, izjemno tudi kaj soli in popru med poduk potrosimo, kaj šaljivo« podučnega prinesemo. Tudi beletriBtika no bo popolnoma izklenjena. .......—• Naslednji predal-bo odločen dopisom 'obrnvna/očim kar si bodi v našem zmislu. V predzadnji predal bomo znašali vbo, kar so pri nas doma nli hlizo ms zgodi. Poslednji prodelnk bo prihranjen za politiiki ogled. Ti predali pa no bodo v vsa kom"listu vsi polni, ampak, kakor priložnost in tvariim nanose. Se jia mislimo listu dodali poseben „ oznanilnik", kjer bo bodo nahajali posnetki i/, uradnega lista tržaškega („ Osservatoro Triostino"), kolikor utegnejo naše hravco mikati. Prinašali bomo tudi zapisek umrlih v Gorici, ptujeev, ki pridejo v mesto in v tukajšnjih gOBtivnioah prenočijo, itd. Naznanjali bomh! loterijsko številko; try.no ceno raznih pridelkov in izdelkov itd. — En odilolok „oznanilnika"' bo odprl privatnikom, občinam, društvom itd. za plačilo. Sprejemala pn in natisnili bo bodo dajala taka oznanila tudi neposlovonjena, v klorom koli joziku;1 prestavljanje oznanil v slovenski jezik bo bode oskrbovalo ga primerno plačilo.— : .. ..... ,<.,., ••» .. ;., . , Cesar nismo v tem programu omenili, bode kazal list sam, kednr bo vse, kakor bc tičo. uravnano.. Pisava naša bo navadna, po splošni ljudski govorici, kolikor treba, slovnično popravljeni; ne pa, da bi s sostavki navlašč slovniearili in novotarili. ftce nam je več, kol oblika. H koncu naj še nekaj omenimo. Znabiti, da nekteri pričakujojo, da borno," kednr so priložnost ponudi, po naših laških sosedih s cepci tolkli. Bog tega no daj I Enega lascajim nc izpulimo,, ene. pikico njihovih pravic ne prikratimo. Duh, ki bo naš list skoz in skoz proveval, ho ,duh sprave in prijaznosti: Suuin cuiquo; kar je meni prav, je tudi tebi; česar,sebi no želiš, tudi druzcinu nc delaj., To bo niiša načela. Propica, s komur koli, bomo ogibali se, kakor gadA. Vendar pa, če kdo naš list, ali našega naroda pravice hudobno napade, najde nas oborožene m pripravljeno na borišči. — Tudi vladi sistematično nagajati, ne maramo. Vejjaio nam Ijo načelo: Vzemimo razmero vsak eaa, kakor so, ter prizadovajmo si, v narodnih in druzih zadevah, pridobivati si z lepa, kar nam gre, in česar zares in neobhodno potrebujemo. Se ve pa, da, kar sin o rekli, ne izklopa dobrih svetov in pa spodobnega očitanja o neposlavnostili, ki bi utegnilo ljudstvu našemu na škodo biti, kakorŠno očitanje mora vsaka vlada za ljubo vzeti. . i i - Tako mislimo, da smo jasno govorili;, vsakteri zdaj ve, česa ima od „ Domovine" pričakovati. *) , v. Začnimo v imenu Božjem! DEŽELM ZBOR GORIŠKI. Ker nam ta pot prostora zmanjkuje, nuj povemo o delovanji našega, zbora ,jr, poslednji aqjni dob«, le .jnp- , kaj malega. Zacol bo je bil, kakor drugod, s slovesno mašo 29. novembra; končal bo na više povelje 22._(|q-oembra; l.' l. Imel je naš zbor tO sej. V prvih Bojah, ekor do Rklenitve, jo bilo vse nekako mlačno in kakor pobito; štrena navadnih opravkov so, jo rodno in pravilno, malo, da ne brek "debat, razmotavala; kajti preudarki za 1867 niso ponujali priložnosti za debato, ker bo nže od poprejšnjih let vredjeni; končni računi boso brez ugovora potijevali; občinske stvari — razdruže-vat\je občin, razdolovanjo obč. pašnikov — jo zbor po l^inklorjovib nasvetih molčč sprejemal. Važnejša zadeva jo bila kmeti iska žola, zaatran kteje bo si bile misli zborovo (o.odborovo} in pa zastopnikov kmetijsko družbo poprej navskriž, in ktera ac je letos zatrdno poravnala **) Mikavni ato bili tudi zadovi zaatran po-pravljbnja ccBto iz Gorico na Koroško, ktera je zdaj toliko potrcbnojŠa, kor ne moremo potabeljBko lin pa kobarjdako-beneške cesto rabiti: in zaslran Rudolfov© (primorsko-koroške) železnice, da naj bi so namreč čez Predčl doli na Gorico in Trst potegnila. Vr. •) Vb» (Urna vrodniitvn, Morim imo , Domovino'' poslali, prosimo r« njihove litlo t blagovoljno rimono. •*) O tom prihodnji)*: veu. Vr. vi 1 Kolikor bolj mrlvo, dolgočasne no bilo prvo Boje, toliko halj ho je zbor vnol proti zadnjomu,, kakor vnelo). kedar gro za narodsko r.ahtovania iu za adresno deoato. V IX. «(>ji h ta ao obravnavala Pajorjov nasvet ia> utran napravo JtaUjaimko pravno akademijo ali faknltali zA 5(X1 limiti J talij mov/ hi ho fič r Avfilriji osUdi, in nrodlog Oorno-tov zantratt naprave) ijlovnutikoga vhuUAI-lišča zu Slovence in .lugOHlmuuio1: »plph, v kteri koU dožoli, koder, oni-prebivajo. (iemo.ln Palor ida bila naredila v tej Zadovi kompromis: da, Čo Slovenci Lahom zn Pajorjov prilog le .večini pripomorejo, bodo tudi' oni (Labi) xai Coniotovi naivot glasovali. V ta nanmii je podpisalo Oba predloga ani[fut po slatieov, mod njimi HluvunHlti zborniki: uerno, 1'jiftliuruzzi in Zigonj tako, da jo bila žo pred razpravljanjem v javni seji, obema nasvetoma večina glasov zagotovljena.—* V poidodnji, seji jo bila na onjovjnin" na tanko vč, kako ro-či ptojijo, to da za zdaj yscga povedati noče in no moro. Sieor pa iz sejnih sporočil, ki jih bomo prihodnjič prinašali, bodo bravci, če bodo hoteli med vrstami brati, sami sodili, kaj in kakO sč jo v namera zborn godilo. Stenografičhi sejni zapisniki so bo začeli-'Se lo po novem letu tiskAti. „Domovina" prinese narpopred sporočilo o poslednjih dveh sejah. Posnetek poprejšnjih sej, kolikor utcgno.bjti bravppm zanimiv, bomo pripadali pozneje. DOPISI. Iz Gorice 30 dec. — F.Z. Kakor jo znano iz do-ličnega razglasa, bila je nocoj beseda v naši Citav-niei, Jako lepo soslavljeni program nas je v izvrševanji prav razveselil- Poslušavccv ic bilo še precej, posebno so jo gOBpodioin sošlo, kolikor bi človek že no mislil, ker se sicer rade po dvorani zasnčejo. 8 tim so zopet pokazale, da jim ni samo za1 ples.' Kar h« pa glasbe tiče, so naši diletantjo vse prav čvrsto godli. Posebno, krasen je bil finale k „ Ouvcrturi": m lizika se je naraščala, odjenjevala ter ho zopet v čuunomilc gla-80ve prelivala, da bo so nekteri zvedenci kakor prevzeti spogledovali. Enako čvrst jo bil tereet; na goHlih je godel znani g. PreSan, flavto je piskal g. 'lunin, in prilagajo jc umetno prebirala glaaovir gospodična JJra-gotinova. Tudi povski zbor jo jo vso štiri krate brhko rezal, in jc zelo umno izrazoval listi dvo muzikalni stvari v „fortc in pianoki čudno razuncmalo poalu šavčevo srce. Pri tej priložnosti ne nioromo tudi g. A. * Hribarju zasluženo pohvalezamolčali, zakaj, če žb prvo-vodstvo koristno opravlja, Hinp >11111 jo1 Ladi v luut .iioir« ni, da ima in pokuzujo lep talent za glasbonp kompozicijo. Kolikor smo posneli iz njegovega „SJ*včoka" in..,, Naj Člije momlja in Hobn", ima žilo tudi za bolj vz-neseno mnziko. Da bi nas ukoru s. kakim novim delom razvoBofil. MaAokov napov „ Strunam " Je priznan, da bi kaj posebnega o njem povedali; ker no pa' noto .na papirji ona, iu izvršba druga stvar, nuj le toliko pristavimo;' da jo bil'imenovani zbor mili Prešernoviotožno-Bti vrodon komentar. Oo je namreč v Hriharje\w.m „Slay~ ^ekii" br/.o in odločno stopal, rekel bi z nekakim svobodno mož ki m značajem, bil jo v ,, .Strunah" čiHto mil in' propnnpče živ. v 7. oddelku vosollčnoga programa jc bila čuti Prešernova „perva ljubezen ki jo je g. dr. Bizjak lopo deklamoval. To jo res krasna, živahnomila in tr* eomečeča poezija, v ktori ne j»a Prefiornova Bubjektiv-nost io bolj očilnje, kakor v njegovem „slovesn od mladosti $ato jo pa tudi deklamovanjc taeih, čisto liričnih in zgolj subjektivnih posem jako težavno. G. dr. Bizjaku čestitamo, da jo odstranil lo zadržke, kolikor je v dcklamalorjovih inočeli. Naj se nam večkriit oglasi. (Konec drugi pot). DOMAČE VESTI. ~ Leta 1800 jih jcumrZo v Gorici: v mestni fari ss. Hiltrija in Taeijana (veliki corkvi) 117, v lari sv. Ignacija 99; v predmestni fari na 'Plačati 0f>, v pred m. {. v Podturnu 32. — Redilo so ji ti jo: pod vel. cerkvijo 120, pod hv. Ignnoijcm 127, na Placuti 90, v Podturnu 09. — Poročilo: v veliki o. 26 parov, pri sv. Ign. 31 parov, na Placuti 17 p., v Podturnu 6 parov. V bolnišnici milosrčnih bratov jih jo umrlo: 01; v bolnišči milosrčnih ^scsler: 45. Umrlo jih jo todaj vseh skup: 419; rodilo se: 413 ; poročilo 63 parov. — POLITIŠO OGLED. Leto 1800 so jo pogreznilo v brezduo večnosti; oh da bi so bilo pogreznilo ž njim v morje pozabljen j a tudi vso britkosti, ki jih jo nesrečni Avstriji prineslo, Iu ki so jih državljani njeni pretrpeli I Zgubo tisoč in tieuč ljudi in milijonov denarja, zgubo nar lejific armado in nar lepšo dežele, vse bi diovek rad v pozabljcnji vtopil in si druzega ne žolel ohranili, kot važne nauke, ki so nam jih žalostne Iau-Hke dpgodbc usililc. Toda, kar jc bilo, ni se vbc in iu edino, Kar nam tare spomin in sreč. Česar si iz spomina izbiti ne moremo je sedanji stan našega cesarstva, žalostna zapuščina, ne lo preteklega, temuč mnogih poprejšnjih let- Gledč na notranjo svojo uredbo — ustavo — jc naša AvBtrija morda Še bolj razrušena, lo v veče težavo zapletena, kot no bilo njone nemile razmero na zunaj; celč glavni zidovi državnega poslopja, zdi se, da se majajo. Narod/, ki v - njem prebivajo, so nemirni in čutijo nevarnost U}t v zborih ali po časuikih vladi svoje dobro ali neumne hvcIo ponujajo in ncklori prav predrzno Hilyoj. tudi vlada sama resno premišljuje, kaj iu kako bi bilo storili, kako bi se dalo to staro poslopje tako prezi-dati, da bi bilo urubivavecm všeč in sedanjemu času pridi,črno, $koda Jo,, da se zidarji, kakor j>ri baholskem Btolpu, nič kaj 110 razumejo. Ta hoco in h vetu jo tako, :ET 5^I.Hekdnj bo so javna Q|t*rilai s^vfiftprtMjlfo; V^U! »o J« /tfp flajfto jiektcri srečni izvfljjonci Lj. .riši izobraženci. Nas čas znhtovp povsod j n vnos t (očitnost). Kar jo za vao, naj vBi vodč. Niliil do milim gina npbfp. Tudi ljudstvo no smo in no moro izklonjono biti i/, javnoga življonja. Držeči so teh načel (lonm torej bnivco na|e gpgnjmjali z vitim, kar so hiipi na (uprutij lili šlujdo obravnu^o jju' BkJojia, v uradih in zborih. Stalna rubrika našega/JjBln' bom to teuiijakiin £rč0, in ker se ima v kratkem kmetijska šo|g napraviti. Scjuiko »gadalO"i ti^l pbcbjz<) kolikor utegnejo naše bravco mikati. Prinašali bomo tudi zapisek umrlih v- Gorici, ptujeev, ki pridejo v mesto in v luknjanjih goslivnicah prenočijo, itd. Naznanjali bomo lotorijsko štovilke; tr^no ceno raznih pridelkov in izdelkov itd. — JEu oddelek „ oznanilnikabo odprt privatnikom, občinam, društvom itd. zn plačilo. Sprejemala pa in natisnili ao bodo dajala taka oznanila tudi ncposlovenjena, v klorom koli jeziku;' prestavljanje oznanil y. slovenski jezik so bode oskrbovalo ga primerno plačilo.— ' «... . .« . . .,.,•>., .. Sosi Cesar nismo v tem programu omenili, bode kazal list sam^ kodar bo vso, kakor se Ličo uravnano.-Pisava naša bo navadna, po splošni ljudski govorici, kolikor treba, slovnično popravljeni; ne pa, da bi s sostavki navlaše slovniČarili in novotarili. Reč nam je več, kol oblika. H koncu naj še nekaj omenimo. Zuabili, da nekleri pričakujejo, da bomo, kedar so . priložnost ponudi, po naših laških sosedih s cepci tolkli. Bog tega no daj I Enega lascajim ne izpulimo,, ene, pikice njihovih pravic ne prikratimo. Duh, ki bo naš list skoz in skoz proveval, bo ,duh sprave in prijaznosti: Suum cuique; kar je meni prav, jo tudi tebi; česar sebi no želiš, tudi druzemu ne delaj., To bo naša načela. Prepira, s komur koli, bomo ogibali se, kakor gadiL Vendar pa, če kdo naš list, ali našoga naroda pravice hudobno napade, najde nas oboroženo in pripravljeno na borišČi. — Tudi vladi sistematično nagajati, ne maramo. Veljalo nam bo načelo : Vzemimo razmoro vsak čas, kakor 60, ter prizadevajmo si, v narodnih in družili zadevah, pridobivati si z lepa, kar nam gre, in česar zares in neobhodno potrebujemo. Se vo pa, da, kar smo rekli,' ne izklopa dobrih svetov in pa spodobnega iočitanja o nepostavnostih, ki bi utegnilo ljudstvu našemil na škodo biti, kakorano očitanjo mora vsaka vlada za ljubo vzeti. . , ■ ^ . , Tako mislimo, da smo jasno govorili; vsfikteri zdaj ve, česa ima od „Domovine" pričakovati, j Začnimo v imenu Božjom! ■:«'! • . . • i. DEŽELNI ZBOR GORIŠKI. Ker nam ta pot prostora zmanjkuje, n«0 poveipo o delovanji našega, zboru r poslednji sejni dobi le no,-kaj malega. Začel se je bil, kakor drugod, b slovesno mašo 19. uojembra; končal ho na više pp,'voljo.22. (^c-cembta 1. I. Imel je naš zbor 10' aoj. V prvih šojah, skor do sklenitve, jo bilo vao nekako mlačno in k ukor pobito; štrena navadnih opravkov go, je redno in. pravilno, malo, da no brez debat, razmotavala; kajti preudarki za 1867 niso ponujali priložnosti za debato, ker 80 užo od poprcjfinjili let vredjeni; končni računi bo se brez ugovora potijcvali; občinske stvari — razdrnže-vatye občin, razdolovanje obč. pašnikov — jo zbor po Winklorjovib nasvetih molče sprejemal. Važnejša zadeva jo bila kmctiiBka šola, zaatran fctcre so si bile misli z borove' (o.odborove} in pa zastopnikov kmetijske družbo poprej navskriž, in ktera so je letos zatrdno poravnala **) Mikavni sto bili tudi zadovi zastran po-pravljenja ccBto iz Gorico na Koroško, ktera je zdaj toliko potrebnejša, kor ne moremo jiotabeljsko Jin pa. kobaridsko-bcncSke eeste rabiti: in zastran Rudolfovo (primorsko-korofikc) železnice, aa naj bi 80 naimreČ čez Predčl doli na Gorico in Trst potegnila. .") Va« *Uvn« Tndnillv*, ktorim imo , Domovino" poslali, prounio za njihore liile r blagovoljno zameao. ••) O Icm prihodnjič tcč. Vr. Vr. v.i 1 Kolikor bolj mrtvo, dolgočasno so bilo prvo bojo, toliko boU so jo »bor vnol proti zadnjemu,, kakor vrnilo j. kcdmr grd za naroil*ke zahtevama iu za adresno debato. Y lX.o«ji sta so obravniivida Pajorj^v nauKil za-stran naprave italijanuko pravno akudomije ali faknltali za 600 tisuč Italijanov, ki ho čč v Avstriji ostali, in »rodlog Oorno-tov zustran napravo['slovanskega vsrnlHU lišča »a Hlovence iu Jugoslmroiio : sploh, v kteri koli dežoli, koder oni prebivajo, Oerno in Pajor »ta bila .utv-jedila v loj Zadevi kompromis: da; čo »Slovenci Lahom za Pajorjovpredlog k.večini pripomorejo, bodo tudi' oni (Lahi) za Cornotov nasvet glasovali. V ta nainnli j«, podpisalo oba predloga ciutfgt po slunecv, mod njimi slovenski zborniki] Oerno, Piiftliariizzi in Žigon; tako, da je bila žo pred razpravljanjem v javni aoji, ohema iiaHvctoma večina glaHov /ugotovljena- — V poslednji, X. seji jo bila na dnevnem rcun adrena do Nj. VeličaiiHlva. (lovori in sploh vodenjo naših zbornikov v teb dveh sejah jo bilo, ali so jo vsaj zdela nekako čudno, nepričakovano; občinstvo jo bilo osnpnnjeno. T14 res, kdor ni tako Bref.en, da vČSBili za kuliso pogleda, no more pb-našanja nekterih poslancev v očitnin sejah razumeli. Vsi dopisi pa ]>o raznib časnikih, razun uradnega j.Ossor-vatoro Trlestlno", v kterem^so nahnja objektiven, pa |o površen posnetek, bo več alf manj; ne Jo pomanjkljivi, temuč, no vemo, nli uavlašč ali Iz nevednosti napačni. Nektori pri nas menijo, da so dopisi vcdoma tako zviti in skrhani, ker jo nekim ribčem motna voda Všeč, dragi pa podtikajo to dopise, ,zlasti v „Debntti", nekomu gospodu, ki jo fio le kratek čas mou nami in torej rnz; mer fio no norna, Zastran tegn, kar se jo v nekterih dopisih trdilo, da je slovenska »Iranhi razrušena, moramo povedati, da pravO narodno-tlove.rmkt. stranke ni v našem zbora nikdar- bilo. Da jo bilo lani o nasveta (WinkIer-Gorjupovem) zastran prounredbe volitno postave, enajst poslancev tesno.združenih („gli undici", kakor so jih Liibi imenovali), to ni izviralo pri vseli iz narodno zavednosti, ampak družili so jih razni vzroki, vezalo jih razno vezi ; bilo jo to lo združenje „ad hoc." Kor tedaj Rlovonske stranko ni, jo tudi nikdo razdreti ni mogol. Vrednik „Doroovinin'' na tanko v<5, kako ro-či stojijo, to da za zdaj vsega povedati noče in no more. Sicor pa iz sejnih Bporočil, ki jih bomo prihodnjič prinašali, bodo bravci, če bodo hoteli, med vrstami brati, sami sodili, kaj in kak6 sč jo v našem zbora godilo. 8tenogra(ični sejni zapisniki so so začeli So Io po novem letu tiskati. „Domoyina" prineso narpopred sporočilo o poslednjih dveh sejah. Posnetek poprejšnjih sej, kolikor utegno bjti bravcem zanimiv, bomo pripadali pozneje. DOPISI- Iz Gorice 30 dec.— F'2. Kakor je znano iz do-ličnoga nizglnsa, bila je nocoj beseda v naši Čitav-niei. Jako lepo sostavljeni program nas je v izvrševanji prav razveselil. Posliišavccv io bilo še precej, posebno so je gospodioin sošlo, kolikor bi človek še ne mislil, ker se sicer rade po dvorani zasačejo. 3 ti m so zopet pokazale, da jim ni samo za ples. Kar se pa glasbe tiče, so naši diletantjo vse prav fivrsto godli. Posebno.krasen je bil finale k „ Ouycrturi": muzika se je naraščala, odjcnjevala ter so zopet v čutlnomile glasove prelivala, da so so nektori zvedenci kakor prevzeti spogledovali. Enako čvrst jo bil tercct; na goslih jo godci znani g. Prcian, flavto jo piskal g. 'lunin, in prilagaje je nmetno prebirala glasovir gospodična JJra-gotinova. Tudi povski zbor jo jo vso štiri kratc brhko rezal, in je zelo umno izrazoval tisti dve muzikalni stvari v „forlc in piano", ki čudno razunemato poslu-šavčevo srce. Pri tej priložnosti ne moremo tudi g. A. Hribarju, zasluženo pohvalo aamolfatfi, zakaj, če žb povn-vodstvo koristno opravlja, Bfnp mu Jo tudi v lom Uu«z-»i, da ima in pokšzuje lep talent za glasbeno kompo-zieijo. Kolikori smo posneli ir. njogpveg* „SlavČoka" in>i,-, Naj Člije zemlja in * toliko pristavimo; da je bil 'imenovani zbor mili Proiernovi otožno-sli 'vreden komentar. Čo jo namroč v Hribarjevem „81av-čekri'1 brzo in odločno stopal, rekel bi z nekakim svobodno niožkim značajem, bil jo v „ Strunah" čisto inil in' propeneče žir. V 7. oddolku vesoHčnega programa jo bila čuti Prešernova „porva Ijubezun ', ki jo ^e g. dr. JJizjak lopo deklamoval. To Jo res krasna, iivalinomila in *r< oemečeča poezija, v kteri so pa Prešernova subjektivnost ie bolj očitnje, kakor v njegovem „«lovesn od mladosti "\ f.ato jo pa tudi deklamovanje tacili, čisto liričnih in zgol| subjektivnih pesem jako težavno, O. dr. Bizjaku čestitamo, da jo odstranil lo zadntke, kolikor je v deklainatorjovih inočeb. Kaj se nam večkrat oglasi. {Konte drugi pot). DOMAČE VESTI. — Leta lfiGG jih jcujnrlo v Gorici: v mestni fari s«. Hilarija in Taoijana (veliki corkvi) 117, v (ari sv. Ignacija 00; v predmestni fari na Plaouti (1.0, v pred m. (. v Podturnu 32. — Rodilo so jih jo: pad vel. cerkvijo 12 G, pod h v. Ignacijem 127, na PJacuti 9G, vPodturnn 69. — Poročilo: y veliki o. 2G parov, pri sv. Ign. BI parov, na Placuti 17 p., v Podturnu G parov. V bolnišnici milosrčnih brcltov jih jo nmrlo: GI; V holnišČi milosrčnih sester: 46. Umrlo jih jo tedaj vseh skup: 41.9; rodilo se: 418; poročilo 03 parov. — POLITIŠO OGLED. Loto 18GG se jo pogreznilo v hrezdno večnosti; oh da bi so bilo pogreznilo ž njim v morje pozabljenja tudi vso britkosti, ki jih jo nesrečni Avstriji prineslo, In ki so jih državljani njeni pretrpeli! Zgubo tisaČ in tisuč ljudi in milijonov denarja, zgubo nar lepšo' armade in nar lepšo dežele, vbo bi človek rad v pozabljcnji vtopil in si druzega ne žolel ohraniti, kot važne nauke, ki bo nam jih žalostne lanske dogodbo usUiic. Toda, kar je bilo, ni so vse in ni .edino, kar nam tare spomin in srce. Česar si iz spo-miniv.Jzbiti ne moremo je tedanji stan načoga cesarstva, žalostna zapuščina, no lo preteklega, temuč mnogih poprejšnjih let. , Glede na notranjo svojq uredbo c- nstavo — je naša Avstfija morda še bolj razrušena, io v veče težave zapletena, kot #0 bilo njene nemile razmero na zunaj; ce|6 glavni zidovi državnega poslopja, zdi se, da se majajo. Narodi, ki v-njem prebivajo, so nemimi in čutijo nevarnost Ujr v zborih ali po časuikih vladi svoje dobro ali nouinnc sveto ponujajo in nckUiri prav predrzno silijo; tudi vjadu sama resno premišljuje, kaj iu kako bi bilo storiti, kako bi se dalo to staro poslopje tako prezi-dati, da bi bilo prebivavcein všeč in sedanjemu času primerno. Skoda le, da bc zidarji, kakor pri babelskcm stolpu, nič kaj no ruzumejo. Pa hoče iu svetuje tako, uni tako; o Čem nc en. narod, ena stranka i trdf, <1» bi jI bik) v srečo in blagostanje, temu se druga Ypira. čel/ da bi njoj in vsi državi v pogubo bilo. V tem ko ta dokazuje, da enakopravnost vsen narodov je tista mavbL s ktero bi so imela avstrijska hiša zidati, trdi uni, ali misli, da .to bi bilo ravno razruše vanj o drŽave, m. < .•>;/ Ustrezi zdaj vlada takim,,po vsem nasprotnim zahtevan jem! Zidajte zidarji) ■60 vam ikratelj neslofo! zid z* hrbtom podiral t- ., i!« .•':' Glavne stranke pa, ki so si gledf na primerno uravnavo notranjih državnih razmer nasproti, in ki hočejo Avstrijo vsaka 'po svojem prestrojiti, so: Centrali*1 aii (srodiščaiki), avtonomiati (aamosvojniki), dualirfi (dvojniki) in federalinti (zavezniki). Zdi se nam neob^ hodno potrebno splošna načela teh strank ob kratkem razložiti, ker ho vso naše notranjo hoinatijo okoli nith in njihovih zahtevanj vrtč. Ccntraluti (en del zastopnikov nem&koga, naroda, kturib glavni stan jo D*-naj) pravijo: Avstrija mora hiti mogočna; mogočna pa ne bo, če niso vsi narodi tesno idružoni/ Čo so po enoiA komtu no vladajo, če nimajo enakih postav. Toroj po-sla^i vsoh narodov naj hodijo nu Durioj, skupno zadeve ^K^a cesarstva v akiipcn zbor. razpravljat. Za skupaatJnltavo samo nemško - slovanskih doftel pa naj bode tudi n^ Dunaj i ožji akupen ?Jbor; in kur še osta-no novažnih, čisto domačih oprnvil, naj so opravljajo v domačih deželnih zborih. — Avtonomiati bo bili iz prva tudi ccntralisti. pa no tako pronapoti, kakor uni, in so od njih odpadli, potem ko ho sprevidoli, da narodi avstrijski so vonoarle preveč različni in provoČ različno njihove potrebe, in da je nemogoče, jih vso pod cn klobuk spraviti. .Oni 00 fletefcdolzem o maha vanji ta-lo sistom umislili: Skupnih Stav. man j ko. mogočo (da so Ogri ne ustrašijo):, te 1 naj ,'mi:obravnavajo.