ygJNE BQNDEI Najstarejil slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONPEI The Oldest Slovene Daily in Ohio 8e«t Advertising Medium wn I Vol. xxviii.—leto xxviii. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 23, 1945 številka (number) 19 Sovjetski blitzkrieg samo 150 milj od Berlina zračna SIU MA BE2E(E HEMŠKnilE Zavezniški letalci so uničili 3,000 nemških yozil in tankov na begu Belgije januarja. — danp. t v Belgijo se je ^oncal s katastrofalnim je iiemških sil, katere v mogočna zavezniška tank nemških vozil in Belgiji' bili na begu iz 'doživeli pokolj iz rev ' ■ skoro brez prime-zil izgubili toliko vo- je ^ kolikor jih zadostu-klon« ^^''^^Uenje ene cele o- armade. da ^^Griska tretja arma- .ailTlt »"P'-'j' škep. ? razbitega nem- PoDoln " ^ Ardenih skoro /iisorganiziran. So-razbit tudi popolnoma mado ameriška prvo ar-V Belgiji. ^'''kanci samo 54 milj od Manile L^ZON 00 • Stan eeti \ J^""arja. — Gl. da so ^acArthurja poroča, jo sile, ki prodira- ftiesti T° Manili, zavzele U-iuili Capas in da po je sam^ napredovanju sto-^ ^ zračnih milj od točja Filipinskega o- de sg ameriške arma- ^^^Pang' ° provinci ta v Mo ^i' predstavlja vrata Erakf?\°' se nahaja-i" Fort 1 Marša/ Tito najbrže imenuje Iregentski svet še ta teden Pričakuje se, da bo nova vlada v Jugoslaviji imenovana ne glede na kraljevo stališče BULETIN LONDON, 22. januarja. — Kralj Peter je danes svojelastno odstavil vlado premierja dr. ■ Ivana Šubašiča in imenoval na njegovo mesto srbskega demokratskega voditelja dr. Milana Grolla. S tem je Peter povečal razkol med seboj in zavezniškimi silami. Kralj se je uprl sporazumu za regentski svet, katerega sta podprli Velika Britanija in Rusija. Konferenca velike trojice bo s tem imela opraviti s tretjo veliko politično krizo v Evropi. Ostali dve se nanašata na položaj na Poljskem in v Grčiji. * * ^ LONDON, 2L januarja. (Piše Sydney Gruson v "New York Times") — Tu se pričakuje da bo moral Tito še ta teden imenovati iz treh mož sestoječi regentski svet za Jugoslavijo, brez ozira na stališča kralja Petra. Ob istem času bo v Belgradu upostavil vlado, v kateri bo on sam zavzemal mesto premierja, dr, Ivan šubašič, ki stoji na čelu sedanji kraljevi vladi v Londonu, pa bo zunanji minister. - Dušan Seniejc bo član Vesti ■ z bojišč regent!!>k«ga sveta Trije člani regentskega sveta, ki bodo zastopali tri geografske edinice Jugoslavije, bodo, kakor se tukaj razume sledeči: Aleksander Belič, bivši predsednik Srbske akademije znanosti in profesor na Belgrajski univerzi, bo zastopal Srbijo; dr. Anton Mandič, hrvatski politik, ki je bil član Londonskega odbora za časa prve svetovne vojne, bo zastopal Hrvate, inženir Dušan Sernec, bivši ban Slovenije, pa bo zastopal Slovence. Belič, ki je star nad 70 let, in Sernec, ki je mož srednjih let, sta znana kot odločna pristaša maršala Tita. Dr. Mandič, ki je okrog 80 let star, že dalj časa ni več . aktiven v politiki in je ro-ično zastopstvo na glavnem sta- kjer vlada veliko pomanjkanje živeža. Imenovan bo nov poslanik v Washingtonu Eden izmed prvih činov nove vlade bo imenovanje poslanika v Washington. Odkar je bil Konstantin Fotic odstavljen, je imela Jugoslavija tam samo upravnika poslov. Jugoslovani upajo, da bo z imenovanjem kabineta v Belgradu ameriška vlada poslala na glavni stan maršala Tita redno vojaško misijo, ki bo nadomestila častnike od urada za strate-gično službo, kateri stoji na čelu major general William J. Donovan. Pristaši maršala Tita tukaj ne morejo razumeti, zakaj Zedinjene države vzdržujejo sli- SPORAZUM ZA REŠILNO AKCIJO V JUGOSLAVIJI' RIM, 21. januarja. — V smislu sporazuma, kije bil naznanjen daiies_, bosta Velika Britanija in| Amerika s* sodelovanjem rešilne a-gencije Združenih narodov — UNRA — začeli dovaža-ti pomoč v Jugoslavijo, katero bodo upravljale jugoslovanske oblasti. Sporazum je bil podpisan v Belgradu v petek. Za Jugoslavijo ga je podpisa! maršal Tito, Isl Zed. države ga je podpisal brigadir general Percy L. Sadler, za Veliko Britanijo pa major • general Everett Hughes. Naznanilo pravi, da je bil sporazum odobren z odo-brenjem jugoslovanske vlade v Londonu. Kratke vesti MOSKVA SVMI NMUE: "URA ODlOtITVE JE TUKAJ!" ROKA VOJSKA DRVI SKOZI POLJSKO ZDRUŽENA REAKCIJA V BOJU PROTI WALLACE U Zavezniki so podpisali premirje z Madžarsko ^ Umrl! ^ ^ ~ '•anjeni - ujeti dom iz Istre, katero Jugoslovani zahtevajo nazaj od Italije. Misija v Londonu pripravljena za odhod Cpj , ' 1? Mr • ®®EKHAR da' i prejela ob- E ivr ^^ sin Cpl. ' j, m v Ju"" v ay. ' 7*"®' oGKar se na-ijjodbe Za svoje po- . °drepg P^'^jel odlikovanje I litiju bo L ^ j® 27 let ir FiNa v ar^ Gta, odkar se i .ijjkodbe Za svoje ; lh,°'^''®ga odlikovanji ^ llia^ staršev i- in sestro Lil- 1 f vmZ—— Mr. p A UJETNIKA itai-° 17005 Wa- ^ pismo od ilfižv ^»»eriSi,^ • se naha- 3L " " fon K® tabo-J %">. Sa Ky- Ujetnik lAirt J ""ojaki, do- llj kot on, iz Rk:Nt'"- - ^6, Blasko. IE., rKF.A%CN.Bn.C.., M ' ^«0X, Ky. Najmočnejše znamenje, da maršal Tito izgublja potrpljenje s kraljem Petrom, ki še vedno ni nu generala Draže Mihajloviča, katerega Titova administracija dplži izdajstva. Velika trojica ne bo obravnavala vprašanja Z ozirom na dejstvo, da Rusija in Britanija odprto podpi-, . , , , .rata regentski sporazum med pwdp,8al8pom2uma,ki]eb^Yk^,Titon, m šubaKčem, in da bo aawninednjmiindr. kubwaiown po vadi ammwijih w- 1. novembra, se vidi v dejstvu, »^^brila tudi Amerika, obda se misija maršala Tita v Lon-, g^oji zelo majhna možnost, da donu pripravlja za odhod v teku gg ^o politični zastoj pustilo prihodnjih dni. S formacijo no- vleči dalje v nadi, da bo kon-ve jugoslovanske vlade ne bo več ferenca med Churchillom, Sta-obstojala potreba za misijo, ki Jinom in Rooseveltom našla no- je bila ustanovljena tukaj pod maj. gen. Vladimirom Velebi-tom pred nekako letom dni. Tu obstoji vtis, da je premier vo formulo, ki bi bila bolj naklonjena kralju. To je bilo u-panje kraljevih svetovalcev in jugoslovanskih političnih sku- Churchill vedel, da marSal Tito "'''P""- , v , , v , , , . i ne sporazumu. ne bo vec dolgo čakal, ko je v ... v , , Obstoji se vedno majhna moz- svojem govoru pred parlamen- , , . , , , . , ^ nost, da bo kralj odpustil Su- Wm dal na znanje kralju Pe1^,L^g.^^^ da mora naredit: SVOJO odločitev njegovega zaupa- v teku prihodnjih dni, ako pa Ustava mu daje moč, da tega ne stori, da se bo smatralo, stori. Britski pritisk je kra-da je sporazum za regentstvo sedaj držal nazaj od te odobril. Predstavniki maršala WASHINGTON, 21. jan.—Državni department je nocoj uradno naznanil, da je maršal Kle-mentij Vorošilov v Moskvi v imenu vseh zavezniških sil z novo provizorično vlado Madžarske podpisal premirje, glasom katerega Madžarska = ni - samo pristala na brezpogojno podajo, temveč je tudi napovedala vojno Nemčiji, se zavezala vrniti vse province, ki jih je ukradla Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji, obenem pa bo plačala prizadetim narodom 300 milijonov dolarjev vojne odškodnine v blagu. Pogoji premirja med drugim tudi določajo, da mora Madžarska vrniti vse industrijske naprave, železnice in drugo imovino, ki je bila ukradena javnim ustanovam, privatnim podjetjem ali posameznikom v deželah, ki jih je Madžarska okupirala, ko je bila zaveznica nacij-ske Nemčije. NAMEŠCEVANJE VETERANOV PODVOJENO Rusi samo 37 milj od Elbmga na obali Baltika in samo 30 milj od mesta Breslau v Šležiji WASHINGTON, 22. januar-, ja. — V senatu se je pojavila j močna opozicija proti potrditvi; Henry Wallace-a, kot tajnika i trgovinskega departraenta. V i boju proti Wallace-u so *se združili republikanci in konservativni demokrati iz južnih dr-t žav. VELIK PROCES PROTI I FAŠISTOM V RIMU j RIM, 22. januanrja. — Da-i nes se je tu pričel velik proces proti 19 voditeljem fašistične stranke, ki so obtoženi raznih političnih zločinov. Med obtoženimi sta bivši poslanik v Washingtonu do 1933, Fulvio Suvich in gen. Mario Roatta, bivši šef štaba pod maršalom Badogli-jem. PLIN ZADUŠIL DVOJICO SEDEČO V AVTOMOBILU Mrtva sta bila najdena včeraj zgodaj zjutraj, sedeča v avtomobilu na cesti blizu svojega doma v Garfield Heights, Miss Helen Gagorik, stara 19 let, in njen spremljevalec James Hu-dec, star 19 let, ki je bil nedavno odpuščen iz mornarice. Zadušil ju je plin, ki je uhajal v no- ubili in zajeli nadaljne tisoče Nemcev, so se danes pribli- tr3Jijo&t..-aiftnmohila- iz-^iakvajrT.^jj Oppelnu, in nahajajo se samo še iK) milj od mesta jene odvodne cevi. „ , , , . _ , . . . Y , . .. . , , Breslau ob reki Odri, Ki je glavno mesto Slezije m deveto največje nemško mesto. Sovjetske čelne čete 10 milj od Odre WASHINGTON.—War Man- Sovjetske Čete se na več točkah v Šleziji nahajajo power komisija poroča, da js m -t j -i % , t v , • i • • nameščevapje vojnih vetera-l^^^^o^O milj od nemške obrambne Imije ob reki Odn m nov potom United States Em-po raztegnile svojo fronto več kot 50 milj, ko so obšle ployment Service-u tekom le-1 velika industrijska mesta Gleiwitz, Hindenburg in Beu- ta 1944 naraslo in se podvojilo'then. v primeri z letom 1943. V 11 j Piva ukrajinska armada, kateri poveljuje maršal mesecih od januarja pa do Konev, je sama V teku zadnjih desetih dni pobila vembra lani je bilo nameščenihi . oi aaa xt • -"-i t • i i 728 400 napram 317 600 za i. j »li zajela 81,000 Nemcev in umeila ali zajela 734 tankov. Koliko izgub so zadale NNemcem štiri druge sovjetske ar- LONDON, torek, 23. januarja.—Moskva je danes zgodaj zjutraj naznanila, da so sovjetske čete na svojem prodiranju zapadno D d Varšave dospele na točko, ki se nahaja samo 150 milj od Berlina, kar pomeni, da so pustile za seboj polovico poti, odkar so pričele svojo sedanjo ofenzivo. Radijska oddaja v Moskvi je naslovila na Nemčijo svarilo, da je "napočila odločilna ura za nemški rajh." Uradni komunikej, ki je bil objavljen več ur poprej, je postavil kolone maršala Gregorija Žukova 165 milj od nemške prestolice. Glasom dotičnega komunikeja so Rusi v svojem včerajšnjem navalu skozi centralno Poljsko napredovali 38 milj proti zSpadu. Rdeča vojska stoji pred durmi Poznana Poznejše poročilo iz Moskve, ki je postavilo žukove sile 150 milj od Berlina, ni specifično navedlo točke, na katero so dospeli Rusi, ampak vtis obstoji, da je to kaka postojanka v bližini Poznana, zadnjega velikega mesta na Poljskem, ki ga Rdeča vojska še ni zavzela. Rusi, ki so na svojem pohodu proti zapadu danes sto dobo leto preje. Novo prizadevanje, da se Dunaj reši pred uničenjem Tita v Londonu izjavljajo, da je hitra akcija nujna, kajti z upo-! stavitvijo ene same jugoslovanske vlade v Belgradu se bo po-speSilo potrebščin od zaveznikov v osvobojene dele Jugoslavije, ga koraka. Vtsi mednarodni krogi tukaj I so prepričani, da bo kralj izvršil politični samomor, ako bi storil kaj takega in da bo nova vlada vseeno skoro takoj i-menovana. RIM, 21. januarja. — Tukaj je bilo danes naznanjeno, da je bila organizi-r a n a "Mednarodna zveza za obvarovanje Dunaja", kateri načeljuje Franco Ferrara, dirigent Rimskega simfoničnega orkestra. Pojavili so se letaki sirom Rima, v katerih se apelira na vse vojskujoče se narode, da obvarujejo Dunaj u-ničenja. Na letaku je rečeno, da bo imenovana zveza skušala zainteresirati vso svetovno javnost glede nevarnosti, ki preti Dunaju, katerega se označuje kot "najbolj katoliško mesto na svetu poleg Rima, zibelko umetnosti in simbol civilizacije." Potem pa letak dostavlja: "Ali apeliramo na vlade vseh narodov in na može, ki jih zastopajo, v prošnji, da storijo vse, kar je v njih moči, da Dunaj, čigar vrednost za ves svet je nenadomestljiva, ne bo spremenjen v bojno polje." made, ki drvijo skozi Vzhodno Prusijo, Poljsko in Češkoslovaško, še ni bilo naznanjeno v Moskvi, ker številke še niso na razpolago. Hitler se je podal na vzhodno fronto Neka nemška radijska oddaja, katera je bila ujeta v Angliji, od tam pa se je cula v New Yorku, je naznanila, da se je Adolf Hitler podal na vzhodno fronto, da osebno prevzame poveljstvo nemške obrambe proti divjajočemu valu Rdeče vojske. Razne radijske oddaje na kontinentu Evrope poročajo, da Nemci selijo industrije iz Breslaua in tudi od vzhodno-pruske prestolice Koeningsberg, medtem ko radijska oddaja v Moskvi poroča, da se Rdeča vojska po novih zmagah, v katerih je v teku enega dneva zavzela 1,750 nadaljnih krajev, nahaja samo 28 milj od Koe-ningsberga. Nemški civilisti na begu v notranjost Rusi so v Šleziji zavzeli mesto Gross Strehlitz, samo 10 milj od reke Odre in 18 milj južnovzhodno od Op-pelna, in zavzeli so tudi mesto Konstadt, 42 milj vzhofl-no-južno od Breslaua.. V Vzhodni Prusiji so ruske armade včeraj zaporedoma zavzele mesta Insterburg, Allen- Vesti iz življenja ameriških Slovencev Creighton Mine, Ontario, Kanada. — Dne 5. decembra je bi) tukaj pokopan ,T o n y Smrke, star 21 let. Služil je pri mornarici in je padel nekje na morju, nakar je bilo njegovo truplo pripeljano njegovim staršem. Poleg očeta in matere zapušča sestro in dva brata. On je že tietji Slovenec izmed tukajšnjih naseljencev, ki je padel v tej vojni. Prvi je bil bratranec njegovega očeta, John Smrke, drugi pa John Košmerl, ki sta padla na evropskem bojišču. Johnson, Pa.—Družina Math Pečjak, je bila 13. decembra obveščena, da je 16. novembra padel na daljnem Pacifiku njen sin Pfc William Pečjak, star , 23 let — isti dan je šel k veja- stein, Osteiode m Deutsche-Eylau- kom tudi njegov bratranec Ig-natz L. Pečjak. Bil je član SN PJ. Poleg staršev zapušča pet bratov in tri sestre. Chicago. — V bolnišnici Garfield je bila operirana miss Helena Blatnik, hčerka Antonije Blatnik. DIREKTORSKA SEJA V sredo, ob 7:30 uri zvečer se vrši seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. Prosi se stare in nove direktorje, da se seje udeleže. Po vseh ogroženih nemških provincah od Gdanska do Šlezije se civilno prebivalstvo nahaja na begu v notranjost dežele, predno jih zajame val Rdeče vojske. V BOLNIŠNICI I SKUPNA SEJA v Glenville bolnišnici, kjei jai Nocoj ob 7:30 uri se vrši važ-srečno prestala operacijo, se, skupna seja podružnice št. nahaja poznana Mrs. Josephine 135 jpQ gg podružnice št. Podboy, soproga Mike Podboja, j 48 g^^s. Ukrepalo se bo o 15250 Lake Shore Blvd. Prija-, združenju teh dveh postojank teljice jo bodo lahko obiskale VI ^ gv^ho boljšega uspeha pri sobi št. 105, od četrtka naprej, j obiranju prispevkov za pomoč želimo ji skorajšnje ogrevanje!Prosi se vse društ- vene zastopnike in posajnežne P" obeh poBtojsnkal.. da O«Išče In vse, kar ono predslavljc! 8G nocojšnje seje Udeleže. STRAN 2. ' ENAKOPRAVNOST 23. januarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THC AMERICAN JUGOSLAV PRIKXINO AND FUBUSHINQ CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) by earner In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)__________________________$6.50 For H»Uf Year — (Za pol lata)____________________________________3.50 For 3 Month# — (Za S mesece)___________________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi tn Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ___________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)________4.00 Por 3 Month# — (Za ■ meeec«)______________2.25 Por Europe. South America and Other Foreign Countriea: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)------------$8.00 Por Half Year — (Za pol leta)______________________________________________________________4.50 Entered am Second Clas# Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3id, 1879. SPLETKE OKROG PRESTOLA KRALJA PETRA IL Napisal E. Yapou Mnogo je bilo ljudi v parkih in avenijah Beograda dne 27, marca 1941, v tistih ranih jutranjih urah, ko so razburjene in navdušene množice pozdravljale svojega novega kralja in nosile s seboj ogromne slike mladega vladarja Petra II, kralja Jugoslavije. Mnogo jih je bilo, a nobeden med njimi bi ne bil mogel misliti, da bodo štiri leta pozneje ravno te množice na istem kraju zahtevale, da se ne sme več vrniti nazaj. Takrat mu je bil narod poveril v težkih in temnih urah pred Hitlerjevim napa^lohi vodstvo ljudske vstaje. Po mnogih letih bodo morda zgodovinarji mogli razjasniti vse spletke in mreže, v katere so ljudje okoli njega zamotali mladega vladarja in ga končno privedli v sedanji položaj. Danes je položaj v njegovi domovini tak, da je najbrže zaigran ne le njegov prestol, temveč tudi vsaka možnost njegovega povratka kot zasebnika. Podrobno vse to danes še ni znano, toda nekaj podatkov je v zadnjem času vendar že piišlo na dan. Intrige okrog kralja so se začele že na onem malem letališču v Črni gori, kjer so vsi čakali na letala, ki naj bi jih odvedla na varno. Spletke so se nadaljevale v severni Afriki in se razrasle pozneje v elegantnih hotelih v Londonu in aristokratičnih gradičkih angleškega plemstva. Navidezno so ti jugoslovanski krogi vedno hvalili narodno gibanje odpora v svoji domovini, toda v pogledu konstruktivne politike se niso mogli nikdar zediniti. Šlo jim je le za to, kdo bo imel največ vpliva na kralja in najboljše mesto pri koritu. Kralj sam je okleval in omahoval, podpiral zdaj to, zdaj ono frakcijo. Doma pa je med tem maršal Tito gradil svojo organizacijo za narodno osvoboditev. O tem pokretu kraljevski emigranti niso imeli nobenega pojma. Njih slepota je bila tako velika, da so deloma celo tajili obstoj tega pokreta. Londonski opazovalci so kmalu sprevideli, da je kralju popolnoma nemogoče, uteči tem intrigam okoli svoje osebe. Dvor je bil in ostal edino upanje teh generalov, ki so bili brez armade, ki so vrhu tega še nosili na sebi pečat največjega vojaškega poiaza v vsej zgodovini svoje dežele. Dvor je bil tudi edino upanje vseh onih visokih uradnikov, ki so bili tesno povezani s korupcijo in kompromotirani radi nezdravih razmer, ki so vladale v njihovi deželi zadnja leta pred izbruhom vojne. Kralja Petra tragedija je bila, da je bil izven svoje dežele in da je bil obdan od te klike. Toda poleg te najhujše težave je bilo tudi še drugih temnih točk v življenju mladega vladarja. Ko je dospel kralj Peter v London, mu je kralj George VI. nasvetoval, kot mlademu sorodniku, ki še ni bil odrastel šoli, naj posveti ves svoj čas in vse svoje sile svoji vzgoji kot bodoči kralj deže-katero je treba šele osvoboditi. Kralj George je izbral zanj najboljše vzgojne možnosti v Cambridgeu, kjer je Peter resno delal v šoli — toda le jako kratko dobo. Politiki, diplomati in generali iz njegove okolice so ga zasledovali, prodrli so v čitalnico univerze in včasih celo v njegovo spalnico, da ga pridobe za svoje posebne politične cilje ozkosrčnega egoizma. Vedno znova so ga odvrnili od šolanja, in ko je eden njegovih profesorjev, Harold Laski, opomnil kralja, da je bolje, da se popolnoma posveti knjigam ali pa šolo sploh zapusti, se je Peter odločil solo zapustiti. Ni nemogoče, da je bil vzrok njegovega sklepa dejstvo, da je bila v Cambridgeu tudi grška princezinja Aleksandra,, s katero se je nameraval poročiti. To je bila političnemu krogu v Londonu dobrodošla vest, ker jim je nudila novih piilik za intrige in spletke. Obenem pa so ga ti krogi še bolj odtujili realnosti in pravemu razvoju v Jugoslaviji. Nastala je tudi borba na življenje in smrt med obe- ma kraljicama — Marijo, kraljico Jugoslavije, ki je bila proti poroki svojega sina pred povratkom nazaj v domovino, in Aspazijo, morganatično vdovo umrlega grškega kralja Aleksandra L Aspazija je bila mati Petrove neveste, 43 let stara, zvita žena kmečkega pokoljenja iz Krete, ki je veljala za eno najlepših žena Grčije, in je poleg tega tudi ena najbolj spretnih političnih osebnosti v visoki londonski družbi. Bila je odločena, da mora priti čim hitreje do te poroke. Pomagal ji je pri tem poslu njen veliki prijatelj, Vla-deta Miletič, bivši jugoslovanski minister za notranje zadeve in še prej načelnik policije v Beogradu. Te spletke so bile tako resne, da se je nekoč celo razširila v Londonu govorica, da je kralj Peter zaprt, konfiniran, najbrže od kraljice Marije, Ko je bila praznovana poroka preteklega marca, v navzočnosti angleškega, grškega in norveškega kralja in nizozemske kraljice, je bilo kraljici Mariji "nemogoče" prisostvovati. Po poroki se je kralj Peter nastanil na svojem posestvu v Surrey, Kmalu nato je v Jugoslaviji zmagal osvobodilni pokret. Titova moč v Jugoslavija je naraščala in njegova slava se je širila po vsem svetu. Njegovo prijateljstvo s Churchillom je postalo trdno, tako trdno, da se je začelo postavljati vprašanje, kdo bo razpolagal z denarjem jugoslovanske vlade. Tu ni šlo le za kraljevo plačo $50,000 na mesec, temveč tudi za osebno posest kralja Petra v Jugoslaviji in izven nje, za mnoge investicije -v železniških in drugih podjetjih, pred vsem rudoko-pih. Tudi člani dvora okoli njega so se začeli bati — čutili so, da jim preti izguba vsega bogastva, naloženega v Jugoslaviji in vrhu tega še izguba njihovih plač. Politikom in visokim uradnikom pa je bilo jasno, da bodo izginile njihove stare politične stranke, o katerih so mislili, da jih zastopajo v inozemstvu. Takrat sta se obe kraljici izmirili in začeli kovati načrte, kako spraviti kralja nazaj v Jugoslavijo, Verjetno je, da je Peter upal, da mu bo Churchill pomagal nazaj, toda pozabil je najbrže, da angleški ministrski predsednik ne bo mogel vsiliti Jugoslovanom kralja proti njihovi volji. Obe kraljevski materi, generalski, politični in drugi postopači na dvoru so se združili, da po možnbsti torpe-dirajo sporazum Titoršubašič. Kralj Peter je pretekli teden zavrgel regentstvo, ki bi imelo biti ustanovljeno glasom tega sporazuma. V domačem pomenku pred kaminom, v "Downing Street št. 10, sta Churchill in Eden poskušala prepričati kralja, da ne sme prelomiti s Titom in se postaviti proti temu, kar je splošna želja njegovega naroda. Peter pa je sledil nasvetom spletkarjev. Kolonija Baskov Inozemci, oziroma priseljenci, ki so tekom minulih pet desetletij prihajali v velikih množicah v Zedinjene države, so nehote ustanovili takozvane kolonije inozemcev v raznih mestih in krajih Zedinjenih držav. Tako so nastale "inozemske kolonije" po vseh večjih mestih, kakor tudi v pokrajinah, kjer imajo razna velika domača jpdjetja svoje tovarne, ru-dokope, itd. Tako so nastale tu-intam tudi slovenske "kolonije", v katerih je življenje — in čestokrat tudi mišljenje ter naziranje sveta, tako, kakor je bilo med njimi, ko so živeli v svojih rodnih deželah; tudi se dogaja v mnogih slučajih, da govori deca teh priseljencev, še vedno jezik svojih staršev. Med vsemi inozemci, ki so so pri nas naselili za stalno, so pa Baski (Basques) edini, da ne žive v kolonijah po velikih mestih, temveč na deželi, oziroma v gorah in hribovju države Idaho; oni so tudi edini zastopniki inozemskih narodov, ki do-sedaj še niso ustanovili svojega časopisja, kajti Baski so majhen narod, ki šteje jedva dva milijona ljudi, oziroma narod, ki je nekako tolik, kakor naš slovenski narod. Razlika med slovenskim narodom in Baski i J pa la, da so Slovenci, oziroma slov; "i.:ki narod, član ostalih narodov, dočim so Baski le potomci starega in izumrlega naroda Iberijcev. Njihova domovina je Pirenejsko gorovje, oziroma zapadni del tega gorovja, ki tvori mejo med Francijo in Španijo ob Biskajskem zalivu. Medtem, ko so se prvotni biskajski priseljenci naselili na deželi v državi Idaho, je njihova druga generacija deloma pričela z raznovrstno trgovino tud v mestu Boise, Idaho, in tako — ako prelistujemo telefonski seznam imenovanega mesta, najdemo v njem imena, ki so pristna imena Baskov, na primer: Yrazabel, Nriezaga, Gan-riago, Anduiza, Urresti, Yribar, Barrinaga, Nberuaga itd. Toda kljub temu, Boise je še vedno ameriško mesto in označena i mena so imena dobrih in domoljubnih ameriških državljanov, dasiravno je sedaj središče ameriških BasRov, baš kakor j; Cleveland, O., središče slovenskih Američanov. Prvotni priseljenci Baskov, so se bavili izključno le z ov-čjerejo, oziroma z istim delom, kakor v njihovi "stari domovini." Toda sedanja generacija S3 ' peča z vsakojakimi deli in trgovino in tako imajo svoje "bankirje", grocerije, gazolin-ske postaje, učitelje, zavarovalne agente, mesarje in kavar-narje. V jugozapadnih delih države Idaho je sedaj nekako 6,003 Baskov in njihova "kolonija" j J v znani Jordan Valley v Orego-nu ob meji države Idaho ter sega proti iztoku do Glenns Ferry in Hagermanu. Središče te kolonije je seveda mesto Boise, kjer se vrše vsako leto vse slav-nosti, ki jih prirejajo društva Baskov. Tu se vrše prave sta-r-okrajske zabave z neizogibnimi plesovi, telovadbo in vsemi drugimi dobrotami, kajti starih običajev in narodnih noš tudi Baski ne morejo tako hitro pozabiti in spremeniti, dasiravno so, kakor rečeno, prav dobri državljani Zedinjenih držav. Svetovna vojna vpliva tudi na Baske, kakor na vse ostale priseljence ^rugih narodnosti. Tudi Baski imajo namreč doma, na Španskem, svoje sorodnike, kateri občutijo že dolgo vrsto let posledice revolucije in sedanje vojne. Med revolucijo pred svetovno vojno so fašisti iz Italije in Nemčije deloma razdejali njihova stara mesta Guernica in Bilbao. Baski so tedaj zahtevali neodvisnost, toda mesto tega so dobili — lakoto, suženjstvo in v mnogih in neštetih slučajih tudi smrt. Neuradno pripoznani vodja in patriarch vseh Baskov v Idaho, je "pijonir" z imenom John Archabala, ki lastuje mnogo čred ovac in neštete akre zemlje. Starega Archabalda Baski tako spoštujejo in obožujejo, da je mnogo neukih njegovih rojakov, ko so prišli k zvezine-mu sodišču v Boise, da polože izpit za ameriško državljanstvo, odgovorilo na vprašanje "kdo je predsednik Zed. držav" — da je predsednik te "kontre" — stari Archabal. Odkar je Archabal v Zedinjenih državah, še nikoli ni zamudil letnega plesa ovčarjev, katerega priredijo vsako leto ng, božični dan. On je namreč predsednik pri tej slavnosti, h kateri mora vsakdo priti oblečen v delavski obleki, oziroma v "overalls". Kedor pride k temu plesu drugače, ga jedno stavno zapode domov iz dvorane, kajti v to svrho imajo za poslen,e posebne "metalce", katerim načeljuje Gus Urresti, k je v resnici pravi policaj, katero službo je dobil potem, ko je dovršil svoje študije v kolegiju mesta Boise. Pri tem letnem plesu se redno vrši tudi dražba malega janjca. Ta javna dražba prine se običajno po $1,000 čistega dobička in ta denar pošljejo potem Baski organizaciji Rdečega križa. Baški jezik je izredno težka in mukotrpna študija, kajti \ svojem jeziku se Baski ne morejo izraziti po načinu modernih jezikov. Za mnogo izrazov rabijo jednostavno angleške iz raze po svojih končnicah. Na primer "vojne bonde" imenujejo v svojem jeziku — "gerrako bonuak" in vojaške vaje —"sol dato trenongaku", kar bi bile po stari "krajščini" nekake "soldaška trenunga". — Nek stari Bask je želel naučiti se angleščine in tako je prihajal iz svojih pašnikov vsaki teden po enkrat v nek restavrant v bližnjem mestecu. Ko je mislil, da se je že dokaj naučil angleščine, skušal je govoriti v tem jeziku z nekim domačinom katerega je že dobro poznal. Tem povodom mu je slednji naznanil in dokazal, da se je v o nem restavrantu učil — kitajščino . . . I KAKO PRITI DOMOV Z Extra Red Poinis! * * : : * jf. porabljene masti k mesar- ^ ju. Dobili boste dve rdeči Pomnite, da nesete kano porabljene masti k mesarju. Dobili boste dve rdeči točki kot darilo za vsak funt. Spravljajte porabi j e-. no mast za Bojno Fronto! Urednikova pošta Vsi na pet letnico farme SNPJ Cleveland, Ohio. — V nedeljo popoldne bomo imeli zo])el krasni, program na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Farma SNPJ obhaja petletnico obstoja s krasnim programom. Program s2 prične točno ob štirih popoldne.. Vspored jo sledeč: 1. Kratek pozdravni nagovor Matt Petrovich; 2. Mladinski pevski krožek SNPJ zapoje a-meriško himno; 3. Mladinski pevski zbor SNPJ zapoje slovenske pesmi; 4. Kvartet Glas«- bene Matice: Frank Plut, Louis Belle, Primož Kogoj in John Nosan; 5. Dorothy Svigely, članica Glasbene Matice nastopi v solospevu; 6. Louis Baje ml. iz Fairport, Ohio, nastopi z harmoniko; 7. Govor Milan Medve-šek; 8. Pevski zbor Jadran, mešan zbor. Odmor. 9. nastopi mladi Richie Vad-nal s harmoniko; 10. Govor: Rudy Lisch; 11. pevski zbor "Zarja"; 12. Zarja trio Turk-man-Elersich, Kokel, Turk; 13. Jennie Perusek-Fatur in A-lice Vidmar, članici Zarje, duet. 14. Kvartet, sestre Slokar in sestre Kapel; 15. Duet Betty Cer-jan in Dorothy Arch. ■ Po programu bo servirana o-kusna večerja. Zvečer pa sledi ples, za katerega bo igral popularni Pete Sernickov orkester. Člani in članice SNPJ, v nedeljo pohitite vsi v Slovenski .larodni dom na St. Clair Ave., kjer boste imeli nekaj ur duševnega užitka. Iz zgornjega programa lahko sklepate, da bo prireditev lepa Tudi govorniki so izvrstni. Program se prične točno ot štirih popoldne. Torej na gotovo svidenje v nedeljo, 28. januarja na prired bi'farme SNPJ. Cecilia Subelj, tajnica Prosimo, pomagajte! Kakor več zaporednih let, tako se tudi letos Slovenci pod vodstvom John Gornika, glavnega tajnika S.eJ.Z. udejstvu-jejo pri nabiranju fonda za pobijanje otroške paralize. Vsa ko leto 30 se naši ljudje v te^ človečanski akciji zelo odliko vali in tudi letos želimo, da obdržimo pred ameriško javnostjo dober rekord. Razumljivo to je mogoče le s sodelovanjem naših ljudi. Kampanja desetič katero je s proglasom podpr tudi governer Frank J. Lau-:,ehe bo končana 31. januarja. Prosimo vse tiste, ki čutijo \ svojem srcu usmiljenje, do o nih, ki trpe na tej strašni bo lezni, naj se oglasijo v Zvez nem uradu, da dobe zalepko, \ katero se pritrdi "desetko", de jo napolnijo (vsebuje $2.00) in potem zo])et vrnejo slovensk sekciji. Prosimo storite človečanskc dolžnost in milijone nesrečnil. vam bo za vaše dobro delo hvaležnih. Odbor. 1'KEDIIISTOKIČNI KKUKU-DILI IN ZMAJI Pravijo, da je najti v malo dostopnih in slabih pokrajinah Južne Dakote mnogo predhi-storičnih fosilov krokodilov in zmajev ter manjših sličnih plazilcev. FIGHT INFANTILE PARALYSIS iANUARY 14-31 DomaČa fronta še tri konvencije odpoved^ Washington. — Col. J- ^ roe Johnson, ravnatelj. O''' of Defense Transportation,! naznanil, da so bile še tri^^'' vencije odpovedane v poc bilo danil' tega leta, tako da je že 183 konveneij odpove^ letu 1944, v odgovor P"' njegovega urada. 96,369 letal v letu Washington. — J. A. ^ predsednik Production od^ za letala, je izjavil, da 3® zgrajenih v mesecu dece®"^ 3,697 letal. Produkcija j® torej približno 2% izpod' ta, toda vseeno dobra, ako števamo, ua je mesec kra* tudi mesec božičnih prazn| Povprečni indikator produ ' na delavni dan se je dvi^ decembru na 268, dočim jf v novembru le 260. V letu 4 ' je industrija letal zgradil) 1 i kordno število 96,369 let^l I vrst. ' Prevoz za dirke prepo^ ! ' Washington. — Off^^ ' Defense Transportation f, ^ znanil, da je prevoz ko"^ psov za dirke prepovedati' posebnega dovoljenja via jih ne sme prevažati niti leznici, niti na tovornili ii mobilih. Prepoved velja za' 4 m Washington. — Secre' Labor Frances Perkins priliki razmotrivanja o ^ . teku leta izjavila, da / 1944 narastle manj drugih letih. Cene na predmetov potrebnih v skem življenju so se dviS, 1944 za 2;/ a na trgu ] ve za IVa^r. Tako za delavsko statistiko, sanje cen pa je manjše ^ tu 1943. žavo, promet med država | P zunanjo trgovino. • f Odmerki ne bodo razveU®^ Washington. — Off''.' Price Administration je ail, da razveljavljanje zii® aevlje ni v razpravi. Ur9 ^ Production odbora za civil"J S| trebe je izjavil, da so " j ževljev zadostne za znaO^ se nahajajo v prometu.^^ Lani so cene najmanj • je Od liiil iiil So Gei Je •lei lav dof tiči doj «11.' K« di< ro* ZA GOSPODINJ*' Pri pranju perila si if ičii' e**! mo vse posode v priro' 10, da se pri delu o® ^ sklonjene navzdol. takem kraju, kjer na# manj treba prenašati t®' sode z vodo in perilo"'^ rahljamo otroški vozičel^' važanje opranega peril^' co za pripenjalke in to j Čim Ekrb-ici: perila simo, tem lažje ga P° kamo. Perilo razdelijo ,2# Icupa; tako, ki mora olikano zase, in tako, tli biti P 0# re Bozi Aio, %lo 11 BOst M l'Žg 1% %na: jeja *>• ' I '1 cu, ko sn\p vse oprali'' kanjem ga polagam^ ali stojalo, ki ga ako položimo dve P® ^ aF' al'? dveh stolov. Preden delom si pi'ipravimo da pozneje med deloP' jamo. . osri'lo trebuje toliko natancn ^ pet zase. Ko smo zlik^^' | moške srajce, namiz''" ^ tjg^ ^ in druge boljše kose Pf ostalo toploto likal"' jpravimu v red perilo ^ ga kupa. Brisače, gla^^^^ Ui triko samo malo [) '^boi po robu povlečemo % kom, natančno zložii^"' pa še malo pritionei^^"'^ vleže. Na ta način si P mo mnogo dela. Da likamo sede, je splošno znano. Le nii^® ka mora biti v pravi ne dvigamo rok s nikom ])revisoko, kar trujalo. Perila ne zlag^' ti skupaj, ampak šel® Osti ^eh Je Z ;'j. I Jih '1)0 Ali '■ičut ^ll'U Je 'h 23. januarja, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. LEPI STRIČEK BEL-AMI Francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ II (Nadaljevanje) Pogrnjeno je bilo v gostilni-' na dveh skupaj pomaknjenih in z dv6ma prtoma P ekrit,h mizah. Soseda, ki je zdra^-1 streč, je po- nip ^ velikim spoštova-J m, ko je zagledala tako le-je spoznala 'Sesa, je vzkliknila: "Ježeš, ' res ti, mali?" J® odgovoril: "Kdo pa mati Brulinka!" jP je objel, ter oWel očeta in ma- literarne, plemenitejše, bolj čustvene, bolj dekorativne. In vendar si jih ni želela prav nič tako uglajenih, kakor jih opisujejo romani, kako torej, da jo je neprijetno dirnilo na stotine malenkosti, ki jih komajda opaziš? Da so jo žalili s premnogimi surovostmi, ki ne veš, kje bi jih prijel, in celo s svojo kmetiško naturo, s svojo govorico, s kretnjami in svojo dobro voljo. Spomnila se je svoje matere, o kateri ni nikdar z nikomer govorila, zapeljane učiteljice, se je obrnil proti svo-,^! vzgojena v Saint-De- r .. /nisu in je umrla od bede in ža- Jo je skozi vrata na izbo s ; icami. stene v mrzlo izbo s kameniti- z apnom je imela vol- bo" . ' ^0 j diva v najino so-buk"^ "da odložiš klo- Peljal desni .(IPločni tZ"'' J« ' nad žeg- dob__p "j dvoje barvastih po-modro naf ^ii'ginija pod ^Umenp Napoleon I. na Sobi snažni m pusti J® %adicf v""": "Pozdravljena, Pet sem, da vidim zo- luisii n T' ^ Parizu človek ne ^jitni' (5 kadar se snideš z Ali o- zadovoljen." Btern potrkal s pestjo na Je zaklical: i G na mizi." Bilo i V sesti k obedu, ^labo izh, kmečko kosilo s redu- jedrni v čudnem ''O, ZaTi?^ ^'«basa za bravi-i^%^9_cvrtje. Duroy^y Par ko7 ®~l^i"avil jabolčnik Odprl zat vina v rožice, je buvl^ ^oi'nico svojih poseb-Za c,l ki jih je hra- " prilike; bile %Kodbe ki i)i žaltave kakor je trdil. ' ^'GRdarlV Poznal, se 3e 5' dm. smejal; opojil ga Godala riv^! izHOva ga je %. tlf. ^^°Jena ljubezen do ®eh prostorov in ko-■ o mu bili izza mladih naj manj še reči, jih'■ "" dolgem ca- ^ ^'1'atih , ^^^^ano znamenje \ie. stol, vonjava od smole in Bozda Snoi Pahajoč cliih IZ bližnjega Pair.'®«.™'*"' m stare ^k- mu je obu- "klicali """k »' spomine, 12 dušo posamez- let. /^^la se ^ip^v^f odprla ust; J; 8wfi "^P=- j s 1^ . ^ postrani svojo ^i«v;iT?"^°v,rcu;