it. 81 V Gorici, j torek dnf %i#i1;1180ftj ,,. ^j-,,, Iiliaja trikrat na' teden,' ifrsieorv torek, Četrtek sobota ob izviri--popoldne' tet.titano i po:p«fitUpve]e-ali v Oorioi na dom pošiljana: -se loto........; 15 E uiaiift a PostunioiK' Stovilko stanejo 10,vin. is-S8<5A" iJi^^^l^flilJfl.^iviifiiP-*^il^^^Ol^ nojmn^ etu »Kažipot po G(fa'SkeViffifradi55*nskeia'16i. dvakrat'' v |p'('u „Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez". jJdi-uCniiio sprejema lipravnistvo Vj, Gosposki uliui :t,,v. 7 I- »wlstr. v H^Jorišk-J Tiskarni" A. Gabi-hCek. Ka naroČila brez doposlane naroGninc se ne oziramo. Oglasi-in poslanice te iaLimijo pojVUt-vi-stah čo irlano -I.iat. (J , g-kraž 14 .v, ,3-krat 12 v vsaka u\slx VcJkiat po pogodbi. Večjo črko po prostora. — llcklaiii«' in spisi v uredniškem dolu 30 v vrata. Za ,)|)liko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič. J " l['' '¦ ''; Ifredutštvo ":"-' '" ''~m-i setaftliajaV^ospbski^ulibttt! TVooriorVE riadstr: /urednikom.,je mogioSe igp.Moriti,vsak dan ort.-8.'dd 12,, dopojudne ter, od. 2. do, 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9.idol2.'d6poIudne.TJpra,vniš{vo se'na-najaj,pogostinlicršt. 7'V-J..hadstr.;nalevov (Jakami. , Naročnino in oglase je plaCati locc Gorica. floplsl naj *e pfailjajo le or e dn l S tv u. ^aroiSninvreklamjacijs in dnige/reči, i katere ne spadajo v, delokrog , uredništva, naj se pošljejo le upravnlStra. ¦ ¦„ ¦ • ¦ * J J „PRIMORBC'r ftiiaja neodvisno .od „Socelt vsak petek in stane vse -leto S K 20 vin. alivgld. 1-601 „So5a" in ,,P;r%>ree" ¦ se prodajata v Gorici' v nasih knjigarnah in-tei-lektobakarnah: J. AfriČ, Gledališka ul.; V. BaiinfarbAr, Koren 2; Mat. Eolinger, TrZaska cesto 1; MajfiSJfregaiit,' Ponte ifuovo 9: Hen, JoIIersitz, Nunska v\yj$[. I. Hova-ski, na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. I j Tereza Leban, tek. J°s- V«* 11; Ana-flesko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska nL; Južni kolodvor; Državni kolodvor: — V Trstu v tobakarni Lavrenjac" na trgu.della Oasorma. Odgovorni urednice in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgov, J. Fabčič) tiska in zal. Deželiiozborske volitve. Kakor sirio povedali v soboto, so že uizpisaiie volitve v deželni zbor. Vršiti se imajo tako-le: S p 1 o š n a k ti r i j a voli 2 6. s e p -t c m I) r a; če bo potrebna ožja volitev, se ima vršiti dno 5. o k t o b r a. K ni e t s k e občine volijo dne 1 0. o k t o b r a; ožja volitev bi' bila dne 17. oktobra. Mesta in trgi volijo dne<2 Lok-t o b r a; ožja volitev bi bila dne 2 6: oktobra. T rg o v s ka i n o b r t n a z b o r n i -a voli dne" 2 0. o k t o b r a; ako bi bila potrebna ožja v o I i t e v, bi se vršila še ti da ii. V e 1 e p o s c s t v o. voli dne 3 0. o k -t o b r a; potrebna ožja volitev bi lil drugi dan 3 1. oktobra. Kakor smo culi z raznih stranij deže-vlada povsodi ogorčenje radi razpisa volitev v času, ki je najmanj prikladen. Iz poročil smo dobili utis, da smo govorili našemu ljudstvu, iz srca, ko smo. pisali v soboto, da so. razpisane volitve v najneugodnejšem času celega leta, ob času,trgatve in jesenskega dela, ko naš. deželan nima Časa pečati se z volitvami ter hpditi na volišče. Naše ljudstvo sodi tudi čisto pr.iv, da je naredila vlada to nalašč, da tako izostane obilo volilcev, kar pride v prid le klerikalni stranki,, zlasti še{ ker ie v svetu okoli' 5000 volilcev,' od katerih večina menda ni za klerikalno stranko. Ogorčeni so vsi, ki hočejo redne volitve ob pri-, merneui času — ali klerikalci se prefriga-no muzajo ter se kažejo, kakor' da jim je všeč razpis volitev koncem septembra in oktobra.'Le še toliko bolj se potrudijo, da pahnejo svoje volilce od kmečkega dela, takrat tako nujnega, na volišče, češ, da K o t o v o z m a ga j o!!: Imamo splošno in jednako volilno pravico. Torej naj se da tudi prilika, da se more volilec poslužiti splošne in jednake volilne pravice! Ako pa se razpiše volitve ob tako skrajno neugodnem času (povdar-janio, da je bilo ob času trgatve vselej pretrgano celo zasedanje deželnega zbora, ako je takrat zboroval) potem je to na-, perjeuo proti uporabi splošne in jednake volilne pravice. Zakaj pa jo-imamo? — V naši deželi pa se mora vpoštevati še to posebnost, da gre vsako leto par tisoč ljudij zaslužka iskat izven dežele. Vračajo se jeseni in pozimi. Vsi ti so volilci v splošni kuriji, dosti njih še v.kaki drugi skupini. In vsi ti naj bodo oropani volilne pravice za letošnje deželiiozborske volitve? Ker so razpisane v tako neugodnem času, je s tem odpahnjenih od izvrševanja volitve kar več tisoč volilcev. Kaj zato imamo splošno in jednako volilno pravico? Vlada bi rada zopet imela mamcluke v deželnem zboru in odboru s slovenske strani. Berbuče hoče imeti, ki bi še naprej kimali 'Lahom, laško gospodstvo nad Slovenci po Pajerjevem sistemu hoče obdržati — zato pa je razpisala volitve v času, ki bi utegnil prinesti zmešnjave in neprimerno udeležbo pri volitvah, kar naj bi pomagalo klerikalcem do zmage! Vsi zavedni volilci, možje, veljaki, kaj porečete, k temu? Odgovor mora, biti leta: u p r e t i s e ž v s o s i I o., v I a d n i ni n a k a n a m! Mavrični ptič. Čošk.1 napisal Jullus Zpjbp. (Dalje.) Uboga vdova ni imela mnogo časa, da hi jokala po svojem možu. Noemi je Jan po očetovem pogrebu zbolela na vročini, in Bendova je izdala svoj zadnji de-nar za pogrebne stroške. Sosede so imele m»ogo sočutja in dobre volje, toda bile sn prav tako revne, kakor ona. Njena se-•str-i, ki je imela v Behlinu majhno trgo-v»io s šivalnimi potrebščinami, bi jej bila Kotovo pomagala z nekoliko goldinarji, Na v teh nemirnih časih je prihaja pošta ?-clo neredno; denar bi bil prišel prepozno, 11 Bendova ga je potrebovala takoj. V tej sj" se je spomnila majhne trgovine na starem mestu, v hiši, kamor je nosila pe-ri|o- V tej trgovini je videla mnogo starih MiK in starinske oprave ter slišala, da je zid Manasse, lastnik te trgovine, vesten "jtovek, ki za pošten denar kupuje'star o-sitnosti. Ni dolgo razmišljala, zavila je uro s kraljico iz Sabe v bel robec in jo odnesla k staremu Mahasseju. . -»Ccsa želite?« jo je vprašal Žid, ko 10 stopila v trgovino. ''"'"' , Bendovl le duševna bolest stiskala grl°. da ni mogla spraviti iz sebe niti be- DOPISI,- (z ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — Gospod urednik! Nas Rihetnberžane so Vaše notice v zadnjem lisiu o Berbučevem delovanju glede napeljave vode iz Hublja po Vipavski dolini jako »prestrašile«. Iz spomina se ne iznebimo tako hitro katastrofe, katera nas je zadela meseca avgusta 1. 1. Ogromno škodo nam je napravila povodenj in ni ga bilo človeka, ki bi nam bil priskočil na pomoč in pripomogel olajševati bedo, katero nam je pro- sedice. Šele ko je Manasse ponovil svoje vprašanje, je s tresočo roko razvila robec in postavila uro na mizo. »V zastavo,« je spravila z naporom iz sebe. »Ne posojam denarja,« je odvrnil Žid, »ampak samo kupujem in prodajam.« »Torej kupite,' je odvrnila uboga žena, in solze so jej zalile oči. »Koliko jo cenite?* je vprašal Ma-nase, gledaje pozorneje na njo kakor na uro. • ''' .>..!. »Ah, če bi vedeli, kako težko se ločim od nje! Tekom stoletij smo jo podedovali v naši rodbini. Moja uboga mati je v dolgi bolezni cele ure vpirala svoj pogled v njo, in Noemi-------toda zakaj vam to pripovedujem?!« je dodala s trpkim nasmehom. »Saj to v vaših očeh ne zviša njene cene niti za vinar.« Manassč je nekaj časa z mirnim očesom gledal na njo in nato zinil: »Kdo ve?« Za trenotek je dodal: »Rekel sem vam, da ne posojam denarja, toda ko se tako težko ločite od svojega imetka, napravim izjemo. Dajte mi svoj naslov, uro obdržim v zastavi.« Bendova se mu je toplo zahvalila. »I3og vam to povrni, stari rnož,« je rekla. Manasse" jej je molče pokimal z glavo in s svojim mirnim očesom gledal za njo, ko je odhajala iz'trgovine. vzročila povodenj. Od naše strani se je sic.T napravilo veliko peticij in vlog na pristojna mesta, osobito pa od strani onih kmetovalcev, katerim je veJikLželeznični nasip ppd Čukom pomagal popolnoma preplaviti in opustošiti njih najrodovitnej-še polje. »Dovšce«. . , . Sjcer so se,vršili razni tehnični ogledi od strani železnične uprave na:jicu.inestat. ostali so pa brezpomembni. Ako bi se bilo od strani našega županstva, ukrenilo potrebno, smo si gotovi,' da bi bili zmagali nad železniško upravo osobito iz razloga, ker nas je zagotovil vladni inženir — Lib-scher — na naš tozadevni ugovor že za časa dela železnice, da nam bode železnič-na uprava za slučaj povodnji škodo poplačala. Kaj pa hočemo sedaj mi siromaki, ako se železnični inženir izrazi, da ni. bil vzrok nasip omišljeni katastrofi? Vsaj, bi pričakovali od strani železnične uprave pismeno rešitev naše tozadevne uloge, da nam bode potem mogoče nastopiti pravno pot ter dokazati s pomočjo privatnih izvedencev, da je ravno železnični nasip veliko pripomogel k ¦opustošenju »Povšc«. Berbuč, Berbuč! Ob času,povodnji je bila prjlika,-nakrtniti Vaš čolnič v našo lepo dolinico...,., \ fz tolminskega okraja. S Tolminskega. — (K a k o s e p : i n a s š o I. p o s 1 o p j a zida j o i n p o. i n-z e ii i r j i h n a d z d r u j ej o.) Več ' ali manj': imajo zadnja leta vsa nova šolska poslopja zdatne hedbstatke. Načrti so pomanjkljivi, zato je treba med zidanjem mnogo spreminjati, tako da se pri vsakem' šolskem poslopju prekorači stroškovnik za okroglo 5000 kron. Novo šolsko poslopje Zalaz-Čadrg je brez vode na daleč okrog, brez stranišča, pardon! stranišče je v'sodu, in nesposobno za učiteljevo stanovanje. Učitelj še je "sicer radi teh nedostatkov pritoževal! Njegove opravičene pritožbe so bile dolgo časa brezuspešne. Ker"ni mogla družina zarad"pomanj- kljivosti in v nevarnosti, izgubiti življenje, stanovati v novo- zidanem šol. poslopju, . 'e preselila v Gorico. Na vedne učiteljeve pritožbe na višje instance je moral o-krajni šol. svet dovoliti učitelju stanarino! Neverjetno ali resnično in žalostno. Okraj ima, kakor slišimo, nad 400.000 kron dolga poleg visokih šolskih doklad. Vkljubu takim in enakim v nebo vpijočim gospodarskim razmeram se glavar zelo trudi in prizadeva brskati po starih §§§ in zastarelih patentih, kje bi kaj iztaknil z vso strogostjo, in potem ima šolski zalog- več stroškov. Utegne se priboriti sedaj inženirjem poleg državnih plač (za načrte šol. poslopjem in nadzorovanje pri zidanju so s kilometri in dijetami že itak od šoj. zaloga dobro plačani) kilometrov in dijet čimvečje nagrade na škodo okraju. Koliko časa zamore še tako gospodarstvo trajati, da ne pride na boben! — Iz sežanskega okraja. Iz Zgoniške županlje. — Naš. g. nune hoče, da bi vsi klerikalci postali in »Primorski list« brali. V vasi Salcž sta imela samo dva ta klerikalni list Pa odkar je prišel g. nune Nemec v našo faro,, jim je naročil okoli:30 listov1."Tako Vlečejo kleri- \tu\ri na ««rnir» cfvnnkn, knknr mlinov imdn na svoja kolesa, da tečejo bolj hitro. Pred nekimi dnevi sem slišal, da misli poklicati misijonarje v mesecu septembru. In je rekel, da čes tem ne bode mogel obrniti ljudi, da bodo hodili vsi k maši in večkrat v letu k spovedi, da vzame svojih pet reči in da gre, od koder je prišel. Vi, g. mine, če imate tako mnenje iti iz naše fare, Vas ne bodemo prosili, da ostanite pri nas! Vam, g. nune, se dozdeva, da smo hudobni, mogoče zato, ker imamo včasih godbo za ples. To pa je že stara zabava. Jaz ne ! verjamem', da niso v Gabrovici nikoli ple-[ šali; pri iids Vas mogoče to jezi. Pa ni tre-i ba, da bi Vas jezilo, ker za to, da plesi preveč ne Škodujejo, skrbimo že mi. ji V Samatorci imamo pbdružno cerkev ! sv. UIdarika. Naša cerkev ima 4.000 K ka- Zvečer, ko je Noemi zaspala, je sedela Bendova pri luči in po dolgem času zopet čitala sveto pismo. Iz globokih mi-slij jo je predramil slaboten šum pred vrati; ta so se odprla, in — v sobo je stopil Manasse. Bendova mu vsled presenečenja ni niti vrnila pozdrava. Starec je molče postavil uro s »kraljico iz Sabe« na omaro iu se ozrl po sobi. Bendova je vstala in boječe vprašala: »Kaj pomeni,to?« »Da vam prinašam vašo uro,« je odvrnil starec smehljaje. »In moj dolg?« »Plačevala ga bodete po možnosti.« Bendova se je v največjem strahu molče ozrla nanj. Vprašala se je v duhu, kakšen poseberi Človek je to. Manasse se je obrnil k dekličini postelji in vprašal prijazno: »In to je vaše dete?« Gledal je na spečo deklico' s tako nežnostjo, da se Bendova več ni vprašala, kakšen človek je to; vedela je že, da je to pravičen mož, katerega jej pošilja Gospod, da bi se zatekala k njemu v svoji'bedi. In. ostal je zvest prijatelj njej in njenemu de- ; tetu. '. . Ko se je Noemi pozdravila, jo je po-, slak Bendova k sestri na deželo; kjer je preživela dve leti. Ko se je vrnila, je prevzel Manasse njeno vzgojo. Manassd ni bil učenjak, toda innogp' je, mislil in čital in mnogo pretrpelV^oemt1 ni 'imela: časa, da bi se pečala s knjigami; toda pogovori s tem nenavadnim starcem, ki se je brigal bolj za vzgojo srca nego za vzgojo razuma, so jej nadomeščali vse. Noemi je bila nežno bitje in se ni mogla posvetiti težke-kemu delu; Manassč jo je torej dal pri svoji sorodnici izučiti v vezenju z zlatom in svilo, in njeni gibčni prsti so v tej stroki kmalu delali prave čudeže. Govorica o njeni umetnosti se je raznesla* po mestu, in kmalu se jej je nabralo toliko naročil, da- s svojim delom ni lahko preživela samo sebe, ampak tudi mater, ski jo je težka bolezen za več kakor leto dnij. priklenila na posteljo in jo je končno smrt oprostila velikih muk. Taki so bili Noemini.stariši in tako njeno življenje do onega dne, ko je prišla itaenkrat v: visoke kroge salona gospe z Rottenfelda. Njejna mati je bila tedaj baš leto dnij v grobu. '"'.'".¦ Drugi dan po oni noči, ki je bila za Noemi tako usodna, je ta sedela pri oknu. Bila je nedelja; poldansko solhce'si,cer ni grelo, takOsvitl.o. in veselo, m dekličini pogledi so sanjavb tekali čez zamrzlo, reko, na katero Je videla s svojega ' visokega stanovanja č;ez nizke 'strehe " VJthih ..jš; tekali So čez ždaf osamili OioK Stva-nicb, kjer'š'6'štara drevesa ;žalostno ki- 35 1 nikih. tfaj je rekel naš g,.nune? Da bodemo morali sami zložiti dena$, da kupi sveče. Ko ga je nekdo opomnil, da treba kupiti 12 sveč, je rekel, da ni denara. O. nune Nemec, le zanesite se, da zložimo! Kadar bodemo mi terjali obresti od kapitala naše cerkve, takrat bodemo kupili sveče m sploh vse, kar je potrebno. Drugače ne, tudi če se narobe obrnete. Vprašamo Vas, g. nune, kaj pa čakate z računi od podružne cerkve sv. Uldarika; tri leta ni bilo računa, sedaj bi bil enkrat čas za to. Tudi od 2. obligacij naše cerkve so navadno podpisavali naši ključarji pobotnice vsakega pol leta. In zdaj vi jih ne rabite? Rad bi vedel, kako opravite brez njih. Naši ključarji morajo znat; še bolj kakor vi, g. nune, kako gre z računi. Namreč, čb bi manjkalo naši cerkvi 600 K, bi jim vi. g. nune, zagodel, da jih morajo povrniti iz svojega žepa, kar se je že godilo pred 3 leti, ko je bil prejšnji v Zgoniku. Pa naši g. ključarji niso nič povrnili, ker so našli pomoto, da je bil g. nune »prepiral 700 K od naše cerkve na farno cerkev. G. ključarji niso hoteli podpisati g, nuncu; on je da! na škofijo, in seveda je ta odobrila, da je vse-jedno dobro. Pa to ni res. No, no; vrana vrani očij ne izkliuje! Tista bisaga je na- Družba sv. Cirila ift Metoda. b Šmarja. — Dne ll. julija se je tu ustanovila podružnica C i r i J - M e t o d o v e družbe. Udje se prav pridna oglašajo, a naše geslo je, »kolikor hišnih številk, toliko udov", zato mor|nio vsi prav pridno delovati, da se nam uresniči naša misel. Možje, mladeniči, ženske, dekleta, vsi na branik narodne trdnjave. Nastopajmo složno proti nemškim in italijanskim vragom! De-lujmp s tolika vnemo, da bode naša ob-šina uzor drugim občinam. Za družbo sv. Cirila in Metoda, po šilja g. Mihael Golja iz Tesliča v Bosni K 10'— Srčna hvala! \t. tatiU tat me&\ mesto vraga. Občinar. Iz kobariškega okraja. Nova cesta Kobarid-Trnovo je bila končana in prometu izročena leta 1905. Danes štejemo 1909. in kmalu bodemo 1910 ali odškodnine, povzročene po delu te ceste, niso še cenjene niti — plačane; in ni slutiti nič o tem. Kako naj cenilci vestno cenijo sedaj to škodo? Krivda leži menda pri goriški cestni upravi ali pri Mahniču?! Bi bilo na mestu, da vsako toliko časa bi eden državnih poslancev prišel do nas Kobaridcev, kjer bi izvedel marsikaj potrebnega in primernega za državni zbor. Imamo polno takega gradiva. Iz goriške okolice. Z Vipavske strani. — Bilo je pred dvema mesecema opisano v cenj. listu. »Soča« razmerje med obema pekoma^ katera vozita vsaki dan kruh iz Gorice do Dornberga, ali pomagalo je pač malo, kajti naši ljudje se le preveč počasi izpametu-jejo ter podpirajo raje tujce nego domače. Na lastna ušesa sam pred kratkim časom moral slišati, kako da je Lahov hlapec ozmerjal nekega poštenega mladeniča: mostro di un sciavo, tutti ščavi sono maledeti. Mladeniča je pograbila jeza in dobro je bilo, da je hlapec hitro udaril po konju, da je zdrava ušesa odnesel. Nauk iz tega bodi ta, da moramo vsi podpirati laškega peka, čegar hlape nas menda v gospodarjevem imenu zmerja s »ŠČaVi maledetti« in »moštri«! Kdor ga ne bo podpirat, tega ime priobčimo v »Soči«. Domače vesti. Promocija.'— V soboto je promoviral doktorjem filozofije na graškem vseučilišču gospod Niko O m e r s a, bivši suplent na goriški gimnaziji. Naše čestitke! Koncert narodnih abiturijentk zadnjo soboto pri Jelenu je uspel nad vse pričakovanje izvrstno. Občinstvo se je odzvalo v zares lepem številu vabilu mladih, za narodno delo tako navdušenih priredite-Ijic. Videli smo mnogo profesorjev, učiteljice in učitelji so se udeležili v precejšnjem številu tega koncerta svojih bodočih koleginj, zastopan je bil trgovski stan, sploh bila je pestra družba zbrana na vrtu, v steklenem salonu in na verandi. Ze prva točka, pozdrav gdč. Valerije Savli, je izzval prisrčno odobravanje. V priprostih besedah je povedala svoje težnje in izrazila željo, da bi se našle kakor sedaj tudi v bodoče z raznimi rodoljubi na delu za naš narod. Pevske točke so bile zares mojstersko izvedene. Človek bi nehote pričakoval pri takem prvem nastopu nekako opravičeno bojazen, nesigurnost, toda nič takega ni bilo opazovati. Pevke so prišle ;:u oder, pele tako precizno in lepo, kakor dabi bile že večkrat pri enakih prireditvah na nrini Na. vsnoredii. so ,;oa tudi bile samo take točke, katere izvirajo iz čutečega ženskega srca in katerim vlije komaj ženski glas pravo dušo. Gerbičev Rožmarin je prišel do popolne' veljave pri takem interpretiranju melodije in besedila, fsto tako je izvajal troglasen ženski zbor Forsterjevo P o m I a d, pri kateri je nastopala gdč. Podgorelče v.a. s svojim sopran-solo kot pomlad. Tudi ženski oktet je temeljito izvršil svojo nalogo. Pele so gdč. P o d g o r e 1 če v a, P o d g o r-n i kova, Kraševčeva, Kosova, Kljunov a, For češi nova, Ribiči č e v a in J u r k o v a najprej Wittovp Solzo in potem pa v en ček narodnih pesnij, ki je kazal vse vrline naših lepih narodnih pesnij, pa tudi vrline izvež- mala z glavami ter zdajpazdaj stresala s sebe kosmiče snega. V svoji zamišljenosti se je zagledala na modrikasto progo gričev na obzorju tam daleč za Prago. Vse njene misli so bile zbrane okoli ene same podobe, in pozabila je na vse okoli sebe; — vendar zato drugi niso pozabili na njo. Pozno ponoči se je pripeljala domov v gosposki ekvipaži, in s tem je celi vrsti hiš preskrbela za štirinajst dnij zadostno snov za različne pogovore in pretresova-nja. Toda nikogar ni zanimal ta dogodek v taki meri kakor njeno gospodinjo, gospo Antonijo Mrazkovo. »Poslušaj, mož,« je rekla ta, nalagaje drva v peč, kjer je veselo prasketal ogenj, »to dekle mi ni všeč. Ali ji nisem bila vedno kakor druga mati? In glej, ona ima zdaj pred menoj nekako skrivnost in gotovo tudi vi.-ok, da se noče ž njimi poba-hati. Pripelje se domov v kočiji in ponoči! Ali se spodobi to za mlado'dekle? Veruj mi, za tem nekaj tiči in gotovo nič dobrega!« »Samo ne prenagli se, Tončka,« je odvrnil mož. »Morebiti ni tako hudo, kakor se ti zdi—« »Ti se moraš seveda potegovati za njo, ti zagovornik vse lahkomiselnosti na svetu! Sploh je zelo čudno, da se vedno poteguješ za tuje ženske proti svoji ženi. Vse so popolne, brez najmanjše napake — in .predrio bi pri njih kaj dopustil, raje dol- žiš svojo ženo prenagljenosti, obrekovanja in Bog ve česa še Sramuj se! Ali razumeš? Če p: avim, da to dekle pred menoj nekaj skriva in da to ni nič dobrega, gotovo vem, zakaj sodim tako, in ti nimaš ničesar ugovarjati — ali razumeš?« Gospod Mrazek je oči vidno razumel, kajti vzdihnil je in molčal. Za trenotek je vzel nož z nedolžnim namenom, da se potolaži za svoj poraz s kosom nedeljske pečenke, ki je še od obeda stala na'mizi'; nameraval je, toda gospa. Antonija je njegovo namero izpremenila. Vzela je pečenko, in gospod Mrazek je stal z nožem v roki in z ne preveč duhovitim obrazom sredi sobe ter žalostno gledal za ženo, ki je ogroženo pečenko z veliko čatitljivostjo odnašala v kuhinjo. Na pragu je obstala; srečala se je tam z mladim, kakim petindvajsetletnim možem, »Pozdravi te Bog, Jurij!« je prijazno vzkliknil gospod Mrazek, todii Jurij je vedel, kaj je spodobno in potrebno; na da bi se zmenil za gospoda strica, gospej teti spoštljivo poljubi roko. Gospa Antonija si je pri vstopu mladega moža takoj navzela pravo Špansko grandezzo, iz katere pa je vendar nemalo odsevala bivša kuharica; da, gospa Antonija je bila kuharica, predno je postala gospa trgovčeva, in to ponižujočo resnico je skušala zastreti s pogledom in kretnjami rojene gospe. (Dalje prihodnjič.) banih glasov. Razni Življenski dogodljaji slovenskega dekleta, njegova ljubezen, žalost, njegovo hrepenenje, so se odigravali pred nami in vsa ta čustva so pevke tako lepo prednašale, da je stalo pred nami res pravo slovensko dekle, kakoršnega opeva narodna pesem. Gospodični P o d-g o r e 1 č e v a in K l i u n o v a sta izvajali dva Gerbičeva dvospeva V noči in Poni I a dn i k 1 i c, ki sta bila sprejeta oba z velikim odobravanjem, katero sta pa tudi zaslužila, sa! se je vse divilo sopranu gdč. Podgorelčeve in altu gdč. Kljunove. Vse točke so bile zares izborne. Vsa čast mladim in navdušenim pevkam, pa tudi g. Komelu, ki jih je izvežbal. Omeniti moramo, da je spremljala na klavirju gdč. učiteljica V o I a r f č e v a, vrla igralka in nekdanja učenka Glasbene šole v Gorici. Po končanem vsporedu se je razvila domača neprisiljena zabava in gotovo se je vsakdo s težkim srcem ločil od tega večera. Vrlim prirediteljicam pa kličemo pri slovesu: Hvala lepa za izredni užitek in. na svidenje pri delu za naš slovenski narod! »Pelikanu in glasbenemu društvu" v Gorici je darovalo občinsko starašinstvo v Mirnu 20 K. Hvala lepa! Naj bi dobilo obilo posnemovalcev! Dijaški pevski zbor je daroval 124 K 7 vin. za ustanovitev slov. otroškega vrtca v Gorici kot del čistega dobička „pevske-ga večera" pri Jelenu". Gdč. abitnrijenike so darovale za u-stanovitev slov. otroškega vrtca v Oorici 467 K 18 vin. kot ves čisti dobiček »pevskega in zabavnega večera" pri »Jelenu" dne 17. t. m. povodom slovesa od našega mesta. Odbor za ustanovitev vrtca izreka tem potom dijašk. zboru in gdč. abiturijentkam najiskrenejšo zahvalo. Preskušajo na c. kr. koperskem učiteljišču so napravili iz podgorske pripravnice sledeči dijaki: Bajt M. iz Pirana, Bratuž K. iz Gorice, Gorjup R. iz Gorice, Katnik S. iz Gorice, Kutin J. iz Žabnice, Maver E. iz Buj, Moser S. iz Gorice,- Ri- J javec A. iz Gradišča, Trpin J. iz Gorice, ' Vižin A. iz Kfonberga. j Sestanek vseh slov; učiteljiških abitu- rifentor iu abhui Sjeutij DO 1. avgusta t. 1. j v Ljubljani. Namen sestanka je obrazložiti razne tezkoče in ovire napredka učečih se na slovenskih učiteljiščih. V ta namen se bodo ..citati zjutraj v dvorani »Mestnega doma« referati z vseh učiteljišč. Popoldan pa je velika veselica na vrtu »Narodnega dorila« in v areni. Na ta sestanek so uljudno Vabljeni vsi učitelji, učiteljice in prijatelji učite!jstva. Čisti dobiček je namenjen »Učiteljskemu konviktu«. Zato se hvaležno sprejemajo razni darovi in preplačila. K obilni udeležbi vabijo uljudno slovenski učiteljiški abiturijenti in abi-turijentfnje. — V Dol. Vrtojbi se je ustanovil ožji klub Čitalničarjev, kateri odgovori Ros* seggerju z 200 K za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda. Klerikalna vzgoja. — Pod tem zaglav-jem čitamo v celjskem »Narodnem dnevniku«, da so tamkašnji klerikalni srednješolski dijaki priredili ob zaključku leta ob-hodnico. Pri popivanju so bili navzoči celo prvošolci. Tekel je »frajbir« (pivo zastonj) in navduševali so se za klerikaU-zem. »N. D.« pripoveduje, kako je neki profesor hujskal nezavedne fante v boj proti liberalizmu! — No, prav tako, kakor delajo klerikalci v Gorici! Gospoda državnega poslanca Fona ni bilo na klerikalnem shodu v »Unionu« v Ljubljani v nedeljo. Kakor čujemo, misli stopiti med svoje volilce, da bo poročal o svojem delovanju, o katerem pravijo »no-vostrujarji« (torej ne mi!) da ni vredno nič ter da je Fon poslanec, »ki nič ne dela«. Klerikalne posojilnice so od izida de-želnozborskih volitev lani do sedaj po nekaterih krajih čudovito delovale v —politične namene. Nunci, ki so sploh vse načel-stvo in nadzorstvo pri takih zavodih, ki so kletke za kmeta, so dajali posojila kar vse vprek, kdor je hotel. Tako se nam poroča iz raznih krajev. Vse te posojilni \\ bodo pri letošnjih volitvah držale kmeta za vrat: ali voli klerikalno ali pa takoj plača dolg. Ker je drugo tako nemogoče, bo mo- | ral voliti kmet klerikalno. — Klerikalci se delajo take prijatelje kmeta, v resnici pa sedejo tuintam na take farovške limanice \ tudt Hudie, ki niso klerikalci pu mor«d jo potem tuliti s črno stranko! ' Hrvatski gledišeni dramski igralci iz Zagreba priredijo danes v Renčali v dvo. reni g. ŽnidarčiČ ob 8'/, zvečer gleciulis&ji večer. V četrtek 22. t. m. priredijo isti jg, ralci podobno prestavo v Prvačini na verandi g. J. Mozetič. V soboto pa bode predstava v Ajdovščini. G. dramski igralci so priredili Vee gled. večerov po Istri in Krasu, kar je bilo sporočeno že v „Edinosti". Kranjski državni poslanec Povse se je tudi utaknil v volitve v Št. Ferjanu v Brdih. Poslal je pooblastilo, katero pa je komisija zavrgla. Torej Povše je hitel po. magati dvema laškima baronoma proti pravim krnetskim kandidatom. Kje so žc tisti časi, ko je bil Povše na Goriškem, Kaj ve on, kaj se godi dandanašnji v Št. Ferjanu, pa se vendar utakne v tamkajšnje volitve ter pomaga ljudem, ki niso prija. telji briškega kmeta. Ob tej priliki pa polagamo starešinstvom na srca, naj bodo previdna pri ime-no vanju častnih občanov, kajti v zadnjih letih se je pogostoma pripetilo, da je nastopi! kak tak častni občan proti onim, ki so ga izvolili ali proti stranki, v kateri so. S častnim občanstvom previdnost! Na realki v Idriji je bilo v minolem šolskem letu s Primorskega 53 dijakov. Kobilice na Krasa. ~ v soboto je nehal lov na kobilice. Nalovili so jih 75.000 litrov. Vlada je prispevala 23.500 K. Od deželnega odbora so sodelovali 3 uradniki. Jeseni se, prične zopet pokončevanje kobilic; počasi se širijo tudi proti Furlaniji in proti Vipavski dolini. Družba sv. Mohorja šte[e zdaj v goriški nadškofiji 152 dosmrtnih; 10243 letnih, vkup 10395 udev, Skupno vseh 85443 udov. Mleko, ki prihaja iz Pevme v Gorico, kjer se je pojavil legar, preiskujejo jako natančno tržni nadzorniki. Ce posoda ni čista ali mleko količkaj sumljivo, prodajalec ne sme v mestb. Laški dezeriterii. — Orožniki iz Viška ob lirteji so pripeljali h glavarstvu v Gradišče'ob"'Soči 3 laške dezerterje; vsi so bili v Vojaški obleki. Pišejo se Lovrenc Pal-mettj, Iv. Romanzini in Iv. Cristina, vsi iz provineije Novara; pobegnili so od peš-polka št. 79. iz Vidma. Pridržali so jih'na glavarstvu. ¦ Združena mirenska društva, kolesarsko, Sokol in Vipava prirede veliko narodno veselico dnč 5. septembra t. I. -Odbor. ' •;• ¦ : Vedno Se vrača v Gorico neka 26-letna Marija Pio iz Tržiča, dasi je izgnana iz Gorice. Sedaj je bila zopet kaznovana ter odgnana domov, toda ne bo dolgo, ko bo najbrže zopet v Gorici. Italiji SO vrnili 26-letno Gizelo Casutt iz Videmske provineije. Šest tednov je se dela v zaporu radi tatvhe; ko Je prestal; kazen te dni, so jo peljali iz Gorice ck meje ter tam izročili varnim rokam. Ker je kričal ponoči po ulicah, ie bi kaznovan na policiji: neki Avgust Črnove« na 4 dni zapora. Izpred SOMje. — Da je pomagal pi dezertiranju svojemu nečaku, zato je bi klican pred sodnike 63 letni Josip Pereso iz Romansa. Anton Peresot služi pri de mobrancih v Ljubljani, od koder je pobeg nil že trikrat. Obtoženec mu je dal 10 K ko je prišel v Romans. Rekel je, da ffli je res dal ta denar, da pa ni vedel, če j nečak vojaški begunec. Peresot je bil oh tožbe oproščen. Na dva meseca težke ječe je bil obse jen Miha Troha s Št. Viškegore, ker je nt koliko vinjen govoril nekaj proti veri i lahko ranil Jakoba Božiča. Damska denarnica z malo vsebino s je našla v trg. Pregrad & Černetič v Ti govskem domu. — Zgubiteljica naj blage voli vprašati pri blagajni v omenjeni ti govini. Kolesarsko društvo »Vrtojba« se ude leži slavnosti v Idriji 25. t. m. Odh. iz G°j} ce z jutranjim vlakom ob 6. do Sv. Ui-'i* potem s kolesi v Idrijo. Zbirališče na k° lodvoru. Zahvala. — Podpisane se tem poto" ga le zasužnjujejo z gospodarskimi organi- I iskreno zahvaljujejo Vsem onim, ki so» zacijami, kolikor le morejo, Žalostno je, da tako prijazno odzvali. naSetnu povabilu H 85 zares mnogoštevilno posetili naš pevski veger. Da pa je prireditev nad naše •pričakovanje dobro skončala, se imamo v prvi vrsti prav prisrčno zahvaliti požrtvovalnemu gospodu pevovodji Komelu in j.' 2,447.439 hI. Na samo, da Presega množina tega pridelka vse pridelke v dosedanjih letih, marveč znaša nad govskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje, 4 kontoriste, 4 poslovodje, 9 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov manufasturne stroke, 6 pomočnikov Špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 6 kontoristinj, 15 prodajalk. — Službe išče. 6 knjigovodij, 3 kontoriste, 2 poslovodji, 2 potnika 31 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske strdke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 11 bla-gajničark, 12 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Politični pregled. »Narodni list«, glasilo poslanca Bian-kinija, o obstrukciji. Ta list piše: »To je veliki uspeh, ki ga je dosegla državniška modrost obstrukcijonistov! Mesto s pametno taktiko prisiliti stranke večine in ministerstvo, da ugode upravičenim zahtevam Slovanov je obstrukcija učvrstila položaj Bienerthovega minister-stva in še jačje k njemu privezala nemške stranke. In kar je najhuje, avstrijski Slovani, akoravno po večini nedolžni, izgledajo pred svetom, kakor da so hoteli izredno škodovati svojim bratom na Balkanu in otežkočati njih ekonomski položaj baš v času, ko so celo Nemci sprevideli, da jim je treba iti nasproti; Tudi se je v parlamentu opetovano govorilo, da so obstrukcijonisti bili orodje krščansko-sociaine stranke, ki bi rada dobila v roke ministerstvo in se rešila Bie-nertha. Čas pokaže, koliko je na tem resnice, toda ni dvoma, da je v celi obstruk-cionistični akciji nekaj misterioznega. Obstrukcija je začela brez dogovora s srankami Enote pod geslom, da je dnevni red parlamenta izčrpan s proračunom in da je treba vladi preprečiti pooblastilni zakon za trgovske pogodbe. Toda če je obstrukcija s tem hotela pokazati svojo moč — in za to je po bedastem poslovniku dunajskega parlamenta .dovolj 20 Iju-dij — zakaj ni ostala pri zahtevi in kar od kraja odbila vsako pogajanje? Nasprotno, obstrukcija se je spustila-v pogajanja, ki so jo naravnost blamirala in ki kažejo, da niti sama ni.vedela kaj hoče. Od zahteve po moravski in slovenski univerzi do zahteve, da se dr. Ploju prekliče mandat, ki ga je zakonitim potom dobil za delegacije in da se ponovi zaključek o agrarni banki v Bosni in Hercegovini — ni obstrukcija ničesar druzega pokazala, kakor svojo brezglavnost in morala je priti do rezultata, do katerega je prišla —- da se niti stranke, niti vlada niso mogle več* resno ozirati nanjo. Socialistična stranka se je obrnila na delavstvo v oklicu, v katerem mu tolmači veliko škodo, ki jo je obstrukcija napra- vila narodom sploh, osobito pa delavstvu. Draginja taha^n mesa, ki bi se lahko nekoliko znižala,, se bo še zvišala* Tisoči in tisoči naroda ostanejo brez posla. Socialni zakoni, nujni tudi za naše pomorce, 0-stariejo nerešeni. Cel zakonodajni zbor, ki se je bil ravno začel gibati, se je ustavil Bog ve do kdaj. Edino mesto,"kjer se more z uspehom kaj napraviti za narode in njih potlačene pravice in kjer se vendar še more zavezatFVasilribst objestne birokracije, ostane na nedogleden čas zatvor-jeno. To je slavno delo obstrukcijel Pa še nekaj je t Omajan je up, ki so ga slovanske stranke pokazale v Enoto. S svojim brezobzirnim in samovoljnim postopanjem je obstrukcija najhuje zadela Enoto in osobito slogo Jugoslovanov v parlamentu. Njihove »Zveze« ni več.« Klerikalni shod v Ljubljani. — V »Uni-onu« se je vršil shod, na katerem je bil glavni govornik dr. ŠusterŠič. Udeležba 1000 ljudij. Opravičeval je obstrukcijo ter izjavil, da on ne misli na ministerski port-felj in če bi prišla slovenska delegacija vi priložnost, da bi iz nje postal kdo minister, izključi Šusteršič brezobzirno samega sebe! To si je pa treba zapomniti! Pravil je, da je trenotek tak, da se treba skupno boriti ter je priporočal edinost trikrat. Zbo-rovalci so mu seveda izrekli zaupanje. Obstrukcija tudi v jeseni? - V Pre-rovu je govoril posl. Stranskv, ki je izjavil, da se bo nadaljevala obstrukcija tudi jeseni, ter sploh tako dolgo, dokler ne bo redno deloval češki deželni zbor in dokler se ne ugodi vsem češkim zahtevam. Tržaški in istrski deželni zbor začneta zborovati v četrtek 22. t. m. 0 položaju je govoril v Trstu dr. O. Rybšf. Sprejeli so zborovalci tako-le resolucijo : „Volilci zbrani na zadnjem shodu dne IS. julija v „Nar. domu" v Trstu, jemljejo poročilo drž. posl. dr. Rvbafa na znanje; obžalujejo, da je radi obstrukcije v državnem zboru prišlo po zaključku istega do nevšečne itt narodnim interesom škodljive polemike mej nekaterimi slovenskimi poslanci in glasili domaČih strank na oče-vidno veselje in korist vlade in Nemcev; izražajo željo, da vsi jugoslovanski poslanci ostanejo združeni v „Narodni zvezi" in da v tem velevažnem momentu nastopajo složno in eventuelno z najostre-jimi sredstvi proti sedanjemu germanizato-ričnemu vladnemu sistemu, podrejajoč svoje strankarske interese boju za narodno in politično enakopravnost vseh v Avstriji J tlačenih in zanemarjenih narodov; j prepuščajo naposled drž. poslancu dru. Rvbafu, da v slučaju razdružitve nNa-rodne zveze" izvaja tiste posledice, ki jih zahtevajo oziri na narodne interese tržaškega Slovenstva0. Trializem in Madžari. V „Pester Lloy-du" je priobčil neki dr. R. Havass Članek, v katerem se pritožuje, da so se vsi Dalmatina, ki so bili nekdaj Madžarom prijateljski, svojemu staremu prijateljstvu izneverili in da sedaj ne mislijo več na osnovanje samostojne jugoslovanske države, v kateri bi bili združeni tudi istrski Slovani, Slovenci in Bosna in Hercegovina. Dr. Havass plaši Jugoslovane, da bi jim bila državna samostojnost samo na škodo ter pravi, da je v narodnem obziru razcepljenim Jugoslovanom vodstvo Madžarov, ki jih po številu, duševnem razvoju in bogastvu prekašajo, neobhodno potrebno. Jugoslovani so pa proti temu ubogi in bi jim državna samostojnost obrodila samo politične in gospodarske težave, vezani so torej na Madžare kot na svoje voditelje in protektorje. (!) Madžarski patriot končno pravi, da se je ideja trializma porodila na Dunaju iz žetje, Madžarom škodovati ter je odriniti od morja. Dunajski politiki mislijo, da bo-demo z oslabitvijo Ogrskega monarhijo okrepili. To pa ni res, čim prej zopet ideja trializma izgine, tembolje za državo in dinastijo, ker Madžari ne morejo tega trpeti, da bi se širilo v Avstriji gibanje, ki je njihovemu državnemu ozemlju nevarno! S takimi članki bodo madžarski patriotje pač težko dobili Hrvate na svojo stran, nad katere pošiljajo svoje Rauche in Accurtije. Razne vesti. Don KarlOS, vojvoda Madridski, je umrl v Varese v Italiji. Truplo prepeljejo v Trst. Don Karlos je znan dobro tudi v Gorici, kamor je hodil obiskavat svojo matei^ki je umrla v Gorici pred par letr.;u Don Karlo? je bil rojen v Ljubljani leta 1848. . ¦ -v... • \ Na občnem zboru »Glasbene Matice« 15. t., m. v Ljubljani so bili izvoljeni do-zdajni odborniki. Predsednik je prof. Ant. Štritof. Osnutke za spomenik žrtvam 20. septembra so izdelali Bizjan, Peruzzi, Vrba-nija, Zaje. Najboljši je Peruzzijev. Protestni shod proti draginji je bil v Pragi v nedeljo. Udeležencev je bilo 600U. Tak shod v Nahodu je vlada prepovedala. Srbski prestolonaslednik kraljevič A-leksander se mudi iz zdravstvenih ozirov v Rogaški Slatini. Kretini. — Število kretinov je znašalo leta 1095. v celi državi 17.296; od teh odpade največ na Galicijo (4.347) na Štajersko (2.435) in na Češko (2.1114). Z ozirom na število prebivalstva pa jih odpade največ n a K o r o š k o (ki ima 226 kretinov od vsakih 100.000 prebivalcev) na Solno-graško, ki ima 179, na Štajersko, ki ima 175, na Tirolsko, ki ima 129 kretinov od vsakih 100.000 prebivalcev. G o r i š k a je imela v vsem 203 kre-tine, to je 84 od vsakih 100.000 prebical-cev. Od 17 dežel naše države, je edino me-sto-dežela tržaška, ki glasom statistike nima niti enega kretina. ^ V ostalem pa je na Štajerskem, na Koroškem in na Solnograškem (da govorimo le o naši deželi najbližnjih kronovinah) 10 občin, ki se v njih nahaja nad 300 kretinov, in sicer: Na Štajerskem: Murau 712, Ptuj 434, Liezen 393, Grobming 339, Voitsberg 329, Bruck 301; na Koroškem: Št. Vid 325, Celovec 301; na Solnograškem: St. Jonami 388, Tamsweg 355. Te dežele imajo tudi relativno najvišje število gluhonemih. Od 203 kretinov, ki jih je štela Goriška leta 1905., je bilo 71.9% moških in 28.1% žensk. Za opravljanje domačih 0-pravih je bilo zmožnih 67%; nezmožnih 33%. Protialkoholno gibanje na Švedskem je i zelo razvito in je doseglo znamenitih us- * j pehov. O tem nam pričajo najlepše te-le številke: Konsum žganja na glavo je znašal 1. 1830 še 40 lit, v letih 1896 do 1900 ! pa še samo 804 lit. V isti meri, kakor 1 pada konsum žganja, raste splošna izobrazba v deželi. Zato zavzema švedski narod med civiliziranimi narodi na svetu je-' dno najodličnejših mest. j Švedske ljudske šole so v vsakeir ob-1 žiru najlepše na svetu. Vsaka šola je okra-t sena s slikami iz prirode, iz domačega živ-, ljenja in zgodovine. Vsaka slika,- ki pride v . švedsko ljudsko Šolo, mora biti v resnici umetniško delo, da blagodejno upliva na tvorjenje Umetniškega okusa otr ok. N ! vseh ljudskih šolah se poučujejo otroci v ročnih delih in spretnostih. Na 3000 ljud-1 skih šolah na Švedskem se poučujejo tudi I razna rokodelstva. Take šole so kakor mo-I derno urejene, vzorne rokodelske delavnice. j — Posledice take vzgoje se kažejo v tem, • da je ni dežele na svetu, katera bi se mo-1 gla s svojimi rokodelskimi izdelki kosati s Švedsko. Na Švedskem imajo pa tudi 31 ljudskih vseučilišč, ki skrbe za izobrazbo ' preprostega ljudstva. Ljudska vseučilišča so že nad 40 let stare institucije, katere podpira država. Leta 1905 so imele 1660 slušateljev. Dijak Borštnik, ki je bil 20. septembra m. I. v Ljubljani ustreljen v nogi in se je potem zdravil v ljubljanski bolnišnici, je bil te dni zopet operiran in bo morcl za nekaj časa na morsko obrežje. Sokolski evangelij. - Bratom dobre volje posvetil K, Vaniček. Iz češčine pri- redil dr. P. Sdkolska matica. Cena 30 vin. Zvezek 1. — Priporočamo našim rodbinam mmm Sprejmejo se zastopniki fr& E VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama ill zaloga pBČL ponudijo vsako poljubno množino ' patentiranih ^^= zarezanih strešnikov Jstem MARZOLA" (Strangfalzziegei) »Sistem MARZOIA" Barve: a) rdeče naravno ž^ani, b) črno inipregiiirani. ¦i Majličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, ai Vsaki strešnik at zamore na late pribiti ali pa z ŽiCO privezati, kar je gjtovo veliko važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra ia burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja fn najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki Iščem najemnika, ki bi prevzel v najem takoj, ali v 6 tednih mojo gostilno „pri Pošti" z vso opravo kakor tudi z več opremljenimi sobami za tujce. Pojasnila pri lastniku Leopoldu Jonko v Bovcu. llaiafai za mirliairje je restavraterie so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. ------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. = Najugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko Rajnuinil Hren - Gorica ulica Teatro. Išče se hlev za 5—6 konj z pritiklinami vred — nedaleč od nove ka- valerijske vojašnice. Ponudbe je pošiljati na oberstleut. Berndr, Corso Franc Jožefa št. 61. Prilož .oslnl nakup!! Krasna žepna nra z verižic samo K 3 90. Vsled nakupa veCjc množine nr, prodajiin iste po sledečih cenah: I krasna nra iz brisanin-srebra, anker-rem. švicarsko kolesje na S6 nr v lepem graviranem okrovju ter z lepo posrebreno verižico stane samo K 3*90. 1 lepa nra iz elektrogoldina, anker-rem. švicarsko kolesje na i»G ur ter elektrogoldin-verižica za K 470. — Pismeno jamstvo za !$ leta. Razpošilja se le proti povzetju. Ignac Cvprc •, Esporthaus Krafcau, Florianer-gasse 49—6. Velik cenik s 8(»00 slikami pošljem nn zahtevo zastonj in poštnine prosto. Omenjene ure pa niso v ceniku, ker so le za priložnostni nakup. — NcngajajpCe se vzame nazaj ter se povrne denar. V svilno cerkve tukajšnjo Lenassi-jcvo predilnico — tik velike sprejme se takoj 20-301H5-I6fflll tfltat Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. Tebr. 1903., i novo otvorjena vela ranit« trgovina Franc Souvan sin. v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 11 v Ljubljani. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian LT2fi> V Humpolcu na Ceikem Tvoruiške cene. Vzorci franko. Dnina Hrana vin,, a Pr je 90 v - 1 K.35 v. 2 krat na dan za 15 ob nedeljah brezplačna enočišce brezplačno. Naznanile. Slnv. občinstvu- ul.judno naziirm-jfirn, da sem olvoril v hotelu „pri zlatem jelenu' zohoziiravniški atelier, OVdinira se:-od 9. ure z j. do 12. dop. in "od 2. i"*o do 5. pop. I j Dr. Ivan Eržen zobozdravnik. Toplo priporočamo edino slovenske kavarno Central v Gorici, kjer je največji I izbera časnikov in pristnih pijač. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlii, Gosposka ul-ca it. 7, I. i.adstr.) — Telefon št. 79- RaSon poltne hranilnice štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po 47,0. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojil- niča sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. „. Po»«»|H« se dajejo zadružnikom na vknjižbe po b%%, na varščino ah zastave in na menjice po 6 %. Glavni doležl se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. «QQC?,fn,e 81, d*c-l90?;: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku H2JfOD' - Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1117«?«T" "~ Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost; hiš: