PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 68 Maribor, petek 24.12.2021
OBČINA NAKLO
1362. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo poslovnega objekta Ahat
Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur.l.RS, št. 61/2017), 80. člena Statuta Občine Naklo (Ur.l.RS, št. 28/2015) ter Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo poslovnega objekta Ahat (http://www.naklo.si) je župan Občine Naklo sprejel
JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO POSLOVNEGA OBJEKTA AHAT
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII
5.
V času javne razgrnitve in obravnave ima javnost pravico podati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku OPPN. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Občine Naklo, Stara cesta 6, 4202 Naklo ali na elektronski naslov: glavna.pisarna@obcina-naklo.si, s pripisom: »Pripombe na javno razgrnitev OPPN za gradnjo poslovnega objekta Ahat«. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve.
6.
Župan Občine Naklo bo po končani javni razgrnitvi zavzel stališča do pripomb in predlogov javnosti. Stališča bodo objavljena na spletni strani http://www.naklo.si.
Številka: 3505-0002/2021-8 Datum: 17.12.2021
1.
Občina Naklo naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo poslovnega objekta Ahat (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Mega team d.o.o., Britof 292, 4000 Kranj. Območje OPPN obsega zemljišči parc. št. 111/5 in 111/4 - del k.o. Pivka v izmeri 1.626,00 m2.
2.
Javna razgrnitev bo potekala od 3. 1. 2022 do vključno 3.2.2022.
3.
Dopolnjen osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občine Naklo, Stara cesta 6, 4202 Naklo, v času uradnih ur ter na uradni spletni strani Občine Naklo (http://www.naklo.si).
4.
Javna obravnava dopolnjenega osnutka bo v sredo, 12.1.2022, ob 16. uri, v prostorih Občine Naklo, Stara cesta 6, 4202 Naklo.
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
OBČINA PESNICA
1363. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Pesnica
Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 -ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 -ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 -ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg, 84/18 - ZIURKOE, 58/20),
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaIis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2725
3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 -odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 5/21 - odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 58/19) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 22. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI PESNICA
1 Splošne določbe
1.	člen (javna služba)
(1)	Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Pesnica (v nadaljevanju: občina).
(2)	V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(3)	Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1.	se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2.	iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4)	Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1.	oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2.	oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3.	oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4.	oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5.	oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3.
2.	člen
(uporabnice oziroma uporabniki javne službe)
(1)	Uporabnice oziroma uporabniki (v nadaljenjem besedilu: uporabnik) javne službe so lastnice oziroma lastniki (v nadaljnjem besedilu: lastnik) stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2)	Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3)	V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4)	Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5)	Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka je občina.
(6)	Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
•	cene storitev javne službe,
•	javna pooblastila izvajalca javne službe,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	kazenske določbe.
4.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
5.	člen (pomen izrazov)
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
2	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
Javno službo iz 1. člena tega odloka opravlja Mariborski vodovod, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine.
3	Vrste in obseg storitev javne službe
7.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2726
1.	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2.	obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3.	redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4.	redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5.	redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6.	vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7.	poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8.	izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
9.	izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10.	monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11.	monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12.	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13.	občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14.	izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15.	izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16.	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17.	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
•	(2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
•	preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
•	zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
•	interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
8. člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1)	Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
4.1 Opremljenost naselij z javnim vodovodom
9.	člen (opremljenost naselij)
(1)	Območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1.	da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2.	da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10m3 pitne vode na dan.
(3)	Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4)	Območja, kjer se zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo so določena v grafični prilogi tega odloka.
4.1.1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom
10.	člen
(priključitev na javni vodovod)
(1)	Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in tehničnega pravilnika.
(2)	Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3)	V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotavljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4)	Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5)	Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6)	Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
11.	člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1)	Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2)	Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2727
javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod. (3) Upravljavec mora pred izvedbo vodovodnega priključka preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje.
12.	člen
(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)
(1)	Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod.
(2)	Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj 30 dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s cenikom storitev iz 41. člena tega odloka.
13.	člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)	V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3)	Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
4.1.2 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
14.	člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
4.2	Evidence
15.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.3	Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda
16.	člen
(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s
svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2)	Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3)	V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4)	V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(5)	V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6)	V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)
V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
4.4	Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov
18.	člen
(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)
(1)	Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2)	Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.
4.5	Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda
19.	člen
(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)
(1)	Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.
(2)	Če dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa drugače, jo izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opreljenih storitev v preteklem občraunskem obdobju, ki
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2728
jih je izvajalec javne službe opravil za svoje uporabnike Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike. (3) Izvajalec mora pri priključevanju novih uporabnikov in ob zamenjavi obračunskih vodomerov uporabljati volumetrične vodomere z daljinskim odčitavanjem ter na ta način, v interesu uporabnika in nemotene osrkbe s pitno vodo dolgoročno zagotoviti pogostejša odčitavanja rabe pitne vode za namen zgodnjega odkrivanja napak na internih instalacijah uporabnikov.
4.6	Zagotavljanje skladnosti pitne vode
20.	člen
(zagotavljanje skladnosti pitne vode)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(2)	Skladnost mora biti zagotovljena:
•	na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
•	v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3)	Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(4)	Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.
(5)	Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
•	priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
•	ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in
•	ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(6)	V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
4.7	Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo
21.	člen
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)
(1)	Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.
(2)	Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.
5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
5.1	Pravice uporabnikov storitev javne službe
22.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
(1)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2)	Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
•	priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
•	izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	povečati odjem pitne vode,
•	odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.
5.2	Obveznosti uporabnikov storitev javne službe
23.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki morajo:
•	zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
•	sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
•	izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,
•	plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
•	urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
•	upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
•	urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
•	pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
•	odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
•	odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
•	opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
•	Uporabnik mora ob vsaki spremembi lastništva priključka ali plačnika priključka z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o dobavi, odjemu in plačilu vode.
5.3	Prehod za dostop do vodovodnega omrežja
24.	člen (zagotovitev prehoda)
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2729
do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.
5.4	Odvzemi vode iz javnih hidrantov
25.	člen
(odvzem vode iz javnega hidranta)
(1)	Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.
(2)	V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.
(3)	Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.
26.	člen
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)
(1)	Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih dneh obvestiti upravljavca javenga vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2)	Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda.
27.	člen
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)
(1)	Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(2)	Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
5.5	Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod
28.	člen (obveznost prijave)
(1)	Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.
(2)	Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.
29.	člen
(stroški)
(1)	Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
•	prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,
•	odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
•	okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.
(2)	Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.
30.	člen
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljevec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
31.	člen
(dostop do javnega vodovoda)
Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.
5.6 Obveznosti izvajalcev del
32.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2)	Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.
(3)	Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.
(4)	V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljevec javnega vodovoda.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2730
(5)	Vsa dela na obstoječi javni vodovodni infrastrukturi, omrežju in hišnih priključkih lahko opravlja le izvajalec javne službe.
(6)	Vse gradnje javne vodovodne infrastrukture je potrebno opravljati pod strokovnim nadzorom izvajalca javne službe. Stroški nadzora so skladni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.
6	Viri financiranja javne službe
33.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
34.	člen
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
35.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.
(2)	Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3)	Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom.
36.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.
(2)	Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.
(3)	Uporabnik je dolžan zagotoviti zavarovanje odgovornosti za primer nastanka škode na objektih in napravah oziroma iz objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
8	Cene storitev javne službe
37.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
9	Javna pooblastila izvajalca javne službe
38.	člen (javna pooblastila)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja mnenja za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(6)	Financiranje nalog iz tega člena zagotovi občina v sklopu svojega proračuna.
10	Nadzor nad izvajanjem javne službe
39.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
11	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
40.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi.
(2)	Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
41.	člen (cenik storitev)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(2)	Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2731
42.	člen
(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12 Kazenske določbe
43.	člen (prekrški)
1) Z globo 1.500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
•	ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 9. člena tega odloka;
•	odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 12. člena tega odloka;
•	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (prva alineja 23. člena tega odloka);
•	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (tretja alineja 23. člena tega odloka);
•	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (četrta alineja 23. člena tega odloka);
•	ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (osma alineja 23. člena tega odloka);
•	ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (deveta alineja 23. člena tega odloka);
•	ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 24. člena tega odloka;
•	odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 25. člena tega odloka,
•	če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 26. člena tega odloka,
•	če prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta brez soglasja izvajalca javne službe (28. člen tega odloka);
(2)	Z globo 1.500,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3)	Z globo 500,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4)	Z globo 500,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
13 Prehodne in končne določbe
44.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Pesnica (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 9/12).
45.	člen
(objava odloka in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0046/2021-5 Datum: 15. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
Grafične priloge:
•	aglomeracije Občina Pesnica
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2732
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2733
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2734
1364. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Pesnica
Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, št. 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 22. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
ODLOK
O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI PESNICA
1.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Pesnica, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Pesnica (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
(lokalne gospodarske javne službe)
Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe.
2.	Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb
3.	člen
(način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb)
(1)	Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva.
(2)	Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije),
•	vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
•	druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe.
3.	Lokalne gospodarske javne službe
4.	člen
(obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe)
(1)	Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne.
(2)	Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom.
5.	člen
(obvezne lokalne gospodarske javne službe)
(1)	Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3.	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
4.	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
5.	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
6.	urejanje in čiščenje javnih površin,
7.	vzdrževanje občinskih javnih cest,
8.	pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču,
9.	24-urna pogrebna dejavnost.
(2)	Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon.
6.	člen
(območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb)
Lokalne gospodarske javne službe iz 5. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno.
7.	člen (javne dobrine)
(1)	Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur.
(2)	Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače.
4. Oblike zagotavljanja javnih služb
8.	člen
(oblike zagotavljanja javnih služb)
Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah:
•	v režijskem obratu,
•	v javnem podjetju,
•	z dajanjem koncesij.
4.1 Režijski obrat
9.	člen (režijski obrat)
(1)	Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo.
(2)	Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2735
(3)	Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana.
(4)	Režijski obrat ni pravna oseba.
(5)	Občina opravlja v režijskem obratu lokalne gospodarske javne službe iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega odloka.
4.2	Javno podjetje
10.	člen (javno podjetje)
(1)	Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.
(2)	Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom.
(3)	Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja.
(4)	V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja.
(5)	Občina opravlja v javnem podjetju lokalne gospodarske javne službe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 5. člena tega odloka.
4.3	Koncesija
11.	člen (koncesija)
(1)	Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije.
(2)	Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta.
(3)	Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine.
(4)	Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(5)	Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 3., 4., 5., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 5. člena.
12.	člen (javni razpis)
(1)	Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)	Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente:
•	predmet koncesije,
•	območje, za katero se podeljuje koncesija,
•	pogoje za koncesijo,
•	pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	pričetek in trajanje koncesije,
•	merila za izbiro koncesionarja,
•	druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom.
(3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.
13.	člen (izbira koncesionarja)
(1)	O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo.
(2)	O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan.
(3)	Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan.
5.	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge
14.	člen
(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne
naloge)
(1)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
(2)	Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb,
•	postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,
•	postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev,
•	strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe,
•	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb.
(3)	Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju.
6.	Varstvo uporabnikov javnih dobrin
15.	člen
(varstvo uporabnikov javnih dobrin)
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2736
varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom.
16.	člen
(komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin)
Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku:
•	zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine,
•	zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine.
17.	člen (dolžnost sklenitve pogodbe)
V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje.
18.	člen
(pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin)
(1)	Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku.
(2)	Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog.
7. Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb
19.	člen
(financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb)
Lokalne gospodarske javne službe se financirajo:
•	s ceno javnih dobrin,
•	iz proračunskih sredstev,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
20.	člen
(cena proizvoda ali storitve)
(1)	Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
(2)	Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom.
(3)	Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin.
(4)	Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin.
21.	člen (proračunsko financiranje)
Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne
službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva.
8. Prehodne in končne določbe
22.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 4/96).
23.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0046/2021-6 Datum: 15. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
1365. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica za leto 2022
Na podlagi 24. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2019, spremembe in dopolnitve v 70/2020) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19 - popravek), je Občinski svet Občine Pesnica na 22. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O USKLADITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN
NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PESNICA ZA LETO 2022
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica za leto 2022 znaša 0,0042 EUR/m2.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4224-0079/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
1366. Sklep o popravku Sklepa o sprejemu Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občini Pesnica za leto 2021
Na podlagi 5. in 16. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2737
28/19), je Občinski svet občine Pesnica na 22. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O POPRAVKU SKLEPA O SPREJEMU ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN IZVAJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINI PESNICA ZA LETO 2021
1. člen
V sklepu o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Pesnica za leto 2021, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 57/21 se 8. člen spremeni tako, da se pravilno glasi:
Omrežnina za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, se glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera zaračunava uporabnikom v višini 50 % vrednosti, 50 % pa se subvencionira iz proračuna občine Pesnica in znaša za
Premer vodomera	Faktor omrežnine	€/mesec brez DDV
DN <20	1	4,04
od DN 20 do DN 40	3	12,12
od DN 40 do DN 50	10	40,41
od DN 50 do DN 65	15	60,62
od DN 65 do DN 80	30	121,23
od DN 80 do DN 100	50	202,05
od DN 100 do DN 150	100	404,11
od DN 150 in več	200	808,22
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-0077/2021 Datum: 15. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
1367. Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Pesnica
Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/ 19, 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 22. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE PESNICA
I.
Z mesta namestnika člana Občinske volilne komisije se razreši Dušan Irgolič.
II.
Za namestnico člana Občinske volilne komisije Občine Pesnica se za čas do izteka mandata imenuje Andreja Mir.
III.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0046/2021-11 Datum: 15. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
1368. Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju Uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Pesnica
Na podlagi 9. člena Odloka o javnem glasilu Občine Pesnica (MUV, št. 3/03) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 22. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O IMENOVANJU UREDNIŠKEGA ODBORA JAVNEGA GLASILA NOVICE OBČINE PESNICA
I.
Z mesta odgovorne urednice uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Pesnica se razrešuje Anita Mlakar.
II.
Za čas do izteka mandata se za odgovorno urednico uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Pesnica imenuje Sabrina Hudales.
III.
Za čas do izteka mandata se za nadomestno članico uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Pesnica imenuje Lea Vezjak.
IV.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati z dnem objave.
Številka: 900-0046/2021-10 Datum: 15. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
1369. Sklep o pridobitvi statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica -občinske ceste
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), prvega in drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list, RS št. 109/2010 in 48/2012), 245. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur.list. RS, 61/2017) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na 22. seji dne, 15. decembra 2021 sprejel
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2738
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENO JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA V OBČINI PESNICA - OBČINSKE CESTE
1.	Pri nepremičninah:
•	katastrska občina 606 RANCA parcela 41/3 (ID 3207262)
•	katastrska občina 606 RANCA parcela 45/2 (ID 4718670)
•	katastrska občina 642 PERNICA parcela 307/1 (ID 6674496),
ki imajo v Informacijskem sistemu eZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpisano lastninsko pravico v korist Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000, pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
2.	Pri nepremičninah iz prve točke tega sklepa se v zemljiški knjigi zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - občinske ceste.
3.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-209/2021 Datum: 16. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
1370. Sklep o prenehanju statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), 247. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. list. RS, št. 61/2017) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 22. seji dne, 15. decembra 2021 sprejel
SKLEP
O PRENEHANJU STATUSA GRAJENO JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA V OBČINI PESNICA
I.
Pri nepremičninah:
katastrska občina 577 ZGORNJI JAKOBSKI DOL parcela 844/20 (ID 7163908)
katastrska občina 617 VOSEK parcela 254/11 (ID 4033626)
preneha status grajeno javno dobro lokalnega pomena, ter se izbriše ID pravice / zaznambe 19159039;
katastrska	občina 617 VOSEK parcela 369/9 (ID 7209576)
katastrska	občina 617 VOSEK parcela 401/1 (ID 7209506)
preneha status grajeno javno dobro lokalnega pomena, ter se izbriše ID pravice / zaznambe 18434193;
katastrska občina 617 VOSEK parcela 400 (ID
2678455)
preneha status grajeno javno dobro lokalnega pomena, ter se izbriše ID pravice / zaznambe 21365894;
katastrska občina 605 SPODNJE DOBRENJE parcela
1156/5 (ID 7210686)
preneha status grajeno javno dobro lokalnega pomena, ter se izbriše ID pravice / zaznambe 19616219;
katastrska občina 642 PERNICA parcela 353/48 (ID 7069580)
katastrska občina 642 PERNICA parcela 353/49 (ID 7069579)
preneha status grajeno javno dobro lokalnega pomena, ter se izbriše ID pravice / zaznambe 16333161;
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0210/2021 Datum: 16. 12. 2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan
OBČINA RADENCI
1371. Odlok o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Radenci
Na podlagi 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet občine Radenci na 26. redni seji dne, 21.12.2021 sprejel naslednji
ODLOK
O NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI RADENCI
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)Ta odlok določa:
•	višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Radenci zaračuna pobudniku lokacijske preveritve, razen če je pobudnik Občina Radenci sama, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve oziroma posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora;
•	način plačevanja nadomestila stroškov lokacijske preveritve;
•	posledice neplačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2739
II.	Plačilo nadomestila stroškov lokacijske preveritve
2.	člen
(višina nadomestila stroškov)
(1)Stroški	za posamezno lokacijsko preveritev znašajo:
•	za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1000 eurov,
•	za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 1600 eurov,
•	za omogočanje začasne rabe prostora 1300 eurov.
(2)	Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve.
3.	člen
(način plačila nadomestila stroškov)
(1)	Vlagatelj poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Radenci s priloženim elaboratom in plača takso po taksni tarifi za vloge. Občina preveri skladnost elaborata z določbami ZUreP-2 in v kolikor meni, da ustreza in se postopek lahko nadaljuje, izda sklep o plačilu stroškov.
(2)	Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu.
(3)	Sklep mora vsebovati za fizično osebo osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če se nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku.
(4)	Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi.
III.	Končne določbe
4.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2019).
5.	člen (veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 351-0005/2021 Datum: 21.12. 2021
Občina Radenci Roman Leljak, župan
1372. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RA 9
Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) ter 30. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) sprejemam
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA RA 9
1.	člen
(potrditev izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta)
S tem sklepom se potrjujejo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RA 9 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) in začne postopek priprave OPPN.
2.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
(1)	Območje OPPN zajema glede na Občinski prostorski načrt občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/16, 55/17 in 9/21) enoto urejanja prostora RA 9 za katero je predvidena izdelava OPPN ter manjši del enot urejanja prostora RA 4 in RA 6. Nahaja se v osrednjem delu naselja Radenci in obsega zemljišča s parcelnimi številkami 355/6, 355/7, 357, 360/1, 360/5, 362/1, 362/5, 363/1, 363/5, 364/12, 367/56, 367/58, 367/59, 367/60, 367/61, 367/7, 367/62, 367/63, 367/64, 369/12, 369/13, 369/14, 369/15, 371/1, 371/7 in 419/2 vse v k.o. Šratovci, skupne površine 29.044,4 m2 (2,9 ha). Gre za nezazidana stavbna zemljišča, ki so po podrobnejši namenski rabi opredeljeno pretežno kot stanovanjske površine (SS) in delno kot površine cest (PC) ter druga območja centralnih dejavnosti (CD). Območje OPPN se lahko v času postopka priprave OPPN naknadno še spremeni.
(2)	Z OPPN se načrtuje:
•	gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb, v katerih bo dopustno tudi opravljanje mirnih vrst dejavnosti,
•	gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste, parkirišča, kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno,	elektroenergetsko	ter telekomunikacijsko omrežje),
•	gradnja pomožnih in pripadajočih objektov,
•	ureditev zunanjih površin,
•	ureditev zelenih površin,
•	drugi gradbeni posegi.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve se pridobi v skladu z določili ZUreP-2.
4.	člen (vrsta postopka)
V skladu s 119. členom ZUreP-2 se za postopek priprave in sprejetja OPPN smiselno uporabijo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta.
5.	člen
(rok za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Ob upoštevanju minimalnih okvirnih rokov je zaključek priprave OPPN predviden v sedmih mesecih po začetku postopka priprave.
6.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo smernic in mnenj)
(1) Nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Mure, Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2740
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (področje energetike), Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
•	Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
•	Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana,
•	Telekom Slovenije, d.d., TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor,
•	KTV Radenci, Prisojna cesta 4a, 9252 Radenci,
•	Radenska d.o.o., Boračeva 37, 9502 Radenci,
•	Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci.
(2)	Drugi udeleženci:
•	Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor,
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana.
(3)	V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje.
7.	člen
(načrt vključevanja javnosti)
Javnost se v postopek vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave.
8.	člen
(seznam podatkov in strokovnih podlag ter
obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
(1)	Za pripravo OPPN se uporabi javno dostopne grafične in prostorske podatke, podatke evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige, geodetski načrt, elaborat ekonomike in morebitne druge strokovne podlage, ki bi jih zahtevali nosilci urejanja prostora.
(2)	Pripravo OPPN v celoti financira Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci.
9.	člen (objava in uveljavitev)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Radenci.
Številka: 431-105/2021-46 Datum: 21. 12. 2021
Občina Radenci Roman Leljak, župan
1373. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 - ZDLGPE in 133/20), v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 32/85 - popravek, 33/89, 24/92 - odločba US, 44/97ZSZ, 101/13 - ZdavNepr, 22/14 - odločba US),
218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popravek, 95/05 - ZJC-B, 93/05 -ZVMS, 111/05 - odločba US, 126/07, 108/09, 61/10 -Zrud-1, 20/11 - odločba US in 57/12, 101/13 -ZdavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ, 66/17 - odločba US) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 26. redni seji dne, 21.12.2021 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE RADENCI
I. Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2.	člen
(1)	Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Kot zazidano stavbno zemljišče se štejejo
•	čiste tlorisne površine stanovanj (sobe, hodniki v stanovanju, predsobe, kuhinja, kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja med katere spadajo: stopnišča, kleti, nezazidane mansarde, itd.) in
•	garaže.
(2)	Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5.
(3)	Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
(4)	Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele objekta ali površino stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem takega objekta. Če gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2741
3.	člen
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
II.	Območja za plačevanje nadomestila
4.	člen
(1)	Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Radenci.
(2)	Na območjih ali delih območij se nadomestilo ne plačuje, če zazidano stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.
III.	Merila za določanje nadomestila za zazidana stavbna zemljišča
5.	člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.	lega stavbnega zemljišča;
2.	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave;
3.	vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča;
4.	izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
6.	člen
Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja :
1.	prvo območje obsega naselja: Radenci,
2.	drugo območje obsega naselja: Hrastje Mota, Rihtarovci, Turjanci, Boračeva, Šratovci, Paričjak in Kapelski Vrh,
3.	tretje območje obsega vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem območju.
7.	člen
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in zagotovitev priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. a) cesta v asfaltni oziroma protiprašni izvedbi 20 točk
b) cesta v makadamski izvedbi	10 točk
2.	kanalizacija	20 točk
3.	javni vodovod	20 točk
4.	elektrika	20 točk
5.	elektronske komunikacije	15 točk
6.	javna razsvetljava	10 točk
(2)	Šteje se, da ima stavbno zemljišče zagotovljen priključek na javno kanalizacijo, vodovod, elektriko, javno razsvetljavo, če obstaja možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
(3)	Pri elektronskih komunikacijah omrežju se upošteva dejanska priključitev objekta na telefonsko ali telekomunikacijsko omrežje.
(4)	Vodovod in kanalizacija se točkujeta samo tam, kjer z njima upravlja javno komunalno podjetje ali režijski obrat.
(5)	Točka 1 se ocenjuje samo po enem kriteriju, kriterija a) in b) se ne seštevata.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena na: • A - stavbna zemljišča za stanovanjske namene;
•	B - stavbna zemljišča, ki služijo kmetijskim dejavnostim in pomožni objekti za kmetijske dejavnosti (hlevi, silosi, lope, garaže za kmetijsko mehanizacijo, shrambe za žitarice itd.);
•	C - stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti, odvetništvo, notarstvo, zavarovalništvo, menjalnice, leasing prodaja in igralništvo;
•	D - stavbna zemljišča za poslovne namene industrijskih dejavnosti, obrtnih dejavnostih in obrti podobnih dejavnosti ter ostale dejavnosti poslovnega namena;
•	E - stavbna zemljišča za počitniške objekte ter druge nikjer zajete dejavnosti;
•	F - stavbna zemljišča za poslovne namene - vsa vrsta trgovine, hotelirstvo, zdraviliška dejavnost, gostinstvo;
•	G - stavbna zemljišča namenjena verski dejavnost
9. člen
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:
	Namen uporabe					
Območje	A	B	C	D	E	F in G
1.	220	200	1500	800	1000	900
2.	210	150	1125	700	750	800
3.	200	80	750	600	500	700
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
SKD	opis	Dodatno
dejavnost		število točk/m2
H53	Poštna in kurirska dejavnost	1800
K	Finančne in zavarovalniške dejavnosti	2000
J61	Telekomunikacijske dejavnosti	1800
R92	Prirejanje iger na srečo	2000
G45.1	Trgovina z motornimi vozili	1000
G45.3	Trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila	1000
G46.5	Trgovina na debelo z napravami za informacijsko- komunikacijsko tehnologijo	1000
G47.4	Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami	1000
G47.52	Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom	1800
G46.2	Trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami in živimi živalmi	1800
G46.9	Nespecializirana trgovina na debelo	1800
G47.1	Nespecializirana trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah	1800
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2742
IV. Merila za nezazidana stavbna zemljišča 11. člen
(1) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli:
Območje	Stanovanjski objekti	Počitniški objekti	Poslovni objekti
1. območje	100	200	250
2. območje	60	150	225
3. območje	20	100	100
(2)	Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 7. členu tega odloka.
(3)	Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
(4)	Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
(5)	Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih na katerih stoji objekt se obračunava za 1. in 2. območje površina nad 1000 m2, za 3. območje površina nad 1500 m2. Ta alineja ne velja za nezazidana stavbna zemljišča na katerih stoji enostavni objekt.
VI. Oprostitev plačila
12.	člen
Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
•	stavbne dele ali zunanje poslovne površine, ki se oddajajo v najem za neprofitno najemnino,
•	stavbne dele ali zunanje poslovne površine, v katerih se izvaja nepridobitna dejavnost,
•	stavbne dele in zunanje poslovne površine, ki se neposredno uporabljajo za delovanje občinskih služb ali delovanje zavodov in organizacij, katerih ustanovitelj je Občina Radenci,
•	kulturne spomenike državnega ali lokalnega pomena - CC-SI: 1273,
•	zavezance, prizadete z naravno nesrečo, če tako odloči župan,
•	nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbne dele enakega namena - cC-SI: 1271,
•	zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem vselitve oz. prijave stalnega bivališča. Oprostitev velja samo za stanovanje ali hišo, za katero je zavezanec podal utemeljeno popolno vlogo za oprostitev. Oprostitev za stanovanje ali hišo se lahko uveljavi samo enkrat,
•	zavezanca, ki je podal vlogo za spremembo namembnosti parcele, ki leži v 3. območju, iz stavbnega v kmetijsko zemljišče.
13.	člen
(1)	Zavezanci za plačilo nadomestila - fizične osebe, pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za odložitev ali oprostitev plačila nadomestila.
(2)	Plačila nadomestila se na zahtevo za dobo treh let od izdaje gradbenega dovoljenja oprosti zavezanec, ki bo
gradil objekt za opravljanje poslovno-gospodarske dejavnosti (oprosti se ga plačila nadomestila za ta objekt).
(3) Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri občinski upravi Občine Radenci. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru, ko zavezanec še ni prejel odločbe FURS-a posreduje občinski upravi skupaj z dokazili. V primeru že izdane odločbe FURS-a pa je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odločbi.
VII.	Določanje višine nadomestila
14.	člen
Višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., in 11. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
15.	člen
(1)	Finančni urad RS izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
(2)	Obveznost se odmeri letno s tem, da pravne osebe plačujejo nadomestilo mesečno, fizične osebe pa plačujejo nadomestilo v dveh obrokih. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
16.	člen
(1)	Vrednost točke za izračun nadomestila določa Občinski svet Občine Radenci s sklepom. Za leto 2021 je določena vrednost točke s tem odlokom.
(2)	Vrednost točke za leto 2022 je 0,0015 EUR.
(3)Vrednost	točke se določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občinskega sveta.
17.	člen
(1)	Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz obstoječih evidenc za odmero NUSZ in iz drugih uradnih evidenc.
(2)	Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne in stanovanjske površine ter vse druge za odmero NUSZ pomembne spremembe v 15. dneh od dneva, ko je taka sprememba ob dejstvu nastala.
(3)	Na zahtevo pristojnega finančnega urada ali občinske uprave so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
VIII.	Kazenske določbe
18.	člen
(1)	Z denarno kaznijo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne prijavi vsake spremembe v 30 dneh od dneva nastanka (17. člen) oziroma ne poda resničnih podatkov.
(2)	Odgovorna oseba pravne osebe oziroma fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 100 EUR.
IX.	Prehodna in končna določba
19.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 71/20 in 49/21).
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2743
20. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2022 dalje.
Številka: 4224-0018/2021-9 Datum: 21.12.2021
Občina Radenci Roman Leljak, župan
OBČINA VITANJE
1374. Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2022
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena statuta Občine Vitanje (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 19. redni seji dne 16. 12. 2021 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VITANJE ZA LETO 2022
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Vitanje za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	3.413.523,46
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.094.310,00
70	DAVČNI PRIHODKI	1.986.880,00
700	Davki na dohodek in dobiček	1.839.660,00
703	Davki na premoženje	90.220,00
704	Domači davki na blago in storitve	57.000,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	107.430,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	65.730,00
711	Takse in pristojbine	1.600,00
712	Globe in druge denarne kazni	3.300,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	1.100,00
714	Drugi nedavčni prihodki	35.700,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	50.000,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	50.000,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.269.213,46
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.258.163,46
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	11.050,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	4.195.495,82
40	TEKOČI ODHODKI	861.018,57
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	137.440,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	21.940,00
402	Izdatki za blago in storitve	648.183,11
403	Plačila domačih obresti	3.900,00
409	Rezerve	49.555,46
41	TEKOČI TRANSFERI	862.285,00
410	Subvencije	28.800,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	569.500,00
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	62.270,00
413	Drugi tekoči domači transferi	201.715,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	2.414.792,25
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.414.792,25
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	57.400,00
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	28.300,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	29.100,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-781.972,36
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2744
751	Prodaja kapitalskih deležev	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	650.294,75
50	ZADOLŽEVANJE	650.294,75
500	Domače zadolževanje	650.294,75
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	117.664,00
55	ODPLAČILA DOLGA	117.664,00
550	Odplačila domačega dolga	117.664,00
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-249.341,61
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	532.630,75
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	781.972,36
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	250.000,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
•	požarna taksa po 58. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu,
•	turistična taksa, ki se uporablja v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in letnim proračunom občine,
•	prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,
•	komunalni prispevek, ki se nameni za gradnjo komunalne opreme,
•	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za vlaganja v novo infrastrukturo,
•	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja v skladu s 5.čl. Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest,
•	donacije,
•	koncesijske dajatve od izkoriščanja gozdov in lovstva se uporabijo v skladu s odloki za to področje.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.
Občina je imela na dan 31.12.2020 oblikovana sklad neporabljene okoljske dajatve v višini 234.052,85 € ter rezervni sklad v višini 38.601,00 €. Sklad neporabljene okoljske dajatve, v višini v kateri ni bil porabljen v letu 2021, se upošteva kot sredstva na računu na dan 31.12.2021. Proračunska postavka je v letu 2022 še vedno planirana v posebnem delu proračuna, vendar zmanjšana zaradi investicij, ki so financirane iz okoljske dajatve. O uporabi oblikovanega rezervnega sklada preteklih let odloča občinski svet.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan lahko med letom odpre novo proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezervacije.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2745
javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2023 50 % navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 27.935,46 eurov. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
(obseg zadolževanja občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 650.294,75 eurov. Od skupnega zneska zadolžitve se občina lahko interno zadolži v višini 273.294,75 eur. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2021 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunski postavki 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2022 ne bo realizirana.
Občina se lahko zadolži v višini 377.000 eurov za kritje presežka odhodkov nad prihodki. Zadolžitev se nanaša na izvedbo projektov in se pridobi za namen investicije Mrliška vežica v višini 71.000 eurov ter Vrtec Vitanje -novogradnja v višini 306.000 eurov.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije - zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
11.	člen (poroštva občine)
Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja ali javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2022 ne izda.
12.	člen
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij
ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2022 lahko zadolžijo do skupne višine 20.000 eurov.
Občina v letu 2022 izda soglasje iz prejšnjega odstavka do višine 20.000 eurov.
6.	Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Vitanje v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2746
14. člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-008/2021-004 Datum: 16. 12. 2021
Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan
1375. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017 in 4/2019) je Občinski svet občine Vitanje na 19. redni seji dne 16. 12. 2021 sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1.	člen
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 872/2 k.o. 1094 - Brezen, površine 504 m2. Za navedeno parcelo z ID znakom 1094 872/2 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000.
2.	člen
Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0015/2021 Datum: 16. 12. 2021
Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan
1376. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017 in 4/2019) je Občinski svet občine Vitanje na 19. redni seji dne 16. 12. 2021 sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1. člen
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 1082/30 k.o. 1092 - Paka I., površine 95 m2, parc.št. 1087/1 k.o. 1092 - Paka I., površine 106 m2,
parc.št. 1087/2 k.o. 1092 - Paka I., površine 198 m2 ter parc.št. 1088/5 k.o. 1092 - Paka I., površine 21 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1092 1082/30, z ID znakom 1092 1087/1, z ID znakom 1092 1087/2 in z ID znakom 1092 1088/5 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000.
2.	člen
Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 353-0002/2021 Datum: 16. 12. 2021
Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan
1377. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi
Na podlagi prve alineje 127. člena ter 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Vitanje na 19. redni seji dne 16. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI
1.	člen
Potrdi se lokacijska preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcei št. parc. št. 58/7 - del k.o. 1097 - Ljubnica. Lokacijska preveritev ima v zbirki prostorskih aktov identifikacijsko številko 2607.
2.	člen
Po določilih Odloka o prostorskem načrtu občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/16) se obravnavana zemljišča nahajajo v enoti urejanja prostora z oznako AP2. Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča je grafično prikazana v prilogi sklepa.
3.	člen
Lokacijska preveritev ne nadomešča projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
4.	člen
Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Slovenske Konjice in Ministrstvu za okolje in prostor.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2747
Številka : 900-008/2021-005 Datum: 16. 12. 2021
Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan
1378. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Paka (turistični center Paka)
Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 v nadaljevanju ZUreP-2) in 29. člena Statuta občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je župan občine Vitanje dne 16. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA PAKA (TURISTIČNI CENTER PAKA)
1.	člen
(splošno - potrditev izhodišč)
S tem sklepom se začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Paka (turistični center Paka) - v nadaljevanju OPPN. Hkrati se potrdijo tudi Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Paka (turistični center Paka) - v nadaljevanju Izhodišča za pripravo OPPN, ki jih je izdelala družba Arhivizija d.o.o. Maribor.
Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 v nadaljevanju ZUreP-2) in vsi ostali relevantni zakoni in podzakonski predpisi. Pripravljavec: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje Pobudnik: Jožef Jakop, Pod Hriberco 19, 3205 Vitanje Načrtovalec: Arhivizija d.o.o. družba za arhitekturo in oblikovanje, Tomšičeva 22, 2000 Maribor Akt se vodi v prostorskem informacijskem sistemu pod ID številko.........
2.	člen
(ocena stanja, območje načrtovanja in razlogi za pripravo OPPN)
Ocena stanja
V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu (v nadaljevanju OPN) občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2016) je območje opredeljeno kot delno zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, ki se nahaja v odprtem prostoru sredi gozda na Pohorju. Za območje počitniških hiš kmetije Jakop (z oznako iz OPN -AP2/008) je predvidena izdelava občinskega
podrobnega prostorskega načrta za gradnjo počitniških hiš oz. počitniškega naselja.
Območje načrtovanja
Po planskih dokumentih leži območje v delu odprtega prostora občine Vitanje, ki je nastalo z širitvijo obstoječega ureditvenega območja kmetije Jakop izven ureditvenega območja naselja. Na območju so dopustne počitniške dejavnosti. Območje obdelave obsega zemljišče parc. št. 1251, 505/1 in 508/1-del, vse k.o. Paka I. Območje podrobnega prostorskega načrta se lahko v odvisnosti od določitve natančne meje območja v samem postopku priprave OPPN tudi spremeni -smiselno razširi ali zoži.
Razlogi za pripravo OPPN
Podana je investicijska namera za izgradnjo dela zemljišča na območju počitniških hiš za turistično nastanitveni center Jakop Paka. Območje obsega parcele št. 1251, 505/1 in 508/1-del, vse k.o. Paka I. Parcela 1251 je obstoječe stavbno zemljišče z ostanki kmetijskih objektov, parcela 505/1 je stavbno zemljišče in parcela 508/1 je deloma stavbno zemljišče, deloma kmetijsko zemljišče in deloma gozd. Počitniška dejavnost se izvaja izključno na stavbnih zemljiščih, kjer je v skladu z OPN dopustna izgradnja počitniških hiš.
3.	člen (predmet OPPN)
Načrtovana je izgradnja petih manjših apartmajskih objektov s spremljajočimi objekti (pralnica, kolesarnica, priročno skladišče, tehnični prostor in recepcija), z dovozno cesto in 8 parkirnimi mesti.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Izbrani načrtovalec OPPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno z veljavnim Pravilnikom o geodetskem načrtu. Obveznost priprave OPPN je določena v hierarhično nadrejenem prostorskem aktu, to je v Občinskem prostorskem načrtu z oznako AP2/008. Za posamezna manjša območja enot urejanja prostora (MOEUP) so v 152. členu OPN podane usmeritve za izdelavo MOUEP AP2/008 - OPPN_8 za območje počitniških hiš kmetije Jakop. Upoštevajo se usmeritve rešitev iz strokovnih podlag (št. strokovnih podlag 21/07-SP- dopolnitev september 2013 - Biro 2001 Maksimiljana Ozimič Zorič s.p. Slovenska Bistrica) in pogoji za ohranjanje narave ZRSVN št. 1-III-4/9-O-07/LS z datumom 30.8.2007.
5.	člen
(postopek in terminski plan sprejemanja OPPN)
Priprava OPPN se izvede v naslednjih okvirnih rokih.
aktivnost	nosilec	rok trajanja
Sprejem pobude z izhodišči	občinska uprava, prostorski načrtovalec	november 2021
Sklep o začetku priprave OPPN - priprava, sprejem ter objava v uradnem glasilu	občinska uprava, Župan	december 2021
Poziv državnim nosilcem urejanja prostora za mnenje o verjetnosti vplivov	občinska uprava, prostorski načrtovalec	30 dni
Mnenje MOP, Sektorja za CPVO o potrebnosti izvedbe CPVO	občinska uprava, prostorski načrtovalec	21 dni
Izdelava osnutka OPPN	prostorski načrtovalec	30 dni
Pridobivanje smernic NUP z osnutkom OPPN	prostorski načrtovalec	30 dni
Priprava dopolnjenega osnutka OPPN in gradiva za javno razgrnitev	prostorski načrtovalec	15 dni
Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi	občinska uprava	objava 7 dni pred razgrnitvijo
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2748
Javna razgrnitev in javna obravnava v času javne razgrnitve	občinska uprava	najmanj 30 dni
Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti	prostorski načrtovalec	15 dni po javni razgrnitvi
Sprejem in potrditev stališč do pripomb	občinska uprava, Zupan	7 dni
Priprava predloga OPPN	prostorski načrtovalec	15 dni
Pridobitev mnenj NUP	prostorski načrtovalec	30 dni
Izdelava usklajenega predloga OPPN	prostorski načrtovalec	15 dni
Sprejem OPPN z odlokom	Občinski svet	prva redna seja
Objava odloka v Uradnem glasilu	občinska uprava	15 dni
Izdelava končnih elaboratov	prostorski načrtovalec	7 dni po objavi
Navedeni terminski plan je okviren. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremeni, saj pripravljavec akta na to ne more vplivati. Roki faz, ki niso v pristojnosti Občine Vitanje, so odvisni od pogodbenih razmerij naročnik - načrtovalec.
6. člen
(nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci)
Nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja na osnutek in nato na predlog OPPN so:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana - za pridobitev odločbe glede potrebnosti izvedbe postopka CPVO, ki jo poda na osnovi predhodnih mnenj državnih nosilcev urejanja prostora:
•	Direkcije za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana,
•	Ministrstva za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana,
•	Ministrstva za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, Ljubljana ,
•	Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana in
•	Zavoda za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, Maribor;
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinje, Mariborska cesta 88, Celje - za področje voda,
•	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, Opekarniška 2, Celje - za področje ohranjanja narave,
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, Ljubljana - za področje varstva kulturne dediščine,
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana - za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom,
•	Elektro Maribor d.d., PE Slovenska Bistrica, Kolodvorska 21, Slovenska Bistrica - za področje oskrbe z električno energijo,
•	Komunala Vitanje d.o.o., Grajski trg 1, Vitanje - za področje oskrbe z vodo in odvajanja odpadne komunalne vode,
•	Telekom Slovenije d.d., Center za vzdrževanje omrežja Celje, Lava 1, Celje,
•	Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku OPPN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje in je potrebno pridobiti tudi njihova mnenja
Ustrezna gradiva nosilcem urejanja prostora in drugim udeležencem posreduje pripravljavec oziroma načrtovalec po pooblastilu pripravljavca.
Načrtovalec pošlje osnutek OPPN skupaj s pozivom za pridobitev smernic nosilcem urejanja prostora. Šteje se, da nosilci urejanja nimajo smernic, v kolikor jih ne predajo v 30 dneh od prejema poziva.
Načrtovalec pošlje predlog OPPN skupaj s pozivom za pridobitev mnenja nosilcem urejanja prostora. Šteje se, da se nosilci urejanja strinjajo s predlogom OPPN, v kolikor mnenja ne podajo v 30 dneh od prejema poziva.
7.člen
(načrt vključevanja javnosti)
Izhodišča za pripravo OPPN so bila od 15.12.2021 do 29.12.2021 v tiskani obliki razgrnjena na občini Vitanje in v e-obliki na spletni strani www.vitanje.si, kjer se je zainteresirana javnost seznanila z izhodišči in imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč.
Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku, (in okoljsko poročilo, v kolikor je potrebno izvesti postopek CPVO) in elaborat ekonomike se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge k osnutku OPPN. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine, z njimi se tudi osebno seznani predlagatelje pripomb (v kolikor podajo svoj kontakt).
Tekom celotnega postopka so gradiva v tiskani obliki po predhodni najavi v času uradnih ur na vpogled dostopna na občini Vitanje. V digitalni obliki se deloma objavljajo na spletni strani občine, in sicer se objavijo izhodišča za pripravo OPPN, sklep o pripravi, osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti ter predlog OPPN z okoljskim poročilom (v kolikor je potrebno izvesti postopek CPVO).
8.	člen
(obveznosti naročnika in načrtovalca)
Vse obveznosti v zvezi s financiranjem postopkov, strokovnih podlag, objav v medijih in gradiv, potrebnih za izdelavo OPPN, nosi naročnik. Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim načrtovalcem zagotoviti, da bo le-ta izdelal gradiva v skladu z veljavno zakonodajo in na način, kot sledi v nadaljevanju.
OPPN se izdela v digitalni in analogni obliki, in sicer v vsebini in obliki, kot jo določajo veljavni zakonski in podzakonski akti. Izdela se v digitalni obliki tako, da je vsebina in oblika identična analognim izvodom.
Digitalni prostorski podatki, ki se prikažejo na grafičnih načrtih, se izdelajo kot vektorski podatki s pripadajočimi opisnimi podatki. Vodijo se s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami.
Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu digitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih geodetskih podatkov.
Vsa gradiva morajo biti izdelana in oddana v digitalni obliki, in sicer:
• teksti, grafikoni, tabele, predstavitve z Microsoft Office programskimi orodji,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2749
•	karte z ESRI, Auto Cad ali Map Info Professional programskimi orodji,
•	karte morajo biti ločene od legend,
•	karte morajo biti orientirane proti severu,
•	v karti mora biti tudi sloj parcel (zaradi geolokacije),
•	legende je potrebno pretvoriti v rastrsko obliko jpg z ločljivostjo 150 dpi,
•	sheme v formatih . tif ali .jpg ali .pdf,
•	meja območja obdelave mora biti zajeta v vektorski obliki v formatu .tab ali .shp ali .dwg,
•	tekstualni del naloge mora biti izdelan v formatu .pdf in .doc.
Gradiva morajo biti oddana:
•	v dveh analognih kopijah za obravnave na občinskem svetu,
•	v potrebnem številu in obliki za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora,
•	v potrebnem številu in obliki za javno razgrnitev in javno obravnavo.
Končni elaborat mora biti oddan v šetih izvodih v analogni obliki ter v treh izvodih v digitalni obliki. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo.
Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javnih obravnavah, sejah Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja ter na sejah Mestnega sveta - kot poročevalca.
9. člen (veljavnost sklepa)
Sklep o začetku priprave OPPN se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Vitanje. Veljati začne naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.
Številka: 900-008/2021-006 Datum: 16. 12. 2021
Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan
OBČINA ZREČE
1379. Sklep o pripravi petih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Zreče (OPN-SD5)
Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17), 99. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 -ZIUPOPDVE in 15/21 - ZDUOP) ter na podlagi in 31. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je župan Občine Zreče dne 23. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI PETIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ZREČE (OPN-SD5)
1. člen (namen sklepa)
S tem sklepom župan Občine Zreče, po predhodni seznanitvi javnosti in ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora, določa začetek in način priprave petih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Zreče (v nadaljevanju: OPN-SD5), ki je bil sprejet z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine
Zreče (Urad-no glasilo slovenskih občin, št. 27/21 -UPB1) na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 -ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2).
2.	člen
(vsebina in pravna podlaga)
(1)	Pravno podlago za pripravo OPN-SD5 predstavlja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2). Ker občina z OPN-SD5 ne predlaga spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha, se kot pravna podlaga uporabi tudi 99. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE; Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 - ZIUPOPDVE, 15/21 -ZDUOP, 51/21 - ZZVZZ-O, 57/21 - odl. US in 112/21 -ZIUPGT).
(2)	S tem sklepom se potrdijo izhodišča za pripravo OPN-SD5 občine Zreče.
(3)	S tem sklepom se določi:
•	območje in predmet načrtovanja,
•	način pridobitve strokovnih rešitev,
•	vrsta postopka,
•	roke za pripravo OPN-SD5 in njegovih posameznih faz,
•	državne in lokalne nosilce urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj,
•	načrt vključevanja javnosti in
•	seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja.
3.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo)
(1)	Občina Zreče je v letu 2015 sprejela in kasneje še šritikrat spremenila in dopolnila temeljni občinski prostorski akt, ki ga opredeljuje ZPNačrt, t.j. Občinski prostorski načrt občine Zreče (Urad-no glasilo slovenskih občin, št. 27/21 - UPB1; v nadaljevanju: OPN). Gre za prostorski akt, ki celovito ureja prostor ter vključuje tako strateške vsebine kot tudi izvedbena določila, ki so podlaga za pridobivanje oz. izdajanje gradbenih dovoljenj ter izvajanje posegov v prostor. Z njim se urejajo območja za poselitev, vključno z gradnjo v odprtem prostoru občine in ostalimi območji, namenjenimi poselitvi. Poleg za območje poselitve so z veljavnim OPN določeni tudi prostorski izvedbeni pogoji za dopustne posege in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za urejanje infrastrukturnih omrežij, za varovanje posameznih sestavin in vrednot okolja, podane so usmeritve za podrobnejše prostorsko načrtovanje idr..
(2)	Občina je v času med in po pripravi OPN zagotovila nekatere razvojne projekte, od katerih je nekatere sicer že vključila v OPN, predvsem v strateški del, v izvedbeni del OPN pa jih še ni integrirala oziroma jih ni integrirala v potrebni meri. Prav tako razpolaga z različnimi pobudami pravnih in fizičnih oseb za spremembo namenske rabe prostora ter z lastnimi razvojnimi pobudami in potrebami za širitev stavbnih zemljišč.
(3)	Da bi obravnavala pobude za prostorski razvoj, je občina zagotovila ustrezne celovite strokovne podlage za področje poselitve, vključno z evidentiranjem stanja pozidanih zemljišč v prostoru, podrobnejšo obravnavo občinskega središča v urbanističnem načrtu oziroma urbanistični zasnovi ter oblikovanjem stališč do podanih pobud fizičnih in pravnih oseb za spremembo namenske rabe prostora.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2750
(4)	Ker so med pobudami nekatere razvojne pobude in predlogi za spremembo namenske rabe prostora, ki so velikega pomena za gospodarski in prostorski razvoj občine in jih je treba v OPN integrirati v čim krajšem času, se je občina odločila, da bo pristopila k pripravi petih sprememb in dopolnitev OPN (OPN-SD5). Pri tem bo v največji meri ohranila osnovni koncept prostorskega razvoja občine, opredeljen v strateškem delu OPN.
(5)	Za izvedbo postopka OPN-SD5 bo občina upoštevala tudi 99. člen ZIUOPDVE, ki občini omogoča omejitev vsebine sprememb in dopolnitev na nujne posege v prostor pod določenimi pogoji.
(6)	OPN-SD5 se nanašajo na določila tekstualnega dela in grafičnega dela OPN.
4.	člen (potrditev izhodišč)
S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo OPN-SD5 občine Zreče, ki jih je pripravil ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. iz Maribora pod št. naloge 21039 v decembru 2021.
5.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
(1)	Območje OPN-SD5 se nanaša na posamezne prostorske ureditve, ki imajo naslednje kumulativne značilnosti:
•	so pomembne iz vidika razvoja za občino;
•	ne posegajo na kmetijska zemljišča tako, da bi presegle spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha;
•	ne zahtevajo posebnih dodatnih strokovnih podlag in preveritev ali celovite presoje vplivov na okolje in ne podaljšujejo rokov za izvedbo posameznih faz SD OPN-5.
(2)	Območja sprememb namenske rabe prostora v OPN-SD5 so razpršena po celotnem območju občine in podana kot okvirna. V nadaljnjem postopku so v iskanju optimalnih rešitev možne tudi korekcije, a na način, da se ne povečuje sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha.
6.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
(1)	Strokovne rešitve se pridobijo z upoštevanjem prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) in njihovih razvojnih potreb, usmeritev iz državnih in občinskih strateških dokumentov ter izraženih razvojnih pobud.
(2)	V postopku OPN-SD5 se upoštevajo strokovne podlage, ki obravnavajo:
•	sistem poselitve na območlju celotne občine;
•	obstoječo gradnjo na območju celotne občine, vključno z ažuriranjem obstoječih stavbnih zemnljišč;
•	stanje in podrobnejši razvoj občinskega središča;
•	razvojne in druge pobude pravnih in fizičnih oseb za prostorski razvoj občine.
(3)	V kolikor se vsebinsko nanašajo na predmet OPN-SD5, se smiselno upoštevajo tudi že izdelane strokovne podlage, ki so bile pripravljene za potrebe osnovnega akta ter njegovih dosedanjih sprememb in dopolnitev, analize in preveritve razvojnih pobud ter druge strokovne preveritve, kadar so ali še bodo izdelane kot obrazložitve in utemeljitve posameznih predlaganih načrtovanih prostorskih ureditev.
(4)	Kot obvezna strokovna podlaga za pripravo OPN-SD5 se izdela elaborat ekonomike.
7.	člen (vrsta postopka)
OPN-SD5 se skladno s 123. členom ZUreP-2 ter ob smiselni uporabi členov od 106. do 115. ZUreP-2 pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje OPN, pri čemer se upošteva tudi 99. člen ZIUOPDVE.
8.	člen
(roki za pripravo OPN-SD5 in njegovih posameznih faz)
(1) Postopek OPN-SD5 se izvede skladno z ZUreP-2 po naslednjih fazah in v naslednjih okvirnih rokih:
faza	vsebina	rok
1	izdelava strokovnih podlag za poselitev vključno z valorizacijo načrtovanih prostorskih ureditev in opredelitvijo do pobud za spremembo NRP	izvedeno
2	izhodišča za pripravo OPN-SD5 vključno z obravnavo v javnosti in izvedbo postopka sodelovanja deležnikov	izvedeno
3	sklep o pričetku OPN-SD5 s potrditvijo izhodišč za pripravo OPN-SD5	izvedeno
4	pridobivanje konkretnih smernic NUP, mnenj glede verjetnosti vplivov na okolje in odločbe o postopku CPVO	januar, februar 2022
5	osnutek OPN-SD5 za pridobitev prvih mnenj NUP	2 meseca po pridobitvi konkretnih smernic NUP in odločbe o CPVO
6	(dopolnjeni) osnutek OPN-SD5 (uskladitev s prvimi mnenji NUP)	2 meseca po prejemu vseh prvih mnenj NUP
7	javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN-SD5	po pripravi dopolnjenega osnutka OPN-SD5, trajanje 1 mesec
8	stališča do pripomb in predlogov iz JR in JO	1 mesec po poteku roka za pripombe na razgrnjeno gradivo
9	predlog OPN-SD5 za pridobitev drugih mnenj NUP	1 mesec sprejemu stališč do pripomb iz JR in JO
10	usklajeni predlog OPN-SD5 za potrditev na MOP	1 mesec po prejemu vseh drugih mnenj NUP
11	usklajeni predlog OPN-SD5 za sprejem na Občinskem svetu Občine Zreče	1 teden po prejemu sklepa MOP o potrditvi usklajenega predloga OPN-SD5
12	končni elaborat in gradivo za vključitev v PIS	do uveljavitve OPN-SD5
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2751
(2)	Predvideni roki posameznih faz so okvirni in se lahko zaradi nepredvidljivih pogojev in usklajevanj v postopku tudi spremenijo (obseg in vsebina mnenj nosilcev urejanja prostora, dodatna usklajevanja z različnimi deležniki, pripombe in predlogi iz javne razgrnitve...).
(3)	Postopek in roki priprave posameznih faz OPN-SD5 se prilagodijo tudi v primeru, da bo potrebno za prostorski akt izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.
9. člen
(državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj)
(1) Za pripravo OPN-SD5 bodo uporabljene ustrezne splošne smernice nosilcev urejanja prostora.
področje	nosilec urejanja prostora
razvoj poselitve	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, gp.mop@gov.si
varovanje kmetijskih zemljišč	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za hrano in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana in Zavod za ribištvo Spodnje Gameljne 61 a 1211 Ljubljana-Šmartno
gozdarstvo	Zavod za gozdove Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana in Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje Ljubljanska 13, 3000 Celje
upravljanje z vodami	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana
ohranjanje narave	Zavod RS za varstvo narave, OE Celje Vodnikova ulica 3, 3000 Celje
varstvo kulturne dediščine	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino Maistrova 10, 1000 Ljubljana in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje Glavni trg 1, 3000 Celje
zdravje ljudi	Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana
cestni in železniški promet in področje avtocest	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana in DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Ul. XIV. divizije 4, 3000 Celje
trajnostna mobilnost	Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
pomorski in zračni promet	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
rudarstvo	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
energetika	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana in Plinovodi d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p. 3720, 1001 Ljubljana in Adriaplin Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana in ELES d.o.o. Ljubljana, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana in
(2)	Z izhodišči za OPN-SD5 bo Občina Zreče za konkretne smernice zaprosila državne nosilce urejanja prostora, ki so zadolženi za naslednja delovna področja:
•	varovanje voda;
•	varovanje zdravja ljudi;
•	varovanje kmetijskih zemljišč;
•	varovanje gozdov;
•	varovanje in ohranjanje narave;
•	varovanje kulturne dediščine.
(3)	Državni in lokalni nosilci urejanja prostora (NUP), ki jih bo Občina Zreče pozvala, da podajo mnenja k načrtovanim prostorskim ureditvam s svojega delovnega področja, so:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2752
	Elektro Celje Vrunčeva 2a, 3000 Celje In Elektro Maribor Vetrinjska ulica 2 2000 Maribor
zaščita in reševanje	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje Vojkova 61, 1000 Ljubljana
obramba	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko Vojkova 61, 1000 Ljubljana
vojna in prikrita vojna grobišča	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino Dimičeva uliva 16, 1000 Ljubljana
blagovne rezerve	Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
oskrba s pitno vodo	Občina Zreče Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče
odvajanje in čiščenje odpadnih voda	Občina Zreče Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče
telekomunikacije	Telemach d.o.o. Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana-Črnuče in Telekom Slovenije d.d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
ravnanje z odpadki	Saubermacher Slovenija d.o.o. Ulica Matije Gubca 2 9000 Murska Sobota
občinske ceste in javne površine	Občina Zreče Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče
(4)	V kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v tem členu, se jih po potrebi vključi v pridobitev mnenj.
(5)	Občina Zreče bo zaprosila tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za okoljske presoje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, da odloči, ali je za OPN-SD5 potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
10. člen (načrt vključevanja javnosti)
(1)	Sodelovanje zainteresirane javnosti pri oblikovanju izhodišč je bilo zagotovljeno v obliki zbiranja predlogov in pripomb ter pisnega posvetovanja z nosilci urejanja prostora. Gradivo je bilo objavljeno na spletni strani občine https://zrece.si. Na isti spletni strani se objavi tudi ta sklep ter z njim potrjena izhodišča za OPN-SD5.
(2)	V nadaljevanju se javnost z namenom soočenja in usklajevanja različnih interesov v prostoru, z namenom posvetovanja ali z namenom splošne seznanitve z okvirnim predmetom načrtovanja in drugo vsebino seznani z osnutkom OPN-SD5. V ta namen se po potrebi lahko izvede javni posvet, delavnice ali drug način sodelovanja z javnostjo. Za usklajevanje interesov se lahko skliče tudi posvet z nosilci urejanja prostora ali se usklajevanje izvede ciljno s posameznimi nosilci urejanja prostora za področja iz njihove pristojnosti.
(3)	Z namenom seznanitve ter dajanja predlogov in pripomb se javnost seznani z dopolnjenim osnutkom OPN-SD5 v času javne razgrnitve in javne obravnave. V ta namen se osnutek OPN-SD5 (in okoljsko poročilo v primeru, da bo za OPN-SD5 potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje) objavi v prostorskem informacijskem sistemu oziroma v kolikor ta še ne bo vzpostavljen, na spletni strani Občine Zreče.
(4)	Občina Zreče lahko z namenom vključevanja javnosti v OPN-SD5 organizira tudi dodatne posvete, delavnice in podobno, objavlja informacije v občinskem
glasilu, na svoji spletni strani, oglasni deski, lokalnem radiu ali drugih primerljivih sredstvih obveščanja.
11. člen
(podatki in strokovne podlage ter obveznosti udeležencev
pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
(1)	Občina Zreče v postopku OPN-SD5 zagotovi:
•	potrebne strokovne podlage za poselitev za celotno območje občine;
•	po potrebi podrobnejše strokovne podlage za razvojne projekte občine;
•	elaborat ekonomike kot obvezno strokovno podlago,
•	morebitne druge strokovne podlage, ki so določene z zakonom in okoljsko poročilo, v kolikor bo to potrebno.
(2)	Podrobnejše strokovne podlage za razvojne pobude pravnih in fizičnih oseb zagotovijo posamezni pobudniki oziroma zainteresirani investitorji sami.
(3)	Pri pripravi OPN-SD5 se upoštevajo:
•	izdelane strokovne podlage za področje poselitve, ki jih je že zagotovila občina,
•	OPN in vse strokovne podlage, ki so priloga OPN,
•	določila ZUreP-2 in podzakonskih aktov ter druge relevantne zakonodaje,
•	izhodišča hierarhično višjih prostorskih aktov, tj. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorski red Slovenije.
•	Poročilo o prostorskem razvoju (MOP, Direktorat za prostor, graditve in stanovanja, 2016),
•	podatki iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja (SSSPR), ki jih v Prostorskem informacijskem sistemu (http://www.pis.gov.si/) vodi Ministrstvo za okolje in prostor,
•	smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
•	podatke iz prikaza stanja prostora (priloga OPN), ki se za OPN-SD5 ažurirajo in pripravijo kot nov prikaz stanja prostora,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2753
• drugi prostorski podatki in evidence, ki jih zagotovi pripravljavec.
(4) Sredstva v zvezi s financiranjem postopka OPN-SD5 ter financiranjem izdelave prostorskega akta in morebitnega okoljskega poročila, v kolikor bo potrebno, zagotovi pripravljavec.
12. člen
(objava in začetek veljavnosti)
(1)	Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Zreče https://zrece.si ter začne veljati naslednji dan po objavi.
(2)	Ta sklep se skupaj z izhodišči iz 4. člena tega sklepa pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor.
Številka: 3505-0007/2021 Datum: 23. 12. 2021
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
OBČINA NAKLO	Stran
1362.	Javno naznanilo o javni razgrnitvi in 2724 javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo poslovnega objekta
Ahat
OBČINA PESNICA	Stran
1363.	Odlok o načinu opravljanja lokalne 2724 gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo v Občini Pesnica
1364.	Odlok o lokalnih gospodarskih javnih 2734 službah v Občini Pesnica
1365.	Sklep o uskladitvi vrednosti točke za 2736 izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica
za leto 2022
1366.	Sklep o popravku Sklepa o sprejemu 2736 Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode na območju Občini Pesnica za leto 2021
1367.	Sklep o spremembi Sklepa o 2737 imenovanju Občinske volilne komisije Občine Pesnica
1368.	Sklep o spremembi Sklepa o 2737 imenovanju Uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Pesnica
1369.	Sklep o pridobitvi statusa grajeno javno 2737 dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica - občinske ceste
1370.	Sklep o prenehanju statusa grajeno 2738 javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica
OBČINA RADENCI
1371.	Odlok o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Radenci
1372.	Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RA 9
1373.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci
Stran
2738
2739
2740
OBČINA VITANJE	Stran
1374.	Odlok o proračunu Občine Vitanje za 2743 leto 2022
1375.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 2746 javnega dobra
1376.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 2746 javnega dobra
1377.	Sklep o lokacijski preveritvi za določitev 2746 obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi
1378.	Sklep o pripravi Občinskega 2747 podrobnega prostorskega načrta za del območja Paka (turistični center Paka)
OBČINA ZREČE	Stran
1379.	Sklep o pripravi petih sprememb in 2749 dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Zreče (OPN-SD5)