VS. AVG.
1967
LETO VI
ST. 29
/GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Samoupravljanje in gospodarska reforma
Republiški svet ZSS je na eni izmed svojih sej rtz-'' pravljal tudi o samoupravljanju v dobi gospodarske reforme, o različnih pogledih na sdstem samoupravljanja Itd. Ker je sistem samoupravljanja nosilec našega družbenega sistema, s katerim imamo dnevno z njim ©praviti, je umestno, da o tem piše tudi naše glasilo. Samoupravni organi v ZP ISKRA smatrajo, da so na-dokaj visoki ravni, truditi,;-pa se moramo, da gre razvoj naprej.
Ekonomski ukrepi sprejeti ob reformi, so zaostrili pogoje gospodarjenja, obenem pa okrepili materialno osnovo samoupravnih odnosov v proizvodnih delovnih organizacijah. Oboje je nujno vplivalo tudi : na uvel.j avl j a-nje samoupravljanja, če ra-, zumemo pod' 'uveljavljanjem s procenti in : indeksi sicer neizmerljiv proces, v kate-. 'rem delavec dobi možnost, da v večji meri postane dejanski in ne le, formalni nosilec. gospodarjenja z opredmetenim J m . presežnim delom gospodarjenja, 'torej, ki mora zagotovili ' tudi vedno 'večjo proizvodnjo dobrin. To pa je končni smisel in vsebi-' na Odnosa; k: gâ imenujemo — samoupravljanje. Prav spremenjeni odnosi; delitve, med družbo in podjetjem so najrealnejša osnova za hitrejše, pa čeprav postopno oblikovanje novih spoznanj posameznika o samoupravljanju in tudi edina realna osnova za višjo zavest o pravicah ; in dolžnostih samoupravi j alea
Ne s predavanji in političnimi apeli, marveč z materialno osnovo, ki delavcu prepušča možnost za dejansko gospodarjenje z rezultati združenega dela, bomo spreminjali -. samoupravi j al-sko zavest, stopnjevali odgovornost in sodelovanje.
Reforma je’ nedvomno s spremenjenimi materialnimi odnosi bistveno vplivala tudi na kakovost odnosov y samoupravljanju. Samoupravljala vse svoje sile in znanje usmerjajo, v ■ proizvodnjo, ker vedo, da je v dobri proizvodnji in plasmaju njihovih Izdelkov ključ
delitve. Očitki, da se samo
upravni organi zavzemajo, samo za’ 'delitev ustvarjenih sredstev, sedaj po reformi ne drži več. Prav v minulem letu se je vsebina razprav na delavskih svetih korenito spremenila.
Na delavskih svetih sedaj teče debata poleg delitve, o vseh tistih faktorjih, ki so osnova za ekonomski uspeh podjetja. Vse to pa nujno vpliva na miselnost proizvajalca in se tako hitreje oblikuje zavest,, da je potrebno najprej, dobro delati, da bi potem temu primerno delili.
Samoupravljanje — proizvodna disciplina —
odgovornost
Reforma pa je sprožila tudi pomisleke o vrednosti sa-moupravijanja. Posamezniki:, v gospodarskih 'organizacijah so postali vneti kritiki samoupravljanja, njihova stališča pa so nezaupanje v samoupravljanje. Taki posamezniki vnašajo v kolektive nepotrebno nejasnost. Sindikat mora na to reagirati, saj to vnaša zgrešeno opredeljevanje ideoloških odnosov v proizvodnjo. Še toliko bolj pa je potrebno zavračale.. t.akih^ mnenj,.,če se za njimi skrivajo hotenja po ponovni centralizaciji materialnih in drugih pravic, ki so bile prenesene na samoupravi j alca.
Po reformi so se pojavila razna stališča, da samoupravljanje zavira boljše gospodarjenje, »dajte nam proste I roke, pa boste videli kako bo vse steklo« , itd. Stališča so, da samoupravljanje onemogoča proizvodno disciplino, da zanika avtoriteto posameznika v proizvodnem procesu in da je zaradi tega tudi nemogoče opredeliti odgovornost posameznika, če bi bilo vse to res, potem je neizogibna oblast posameznika in' izbranih skupin. .
Zavedati se moramo, da je samoupravni sistem v razvoju, da ga od nikoder ne moremo ' kopirati; nujno je, da se napake pojavljajo, katere pa. moramo z zavestjo odpravljati in samoupravljanje' postopno izpopolnjevati.’
Sodobni varilni aparati, kakršne izdeluje naša tovarna električnih aparatov v Ljubljani, si vse bolj utirajo pot v ladjedelništvo in gradnjo mostov	■»
Večji poudarek varnosti pri delu
Sestanek sekretarjev in vodij služb, ki so zadolženi za varstvo pri delu v organizacijah ZP ISKRA KRANJ.
Dno 28. 7. 1967 je bil v organizaciji sekretariata ZP in tovarne Elektromehanska sestanek sekretarjev :in vodij služb- za , varstvo pri ..delu, ,y organizacijah ZP, katerega sta se’ poleg navedenih kot, gosta .udeležila tudi direktor Višje tehnične. varnostne šole -v Ljubljani, tov. ing. Ludvik
Kavs in republiški inšpektor za varnost pri delu ing. Dru-sani. Na tem sestanku je bila obravnavana zelo zahtevna in pomembna problematika varstva pri- delu ,y ZP ISKRA KRANJ. . Uvodni referat v zvezi s to problematiko je podal. -Vodja službe varstva pri delu v tovarni ■ ElekEroinSEa-nika - Kranj tovariš Jože Pegam. Tov. Jože . Pegam je v svojem referatu predvsem poudaril, da -rep. Zakon
Tak je videti naš novi elektronski mikroskop, ki vsekakor zasluži zanimanje vseh, ki bi ga lahko s pridom uporabljali.
o varstvu pri delu postavlja predvsem pred delovne organizacije zahteve glede primerne izobrazbe na področju varstva pri delu tako za vodilne delavce, kot tudi za obrato-vodje, mojstre in pa delavce neposredno v proizvodnji oz. na talcih delovnih mestih, jgri katerih so pojavlja vpra-žanje“ ustrezne' Izobrazbe : v zvezi z varstvom pri delu. Navedel je tudi, da so v tem . smislu v tovarni. »ElektrOme-hariika« že organizirali preia Delavske univerze posebne seminarje za mojstre in.vod-
-	je oddelkov, kjer je bila ude-
-	ležha obvezna in so morali ■ slušatelji ob zaključku semi-• nar jev opraviti tudi izpite.
Prav tako je tov. Pegam poudaril, _darpredpisi, ki urejujejo področje varstva pri delu zahtevajo, da je potrebno- delavce glede varstva pri delu' nenehno vzgajati. V tej zvezi 'se nekatere organizacije poslužujejo Biroja---v, Maribo-C-ru.vki se zlasiif Ukvarja s področjem Varstva pri delu. V ZP pa imamo Šolski center, ki naj bi prevzel tovrstno vzgojo in ; izobraževanje, kar bi v perspektivi predstavljalo obsežno delo za ta center, šaj bi predvsem na področju izobraževanja varstva pri delu nudil pomoč vsem organizacijam v sestavu ZP.
Tov. Pegam je tudi opozoril, da na ravni ZP glede varstva pri delu ni posebne koordinacije med organizacijami v sestavu ZP, ne obstajajo pa tudi enotna merila glede vodenja npr. centralne statistike o obratnih nezgodah in, glede izdelaye posebnih analiz, ki bi obravnavale področje varstva pri delu.
Po podanem referatu se ja med navzočimi razvila dlsku-
fdalie na 2. strani!
Večji poudarek varnosti pri delu
(Nadaljevanje s 1. strani) sija, v kateri so se izoblikovala določena mnenja glede ureditve varstva pri dedu na nivoju samega ZP.
Navzoči so bili enotnega mnenja, da je potrebno doseči koordinacijo med organizacijami v sestavu ZP za čimbolj uspešno realizacijo ukrepov na področju varstva pri delu za celotno ZP. V ta namen naj bi se v strokovnih službah ZP formirala ali posebna strokovna služba ali pa bi se imenovala določena vi-eokostrokovna oseba, ki bo konkretno skrbela za organizacijo varstva pri delu po organizacijah v ZP ter tudi za koordinacijo na tem področju med posameznimi organizacijami ZP.
Prav tako bi bilo potrebno za izvedbo izobraževanja oseb, katere so v organizacijah zadolžene za varstvo pri delu, v celoti angažirati Šolski center ZP, ki bi Vodil to izobraževanji enotno za vse organizacije.
Organizacije se nahajajo v fazi, ko vsaka skuša sestaviti «voj pravilnik o varstvu pri delu. Menili so, da bi bilo pravilno, če bi izdelali enotna merila za sestavo pravilnikov po organizacijah, da bi posamezne organizacije v svoje pravilnike vnesle posebna določila, katera bi specifično urejevala področje varstva pri delu v posamezni organizaciji, glede na njene potrebe.
Zelo izčrpna izvajanja glede problematike varstva pri delu pa je podal ing. Kavs, ki je poudaril pomen zakonskih norm o varstvu pri delu, predvsem tistih, katere se nanašajo na organizacijo izobraževanja vodilnega kadra v delovnih organizacijah gle-
de ukrepov varstva pri delu katera delovna mesta se šteto pa tistih, katere se mana- jejo za posebno nevarna. Re-šajo na organiziranje enotne publiški zakon o varstvu pri službe za varstvo pri delu v delu namreč v 9. členu pred-delovni organizaciji. V tem pisuje, da organizacija ne sme smislu je tov. ing. Kavs po- pri delih, pri katerih je ne-udaril, da je program izobra- varnost za poškodbe to zdrav-ževanja na področju varstva stvene okvare v zvezi z de-pri delu stvar vsake delovne lom večja, določiti za preiz-organizacije posebej. Vodilni kušanje znanja delavcev o kadri morajo biti predvsem varstvu pri delu, daljšega ro-seznanjeni z predpisi, da bo- ka od enega leta. To pomeni, do lahko organizirali varstvo da je potrebno to izobraže-pri delu; obratovodje, moj- vanje vsako leto obnavljati, stre in delavce pa je treba V zvezi s tem, pa naj bi de-poučiti o konkretnih varnost- lovne organizacije vodile po-nih ukrepih.	sobne razvide glede tega iz-
Z novimi predpisi so se po- obtoževanja. V ZP ISKRA javile tudi razne ponudbe za pa bi bilo ugodno, če bi tak pomoč pri izobraževanju s razvid vodili centralno za strani Delavskih univerz to vse organizacije v njegovem društev za varstvo pri delu, sestavu, kar bi bila naloga vendar naj bi pri preizkusih enotne službe za varstvo pri znanja na tem področju so- delu v ZP. delovali kadri v organižačl- Po razpravi so predstavniki jah ZP, ki najbolj poznajo posameznih organizacij po-posamezne primere na tem stavljali. določena vprašanja področju in pa tudi same raz- s področja varstva pri delu, mere v svojih organizacijah, na "katera sta odgovarjala oba Tov. ing. Kavs je, tudi po- omenjena gosta, udaril; da-bi bilo potrebno Glede na obravnavano na* ravni ZP organizirati ta- problematiko sestanka to pa ko službo, ki bi' koordinirano «tališča navzočih so bili spre-skrbela za varstvo pri delu v joti naslednji celotnem ZP. V ta namen bi ch-1 • bilo najbolj ustrezno imeno-
vati v okviru strokovnih služb 1. Na pobudo sekretarjev to ZP Iskra strokovnjaka z oseb, ki so konkretno zadol-ustrezno izobrazbo s področ- žene za varstvo pri delu po ja vanstva.pri delu to z dolgo- organizacijah v sestavu ZP, letno prakso v proizvodnji, ki se zadolži sekretariat, da bo bo lahko uspešno' koordiniral seznanil'širši kolegij, ZP s-delo na tem področju za vse problematiko organiziranja ZP.	strokovne službe za varstvo
Republiški inšpektor za var- pri delu ali določene visoko stvo pri delu tog. Drusani'strokovne osebe, ki bo kon-. pa je navzoče opozoril, da bi kretno skrbela za organizaci-morale delovne organizacije jo varstva pri delu po tovar-po zakonitih predpisih naj- nah na nivoju ZP ter tudi kasneje do 8. julija letošnjega skrbela za koordinacijo te leta organizirati ustrezno iz- problematike med posamezni-obraževanje na področju var- mi organizacijami ZP. Prav stva pri delu. Težava pa je v tako naj se v tem smislu setom, da predpisi ne določajo,znani širši kolegij tudi s po-
membnostjo izvajanja Temeljnega zakona o varstvu pri delu to pa republiškega zakona o varstvu pri delu, kot tudi se zadolži direktorje posameznih organizacij za čimbolj natančno to učinkovito izvajanje teh predpisov v sodelovanju s sekretarji, tehničnimi direktorji to pa vodji služb za varstvo pri delu v organizacijah v sestavu ZP.
2. Zadolži se Šolski center ZP Iskra, da poda v sodelovanju z drugimi ustreznimi Zavodi za varstvo pri delu predlog organizacije izobraževanja odgovornih oseb za varstvo pri delu po organizacijah v sestavu ZP. Sekretarji organizacij pa se s tem v zvezi zadolžijo posredovati ŠC vse podatke glede pogojev izpopolnjevanja strokovne izobrazbe in izobraževanja delavcev na vodilnih to vodstvenih delovnih mestih v organizacijah, ki bodo konkretno zadolženi za izvedbo organizacije varstva pri delu. Obenem naj sekretarji posredujejo tudi konkretne podatke Organizacijsko — kadrovskem področju glede pogojev, ki se zahtevajo za samostojno
opravljanje nalog varstva pij delu i>o ¡2. i4 republiškega zakona o varstvu pri delu; Oroganizacijsko - kadrovsko področje naj te podatke oth dela to posreduje Širšemu ko; leglju v nadaljno odločitev;
Rok za te zadolžitve je 20; avgust.
3.	Organizacijsko - kadrovsko področje se zadolži, da poda okvirni koncept enotnih meril za uporabo varnostnih ukrepov na nivoju ZP oz; totemih aktov na nivoju ZP.
4.	Organizacije se opozori na to, da je rok za vskladi-tev organizacije izobraževanja na področju varstva pri delu po republiškem zakonu o varstvu pri delu potekel 8. julija t. 1. to se jim priporoča, da čimprej pristopijo k organizaciji izobraževanja na tem področju glede na to; da ne bi trpele kazenske sankcije po 31. členu republiškega Zakona o varstvu pri dolu.
5.	Prav tako se priporoča Šolskemu centru, da čimprej pristopi k izvedbi prej navedene zadolžitve organiziranja izobraževanja, za organizacije ZP.
■K
m
1*	
	iiipii
mmM k	
	flp^p
j®- - s?	
	
	|
	1 J ,v
Monika Jelenc, Marta Bergant, Stane Pisek, Marjan Kenda to Peter Teran so bili na praksi v našem obratu v Lipnici. Zelo so se pohvalili nad razumevanjem, kakor tudi nad* vsem, kar so v času prakse tu spoznali. »Praksa nam bo gotovo koristila pri nadaljnjem učenju,« so dejali ob slovesu.
01 rl	TV	M* _	TJC1	*7C* C*	_	ni tudi administrativni	ukre-
DK16P1	1A.	S©] ©	1\Q	Z,00	O	Pi' S iaterimi 150	zaso-
J	toviti racionalno to perspek-
uveljavljanju samoupravljanja
Republiški svet Zveze sin- republiških odborov stodi- delujejo objektivne blagov-	občinske skupščine
dikatov Slovenije je na evo- katov to republiškega «veta ne tržne zakonitosti, ali pa taie. pristojnosti m mstru-ji IX. seji 22. junija letos Zveze sindikatov.	deluje le delno, to v de- Pente’ da bl laj^° wmer3a-
razpravljal o uveljavljanju	lovnih organizacijah, ki so posamezne delovne orga-
samoupravijanja v	procesu	SKLEPI:	dosegle v letu 1966	relativno	mzaC53e’ ,“abo ^podan-
izvajanja družbene	in go-	1. Spremembe, vnesene z	slabše poslovne	rezultate,	iwustrezno odo-
«podarske reforme	ter na	reformo v naše gospodarsko	prevladala orientacija na po-	ft°ae!k, k smotmeiri m prea-
podlagi uvodnega referata življenje, zlasti spremenjeni večanje osebnih dohodkov	rac_l0l?alne'|Sl d«“™
in razprave zavzel osnovna to zaostreni pogoji gospo- ob sočasnem zapostavljanju “jftodka delovne organjza-stališča sindikatov glede naj- darjemja in s tem tudi pogo- potreb po skladih, torej po- clje'
bolj perečih problemov sa- ji za pridobivanje dohodka, treb, brez katerih ni možno Pri tem poudarjamo, da moupravljanja. Predsedstvo istočasno pa tudi intenzivna zagotoviti uresničenja dol- «o to naloge samoupravnih Republiškega sveta	ZSS pa	rast življenjskih stroškov	goročnih interesov	delovnih	asociacij na višjem nivoju,
je mimo tega na	podlagi	kot neposredna posledica	kolektivov.	Delovne organizacije pa je
pooblastil IX. seje Republi- premikov v primarni delitvi Sindikati bodp tudi v pri- treba ocenjevati od primera škega sveta sindikatov spre- družbenega proizvoda, so se hodnje spremljali delitveno do primera, ker je seja re-jelo naslednje naloge, ki naj odrazila tudi na sprem en je- politiko in probleme ter puhliškega sveta ugotovila, bodo podpora nadaljnjemu ni strukturi delitve dohodka predlagali to uveljavljali da so med njimi glede tega uveljavljanju samoupravlja- delovnih organizacij.	družbene dogovore in kon- velike razlike. Občinske
nja v delovnih organizacijah Podrobnejše proučevanje kretne ustrezne ekonomske skupščine morajo na te poln, ki naj bodo osnova za delitvene politike delovnih ukrepe. V posameznih de- jave opozarjati zlasti občin-aktivnost izvršnih odborov organizacij je pokazalo, da lovnih organizacijam sodruž- ski sindikalni sveti, republi-adndikalnih podružnic, ob- je v nekaterih gospodarskih beni interesi zanemarjeni in ški svet sindikatov pa mora črnskih sindikalnih svetov, dejavnos ih, v katerih ne v takih primerih so potreb- glede tega sodelovati z re-
publiškimi skupščinami to izvršnimi organi.
2. Zahtevne naloge, ki so, pred našim gospodarstvom in ki jih ne bo mogoče razreševat brez ustrezne organizacije proizvodnje in racionalnega gospodarjenja — kar seveda zahteva tudi kar najbolj premišljena investicijska vlaganja — terjajo vse večjo koncentracijo sredstev. Ker v večini primerov združevanje sredstev v raznih oblikah ni potekalo vedno na osnovi samoupravnih dogovorov, je to postalo ovira objektivnih nujnih integracijskih procesov in poslovnega sodelovanja. Zato bi morali proučiti predlog v formiranju posebnega samoupravnega telesa pri poslovnih adruže^ njih s ciljem, da bi vsako združevanje sredstev in poslovno sodelovanje partnerjev temeljilo na samoupravnem dogovoru organov uprav-
Polletni obračun tovarne usmer-niških naprav v Novem mestu
• Uspešna prva polovica leta 9 Kaj bo prinesla druga ® Stagnacija proizvodnje naprav za elektro kare in galvanskih usmernikov © Kooperacija s Kovinarjem iz Kranja © Uspešno izpolnjevanje sanacijskega programa 0 Reševanje stanovanjske problematike.
Tovarna je v prvem polletja proizvedla skupno z uslugami za ca. 5,652.557,00 din usmerniških naprav, kar predstavlja 54,6% letnega fizičnega obsega proizvodnje. Po dinamičnem planu tovarne pa je polletni plan presežen -za 12,6 %. V primerjavi Z enakim obdobjem lanskega leta je proizvodnja' nižja za 5% Nad planirano višino proizvodnje so telefonske, delavniške in kino usmerni-ške naprave ter magnetni stabilizatorji, nazaduje pa proizvodnja galvanskih usmerniških naprav in ifSprav za elektro kare. Stagnacija teh dveh panog je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker predstavljata skupno kar '42 % vse proizvodnje. Kljub občutnemu zmanjšanju proizvodnje teh panog pa še vedno obstajajo .velike zaloge, ker PSO navedenih artiklov ne lispe plasirati na trg. Prvotna predvidevanja, da bo gospodarska reforma pospešita proces modernizacije opreme in notranjega transporta, so zadela ob trde čeri finančnih sredstev in se razblinila.
Skrb, da ne bi prišlo do odpuščanja delovne sile, je narekovala previdno kadrovsko politiko. Po planil bt tovarna morala zaposlovati 120 ljudi, povprečno pa je bilo v prvem polletju zaposlenih 119 delavcev, ob koncu junija le še 115. Kljub nizkemu šitevdliu zaposlenih pa so se v produkciji že pričeli pojavljati prvi delavci, za katere vedno ni bilo moč dobiti dela. Tako stanje izvira iz pomanjkanja naročil za jesenske mesece. V kolikor
se to stanje ne bo izboljšalo, bo ta problem vedno bolj pereč. Začasen izhod iz takega stanja je bil sklep upravnega odbora, da se omilijo kriteriji za. izredni neplačani dopust. To so nekateri delavci pridno izkoristili tako, da je bilo v prvem polletju kar za 800' ur neplačanega dopusta.
V skladu z gibanjem proizvodnje in stroškov so bili tudi osebni dohodki. Povprečni osebni dohodek je na enega zaposlenega znašal 792,50 din ali 94% od planiranih. V primerjavi s prvim, polletjem lani pa so se osebni dohodki dvignili za 13,4 odst. To je precej visok dvig, vendar je treba poudariti, da je zvišanje v primerjavi s celotnim letom 1966 le 6,5 odst.
Kot po tradiciji pa so stroški vedno nad plan ¡ranimi. Res, da minimalno, toda so prekoračeni. Skupni stroški so višji; od finančnega obsega proizvodnje za 0,2 %. Največ je prekoračitve so pri uslugah (za 13,2%), materialu (za 6,7%) in raznih storitvah (za 5,5%). Znižanje stroškov pa je bilo doseženo pri-osebnih:'-dohodkih . (za 1,9%) in pri' raznih drugih (za 6,5%). Največja obremenitev je vsekakor povečanje stroškov pri materialu, ki predstavlja glavno postavko.
Tudi sanacijski ■ program, tovarna uspešno izpolnjuje in ga tudi presega. Težave so le pri obveznostih do dobaviteljev, vendar so se tudi tukaj terjatve precej znižale in to predvsem zaradi izvr-
šenih medsebojnih kompenzacij.
V okviru svojih možnosti smo letos tudi prvič pričeli reševati stanovanjske probleme -naših delavcev. Za kredite pri individualni gradnji se je potegovalo 8 kandidatov, od katerih so štirje zahtevane pogoje izpolnili in kredite tudi dobi-
li.	Kreditni pogoji‘ so ugodni, saj prične delavec vračati kredit po Vselitvi in ga mora vrniti v 15 letih. Obrestna mera je 2 %. Vseliti se mora'v novo stanovanje v dveh letih po prejemu posojila
Kot j;e iz. prikazanega razvidno, poizkuša tovarna čimbolj racionalno gospodariti in poslovati. Pomanjkanje dela, ki bo posebej očitno v jeseni, nas je že marca prisililo na nekatere ukrepe. Delavski svet in upravni odbor sta sprejela določene sklepe, ki so se nanašali na naše gospodarjenje. Ta »mali sanacijski program« je obsegal storniranje pogodbe s Cestnim podjetjem Novo mesto- za asfaltiranje dvorišča in okolice tovarne, uvedbo strogega varčevanja na vseh področjih, omejitev izplačil osebnih dohodkov nad predvideno višino in ukinitev dela v podaljšanem delovnem času.
Vsi ti ukrepi so bili tudi realizirani. Pričelo pa- se je sistematično iskanje defa iz-ven našega proizvodnega programa, da bi izkoristili proste strojne kapacitete in. zaposlili delavce. Uspeh je bil dosežen s tovarno tekstilnih. strojev Kovinar iz Kranja, za katero smo pravkar pričeli izdelovati ohišja za tekstilne stroje. V kolikor bomo solidni pri izdelavi in dobavnih rokih, lahko računamo na trajnejšo kooperacijo.	Vrabec
Colorimeter tovarne elektronskih merilnih instrumentov V Horjulu z uspehom uporabljajo v številne laboratorijsk* namene, ker ga odlikuje solidna kakovost
Junijska proizvodnja ZP Iskra
(Vrednosti v 000 N din)
Tovarna	PLAN	! IZPOLNITEV	S
ELEKTROMEHANSKA	19.607	20.094	102,5
ELEMENTI	7.624	4.840	63,5
AVTOMATIKA	4.526	4.226	93,*
SPREJEMNIKI	5267	3.832	72,S
APARATI	4.944	4.234	85,&
AVT0ELEKTRIKA	9.564	7.370	77, t
ELEKTROMOTORJI	1.815	1.578	87.0
NAPRAVE	4.040	4.835	119,7
ELEKTRONIKA	1.718	558	32,1
KONDENZATORJI	3.170	2.403	75,*
INSTRUMENTI	1.462	1.505'	102,9
POLPREVODNIKI	2.110	2.818	133,6*
USMERNIKI	916	992	10»,3
MIKRON	2.201	592	26',»
PSO	L203	1.270	105,6
SKUPAJ	70.165	61.141	87,1
Ijaaja posameznih delovnih organizacij.
Samoupravno dogovarjanje je samo ena od- osnov za uspešnejše sodelovanje. Sindikati bodo podpirali vsakršna prizadevanja, ki bodo omogočala skozi bančni sistem, združevanje- bank ipd., učinkovitejše združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. S takimi prizadevanji bomo podpirali vse napore za večjo dinamiko gospodarstva.
Sindikati se zavzemamo za politiko kreditiranja, , ki omogoča razvitim in organi-, zbranim ter življenjsko sposobnim delovnim organizacijam odpiranje novih delovnih mest. Ne strinjamo se z ’odpuščanjem delavcev, če. j? delovna organizacija v težavnem položaju zaradi slabega vodenja oziroma, nesposobnega vodstva. Vsako odpuščanje mora spremljati program zaposlovanja oziroma prekvalifikacije odpušče-
nih delavcev. Samoupravni organi, sindikati, delavske univerze in druge institucije (zavodi za zaposlovanje idr.) se morajo močneje angažirati za usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev,, kf so zaradi prenizke ah neustrezne-. kvalifikacije ostali brez zaposlitve.
Republiški odbori strokovnih sindikatov si morajo močneje prizadevati in iskati rešitve v konkretnih primerih množičnega odpuščanja delavcev, da bi omogočili zaposlovanje rentabilnih delovnih organizacij in v perspektivnih panogah." Cim-prej naj ’se izdela načrt gospodarskega razvoja SRS, ki bo nakazal perspektivne možnosti . zaposlovanja in usposabljanja - delavcev. V zvezi z vsem omenjenim prevzemamo soodgovornost za reševanje problemov zaposlovanja.
Republiški svet sindikatov pripravlja oceno- gospodar-
skih gibanj: po posameznih dejavnostih,, ki bodo osnova za takšno aktivnost. Posebna ocena, o zaposlenosti in brezposelnosti pa bo osnova za aktivnost sindikatov pri razreševanju že aktualnega Pfoblema.
3.	Sindikati ocenjujemo, da je informiranost pa tudi sodelovanje proizvajalcev v procesu ustvarjanja in odločanja o. uporabi sredstev zlasti po reformi bistveno napredovala. Ugotavljamo pa, da- proizvajalec še' vedno nima dovolj možnosti, da bi. sodeloval pri usmerjanju in odločitvah o proizvodnji, ker so- sredstva- za enostavno reprodukcijo (npr. amortizacijska sredstva) še vedno izven območja njegovega samoupravljanja. To v samoupravnih odnosih, proizvajalcu onemogoča, da bi se mu oblikoval potreben interes. : za, proizvodnjo, menjavo, delitev in potrošnjo. Če-
prav je uveljavljanje celovitega samoupravljanja proces, je naloga sindikatov ta proces - spremljati in usmerjati. Uveljavljanje takih odnosov ni samo stvar samoupravnega in ekonomskega mehanizma, marveč je trajna naloga vseh sindikalnih organov, ker uresničevanje takih odnosov terja tudi znanje in oblikovanje samoupravi jalske' zavesti na višjem nivoju. Sindikati zanikamo možnost, da bi se samoupravljanje uvedlo z mehanskim in tehnokratskim odnosom do ljudi.
4.	Na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da v sistemih in praksi oblikovanja in delitve osebnih dohodkov še vedno niso uveljavljene možnosti, ki jih objektivno imamo.
Predvsem delavci, ki delajo v tako imenovani režiji in delavci, ki zasedajo najbolj odgosvorna -strokovna delovna mesta, še naprej
partieipirajo na osebnih dohodkih skoraj izključno na podlagi formalnih meril in ne glede na opravljeno delo in dosežene rezultate.
Brez nadaljnjih pobud iti konkretnih prizadevanj vseh zainteresiranih dejavnikov tudi v prihodnje ne bi mogli doseči bistvenega izboljšanja. Hitreje bo dosežen na*-predek, če bodo gibanja osebnih dohodkov direktorjev delovnih organizacij brez vseh kompromisov odvisna predvsem od tega, kako delovna organizacija napreduje v gospodarstvu oziroma od rasti dohodka delovne organizacije. Zato bo republiški svet sindikatov po možnosti v sodelovanju z gospodarsko zbornico SR, Slovenije organiziral posvet z nekaterimi direktorji, kjer bi se dogovorili za uvedibo sistema nagrajevanja in da» litve osebnih dohodkov direktorjev v določenih go-!^ spodarskih delovnih organl-
Iz tovarne »Elektromehanska« v Kranju
V juliju presežen plan
Višina planirane proizvodnje je bila za mesec-julij postavljena v razmeroma majhni vrednosti, saj; je julij mesec letnih dopustov, poleg tega pa smo ime}! letos v mesecu juliju te 23 delovnih dni. V vseh teh oddelkih je bilo v tem mesecu veliko število delavcev na letnem dopustu, v tistih montažah, kjer proizvodnja teče na trakovih, pa eo imeli delavci skupen dopust.
Tako velik del meseca ni tekla proizvodnja števcev-, na dopustu so bili skoraj vsi delavci obrata kontaktor, v montaži telefonije pa ni tekel trak avtomatskega telefona in koordinatnega stikal-kainika.
Zato je bila v juliju proizvodnja razmeroma nizka, vendar še vedno precej višja, kot je predvideval dinamični plan, saj je bil odstotek preseganja plana najvišji v letošnjem letu.
Proizvodnja v 1967 mesec:
	Izvršitve
	%
januar	106.1
februar	107.5
marec	107.2
april	105.9
maj	106.5
junij	192.4
julij	114.6
skupaj	106.8
Zaradi manjšega števila delavcev na delu je razumljivo vrednost dnevne proizvodnje želo padla, saj smo prejšnje mesece že presegli vrednost
800.000	N din.
V juliju je bil v vseh panogah plan presežen. Posebno so so se izkazali števci, kinoaku-stika in rotacijski stroju
Proizvodnja v juliju 1967	
DE	Izvršitve %
Rotacijski stroji	125.9
Števci	164.4
Kinoakustika	133.8
Stikala	103.0
Telefonija	101.2
Urni mehanizmi	114.6
Orodjarna	111.4
Merilne naprave	115.6
»Urni mehanizmi«	so po-
večmesečnih težavah prebrodili krizo in sedaj proizvodnja teče normalno. Z dodatnim programom je obrat polno zaposlen.
»Merilne naprave« povečujejo proizvodnjo, zato je problem prostora vedno bolj kritičen. To vprašanje bo potrebno rešiti čimprej, saj od tega obrata v prihodnje še veliko pričakujemo.
Dobava ostalim tovarnam Iskre, kakor tudi vrednost uslug 'je nekoliko padla, kar je pripisati letnim mesecem. Tako se ob koncu julija lahko pohvalijo vsi obrati, da dosegajo predvideno letno proizvodnjo, razen kinoaku-stike, kjer zaradi izpada pri projektorju 8 mm ne dosegar mo predvidene proizvodnje.
Rotacijski stroji so ravno v juliju z visoko proizvodnja pokrili ves zaostanek in imajo tako vse možnosti, da presežejo letni plah. Kinoakustika je z višino proizvodnje v preteklem mesecu zaostanek delno nadoknadila in upamo, da se bo v naslednjih mesecih razlika še zmanjšala. Telefonija predvideno proizvodnjo presega le v manjši meri in bo v prihodnjih mesecih še treba iskati poti za dvig proizvodnje, saj se za prihodnje leto postavljajo pred telefonijo velike naloge.
Kljub nizki proizvodnji v mesecu juliju imamo še vedno precejšen naskok, saj smo po dinamičnem planu za 8,452.000 N din nad planom, kar pomeni skoraj polovico mesečne proizvodnje. Tudi če bi letno zadolžitev enakomerno razdelili na posamezne mesece, imamo še vedno za 2,782.600 N din naskoka. Za izpolnitev letnega plana je treba v zadnjih petih mesecih izdelati še za 89,524.000 N din izdelkov, to je povprečno mesečno po 17.904.806 N din..
Zato lahko pričakujemo, da bo letni plan presežen, saj. smo letos, že v štirih mesecih presegli vrednost 2 milijardi Š din, V letošnjem juliju proizvodnja ni bila bistveno višja kot v lanskem juliju, to pa-zato, ker je bil letos letni odmor v mesecu juliju koriščen v 'veliko večji meri, kot v preteklem letu. Zato primerjava med letošnjo in lansko proizvodnjo v 7 mesecih ni tako ugodna, kot je bila v 6. mesecih, kljub terpu pa je povišanje za 120,4 še vedno zelo ugodno. Proizvodnja januar — julij 1967 (Leto 1966 je 100 %)
nr	Izvršitve
-. %;;
Rotacijski stroji	107.8
Števci	102.6
Stikala	’	171.7
Kinoakustika	137.6
Telefonija	111.9
Urni mehanizmi	233.2
Proizvodne usluge	134.1
Merilne naprave	134.1
Produkcija	134.1	-
Orodjarna	134.1
Vzdrževanje	134.1
Skupno	120.4
Se naprej bo treba skrbeti, da bomo stalno zviševali proizvodnjo, ne da bi bistveni)
Poglejmo jim v roke!
Končana je doba, ko so morali drgniti šolske klopi. Preselili so se v tovarno, kjer si bodo nekateri služili 1 kruh, drugi pa opravili obvezno počitniško prakso. Videli jih bomo v pisarnah, za risalnimi deskami, največ pa ob strojih v delavnicah.
Ko so še poslušali učitelje v šoli, so zvedeli marsikaj o delu, ki ga bodo opravljali. O moderni tehnologiji, ki prinaša veliko koristi, pa o strojih, ki so tako izpopolnjeni, da je delo na njih mnogo lažje in varnejše kot nekdaj. In o HTV službi, ki skrbi za zaščito. pri delu. Besede so jim še povečale veselje do izbranega poklica.
- Dnevi, ko so se privajali na Uovo okolje, šo zg večino že mimo. Dobili so prvo delo. Ta se bo trudil pokazati svoje znanje s svinčnikom v roki, oni bo skušal doseči normo na stiskalnicah, stružnicah, vrtalnih strojih, drugi pa v montaži ob tekočem traku.
Toda začasno zagnanost kaj hitro prekinejo boleča spoznanja. Nezavarovana stiskalnica neusmiljeno zahteva , del prsta. Prsti, ki drže ali se dotikajo vrtečih delov na stružnici, so kmalu vsi razrezani in otrpli. Vrtanje brez priprave tudi ni prijetno. Kaj hitro postane sveder močnejši cd nevajenih rok in že se med hladilno milnico pomešajo kaplje krvi, s katerimi odteka počasi tudi zavzetost in popolno zaupanje v varnost pri
povečevali stroške. Seveda pa s tem še ni vse narejeno. Ko smo izdelke proizvedli jih moramo tudi prodati. To pa je danes veliko težje, kot je bilo včasih. Zato bomo morali stalno zasledovati tržišče, se mu hitro prilagajati in v najkrajšem času dati tržišču tisto, kar zahteva.
delu. Gledajo karton pred se-’ boj na zidu in berejo: Varnost pri delu — sreča v družini in še mnogo podobnih izrekov.
Opazoval sem delavce ob-stiskalnicah in težko verjel, da se jih toliko ne more več pohvaliti z desetimi prsta. Videl sem s krvjo obrizgan stroj, ki je, sicer že pred leti, zahteval več prstov, ker ni bil dovolj zaščiten. Letos sem slišal za podobno nesrečo z lažjimi posledicami, videl obvezano praktikantovo roko in spoznal, da tudi tistim, ki so se šele pred kratkim zaposlili,"ni prizaneseno. Med navdušenjem, ki so ga le-ti poslednji prinesli iz- , šole, ker so končno ppš.taii.samostojm," se mešajo boleča spoznanja/ obvezne roke in strah pred vprašujočimi .pogledi sodelavcev in jšprnačih. Pri tem se spomnim na razmišljanja vredne besede, ki sem jih slišal v delavnici: komur ne manjka vsaj pol prsta, ta ni dober delavec, še manj pa urejevalec ali preddelavec. Kaj mora biti res tako?!
Ne moremo reči, da so nesreč krivi vedno sami delavci. Koliko bi lahko vsak dan našli nezavarovanih-strojev in delavcev, ki vrtajo majhne in tanke dele brez vrtalnih priprav. Njihove roke so; gole, na njih pa se poznajo boleči sledovi. In to prav pri mladih delavcih, ki morda niti ne vedo za. pripomočke ali pa teh morebiti sploh ni v skladišču. Slišal sem, da so
(Dalje na 6. strani)
DOPISUJTE V »ISKRO«!
zacijah. Tako bo izdelan predlog sistema nagrajevanja direktorjev. Pri teh prizadevanjih pričakujejo sindikati podporo republiških organov. .
5.	Po uvedbi samoupravljanja se neprestano širijo njegove vsebinske in materialne pristojnosti. Sindikati so si prizadevali za utrditev materialnih osnov samoupravljanja, za vsebino samoupravnih odnosov, ugotavljamo pa, da je potrebno tudi resno zanimanje za razvijanje oblik in načinov dela organov samoupravljanja. Gre za samoupravno delitev dela in za konstituiranje - samoupravljanja v pogojih po reformi.
Sindikati so spremljali in proučevali odnose na področju samoupravnega urejanja pravic in dolžnosti, sistematično so proučevali vse-
bino in oblike dela organov upravljanja in na tej osnovi so dolžni organizirati pomoč pri dograjevanju samoupravnega sistema v delovnih organizacijah.
Komisija za družbeno samoupravljanje pri republiškem. svetu sindikatov bo v sodelovanju z republiškimi odbori strokovnih sindikatov organizirala nekaj posvetov v sodelovanju s tistimi delovnimi organizacijami, ki imajo oblike dela organov upravljanja že bolje razvite. Na take razgovore o razvijanju in izpopolnjevanju samoupravnih oblik bodo vabljena vodstva delovnih organizacij. Mimo tega se bomo posluževali že drugih oblik prenašanja pozitivnih izkušenj.
6.	Zavzemamo se za dviganje izobrazbene ravni vseh zaposlenih Z rednim, izrednim in funkcionalnim izobraževanjem. Zlasti poudarja-
mo, da se bomo sindikati zavzemali za izpopolnitev izobraževanja ob delu, ki naj bo vključeno v celoten sistem vzgoje in izobraževanja. Zaposlenim mora biti omogočeno, da ob zaposlitvi pridobivajo ustrezno izobrazbo za delovna mesta in za nadaljnje izpopolnjevanje. Ugotavljamo, da je sistem izobraževanja že zaposlenih, stimuliranje in njihovo Štipendiranje povsem- neusklajeno s šolskim sistemom.
Odgovorne republiške institucije in republiški organi morajo proučiti in najti rešitve, da bi dosegli boljši učni uspeh mladine v osnovnih šolah, ker je dotok mladine z nedokončano osemletko v delovne organizacije prevelik, kar zmanjšuje možnost za učinkovito sodelovanje v samoupravnih odnosih. Ker delovne organizacije ne morejo vplivati na programe, pa bomo sindikati vztrajali, da zaostre y
samoupravnih aktih pogoje sprejemanja na delo za vse zposlene glede na splošno izobrazbo.
7.	Sindikati si bomo prizadevali za stalno in poglobljeno družbeno ekonomsko izobraževanje vseh zaposlenih in za funkcionalno usposabljanje članov organov upravljanja. Potreben je enoten program osnovnega družbenega izobraževanja, kar je v pristojnosti Zveze delavskih univerz, ki morajo zato dobiti potrebno materialno podporo družbe. Sindikati ne odobravamo politike zmanjševanja sredstev delavskim univerzam za te namene, pa naj gre za sredstva izobraževalnih skupnosti, družbeno političnih skupnosti ali delovnih organizacij. Sindikat mora poskrbeti za izobraževanje vsega sindikalnega aktiva, ki je bilo nezadostno razvito in premalo sistematično. Republiški svet sindikatov, Oziroma
• —_ . .»¿.-■‘v	________
organizacijsko kadrovska komisija pri republiškem svetu bo izdelala enoten program funkcionalnega izobraževanja sindikalnih kadrov, ki je nujno potreben,: da bodo kadri dovolj usposobljeni za večjo aktivnost sindikata v delovnih organizacijah. Ker bo v voljenih organih sindikatov vse več sindikalnih delavcev, ki se bodo usposabljali za svoje politično delo predvsem v prostem času, jim bo nujno posredovati na ustrežen način gradivo o aktualnih družbenih pojavih in problemih. Izkušnje kažejo, da je takšna gradiva mogoče najkoristneje posredovati v, oblikah, kot so »Pogovori« Delavske enotnosti, »Sindikalna knjižnica« Delavske enotnosti in prek samega časopisa Delavska enotnost.
Strokovno izobraževanje1 mora postati v svojem družbeno ekonomskem pogledu
IZ TOVARNE ELEKTRIČNIH APARATOV V LJUBLJANI
Proizvodnja v juliju kaže delno
izboljšanje
julijska proizvodnja je bila v APARATIH dokaj zadovoljiva, saj. je,- bil mesečni dinamični plan dosežen s 108,66 odstotka, s tem pa - je bila izpolnjena kumulativa januar -julij 1967 s 97,07 %. Pri tem moramo naglasiti, da je bil dobršen del proizvodnje izdelan za izvoz, kar sicer po dinamiki za julij ni bilo predvideno in je v izvozu plan dosežen kumulativno .8 134,87 %. Tu je zajeta, predvsem povečana zahteva RB.2 za Vzhod-' ho Nemčijo,'-kjer- so 'fikšna' naročila še enkrat večja od planiranih.
. Po grupah izdelkov so bili najbolj prekoračeni stikalni aparati, kjer smo na račun zaostankov iz predhodnega obdobja in nizkega plana dosegli mesečno izvršitev s 357.83 °/q in s tem bistveno popravil kumulativo, čeprav je ta s skupno 74,56 ®/0, še vedno v velikem zaostanku. Vendar smemo upati ria izpolnitev planske zadolžitve do konca -letošnjega leta, .ker., je plan za drugo polldtjeiprecej nižji, oskrbljenost z gradivom pa -mnogo boljša, kot je bila v prvih . mesecih letošnjega leta.
Bolj kritično je vprašanje realizacije plana v elektronskih industrijskih napravah, kjer smo tudi tokrat s sicer uspešno realizacijo mesečnega operativnega plana uspeli izvršiti komaj 67,61 % mesečne dinamike. Temu je še vedno vzrok pomanjkanje definitivnih naročil v tej giupi, pa tudi perspektiva ni preveč rožnata, čeprav bi tovarna v na-
slednjih mesečih tudi dobila dovolj zahtev. Vse te. naprave zahtevajo dokaj dolge proizvodne, roke in vprašanje je, ali bo možno tako zapoznele specifikacije ujeti še v letošnjem letu. To . nas ponovno opozarja na nujnost realistične ocene potreb trga — ocena namreč ne sme biti pobožna želja, temveč strokovno in temeljito pripravljena analiza; pri elektronskih industrijskih' napravah-'vezana .celo z dolgo-" ročnejšimi pogodbami o indu-^strijski .kooperaciji,' kar bi: omogočilo tovarni1 na tem pod-1 ročju solidno perspektivno in nujno drsno operativno planiranje:
Pri zaščitnih relejih smo mesečni dinamični plan izdelkov za domače tržišče dosegli sicer le z 82,78 °/o, vendar je kumulativa zaradi ugodne • ralizaeije v prvem polletju še | vedno pozitivna •in kaže T00,6 %.. Pii tem so bili prav zaščitni releji v tem mesecu izdelana za izvoz, čeprav jih dinamika zaradi vp.lanira-pih dopustov ni- predi-videvala ...in je tako kumulati-. va te 'grupe v izvozu dosežena s 183,19 %. Kljub tako ugodnim rezultatom pa- je v tr§j grupi še vedno zaostanek v signalnih relejih za železnico, kjer je ■ predvsem pomanjkanje gradiva iz uvoza osnovni vzrok za zaostajanje izza 'predvidene dinamike. V juliju je nekaj tega gradiva sicer že prispelo, vendar pričakujemo celotno količino šele v avgustu. V primeru, da to gradivo res v obljubljenem roku dobimo in da ne bo re-
klamacij po količini in kvaliteti, bo možno delno v avgustu, večinoma pa v septembru, nadoknaditi izpad in tudi tukaj: ujeti -plan.
Ker je realizacija po delovnih, enotah bistveno nespremenjena v odnosu na dosedanjo, v tem pregledu ni podrobneje obdelana.
L.
»Na svidenje in uspešno delajte!«, se je od sodelavcev poslovil tov. Franc Perhavec, klepar v ključavničarski delavnici »Elektromehanike«, ko je odšel v pokoj. Sodelavci so mu poklonili lepo spominsko darilo
Korak nazaj v sodelovanju ?
Pred nekako letom dni je obiskala tovarno METRA BLANSKO v CSSR delegacija ISKRE. Člani te delegacije so bili iz elektromehanike Kranj in tovarne eiektričih merilnih instrumentov v Otočah. Do te koristne izmenjave je prišlo na pobudo omenjene češke tovarne. V Otočah smo bili posebej zainteresirani za obisk tovarne METRA, ker ima proizvodni program podoben našemu. Naša tovarna ni toliko velika in tudi sindikalna podružnica ni toliko finančno močna, da bi lahko sama organizirala podobne vrste ekskurzijo. Zaradi tega je bila organizirana ekskurzija skupno s tovarno v Kranju, ki je bila tudi, organizator. Vsa pohvala gre sindikalni podružnici elektromehanike za to v;rsto uspešnega sodelovanja. To pa le v prvem letu.
Letos se je žal zataknilo. Nanizati hočem nekaj dejstev, ki niso v prid sindikalnim organizatorjem tega mednarodnega sodelovanja. Korak
nazaj v sodelovanju med našima podružnicama je naredila sind. podružnica (ali samo nekateri njeni posameznici) Elektromehanike. Ob prvem obisku v METRI je bilo izraženo mnenje, da naj bi ta oblika sodelovanja prešla v tradicijo. Iz že opisanih dej-. štev je imela spet Elektrome-hanika prednost organizacije, strokovno — turistične ekskurzije, ki traja letos 6 dni. Organizirala je to in nam ponudila devetnajst mest. V malem kolektivu kot je naš ne moremo brez večje, škode v proizvodnji en teden pogrešati toliko ljudi. Predlagali smo, da iz naše tovarne gre deset ljudi. Organizatorji so se~ medtem" že premislili in. nam naknadno ponudili samo pet mest. S tem smo se strinjali posebej še zato, ker smo zvedeli, da se bo te ekskurzije udeležil tudi občinski sindikalni svet iz Kranja. Dogovorili smo se v Otočah s petimi člani kolektiva (predvsem strokovnimi), ki bi se te ekskurzije udeležili. Sledil je
telefonski pogovor in organizatorji so nam nudili samo eno mesto. S tem se nismo strinjali. Predlagali smo organizatorjem, da ponovno pro-uče vse možnosti, da bi šlo iz Oteč pet'ljudi. Spet' telefonski pogovor in obljubljena tri mesta. , Sindikalni, odbor naše tovarne je to .smatral za izigravanje in postavil pogoji »Gremo na Češko, če nam nudijo pet mest«. Organizatorji pač verjetno niso mogli razveljaviti dogovora ¿občinskim sind. svetom Kranj in s svojimi ljudmi, zato so naš raje odklonili.
Smatramo, da bi organizatorji lahko. z dobro voljo in malo razumevanja to tešili.1 Nekaj mest manj OJjSS, isto tako nekaj manj mest Elek-tromehaniki, ta mesta pa Instrumentom, pa bi bila stvar rešena v zadovoljstvo organizatorja in udeležencev.1 ObSS Kranj prevzema del stroškov za organizacijo in obenem prevzema neke zadolžitve ob obisku Češke de-
(Dalje na 6. strani)
funkcija delovnih organizacij, ki te kadre zaposlujejo. Sindikati se .bodo zavzemali za ustanavljanje posebnih izobraževalni skupnosti in pomagali, da bi te skupnosti dejansko pripomogle k čim tesnejši povezanosti med delovnimi organizacijami in šolami.
8.	Delovne organizacije morajo proučiti, v kolikšni meri strokovni kadri, ki zasedajo delovna mesta, izpolnjujejo zahteve delovnih mest glede na sedanje in bodoče potrebe gospodarskega razvoja delovne organizacije. Pojavlja se problem »zapiranja vrat« pred strokovnimi kadri v delovnih organizacijah in neustreznega iri neracionalnega razmeščanja strokovnih kadrov. Takšni pojavi kažejo na tipično »lastniško« reagiranje določenih grupacij v delovnih kolektivih, ki se mu bo sindikat zoperstavljal.	-; č i i j
9.	Pri iskanju kriterijev za ocenjevanje sposobnosti vodilnih kadrov ne smemo prezreti, ali delovna organizacija napreduje v ekonomskem in družbenem pogledu zadovoljivo ali ne. .Slabo-, stim, ki so značilne za prvo reelekcijo direktorjev, se je treba v bodoče izogniti. Komisija za družbeno samoupravljanje pri republiškem Svetu sindikatov bo ' izdelala predlog sprememb glede reelekcije direktorjev in vodilnih kadrov ter ga posredovala centralnemu svetu ZSJ in pristojnim državnim ter samoupravnim organom, da bi vplivali na spremembo neustreznih določb sedaj veljavnih predpisov.
Glede na to, da je na področju, notranje zakonodaje najvažnejša naloga izpolnjevanje vsebinsko in oblikovno pomanjkljivih in ne.,dovolj uporabnih splošnih aktov, bo republiški svet sindikatov skupaj s sekretariatom za delo SRS ter ob
sodelovanju delavskih univerz pripravil program in organizacijo seminarjev. Na teh seminarjih naj bi se sindikalni funkcionarji v delovnih organizacijah in občini podrobneje seznanili z nekaterimi najpomembnejšimi določili temeljnih zakonov (TZDR, temeljni zakon o varnosti pri delu v podjetjih ipd.). Republiški svet sindikatov in Zveza delavskih univerz naj bi o tej problematiki pripravila poseben priročnik, ki naj bi vseboval glavna določila, nanašajoča se na zaščitno funkcijo sindikatov.
10.	Zaradi izmenjave pozitivnih izkušenj pri sestavljanju splošnih aktov' in možnosti prenašanja dobrih in funkcionalnih normativnih rešitev, bo Republiški svet sindikatov organiziral skupaj z občifiskimi sindikalnimi sveti razprave o posameznih. konkretnih vprašanjih s področja delovnih, razmerij, organizacije itd. V
tistih-delovnih organizacijah,’ za katere je znano, da imajo takšna vprašanja ustrezno rešena.
Na teh posvetovanjih . naj hi poleg predstavnikov delovnih organizacij sodelovali tudi strokovnjaki iz insti-tucj, ki se ukvarjajo s temi vprašanji . (Sekretariat za delo SRS, Inštitut za javno upravo in delovna razmerja in drugi).
Republiški svet sindikatov in republiški odbori strokovnih sindikatov bodo dali pobudo, da se .v naslednjem obdobju organizirajo posvetovanja za posamezna področja o nekaterih vsebinskih problemih splošnih aktov, ki. se nanašajo na realizacijo in konkretizacijo pravic in dolžnosti. Tudi pri teh posvetovanjih : je obvezno zagotoviti sodelovanje strokovnjakov. •
Občinske skupščine v večini ne spremljajo stalno problematike splošnih aktov, zlasti sprememb in dopolni-
tev,, čeprav je .to njihova dolžnost po zakonu, ali pa je to spremljanje samo formalno ocenjevanje in dajanje pripomb k statutom. Zato bo republiški svet, skupaj s sekretariatom za delo SRS dal pobudo, da se v občini, kjer je takšno spremljanje dobro vpeljano (Na» va Gorica), organizira posvetovanje: predstavnikov občin in občinskih sindikalnih svetov. Na tem posvetovanju naj bi se udeleženci seznanili z načinom spremljanja notranje zakonodaje in ž organizacijo pomoči pri dopolnjevanju normativnih aktov.
Republiški svet sindikatov bo pripravil za razpravo v Centralnem svetu ZSJ gradivo o zakonodaji in dodatnih predpisih s,področja delovnih razmerij, To zlasti glede na ugotovitve, da poplava med seboj večkrat nekoordiniranih predpisov otežkoča nastajanje notranje '' zakonodaje.	■	:
Združeno podjetje ISKRA KRANJ organizacija: TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO Ljubljana, Linhartova 35 ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO
razglaša
prosta delovna mesta v tovarni — obrat upori Šentjernej
1. VODJE OBRATNEGA GOSPODARSTVA Z VODJA PROIZVODNJE OBRATA UPOROV
3.	V PROIZVODNJI — VODSTVO FAZE I.
4.	V PROIZVODNJI — VODSTVO FAZE II.
5.	VODJE SERVISNE SLUŽBE OBRATA
Pogoji za zasedbo razglašenih prostih delovnih mest:
1.	VODJA OBRATNEGA GOSPODARSTVA
Pogoj: diplomirani ekonomist, vojaščine prost in vsaj 2 leti prakse v vodstvu .obratnega gospodar-, stva
2.	VODJE PROIZVODNJE OBRATA UPOROV Pogoj: inženir strojne ali elektro stroke II. stop*: nje z najmanj 2-letno prakso v proizvodnji, ali inženir strojne ali elektro stroke I. stopnje z najmanj 5-Ietno prakso v proizvodnji, ali tehnik strojne-elektro stroke z najmanj 8-letno prakso v proizvodnji z ustreznim znanjem vodenja in organizacije proizvodnje.
3.	VODJA FAZE I.
Pogoj: inženir kemije ali fizike II. stopnje z najmanj 2-letno prakso v proizvodnji ali inženir kemije-fizike I. stopnje z najmanj 5-Ietno> prakso v proizvodnji.
4.	VODJA FAZE H.
Pogoj: inženir strojne stroke ali elektro jaki tok II. stopnje z najmanj 2-letno prakso v proizvodnji, ali inženir strojne stroke — elektro jaki tok L stopnje z najmanj 5-letno prakso v proizvodnji.
5.	VODJA SERVISNE SLUŽBE
Pogoj: strojni inženir II. stopnje s 4-letno praks? v proizvodnji ali strojni inženir I. stopnje z najmanj 7-Ietno prakso v proizvodnji, ali tehnik strojne stroke z najmanj 10-letno prakso v proizvodnji.
Za razglašena delovna mesta pod st Z, 3, 4, 5, so ob sprejemu na delo stanovanja zagotovljena.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne do 15, 8. 1967.
Počitniška praksa v juliju
Kakor vsako leto, je bilo potrebno tudi letos zagotoviti določenemu številu študentov in dijakov opravljanje obvezne počitniške prakse v tovarni. Za razliko od preteklih let pa je bilo to mnogo težje. Zmanjšan obseg proizvodnje je. narekoval upravnemu odboru že predčasno, sklep, da omeji število praktikantov le na lastne Štipendiste. Tako je bilo mogoče zagotoviti kolikor toliko solidno opravljanje prakse.
V’juliju je tako opravljalo pri nas prakso 7 dijakov oziroma študentov.^ Razporejeni sp> bili po oddelkih, kjer bodo, ko bodo,v prihodnjih letih končal šolanje, zaposleni, na kratko pa so si ogledali in se seznanili tudi s tovarno v celoti Vse velja pohvaliti, saj so prakso vzeli resno, naloge vestno izpol-
njevali ter bili disciplinirani. Povprečno so bili ocenjeni s 4,14, kar je do sedaj na j višja ocena.
V zaključnem razgovoru ob koncu prakse so poudarili, da je bilo delo koristno, iznesli so pa tudi nekatere negativne stvari. Praktikanti v produkciji so potožili za pomanjkanjem dela; nekate-
ri so menili, da je bilo preveč enakega dela, drugi pa bi si želeli več pojasnjevanja in razlage (posameznih delavnih postopkov.
Vsi so bili za svoje delo tudi nagrajeni. Nagrade so bile podeljene v odvisnosti od ocene in so znašale od
240.— do 300.— din.
Vrabec
NEZAINTERESIRANOST PA TAKA!...
V 27. številki našega lista z dne 29. julija 1.1. je bila objavljena notica, oz. bolje oglas, v katerem je tovarniški komite mladine v tovarni »Elektromeha-nika« v Kranju vabil mladinke in mladince na piknik dne 3. avgusta. Kljub pičlim sredstvom je organizator nameraval pripraviti prijetno srečanje mladih, žal pa med mladimi ni našel zanimanja.
Prijavila sta se za piknik v Elektromehaniki le dva mladinca, eden pa bi se ga udeležil iz obrata »Stikala«. Zares — nepojmljiva mlačnost in nezainteresiranost!
Korak nazaj v sodelovanju?
žnicama. Nasprotno-, hočemo; razčistili. Hočemo, da gre da se odnosi zboljšajo, Prav naše sodelovanje s časom, n« zato opozarjamo na ta n-e- pa korak nazaj, kot je v teti» zdrav pojav, ki bi ga radi primeru.	-G.Ž.J.-
Poglejmo jim v roke
(Nadaljevanje s 5. strani) legacije pri nas. S tem, ker je iinančno močnejši in ker mi ne moremo nuditi tega organizatorjem, odpademo. Ne obsojam tukaj OfaSS, temveč organizatorja, ki je na račun močnejšega partnerja odpovedal' slabšemu sodelovanje. Obenem pa poslušamo take pripombe: »Trudimo se vam ustreči, vi nas pa izigravate«. Vsi. ki bodo to brali, bodo vedeli, kdo koga v tem primeru izigrava. Mislim, da tu ni potreben komentar. Organizatorje te ekskurzije sindikalne podružnica ISKRA — OTOCE obsoja za izigravanje in jih poziva, da dajo svoj- zagovor v časopisu, v javnost vsem, ki jih to zanima.
Ni naš namen kvariti odnose med našima sind. podru-
(Nadaljevanje s- 4. strani) nekateri urejevalci in mojstri zelo pozorni do svojih podrejenih in jim. radi pomagajo» kjer se Le da». Pa ostali? Ali ne enačijo preveč začetnikov s starejšimi in s tem pozabljajo, da niso samo zato v službi, da dajo delavcu delo. Nič pa mu ne povedo o tem, kako naj dela, da bo delo končal brez nezgode. Saj so že tolikokrat ponovili iste besede, da so se jih mogoče že naveličali. Nesreča pa ni-
koli- ne počiva!
Za mladimi so- torej prva spoznanja, ki so se jim morala vsekati v njihovo- telo. Spoznali so, da je napak verjeti v vse; kot nekaj absolutnega. Postali bodo bolj previdni, žal pa nekateri s poškodovanimi rokami, ki so bile pripravljene dati vse za pravo srečo v družini! Obiščimo jih in. jim poglejmo v dlani, ki nam bodo- povedala vse- tisto, kar si sami zaradi začetniškega strahu ne upajoi
»Glejte, kaj nas čaka«
prevod Članka iz časopisa
LE NOUVEAU CANDIDE, Pariz
katerega je napisal Francois Corre in ki je bil objavljen y srbohrvaščini v »Izboru« Vjesnika u sarijedu št. 8' od avgusta 1967 pod naslovom »GLEJTE KAJ NAS ČAKA« Že danes:
1.	roboti vsak teden odvzemajo ljudem 35.000 delovnih mes-t*
2.	ladja brez slehernega člana posadke preplove Atlantik,
3.	25 delavcev lahko proizvede vse žarnice za ZDA.
Ali bo postal človek nepotreben?
Milijoni ljudi padajo v,; obuip. Stroji jim jemljejo kruh iz rok. Najbolj čudna revolucija vseh časov trka na
naša vrata. Dviga vrtince presenečenj v ZDA in že udarjajo njeni valovi na obale Evrope. To je avtomatizacija. No, ta lahko prinese človeku tudi zlati čas.
Malo je bilo- tistih, ki so razumeli,- zakaj: je od 26. aprila do 11. maja stavkalo enajsttisoč delavcev tovarne avtomobilov »Standard« v Coventrjju. Oni niso stavkali zato, da hi zahtevali večjo plačo, niso- zahtevali tudi skrajšanega delovnega časa. Stavkali so zaradi — strahu. Bali so se strojev. V stvari je šlo za 182 avtomatskih strojev, katere je nabavilo podjetje »Standard«, istočasno pa je bilo pripravljenih 3560 odpovedi. Stroji so delali hitreje, ekonomičneje, bolje.
O drugih važnih stavkah bi časopisi pisali samo 20 vrst.
V tem primeru pa je »Daily Mirror« posvetil stavki naslovno stran..
To so bili zelo pomembni datumi. Naši otroci bodo o njih govorili kot o prvi. evropski ofenzivi robotov.
Zaloge te vojne so zelo velike: ali bo postal človek odveč?
Richard Bellman iz Univerze Južne Kalifornije; eden od naj večjih specialistov za avtomatizacijo», trdi: »Dva odstotka zaposlenih v ZDA hi moglo proizvesti vse, -kar se danes v tej» državi proizvaja.« Bellman nadaljuje: »Bilo M dovolj.no, da uporabimo samo tisto, kar moderna znanost pozna o industriji, trgovini in kmetijstvu.«
V razdobju med 1960. ih 1964, letom, ko- se je v ZDA razvila stalna in velika gospodarska ekspanzija, je bilo-število nezaposlenih -prav tako stalno in — znatno-. Po službenih podatkih jih je bi-
!■■■■! I I I II llllll I HIBI I ■Hill» ■!
lo preko 4 milijone. To» številko so tisti, ki so poznavalci stvarne situacije, označili kot optimistično in trdili, da jo je treba vsaj podvojiti.
Washington' trdi, da avtomatizacija' vsak teden, izključuje Iz delovnega razmerja
35.000	delavcev, kar znaša letno 1,800.000 ljudi. »Labour Comittee« predstavniških organov v ZDA predvideva, da bo v naslednjih 5 letih izgubilo mesto» 5 milijonov delavcev. No„ to so predvidevanja izleta 1961! Vietnamska vojna je položaj nekoliko spremenila. Ta- vojna zahteva, milijone delovnih mest. Ko bo končana, bo veliko, število zaposlenih izgubilo delo na način, katerega še ne poznamo. Ti bodo nam r eč nezaposleni — za vedno!
Študenti političnih ved se že danes učijo, kako bi npr,. kpmpanija DU Pont de Ne-mour mogla odpustiti do. 95% svojih zaposlenih, če bi uved-
la popolno avtomatizacij® svoje proizvodnje.
Zadostovalo bi 25 delavcev; da proizvedejo-, vse žarnice* katere se trošijo v ZDA!
Med' 1962. ih 1984. letom je samo v New Torku izgubilo mesto 25.000 vozličev-dvigal (liftboj'ey)'. Nadomestili so jih avtomati. Zakaj se je to- dogodilo? Račun-ica je jasna: Liftboj jo zaslužil 3 dolarja in 40 centov na uro* to je- letno 11.000 dolarjev; avtomatsko dvigalo stane letno 8.000 dolarjev... Za to' računsko operacijo ni potreben-. računski stroj-....
V industriji radia in televizije je izgubilo mesto 50.000 zaposlenih. Pri tem posli kompanije niso upadli. Nasprotno!, Rasli so. Isto se je dogodilo z milijonom zaposlenih na železnicah in z 80 tisoč delavci v industriji električnih aparatov.
»Družbe, ’izobilja-’ se srečuje s problemi izgube delov-
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
äMSHMfifli
| SKLEPI I 6. SEJE UO | (25. 7. 1967)
•	Upravni odbor zadolžuje direktorja, da prek Strokovnih služb uredi, da se bodo zaloge na razredu 3 in S še zmanjšale na najnižjo možno višino.
Strokovne službe naj za zniževanje zalog pripravijo določani program, 6 rezultatih pa naj poročajo na vsaki ceji upravnega odbora.
•	Zaradi znižanja plana proizvodnje upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da se v mesecu juliju in avgustu začasno skrajša delovni čas tako, da so v teh dveh mesecih proste vse sobote.
Upravni odbor predlaga, da se na osnovi zahtev proizvodnje na določenih delovnih mestih v prostih sobotah lahko dela s tem, da se ta delovni čas obračunava kot redno delo.
© Učencem, ki so v času šolskih počitnic na praksi v naši tovarni in učencem osemletk, ki so na počitniškem delu, se odobrijo naslednje mesečne nagrade:
—	praktikanti visokih in višjih šol 359 — 409 N din,
—	srednjih šol 250 .— 300 N din,
—	učenci osemletk na počitniškem delu 200 — 240 N din.
Na predlog splošnega sektorja upravni odbor odobrava, da se tov Janezu BERTONCLJU, ki je v začasnem delovnem razmerju za dva meseca, določi mesečna nagrada v višini od 450 do 550 N din:
•	Upravni odbor odobrava, da se Šolskemu centru
' ZP Iskra Kranj odstopi nekaj izmetnih instrumentov,
ki so shranjeni v kontroli.
Prav tako upravni odbor brezplačno odstopa tri Instrumente, katere so izdelali učenci poklicne šole za zaključne izpite, In sicer: 1 kos US 6 A, 1 kos OS 6 A' in 1 kos CS6A.
9 Ker razpis prostega delovnega mesta šefa tehnično proizvodnega sektorja ni bil uspešno zaključen, glede na nujnost zasedbe tega delovnega mesta, upravni odbor začasno, za dobo enega leta, imenuje za šefa tehnično proizvodnega sektorja tov. Franca ŠMIDA — elektrotehnika, sedanjega šefa proizvodnje.
Upravni odbor naroča strokovnim službam in komisiji za delovna razmerja, da uredi zasedbo delovnega mesta šefa proizvodnje.
• Prošnji Krajevnega odbora zveze borcev NOV Ljubno — Otoče, za denarno pomoč za obnovitev spomenikov padlim v NOV in za prispevek za srečelov, upravni odbor odstopa IO sindikata s priporočilom, da po svoji finančni možnosti prispeva določeni znesek za obnovitev spomenikov.
jim delom nadaljuje in o tem poda upravnemu odboru detajlno poročilo v drugi polovici meseca septembra, ko bo UO ponovno razpravljal o problematiki v RRS II.
® Upravni odbor vzame na znanje poročilo sanacijske komisije za RRS III s tem, da mora sanacijska komisija predložiti upravnemu odboru dokončno poročilo o možnostih sanacije v RRS Hlvprvi polovici septembra 1967.
9 Upravni odbor sprejme teze za predlog finansiranja razvojne dejavnosti Zavoda in bo vprašanje finansiranja razvojne dejavnosti reševal
skupno s programskim področjem ZP ISKRA.
9 Vsi zaposleni v sektorjih in oddelkih, ki niso pod sanacijo, prejmejo za mesec julij OD v višini 82,5'% od osnove za izplačilo OD, pri čemer sveti delovnih enot lahko izvršijo notranjo diferenciacijo med oddelki in posamezniki, ne da bi prekoračevali povprečje 82,5 odst. osnov za izplačilo OD. V nobenem primeru ne more nihče prejeti OD za mesec julij preko 109% oz. manj kot 60 % od osnove za izplačilo OD.
9 Vsi zaposleni v oddelkih, ki so pod sanacijo in ki niso ustvarili dovolj do-
hodkov za pokritje izplačil OD, prejmejo za mesec julij diferencirane OD 60 % ali
82,5	% od osnov za izplačilo OD. To diferenciacijo izvršita sanacijski komisiji, ki ju je imenoval UO na 5. seji.
9 Upravni odbor odobri, da se v splošnem sektorju zasede izpraznjeno delovno mesto snažilke.
9 Upravni odbor vzame na znanje prošnjo za razrešitev vodje RRS III tov. Jožeta Oblaka. Sklepanje o razrešitvi tov. Oblaka dolžnosti vodje sektorja pa uprava? odbor odloži do takrat, ko bo sanacijska komisija v RRS III opravila svoje delo.
i parati : izpiti iz materialnega poslovanja so opravljeni
SKLEPI 6. SEJE UO
(18. 7. 1967)
9 Upravni odbor zadolži splošni sektor, da takoj pripravi predlog organizacijskega predpisa, kdo je upravičen odobravati oz. podpisovati naloge za izplačevanje vseh dohodkov, razen OD.
9 Upravni odbor sprejme na znanje poročilo o delu sanacijske komisije za RRS II in smatra, da je sanacijska komisija pravilno pristopila k delu. Komisija naj s svo-
Ceprav smo nekako v se-, zoni študijskih počitnic, so v APARATIH ob koncu julija z izpiti v obliki testa zaključili tečaj s področja materialnega poslovanja in skladiščne službe, katerega so obiskovali vsi sodelavci materialne uprave in razdelile! v proizvodnji. Predavanja so bila sicer že- mnogo prej, v maju in juniju, o čemer smo tudi , v našem časopisu že poročali. Vendar je bilo vsem tečaj nikom omogočeno, da so v roku-najmanj enega meseca še temeljito predelali tudi pismeno gradivo v obliki skript, katera so izdelali vsi predavatelji.
Program tečaja je obsegal splošne predpise o materialnem poslovanju, poznavanje internih organizacij skih predpisov s tega področja In uvajanje v poslovanje po
analitični rnelodi ABC ter popravne izpite skupaj s po dovoljenih (min. —max.) skupino še onih, ki so bili zalogah. Hkrati so se tečaj- to pot opravičeno odsotni, niki spoznali tudi z osnov-
mmi : vprašanji, kakšni so
Povprečna ocena 2,35 ne
vplivi atmosfere, vlage, pra- more biti zadovoljiva in hu, sončnih žarkov ter dru- kaže, da je kader na tako gih elementov pri neposred- važnem sektorju poslovanja nem rokovanju in skladišče- nezadostno- usposobljen — n ju gradiv — ter z zaščito tako v splošnem kot v spe-proti škodljivosti teh vpli- cjfičnem znanju in poznavanju svojih nalog. Zato bo Izpitov se je udeležilo 20 treba še nadalje omogočati tečajpikov, 6 pa jih je bilo tem' sodelavcem, da si bodo opravičeno odsotnih. Od 48 pridobili ustrezno teoretič-testnih vprašanj 'je za pozi- no in praktično znanje — v tiven rezultat moral bati od- tečajih, šolah in z vsako-govor točen vsaj na 30 po- dnevnim delom ob stalni postavk, nadaljne ocene pa so moči in kontroli vodstvenih se stopnjevale po 5 postavk delavcev, da v kasnejšem za eno višjo oceno. Končni, obdobju tudi z metodo se-rezuitat je bil naslednji: 1 lekcije — v kolikor se na-odličen, 1 prav dober, 6 do- ven posameznikov v dogied-brih, 8 zadostnih; štirje te- nem času ne izboljša — do-čajniki pa izpita niso opra- sežemo zadovoljivo stanje vili in bodo marali opra vrtina tem področju. — L —
n ih mest in najvažnejši Taz-log za to stanje je napredek avtomatizacije,«, piše Georges Friedmann.
Toynbeeove »permanentna industrijska revolucija« meče »tretjo brzim-o«. Leon Bagrif, predsednik neke velike, bri-tanke kompahije, katera proizvaja naprave za avtomatizacijo, trdi: »Doživeli borno snajvečjo revolucijo v zgodovini človeštva.«
Moderni računski stroj lahko v eni uri opravi več poslov kot desettisoč matematikov v teku «nega stoletja. Kriteriji delovanja računskih strojev na vseh področjih se v nobenem primeru ne morejo primerjati s kriteriji dela ljudskih rok in možgan. Razlike so velike. Vse to pa se tie odvija v ritmu, katerega lahko imenujemo pospešen, ampak pospešenje pospešen ja. Ljudsko delo se meri š ted-
ni, dnevi, urami. Elektroniki pa ne govore več o mikrosekundah (milijonski del sekunde), temveč o nanosekun-dah in pikosekundah, a to so milijardni .in tiisočmildjardui deli sekunde.
Leta 1955 je bilo v ZDA v pogonu nekaj ducatov računskih strojev, leta 1960 jih je bilo že 11.900. Danes dela v ZDA 30900 računskih strojev. Cez 5 let jih bo milijon. Harvey Firestone trdi: »Avtomatizacija je še v povoju. Cez deset let bo v industriji in trgovini toliko računskih strojev, kolikor je danes telefonskih aparatov in pisalnih strojev.«
Leta 1959 je ameriška industrija investirala 12 milijard dolarjev. 12 % teh sredstev je bilo vloženih v nabavo avtomatskih strojev. V letu 1964 pa se je ta odstotek povečal na 20%.
TUM
NAJBOLJ TRDI
JOKAJO
Nek strokovnjak iz k oropani je IBM pravi: »Stvarnost neprestano presega naša predvidevanja. Pred 10 leti smo mislili, kako leta 1966 v Franciji ne bo več kot 10 računskih strojev, vendar jih je deset-kiat več.
Nasprotno številkam, ki govore o avtomatizaciji, poglejmo številke, ki govore e novih nezaposlenih!
Georges Bnehausen, funkcionar sindikalne organizacije AFL—CIO opozarja: »Vedno je bil delavec, kateremu je brilo odpovedano, nesrečen. Danes so posledice njegove «itaataje mnogo tragičnepe. Gn namreč ve, da nikdar več ne bo našel posla....«
-Leta 1954 je »Hudson Motor Car« «odpustil veliko število delavcev, med njimi jih je IS napravilo samomor, 300 zakonskih zvez je razpadlo. Podobni podatki in vestfci ®o
prišla na dan v zvezi z drugimi primeri, ko so tovarne uvedle avtomatizacijo ali so na nek drug način izboljšale tehnologijo ¡svojega dela. Povečuje se število nesreč pri delu; povečuje se število mrtvih j povečuje se število bolnih; delavci izjavljajo, da ne morejo spati, da izgubljajo apetit Delavec v neki tovarni avtomobilov pripoveduje: »Ko smo bili obveščeni, da bodo mnogi med nami dobili «odpoved, je «delavec, kateri je delal poleg mene, «osivel; tu je delal že 30 let Žena je invalid, ima dvoje otrok. Moral sem ga odnesti do njegovega avtomobila.«
Drugi pripovedujejo: »Jokajo tudi tisti, katerih doee-daj nismo videli, da bi spustili eno solzo. OdrašK so stali in solze so jim dekle po obrazu. Preživeli so veliko .krizo teta 1929 in bili «so v vojni«
IMok Behmann opozarja, «da bodo leta, katera prihajajo,
neprimerno težja od tistih nekoliko mesecev, ki so sledili »črnemu petku« 1929, na Wall Streetu.
Stroji v 19. stoletju in v teku prve polovice 20. stoletja so imeli nalogo, da povečajo delo ljudäkih rek. Moderni «troj nadomesti tudi možgane človeka, V našem «času visokih plač je delo stroja gotovo vedno ekonomičistejše od dela človeka. To velja tudi za Japonsko, kjer «so plače v povprečju nizke.
Dick Bellmann poudarja: Desetina firm plačuje stotine ljudi, katerih naloga je, «da iznajdejo način, kako bo stotine Tjudi izgubilo -delo.«
Norbert Wiener v ¡svojem delu »Kibernetika in. družba« piše: »Povsem je očitno, «da bodo avtomatski stroji povzročili krizo in pomanjkanje ■dela, katerim se bodo -sedanje težave in one iz leta 1980 «smatrale kot ne velike nepri-like.«
Tradicija: srečanje upokojencev
Ne vemo, če je vsem znano, da naša tovarna prireja že štiri leta svojim Upokojencem - prijateljska srečanja. Zato maramo to stvar malo obrazložiti;
Prvo srečanje upokojencev Tovarne elementov — Iskra, Linhartova 35, smo imeli 9. maja 1964. leta v gostiln'' »Činkole« v Ljubljani. To srečanje je bilo zelo prisrčno. Pogostili so nas nadvse lepo in vsak od upokojencev je dobil lep spominski album. Predsednik sindikalne . podružnice tov. Alojz Ladiha nam je želel dobrodošlico,
■ prijetno razpoloženje I in •nam je obljubil, da se. bomo vsako leto sešli.
Drugo srečanje je bilo 1. 1965 v Žužemberku, kjer so Še prav tako na moč potrudili, da bi nam nudili najboljši užitek. Pri ogledu tovarne so nam pokazali proizvodnjo na tekočem traku. To so si predvsem z vese-
ljem ogledovali nekateri upokojenci te tovarne, ki so iste predmete nekoč delali ročno. Po slavnostnem kosilu je tov. Ladiha razdelil vsem upokojencem denarno priznanje za dolgoletno delo v tovarni v znesku 100.— ND. Denarnega priznanja smo bili zelo veseli, Saj je bil vsem prejeti znesek zelo dobrodošel. V Žužemberku smo si ogledali tudi spomenik padlim borcem. Vsi smo šli počastit. njihov spomin in ob tej priliki smo položili na spomenik lep šopek cvetja.
Za tretje srečanje 1.1966 je . bil izbran Šentjernej, kjer ima tovarna tudi .Svoj obrat. Po" prihodu so nas takoj pogostili, nato pa smo si ogledali tovarno. Iz Šentjerneja smo šli tudi v Kostanjevico, kjer smo si ogledali starodavni grad. Potem smo si ogledali lepo urejeno vinsko zadrugo. Tudi na
tem izletu je prejel, vsak upokojenec 100.— N dim.
Po vrnitvi v. Šentjernej smo imeli odlično kosilo in nato veselico v zelo prijetnem vzdušju.
Letos, pa so -nas popeljali
8.	junija na Bled in v Bohinj. Odpeljali smo se izpred »Metalke« v Ljubljani ob 8. uri zjutraj. Ob prihodu na Bled smo imeli zajtrk v počitniškem domu »Iskra«. Za dobrodošlico nam je spregovoril sekretar tovarne in ham zaželel kar najlepše, počutje in lepo vreme. Nato srno se peljali po lepi Gorenjski do Bohinja. Tam smo se spet v hotelu »Zlatorog« malo. odpočili .in napisar pozdrave svojcem. Pote n smo šli- tisti, ki smo bili korajžni do izvira Save. To je bil višek vseh užitkov in razpoloženja našega izleta.
Po vrnitvi na Bled smo imeli slavnostno kosilo, ki je bilo odlično pripravTeno.
ZTa dobro organizacijo in lepo postrežbo se zahvaljujemo tov. upravniku doma, kakor tudi vsemu strežnemu osebju. Posebno, zahvalo, in pohvalo pa izrekamo tovarišicama Ljubici... Burnik in Smilji Cergan, ki sta se: trudili,, da bi bili vsi udele-. ženci kar najbolj zadovoljni in sta tudi sami stregli.
Najprisrčnejše se zahvaljujemo vodstvu sindikalne podružnice in vsem, ki so nam na kakršnikoli način prispevali k našim lepim srečanjem.
Izredno prijeten je. občutek spoznanja, da nisi pozabljen v kolektivu iz katerega si odšel v :• zasluženi pokoj in smo -zato ponosni na našo tovarno ter želimo celotnemu kolektivu najboljše uspehe v nadaljnem delu in razvoju.
Iskrena hvala, za tako lepo pozornost in na svidenje pri ponovnem srečanju.
Upokojenci Tovarne elementov za elektroniko
Upniška urica prijetno okrasi vsako sobico
Slovo od Polonce Gorjanc
Tov. Polonca Gorjanc v krogu svojih dosedanjih Sodelavcev
Te dni se je poslovila od svojih dolgoletnih sodelavcev v selenskem oddelku -tovarne polprevodnikov v Kranju tov. Polonca Gorjanc. Dolgotrajna bolezen jo je prisilila, da je bila po osemnajstih letih marljivega in požrtvovalnega poslovanja invalidsko upokojena.
'V letih 1949 do 1959 je tov. Polanca Gorjanc bila zapo-. siena v kranjski tovarni; pri izdelavi selenskih plošč. Pridobila si je bogate delovne izkušnje, ki jih je pri delu s pridom. uporabljala, Svojo marljivost je- nadaljevala tudi po januarju 1964, .ko se je.-se-^ lenski oddelek tovarne priključil naši • novi., tovarni; polprevodnikov v Trbovljah
Ob invalidski upokojitvi je,;
sindikalna organizacija tovarne polprevodnikov tov. Poloni ci Gorj,anc dala skromno dei n amo pomoč v priznanje za njene delovne zasluge, njeni sodelavci pa so se od nje poslovili z iskrenimi željami* da bi se ji zdravje čimprej povrnilo in bi svoj pokoj uživala v zadovoljstvu.
HÉÉ J — ■
ISKRA — glasilo delovne--ga kolektiva Iskra ihdusirije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko ¡n avtomatiko —.Urejujel uredniški, odbor. ■— Glavni uredn ic: Pavel Gahtar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne . vi.mamo — Trsk m. klišeji:. »OP. Gorenjski tisk«" Kranj
Louis" Armand, strokovnjak za vprašanja, o katerih je govora, pravi: »Položaj je bil težji kot je bil v razmerah katerekoli revolucije v zgcfdo-vini. Strojev je vse več. Poleg tega je bila v preteklosti vedno neka blazina, na katero smo v času kriz padali. Obstajala so mesta v kmetijstvu, mnogi so dobili mesta v uradih kot pomagači, pisarji itd. Danes so ' se vse te blazine izgubile!«
Rizik zaposlenega za izgubo mesta je-danes mnogo večji in mnogo bolj boleč kot je bil v preteklosti. Vsi tisti, ki Stanujejo v.velikih stanovanjskih blokih, imajo avtomobile, prejemajo račune za plin, elektriko, telefon; njihovi otroci ' gredo v šolo; zavarovani, so" proti požaru; navajeni so na usluge zdravnikov, zobozdravnikov, mehanikovi Stroji, ki še pojavljajo še nam dozdeva, da zmorejo vse ...
Računski1 stroji, ordinatorji in kompjuterji opravljajo ti-
soče nalog. Upravljajo z atomskimi podzemeljskimi eksplozijami, odkrivajo nove recepte za klobase; kontrolirajo železniški promet, razdeljujejo električno energijo v celi državi,* upravljajo v knjižnicah, pilotirajo, delajo cement, predvidevajo: vreme, obračunavajo davek, diagnozi rajo bolezni itd. Stroji pošiljajo račune potrošnikom plina, štejejo glasove Iškofov na ekumenskem koncilu, de-šifrirajo tekste prastarih rokopisov, kateri so bili najdeni na obalah Mrtvega morja-..
Na newyorski borzi en »ordinator« s pomočjo specialnega telefona sporoča borzna sporočila o gibanju tečajev na borzi.
Predsednik Johnson in Mac Ñamara imata svoje ordina-torje; oba vprašata tč stroje za svet o vseh političnih problemih in o eskalaciji v Vietnamu.
Redkokdaj občutimo pomilovanje za usodo predsednikov in generalnih direktorjev, kakor tudi za življenje'vodilnih delavcev.. P.ri vsem tem postopamo nepravdno! Tudi njim preti nezaposlenost. ■
Nekaj ameriških kompanij je analiziralo delo svojih vodilnih delavcev. Pokazalo se je, da ljudje Z velikimi plačami in na najvišjih položajih sprejemajo odločbe, katere so povsem srednje narave. Pri vsem tem jim ni bilo treba, mnogo misliti-niti Stvarno odločati.. En ordinato! lahko Zelo efikasno in tudi precej kvalitetneje opravi ta posel, pri čemer je izključena vsaka pa tudi najmanjša napaka ...
Na ameriškem tržišču se že sedaj nahaja prilično število nezaposlenih vioeprezidentov.
Zares, ordinatorji, povezani z drugimi aparati ali brez njih, lahko opravljajo posle, kateri so bili predčasno rezervirani za določeno elito ljudi. •
Niso poti;ebni - lii ti profesorji, -kateri •opravljajo naloge v raznih istitucijah ža dopisno izobraževanje-. Neka ameriška firma je prav sedaj i listah,rala ordinator, ‘kateri bo perfektni profesor - . V Arizoni bo nameščen ordinator. in .v-njem bo vsebovano veliko število- programov I za matematiko, književnost, glasbo itd. Vsak dopisni: učenec bo na začetku- šolanja prejel majhen pisalni stroj, katerega bo odnesel domov in to lahko na stotine kilometrov daleč. Doma bo napisal svojo domačo, vajo. Trenutek kasneje bo ta stroj napisal mišljenje o nalogi." Na primer: »Vaša 'Haloga je pravilna v zvezi z prvima dvema točkama naloge, v zvezi s tretjo točko ponovite lekcijo št. 154.«
V velikem številu ameriških šol ordinatorji že poučujejo jezike, zgodovino, matematiko,
Kaj bo z inženirji ih tehniki?!
Borge' Langefors, šef službe razvoja V švedski kompániji SAAB, piše v »internati ónái Science ánd Technology« (Mednarodna revija 'za znanost in'tehnologi jo) v številki od februarja. 1964. »©rdiriar;. torji lahko napravijo načrte za veliko zgradbo, za avto-ce-» sto. lahko 'projektira jó aviene,,, obleke’ a,n ’.ladje■« Jutrišnji inženirji bodo lahko le projektirali stroj, kateri bo projektiral aviorie Treba bo zelo majhno število inženirjev, da- projektirajo, tale stroj, za projektiranje. Deset, sto ají tisoč-krat máñj od tistih, kateri direktno projektirajo aviene ali velike zgradbe.
Televizijska kompanija CBS, koristi Ordinator, ko izbira režiserja za posamezne televizijske oddaje. Ordinator izbere tudi avtorja oddaj, igralce* ugotovi študijske prostore, rezervira priprave in opremi» za snemanje.
(Se nadaljuje)