PbUnlnfl plačono v gotovini.
Leto LXXn., št. 103
Ljubljana, sobota 6. maja 1939
Cena Din L-
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, L,ubl|anska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmoverjeva dica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 / SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Postna  hranilnica v Ljobliani  st. 10351.
Po Beckovih izjavah v poljskem sejma:
Jasen odgouor Poljske nemčiji
Neposredno po Beckovem govoru je bila v Berlina izročena nota poljske vlade — Poljska je pripravljena za nova pogajanja, če Nemčija ne dvoumno prizna politike interese
BERLIN, 6. maja. br. Nota poljske vlade.
ki je bila včeraj izročena nemški vladi, kot odgovor na zahteve, vsebovane v Hitlerjevem govoru, pravi med drugim:
Kakor izhaja iz besedila poljsko-nemške izjave z dne 26. januarja 1934 je imela ta izjava namen postaviti odnošaje med obema narodoma na novo osnovo, tako, da se prijateljsko urede vsa sporna vprašanja s svobodnimi pogajanji, ne da bi se s katerekoli strani grozilo s silo. Poljska vlada je tudi zmerom v tem smislu tolmačila in izvajala svoje obveznosti, ter v tem duhu skušala izgraditi svoje odnošaje z Nemčijo. 2e pred leti je spoznala, da bo spričo režima v Gdansku lahko nastala v odnošajih med obema narodoma težka situacija, zato je predlagala, da bi se poljski in nemški interesi v Gdansku razjasnili in uredili. Nemška vlada se je takrat zadovoljila z ugotovitvijo, da zaradi gdanskega vprašanja pač ne smejo nastati nikake težave za poljsko-nemške odnošaje. Se letos 20. februarja je kancelar Hitler dejal: ^Poljska spoštuje nacionalni položaj Nemcev v Gdansku in Nemčija spoštuje tamkajšnje poljske pravice. Tako je podana možnost za sporazumni razvoj glede na Gdansk.«
Po dogodkih v septembru 1938 je nemška vlada poljski predlagala, naj se razjasnijo vprašanja, nastal glede na možnost spremembe položaja v Gdansku in prehodnega nemškega prometa preko poljskega ozemlja. Nemška vlada je v presenečenje poljske vlade v omenjenem koraku i2razila željo, da bi se tem razgovorom pripisala nujnost. Da bi pokazala svojo dobro voljo, je poljska vlada sporočila nemški vladi naslednje svoje stališče:
a) Skupno nemško in poljsko jamstvo za obstoj svobodnega mesta Gdanska, Gdansk naj bi dobil režim, ki bi na eni strani jamčil za neomejeno svobcdno življenje domačega prebivalstva, na drugi strani pa za spoštovanje poljskih pravic in interesov na njegovem področju.
b) Vsestransko olajšanje prehodnega prometa za blago in ljudi, iz nemške države v Vzhodno Pmsijo. Edini poljski pogoj je: da se ne odreče suverenosti nad področjem, po katerem bi se ta promet usmeril.
Pri predložitvi teh predlogov, se je poljska vlada ravnala povsem v duhu poljsko-T.emške izjave iz januarja 1. 1934. Cel mesec pa ni dobila nobenega odgovora. Šele 28. aprila 1939 je iz govora kancelarja Hit-vrja na seji državnega zbora ter iz spomenice nemške vlade, ki ji je bila izročena istega dne izvedela, da je nemška vlada smatrala poljske protipredloge enostavno za odklonitev pogajanj. Jasno je, da pogajanja, pri katerih bi ena država postavila le svoje zahteve, druga pa bila prisiljena te zahteve brez vsake spremembe in brez vsakega pogoja sprejeti, ne bi bila nikaka pogajania v smislu izjave iz 1. 1934 in da bi bila še manj v skladu z življenjskimi interesi in dostojanstvom poljske države.
Poljska spomenica omenja nato. da poljska vlada glede predlaganih poljskih, nemških in madžarskih jamstev za neodvisnost Slovaške ni mogla zavzeti nikakega stališča, ker ji taki predlogi pred 28. aprilom v tej obliki nikoli niso bili predloženi. V ostalem pa si je težko predstavljati, kako naj bi se taka jamstva spravila v sklad s političnim in vojaškim protektoratom nad Slovaško, ki ga je Nemci'a proklamirala neka i dni pred predlogi, ki jih je postavila Poljski.
Poljska vlada se v razlagi izjave iz 1. 1934 ne more strinjati z nemško vlado. Ta razlaga bi komaj dopustila kaj drugega, kakor opustitev vseh pravic do političnih pogodb z drugimi državami, namreč opustitev vsake samostojne zunanje politike. Nemčija ;e sprejela povsem določene obveznosti do Italije in pozneje do Slovaške ter je s tem potrdila, da v poljsko-nemški izjavi iz 1. 1934 ne vidi nikake ovire za popolno samostojnost svoje zunanje politike. Prav tako pravico zahteva zase tudi Poljska. Zato mora poljska vlada odkloniti kot neutemeljene nemške pritožbe, češ. da je angleško-poljska pogodba iz aprila 1939 v nasprotju s poljsko-nemškim sporazumom iz leta 1934. Polj?ka vlada opozarja, da imajo vzajemne angleško-polj ske garacijske izjave izključno defenzivni značaj in da v nobenem pogledu ne ogra-žajo Nemčije, prav tako malo kakor polj-sko-francoska zvezna pogodba, glede katere je Nemčija sama priznala, da jo je mogeče spraviti v sklad s poljsko-nemško izjavo.
Nemčija ni bila torej v nobenem primeru upravičena poljsko-nemški sporazum iz leta 1934 enostransko razveljaviti, zlasti pa ne zaradi tega, ker je bil sporazum sklenjen za dobo 10 let in v njem ni bilo določbe, da bi ga bilo mogoče pred tem časom odpovedati.
Čeprav se torej poljska vlada, zaključuje spomenica, ne more pridružiti mnenju nemške vlade da bi Poljska prekršila nemško-poljsko izjavo iz leta 1934, ie vendar pripravljena, če Nemčija temu ie pri-
I pisuje kak pomen, sprejeti nove predloge, po katerih naj bi se poljsko-nemški od-nošaji postavili na novo osnovo prijatelj-
VARSAVA, 6. maja. r. V svojem govoru pred sejmom je zunanji minister včeraj podrobno obrazložil razvoj odnošajev med Poljsko in Nemčijo. Obširno se je bavil s Hitlerjevim govorom in z odpovedjo polj-sko-nemškega nenapadalnega pakta, pri čemer je ugotovil, da podtika Nemčija sedaj temu paktu drugačen namen Odločno je zavrnil stališče, da bi Poljska po tem paktu ne smela sklepati nikakih dogovorov z drugimi državami. Poljsko-angleŠki
dogovor je samo obrambnega značaja in se ga Nemčiji ni treba prav nič bati, če ima j miroljubne namene. Nemčija pa je vzela '
J ta  dogovor za povod odpovedi  poljsko- !
! nemškega pakta. Nemška vlada se je odlo- 1
j čila za ta korak na podlagi časopisnih po- !
j ročil, ne da bi bila proučila dejanski stan ali se obrnila za pojasnila na poljsko in angleško vlado. Takoj po svoji vrnitvi iz Londona sem sporočil, da sem pripravljen sprejeti nemškega poslanika, ki pa še do
PARIZ, 6. maja. g. Pariški listi obširno komentirajo včerajšnji govor poljskega zunanjega ministra in podčrta vajo, da je j ta odgovor Nemčiji jasen in nedvoumen. Z miroljubnimi metodami je sporazum še vedno mogoč, toda Poljska je trdno odločena braniti svoje pravice. Po splošni sodbi pariških političnih in diplomatskih krogov pa odločitev trenutno ni v Berlinu, ne v Varšavi, marveč v Rimu. Od razgovorov, ki se prično danes med italijanskim in nemškim zunanjim ministrom, je od-
LONDON, 6. maja. e. Angleška vlada je i bila že vnaprej obveščena o glavnih obri-] sih    govora polkovnika    Becka. Stališče, j katero je poljska vlada zavzela v vprašanju Gdanska in koridorja, je naletelo na popolno razumevanje v Londonu, dasi ne prikrivajo, da si je angleška vlada prizadevala ublažiti zaostritev poljsko-nemških odnošajev. Službeni krogi poudarjajo, da je Beck govoril ostro in odločno, a ni zaprl vrat za kompromis.  V Londonu mislijo, da bo državniška uvidevnost in diplomatska akcija našla pot za miroljubno ure-
ske soseščine, če bi se seveda pri tem vpo-števali in izpolnili v gornjih pripombah navedeni principi.
danes ni smatral za potrebno, da bi izkoristil to priliko. Nemčija v svojih predlogih ponuja priznanje sedanjih meja, če Poljska sprejme njene zahteve glede Gdan ska in koridorja. To je zelo enostranska ponudba. Sedanje meje Poljske so itak priznane. Poljska ve, kje so njene meje! Nemčija hoče od nas samo žrtev, ne da bi nam za to kaj nudila. Ce je Nemčija na tem, da se nanovo urede odnosa ji s Poljsko, je Poljska pripravljena in so pogajanja možna, v kolikor bo Nemčija spoštovala naša načela. V nasprotnem primeru pa moramo zavrniti nadaljne razgovore in pribiti: Poljska ne bo nikdar Slovaška! Ce hoče Nemčija mir. mora izpolniti dva pogoja: 1. spoštovati mora miroljubne namene, 2. posluževati se mora miroljubnih metod. Za nas Poljake ne obstoja pojem mira za vsako ceno! V življenju narodov in držav je samo ena stvar, ki jo je treba ohraniti za vsako ceno, a to je — čast!
Manifestacije v Varšavi
Varšava, 6. maja. AA. Pat: Snoči so se pred ministrstvom za zunanje zadeve vršile manifestacije. Več tisoč oseb je vzklikalo Becku, ki se je pojavil na balkonu zunanjega rninistrstva in imel krajši govor. Beck je ob tej priliki iziavil:
Minul je čas, ko se je zunanja politika vodila z diplomatsko fineso. Ce kak narod zavzame odločno stališče, potem mora biti odločna tudi njegova zunanja politika. Zagotavljam vam, da smatramo vsi uslužbenci tega ministrstva, pred katerim ste se zbrali, za dolžnost, da pravilno razumemo vaša čustva in zadenemo vaše misli. Verujte mi, da s svojimi sodelavci vodim tako zunanjo politiko, ki uživa vaše zaupanje.
visen ves nadaljni razvoj dogodkov. Ce se bo Italija zavzela za mir, potem se ni bati vojne. * r - i ~< ~* t   t    t t r f % f r   ,\   ' r
J >   '  '     u ,   j , t     .'.        t.j 4 k. ti 4 .4
£ a. .-v _fK ^ Spričo dobrin on noša je v, ki jih ima Italija s Poljsko in spričo zmernosti, ki jo je pokazala Poljska s svojim odgovorom, pa so v Parizu prepričani, da bo Rim zastavil ves svoj vpliv, da pride do kompromisne rešitve.
ditev tega, za sedaj najbolj delikatnega in najbolj aktualnega vprašanja evropske politike. Poanta Beckovega govora se vidi v ojačenem občutku varnosti Poljske zaradi poroštev, ki sta jih dali Anglija in Francija in ki omogočajo varšavski vladi, da v odnošajih napram Nemčiji zavzame stališče ravnopravnega partnerja. V Londonu smatrajo, da bo imela pot kompromisov več izgledov in ne prikrivajo usodnih posledic, ki bi jih imela rešitev tega spornega vprašanja s silo ali brez kompromisa.
med Poljsko in Anglijo je naperjena proti Nemčiji in to edino proti Nemčiji. Brez dvoma gre za sistem, podoben češkoslovaškemu paktu, samo da je ta bil tu odkrit. Angleški in poljski državniki preveč točno vedo. kakšne posledice bo imela sklenitev medsebojnega sporazuma. Proste roke, ki jih je dala Anglija Poljski, so povzročile posledice, ki se dovolj izražajo v poljski mentaliteti zadnjih tednov. Za nemški narod je govor poljskega zunanjega ministra Becka potrdil dejstvo, da želje nemške vlade ne najdejo več odgovarjajoče dobre volje na drugi strani.
BERLIN, 6. maja. e. V zunanjem ministrstvu so popoldne odklonili vsako izjavo o tem, kaj bo zdaj storila Nemčija.
VARŠAVA, 6. maja. e. Nemški veleposlanik Moltke se je včeraj po enomesečnem dopustu vrnil v Varšavo.
LONDON, 6. maja. e. Včeraj je bil poslan v Moskvo odgovor na sovjetske predloge. Definitivno besedilo odgovora je bilo določeno na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora angleške vlade. Angleška vlada je v nasprotju s prvotnimi poročili zaenkrat odklonila ruske predloge za sklenitev trojne vojne zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo. V angleški noti opozarjajo na nepovoljen vtis, ki bi ga imela taka zveza v Evropi in izven nje in na reperkusije, ki bi jih imela ta zveza za politiko Španije in nekaterih drugih držav, ki jih Velika Britanija ne želi popolnoma odbiti od svoje akcije za organizacijo miru. Ravno tako se angleška vlada noče v naprej angažirati glede garancij varnosti
Ciano-Rtbbentrop
MILAN, 6. maja. e. Davi ob 9. se je pripeljal v Milan italijanski zunanji minister grof Ciano, da se sestane z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, ki prispe v Milano ob 12. Iz Milana se odpeljeta na jezero Como. Ribbentrop in Ciano bosta imela danes prvi sestanek v vili Este pri Comu. Razgovori se bodo nadaljevali in končali jutri v nedeljo. Na sestanku v vili Este bosta oba diplomata razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih evropske politike in bosta po pretresu splošnega položaja ob tej priliki znova potrdila popolno solidarnost osi Berlin—Rim.
Hitler obolel?
BERCHTESGADEN, 6. maja. Kancelar Hitler se že nekaj dni mudi v Berchtes-gadenu. Po vesteh iz najzanesljivejšega vira je precej resno obolel. 2e ob priliki govora, ki ga je imel v državnem zboru pretekli petek, je bilo opaziti, da težko govori, ker je vedno znova pokašljeval. Hitlerju sta se vneli žlezi v vratu. Bolezen, ki je bila nekaj let latentna, se mu je sedaj povrnila. V Berchtesgaden sta bila pozvana   dva   specialista   za vratne
j bolezni, vendar pa Hitler ne leži in redno opravlja svoje posle, le svoiih m*-*
I rov ne zapušča.
vseh baltskih držav, vendar angleški odgovor ni popolnoma negativen in vsebuje celo vrsto koristnih predlogov za pojačeno sodelovanje z Rusijo. Angleška vlada si zlasti prizadeva, odstraniti vsak dvom Rusije, da bi bila osamljena v poroštvih glede sodelovanja s Poljsko in Rumunijo. Sodelovanje Rusije bi prišlo v poštev šele potem, ko bi Anglija in Francija nudili svojo vojaško pomoč.
Sklicanje ruskega parlamenta
MOSKVA, 6. maja. e. Vrhovni svet SSSR (to je sovjetski parlament), ki je sestavljen iz dveh domov, združenih Sovjetov in narodnih Sovjetov, je sklican za 25. maj.
Odmevi po svetu:
PARIZ: Odločitev je v rokah Rima
LONDON: Sporazum je še vedno možen
BERLIN: Nobenih konkretnih predlogov
BERLIN, 6. maja. e. Službeni predstavnik ministrstva za propagando je izjavil snoči, da govor zunanjega ministra Becka ne daje nobenih konkretnih predlogov za nova pogajanja. Poljska bo morala dati konkretne predloge, predno bo lahko pričela pogajanja z Nemčijo. Govor je bil slab, ne predstavlja direktnega odgovora in ne obsega stvarnega problema. Poleg tega vsebuje netočne konstatacije. Ni točno, da Hitler ni ponudil Poljski 251etne pogodbe o nenapadanju. Ne samo, da je to ponudil Becku zunanji minister Ribbentrop, temveč tudi Hitler sam. V berlinskih političnih krogih smatrajo to službeno izjavo kot znak, da je Nemčija popolnoma nezadovoljna z Beckovim govorom. Smatrajo, da sta Hitler in Ribentrop prišbla do takega tolmačenja na včerajšnji popoldanski konferenci. Sodijo, da bo zdaj nemški tisk pričel ostro kampanjo proti Poljski.
OBcielni nemški komentar
Berlin, 6. maja. AA. Službena »Nemška "plomatično-politična korespondenca« pi-. e med drugim: Nemčiji bo ostalo vedno nerazumljivo« da Potiska po likvidaciji
karpatsko-ukrajinskega vprašanja, ki je bilo izvršeno po njeni želji, ni z največjo pripravljenostjo sprejela nemško ponudbo. Nemčija je vedno vpoštevala potrebo poljskega izhoda na morje ter je bila tudi pripravljena, da zaradi pomiritve poljske javnosti z njo in Madžarsko sklene sporazum o garanciji za neodvisnost Slovaške, ne pa za condorninium. Ta nemška ponudba je bila zvezana z garancijo poljskih mej za dobo 25 let. To ne nredstav-lja torej za Poljsko enostransko koncesijo. Glede Gdanska ne gre v pravnem pogledu za poljsko ozemlje. Dejstvo, da morajo pristaniška mesta imeti svoje zaledje, niti najmanj ne opravičuje pravice tega zaledja do politične posesti pristaniškega mesta. Vsekakor Holandska glede Rotter-dama in Italija glede Trsta zastopata isto stališče. Tudi primer Gdanska se ne razlikuje od navedenih primerov. Dosti dolgo se je škodovalo tej luki ter poskušalo nadomestiti jo z graditvijo luke v Gdinji.
Nemška ponudba je torej zadostovala odvesti Poljsko v sovražni tabor. Da bi se mogel točno razumeti duh poljsko-angleške pogodbe, zadostuje že pogled na posledice te pogodbe Jasna tendenca zveze
Japonska si noče zapirati vrat
Zato je odklonila nemsko-italijansko ponudbo o vojaški zven
TOKIO, 6. maja. br. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da bo Japonska tudi v bodoče vodila čvrsto in neodvisno politiko. Japonska ne bo delovala ne proti interesom demokratskih, niti proti interesom totalitarnih držav.
Medtem se tu znova potrjujejo glasovi, da bo že v bližnjih dneh objavljena nem-ško-italijanska vojaška zveza, o čemer sta
včeraj poročala italijanski in nemški poslanik japonskemu zunanjemu ministru Ariti. Japonski krogi naglasa j o, da je Japonska odklonila sodelovanje v okviru te zveze, kolikor bi njene obveznosti presegale območje japonske interesne sfere. Japonska vlada je imela danes sejo, na kateri je zunanji minister Arita podal dalj ši ekspoze o mednarodnem političnem položaju,
GaSencu je bil govornik Balkana
Z obiskom v Beogradu je včeraj zaključil svoje potovanje po Evropi
BEOGRAD, 6. maja. e. Rumunski zunanji minister Gafencu je snoči ob 23.30 zapustil Beograd in se odpeljal v Bukarešto. Na postaji so se poslovili od rumunskega zunanjega ministra naš zunanji rninister dr. Cincar-Marković, rumunski veleposlanik Cadere, grški poslanik Roseti, turški poslanik Ali Hajdar Aktaj, vojni atašeji držav Balkanske zveze in Poljske in višji uradnik zunanjega ministrstva, prav tako pa tudi vse uradništvo rumunskega veleposlaništva. Veleposlanik ! Cadere je spremil ministra do rumunske , meje. Pred svojim odhodom je dal novi- i
nar jem naslednjo izjavoc
V svojstvu zunanjega ministra prijateljske države sem nenavadno ginjen zaradi ljubeznivega zaupanja in sprejema, ki mi je bil pripravljen s strani jugoslovenske-ga tiska. V nenavadno ljubeznivih člankih, objavljenih o priliki mojega obiska, vidim zaupanje, ki mi ga izkazuje jugoslo-venski tisk. Poudarjam, da sem na svojem dolgem potovanju po Evropi branil ne samo svojo državo, temveč tudi politiko neodvisnosti in miru vseh držav Balkanske zveze, ki po svojih stremljenjih za skupnimi cilji združuje Jugoslavijo in Rumunijo.
150 letnica francoske revolucije
Svečana proslava v Versaillesu — Francija ostane vedno zvesta svoji tradiciji
PARIZ, 6. maja. e. Včeraj se je v Ver- J državljanskih pravicah. Tedaj je bil pro-
sailesu v prisotnosti predsednika republike Alberta Lebruna pričela svečanost proslave 1501etnice francoske revolucije. Predsednik Lebrun se je s spremstvom dopoldne pripeljal v Versailles po isti poti, po kateri se je pred 150 leti vozil Ludvik XVI. na sejo parlamenta. Predsednik vlade z vsemi ministri, predsednik narodne skupščine Herriot, podpredsednik senata in predstavniki visokih državnih ustanov so sprejeli predsednika republike pred poslopjem, v katerem je bila leta 1789 zgodovinska seja parlamenta. Svečanost se je pričela v isti dvorani, v kateri se je sestal leta 1789 parlament, in predsednik Lebrun je stal na istem mestu, kjer je takrat stal prestol Ludvika XVL
Predsednika Lebruna je pozdravil prosvetni niinister in nato župan Versaillesa, ki je imel prigodni govor. Prosvetni minister Jean Jeanneney je govoril, da je francoski parlament leta 1789 na zborovanju od 13. do 26. avgusta zaključil razpravo o vprašanjih, ki so biTa važna za vse človeštvo, ko je razpravljal o človeških in
glasen evangelij, da se ljudje rodijo svobodni in enakopravni. Predsednik francoskega parlamenta Herriot je v svojem govoru v kratkem razložil potek revolucije po najnovejših zgodovinskih podatkih in podčrtal načela pravice.
Predsednik republike Lebrun je nato odgovoril in izjavil med drugim: Po plemeniti tradiciji poldrugega stoletja stojimo tudi danes trdno. Če bi bila 25 let po Marni naša nacija, ki je edina in neraz-dvojena, spet v nevarnosti in napadena in ako bi občutek nevarnosti še enkrat razburil srca in duhove Francije, tedaj bo svet videl, da plameni revolucije bolj kakor kdaj plamte v nas in da v dušafi naših borcev od najvišjih do najskromnej-ših še vedno žari iskra 14. julija pri Val -miju.
Curih, 6. maja. Beograd 10, Pariz 11.79.5, London 20.845, New York 445, Brusei, 75.80, Milan 23.43. Amsterdam 237.80 Beri 'in 178.65. Sofija 5.40, Varšava 83.75, B»-.ki* z. .tji 3.25,
»Odklanjamo mir za vsako ceno!«
Beckov odgovor na nemške grožnje
Angleško sodelovanje z Rusijo
Vojaško zvezo zaenkrat iz taktičnih razlogov odklanja
Gasilci ~
narodna organizacija
Od 13. — 15. avgusta bo v LJubljani velik gasilski
kongres
Ljubljana. 6. maja. Malo je znano širši javnosti, kako je moglo ravno naše slovensko gasilstvo doseči tako zavidno stopnjo tehnične opreme. Nepobitna resnica je namreč, da lahko slovenske gasilce po njihovi tehmrni opremi kakor tudi po njihovem organiza-toričnem delu prištevamo med prve v di-žavi. Zato bo vsekakor zanimivo, če pojasnimo in pokažemo, s kakšnimi težavami in požrtvovalnostjo so dosegli naši gasilci stopnjo tehnične opreme, na kateri jim skoraj vsi v državi zavidaj o.
Zakon o organizaciji gasilstva iz 1. 1933. predvideva kot gmotna sredstva gasilske organizacije sklad, v katerega plačujejo vse zavarovalnice in društva zoper požar 4 in pol odstotka vplačanih premij. Tako se pri banskih upravah steka denar v fond. iz katerega se potem 60 odstotkov po ključu razdeli vsem prostovoljnim in poklicnim četam. V času gospodarske konjunkture, kadar je vplačanih več premij za požarno zavarovanje, gasilske čete v Sloveniji lahko računajo na povprečno letno podporo po din 700. Tako neznatno podporo dobe čete zato, ker je pri nas v Sloveniji gasilstvo zelo razvito ter se potem mora denar iz fonda deliti na veliko večje število delov kot na primer v zet* ski banovini, kjer pride zaradi neznatnega števila gasilskih čet letno na vsako četo skoraj 12.000 din podpore. Tako stoje večkrat naše višje gasilske ustanove pred težkim vprašanjem: ali pospeševati ustanavljanje novih gasilskih čet ter .« tem letno podporo še bolj zmanjšati, ali pa omejevati širjenje gasilske ideje in preprečevati ustanavljanje novih gasilskih čet. Da so se odločile gasilske ustanove za prvo in da še same propagirajo ustanavljanje novih čet. je pač vzrok v tem, ker poznajo ne samo požrtvovalno delo naših gasilcev, temveč tudi veliko širokogrudnost naše javnosti.
S tako majhno letno podporo, ki je sicer popolnoma v skladu ž obstoječim zakonom, si naše čete pač nc morejo mnogo pomagati. V kolikih letih bi si recimo Četa s temi podporami zagotovila nabavo moderne motorne brizgalne, ki stane okrog 25.000 din? Kdaj bi si mogla gasilska četa nabaviti drugo potrebno opremo, kakor cevi. plinske maske in podobno, če bi bila navezana na podporo iz gasilskega sklada? Res. tudi naše občine vsako leto prispevajo precejšnje zneske iz svojih proračunov za potrebe gasilskih čet. vendar tudi to še ne more kriti vseh potreb.
Kako je torej mogoče, da so si oven-ke gasilske čete poleg vseh tako majhnih Dodpor na tako zavidni višini po svoji opremi ter se še vedno bolj izpopolnjujejo? Odgovor je prav lahak za onega, ki pozna prisrčno razmerje med našim narodom in gasilsko organizacijo. Slovenski narod se namreč prav dobro zaveda velikega poslanstva naših gasilcev, zaveda se tudi velikih gmotnih koristi, ki jih gasilska organizacija prinaša našemu narodnemu gospodarstvu ter ji tako stoji ob stran: kot najboljši in najpožrtvoval-
nejii podpornik.   Brez   teh velikodušnih
podpornikov, ki se gasilcem vedno radi odzovejo vabilu bodisi ob priliki njihovih prireditev, bodisi kot podporni člani, bi bilo danes v Sloveniji pač še malo gasilskih domov, ob požarih ne bi brnele moderne motorke. Brez tega prostovoljnega davka, ki ga radevolje doprlnasa nafe ljudstvo, bi morali naši gasilci še vedno iti v boj proti ognju s primitivnimi vedri. Tako se je danes med narodom in gasilsko organizacijo ustvarila močna vez, ki se pač najbolj kaže po veliki požrtvovalnosti tako na eni kakor na drugi strani. Ker so na obeh straneh žrtve in včasih še velike žrtve, nam je to tudi porok medsebojne trdne vezi.
Kako pa se more ta trdna vez in prijateljstvo med gasilci in našo javnostjo na najlepši način prikazati v javnem življenju? Redko se dobe za to primerne prilike, prepričani pa smo, da bo ravno letos ob času gasilskega kongresa 13.—15. avgusta v Ljubljani najlepša prilika za to. V Ljubljano ne bodo prihiteli samo mnogoštevilni gasilci iz Slovenije, temveč tudi iz vse države, prihiteli pa bodo še posebno njihovi podporniki — slovensko ljudstvo, ki bo tako skupno z gasilci manifestiralo za naše narodne ideje. Nešteto Slovencev smatra za svojo dolžnost, da ob priliki tega gasilskega praznika pokažejo svojo veliko naklonjenost do teh nesebičnih vojščakov sv. Florijana in apostolov ljubezni do bližnjega. Ni lepšega, kakor če se narod predstavi v svojih slikovitih narodnih nošah! Tako naj bi bilo tudi ob kongresu! Polne ulice narodnih noš in uniformiranih gasilcev bodo pač najjasnejša in najlepša sli1 a velike povezanosti in prijateljstva med gasilci in ljudstvom.
Slovenske narodne noše naj ob gasilskem kongresu preplavijo našo belo Ljubljano — slovensko prestolnico! Narodne noše bodo na zunaj javno kazale mneme, ki ga ima naš narod o gasilcih. Brhka slovenska dekleta ter resni obrazi naših očancev bodo na zunaj jasno pokazali Že s svojo navzočnostjo, da nesebično delo gasilcev ni ostalo neopaženo. ne. še več. da je cenjeno in visoko upoštevano. Za kongresne dni v Ljubljani bo pač najlepši in najslikovitejši prizor nepregledna množica gasilcev v lepih tem-nomodi-ih uniformah, posejana kot s cvetjem s pestrimi narodnimi nošami. To bo obenem tudi učinkovit prizor, ki bo vsakomur nazorno prikazal ljubezen in požrtvovalnost, ki jo goji slovenski narod do naših gasilcev! Tako bo tudi poudarjena ne samo pred številnimi gosti iz vseh krajev naše države, temveč tudi pred številnimi gosti iz inozemstva nepobitna skupnost gasilske organizacije z našim narodom, ko se bo vse zlilo v veliko manifestacijo ne samo gasilske ideje, temveč tudi v veliko slavce naše narodne samozavesti ter vere v samega sebe. ki je ravno v današnjih časih tako potrebna!
Zato: Narodne noše. pohitite za kongresne dni 13.—15. avgusta v belo Ljubljano, slovenska prestolica vas bo dostojno sprejela!
Trubadur z Miro Basićevo
Dobra predstava, ki je žela zelo prijazno priznanje
Ljubljana. 6. maja Pravilno jc. da *e trudi opema uprava, najti in pridobiti novih, zanimivih in sposobnih pevcev in pevk za izpopolnitev malega /bora - listov ter /a nadomestitev onih. ki so odstli m prihajajo k.4 še kot gostje. Najbolj primoran čas je doba, ko se sezona polagoma hli/a svojemu zaključku. GostofaHkja in debiti-ra-nja dajejo uprava movmost. da ponovno izkoristi /c znani repertoar, obenem pa pritegne k razsojanju o sposobnostih in osebnih znaiednohtih ini-stopujooih ;4(.«sto\ in debitantov tudi občinstvo.
1/ Zagreba je prišla k nam že drugi de hitantka. ki  je našla pri naši; publiki zelo topel sprejem, pO katerem jc mogoče upravi, da usmeri svoje zanimanje.
Mira Busiće\*a je res nični o mlada, osebno prijatna pojava primerne zunanjosti in jo odlikuje zdrav, 'ep. po obsegu velik, do-b'o i zve/ ban in dovolj p roti oren liričen, tt bržčas tudi dramatski vtroki zadovoljivo ustrezen glas. Srednja lega je topla, nižja izdatna in prijetna, a rudi najvišja se zdi sposobna popolnega razvoja. Tudii v igri jc že dovolj -p-(.iš'ena. v kretnjah naravna, v vsem nastopanju živahna in prisrčna. Glavno je. dfa kaže njeno petje kulturo in pristno mu/ka1im>t. na turen odrski talent, ki mu je ra/viti po udomaeenju na deskah še potrebni šarm.
Tako jc bil njen prvi nastop v partiji Leonore več kot začotnaijki ter je kazal v vsej kreaciji nadpovprečne kvalitete, posebej pa v pevski umetnosti toliko znanja, okusa in gorkote. da jo lahko smatramo za zrelo poizfcusnega anga/maja. Njena dekliška pojava se vidi ■ lasti ugodna v temnih kostumih m je v obče   tudi v svojih
opravah očitovala, da ima okus. Prejela ie več lepih šopkov in žela mnogo toplega i" i znanja.
Nova A/ucena jc bila na "a marljiva in -t remi j iva \uša Španova. Žc kot Ulrika. Olga in adepe mati CJioeonde se jc simpatično uveljavi1;! in dokazala, da tudi pevka raste z velikimi cilji. Jasno je, da tako težke in velike, glasovno razsežne in naporne partije, kakršna je A/ucena. ni nikomur mogoče popolnoma obvladati žc s prvim naskokom. Po nepozabni silni Azuccni go--pc Thierrvjeve in temni ciganki močne čustvenosti gospe Kogcjeve je kreacija Španove zopet nova. svetlejša, nežnejša, v spilo* Miem pevski še ne docela mirna in glasov no D nt vn ovc št na. v igri prav živahna, a tudi nemirna. Telesno morda šibka, glasov no se ne đovotj topla, jc bi!a kreacija Španove vidno najskrbneje pripravljena, pretehtana in je v celoti s svojo doslednostjo v karuktorizaciji ostavila prav ugoden vrisk. Ambiciozna naša pevka jc torej zaslužita kopo cvetja v priznanje, m še bolj v spod bodo za nadaljnje njeno stremljenje kvi l"ku in za umetniški uspeh.
Forranda je pel prvič mlada Lupit* s svo jim zdravim, velikim glasom, ki obeta najlepši razvoj: v igri mu je treba po/ornej-šega režiserja, v izgovoru še več jasnosti.
Z ado v o'j ivo sta se obnesla Bar bičeva k<»: Inez m Kri^tančič kot Ruiz. oba tudi igralski prav ustrezna.
Odličen Luna jc bil zopet Janko m krasno se jc razvil bronci kot Manrieo tor sta oba žela tudi specialne aplavze med predstavo. Zbor in orkester pod taktirko dr. .švrtTc /a*4u«ifa polno priznanje. Zal, da je bila hiša slabše zasedena kakor bi bili pričakovali. Ir- G.
Težka železniška nesreča pri Poljčanah
Skupa; so trčili tovorni ranžirni vlak in dve pomožni lokomotivi — škode okrog pol milijona
Poljčane. 5 maja Snoci se je pri Poljčanah pripetila težka železniška neteča, o kateri je -Slov. Narod* kratko poročal že včeraj. Pol km pred poljčanskim kolodvorom sta trčila skupaj tovorni ranžirni viak iz Poljčan in dve pomožii lokomotivi, namenjeni na Zidani most. Do trčenja je prišlo nasproti Magerlove tovarne med premikanjem tovornega vlaka. Tovorni, premikajoči vlak je namreč prevozil ločnico med dvema tiroma, kar je bilo usodno. V tistem trenutku sta z mariborske strani privolili s polno paro dve pomožni lokomotivi, namenjeni za Zidani most. Sunek je bil neizbežen Druga pomožna lokomotiva, je namreč trčila v službeni voz tovornega vlaka m ga pri priči vrgla iz tira ter ©a zaoen tega zdrobila na drobne kosce. Sunek je bil tako silovit, da so se stresle sosedne hiše, kjer so popokale šipe. Zraven službenega voza je iztirila tudi lokom o-tavornega, premikajočega vlaka. S
tira sta flkočila in se prekucnila tudi dva vagona. Tračnice pred lokomotivo so se upogntle navzgor in se prelomile, kakor bi jih preža gal. Tender se je prekucnil z vso svojo težo 8 tira v jarek.
Kurjača Ivana SkcmaCa, ki je v trenutku nesreče ravno metal premog v peč. je vrglo pod tender in ga skoro zmečkalo. Našli «0 ga takoj po nesreči pod njim in so ga jedva potegnili izpod ruševin. K sreči je tender malo visel navzgor. sicer bi kurjača povsem zdrobilo, tako da bi ga ne mogli niti spoanati. Ko so ga izvlekli izpod tenderja. Je bil seveda nezavesten. Nesrečnež ima zlomljeni nogi in težke notranje poškodbe. Baje se mu je kri že razlila v možgane in je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Na jžalostneje pri tem je. da se je kurjač šele pred kratkim oženil. Star je komaj 30 let.
Kmalu je prispel na kraj nesreče polj-ćanski zdravnik in je ponesrečencu, ki so ga prepeljali v mariborsko bolnico, nudil
prvo pomoč. Strojevodji tovornega vlaka kakor tudi osebju na pomožnih lokomotivah, se k sreči ni nič pripetilo.
že včeraj sveče r. takoj po nesreči, je pri-pel ia Maribora po meto i reševalni vlak. da čilta pre*j obnovi normalni promet na progi Delavci so delali vmo noč, ven d a. se jim še ni posrečilo odstraniti ovir. Do nadaljnjega se vrši promet med Poljčana-mi in SI. Bistrico še vodno po enem tiru.
Kdo je na krivil nesrečo, bo ugotovila komisija, škode je okrog pol milijona din. že včeraj so romale na kraj nesreče množice ljudstva, ki ne pomni tod okrog v zadnjih dvajietih. letih slične nsereče.
»Košček treće« na šentjakobskem odru
Ljubljana, 6. maju
V vrsti lepih uprizoritev, ki Smo jih v letošnji sezoni gledali na šentjakobskem odru, je zdaj na sporedu kot poslednja novost Skutezkega igra iz življenja v 11 slikah, ^Košček sreče«. Pisatelj je v tej igri prikazal pot mlade neizkušene deklice iz vasi v mesto. Način obdelave priča, da Skutezkv dobro pozna zahteve odra in okus sodobnega občinstva. Vsebinski motiv je sicer preprost in vsakdanji, vendar dejanje poteka tako. da priklene gledalčevo pozornost od začetka do konca. Meščansko življenje je prikazano brez hotenja globlje posegati v stvar, 3 fino komi-ko pa so ožigosane pomanjkljivosti socialnih odnosov sodobne družbe, škoda je le, da so se šentjakobčani odloČili za uprizoritev šele zdaj. ko se sezona bliža koncu.
V središču dogodkov sta dva lika: Než-ka. ki jo je izoblikovala Grgurevičeva in Franc, ki ga igra Battelino. Prva je podala svojo vlogo z velikim razumevanjem in prepričevalnostjo. Battelinov Prane Kovač je dostojen partner, zlasti pa ugaja njegova naravna igra. Bučarjeva je imenitno prikazala klepetavo branjevko in je žela zaradi svoje pristne komike obilo odobravanja na odprti sceni. Dobro se je uveljavil tudi Moser kot njen mož Lojze Pust. ki mu take vloge izredno prijajo. Na imenovanih sloni ves uspeh večera. K ostalim manjšim vlogam je pritegnjen skoraj ves ansambl. Mlekuševa se je kot ga. Majer-jeva mnogo trudila* vendar zaradi neznatnosti vloge ni uspela tako, kakor smo pri nji vajeni. Poldka Mete Pugljeve je bila prav posrečen tip lahkožive kuharice. Vzgo jiteljici Hočevarjeve je manjkala prepri-čevalnost. pa tudi maska in igra nista po. v.;cm ustrezali. Ugajala je stanodajalka Čučkove. ki se utegne razviti v uporabno igralko. Prav dobro sta podali manjši vlogi Turlija in Matjašiča Kardelj in Evpper. zadovoljili pa so tudi ostali.
Režija je v preizkušenih rokah ge. Polonce Juvanove, ki je znova potrdila, da ni samo odlična igralka, temveč tudi izborna pedagoginja. Glavni delež na Uspehu gre vsekakor njej. Scenator Rom je znatno pripomogel k brezhibnemu poteku dejanja. Občinstvo je bilo pri premieri navdu ženo, kar je dokaz, da so imeli šentjakobčani tokrat dobro roko pri izberi dela in da so pogodili okus svojega občinstva.
Litijski šolarji svojim mamicam
Litija. 5. maja Majnik je mamicam posvečen mecec. Povsod prirejajo materinske proslave. V ne-neljo so nastopili učenci in učenke litijske ljudske šole v dvorani na Stavbah. Dvorana je bila nabito polna. Prostovoljni darovi so omogočili, da se je udeležil mladinske akademije vsakdo, ki se šteje za prijatelja naše mladine in zna ceniti učiteljsko delo. Žal smo pogrešali mnoge starše in druge, ki bi lahko pohiteli med našo mladino. Pa je bilo tisti čas tudi žegnanje v št. Juriju bolj privlačno; tistim in drugim pač bolj diši liter cvička in kos pečenke kakor pa nastop otrok . .. »Stoletje otroka« je le lepa fraza. Akademija je potekla v najlepšem redu. Prisrčno uvodno besedo je spregovoril učitelj g. Trošt France. Nato so se zvrstili z raznovrstnimi točkami učenci in učenke vseh razredov in so prepevali, telovadili, deklamirali, recitirali itd. Tudi prizorčki in igra so želi mnogo pohvale. Precej pozornosti so zbudili tudi najmlajši iz vseh treh otroških vrtcev.
Vsi sodelujoči so bili živahno nagrajeni ž aplavzom. Na nedeljski akademiji so bili navzoči le starši in drugi prijatelji šolstva. Navzoč je bil tudi sreski šolski nadzornik g. Bezeljak. šolarji vseh razredov pa so prisostvovali posebni predstavi Že prejšnji dan. Nedeljska akademija je dokazala, da imamo meu našo mladino dobre moči. ki se dajo usposobiti tudi za odrske nastope. Učiteljslvo je imelo z akademijo mnogo truda. Uspeh pa je kronal ves znoj.
Lepa pevska prireditev
Krško. 6. maja
Že nekaj let ni bilo v Krškem nobene dcmueic pevske prireditve v tatko velikem obsegu, kakor bo ravno danes v Sokolske m domu. Sicer je res. da so lani nastopili pri nas Bolgari iz Pkvdiva. a je morala zato Glasbena Matica v Krškem opu>titi svoj vsakoletni nastop. Zato pa *e je letos namenila prirediti s sokotakim ulleillfoni in videmskim »Zvonom« tem večji, in načini časom primeren koncert.
Da bo pa koncert e'm bolj na umetniški višini, so povabila imenovana društva k sode ovanju tudi kolora t urno sopranistko jjdč. Vando Zistler iz Zagreba, ki je že večkrat nastopi-la z uspehom, in bariton ista Andreja Štruklja, ki sedaj jirud'ra na konservato-riju v Zagrebu in kaže. da bo postat! s svojim mehkim in zvočnim baritonom eden rha^h najhujših pevcev. Glasbena Matica, kaki t tudi sokolski orkester 1*1 vtđemfltd »Zvt.n« hočejo s tem nastopom poloz-ti pred občinstvom račun o svojem delovanju čez zimo ter dokazati, da zaslužijo zaupanje občinstva.
Spored, ki bo obsegal srama priznana dela nawih domaćih avtorjev (Sattnerja, Ven-turinija. Lajovca, Ipavca i. dr.), bo izpopolnjen ■ Mozartovo »Figarovo svatbo«, katero bo zaigral soJcoiafci orkester pod taktirko br. J. Pfeiferja. Orkeerte- je za ta večer pomnožen % vojaškim orkestrom iz Zagreba in sosednih glasbenih drrušitev. Vi-demski »Zvon« nam zapoje štiri pesmi, nato pa g. Štrukelj zape* Lajovčevo »Mesec v rz4>i« m dr. Schwabovo »Vasovalec«, med tem ko bo gdč. Ztetlerjeva poleg dveh samospevov zapela tudi airijo Mirni iz Pucci nijeve opere »La Boheme« in arijo GiWe iz
Verdijeve opere »Rigoletto« s spremi jeva njem celotnega orkestra.
Y:4ek koncerta pa bo gotovo pok. p. Hu-'4; lina Sattnerja »Jcftojeva prisega«, ki j<> b'*ta rzvaja'a celotni mešani zbor liljsbcm-Matiee m pomnoženi sokolski orkester pod. v J tvom <4. ravnatelja Vudkoviča. Nad 40 članski zbor in sokolski orktater. ki je že -petovano dokazal, da je res na prav: umet
ški višini, nam j., nič i ta, da bo ta točka rv< nekaj izrednega.
Koncert, s katerim bo doživelo IVsavjc ern> največjih pevskih in glafivenih prireditev v tem delu na-e prelepe Slovenije, bo danes v Sokolskom domu v Krškem ter bo nudil občinstvu res pT«vi umetni.-ki u/itek. OkouiŠko prebiva-hitvo pa opozarjamo, da naj si eim preje nab-vi vstopnice, ker se koncert nc bo ponavljati in vlada med pre bivalstvom zanj veliko zanimanje. Kak<>r sedaj ka/e. d-rurštva ne upajo zaman, da bo občinstvo porerilo polnoštevilno koncert ter tako ccernilo pri zadevanje n a sit c-pn roči h in jih moralno in ifrnotno podprlo v njihovem nadaljnjem delu na polju s4overiNkc glasbene kulture.
Iz Trbovelj
— Flori Umom nedelja. Praznik vse^a gasilstva. Florijwnovo. bodo naše gasilske čete proslavile jutri pri Sv. Katarini. To idilično planinsko postojanko 60 sa naši gasilci izbrali zelo po&rečeno. saj je Sv. Katarina eno najpniljubljenejših izletisč tako Trboveljčanov kaikor Hrastničnnov. Zlasti ec bo vreme lepo. utegnejo ta dan Sv. Ka-tarino oblegati množice od bli/u in daleč, .^aj nc prihajajo prijatelji naših lepih p'a-nin v ta idilični planinski kraj samo iz doline, marveč tudi iz Mr/lice, ki se dvi>ga vprav nad Sv. Katarino. Proslave gasilskega patrona sv. Florija«na se udele/c gasilske čete Trbovlje-rudnik. Trbovlje-trg. Klek, Sv. Katarina. Hrastnik in Hnutnik Dol. udec/ilo pa se bo tudi vodstvo laške gasilske župe. To bo pravi zbor gasilskega tovarištva Ja.š4cega sreza, ki bo manifestiralo svojo privrženost plemeniti gasiJski iden in državni misili. Pričakovati pa je rudi velike udeležbe prijateljev naših gasilcev iz obeh črnih dolin, tako trboveljske, kakor hra^tniške.
— SK Amater : SK Jadmn. V nedeljo 7. r. m. ob 16.30 nastopita na tukajšnjem zelenem polju dva nevarna nasprotnika. Tekma bo sncer pri jate'jska in zato ni pričakovati otic bnrbevnostn. kakor smo je med posameznimi klubi vajeni pri prvenstvenih tekmovanjih, vendar pa pravimo »nevarna«' radi tega, ker sta oba kluba skoraj enakovredna tako v sestavu kakor v tehniki. Gostje so simpatični fantje, gibčni in borbeni m bodo trboveljske gledalce gotovo spravili v dobro voljo. Odlikujejo se s svojo hitro in komhinato<rno igro. 9 katero /najo športno občin-tvo vedno navdušiti. Tudi Amatorei bodo nastopili v *rvoji najjačji postavi, tako da se obeta res lepa igra.
— Blagodejen dež je temeljito namočil vrtove in travnike ter osvežil od saiše skoraj žc ožgana n izsiušcna polja. Zopet je minu'a težka skrb našvh kmetov, pa tudi gospodinj, ki sc že ob u pa val i v boj a z n«, da bo suša uničila vse pridelke.
— Xajvcčii kulturni dogodek v naši dolini v zaelujih mesecih bo nedvomno koncert, ki ga prt-redi ljubljanska Glasbena Matica v nedeljo 7. t. m. ob 16. v tukajšnjem Sokolskem domu. Koncert bo dirigiral ravnatelj g. Mirko Polič. Nastopila bosta soprantsrka Ljudmila Po'ajnarjeva in prof. Marjan Lipovšek. Spored koncerta jc i/redno pester in bogat in bo za vsakega obiskovalca pravi umetniški užitek. Gla-sfcc-na Matica nastopi tokrat prvič v trboveljski dolini in zato vlada za njen koncert v vseh slojih prebivalstva rudarskih dolin največje zanimanje, kar se ka«že po razprodaji vstopnic za koncert.
— I 'se Zasavje opozarjamo na prvi nastop pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča v nedeljo 7. t. m Na sporedu so predvsem dela s'ovenskih skladateljev. I. elel pa je posvečen skladatelju Antonu La-jovcu. Na koncertu sodelujeta tudi koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva in pa pianist Marijan Lipovšek. Ne pozabite poseti-ti ta prvovrstni koncert. Vstopnice so v pred p roda j i v Trbovljah v podružnici »Jutra«*.
Z Jesenic
— \enudna *mrf. V nedeljo popoldne je šel tovarniški preddelavec g. Razvngar Ignacij s svojo ženo Marijo na sprehod na llru::co. šla sta za Savo in ko sta sc sko/i Hruš.ico že vraćala nazaj, je na pragu Pa-jerjevc gostilne postalo gospe si'abo, da sc je nenadoma zrušila na tla. Poklicani zdravnik g. dr. Taincar Avguštin, ki je pris-pel z avtom v reko'dnem cafeU, je Razingcrjevo prciiskal. ji dal injekcijo in odredil prevoz v bolnico Bratovske skladnice. Razingerje-va pa je v bolnici čez nekaj ur umrla, ne da bi se zavedla. Zadela jo je srčna kap. I1« bojnica je bila stara 52 let. Bila je skrbna gospodinja in dobru mati štirim sinovom, ki se udeJMtvujejo pn Sokolu in raznih športnih organizacijah. Bodi ji ohranjen lep spomin, težko prizadetim osttalim nae :-krcno sožalje.
— Sport. SK Bratstvo — SK Čakovec 4:0 (2:0). V nedeljo popoldne se je na igrišču Bratstva vršila revan/na polfi>nalna tekma za prvenstvo LNP. k.i se je končala z lepo in zasluzeno z»nxa^o Jeseničanov. Igralci Bratstva so to pot igrali kot še nikoli. Bili «o ves čas v veliki premoči, tako da se je večji del igre odigral na nasprotjiikovi strani. Sijajno sc je držal notranji trio Tri-hmo'vič. (linobori in A brani in krilca Iva-nrševič in Razingar. Obramba, ki so jo tvorili Brun, Koren in Knific je dala odlično partijo in ni pustila hudemu nasprotniku niti častnega gola. S to zmago se je Bratstvo uvrstilo v finadc in ga čaka samo še odločilna bor*ba s SK Maribor. Za to prvenstveno tekmo je vladalo v vsem revirju izredno veliko zanimanje. Občinstvo krt ga je bilo okoli 600. je močno vzpodbujalo domače borce, ki »o z velikim elanom pregaziti bftedno žilavega in borbenega nasprotnika, ki je bil doslej strah vseh podeželskih khjbov v banovini.
— Strelska družina na Jesenicah priredi v nedeljo 7. t. m., v primeru slabega vremena pa 14. t. m., proslavo djurdjev-danskega uranaka. Ob pol 6. uri zjutraj odidejo udeleženci izpred Sokolskejga doma na atrelišce Podmežakljo, ob igranju Rodbe na pin^la. Opozarjamo na to pro-
slavo in vljudno vabimo vse prijatelje strelskega sportn. da se je polnoštevilno udeleže.
— Smrt bivšega smučarskega prvaka in vnetega planinca. V četrtek proti večeru, je v bolnici bratovske skladnice po kratki in mučni bolezni v 41. letu starosti preminul g. Cop Albin iz znane planinske dru-ž ne Čopove z Jesenic. Pokojni Albin je bil eden soustanoviteljev Jeseniške SkAle. v kateri je marljivo deloval dolgo vr*vo let. Vse svoje proste ure je prebil v (Orah. Markiral je nešteto planinskih potov in sodeloval v družbi svojega brata Jožeta pri neštetih reševalnih ekspedicijab. Bil je tudi eden izmed prvih pionirjev smučarskega sporta in si je pred 17. leti priboril državno prvenstvo v smučanju. Pre i dobrim tednom je zbolel na pljučnici, ki mu je pretrgala nit življenja. Za njim žalujejo sestra Jerca. gostilničarka na Prihodih ter cela vrsta bratov, ki se vneto udejstvujejo v našem planinskem in športnem življenju. Bodi vrlemu planincu ohranjen lep spomin.
faeCetnica
KOLEDAR
DANES: Sobota. 6. maja katoličani: Janez Kap.
JUTRI: Nedelja. 7. maja katoličani: Stanislav, Gizela
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Ulica brez radosti KINO SLOGA:   Penzijon Filoda KINO UNION: Dekle in njenih lOo KINO MOSTE:  Staniio in Olio    Tu smo
mit: in »Dama v sivem« KINO ŠIŠKA: Trdnjava molka ŠENTJAKOBSKO  GLKDALIŠČE »KOSOSk
sreče-   ob  20.15  Mestni dom JUGOSLOVENSKI NACIONALISTIČNI
AKADEMSKI KLUB »večer braUstvac
ob 20.30 v Kazini SLAVNOSTNI   O BONI   ZBOR SOKOLA
VIC  ob  20.30  v  dvorani Sokolskega
doma •
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED
CIRIL METODOVA DRU2BA jurjevanje na Ljubljanskem gradu
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE ^Košček sreče<  ob 20.15 Mestni doni
OBČNI ZBOR UDRUŽENJA JUGO SLOVENSKIH NARODNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV ob S. v beli dvorani hotela Union
JAVNI TELOVADNI NASTOP DRŽAVNIH IN ZASEBNIH MEŠČANSKIH ŠOL ob 11. na Stadionu
VODSTVO PO UMETNIŠKI RAZSTAVI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU OB 11. DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31
MESTNO DE2URNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Kneaova 34 L. telefon št. 41-52.
Iz Brežic
— Neverjetna podivjanost. V M odo zvečer je vstopil v Savskem Marofu v vlak neki potnik ter se peljal do Sutle. Voz je bil poln potnikov, tako da jih je mnogo stalo tudi na hodniku. Ker je stala potniku v Sutlo žena Tomšelj iz Čateža pri Brežicah na poti, jo je pričel obdelavati s peat-mi po obrazu, tako da je bila takoj vsa krvava. 2e ko se je pomikal vlak s postaje proti Dobo vi, jo je še vedno pretepal in suval. V tem pa je sprevodnik zaprl vrata. Prihitel je tudi službujoči orožnik, ki je podivjanega potnika takoj ukrotil ter ga na naslednji postaji v Dobovi izročil varnostnim oblastem. Moral se bo zagovarjati zaradi lahkih telesnih poškodb. Po-divjanec je zbujal med sopotniki splošno ogorčenje.
— Vreme se je zadnje dni znatno spremenilo. Včeraj popoldne in vso noč na današnji dan je mirni dež prav izdatno namočil žejno zemljo. Vinska trta v naših vinskih krajih in sadno drevje v naši okolici izvrstno uspeva in bomo srečni, Če ne bo elementarnih nezgod. Želeli bi kar najlepše vreme, da vsaj deloma nadomestimo ogromno izgubo, ki nas je zadela s točo lansko jesen.
— Na Čatežu je umrla učiteljica. Včeraj zjutraj je umrla v idilični vasici Čatežu nad zeleno Krko gdč. Zevnik Marica. Učiteljišče je končala uspešno v Ljubljani, dolgo je čakala na službo, ko jo je pa lani dobila, je le en teden poučevala otroke. Zaradi bolezni je morala pustiti službo in se napotiti na zdravljenje v brežiško bolnico. Malo se je njeno zdravstveno stanje zboij-šalo. kljub temu pa je le morala ostati doma na zdravljenju. Končno pa je morala ta mlada cvetka, ki ji je bilo komaj 25 let, kloniti in se preseliti v večnost. Žalujoči obitelji iskreno sožalje, blagi pokojnici pa mir in pokoj!
— 1 ^   V* Y< v    j V. v o C • '     ) .
7*| ^   < ^: j   i      \     t /| I Iti*.'
tli 1 \ .
N   1        I     V   f  f t   »'t '   <*  1  5      V   ' ^ " r-
— Cestni prah. Vsako leto čujemo od vseh strani, največ pa od letoviščarjev, ki obiskujejo naše mesto in krasno okolico, pritožbe glede prahu, ki se dviga ob najmanjšem prometu v ogromnih oblakih nn ulicah. Ne bomo poudarjali kakšne kvarne posledice zapušča ta prah iz zdravstvenih ozirov in kakšen vtis napravi na tujca, ki je sicer zadobil ob deroči Savi, ali pa zeleni Krki in slikoviti brežiški okolici, najboljših vtisov in se naužll prirocinih kra sot. Najti bo pač treba brezpogojno izhod iz tega težkega položaja in najmanj dvakrat dnevno škropiti ulice ▼ prihodnjih mesecih. Vsak ukrep v tem pogledu bomo navdušeno pozdravih. Brežičani in okoličani, zlasti pa tujci, ki jih 5e največ z Zagreb«, kjer ne pozna.jo te nadloge.
L4 '.
\ s L" ■ v « v
Iz Zagorja
— Stare mdniske apnenice ob Mediji bodo kmalu izginile. Ze nekaj let so razpadale, zdaj pa je TPD odstopila gradivo nekaterim rudarjem, ki s čebeljo marljivostjo hite razdirat in razkopavat kamenje in opeko iz katere so bile zgrajene te Štiri apnenice na osem žeken. Kmalu ne bo več sledu o teh pečeh, tz razvalin pa pa rastejo novi prijetni domovi številnih podjetnih rudarskih družin. Na Hrastelje-vini v dolini Kotredežlce nastaja skupina petih hiš. kt jih gradijo 2eleznik, Kotar, Lozinlek, Kržišnik Avgust in Glavač Ludvik.
Štev. 103
>SLOVENSKI NARODi, •obota. « maja 1939
Stron 3
Naša kukavica je dobila nov glas
Nova oddajna aparatura nase radijske postaje — Iz
o no vili napravah
razgovora z univ. prof. ing. Osamo
Nova oddajna aparatura naše radijske postaje od I. do IV. stopnje
Ljubljana. 6. maja.
Spričo naglega razvoja radiofonije postajajo radijske oddajne postaje prav kmalu nemoderne. Glavnim obratnim zahtevam ustrezajo sicer še vedno, ne morejo pa doseči tistih posebnih podrobnosti in dobrin, ki so sad nenavadno naglega razvoja in neprestanega izboljševanja.
Naša radijska oddajna postaja v Domžalah služi naši javnosti že enajsto leto, pa nas vendarle še vedno Častno zastopa pred k rnim svetom. Ne moremo je torej še vati med staro železje, ne moremo pa z njo niti doseči stabilnosti vala po zdaj veljavnih mednarodnih predpisih, ki zahtevajo, da je srednje dovoljeno dnevno odstopanje od predpisane valovne dolžine manjše od 12 Hercov, kar predstavlja približno natančnost V.-»oo%. V obsegu in kakovosti, kakršna je bila do zdaj. naša postaja torej ni mogla izvršiti predpisane modulacije izžarenega oziroma oddanega vala. kakor jo lahko izvrše v modernih postajah.
Da bi bil tudi slovenski glas v etru vedno pokoren mednarodnim predpisom, je vodstvo naše radijske oddajne postaje že pred leti hotelo svoj obrat preurediti tako. da bi obstoječim napravam dodali še stopnjo s kremenčevim kristalom, ki avtomatski skrbi za čisto točno valovno dolžino. Prav v tistih časih se je začelo v naši javnosti govoriti, da bodo v Mariboru postavili posebno radijsko oddajno postajo, ki ji je bila namenjena aparatura naše ljubljanske, v Ljubljani pa bi postavili novo. moderno postajo, ki bi imela v anteni najmanj 20 kilovatov oddajne energije. Zaradi tega pričakovanja, ki je
do dandanes ostalo samo pričakovanje, je
tedanji načrt za preureditev in moderniziranje ljubljanske radijske postaje odpadel.
V svojem pričakov^mju pa ni bil razočaran samo Maribor. Tudi v Ljubljani so kmalu utihnile govorice o ojačenju in obnovi našega oddajnika. Ker so se poleg tega čedalje bolj množile pritožbe zaradi nestabilnosti našega vala. čeprav ta nestabilnost ni nikoli prekoračila po mednarodnih predpisih dovoljenega odstopanja, je bila uprava naše radijske oddajne postaje nekako moralno prisiljena poiskati si samopomoč in je sporazumno z beograjskim poštnim ministrstvom temeljito remodernizirala svojo aparaturo.
Čisto na tihem so v domžalskem studiju začeli z delom že julija lanskega leta, v glavnem pa je bilo delo končano sredi letošnjega aprila. Namesto dotlej obstoječih dveh stopenj pri oddajniku v Domžalah so postavili štiri nove stopnje, že obstoječo zadnjo stopnjo pa so popolnoma preuredili z novo pentodno izhodno cevjo. Naša slika kaže, da imamo zdaj v Domžalah res čisto novo oddajno aparaturo.
Stopnje naše radijske oddajne postaje so zdaj razvrščene takole:
I. stopnja, učinek cea 1 vat. napetost 150 voltov (oscilator s kremenčevim kristalom v termostatu);
II. stopnja: učinek cea 10 vatov. napetost 500 voltov:
III. stopnja: učinek cca 100 vatov. napetost 1500 voltov;
IV. stopnja: učinek cca 1000 vatov. napetost 3000 voltov;
I V. stopnja: učinek cca 15.000 vatov, napetost 12.000 voltov
Modulacija je z ozirom na rentabilnost obrata izvršena na IV. stopnji kot supre-sorska modulacija ali modulacija na lo-vilni mreži.
K peti stopnji bo v najkrajšem času dodana še druga 15 kilovatna pentodna cev.
Vse stopnje uporabljajo pentode in predstavlja zgoraj omenjena skupina, k: jo v prvih štirih stopnjah kaže tudi naša slika, najmodernejšo kombinacijo oddajnika, omenjena 15 kilovatna pen toda pa je menda edina, ki je zdaj v Evropi v tej vefikostt v javnem obratu.
Zadnje dni aprila je bila prenovljena ljubljanska radijska oddajna postaja že osem dni v obratu. Ker se je ta aparatura ves čas obrata brezhibno obnesla, bo že v najkrajšem času začela redno službo, stare naprave, ki so same zase tudi samostojna radijska oddajna postaja, pa bodo ostale kot  rezervna aparatura.
Za primer, če se bo res posrečilo v Ljubljani postaviti novo. 20 kilovatno radijsko oddajno postajo, bo do začetka obratovanja tega čisto novega oddajnika poteklo še najmanj dvajset mesecev, ves ta čas pa bo sedanja prenovljena in preurejena skupina prav dobro pomagala s svojim zdaj stabilnim valom ki bo v vsakem pogledu ustrezal strogim mednarodnim predpisom, pa tudi z boljšo kakovostjo oddaj, kar bodo vsi naši radijski poslušalci pozdravili z največjim zadovoljstvom in priznanjem.
Prenovljena oddajna aparatura naše radijske postaje je delo slovenskega uma in slovenskih rok. Iz tujine, s Holandskega, so prišle samo žarnice ali cevi, na vse drugo pa bi v resnici lahko s ponosom napisali: »Made in Slovenija«. Znano je namreč, da si niti večje postaje ne morejo privoščiti takole doma izdelanih preciznih aparatur, cevi ali žarnice pa v Evropi itak izdelujejo samo v Angliji in na Ho-landskem. dočim Angležem in Holandcem celo niti Nemci še niso v tem pogledu kos.
Prenovljena naša radijska postaja ni torej samo dokaz prizadevanja njenega vodstva, da jo čim bolj izpopolni in prilagodi najmodernejšim postajam, smpsk je hkratu tudi dokaz naše velike zmogljivosti.
Sredi maja se bo glas naše radijske postaje spet oglašal iz nove aparature. Radijske poslušalce bo naša radijska postaja o tem prehodu na novo aparaturo posebej obvestila potom ljubljanskih dnevnikov in takrat se bodo lahko vsi prepričali o najboljši volji naše radijske postaje, da nstreže vsem svojim poslušalcem in seveda tudi zelo strogim mednarodnim predpisom. Z njo bomo torej zadovoljni vsi. ki poslušamo njeno slovensko besedo in njeno slovensko nesem, zadovoljni pa bodo z njo tudi v kontrolnem uradu Mednarodne radiofonske z</e?e v Bruxellesu. kjer so se večkrat jezili na našega »uskoka«, ko še ni bil na tako trdnih kremenčevih vajetih, kakor bo odslej.
Davi smo čutili močan
potres
Mnogo fc-olj kakor v Ljubljani se je čutil potres v vsem
Zasavju
Ljubljana. 6. maja.
Davi je zbudil mnoge Ljubljančane precej močan potres. Nekateri so se hudo prestrašili in niso mogli več zaspati. Posebno močno so čutili potres stanovalci v višjih nadstropjib. Zazibale so se vaze. šklepetale šipe in škripalo je pohištvo. Da le bil potres res precej močan, sprevidimo že po tem. da so ga nekateri čutili tudi na sami zemlji.
Se mnogo bolj kakor v Ljubljani so potres čutili v vsem Zasavju, kakor so pripovedovali ljudje, ki so se pripeljali z iutranjimi vlaki. Iz raznih krajev so pa tudi že dopoldne prispele v Ljubljano vesti o jutranjem potresu. V Litiji. Zagorju in drugih zasavskih krajih je potres zelo vznemiril prebivalstvo. V Litiji se je porušil dimnik na neki strehi, padala je pa tudi opeka s streh. Prav tako je padlo nekaj opek s streh v Zagorju.
Seizmograf na našem meteorološkem zavodu je začrtal potresni sunek ob 5.10. Epicenter je bil 20 km od Ljubljane proti Litiji.
Meteorološki zavod v Ljubljani, univerza, prosi ljudi iz vseh krajev, kjer so čutili potres, naj bi mu opisali svoja ora-zovanja. Dopisi so poštnine prosti!
Neka gospa nam je prišla povedat, da je davi tik pred potresnimi sunki vrabsc na strehi hiše. kjer stanuje, naenkrat ta-
ko milo začivkal. da se je čudila, kai to pomeni. V naslednjem hipu ie pa že začutila potres. V hiši imajo dve papigi, ki sta se tik pred potresom nemirno zaletavali v stene kletke.
V Zagorju
Za^o: je, u. maja Zadnja leta smo tu pa tam čutili kak potresni sunek, toda davi nas je prebudilo tako močno bobnenje, da ?o nekateii prestiašeno poskakali s pcstelj in hoteli bežati na prosto. Ob 5.10 in pol sekunde je najprej zamolklo zabobnelo, potem pa je sledilo kake štiri sekunde trajajoče tresenje in zibanje, da so šklopotala okna, omare, vrata in sploh vsa poslopja. Z nekaterih stropov se je okrušil omet. z neke strehe je padla opeka. Lahno tresenje je trajalo še kakih 7 do 10 sekund tako. da je trajal ves potres, katerega sunki so prihajali od severovzhoda, kakih 10 do 20 sekund.
V Celju
Celje. 6. maja Mnogo prebivalcev Celja in okolice je prebudil davi ob 5.10 močan potres, ki je trajal o do 8 sekund in ga je opremljalo zamolklo podzemno bobnenje. Potres je bil valovit, vmes pa so ljudje čutili dva močna sunka. Potres k sreči ni pcvziočil škode.
V Litiji se je vse majalo
Litija, 6- maja D© vi ob 5-10 je zdramil Litijčane iz sladkega spanja nenavadno močan potres. Na mah je bilo vse pri oknih in drug drugega so spraševali, kaj je. Ljudje so se zajčeji zbirati na ulicah in vse je govorilo o potresu. Kakor zatrjujejo, je prišel potresni sunek v smeri od vzhoda na zapad in je trajal približno osem sekund. Nekateri so občutili prvi sunek že ob 5., na hribih pa so beležili sunke, ki so se vrstili v krajših in daljših presledkih vse do 6. 2jutra j. v glavnem je bilo pet močnejših potiesnih sunkov. Najprvo je bilo segati zamolklo grmenje, proti koncu pa so tresljaji naraščali ter postali tako močni, da se je zamajalo pohištvo in so se odpirale omare. Na mnogih krajih so popadali z zidu križi in podobe, s streh pa je metalo opeko, dočim se je mnogo dimnikov poru-šalo. Na nekaterih hišah so nastale na zidovih velike razpoke. Najbolj je poškodovana hiša mesarja in gostilničarja Borižka na Glavnem trgu. Porušil se je velik dimnik, po zddovju pa so tako široke razpoke, da se lahko vtakne roko skozi. Omet je ves razpokan in se je na mnogih krajih odluščil. Domači fantje pripovedujejo, da se je po sobah prašilo kakor da bi kdo razpihal smet je. v strahu so vsi zbežali na dvorišče S smo tej hiši je več tisoč din škode. Na podoben način je poškodo-
vanih tudi mnogo drugih hiš. Na hiši gostilničarja in kovača Vidoviča so se porušili trije dimniki. Hudo je poškodovana tudi hiša gostilničarke Verice Potokarje-ve. O potresu, ki takšnega še ne pomnijo, pripovedujejo ljudje svoje vtise. Posestnikov sin Nace Tičar. ki je v tem čaru kosil travo, je nenadoma zaslišal ropot. Sprva je mislil, da prihaja kak tovorni ivto-mobil. nenadoma pa se je. kakor pravi, zasukala zemlja okrog njega, tako da mu je skoiaj izpodneslo noge in se je le s težavo obdržal pokonci. Razburjen je pobegnil domov. Delavec Lojze Ftczman je že na vse zgodaj se jal pesek. Nenadoma se je zemlja pod nogami tako močno zamajala, da je omahnil in padel. Med hujše poškodovanimi zgradbami sta tudi železniška, postaja in šJibarjeva hiša, v kateri je nameščena pošta. Na obeh zgrad, ban so po več metrov dolge razpoke. Močno poškodovana je tudi Kerslikarjeva hiša. S te hiše se je zvalil dimnik na cesto in se je ustavil šele na trgu. Z Roblekove hiše se je zvalil dimnik čez cesto do Pre-gdovega gradu na drugi strani trga. Vse ure na nihala so se ustavile, med drugimi tudi na pošti na železniški postaji in na orožniški postaji. Orožniška pcstaja. ki je nameščena nad občinsko pisarno, je hudo poškodovana, čeravno je bilo poslopje šele nedavno prenovljeno. (Močno poškodovan
in razpokan je tudi Grbinski grad. Tam je pometalo na tla tudi mnogo kozarcev in cirugih posod s konzeiviranim sadjem. Brivcu Drnovšku je potres prevrnil knjižno omaro. Nekemu delavcu pa kuhinjsko kredenco. Na da je popadalo tudi mnogo petrolejk, v dveh hišah pa so se porušile peči.
Ljudje, ki prihajajo iz raznih iknanev Zasavja, pripovedujejo, da so tudi tam občutili \izredno močan potres, posebno v Vačah in Kresnicah. V Primskovem so občutili le rahel potres in to samo ljudje, ki so bili v tem času že na delu. V ožji okolici Litije pa ni bilo nikogar, ki bi mogel po prvem sunku še nadalje spati. O potresu so bile takoj obveščene tudi oblasti. Tako močnega potresa v Litiji in okolici še ne pomnijo. Zadnji potres, ki so ga občutili nekoliko močneje, je bil na novega leta 1926. vendar ni bil takratni potre« niti senca današnjega.
Zdaj, ko majnice cveto
Sošolki Miri Baudaževi za slovo
Ljubljana. 6. maja Dan se je nagibal k večeru in na Rožniku so slovesno zapeli zvonovi prvemu majniku v pozdrav. Skozi okna Tvoje sobice je silil glas teh milo donečih zvonov, ki so ti vsa leta zvonili o žalosti in veselju Rožnodolcev. Zvonovi so peli. Ti Mira, pa
si ležala v postelji in upirala pogled proti Barju in Krimu, kjer je dehtela pomlad. Vse tri mesece, kar Te je mučila bolezen, si se zavedala, da pomoči ni več, ali upanja lc nisi izgubila. Tako je z bolniki: čeprav jim splahne zadnja vera a upanja ne izgubijo. Ko Te je božal čez dan soln-čni žar. Ti je podvojil vero v življenje, zdaj pod večer pa si začutila, da Te je to upanje kruto varalo. In res! Na vrtu so dehtele majnice. kos je veselo žgolel večerno, zvonovi so pritrkavali, v Tebi pa se je rušilo zdravje — ne, tista trohica zdravja, kar ga je še preostalo od prejšnjih let. Pod oknom so hiteli ljudje in niso vedeli in se niso menili za to. da umira za rožami na oknu mlado življenje v svoji petnajsti pomladi. Ljudje imajo svoje skrbi in se ne brigajo za to, kje puhti dih smrti. Nič čuda. če so dandanašnji podobni bolj blodnim motnim veščam, ko se iz dneva v dan izvijajo novi kriki proti molčečim nebesom in besne viharji vsepovsod, še en pristojen vzdih, še en steklen pogled, kot da še enkrat — poslednjič zajameš vso okolico, potem pa se je zrušilo življenje za vselej. Mati je onemela, bratcu je bilo nekaj nerazumljivega, očka — ta vedno nasmejan in krepki mož pa je klonil in zjokal se je.
Spominjam se prejšnjih dni, ko je kipelo v Tebi še življenje in zdravje. Nikdar Te ne izgultfm izpred oči, kako vesela si šla ob strani dobre botrice k lanski birmi in tega veselja nikdar pozabiti nisi mogla. Nikdar ne pozabim Tvoje miline in dobrote do revnih Tvojih sošolk, še bori kos kruha si vselej po petkrat razdelila, samo, da si delila. Mira! Zato pa bodi zahvajena za vso dobroto, milino in najčistejše tovarištvo, ki nam je bilo in nam ostane za pozno življenje svetel zgled tiste prave ljubezni, ki je naš čas tako pogreša.
Oko mi rosi in mi bo roailo ob spominih, ko smo Te spremile na Tvojo zadnjo pot. ki tudi nam ne odide. Dan se je spet nagibal večeru, k šmarnicam so vabili in pozvanjali tam po mestnih cerkvah in na Rožniku so peli domači zvonovi. Tebe pa so devali v črno zemljo — in to ob Tvoji
petnajsti zorni pomladi. Ah. zakaj ravno zdaj. ko po vrtovih in ogradah majnice cveto, ptički pojo in je vsepovsod tako lepo? Ah. zakaj? Nebo je rosilo in tožilo na zvrhan kup samih lepih belih rož. ki so
pritajeno govorile, da je smrt le mejnik življenja a ne ljubezni. Ob pesmi slovesni so jih rosile naše oči. Mirica! Ti boš živela, v nas in med nami vse dotlej, dokler ostanemo v spominih povezane s Teboj. To je večno življenje, ki je obljubljeno vsem, ki niso izgubili vere, da pot v svet drži le skozi vrata smrti. Ko hiti v tej veri naš zadnji pozdrav v onostranstvo k Tebi. bodi in ostani nam pozdravljena na veke! —
Soš<*ka
Polževo je dobilo še svoj avto
viščarji se bodo lahko brezplačno vozili v Kopališče v Višnjo goro in nazaj
Ljubljana, 6. maja Opisovati, hvaliti ali priporočati Polževo je skoraj odveč. Znano je že tako dobro in splošno, da ne potrebuje nobene posebne reklame. Komaj pet let stoji dom na Polževem, pa ga že dobro poznajo izletniki in letoviščarji tudi izven meja Slovenije. Celo Francozinje so že bile na Polževem na počitnicah. Človek bi mislil.
Cvetko Golar 60 letnik
Maribor. 5. maja Naš poet jeruzalemskih goric Cvetko Golar je 60-letnik. Rodil se je v vasi Gosteče pri škofji Loki na Gorenjskem kot sin kmečkih staršev. Našemu narodu je dal pomembna pesniška dela. Od. »Pisanega polja«. »Rožnega sjrma« in »Poletnega klasja« pa do »Vdove Rošlinke« ter »Zapeljivke«. Razen tega še nešteto prispevkov v podhs-tlciri naprednih listov.
Poet sla vi jen ec je pravi fant od fare, V njegovih žilah se pretaka zdrava kmečka kri. In tudi jabolko ni padlo daleč od. žlahtnega drevesa. Sinko Mamko vneto prispeva prav krepke stvari v »Mladem Jutru<c
Cvetko Golar je tudi praktično ostal zvest rodni zemlji in grudi, ki jo opeva v vseh njenih odtenkih. Poet naših goric, rodom Gorenjec, je med najuglednejšimi vinogradniki na slovitem »Jeruzalemu« pri Ljutomeru. Naj še pripomnim, da Je bil blagopokojni Pctruška stolari poletni gost Cvetka Golarja. ki rad sprejema svoje prijatelje in ki jih tudi rad dolgo zadržuje, da z njimi prijetno pokramlja o svojih najlepših spominih. Kadarkoli sem bil v našem »Lotmcrku«. sva se dobila, pa sva kramljala v njegovem vinogradu vrh prekrasnih jeruzalemskih goric. Pa še zmerom na tihem snuje. Ustvarja delo, ki bo dokazalo, kaiko ljubi sin ponosne Gorenjske naše Slovenske gorice, našo mejo.
Vedremu in čilemu 60-letniku Cvetku Golarju. pesniku slovenske duše in domo rodne ljubezni, ob 60-letnici krepak: Na mnoga leta! B. R.
Zadnja pot Frica Noota
Jesenice, 5. maja Danes popoldne se je izpred gradu na Javorniku vršil pogreb nenadno preminulega Friderika Noota na farno pokopališče na Koroški Beli. Pogreb se je spremenil v veliko žalno manifestacijo, kakršne še nista videla Javonik in Koroška Bela. Ko so po blagoslovitvi prenesli krsto s pokojnim pred grad in jo položili v mrliški voz, je godba zaigrala Chopinov žalni koral. Nato se je razvrstil ogromen žalni sprevod, ki mu ni bilo konca ne kraja. Na čelu sprevoda je igrala žalne koračnice kovinarska godba, za njo se je razvrstila kovinarska vajeniška šola in gasilska četa s Koroške Bele. Za sokolsko godbo je korakala gasilska četa KTT) z Jesenic z zastavo. Sledil je visoko naloženi voz s prekrasnimi venci, nato pa mrliški voz, ob
da se razvajena Francozinja ne more zadovoljiti z letoviščem, kjer ni ne promenade, ne godbe, ne razkošnih toalet. Toda prav to ugaja ljudem, vajenim bučnih letovišč, kjer si človek živce prej utrudi in še bolj razdraži, kakor da bi si jih pomiril. Mirno lahko rečemo, da tako prijaznega, tihega, v nedotaknjeno naravo postavljenega letovišča kakor je Polževo, daleč naokrog ni.
Letos je pa dobilo Polževo še eno privlačnost. Svet. kjer stoji dom. je kraški, vode za kopališče tam žal ni. Pač so i~>a zgradili predlanskim krasno športno kopališče pod Polževim v Višnji gori Od tega kopališča do Polževega je pičlo uro hoda. Toda poleti, ko pritiska vročina, in' ne bilo prijetno hoditi tako daleč peš. Zato je pa dobilo Polževo avto. ki bo leto-višcarjem vsak čas na razpokigo, da so bodo lahko vozili skozi senčnat gozd v kopališče in nazaj, kadar bodo hoteli in kakor jim bo bolj ugajalo. Vožnja b > za le-toviščarje brezplačna. S tem šele ie postalo Polževo pravo letovišče kajti ljudje se hočejo poleti kopati v sve/: vodi. Mimo kopališča v Višnji gori teče precej velik potok tako. da je voda v njem vedno sveža in čista.
Avto je pa na razpolago tudi izletnikom, ki jim je pot iz Višnje core, Žalne ali Stične na Polževo prenaporna V avtomobilu je 7 sedežev Družbe, ki se odločijo za izlet na Polževo, lahko kar telefonirajo tja, saj ima dom lasten telefon. Na pošti pokličejo Višnja cora 1. pa pride avto po izletnike na postajo v Višnjo goro ali pa tudi kam drugam. Posebno priporočljivo je Polževo tudi za majni-ške izlete. To lahko potrdijo mnoge Sole širom Slovenije, ki so že priredile tja svoje majniške izlete, s katerimi so bile zelo zadovoljne.
katerem so tvorili častno stražo lovci s puškami. Za svojci in sorodniki so se razvrstili slovenski gospodarstveniki z gg. Avgustom Praprotnikom in dr. Francetom Vindischerjem na čehi. Sledila je dolga vrsta nameščencev K3D ter drugih vidnih osebnosti iz gorenjskega gospodarskega in kulturnega življenja. Za dolgimi vrstami ženstva, so se za Krekovo godbo vile nepregledne vrste ljudi, ki so prišle od blizu in daleč. Konec ogromnega žalnega sprevoda je zaključila gasilska četa KTD Javo mik.
Na pokopališču je zadnje ofarede oprwWl s krasnim govorom evangerjski pastor, za njim pa se je v imenu loncev od pokojnika poslovil njegov mladostni prijatelj, tipra-vitelj posestev KTD g. Karoi Lukman. Lov*-ci so oddali častno salvo, na kar je domača zemlja sprejela v svoj hladni objem moža. ki je v tem lepem okolju preihprf svojo mladost.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sobota. 6. maja: Živi mrtvec. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navadol
Nedelja. 7. maja: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Ponedeljek, 8. maja: zaprto
Torek, 9. maja: zaprto
Sreda. 10. maja: Othello. Premiera. Pr*»-mierski abonma
četrtek. 11. maja: zaprto. (Gostovanje drame v Celjtr: OtheTlo^
Petek, 12. maja: ob 15. uri: Upniki na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 6. maja: Jesenski manevri. Izven.
Globoko znižane cene od 24 din navzdol Nedelja, 7. maja: Vse za šalo. Izven. ZnV-
žane cene
V tekočem tednu bo gostovala opera v Dalmaciji
*
Vesela zgodba iz vojaškega življenja aa časa jesenskih manevrov je Kaltnano?« opereta ^Jesenski manevri«, katere dejanje se godi na nekem gradu. Pevsko učinkovito napisane partije ter prikupna glasba, ki jo podpira humorno dejanje se spajajo v celoto, ki bo vsem ljubiteljem stare klasične operete zelo po godu. Peli bodo: Vidalijeva, Bar bičeva. JerTnanova, Marčec, Peče k, Zupan, laipsa in dr. Dirigent: Vinko šušteršič.
Nenadna smrt
Krfto 5. maja Pied kratkim se je odigrala v židovm-ku žalo igra, ki je globoko odjeknila mod našim ljudstvom. Ko je namreč v ©etrtsfc pogledal Žulič Viljem iz žadovjnka sfcoei okno kuhinje, je videl, kako prihaja » dvorišče neka ženska, kateri se je posna lo, da je popolnoma izčrpana in bGteftpft. Neznanka je sedla kraj vrtne ograje, kjer jo je tudi žulič pustil, ko je šel po opravkih. Ko pa se je čez nekaj časa vrnil, je videl, da se neznanka ves ta čas niti m*V> ni premaknila. Ko jo je nagovoril Id ai dobil odgovora, je pogledal natančneje m videl, da je neznanka mrtva. Takoj je obvestil o tem pristojne oblasti, ki so ugotovile, da gre za 81 letno kmečko vdov* Marijo Baznik.
Bazni kova je že dolgo bolehala na pnsftl in nogah in se je zato napotila v bolnico v Krškem. Ta pa je itak vedno prenapolnjena in sirote niso mogli sprejeti. Uboga žena se je vrnila, toda dolga pot do Gornje Pirošice. kjer je Baznikova doma., jo je tako izčrpala, da je v žadoviok faKttmfla Njena žalostna smrt jasno dokazuje, da Je i aašarjende krške 'bolnice neobtoodno potrebno. Vsakdo pač mora priznati, da je za tako velik srez, kakor je krški, sedanja bolnica očitno premajhna in bo treba misliti na takojšnjo razširitev, kajti primeri zavrnitve se često ponavljajo.
DNEVNE VESTI
— Nova uredba o vojnih invalidih in vojnih žrtvah. Minister socialne politike in narodnega zdravja Miloje Rajaković je dal beograjskim novinarjem daljšo izjavo o iz-premembah, dopolnitvah nove uredbe o vojnih mvalidih in drugih vojnih žrtvah. Po novi uredbi je zaščitenih 140.000 invalidov in vojnih žrtev. Finančni efekt se bo povečal od prejšnjih 111,828.000 na blizu 250.000.000 din letno. Rok za prijavo invalidov je določen do 31. decembra 1939. Te dni bodo objavljeni tudi pravilniki za izvrševanje uredbe.
— Angleško - jugoslovenska sekcija pri Trgovski zbornici v Londonu. V četrtek 11. t. m. dopoldne bo svečana otvoritvena seja angleško-jugoslovenske sekcije Trgovske zbornice v Londonu. Jugoslovensko-an-gleško zbornico bodo zastopali na seji generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Mohorič. dr. Julije Mogan in Julio Meinl.
— Izpremembe   v   konzularni službi.
Nemško poslaništvo v Beogradu je obvestilo pristojne oblasti, da je za nemškega častnega konzula na Sušaku imenovan Ivan Prem rov, nemški konzulat v Zagrebu se izpremeni v generalni konzulat in za generalnega konzula je imenovan dosedanji nemški konzul v Zagrebu dr. Alfred Freund. Področje generalnega konzulata obsega vso savsko banovino. Madžarsko poslaništvo v Beogradu je tudi obvestilo merodajne oblasti, da je za madžarskega konzula v Zagrebu imenovan dr. Ladislaus Bartok.
— Nov velik most čer. Savo. Sresko na-čelstvo v Slavonskem Brodu je bilo obveščeno, da je v ministrstvu javnih del v celoti odobren predlog komisije, ki si je ogledala teren za zgraditev velikega mostu čez Savo pri Slav. Brodu. Stroški bodo znašali okrog 25.000.000 din.
— Vrcmenoslovci napovedujejo še nestanovitno vreme. V začetku tekočega tedna je nastopilo po vsej naši državi oblačno vreme, večinoma brez dežja. Po vsej južno-vzhodni in vzhodni Evropi kaže. da bomo Imeli del j časa slabo vreme. Nad Alpami sta se srečala val hladnega in toplega zraka. Posledica je bila, da se je nebo pooblačilo in da je jelo deževati, ponekod pa tudi snežiti. Poročila geofizičnega zavoda kažejo, da se bo slabo vreme še držalo.
LAIIKO JE GOSPODINJITI
z dobro kavo in izbornim špecerijskim blagom od
M O T 0 H A,
LJUBLJANA
— Napredovanje v carinski  službi. Za
višjega inšpektorja v 5. položajni skupini in upravnika glavne carinarnice v Ljublja. ni je imenovan g. Anion Pire.
— Planinske postojanke SPD so deloma že oskrbovane. V nedeljo 7. t. m. bo že oskrbovan Aljažev dom v Vratih. Iz Mojstrane je prijeten izlet mimo slapa Perič-nika do Doma dve in pol uri; postojanka stoji tik pod severno triglavsko steno ter ima krasen razgled na vršace Julijskih Alp. V Kamniških planinah bodo stalno oskrbovane od 20. maja dalje koča na Ko-krškem sedlu in koča na Jermanovih vratih, dostop iz doma v Kamniški Bistrici, ki je stalno oskrbovan ter ena najlepših pomladanskih izletnih točk. V Kamniških planinah so še oskrbovane koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. Osobito na Veliki planini je maja meseca bogata pla. nin?ka flora. Na Vršiču bo Erjavčeva koča stalno oskrbovana od 20. maja dalje. Na Ratitovcu bo oskrbovana Krekova koča od 20. maja dalje. Iz škofje Loke vozijo avtobusi v Selško dolino. Pod Črno prstjo bo oskrbovana Orožnova koča od 17. junija dalje. Roblekov dom na Begnnjščici bo stalno oskrbovan od 28. maja dalje. Fri-šaufov dom na Okrešlju je stalno oskrbovan od binkoštnih praznikov dalje. Podrobne informacije o planinskih turah in domovih dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
Reci, kar hočeš — kuhinjska čokolada Mirim je res dobra!
MIRIM
KUHINJSKA
0£    j ČOKOLADA ^
— Obmejna mladina za naše morje. Pre tekli teden je glavni tajnik sekcije PJS za dravsko banovino g. Viktor Pirnat obi. skal gimnazijsko, meščansko in ljudskošol-sko mladino v Ptuju, Ormožu. Ljutomeru, Veržeju, Murski Soboti in Dolnji Lendavi ter ji v sliki in besedi tolmačil lepote in pomen našega morja. Povsod se je mladina s svojimi učiteljskimi zbori polnoštevilno udeležila predavanj ter pokazala izredno vnemo in ljubezen do jugoslovenskega Jadrana, ki ji je enako drag kot rodna gruda v bližini državnih mejnikov. Na tako narodno zaveden naraščaj moremo gledati s ponosom, vero in samozavestjo.
_ Avtomatska     telefonska centrala v
Splita. Jutri bo svečano otvorjena nova avtomatska telefonska centrala, ki začne poslovati že danes popoldne. Njeno omrsž. je bo obsegalo kraje cd Trogira do Makarske ter otoka BraC in Hvar.
— Pred trgovinskimi pogajanji s Poljsko. Na merodajnih mestih pripravljajo vse potrebno za trgovinska pogajanja s Poljsko. Gre za novo ureditev blagovnega in plačilnega prometa. Vse zainteresirane gospodarske organizacije in ustanove so bile pozvane naj pošljejo trgovinskemu ministrstvu svoje želje in predloge.
_ Ureditev trgovskih stikov s Španijo.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil vse interesente, da namerava pokreniti akciio da bi se čimprej obnovili naši trgovski "stiki j Španijo V ta namen naj bi v kratkem odpotovala v Španijo posebna gospodarska delegacija. Zavod hoče v p*vi vrsti zbrat točne podatke o terjatvah naših i z voznik o\ v Španiji in drugo gradivo, potrebno za obnovitev trgovskih stikov s Španijo.
— Letovanje v Kraljevici. Dečji dom Frarje Tavčarjeve v Kraljevici bo otvor-jen za goste-člane od 20. maja Jo konca
junija. Penzija znaša din 35 dnevno za odraslo osebo, za otroke do 6. leta din 15, od 6. do 14. leta din 25. Za skupine 10 oseb in več, ki bi bivale v domu najmanj 10 dni in bile nastanjene v eni ali več skupnih spalnic, je določena penzijska cena din 25 dnevno za osebo Dobra meščanska hrana, brezplačno kopališče pri domu. Prijave sprejema do 20. maja Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 9 od 29. maja dalje uprava Dečjega doma Franje Tavčarjeve v Kraljevici.
— Nov šef odseka za poštno službo. Bivši svetnik poštnega mmstrstva in dosedanji šef personalnega odseka Vasilija Boič je imenovan za šefa odseka za poštno službo.
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze v Ljubljani gg. Bruno Klamert. Ciril Kovač. Herman Pu-tinja, vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
— Svečanosti Jadranske straže v Mariboru se jutri udeleži tudi 25 podmladkov Jadranske straže ljubljanskih srednjih, strokovnih, meščanskih in ljudskih šol s svojimi prapori in  številnim spremstvom.
* Opozorilo avtomobilistom. Z ozirom na gradbena dela pri rekonstrukciji državne ceste Je perca — Lapore je od 3. aprila promet za vozila, ki prihajajo iz Ljubljane, usmerjen na banovinsko cesto Medvode — Mavčiče — Labore, za promet v nasprotni smeri pa čez Labore — škcfjo Loko in Jeperco v Ljubljano. Ker je cesta čez škofjo Loko slabša in daljša, se avtemobilisti v zadnjem času tudi v nedovoljeni £<meri poslužujejo ceste Labore — Mavčiče — Medvode. Avtoklub-sekcija Ljubljana opozarja avtomobiliste, da je omenjena cesta ozka in nepregledna, zaradi česar so pri dvosmerni uporabi prometne nesreče neizogibne. Le pri strogem izvajanju obstoječih predpisov se obvarujete nesreč, zato vozite po tej cesti le iz Ljubljane, v Ljubljano pa čez Škofjo Loko.
— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo nastopil na binkoštno nedeljo 28. t. m. na koncertu v Postonjski jami pod vod_ stvom ravnatelja Poliča. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak in vsi stroški s potnim listom vred znašajo 75 din za osebo. Posebni vlak iz Ljubljane bo odpeljal v nedeljo okrog 10. ure in se vrne šele pred polnočjo v Ljubljano. Posebni vlak bo vozil tudi iz Maribora. Prijave sprejema Putnik.
— Redni letni občni zbor Oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo 11. junija ob 9.30 uri dopoldne v dvoi-ani Nar. železničarskega glasbenega društva ^Sloga«. Ljubljana. Pražakova ul. 19 (žel. direkcija^ po določenem dnevnem redu.
— Osrednji odbor društva »Bran-i.bor« bo imel svoj redni osrednji občni zbor v Ljubljani v nedeljo dne 11. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3-1. V primeru nesklepčnosti, bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih. Vabljeni so zastopniki narodnoobrambnih dru_ štev in tiska.
— Konjske dirke. Kolo vozačev in jaha-čev v Ljutomeru priredi svoje pomladanske kasaške in galopske dirke v nedeljo, dne 14. maja t. 1. ob pol 15. uri na Cvenu pri Ljutomeru. Gostje, ki se pripeljejo z vlaki, imajo od hotela Zavratnik v Ljutomeru na razpolago avtobusni prevoz na dirkališče in nazaj k vlakom. Ljubitelji konj in konjskega sporta pridite na Mursko polje.
— S posebnim vlakom in posebnim parobrodom bo izlet v Benetke v dneh 28. in 29. junija. Cena vožnje skupno s kolektivnim potnim listom din 160 po osebi. Prijave sprejemajo vse biljetarnice Putnika. 248-n
— Potujte s parniKj Dubrovačke plovidbe! Od aprila dalje cbratuje Dubrovačka plovidba na progi Sušak—Dubrovnik vsako sredo in soboto z odhodom s Sušaka ob 16- in s prihodom v Dubrovnik ob četrtkih oziroma nedeljah ob 18.30. Ker so parniki Dubrovačke plovidbe priznano udobni, je potovanje z njimi res pravi užitek! Kadar se odločite za oddih ob morju aH za pot v Dubrovnik, potujte ob sredah in sobotah, ko vozijo parniki Dubrovačke plovidbe.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prevladovalo nestanovitno vreme, zmanjšanje oblačnosti. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Kumboru 20, v Sarajevu 17. v Dubrovniku 16. v Splitu 15. v Zagrebu in na Rabu 14. v Ljubljani 13.6. v Mariboru 13.4. na Visu 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7514, temperatura je znašala 9.6.
— Strela ubila 96 ovac in 130 jagned.
V Zagubici in okolici je divjala včeraj silna nevihta, med katero je padala debela toča. Premožni kmet Radislav Rajkovič je imel živino na paš* in ko je jelo g; meti. so se zatekle ovce pod bližnja drevesa. Kar je udarila strela \ veliko drevo, pod katerim je bilo največ ovac ubila je v»6 ovac in 130 jagnea. raz.-n tega je pa močno osmodila še 40 ovac.
— Tatvina »rebrnine. Včeraj popoldn^ se je vtihotapila v stanovanje Antona Wo-cha na Cesti na grad v Celju že večkrat kaznovana 24-letna Frida R. iz šmartne-ga v Rožni dolini. Odnesla je več komadov srebrnine v vrednosti 350 din in izginila. Policija je ukrenila vse potrebno, da spravi tatico za varne zapahe.
— Ponesrečenci. 11-letna hči sprevodnika cestne železnice Sonja Drašler je včeraj popoldne padla z gugalnice na domačem in si zlomila levo roko. — Rudarjeva žena Frančiška Ulh iz Loke pri Trbovljah je doma pred hišo padla in si zlomila levo nogo. — Ravno tako smolo je imel krojaški pomočnik Jakob Lovrec. ki je padel na cesti za kolodvorom in se potolkel po glavi.
Iz Lfubllane
—lj DjurdjevdanSk4 uranak. Djurdjev-danski dan praznujejo Srbipo tradiciji vsako leto kot tradicionalni pomladni praznik. Praznovanje se začne na vse zgodaj na Jurjevo, ki je po starem koledarju 23..:pri. la (na današnji dan) z jutranjim izletom v prosto naravo. >urankom«. Djurdjevdan. ski uranak prireja tudi vsako leto vojaštvo. Danes ni bilo ugodno vreme za izlete v naravo, zato je ostalo vojaštvo v vojašnicah, vendar je praznovalo Djurdjev dan. Zato je tudi vstalo nekoliko prej kakor navadno in bilo je pogoščeni primerno praznovanju.
—lj Pošta Ljubljana 3 na Sv. Jakoba trgu Stev. 2 bo od 8. maja t L dalje zopet poslovala s strankami.
Drevi ob M.30 uri elitni
akademski ples
„Večer bratstva44 — Kazina
Adami« —
Jenko —
New Star —
bar
buffet
DEKLE IN NJENIH 100
DINA DERBIN in LEOPOLD STOKOWSKY
pod čigar taktirko izvaja newyorška filharmonija znamenite skladbe Wagnerja — Liszta — Cajkovskega — Mozarta — Verdija in Hollanderja.     Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30, 15.. 17., 19. in 21. uri.     KINO UNION, tel. 18-81.
I
I
—lj živo gledališče v miniaturi bomo drevi ob 14. občudovali v frančiškanski dvorani, ko mestne ljudske šole z otroškimi vrtci prirede akademijo v dober namen r Otrok za otreka«. Posebno ljubki bodo nastopi baletk, pevk in igralk iz otroških vrtcev, kjer n. pr. igralka mame še ne zmaga trmastih črk >č« in podobnih preglavic. Ta srčkani knofek je prav zares najslajši bonbonček vsega raznovrstnega in močnega programa, že pri otvoritvi prehodnega otroškega doma v stari cukrami je izvrstni deški pevski zbor bežigrajske šole odlično podal malo pokušnje, kaj zmore, da so ga izredno pohvalili tudi glasbeni strokovnjaki. Z njim bo z uspehem tekmoval deški pevski zbor z Grabna, a tudi solista bomo slišali, poleg petja pa prav prijetne igrice, da bo akademija imela gotovo tudi umetnosten uspeh. Moralen uspeh ji je zagotovljen, saj je vsa prireditev vzgojna, ker uči otroke dobrodelnosti za revne sošolce. Da zvečer pri blagajni ne bo prevelike gneče, kupite vstopnico v predpro-daji v pisarni Pax et bornim v frančiškanski pasaži.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je preminul eden njegovih najstarejših članov brat Viktor Rohrmann. Zvestega pripadnika naše sokolske družine bo društvena deputacija spremila na poslednji poti in vabimo, da se ji članstvo pridruži v čim večjem številu. Obleka civilna z znakom. Blagega pokojnika, ki se je vedno zanimal za naš pokret ter je bil vsekdar njen odločen pobornik, bomo ohra nili v najsvetlejšem spominu. Upravni odbor. 249-n
—lj Prekinjena oddaja pHna. Mestna plinarna opozarja vse stanovalce Bežigrada in Tvrševe ceste od Vilharjeve ulice dalje, da bo v nedeljo 7. t. m. prekinila oddajo plina od 5. do 9. dopoldne.
—lj Ob smrti g. Viktorja Rohrmanna poklanja namestil cvetja šentpetrski moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda 300 din rodbina Kavčič.
—lj »Košček sreče«, zabavno in duhovito veseloigro ponove šentjakobčani v soboto 6. in nedeljo 7. t. m. ob 20.15. Razgibanost dejanja. humor in vedra vsebina odlikujejo to gledališko delo, ki vžiga in navdušuje gledalce. Pri obeh dosedanjih uprizoritvah je dosegla igra velik uspeh in je bila dvorana polna smeha. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavo. To sta poslednji večerni uprizoritvi tega izvrstnega dela.
—lj Monstre-brzotumir preložen. Ljubljanska šah. podzveza javlja vsem šahovskim klubom svojega področja, da se bo za 7. maj določeni monstre-brzoturnir zaradi nepredvidenih težkoč vršil šele v letošnjem jesenskem terminu, in poziva šahovske klube, da porabijo ta čas za temeljito pripravo na jesensko prireditev.
—lj Kolektivna pogodba v čevljarski obrti. Zadnji čas se je vršilo v Ljubljani mezdno gibanje tudi med čevljarskimi pomočniki .ki £o predložili mojstrom kolektivno pogodbo. Na sestankih je bil dosežen sporazum tako v pogledu besedila pogodbe, kakor tudi nove tarife za delavske akordne. urne oziroma tedenske mezde. Poudariti je treba, da so pogajanja p: tekla v popolnem sporazumu, ker so mojstri upoštevali težki položaj pomočnikov. To je prva kolektivna pogodba v čevliaiski obrti in je stopila v veljavo 1. maja.
—lj Za staro cukrarno je daroval g. Franjo Novak, trgovec z manufakturo na Kongresom trgu 15.. 300 din; v počastitev pok. Viktorja Rohrmanna je pa podaril g. Ivan Breskvar, ključavničarski mojster, za mestne reveže 100 din. a mestni iocialni urad je v znamenju tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo dobrotnikom izreka najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih. Počastite rajne z drbiimi deli!
—lj Ivan Grohar in Franjo Maselj POdlimbarski na Navju. Mestna občim ljubljanska je včeiaj prenesla zemeljske ostanke slikarja Ivana Groharja m pisatelja Franja Maslja-Pedlimbsrskega 6 po-kopal'šea Sv. Križa v gaj zaslužnih na Navju. kjer so krsti položili v častno grobnico pod arkadami, v kratkem pa vzidajo še nagrobni plošči. Tako sta velika sloven ka moža naposled debila trajen mir na častnem pokopališču na Navju v družbi s!oven:kih nesmrtnikov.
— lj Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu. Po razstavi v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo svoja dela mladi, nadarjeni slikar Tine Gorjup. Bara Remec in Lora Lavrin. bo jutri ob 11 vodstvo. Obiskovalce bo vodil po razstavi prof. Bogo Pregelj. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 19. in občinstvu ogled toplo priporočamo.
_lj  Kdor  Slovenec,     ta Cirilmetodar
kdor Cirilmetodar, ta bo jutri na Ljubijan.
skem gradu.
—lj Akaderm čarke! Akademik:! V nedeljo 7. t. m. bo v Maiiboru razvitje praporov krajevnih podružnic Jadranske straže. Isti dan bo tudi na Rakeku festival šolskih zborov. Podpisani odbor bo na obeh prireditvah zastopan po svojih delegatih. Pozivamo tovariše in tovarišice. da se obeh prireditev na naših mejah v čim večjem številu udeleže!  Akademski narodni blok.
—lj Javni telovadni nastop ljubljanskih meščanskih šol, ki bi se moral vršiti jutri, odpade zaradi slabega vremena.
— lj Tatvine Holes. Izpred Delavskega doma na Bleiveisovi cesti ie nekdo ukradel mizarju Jožetu S tele tu 1400 din vredno črno ples /r no kolo. znamke ✓ Diir-kopp . Dalje je bilo ukradeno- 1200 din vredno žensko k-lo Ani M^hletovi z dvorišča Štefanove gostilne na Miklošičevi cesti. Ukradeno kolo je znrmke »Turnier i in črno pleskano ter ima s plišem prevlečeno sedalo. V Šiški je bilo ukr2deno 1000 dinarjev vredno kolo znamke Puh« Janezu žgurju s Poeavja.
— Panika v kavami. V neki kavarni na sv. Petra cesti je snoči povzročil mlad dijak silno razburjenje. Pričel je streljati s samokresom in sicer kar med ljudi. Žara-
PENZIJON FILODA
KINO SLOGA, 27-30. Danes ob 16., 19. in 21., jutri ob 10.30, 15., 17. 19. in 21. uri Vesela in zabavna komedija po romanu : Fremdenheim Filoda-t od W. Staudtzkega. RICHARD ROMANO\VSKY, THEO LINGEN, SABINA PETERS, IDA WCST. Produkcija: Cine Alians-Bcrlin. Režija: Hans Hinrich.
Francoski veleHlm
realistične vsebine, ki nam prikazuje usodo in bedo mladih deklet, prodanih v javne hiše.
Ulica brez radost
po  znanem  romanu  »Freudlose  Gasse«  od Hugo Bettauer-ja. — V glavnih vlogah DITTA PARI/ >, ALBERT PREJEAN, INKIšINOV.
KINO MATICA, tel. 21-24.
Predstave 16., 19., 21., v nedeljo 10.30, 15., 17., 19.. 21
di strahu je vse bežalo iz kavarne, mladega navihanca pa je pograbil stražnik ter ga odvedel na policijo, kjer se je izkazalo, da je mladenič pri streljanju uporabil nekak plin in je bilo baš zaradi tega naenkrat toliko solza v kavarni.
Iz Novega mesta
— Na cesti napaden. Ko se je vračal iz Novega mesta domov v vas Cešnjico 24-letni posestniški sin Strnad Janez, ga je pred domačo vasjo ustavila večja vinjena družba, ki ga je pričela brez povoda izzivati in zmerjati. Ker se fant ni hotel spm-titi v besedni boj, je eden izmed njih potegnil nož. Xapadalec je Strnada zabodel v desno nadlaktnico. Dobil pa je nevarne rane tudi po dlani, ko se je fant hotel ubraniti napadalčevih udarcev in mu iztrgati nož. Napadeni si je moral poiskati zdravniške pomoči v bolnici.
— Med vag°nčke je prišel. Na skladišču velike parne Pavlincve žage v Straži je bil zaposlen pri prevažanju lesa z va-gončki 521etni Mesojedec iz ćešće vasi. Pri tem je po nesreči prišel med dva vagone ka, ki sta ga stisnila med se in mu zdrobila prsni koš. Ponesrečeni delavec je bil prepeljan v bolnico.
— šoferski izpiti za sreze Novo mesto. Brežice, Krško in Črnomelj bodo na sr -skem načelstvu v Novem mestu 24. t. m. ob 10. uri. Rok za vlaganje prošenj je do 20. t. m.
Iz Kranja
— Organizaciji JNS in OJNS za *rcz Kranj imata v nedeljo 7. t. m. ob pol 10.
uri dopoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Kranju svoj redni občni zbor. Izčrpno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju bo podal g. senator I. Pucelj. Na občnem zboru bo poročal tudi tajnik banovmskega odbora g. Uršič. Vsi člani in somišljeniki naj se zbora sigurno udeleže.
— Dramo Alojzija Jiraska »Oče« bodo igrali na odru sokolskega društva v Stra-žišču v nedeljo 7. maja ob 20. uri v So-kolskem domu. Cene običajne.
— Vse posestnike zaposlitvenih dovo-lenj opozarjamo, da je treba tekom meseca maja t. 1. vsa dovoljenja vidirati pri upravi mestne policije. — Primorsko prosvetno in podporno društvo Sloga:: bo tudi letos kot vedno pobiralo dovoljenja in jih oddalo skupno upravi policije v potrditev, člani naj oddajo dovoljenja v društveni pisarni v torkih in petkih od pol 20. do pol. 21. ure.
— Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo 7.t. m. ob 9. uri v Cankarjevem domu predavanje ge. Angele Vodetove: Dvojna morala. — Ob 20. uri pa bodo igralci Vzajemnosti? ponovili dramo Alojza štan lekerja »Prevara«. Obe prireditvi toplo priporočamo.
— Obfni zbor privatnih nameščencev. V četrtek 4. maja se je vršil v Narodnem domu ob pol 21. uri V.  redni občni zbor Društva   zasebnih   in   avtonomnih nameščencev. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članstva.  Zvezo društev privatnih nameščencev iz Ljubljane pa sta zastopala gg. dr. Janko Kosti in Erle Gombač. Občni zbor je vodil predsednik g. Tone štempihar. ki je po uvodnih formalnostih prešel takoj na dnevni  red.  O   razgibanem delovanju društva sta poročala tajnica gdč. Rugale-tova in blagajnik g. Mikuš, ki je poročal tudi o gradbi šlajmerjevega doma in o dosedanjem delovanju te ustanove. Predsednik g. štempihar je stavil nekaj predlogov za reorganizacijo delovanja TBPD. nadalje za poglobitev propagande med nameščenci in za poživitev dela v bodočem letu. Zvezina delegata sta poročala o splošnem položaju nameščenstva v Sloveniji. Pri volitvah je bil ponovno soglasne izvoljen za predsednika   g. Tone   štempihar.   v ostali odbor pa gg. Cof Mirko. Mara Rugaletova, Maks Mikuš. Kati Jamnikova. Franc Indi-har, Tine Oman. Jan Kolar. Ažman Adolf. Ažman Karol. VVitzman N.. za namestnike gg.  Ivan  Ogorevc.  Miha Jereb in Lovro Korsič, za nadzornika pa gg. Drago Re-pič in Zmago Kožman.
— Pesem narodnega prehulenja je zajela Kranj. Gostovanje akademskega pevskega zbora v Kranju je naletelo na odziv, ki ga niso mogli pričakovati niti največji optimisti. Velika dvorana Nar. doma je bila nabito polna, kar se dogodi pri sličnih koncertih le redkokedaj. Krasna udeležba kaže kako velik sloves uživa APZ. ki ga v resnici tudi zasluži, to je v polni meri dokazal tudi z izvajanjem programa v našem mestu. Odveč bi bilo pisati o kvaliteti tega zbora, o tehniki ali interpretacij-ski zmožnosti, kajti o tem so dali že strokovnjaki najboljše ocene, številna publika je po vsaki odpeti pesmi z dolgotrajnimi aplavzi izrekala priznanje zboru, v krajšem govoru pa je pozdravil zbor tudi predsednik Jug. akad. društva v Kranju gosp. Ekar Milan in mu v znak hvaležnosti izročil lep venec. Udeleženci koncerta so za-
ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 11-79.
Francoski velefilm
Trdnjava molka
V glavni vlogi: Največja karakterna igralka ANNABKLLA
Predstave: danes ob V»9., jutri ob 3.. 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob ^9. uri
Prihodnji spored:
ORKAN
puščali dvorano z zadovoljstvom z edino željo, da bi zbor zopet prišel v Kranj.
— Skupno združenje obrtnikov o', svoje članstvo, da se je pisarna združenja s 1. majem preselila v Kocbekovo hišo na Mestnem trgu. Vhod v pisarno jo z Layer-jeve ulice. Pisarna ej v pritličju, desno.
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. Znameniti srbski minister za vladanja kneza Aleksandra Kara-djordjevića (autor »Načertanija«), 8. osebni zaimek, 9. mesto v italijanskem delu Tirolske, 10. predlog, 11. ženski glas, 13. predlog, 14. levi pritok Bosne, 16. pasja pasma, 17. vrsta pesnitve, 19. del oper 22. dalmatinski otočič, 24. vrsta papige, 25. osebni zaimek, 26. starodavno dalmatinsko mestece. 28. duhovnik, 29. prebivalec jugoslovanske pokrajine.
Navpično: 1. vrsta zemljišča, 2. žensko ime. 3. kem. znak za prvino, 4. čevljarsko orodje, 5. predlog, 6. vrsta zemlje, 7. ten -sko ime,  11. vrtna cvetica,  12. nekdan j mesto v Mali Aziji (znano iz Homerjev*-J Ilijade). 14. časomer, 15. mesto v dunav.-ki banovini, 18. pasja pasma, 20. mesto v dunavski banovini, 21. notranjska reka, l-pi d juhi jena hrana polhov, 25. števnik, 27. ■ Iva enaka soglasnika, 28. površinska ra.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1. Banjaluka. 8. Uda, 9. mah 10. da, 11. kes, 13. pa, 14. Mašek, 16. kad, 17. Rab, 19. jesen, 22. Ru (rutenij). 24. ttt, 25. do, 26. alt, 28. Noč, 29. Ljubljana,
Navpično: 1 Buda, 2. Ada, 3. na, 4. Aleš, 5. um, 6. kap, 7. ahat, 11. kadet, 12. Seret, 14. maj. 15. kan, 18. oral, 20. stil, 21. Soča, 23. ulj, 25. Don, 27. tu, 28. Na J (natrij).
Živilski trg
Ljubljana, 6. m Kljub slabemu vremenu je dovoz ? \;1 dober. Posebno danes je bil trg dobro založen, predvsem z zelenjavo. Domače zelenjave je od dne do dne več, kar se že tudi nekoliko pozna pri cenah. Merice so vedno večje za merjenje zelenjave. Zalo sama cena na sebi ne pove nič. n. pr. dinar merica, ker so merice zelo različne. Največ je berivke in špinače. — Uvožena zelenjava pa bo še precej časa konkurirala domači, saj je glavnata solata, res lepa. po 6 din kg. Uvoženi grah se ne bo več mnogo pocenil. Najlepši je po 7 din kg, najcenejši pa po 5 din. Domači grah je bil lani povprečno po 3 do 4 din k^.
Med novostmi so se v zadnjem času najbolj pocenile črešnje, ki so že po 16 din kg, medtem ko so bile v začetku po 40 din, potem po 24 in 20 din. Domače črešnje bodo naprodaj čez tri tedne in tedaj se bodo znatnejše pocenile tudi uvožene.
Zaradi slabega vremena je bilo danes naprodaj le nekaj vozov starega krompirja na Sv. Petra nasipu.
\
Tujski promet v Sloveniji napreduje
Iz poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji k občnemu zbora, ki bo v ponedeljek
Ljubljana, 6. maja Glavni pospeševatelj tujskega prometa pri nas je Zveza za tuj;*ki promet v Sloveniji. K svojemu občnemu zboru, ki bo r ponedeljek v Zbornici z?. TOI. je izdala tiskano poročilo o svojem delovanju in zahtevah ter potrebah Slovenije za lepši razvoj tujskega prometa pri nas. Poročilo je zelo poučno in potrebno bi bilo, da bi ga pazljivo prečitali vsaj vsi delavci naših tujsko prometnih organizacij.
OCENA   LANSKE SEZONE
Tujsko prometna sezona fe je začela lani prav za prav že pozimi in v zgodnji spomladi, ko nas je obiskalo precej smučarjev iz tujin?. Glavna sezona je bila do-bra, a zaradi mednarodnih dogodkov se je prekmalu končala; zaradi pokvarjeae jesenske sezone ni bil dosežen mpeh. ka-kišen bi bil lahko glede na izboljšanje v deviznem in piometnemoziru ter na kapaciteto našega gostinstva. Lani se je pa ka^al razveseljiv porast števila gostcv iz naše države ter je bilo 7180 več domačih letovišcarjcv kakor pre^ilanskim. Domači gostje obiskujejo čedalje bolj manj priznana letovišča kjer jih je bilo lani 4279. več medtem ko jih je bilo v priznanih letoviških krajih samo- 2901 več kakor predlanskim.
UKREPI ZA POSPEŠEVANJ?; TIIUZM V IN  POMOČ OBLASTI
Zveza sodeluje najtesneje s pristojnimi oblastmi in ustanovami, ki se morajo zanimati za pospeševanje turizma, predvsem z bansko upravo in odsekom za turizem v trgovinskem ministrtvu. To sodelovanje je olajšano v veliki meri z delovanjem banovinskoga Uiristićnega sveta in njegovega poslovnega odbora. — Lani novembra je bil objavljen pravilnik o sestavi in oolovanju krajevnih občinskih turističnih odborov. S tem pravilnikom je dana pod-/aga za razvoj tujskega prometa pri nas v večjem obsegu. Posebno pomembna je določba piv.vilnika, ki predpisuje, da morajo občine ne le uporabiti vse dohodke nocmn za pospesevanje turizma v svojem območju, temveč tudi same prispevati primerne zneske po svoji zmogljivosti za turi-lične potrebe. — Plod sodelovanja zveze z železniško direkcijo je predvsem izboljšanje voznega reda za Gorenjsko, kar se je poznalo tudi pri prodaji vozovnic; lani jih je bilo prodanih 3,002.375. predlanskim pa samo 2.873.152. — Tudi n:e=tna občina kaže razumevanje za potrebe tujskega prometa ter je omogočila ureditev posebne infoirnacijske služl>e za Ljubljano v zvez inih novih prostorih. — Prav tako podpira stremljenje zveze Zbornica za TOI in posebna skrb za tujski promet je prepuščena zborničnemu gostinskemu odseku.
DELO STALNO NARAŠČA
Delo zveze ^"taino narašča od leta do leta. Prejšnja leta so njeno notranje delo ovirali tesni ter neprimerni pisarniški prostori, zdaj pa imata zveza in »Putnik t dovolj prostorne pisarne na prometnem kraju. Pisarniško delo je zelo naraslo^ da šteje vležni zapisnik lani že 20.000 dopisov. Napredek v notranji organizaciji zveze lani je tudi. da si je Tujskoprom Hno društvo (v (Kranju po-taviTp paviljon, v Kranju na primernem prostoru ter je tako tudi zvezin Tourist office dobil lokal na prcmetnem kraju. Med letom so se včlanila v zvezo tri nova tujsko prometna društva, ki delujejo v Žužemberku, na Jesenicah in v ž^reh. Zveza je imela lani .-kupno 73 Članov, društev in ustanov. — Zveza sodeluje z mnogiini tujsko prometnimi ter sorodnimi organizacijami, predvsem -Putnikom-s. ki jo je tudi gmotno podprl (130.000 din) za ureditev pisarniških prostorov v Ljubljani in Kranju in za druge potrebe.
DEFICIT  ZARADI IZREDNIH
IZDATKOV
Komercialno poslovanje zveze se je sicer lani tudi izpopolnilo vendar ni bilo mo-: ;vvpreciti deficita 16.253 din, kar si lahko razlagamo s tem. da je imela zveza o izrednih izdatkov, predvsem za ureditev pisarniških prostorov, vendar pa postaja vprašanje gmotnih razmer zveze čedalje bolj aktualno, ker potrebe naraščajo hitreje kakor dohodki, kar še doslej ni oviralo, a upoštevati je treba, da bo sicer treba propagandno in informativno službo omejiti, namestu da bi jo izpopolnili. Zveza si mora. razen zelo skromnih subvencij, sama skrbeti za denarna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje.
Finančni efekt komercialnega poslovanja zveze se je pa lani povečal v vseh strokah. — Vozovnic za razna prometna sredstva je bilo lani prodanih za 8,265.704 dinarjev ali za 5.68" 0 već kakor predlanskim. — V bančnem poslovanju je bil promet s potaiškimi čeki lani štirikrat večji kakor predlanskim — Velik napredek se je pokazal lani v prirejanju pavšalnih skupinskih  potovanj,  ki  jih je bilo lani
144, preJlanskim pa samo 35. Večina lanskih izletov je odpadla na avtobusne vožnje. 134.
166.230 DIN ZA PROPAGANDO
Propagandno delo zveze je zelo pomembno, če ne najpomembnejše. Toda propaganda /ahteva mnogo stroškov in zveza je lani ni mogla tako razviti kakor bi bilo potrebno v konkurenčnem boju z inozemstvom. Vendar je propagandni oddelek izrabil vse možnosti, kolikor so mu jih nudula skromna denarna sredstva. Lani so izdali za propagando 166.230 din ali 55.428 din več kakor predlanskim. Približno polovica zneska odpade na izdajo prospektov (88.778 din). Skupni izdatki zveze za neposredno turistično propagando od 1. 1925 do letos pa znašajo 1.7bl.804 din. — Skupno z Zvezo za tujski promet v Mariboru je ljubljanska zveza lani izda'« 104.000 propagandnih edicij v 10 jeziikih. razdeljeno je pa bilo 66.741 komadov propagandnega materiala. — Propagandno delovanje zveze pa s tem seveda še ni izčrpano. Omeniti je treba še propagando s fotografijami, klišeji in diapozitivi ter, kot začetek, s filmi, razen tega je pa zve/a priredila tu-di dve predavanji in udeležila sc je cele vrste razstav s svojim propagandnim materialom. Tudi za svetovno ra-zstavo v Ne\v Vorku ie preskrbela nekaj lepega gradiva. — Poseben pomen ima lani
po Sloveniji prirejeno studiisko potovanje zastopnikov mozemskih tujeko-prometn ih ustanov, ki bo nedvomno rodiuo primeren uspeh.
Ob zaključku poročila je naglašeno, da v bodoče ne bo mogoče vzdrževati tujskega prometa kot ene glavnih strok slovenskega gospodarstva na primerni višini, če ne bo prisilo do širokopoteznejšega pospeševanja turizma. Potrebno bi bulo takoj določiti in v najkrajšem času izvesti minimalni program ureditev vseh naših letoviških krajev, sanirati, modernizirati in povečati gostišča ter modernizirati in izpopolniti cestno omrežje.
4.135 GOSTOV IN 12.884 NOCNIN VEC Poročilu je priključen tudi statističen pregled tujskega prometa v Slon-eniji lani v primeri z 1. 1937. V uradno priznanih letoviščih je bilo lani vseh gostov, domačih in tujih. 197.793 ali 7.121 več kakor predlanskim. K termi je pa treba še prišteti 16.280 gostov v drugih letoviških krajih, ali 4.135 več kakor predlanskim. Nočnin jc bilo lani v uradno priznanih letoviščih 1.067.162 ali 68.430 več kakor predlanskim; v drugkh krajih jih je bilo 68.860 aH 12.884 več kakor 1. 1937. Najvišje število nočnin odpade na avgust, najmanjše pa na november in februar. Med inozonisjkimi gosti je bilo največ Nemcev.
Koncert poljskega pianista Koczalskega
Naše mesto je imelo zopet odličen umetniški dogodek
Ljubljana, 6. maja
V torek je v Ljubljani petič koncertiral sloviti interpret Chopinovih skladb, Raoul Koczalski. Razumljivo je torej, da so na sporedu prevladovale Chopinove skladbe, izmed katerih je prikazal dve baladi <as-dur in g-mol) ter 10 etud iz op. 10 in 25. Koczalskega interpretacija Chopina je docela svojevrstna, različna od ostalih inter. pretaeij. ki jih po navadi slišimo; tudi Bo-rovskv in Orlov zajemata duh Chopinovih skladb drugače. Koczalskemu Chopinove stvaritve niso le umetnine, s katerimi bi mogel pokazati svojo tehnično dovršeno, briljantno igro — in takšnih prilik nudi Chopin dovolj! — marveč so mu tudi kos duhovnega življenja, v katerega se poglablja do skrajnosti in tako izvablja iz skladb vse vsebinske kristale, ki bi mogli spričo tehničnega sijaja sicer ostati skriti. Njegov ton se giblje, živi, se vsak posamezen zliva v estetsko celoto ter tvori tudi v skupnosti organski del velike umetniške celote: če Koczalski uporablja pri tem neko posebno zadržanost tona in odzvok (naknadno zvenenje melodične linije), je to ne_ dvomno posledica njegovega gledanja na vprašanje vsebinsko formalnega predstavljanja Chopinovih etud in ne toliko le zgolj tehnična posebnost. Iz take sistematične poglobitve pa vstaja živ Chopin, kakor smo ga občutili v njegovih baladah, pa tudi etudah, ki jim je znal Koczalski udomačeno suhoparnost nadomestiti z dinamično pestrostjo vsebinskega dela: zlasti v neka_ terih etudah (gis-mol, c-mol, es mol, f dur, a mol i. dr.) je ustvaril sliko razgibanega notranjega pretakanja. kakršnega si je bržkone zamislil genialni Chopin sam in ki nima nič skupnega z ubijajočim poteka, njem šolsko dojetih etud. Koczalskega izvedba Chopinovih etud je našla pri občinstvu, ki je izvedbi sledilo z veliko pozornostjo, mnogo navdušenja in priznanja.
V drugem delu je Koczalski najprej prikazal svoje preludije iz op, 65(c-dur. h-mol. es-dur in impromptu v a-duru, op. 124). ki jih je zaigral tehnično in vsebin-5iko zajeto seveda dovršeno. Te njegove skladbe, ki se jhn po tehnični strani pozna, da jih je pi-al pianist, so zanimivi doprinosi k  spoznavaaiju  njegovega last-
nega življenja; prikazujejo ga s te strani kot romantično mislečega in čustvu joče-ga skladatelja, ki se skuša vsaj mimogrede (pa le zelo zmerno!) ozreti na novi duh in na novo miselnost kompozicijske tvornosti (predvsem v impromptuju). Sicer pa dokazujejo, da je reproduktivna moč Koczalskega mnogo močnejša kot produktivna in da more umetnik postvar-jati z mnogo večjo globino ter uspehom kot ustvarjati.. H koncu je izvajal Ko-czalJki znani Sehumannov Karneval«, poln močnega, romantično usmerjenega doživljanja in vihrave, s fantazijo izredno podkrepljene življenjskosti; tudi v tej Schumannovi skladbi je Koczalski peka-zal, da mu je poleg romantičnega Chopina zelo blizu tudi romantik Schumann; zato je privabil iz »Karnevala« vse notranje napetosti tetr že itak dovolj močan vtis skladbe same dvignil s č.vojo vsestransko vzorno izvedbo še bolj. Dodal je dve skladbi, med njimi enega Chopinovih popularnih valčkov.
Koczalskega koncert je bil zopet odličen umetniški dogodek našega mesta, ni pa našel med občinstvom toliko obiska, kakor je zaslužil; ta pojav, ki ga opažamo pri vseh re-mih umetniških prireditvah, je gotovo negativen znak kulturno-sti naše inteligence in ga bo potrebno popeljati na pravilnejše poti. Navzoči poslušalci pa so celotni izvedbi sledili z resničnim smislom in razumevanjem ter sprejeli slovitega pianista nad vse prkr-čno. cd.—
Iz Celja
—c Koncert mladinske glasbe v okviru Celjskega kulturnega tedna se bo pričel drevi ob osmih v mali dvorani Celjske, ga doma. Ob tej priliki bo mladinski pevski zbor Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja prvikrat nastopil na samostojnem koncertu. Izvajal bo sklad be Emila Adamiča, Oskarja Deva. Vasilija Mirka, Cirila Preglja. Viktorja sonca in Josipa Vrhovskega. Kot solistka bo sodelovala ob spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove priznana sopra-nistka ga. Marjanca Kalanova, ki bo pela samospeve Emila Adamiča, Oskarja Deva, Vasilija Mirka, Josipa Pavčiča in Cirila Preglja. Koncert bo prenašala ljubljanska radijska postaja. Vstopnice se dobijo pri blagajni slikarske razstave v mali dvorani Celjskega doma.
—c Mladinski koncert CKT se bo ponovil v nedeljo 7. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma kot ljudski koncert z znižano vstopnino. Vstopnica velja za brezplačen ogled razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka.
—c Slikarska razstava Alberta Sirka v mali dvorani Celjskega doma bo v okviru Celjskega kulturnega tedna odprta še do vštetega ponedeljka 8. t. m. Razstava je sedaj še izpopolnjena z nekaterimi slikami in karikaturami. Oglejte si to bogato in zanimivo razstavo!
—c Legija koroških borcev »n Zveza Maistrovih borcev v Celju vabita svoje člane k počastitvi 20-letnice smrti junaka Franja Malgaja. Svečanost bo v nedeljo 7. t. m. ob 8. zjutraj na Malgajevem grobu v št. Juriju ob juž. žel.
—c Koncert Celjskega pevskega društva. Celjsko pevsko društvo, ki praznuje letos 45-letnico svojega plodonosnega na-
rodno kulturnega dela in umetniškega udejstvovanja, bo priredilo svoj pomladanski koncert v ponedeljek 22. t. m.. Del »po. reda bo posvečen odličnemu slovenskemu skladatelju in nekdanjemu pevovodji CPD Antonu Lajovcu ob njegovi 60-letnici. Sodelovala bo tudi operna pevka gdč. Valči Heybalova iz Ljubljane, ki bo zapela več Lajovčevih samospevov.
—c Skoraj 14 let robije za vlom in roparski napad. Kakor smo poročali, sta se zagovarjala 28. aprila pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju zaradi vloma in roparskega napada 26-letni čevljar Franc Kosec in njegov brat. 23-letni delavec Rudolf Kosec iz Loke pri Franko-lovem. Obtožena sta bila. da sta letos v noči od 16. na 17. januarja vlomila v pisarno oddelka finančne kontrole v Vojniku ter odnesla dva samokresa, dve usnjati torbici in nekaj municije v vrednosti 1.200 din. Nadalje sta 3. februarja okrog pol 3. zjutraj vlomila v stanovanje gostilničarja in posestnika Karla Zerovnika v Loki pri Frankolovem ter napadla Zerovnika in nje. govo ženo. žerovnik in njegova žena, pa sta se postavila roparjema v bran in sta ju po kratki borbi prepodila. Razprava je bila 28. aprila preložena in se je nadaljevala včeraj. Zaslišanih je bilo več prič, ki so po večini izpovedale obremenilno za oba obtoženca. Franc in Rudolf Kosec sta tudi včeraj zanikala krivdo. Sodišče ju je spoznalo za kriva obeh zločinov ter je obsodilo Franca Kosca na 7 let in 6 mesecev robije. Rudolfa Kosca pa na 6 let in 4 mesece robije. Zagovornik dr. Bavdek je prijavil revizijo in priziv.
—c Dve prvenstveni nogometni tekmi bosta v nedeljo 7. t. m. v Celju. Ob 10. dopoldne se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma mladin Atle-tikov in SK Jugoslavije, ob 15. pa na Gla-ziji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Borutom iz Gotovelj in SK Laškim. Dopoldansko tekmo bo sodil g. Presinger, popoldansko pa g. Hobacher.
—c Usoden padec s kolesa V Četrtek je padla 21-letna služkinja Angela Iršičeva iz Vitanja na cesti v Vitanju tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila desno nogo v členku. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico.
—c Drzen vlomilec se je splazil v noči od četrtka na petek do okna jedilne shram be v hotelu Skoberne na Krekovi cesti. Raztrgal je mrežo na oknu. zlezel v shrambo in odnesel dve gnjati. vredni 300 din. Vlomilec si je bil nataknil na obe roki žen. ski nogavici, da bi ne zapustil prstnih odtisov. Nogavici so našli zjutraj v shrambi. V zvezi z vlomom je policija aretirala nekega moškega.
—c Umrla je v četrtek v celjski bolnici 35-letna dninarica Antonija Stanovškova iz Gabrovnika pri Konjicah.
—c Akademija podmladka Jadranske straže na drž. reami gimnaziji v Celju bo v torek 9. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Spored je Jep in pester.
—c Shakespearovo tragedijo »Othello« bo uprizorila ljubljanska drama v četrtek 11. t. m. ob 19.30 v celjskem gledališču. Ta predstava je zadnja v letošnjem abonmaju. Neabonenti dobijo vstopnice v pred-prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
—c Telovadni nastop gimnazije in meščanskih šol. V nedeljo 14. t. m. ob 11. dopoldne bo na Glaziji drugi javni telovadni nastop drž. realne gimnazije, drž. deske in dekliške meščanske šole ter dekliške meščanske šole šolskih sester v Celju. Sodelovala bo vojaška godba.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 6. t. m. do vštetega petka 12. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
—c Požarno policijski ogled vseh stavb na področju mestne občine celjske bo od torka 9. t. m. dalje. Vsi lastniki zgradb naj odstranijo vse nedostatke, ki so v nasprotju s predpisi. Nedostatki se tičejo očiščenja podstrešja, odstranitve gorljivih predmetov, odstranitve gorljivih predmetov, pravilne izvedbe dimnikov itd.
—c Nesreča ne počiva. Na Starih Slemenih pri Konjicah se je 29-letni mizarski pomočnik Edvard Operčkal polil doma z vročim loščem ter se hudo opekel po obrazu in desni roki. V sredo se ie ponesrečil v St. llju pri Dramljah 28-letni dninar Jurij Jug. Pri delu ga je vsekalo rezilo sla-moreznice po levem stegnu in mu prizadejalo težko poškodbo V ponedeljek si je 13-letna delavčeva hčerka Frida Tekav-čeva z Zg. Hudinie pri Celju pri padcu v šoli zlomila desno roko v zapestju. V torek je padel 44-letni hlapec Jakob Podgoršek v Pečovniku pri Celju z voza in si prav tako zlomil desno roko v zapestju. Istega dne je padel 9-letni delavčev sinček Stanko Gradič na Zg. Ložnici pri Žalcu s kostanja in si zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Umrla je v sredo v celiski bolnici 55-letna dninarica Frančiška Šmarčanova s Slatine pri Smartnem v Rožni dolini.
POZNAVALEC OTROK
— Sama ne vem, kaj naj storim, gospod doktor, sinko se krčevito brani zdravila.
— Nič lažjega, gospa. Nalijte mu zdravila v kozarec in prepove j te mu strogo piti ga, pa bo vse v redu.
Antonie de Courson:
Hiša na griču
Bilo je ob eni zjutraj, ko je Bertrand. držeč že od Pariza volan svojega avtomobila, naenkrat neprijetno začutil, kako mu uhajajo tla izpod koles. Avto se je dvakrat zasukal, potem je pa treščil v brzojavni drog ob cesti. Udarec je bil strašen. Bertranda so bolečine kar privzdignile s sedeža.
— Nisem ranjen. — je pomislil najprej. Ko je pa hotel izstopiti, je kriknil od bolečin. Desnico je imel zlomljeno.
S težavo je zlezel iz avtomobila na cesto. Ne desno, ne levo, nikjer luči, povsod samo grobna tišina, motena tu pa tam po žvižganju lokomotive tam daleč na kolodvoru. Spoznal je, kje je. Nekaj sto metrov daleč je migljala lučka, ki je izdajala Saint Germain des Fosses.
Tako blizu cilja je bil zadržan. Ker se mu je mudilo, da bi čim prej dospel do Vichy, je vozil hitro, čeprav je pršilo. In tako se je zgodila usodna nesreča.
Sicer je pa šlo še vse dobro.
Sedel je na stopnico svojega avtomobila. Ali naj tu čaka, da pride kak turist? Ni čutil v sebi dovolj poguma, da bi šel peš do oddaljene vasice.
Skozi veje se je videla v daljavi žareča lisa Aliiera ... Hiša na grič« ji bila siva
in lahko je bilo uganiti, da je edina njena mikavnost krasen razgled na krajino. Zdelo se mu je vsiljivo, če bi ob tej pozni uri potrkal na vrata. Toda saj je bil ranjen ... in ta žarek mu je dal pravico storiti ta korak.
Odšel je po treh stopnicah na teraso in potrkal na hrastova vrata.
Nihče se ni odzval in moral ie še večkrat z zdravo roko krepko pritisniti na kljuko. Slednjič se je odprlo okno v prvem nadstropju.
— Kdo je tam? — je vprašal ženski glas.
— Gospa, ranjen sem . . moj avto je pravkar doleetla nesreča in če mi dovolite, bi se rad pri vas malo odpočil.
Vse tiho.
— Seveda, gospod. — se je začul končno ženski glas. Morda bi pa mogla vedeti, kako se pišete?
Bertrand je pritrdil in povedal svoje ime. Zopet je bilo nekaj časa vse tiho.
—Takoj vam odpro — je zaslišal končno njen odgovor.
In res so se vrata takoj odprla. Za hišnikom, ki mu je odprl, je opazil Bertrand mlado deklico.
— To ste bili vi gospodična, ki ste pravkar govorili z menoj?
— Ne, to je bila moja teta, toda ona je bolna, ne more se ganiti iz sobe... Toda s^iite, obvežem vam rano, ta čas vam pa
pripravijo kaj za pod zobe.
Navzlic skeleči bolečini, ki ni hotela ponehati, se Bertrand ni upiral sladki pustolovščini. Njegova romantična duša je uživala v dekličini navzočnosti .. . okušala to zlatolaso dete, ki se mu je nenadoma prikazalo ponoči in nehote si je z roko počesal že nekoliko osivele lase. Delal se je kakor da ga boli mnogo bolj, ko mu je obvezovala s platneno obvezo zlomljeno desnico... da bi ga bolj pomilovala v njegovi nesreči. Ko je bila z obvezovanjem pri kraju, je vprašala: Kako se počutite zdaj? Grem vam pripravit sobo .. če ne želite, da bi vas sama odpeljala v Vichy. Šoferja nimamo, zato šofiram jaz.
— Ce dovolite, — je odgovoril, — sprejmem vaš prvi predlog, kajti po tej nesreči sem silno utrujen in misel, da bi se moral peljati še do Vichvja me nič kaj ne mika . .. Prijatelji, pri katerih sem se hotel ustaviti, ne bodo v skrbeh zaradi mene, ker jih nisem obvestil kdaj prispem.
Deklica je naročila pripraviti zakusko, potem se je pa vrnila k ranjencu.
— Ali bi pa smel tudi vedeti, kdo me je tako gostoljubno sprejel? — je vprašal Bertrand.
Ob njenem imenu se ni mogel premagati, da ne bi zadrhtel.
Pa vendar ni to ona? Pred njim je vstalo naenkrat na tisoče motnih spomi-
nov. Dvajset let je bilo minilo od tistega bivanja v Vichv, kjer je bil prvič srečal Ireno.
Nekaj časa je molčal, ogledujoč dekličin obraz. Bilo mu je kakor da je spoznal v njem že davno znane poteze.
— Poznal sem nekoč mladenko, ki ji je bilo tako ime, — je dejal slednjič. — Njeno krstno ime je bilo Irena.
Deklica je za trenutek oklevala, potem je pa zašepetala: — To je bila moja mati.
— Ah... In kaj se je zgodilo z njo?
— Umrla je.
Drugo jutro, ko je prišel Bertrand po stopnicah doli, je bilo sonce že nad obzorjem in objemalo je obrise Aliiera, ki se je zdel kakor da je polit z razbeljeno kovino.
Ustavil se je pred vrati.
— Ali bi mogel videti vašo teto? — je vprašal.
— Ona počiva ... imela je slabo noč. Kaj niste slišali, kako je veter žvižgal okrog hiše.
Nobene besede ni izgovoril več. Toda, ko se je že hotel odpeljati z avtomobilom, naročenim telefonično iz Vichy, se je zastor na oknu prvega nadstropja odmaknil in pri oknu je zagledal že priletno ženo, držečo v naročju deklico, Id se je pri vi jala k nji. In pri tem je šepetala:
On... *e ni ianrejnanU.
^omagaj ioojemu, otroku,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Nedelja, 7. maja.
S Pihalni trio (M. Raubar, klarinet — V. Campa. flavta — G. Lopa mik, fagot). 9: Napovedi, poročila. 9.15: Veseli zvoki (plošče). 10: VensOti govor (dr. Vilko Faj-diga).10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. 11: Komorna glasba (plošče). 11.30: Koncert Radijskega orkestra. 13: Napovedi, poa-očila. 13.20: Za zabavo in oddih igra Cimermanov kvartet ter poje Litijski kvintet. (Oddaja prekinjena od 14.30 do 17 .ure.) 17: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Domač koncert radijskega odkestra. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Naši Baranci (Nikola Pavelić iz Beograda). 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 2030: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 21.15: Melody jazz. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert jugoslavenske klavirske glasbe, izvaja pro. L. M. škerjanc. Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 8. maja
12: Koncert: Sodelujeta zbor mest. ženske gimnazija v Ljubljani in radijski orkester, dirigent; šijanec. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14: Napovedi. 18: Zdravstvena ura: Božjastne blodnje (dr. Bogomir Magajna). 18.20: Udovičeva & Laušetova (plošče). 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev: Presveti jena doba (prof. Lojze Potočnik). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Nafia likovna umetnost in kritika (Sonja Ko-vacič iz Zagreba). 19.50: Zanimivosti. 20: Spominska proslava ob Sletnici smrti p. H. Sattnerja. Poje Sattnerjev zbor, dirigent A. Neffat, orgle: p. S. Majhenič (prenos iz franč. cerkve). 21: Ruske koncertne suite (radijski orkester). 22: Napovedi, poročila. 22.15: — Prenos pleme glasbe iz restavracije »Emone«. Konec ob 23. uri.
Tore**, 9. maja.
11: šolska ura: Splošno in družinako življenje Savirjčana. Pokrajinska oddaja, vodi g. Ljubo fenuderl. 12c Po domače (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: sN mal čez jezero«. Koncert slovenskih koroških pesmi radijski orkester). 18: Narodne pesmi poje Poldika Zupanova, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 18.40: člove&ki tipi in značaji (prof. Etbin Boje). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Naša narodna pesem (Branko čjobanovič iz Beograda). — 19.50: Deset minut zabave (Fr. Lipah, član Narodnega gledališča). 20: Iz slovanskih oper (radijski orkester). 21.15: Orgelski koncert iprcuC- Miatija Tome). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Pisan drobiž (plošče). Konec ob 23. uri.
Sreda, 10. maja.
12: Baletna glasba (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13: Duet citer (E. Mezgoliz in M. Bebein). 14: Napovedi. 18: Mladinska ura a) Letalska industrija in država (Čolnar Janko); b) šotor za izlete in ta boren je (Miroslav Zor). 18.40: Pomladanski ljudski svetniki (Boris Orel) 19: NapcA-edl. poročila. 19.30: Nadoial-na ura: Zagrebška družina v petnajstem fitoletju (Srdja čjokič, pufolicistka iz Zagreba). 1950: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Prenos iz Maribora. Proslava 201etnice obstoja glasbene sole Glasbene Matice Maribor. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Audran: Maskota, skrajšana opereta (plošče). Izvajajo člani pa>-riških gledališč. Konec ob 23. uri.
Četrte*   n. maja.
12: Odmevi iz Češke (plošče). — 12.45: Poročila, 13: Napovedi. 13.20: Harmonika solo igra Pilih Rudolf. 14: Napovedi, 18: Slovenske vojaške pesmi (radijhki orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolerič). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije. 19.50: Deset minut zabave. 20: Prenos pevskega koncerta iz zavoda sv. Stanislava v S t. Vkru nad Ljubljano. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Konec ob 23. uri.
Petek, 12. maja.
11: šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učiteljski abiturienti). 12: Iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Kaj mora žena vedeti o zavarovanju, TJ. del (Vida Peršuh). 18.20: Waldteuflovi valčki (plošče). 1840: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila,. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje insp. drž. obrambe. 19.50: Zanimivosti o izseljencih (Premrov Jote). 20: Spomini na Jon. Strauesa (plošče). 20.20: Fr. Lipah: Cvetje bajam (člani Nar. gledališča v Ljubljani). 21: Zvoki v oddih (radijski orkester). 22: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
PROFESORSKA
Študentje kriče na ulici v okno bližnje hiše: Gospod profesor, okno imate odprto.
Profesor pogleda skozi okno m vpraia: Katero okno je odprto?
— Usto, skozi katero ^kidate, — ma odgovore ftt»dt|igi
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, ff. maja 1*39.
103
John Brinkley — kralj šarlatanov
boj ameriških zdravnikov proti sleparstvu in mazaStvu — Na račun človeške
neumnosti pridobljeni milijoni
Menda zdravniški šarlatani nikjer tako dobro ne žive. kakor v Združenih državah. Velika organizacija, obsegajoča vse poštene ameriške zdravnike, izdaja svoje glasilo in vsestransko informira svoje člane. Obenem se pa z vso vnemo bori proti šarlatanom. Organizacija postopa večinoma tako. da dokaže pred sodiščem netočnost sarlatanove trditve o čudodelni piluli ali zdravilu in doseže da je po čudnem federalnem zakonu obsojen šarlatan, kakor vsakdo, ki izrablja federalno pošto v umazano, slrparpk" namene ali kdor širi po pošti neresnico.
Včasi pa taka zadeva ne gre gladko. O tem priča sodni spor. ki ?e ie vodil nedavno med ameriško zdravniško organizacijo in kansaskim kraljem šarlatanov čudodelnim zdi avnrkom Jchnom Brinklevem. To kaže že okolnost da ni tež la zdravniška organizacija sumo Diinkleva. temveč tudi on njo. Pred sodiščem je prišla na dan neverjetna spretnost tega bogataša, ki se čut! po zdravniškem društvu oškodovanega in ie zato vložil tožbo.
Doktor ljudske univerze
Nič ne de. da sploh ni pravi doktor. Ima namreč doktorski titel iz univerze, ki se je imenovala eklektična. v resnici je bila pa samo nekakšna višja ljudska šola. Ko so se univerzitetno razmere v Združenih državah uredile, so to čudno univerzo odpravili. Iz tistih časov je Brinklev doktor in sicer zelo slaven doktor. V kolikor se more slava meriti z denarjem je morda ta doktor zdaj najslavnejši. Sam je namreč; priznal in to je tudi predmet njegove tožbe, da je imel predlanskim 1.100.000 dolarjev dohodkov. Njegovi dohodki so se pa znižali zaradi napadov ameriškega zdravniškega društva v lanskem letu na 800.000 dolarjev.
Čudodelne stekleničice
Kako se je dokopal Brinklev do tako ogromnih dohodkov ? V času. ko je zaslovel
v Evropi Steinach je začel lečiti Brinklev priletne moške s tem, da jim je pomlajeval spolne žleze s kozjimi žlezami. Pozneje, ko je imel že dovolj denarja, in ko mu operacije očividno niso več dišale, je razglasil, da je odkril zdravilo, po katerem operacije niso več potrebne. To čudodelno zdravilo je prodajal v stekleničicah po 25
Sanatorij z reklamno postajo
dolarjev. O tako dragoceni tekočini je trdilo zdaj zdravniško društvo pred sodiščem da ni nič drugega, nego navadna raztopina solne kisline, pobarvana z modrim barvilom. Prava vrednost te tekočine ne presega v našem denarju 50 par. Prodaja čudodelnega zdravila bi pa sama po sebi ne mogla donašati milijonov. Brinklev si je uredil v Milfordu v Kansasu velik sanatorij, kjer vlada pravo veselje. Kdor hoče imeti učinkovitejšo pomoč od čudodelnega zdravila dobi v njegovem sanatoriju injekcijo pomlajevalnega zdravila. Ena zdravilna serija stane 250 dolarjev. Operacija, če je potrebna, pa velja 1.500 dolarjev.
Da bi bil tako donosni sanatorij vedno poln. zato skrbi Brinklev ne kot zdravnik, temveč kot lastnik radijske postaje. Najprej si je zgradil radijsko postajo tudi v Kansasu, toda zdravniško društvo je doseglo, da mu dovoljenje ni bilo obnovljeno. Potem je mimo prenesel svoje poslovanje v Mehiko baš na texaški meji. Tik za reko Rio Grande je postavil novo radijsko postajo s 350.000 w in ji dal ime Xera. Druge radijske postaje v Združenih državah smejo imeti največ 250.000 W. Posledica je. da daleč naokrog Texasa ne slišijo radijski naročniki nič drugega nego Brinklevevo postajo. In ker rabijo v Združenih državah radio za reklamo, kupujejo trgovci vsako minuto prostega časa te postaje in plačujejo do 1.700 dolarjev za uro.
Kandidat na mesto prezidenta USA
Razkošni sedež z drugim obsežnim sanatorijem si je zgradil Brinklev pri tej postaji, v bližin: ima pa še svoje lastno letališče. Tu živi v kraljevskem razkošju. Ce izstopi iz lastnega letala sede v 16 ci-lindrski Cadillac, če se pa hoče razvedriti in osvežiti igra na lastnem igrišču golf ali pa se izprehaja po ogromnem parku. Kakor mnogim drugim je pritisnila tudi njemu šarlatanska sreča v glavo zdravo pamet, kateri se mora zahvaliti za polne žepe denarja, se je jel očividno obračati za nasvete tja, od koder so mu doslej tekli dohodki, namreč k človeški neumnosti. Vedno raje posluša glasove, ki mu svetujejo, naj postavi prihodnje leto pri volitvah novega prezidenta svojo kandidaturo. Ko mu je to priporočal tudi njegov astrol<~7 se je obrnil na svoje pacijente z vprašanjem, kaj bi oni porekli k njegovi kandidaturi. Vse kaže. da bo našlo zdravniško društvo v svojem boju nepričakovano pomoč v Brinklevu samem, ki se bo pri volitvah pokopal, kakor se je pokopalo že več takih slučajnih ljubimcev sreče, ko so šli v svojih skominah predaleč.
100 umorov
zaradi zavarovalnine
Razkrinkana tolpa zastrupljevalcev in zastrupljevalk
v Filadelfiji
V Filadelfiji se je zagovarjala nedavno pred sodiščem druga članica tolpe poklicnih zastrupljevalcev Carina Favatova. ki jo imenuje policijsko poročilo s poklicna vdova«. Obtožena je bila, da je zastrupila 2 arzenikom 17 - letnega pastorka Filipa Ingr-ea. Prvi dan obravnave je državni tožilec razširil obtožbo na to. da je ob to ženka umorila tudi svojega moža. Filipovega očeta.
Tolpa zastrupljevalcev in zastrupljevalk. med katere je spadala tudi Favatova. ima po dosedanjih rezultatih preiskave na vesti okrog 100 umorov zaradi zavarovalnine. Izmed njenih članov je bil doslej obsojen Herman Petrillo. njegov pajdaš dr. Pavel Petrillo. ki je baje vodil tolpo, se bo pa zagovarjal v kratkem pred sodiščem obenem z dvema vdovama Sello Alfonsovo in Suzie di Martino. Favatova je zavarovala svojega pastorka, ki je zaslužil pet dolarjev tedensko na 13.000 dolarjev pri petih zavarovalnicah, potem ga je pa zastrupila, da bi dobila zavarovalnino.
V policijskem poročilu je rečeno, da je imela tolpa, ki je začela svoje zločinsko delo v Filadelfiji. člane v štirih ameriških državah. V Filadelfiji je spravila s sveta 12 Italijanov. Menda porota v zadnjih 100 letih ni sodila tako fantastičnih in hladnokrvnih zločinov, kakor so ti umori, iz ko-ristoljubja je dejal preiskovalni sodnik. Landrujevi ali \Veidmannovi zločini daleč
zaostajajo za strahotami te morilske zarote.
Kapitan James Kell iz oddelka za preiskovanje zahrbtnih zločinov je izjavil, da ves Čas svojega delovanja v borbi proti tolovajem ni videl tako hladnokrvnih morilcev kakor so te poklicne vdovec. Taka ženska si je kratkomalo izbrala premožnega priletnega moža. omožila se je z njim, ali pa je živela z njim kar na koruzi po njegovem mnenju zelo nesebično, toda pregovorila ga je. da se je dal zavarovati. Potem je odšla pod pretvezo z možem k dr. Petrillu. ki mu je radevolje predpisal neškodljiv prašek. V resnici je bil pa to vedno arzenik in žene so dobile točna navodila, kako ga je treba uporabljati.
Pr! prvih znakih zastrupi jenja domači zdravnik nikoli ni spoznal, da gre za zastrupi j en je. Mrliški listi so bili vedno napisani, ne da bi zdravnik sumil, da je šlo za zastrupljenje. Vdove, delujoče za tolpo zavarovalnih gangsterjev so dobile včasd polovico izplačane zavarovalnine, pogosto pa tudi samo po 500 dolarjev, ne glede na višino zavarovalnine. Tolpa je poslovala več let in kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti se ji je izjalovil načrt samo enkrat, ko se žrtev pod nobenim pogojem ni dala zavarovati. Dotični mož se je moral sicer ločiti od svoje žene, toda s tem si je rešil življenje. Policija je bila na zločince opozorjena s tem. da se ji je zazdelo sumljivo, da se nekatere žene tolikokrat por oče in vedno zopet vdove.
minut je Jofanscm pri«pcl na letališče in sicer v trenutku, ko se je letalo že dvigalo v zračne višave, .lohnson je jed uradnike letališča zmerjati z idioti, nepostrežljivimi birokrati in tepci. Zagrozil jim je. da jih bo tr/il in /.ihteval cd1'kodnino. Celo s pestjo jim jc gru/d!. Potem je pa naenkrat obmolknil in za šope t al: -Za boga, ko'lika sreča!« Opazil je bil namreč, kak.-, sc je letalo /aimajaik)'. obrnilo ha stran in strmoglavilo na tlu. Treščilo je na tla v bližini letališča, kjer je vnelo. Kmalu jc nastala silna eksplozija. Ta oast, ko so odnašali s kraja nesreče vsa obznana trupla članov j posadke in potnikov, sc jc vračal Johnson v mesto Oklt/hama zadovoljen, da jc zamudil svojo smrt.
Najmlajši orjak
V Nemčiji jedo umetna jajca
Izdeluje jih neka wiirtemberška tvrdka po metodi
Karla Kremerja
Že davno so se pojavile v inozemskem tisku vesti, o umetnem jajcu — milei dobrem nadomestilu za naravno jajce. Umetno jajce se je posrečilo izdelati nemški kemični industriji. Z izdelovanjem tega nadomestila v velikem se peča neka wiir-temberška tvrdka po metodi Karla Kremerja. Že v prvem četrtletju se je kon-zum umetnih jajc tako povečal, da bodo prihranili okrog 14.000.000 kurjih jajc. kar pomeni en odstotek letnega uvoza. Potrebo beljakovin krijejo v Nemčiji ne samo s svežimi jajci in sicer še v prvi vrsti v ve-Hkih podjetjih z jajčnim praškom, ki ga morajo uvažati iz Kitajske. Umetna jajca aH milei se izdelujejo iz dekoncentriranega mleka, sirotke, ki je v njem okrog 3% albunina in kaseina, beljakovine vsebovana v jajcu. Te beljakovine se s posebnim kemičnim procesom brez kakršnihkoli kemičnih primesi izpreminjajo v prašek in ta pride potem v promet pod imenom milei. fine je nastalo iz besed Milch in Ei.
Od nadaljnjega razširjenja umetnih jajc
si obeta nemško gospodarstvo razne koristi. Na eni strani bo lahko Nemčija omejila uvoz inozemskih jajc in jajčnega praška na drugi strani se bo pa bolje porabljalo mleko in sirotka, ki so ju doslej mnogo rabili za krmljenje prašičev. Umetno jajce se po kakovosti lahko meri z naravnim, je pa polovico cenejše, tako da pomeni njegova proizvodnja zboljšanje prehrane prebivalstva, zlasti delavstva, ki živi še vedno slabše od srednjih slojev. Treba je torej zavrniti bojazen, da bi se z izdelovanjem umetnih jajc utegnila poslabšati preskrba prebivalstva z mlekom. Od 1.2 milijarde litrov mleka in sirotke letno zadostuje bc/c, da izdelajo 50 umetnih jajc na vsakega prebivalca Nemčije letno. Ker znaša povprečni letni konzum jajc v Nemčiji okrog 118 na glavo, se sploh ni treba bati za preskrbo z mlekom, čeprav bi se poraba umetnih jajc povečala. Umetna jajca se seveda ne dajo uporabiti za jajčno jed. drugače so pa prav tako dobra kakor naravna.
Zanimiva pot v zakon
Pot v zakonski jarem je včasi prav čudna. Louise Bickleveva je stopila na Matl-boroHggti Roadu v Lomdoau v telefonsko čelno, da bi telefon i-ra a svojemu zaročencu. In v tiremrtku, ko sta si pri tedefonu izmenjavala sladke besede ljubezni, je izgubil rofedi londonski trgovec Coombc oblast md volanom, Postiednca je brla. da je na vao moč za vozil v telefonsko celico, kjer Jo zaljubljeno delcie kramljsAo s svojim iz-foijcnceim.
Coombe ni samo prekinil razgovora, temneč jo tudi podrl Bickdcvevo. K sireci sc je dekle le nekoliko opraskalo in tudi Coombe je odnesel zdrravo kožo. Oba so b*rž pre-peijaii v boAnko. kjer sta si kmalu opo-mn^n od strahu. Potem je Coombe obiskal BfcMeyeno^ da bi se ji opravičili. Izkazalo m Je pa, da je dekle razdrlo svojo zaroko. JU n |0 bšo nmJlrrkHio v mladega trgovca.
Ko jo je Coombe vpraša', ali bi hotela postati njegova žena, je brez pomisleka pritrdila.
—o—
Smrt ie zamudil
Cc bi bil bogati induvtrijcc \Vill Johnson iz Oklohamc nekoliko točnej.ši, bi ga ne bi!o več med živimi. Johnson jc naročil vozni listek za polet iz Oklohamc v Dalla^ v državi Texas, kjer je imel važne tr;_>«w-ske opravke. Med potjo na letališče sc mu je pa avto pokvaril. Zato je .skoči'1 v naj-bli/jo telefonsko celico, od koder je nujno klical upravo letališča, ki naj za nekaj minut zadrži letalo, v katerem jc bMo žc 12 potnikov. Izjavil je. da mora na vsak način odpotovati z Ictalrm in da je pripravljen poravnati škodo, ki bi nastala z njegovo zamudo.
Uprava letališča mu jc odgovorila, da bo po možnosti ustregla njegovi žolji. Čez 20
Kenneth Johnson iz Morgentovna v se-veroameriški državi Kentuckv je bil rojen kot normalen otrok. Potem se je pa začel zelo naglo razvijati. Vsak mesec je pridobil na teži 4 funte in ko je bil star 13 mesecev, je tehtal žc nad b3 funtov, visok jc bil pa nad 1 m. Zdravniki trdijo, da gre pri tem najmlajšem orjaku na svetel za izredno močno delujočo sčitno žlezo.
Gramofon prodira v Afriko
Navzlic vsem prerokovanjem o slabih izgledih gramofonske industrije se ta puv za piav prigodna oblika mehanične reprodukcije glasbe ne ramo vzdržuje, ampak vzbuja vedi,o večje zanimanje javnosti. V ameriških statistikah, kjer stojita radio in film. ti fejresnejSa konkurenta gramofona, stalno na najvišji stopnji razvoja, zama^ - znake poje manja z'- nar.ja v š'_ ka javnosti za gra-mcfzn. Povpraševanje po g.amofonskih plošč:?h narašča :n opa^a se celo tendenca h klasični gc : Tu-i v Nemčiji kaže najnevrj?« t rt i stika ro: šajoče zanimanje  za  gramofonsko glasbo.
Gremcf:n se pa že davno ne omejuje več samo mi civilizirane kraje in narode sveta ze davno je prodrl tudi v kulturno najbolj zaostale kraje. Angleški listi po-iOčaj-\ «Ia jc gi; mofon se3o p.iljuMjen tam, kjer ti £ najmanj pričakovali, namreč v črni Afriki. Med Culokafri je baje prstal pravi fetiš in trge vine z gramofoni v južnoafriški uniji so zopet zelo zadovoljne s kupčijami, čeprav je še nedavno nevarno narašfalo zanimanje belokož-eev za radio. Izguba odjemalcev med be-lckožci jim je bila v polni meri nademe-ščena z naiašča jočim dotokom odjemalcev m*ed zamorci, čudodelni glasbeni za-bojček je zdaj v notranjosti Afrike tako priljubljen, da ?e zamorci skoraj ne za-ninvjo več za svcjf. originalna glasbila, piščalke in  vsakovrstne bobne.
Ti najnovejši prijatelji gramofona pa niso posebno navdušeni za bežno gramo-
fonsko godbo po našem okusu. Z redkimi izjemami zahtevajo tudi na gramofonskih ploščah svojo glčsbo. odgovarjajočo njihovi miselnosti in okusu. Tem zahtevam črnih odjemalcev gramofonske tvrdke rade ustrežejo. tembolj. Iker so originalne zamorske pesmi priljubljene tudi v Evropi in Ameriki, kjer so se ljudje vedno zanimali   za originalno  eksotično glasbo.
Ladja brez železa
V Dartmouthu so spusti1 i te dni na morje ladjo prav posebne konstrukcije. Gre za ladjo »Research«, zgrajeno iz samega nc-magneričnega materiala. S to ladjo se bodo vozili strokovnjaki, ki bodo na vseh morjih proučevali razna meteorološka in oceanografska merjenja. Da njihovega dela ne bodo motili razni vplivi, so /gradili ladjo iz nemagn etične ga materiala. To je torej ladja brez železa. Njon trup je iz tca-
kovega lesa. Razen lesa so rabili pri gradnji zlasti bron iti ailuirnimij. Nrti v kuhinji ni nobene žulezno posode. Vsi zaboji so leseni in v njih ni nobenega žeblja. Tudi vos jedilni pribor je iz nemagnetičnega materiala.
Ladja »Resea*rch« jc prva velika jadrnica, zgrajena v Angliji zopet po dolgih letih. Ima sicer tri pomožne dieslove motorje, pa tudi ti so iz nemagnetienega materiala. Ladja je 770-tonska. dolga 43 m in široka 10 m. Najprej krene ladja v Ameriko, potem bo pa križari'a po južnem Atlantiku med mestoma Tristan da Cunh* in Kap->• rad tom. kjor bodo opravljena prva merjenja. Z Atlantika krene ladja na ImUjsid ocean. 1/ matičnega pristaniška odpluje najbrž v septembru. Učenjaki na tej ladji bodo dcvršili delo učenjakov s podobne ladje »Ua-rneggie«. ki jc leta 1929. pri Samoi zgorela.
Na nebu pisana reklama
Ta najmodernejša reklama je sicer zelo draga, pa tudi
zelo učinkovita
Pilot je napisal z dimom črko »H.c in pripravlja se napisati še »e«
Zadnja leta jc vedno bolj priljubljena reklama na nebu, kjer pišejo letalci črke z dimom. To je zelo učinkovita reklamna novost, ki je pa tudi primerno draga, tako da si jo lahko privoščijo s^imo valčka podjetja. Čeprav gre za novost radarjih let, je ta način reklame žc s<tar. Sega namreč daleč nazaj v one čase. ko so ljudje z dimom signalizirali. Pozneje sc ic ta način signalizacije izpopolnjeval in med svetovno vojno je vojaško letalstvo že pridno segalo po njem. Po vojni jc prišel 1. 1920 prvi na misel pisati na nebu črke z dimom J. T. Sa-wage. ki je dobil dve leti pozneje v Zdru-
ženih državah patent. Od tistega leta ie bilo prijavljenih že nad 70 patentov te vrste.
Praktično jc bila SawagOva ideja iarabl e-oa šele mnogo pozneje v Ameriki, kjer 90 iskali novih načinov propagvan'a u«»ti»v|h izdelkov. Prvi poskus se nivi posebno dobno obnesli. Zdaj pa žc pišejo letalci z dimom na nebu, kakor po papirju. Zdaj je žc več družb, ki sc pečajo sami, ^ pihanjem reklame na nebu. NTaeinov tc učinkovite reklame je već. Prvotno so pritrdili pod letalo poseben valjar, napolnjen z dimom. Pilot je odpiral in zapiral valjar po potrebi neposredno s svojega sedeža. Zdaj rabijo tudi ra/nc kemične /me-i. ki jih v nekaterih primerih primešaj«, kar pogon-skirn snovem, toda tako, da lahko pilot vsak hip ustavi dotok zmesi.
Za pisanje z dimom po nebu sc raoiio majhna hitra letala, podobna vojaškim lov-sikim letalom. Pitloti s<> v ta namen posebej i/urjeni in morajo biti /elr, spretni. Zlasiti za nekatere erke je potrebna največja spretnost zračnega akrobata. Največkrat se pišejo črke z dimom v višini 2600 do 3000 m. Večinoma ne pišejo na nebu dolgih besed, temveč kratka reklamna gesla.
Dunav je dobil naslednika
Struga rečice Gennach blizu Buchloe v Nemčiji je začela
naenkrat usihati
Pred kakimi 15 leti je vzbudilo splošno pozornost odkritje da Dunav večji del leta prav za prav ni Dunav, ker se rečica, izvirajoča pri Donaueschingenu po kratkem toku izgubi blizu Immendingrena in teče pod zemljo v Bodensko jezero, tako da je Dunav prav zo prav pritok Rena. Samo kadar naraste, odteka del vode v Bodensko jezero, drug"a pa teče po starem dunavskem kontu, dočim ob suši to korito od Immen-dingena več kilometrov daleč povsem usahne in Dunav dobiva vodo šele ob ustju nadaljnega pritoka.
Ta lastnost Dunava je obrnila nase pozornost lani, ko je postal Dunav po priključitvi Avstrije najdaljša nemška reka. Zdaj ga je s tega častnega mesta izpodrinila Laba. ki izvira na ozemlju protektorata in se izliva v Severno morje, ne da bi zaustila nemško ozemlje. V vsem svojem, toku je Laba daljša od Dunava v onem delu ki teče po ozemlju Nemčije. Toda to. kar je storil Dunav je zmogla tudi druga nemška rečica. Pred tedni je naenkrat izginilo mnogo vode iz rečice Gennach blizu znanega švabsko bavarskega železniškega vozla Gennach med Augsburgom, 'Miinchenom in bavarskimi gorami. Od tistega dne izgublja Gennach v teh krajih toliko vode, da so utemeljene skrbi kaj bo z usodo te rečice, ki seveda ni bila brez pomena za kraje, skozi katere teče.
V buchloeškem okraju je Gennach kakor vsaka druga rečica. Malo dalje proti
Merjenje sile vetra
Merjenje sile vetra je staro in že L 180o. je sestavil admiral Beauford po napetosti jader na svoji ladji lestvico, ki se rabi se zdaj. Lestvica ima 13 stopinj, označenih od 0 do 12 in obsegajoč veter od popolne tišine do najstrašnejšega orkana. Da bi se sila vetra čim boli ponazorila, so uporabili kot merilo tresenje listov in vejic na drevesu. 0 na lestvici pomeni popolno zatišje. 1 lahen veter, pri katerem se dviga dim skoraj navpično. 2 lahen veter, ki ga človek komaj čuti, 3 slab veter, ki že maje liste na drevju. 4 miren veter, ki maje vejice. 5 močnejši veter, ki maje tudi debelejše veje. 6 močan veter, ki se sliši v hišah in maje vse veje na drevju. 7 še močnejši veter, ki upogiblje šibkejša drevesca. 8 šibkejši vihar, ki upogiblje tudi večja drevesa in ovira človeka pri hoji, 9 vihar, ki meče opeko raz strehe, 10 silen vihar, rušeč drevje. 11 zelo hud vihar, povzročil joč veliko škodo in končno 12 orkan, rušeč vse, kar doseže na svoji poti.
Zdaj se lestvica dopolnjuje tudi s hitrostjo vetra, ki znaša recimo pri stopinji
0 — km na uro, pri nadaljnjih stopinjah
1 • 4 km. 4 : 23 km ur. 9 : 72 km ur. 11 : 98 km ur in 12 nad 104 km na uro.
—o—
Anglija dohiteva Holandsko
Angleži se bahajo s tem. da Anglija tudi n?. polju cvetličar-tva tako hitro na-preouie. da bo kmalu prekosila Hcland-sko. Anglija je zdaj največji konzument cvetic. V.cako leto potrošijo Anjgleži za. cvetice okrog 15.000.C00 funtov šterlingov. V južni Angliji so že celi kiaji, kjer se prebivalstvo preživlja skoraj izključno s cvetlicarstv:ni. To velja zlasti za Corn-vva.llski polotok in bližnje Scillske otoke, kjer je mirno obmorsko podnebje izredno u srodno za razne čebulice hijacinte, narcise, tulipane itd. Ni še dolgo tega, ko so dcvazali s Sciliskih otokov na angleško celino le malo rož, ki so jih spravljali v Stare škatle za klobuke. Zdaj izva-žajo s teh otokov 1.000 ton rož letno in od tega porabi 800 ton samo London. Nekatere rože rasto jamo na Sciliskih otokih.
Cvetličarstvo na teh otokih je na zelo visoki stopnji. Rastline tudi križajo, da
severu v bližini munehenske železniške proge je pa naenkrat struga skoraj suha. Voda se* je izgubila v globeli, v velikem tolmunu, kjer je nastal nedavno lijaku podoben vrtinec, po katerem se izgublja voda v zemljo. Komaj so zvedeli za ta pojav, so poklicali hidrologe in strokovnjake za vodne naprave, da bi ugotovili kaj se je zgodilo. Raziskovanje še ni končano, gotovo pa je, da počenja Gennach pri Buchloe isto kar dela Dunav pri Immendirigenu. Tolmun je najbrž nad stropom podzemne jame, kakršnih je v apneniških tleh te£;\ kraja mnogo in strop je dobil sčasoma luknje.
Starejši prebivalci Buchloe se spominjajo, da so jim stari ljudje nekoč pripovedovali, da sega podzemno jezero prav pod Buchloe. Komisija učenjakov je pobarvala vodo v rečici Gennach v tolmunu s svetlordečo barvo, ki se dobro pozna tudi če je močno razredčena in zdaj čakajo, kdaj in kje se bo pobarvana voda pojavila. Tako so nekoč ugotovili, da po-nikuje Dunav, čigar odtok v Bodensko jezero so smatrali za samostojen potok. Toda pri Gennachu se zaenkrat ni posrečil« ugotoviti, kam odteka, pobarvana voda se ni še nikjer pojavila, tako da se že izraz domneva, da se morda sploh izgublja v tako velike podzemne votline in jame. <li še vedno niso polne in da Gennach pod površino zemlje sploh še nima odtoka.
dobivajo nove oblike in barve. Na otoki i S t. Mary imajo celo posebno bolnico za cvetice in njen ravnatelje je Gordon Gib-son. Tu posade bolne rastline, poslane iz vse okolice na posebne gredice in poten zasledujejo razvoj njihovih bolezni. Pri tem ne ugotavljajo samo izvora bolezni, temveč iščejo tudi zdravilo hi na v.-<aki rastlini je tablica z imenom in opisom bolezni. Tako so tu dognali, da se more širiti bela plesen, ki napada čebulice, v zemlji tako, da uniči cela polja čebulic. Nekatere rastline pa kljubujejo vsem poskusom in se ne dajo poplemeniti. Taka rastlina je znana modra vrtnica, ki bi jo radi vzgojili vrtnarji po vsem isvetu, pa se ni še nikomur tako posrečila, da bi ne imela nobene hibe. Pred desetimi leti je posadil vikar Canon Boscavve v Alverto-nu v grofiji Cornwall nekaj čebulic anemone. V ugodnem podnebju je dobil krasne cvetove. Zdaj je v tem kraju že velika cvetličarska industrija samih anemon. Prej je bila vsa ta trgovina monopol Francije.
Japonci odklanjajo amerikanizem
Lastniki japonskih kavarn so na zborovanju v Nagove sklenili boriti se proti amerikanizmu ženskega osebja. Zelo ostro so zavrnili kajo natakaric, in njihovo posnemanje običajev ameriških filmskih igralk, torej naglasanje sexappeala z obleko, pričesko in vedenjem. Določena »o bila štiri načela, ki se jih hočejo strogo držati.
1. Kodranje las sicer m izrecno prepovedano, toda kavarniške uslužbenke morajo gledati v prvi vrsti na to. da so počesane in oblečene v duhu japonskih tradicij in japonskega okusa.
2. ženskam je prepovedano kaditi.
3. Nova obleka naj se kupi le, če je to nujno potrebno, torej ne po diktatu zadnje evropske ali ameriške mode.
4. V bodoče se bodo v službo sprejemale samo dekleta, ki dokažejo, da so vzgojena in izšolana v duhu narodnih tradicij.
Dalje je bilo sklenjeno, da bodo kavar-narji ustregli neprestanim zahtevam in opozorilom policije in da bodo zapirali svoje lokale preje, kakor doslej, razen tega pa hočejo omejiti reproducirano glasbo in sneti nekatere  preveč kričeče neonove re-
Sfer. 103
»SLOVENSKI NAROD«, « maja
Stran 7
Beseda, dve o kamniškem gasilstvu
Prostovoljna gasilska četa v Kamnika priredi na MnkoStno nedeljo velika tombolo
Kamnik, 5. maja Znano je, da podeželska mesta in večji kraji trpe na preobilici društev. Vse večje organizacije, ki imajo svoj sedež v Ljubljani, se skušajo s svojimi podružnicami uveljaviti tudi po deželi in dočim je Ljubljana s svojim velikim številom prebivalstva na dobrem, vlada v podeželskih mestih velika gneča, da izpustimo kmečke kraje, kjer je cpaziti nasproten pojav, namreč veliko praznino, ki je ne morejo zamašiti niti tisti, ki imajo sicer tam veliko besedo. Torej gneča je precejšnja, kljub temu pa gTe vse po :«reči. Vpišeš se enostavno v vsa društva, k ite želijo, pa si oddal svoj kulturni obolus. ki navsezadnje ni tako majhen glede na število društev.
V tem pogledu je Kamnik eno. lahko rečemo, prvih mest. Lahko se včlaniš v preko trideset društev, če pa se opredeliš določneje, ima* še vedno kakih 15 do 20 organizacij, X-ler 96 lailko kultump. nacionalno in humanitarno udejstvuješ. Izbira je prav sa prav težka in da ni kje zamere, je najbolje, da si povsod, saj končno ni treba drugega, kakor da malo globlje sežeg v žep. Kakor je to raaglba-no društveno življenje razveseljivo, pa ima občutno napako, izgublja namreč s tem na svoji notranji moči in idejnosti. Zamislite si samo Kamničana kot člana dvajsetih društev: raztrgati ga ne morete, zahtevati od njega, da bi se z vso svojo dušo in ognjem poprijel dela pri vseh teh društvih, pa bi tudi ne bilo človeško. In tako je mnogo društev prisiljeno omejit i se na redne občne zbore, na nekaj sej ter na običajno zbiranje članskih prispevkov. To je sicer nekaterim društvom namen vsem pa ne in tako je njih delo tem težavnejše, čim več društev je. v ostalem
pa dobra volja m korajža premaga tudi take ovire in še ena nt var je vadba a: ni glavno količina, temveč kakovost, čisto po geslu: mak) nas je, ali smo ljudje.
Med organizacije, ki gredo tiho, pa vztrajno in neutrudno po poti, ki so si jo
začrtale, moramo prišteti našo prostovoljno gasilsko četo. Koliko dela je doprine-šenega v korist javnosti, nesebičnih in tihih naprav, satno zatajevanja in požrtvovalnosti! Vprašajte o tem gasilce: povedali vam bodo, da so vedno pripravljeni odzvati se klicu: na pomoč, da pa ni njihova navada obešati svoje delo na veliki zvon. Morda vam bodo potožili, da bi njih delo zaslužilo, da se jim ne dela zaprek in težav, če se že noče podpirati. Povedali %ram bodo tudi. da rabijo Še mnogo denarja za izpopolnitev gasilske opreme, da pa je s sredstvi bolj slabo. Občina jim je naložila trošarino na električni tok za kino, dalje je naložila takse na kinopredsta-ve, razen tega tudi iz proradona, namreč občinskega, ne dotekajo tiste podpore kot včasih. V.ee to ima gotov vpliv na gasilsko blagajno, ker pa je potrebno in to zelo potrebno nabaviti modernejšo in boljšo gasilsko opremo, je treba najti druge vire. Zato bodo priredili veliko tombolo. Gasilske tombole so postale že kar znamenite, kamniška pa še posebno. Prirejajo jih kamniški gasilci že več let sem in vedno z velikim uspehom. Po-ebno lanska tombola, ki je imela aa glavni dobitek krasen par konj. je »vžgala« S finančnim efektom so bili gasilci prav zadovoljni, saj pa so tudi imeli denar v kaj porabiti.
Kamniška prostcvoljna gasilska četa je že staro društvo, saj je praznovala pred dvema letoma svojo 551etnico in bo torej kmalu štela 60 let. Ves čas svojega ob-
stoja je isvrsevaJa svoje človekoljubno delo tiho in skromno, pa učinkovito ter gotovo prednjači med Četami kamniške gasilske župe. Ima torej tradicijo, ■ katero se lahko ponaša malokatero društvo. Pod vodstvom dolgoletnega predsednika g. Cererja Antona pa se je povzpela na visino kot nikdar poprej. Povečala je gasilski dom, preuredila kino dvorano In obnovila orodje m opremo. Pred leti ti je nabavila motorko, letos pa gasilski avto, ki ga ravnokar predelujejo sa svoj namen. Potrebe pa so ie vedno velike, saj je bilo izvršenega le toliko, kolikor Je bilo nujno potrebno. Navezana je četa v glavnem sama nase in na sredstva, ki jih sama pridobi. Da tudi v tena pogledu četa ne opusti nobene prilike, boste priznali prav tako tudi, da v svojem stremljenju po izpopolnitvi rn napredku ne pozna nobenih ovir. Oči vidno je le to intenzivno delo bila tista privlačna sila, ki je napotila celo vrsto novih ljudi, da so se v četo prijavili. Saj je res čudno, da so dolga leta stali ob strani. » žalost pa jih je morala četa odkloniti, ker ne spadajo v njeno območje. Bilo kakor bilo. četa po svojem delu zasluži, da jo kolikor rnoei podpremo in prepričani smo. da se bo javnost v polnem številu odzvala.
Kako boste podprli četo? Za enkrat ne bo treba drugega, ko da pridete na bin-kestni ponedeljek 29. t. m. v Kamnik, še prej pa si nabavite tom bolske karte. Rekli smo že, da je kan miška gasilska tombola znamenita, letošnja pa bo presegala vse prejšnje. Poleg motorjev, biciklov. šivalnih strojev in nešteto drugih stvari bo tudi par konj komisijsko sposnaci za najlepši par v celem okraju. Pridite, splačalo se bo in storili boste dobro delo.
Le naprej, brez miru
30 letnica Sokola Ljubljana
Drevi ob 20.30 bo slavnostni občni zbor v Sokolskom
domu
Vič, 6. maja.
Sokolsko društvo Ljubljana-Vič. ki je bilo ustanovljeno 1. maja 1909 v dobi narodnega prebujenja po znanih septembr-i dogodkih leta 1908. bo v letošnjem letu proslavilo svoj 30 letni obstoj z več : redit vami, ki bodo dosegle svoj višek v začetku julija t. 1.
V telovadnici je vse pridno na delu, vsi lelkl se vestno in marljivo pripravljajo za svoj veliki praznik. Kot prva prire-v okviru jubilejnih svečanosti bo drevi ob 20.30 v dvorani sokolskega doma slavnostni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. sokolski pozdrav — prihod praporov, 2. pozdrav državni zastavi — državna himna, 3. otvoritev cbč-nesa zbora, pozdrav Nj. Vel. kralju, Sa-vezvi SKJ in gostom. 4. pozdrav predsednika društva za zgradbo doma, 5. poročilo o 30 letnem delovanju društva. 6. Aljaž: Slovan na dan, poje sokolski pevski pevski zbor. 7. pozdravni nagovori gostov. 8. Hej Slovani, petje vseh navzočih.
9. zaključek občnega zbora, odhod praporov. Pesem sokolskih legij.
Od 2. do 9. julija bo sokolski teden z otvoritvijo društvene spominske razstave, telovadna akademija, slavnostna predstava na prostem, javni telovadni nastop z razvitjem dečjega prapora, ki mu bo kumovale naša zvesta in požrtvovalna sestra Slava Benčanova. Ker je društvo lansko leto dokončno izgubilo telovadišče, bedo vse prireditve na telovadiSču Ljubljanskega Sokola, ki je društvu brezplačno odstopil telovadišče. V spomin na društveno 30 letnico bo društvo izdalo tudi spomenico z zgodovinskimi podatki o razvoju viškega Sokola.
Vabimo sokolsko in drugo narodno javnost, da se slavnostnega občnega zbora udeleži v velikem številu in s tem izkaže priznanje viškemu Sokolu, ki že 30 let vzgaja viško mladino v duhu Tyrševih načel in v narodnem in državnem duhu. Udeležba na občnem zboru v meščanski obleki s sokolskim znakom.
Uprava Sokola Ljubljana-Vič.
Zlet sokolske mladine v Mostah
Na praznik 18« t. m. nastop sokolske dece in razvitje dečjega prapora Sokola L j ubijana • Moste
Ljvlbljana, 6. maja.
;bljanska in okoliška sokolska dru-= bodo priredila v četrtek 18. maja t. 1. velik nastop sokolske dece na letnem adišču v Mostah. Vse priprave za ta a danski praznik naše dece so v pritekli in obeta postati ta nastop mo-g      . manifestacija sokolske misli v Mo-Vsa društva so že prijavila svojo ežbo, podrobna navodila pa bodo že eda tekom prihodnjih dni. Ker bo pri-I tev   celodnevna,   opozarjamo bratska dj :. :va iz okolice, da bo za deco priprav-pravljen obed po zmerni ceni. Vsi vodniki in vodnice naj poberejo denar od dece naprej   in   ga   izročijo   dopoldne pri skušnjah načelniku br. Vašlu.
Spored mladinskega zleta bo nastopen: Dopoldne skušnje vseh oddelkov na te-lcvadišču. ob 14. zbirališče dece na telo-vadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, ob 14.30 sprevod z godbo Sokola I Tabor po mestnih ulicah na telovadišče v Mostah po naslednjih ulicah: Aleksandrova cesta. Tvrševa. Komenskega, Ilirska, Hrvatski trg. Zaloška cesta, Društvena ulica do letnega telovadišča. Ob 16. razvitje dečjega prapora, ki ga razvije in mu kumuje sestra Kastelčeva. Prapor je izdelala načelnica sestra Zdenka Kruharjeva po svojem lastnem načrtu. Po razvitju bo ■sr- n- -t- ■ m t- v——       nt ■asssjsjsaaassssjBi
javna telovadba dece, ki nastopi s prostimi vajami, igrami, v teku čez zapreke, izmenskem teku itd. Društva, ki želijo nastopiti z lastno točko naj to nemudoma sporoče načelništvu Sokola Ljubljana — Moste. Sprevoda naj se udeležijo društva s članskimi, narašča jskimi in dečjimi prapori. Deca v slavnostnem kroju, članstvo in naraščaj pa se adeleži sprevoda v meščanski obleki s znakom.
Vabimo vse sokolsko članstvo in narodno javnost, da se v polnem številu udeleži zleta sokolske dece v Mostah in da s tem pokaže svoje simpatije naši mladini in priznanje za njeno delo v telovadnici.
Sokoli — v četrtek IS. maja zbor v Mostah! -»
— Tekme za prehodni prapor Nj. Tel
kraljice Marije. Nj. VeL kraljica Marija, ceneč nesebično in koristno delo sokol-stva na polju telesne vzgoje je podarila Savezu SKJ dragoceno zastavo kot prehodno darilo za tekme vrst članic v višjem oddelku. Načelništvo Saveza SKJ je sklenilo, da bodo prve tekme za kraljičino darilo ob priliki jubilejnega zleta v Vidovih dneh t. L v Ljubljani- Za pridobitev tega darila bo veljal poseben pravilnik, stičen onemu za pridobitev Aleksandrovega meda.   Vrste za tekme morajo
imeti 6 tekmovalk in 2 namestnici in mora tekmovati vseh 8 telovadk. Telovadke bodo tekmovale v nastopnih panogah: na bradlji, krogih, gredi visoki 120 cm, prosti vaji, metu diska 1 kg, v teku na 60 m in v skoku v daljino. Sestre tekmovalke se že marljivo pripravljajo za to plemenito borbo.
— Sokoliće se morejo udeležiti zletov v inozemstvu samo v kroju. Na seji zbora župnih načelnikov in načelnic je bil soglasno sprejet predlog, da se morejo članice udeležiti sokolskih prireditev v inozemstvu samo v predpisanem slavnostnem kroju. Seboj lahko ponesejo narodno nošo, sama udeležba v narodni noši pa ne bo dovoljena. Opozarjamo na ta sklep sestre, ki nimajo slavnostnega kroja in se morda nameravajo udeležiti zleta bolgarskih Junakov v Sofiji od 8. do 15. julija t. 1. Zleta se bodo mogle torej udeležiti samo članice, ki imajo slavnostni kroj.
— Belgijska telovadna zveza vabi nase sokolstvo na svoj zlet. Kralievska belgijska telovadna zveza v Bruslju je povabila Savez SKJ in vse njegove edinice, da se po svojih odposlancih udeležijo 41. zveznega zleta v Liegu. ki bo od 2. do 4. septembra t. 1 Zleta se bodo udeležile vse v Mednarodni telovadni zvezi včlanjene zveze in bo tudi Savez SKJ na svoji prvi plenarni seji sklepal o udeležbi jugoslo-venskega sokolstva na tem zletu.
d ■ cd ■ cd m cd m cd m cd m cd m cd m cd m cd POMAGAJMO GRADITI
PIVKO V SOKOLSKI DOM cDucDmcDmcDucDmcDmcDmcDmcDmc
Z Zidanega mosta
•— Cesta Zidani mest — Rimske Toplice bi se morala Že davno popraviti in razširiti. 2al pa se v tem pogledu ni storilo skoro ničesar. Cesta je ponekod silno ozka, ima ostre ovinke ter globoke udrtine ali celo jame, tako da je promet zlasti za težke tovorne avtomobile silno nevaren. Ker smo na pragu nove tujskoprometne sezone, naprošamo odločujoče činitelja, da poskrbe, da bo cesta Rimske Topi it o — Zidani most čim prej popravljena.
— Savski most Sv. Peter — Radeče popravljajo, Te dni so pričeli popravljati most Sv. Peter — Radeče. 2e večkrat smo omenili, da je omenjeni most nujno potreben popravila. Delavci postavljajo sedaj po hodniku nove prage, toda samo tam. kjer so bili stari že močno obrabi i c1-ni. Umestno bi bilo, da bi izmenjali vse prage z novimi, preko njih pa pribili po 3 do 4 cm debele deske, katere bi se po izrabi z manjšimi stroški obnovile. Nadalje je nujno potrebno, da se železna konstrukcija mostu prepleska. Ponekod namreč železo že rjavi. Obnoviti in popraviti bi bilo treba tudi železno savsko Ofifrajo nasproti gostilne Medved v Sv. Petru. Ta ograja je že močno razpadla, ponekod manjkajo železni drogi. Odločujoči činitelji se naprošajo, da poskrbe zs odpravo teh nedostatkov.
— Drstenje rib. V Zadnjem času vidimo v Savi in Savinji zlasti pa pod mostom na tisoče rib. ki odlagajo jajčeca. Veliko je zlasti belic. Čudno pa je, da domačini baš sedai love ribe in jih celo prodajajo po nizkih cenah. Vsaka divjad je v času razmnoževanja zaščitena in je ne smemo preganjati. Ali isto ne velja tudi za ribe? V ostalem pa ne more biti meso okusno, kadar se ribe drste.
— Tujski promet na Lisci. Naša tujsko-prometna postojanka na Lisci se prav lepo razvija. Vsako nedeljo je koča skoraj popolnoma zasedena. Največ izletnikov pride iz Hrvatskega, zlasti pa iz Zagreba. Mnogo pa jih pride tudi iz Zasavja. Pričakujejo pa se tudi Ljubljančani, ki bodo imeli z jutranjim prvim vlakom najugodnejšo zvezo. Koča na Lisci je vse leto oskrbovana, letoviščarjem pa nudi tudi pensijon po zmernih cenah. Celodnevna oskrba stane od 35 do 40 din.
— Nadležni   brezposelni   postopači. V
zadnjem času hodijo po naSt okolici nadležni brezposelni postopači, ki nadlegujejo mirne domačine. Posebno veliko jih je bilo zadnji teden. Ponekod so si kar podajali roke. Pri Lazniku so pokradli več mizarskega orodja, kar je bilo prijavljeno orožnikom. Bodite previdni pred nadlef.nimi postopači!
— Občinski sejem v Loki pri Zidanem mostu. V sredo je bil v Loki pri Zidanem mostu običajni občinski sejem, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Prignane je bilo precej živine, ki so jo prodajali po običajnih dnevnih cenah. Vole od 3.50 do 5 din. krave in teleta pa kar počez Na svoj račun so prišli zlasti krčmarjl, ki so prodal: mnogo pijače in jedače.
— Dajte nam poštne nabiralnike. Na Zidanem mostu je pošta na postaji, kjer je tudi nabiralnik. Nujno potrebno pa je. da bi bil en nabiralnik pri JuvančiCu. drugi pa v Majlandu. Poštna uprava se naproša, da postavi na teh krajih dva nova nabiralnika.
Iz Krškega
*   *>' š
i
t
>**J * » A
L'
wš Ul     •     <    <  r - *»"
i «
I .
. •   w ' % !    \ A ^ /.
f   s«   a    /        aV     *    \ Aw *    » f
T *  ?       •     »>    « ' \r  •      * t i   ( ,
■» L JJL. * -X ^ <_ _ v .i a m ^ ' vi. — Mehanska š°la igra. V nedeljo je priredila meščanska šola v Krškem igrico: Kuharica proti lastni volji« v režiji gospe Vudkovičeve. čisti dobiček je bil namenjen gospodinjski šeli. Igra je dosegla tako moralno kakor tudi gmotno lep uspeh, saj je bila šolska telovadnica polna gledalcev, ki so navdušeno ploskali našim najmlajšim igralcem.
Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po hudem trpljenju v petek ob 8.   uri zjutraj zatisnila svoje blage oči
MARN MARIJA
dolgoletna inkasantinja »Jutra«, posestnica in moja gospodinja gostilne »Pri Panju«
Pogreb nepozabne moje dobre gospodinje bo v nedeljo ob pol 3. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 5. maja 1939.
TONE HUč
SAMO NEKOLIKO FAR VEC in Vaše zdravje je sigurno zavarovano
Neprimerno bolj
Obvestilo.
UPRAVNI SVET TRBOVELJSKE PREMOGOKOINE DRUŽBE pod predsedstvom gospoda predsednika Andre Lu-queta je proučil na svoji bilančni seji računski zaključek za poslovno leto 1938 in sklenil predlagati občnemu zboru, ki bo dne 5. junija t. L, izplačilo l0%ne dividende.
Na isti seji je bil kooptiran v upravni svet gospod doktor Milorad Djordjevič, finančni minister n. rM in izvoljen za podpredsednika na mesto preminulega gospođa dr. Bogdana Mar-koviča.
LJUBLJANA, dne 4. maja 1939.
najnovejših
stroji
po zelo neki ceni — ceniki ——01
»TRIBUNA« F. BATJEL
LTOBUAJBTA, Karlovflka cesta 4 — Aleksandrova
98
■ cd ■ cd ■ cd ■ cd ■ cd ■
Vse skrbi odpadejo
za nakup obleke, če se obrnete na najugodnejši
vir za nabavo
manufakture na obroke
z vedno najnovejšimi vzorci in ogromne izbiro!
Agilne zastopnike
za Ljubljano sprejmemo.
NAROONI MAGACIN, Sv. Petra c. Z7-I.
ii!!i!i:wnn!iinanuin^
Flo-erce Riddellova:
ftlevcctna £}uCe$en
A on je vendar hrepenel po njenem srcu in po njeni skrivnosti — hrepenel je po nji vnej, po njenem telesu in duši. Toda njene misli se niso mudile pri njem. Sedela je kraj njega tiho, vzravnana, oči uprte v daljavo, zatopljena v svoje sanje. David Kent se je ugriznil v spodnjo ustnico. Fenella misli torej na onega drugega.
In kakšen bo konec tega? — je razmišljal. Saj vendar dekle, kakršna je ona, ne more ostati tu do neskončnosti in to samo zavoljo moža, ki je bil tako nespameten, da se je zavezal za celih pet let. Mar si domišljuje, da ga ljubi? Da, gotovo si do-mišljuje to. Ali je to resnična ljubewn —- ali pa samo prijateljstvo, navezanost, porojena že V otroških letih in utrjena z obljubo, dano sebični ženi, s to nepremišljeno obljubo, naravnost iztrgano iz ust tega pogumnega dekleta?
Kako dolgo jo bo vezala ta obljuba, tako nepremišljena, v svojem bistvu celo nepoštena obljuba? Zdelo se je, da je Fenella s to obljubo kar omamljena, očarana in zaslepljena. Videla ni ničesar in nikogar drugega, nego Dereka ElliSona. Srce Davida Kenta je zadrhtelo v divji nestrpnosti. Ah, bože, ko bi le mogel odpreti oči, zdramiti jo iz teh težkih sanj, pripraviti jo zopet do zdrave pameti! O, ko bi ji mogel odpreti oči, da bi videla onega drugega tako, kakor je v resnici. Hrepenel je po tem, da bi jo imel zase, da bi bila v« njegova. In naenkrat se je zasačil pri tem, kako si
16 I obljublja, da bo prej aH slej storil oboje. Hoče jo rešiti in rešil jo bo, ce tudi proti njeni volji. David Kent, vojak, je namreč ljubil boj in nikoli ni poznal poraza. Vedel je pa, da pameten mož nikoli ne začne napada niti za trenutek prej, preden ni napočil čas.
Hitro sta prispela do cilja svoje pot!. To 3e bfla prijazna rdečkasta vila, ki si jo je bil najel za nekaj mesecev sloveči italijanski umetnik Giovanni Vevsitti s svojo debeluhasto ženo Tido. Okrog vile se je razprostiral krasen vrt, kjer so cvele rdeče rože in kjer je brizgal sredi sivozelenih oliv majhen vodomet visoko v zrak tanke curke kristalne vode.
Notranja oprema vile je pričala o umetniškem okusu Giovannija Vevsittija. Vevsitti je imel na sebi suknjič iz rjavega zameta in umetniško kravato iz modre svile. Njegova žena Tida je nosila kostum m rožastega kretona in v ušesih je imela dolge uhane.
V veliki, hladni sobi, kamor so odvedli Fenello in Kenta, je bilo zbranih že kakih dvanajst gostov, čaj so ie servirali. FenelH se je zdelo, da so vsi bodisi Francozi, Nemci aH Italijani. In vsi so ji bili neznani, rasen francoskega častnika domače konjenice' spahijev in njegove dražestne pariške žene Yvonne, s katerima ae je bila Helena seznanila Ž« prej.
— Oh, to lepo angleško dekle! — je vzkliknila Yvonna. — Danes je t svoji obleki kakor bela narcisa na slokem zelenem steblu. Mar ni tako, mon Pierre?
Toda njen Pierre ni odgovorit 2e davno je bil spoznal, da je najpametneje molčati, kadar njego-
va vročekrvna žena hvali druge mlade žene. Yvonna namreč ni trpela, da bi njen Pierre trdil, da mu je razen nje všeč še katera. Zato je torej molčal jezik njenega Pierta. Toda kot Francoz je Pierre uprl v Fenello pogled, ki je bil tem zgo-vornejši.
Fenella je sedla kraj edinega gosta, ki v te j sobi ni bil evropskega porekla — to je bilo krasno arabsko dekle, ki je bila njena obleka čudna zmes Evrope in orijenta. To je moralo biti izobraženo in povsem moderno dekle. Njen obraz ni bil zastrt, čeprav so bili v družbi tudi moški.
— Poznam Anglijo, bila sem tam. Mesec dni sem bila tam — je pripovedovala Fenelli v prijetno lomi j eni angleščini. — Bila sem na lovu na lisice in jelene. Toda vedno sem bila tako strašno premočena, da sem imela potem nahod v nosu.
Fenella se je zasmejala. To majhno dekle črnih Kc, ki je imelo na nogah francoske Čeveljčke z visokimi petami, na glavi pa čepico z zlatimi obročki, ki so veselo zacingljali kadarkoli se je dekle sklonilo, je bilo zares dražestno, očarljivo. Ime ji je bilo Zora, kakor je Fenella pozneje zvedela.
Kmahi je prišla k njima TSda Vevsitti z mladim čednim Italijanom. Tida Vevsitti je imela rada vrvež med svojimi gosti, kakor da neprestano igra z njimi »škatlice, premikajte se«. In tako je morala Fenella vstati, da je mogel galantni Ambrosio sesti na njeno mesto in zabavati lepo Zoro.
— Tu imam nekoga, ki bi se rad seznanil z vami, miss Grape**, — Je dejala Tida in odvedla dekle v kot
Tam je nasla Fenella Davida Kenta. Sedel je
kraj dame, ki je še ni bila opazila. Vstal je, ko je pristopila, toda njegova gostiteljica mu je takoj naročila, naj gre zabavat Yvonno, ki je sedela tisti hip sama.
Fenella je stala trenutek sama pred ženo, sedečo v dolgem pletenem naslanjaču. Gledala jo je skozi dim turške cigarete, ki jo je držala v rdečem, z rubini okrašenem ustniku. To je bila izredno dra-žestna žena. Kar je leno vstala, da bi pozdravila dekleta. Fenella jo je takoj spoznala, Bila je žena, ki jo je videla včeraj dopoldne v parku, kjer je igrala godba francoske tujske legije. To je bila žena, ki je Derek občudoval njeno okusno obleko.
— Glejte, Vanda. tu sem vam privedla rojakinjo, — je dejala Tida. — Prepričana sem, da bosta obe tega veseli, saj se bosta lahko vsaj dobro pomenili o svoji lepi domovini, kjer človek ne vidi nič drugega nego samo meglo. Morata si...
Obmolknila je, kajti tisti hip so se odprla vrata in na pragu se je pojavil kabvlski sluga, držeč v rokah pladenj s čajem. Tida je takoj pozabila na obe Angležinji, pozabila je predstaviti ju medsebojno in kar odletela je k Črnemu slugi. In tako je stala Fenella Graveva pred tujko, ki je v naslednjem trenutku dvignila belo roko z dolgimi, rdeče pobarvanimi nohti in pokazala na naslanjač, kjer je sedel prej David Kent.
— Sedite, prosim, — je dejala z globokim, lenim glasom. — Moja vroča želja ie bila pokram-ljati z vami. Povedala sem to Tidii. Kaj mislite o nji? Tako prijazna je, vedno pa pozabi predstavit! rvoje goste.
Dekle je sedlo v naslanjač.
Stran 8
»SLOVENSKI NARODc,sobota. «. maja 1839.
Stev. 103
MALI OGLASI
Beseda 50 par, dav«ek posebej Preklici. Izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti
znamko. — Popustov za male ogiase ne priznamo. ioioioioioioioioioioioioioio
UK
Najmanjši znesek * Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji ou 1 do 4 mesece.
oddelki od % 7. do 8 in od ^8.
do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov  učni zavod.
Domobranska cesta 15 - Naj-večja stjojepisaica! ts4&
najlepših vzorcev  ima  v zalogi
SEVER — Marijin trg Z.
Na željo Vam zavese luoj zašijemo in namestimo.
ir'^*-- z*+ aflKHaaaaaaa
VAJENCA
za sedlarsko obrt sprejmem takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1456
E       i 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
LEPO STANOVANJE 2 SOB
s pritikUnaml oddam v š marci pri Kamniku. 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Pripravno tudi za vpokojence. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod sšmarcas. 1482
• v v
Iscem
za termin avgust v novejši hiši in sredini mesta
komfortno stanovanje
3—4 sob za tričlansko družino Ponudbe na upravo s>Slov. Naroda x pod .Stanovanje«.
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH
si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
1. T.
cesalni salon
v bližini pošte, dobro vpeljan, se proda. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1495
MOTOR dobro ohranjen — prodam po ugodni  ceni.   Več  izveste pri Jerici Oblak v Dol. Logatcu 29.
1490
PLINSKI APARAT dobro ohranjen, za razsvetljavo 20 do 30 luči, za restavracijo ali večjo gostilno ali graščino, — uporaben tu i kot varilni (švajs) pparnt za mehanično delavnico: poleg tcp;a voz kole-selj, tri gramofone in star Fordov avto - • i 1 x Ivan Kern. Cerklje pri Kranju. 14S9
RABLJEN MOTORNI cOLN
šestseclfžcn. prodam po zmerni ceni   VpraSati pri upravi lista.
1485
Ahi   (*M»t»A4Aa     < ■ i Jl»
OGLAŠUJ
V HALI O'JLASMh
„SLOV. NARODA11!
NAJCENEJŠI IZDATEK
JABOLČNIH
100 hI. prvovrsten, lasten pridelek, letnik 1938, proda Lovro Petovar, Ivanjkovci. 1179
LEPA OREHOVA JEDRCA
in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medama, Ljubljana, židovska ul. 6. 29 T.
PARKETNI ODPADKI
lepi. suhi. se poceni dobijo pri F. Vertačniku   Jenkova 7. 1414
RESTAVRACIJSKI
INVENTAR
skoraj nov. kompleten ali posamezne kose. ugoano prodam. Vsak dan od 11. do 12. ure-. — Križevniška 4. 1500
Boi»eda 50 par. davek posebej NaimaniSi znesek 8 Din
NATAKARICA
samostojna, kavcije zmožna, se takoj sprejme v Ljubljani. — Ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Natakarica«. 1488
BRIVSKI POMOČNIK
mlajši, dobi stalno zaposlitev. Sprejme se tudi vajenec. Salon Albin Šinkovec, Dolenjska cesta
1496
NATAKARICA stara do 24 let. čedne močne postave, dobi službo za pomoč pri gospodinjskem delu in da bi šla gospodarju na roko. — Ponudbe s sliko in polnim naslovom na upravo »SI. Naroda« pod šifro »Gorenjsko 1939.«
1491
DVE BOLJŠI NATAKARICI
z manjšo kavcijo — iščem za nočno delo. Ponudbe s fotografijo: Jurič, Dubrovnik II, Put Sv. Mihajla 6. .1477
DVE BOLJŠI NATAKARICI
z manjšo kavcijo — iščem za nočno delo. Ponudbe s fotografijo na: Jurič. Dubrovnik II, Put Sv. Mihajla 6. 1498
FRIZERKA
dobi službo 18. V. Plača 500.— din. stanovanje in hrana v hiši. Majstrovič Ivan, Lesce pri Bledu. 1497
KROJAŠKI POMOČNIK
dobi delo za boljše velike komade. Nastop takoj, delo stalno. Naslov: Vodovnik Slavko, kro-jaštvo. Zagorje ob Savi. 1506
\ SAKI OSEBI
ali družim nudi stalen zaslužen s MARA« — Maribor, Oi ožuova 6, Celje. Slomškov trg L. — Pietilnica — razpošiljalnlca.
22/M
Beseda 50 par. davek posebei Najman^ mpe^K 8 Din STASA
Oprosti, nisem mogel. Velja za devetega. Pozdrav. 1487
GOSPA
čedne postave in prijazna, ki v svojem zakonu ni zadovoljna, naj pošlje svoj polni naslov s sliko, ki se vrne, na upravo »SI. Naroda« pod šifro »Maj- Svidenje«. Tajnost strogo zajamčena. 1493
PATRIOT
pismo prejela. Ponedeljek ob */2 8. zvečer čakajte v drevoredu pri Operi. 1502
Najmanjši znesek S Din Beseda 50 par  davek posebej
RABLJEN KLAVIR
prodam po zmerni ceni. Vprašati pri upravi lista. 1481
B jseda 50 par. davek posebej Naimaniši znesen 8 Din POSESTVO Z GOSTILNO
in mesarijo v trgu blizu železnice in sejmišča zaradi starosti prodam. Informacije pri Vizja-ku v Vojniku. 1458
HOTEL NA JADRANU
tik Sušaka — plaža, terase, restavracija, 33 sob (depandanca 10 sob) kompletno, dam v zakup ali prodam. Ponudbe na Kancelarija Dr. Boschi, Zagreb. Tomislavov trg 19. 1476
LEPE STAVBNE PARCELE
v neposredni bližini mesta Celja laprodaj. Vprašati pri Faninger Celje, Glavni trg 8. 1499
RAzno
l* *eda 50 nar  davek posehei Najma n)ši inesek 8 Din
REST A
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12.
3. T.
~ ŠIVALNI STROJI proti gotovim kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt* Sprejema zastopnike Josip |'r-«16, Šivalni stroji, kolesa, otroški vozčkl, Celje, Narodni dom
23/T.
45301-2204
Za lep? dneve najcenejši in najpriklad-nejsi otroški čeveljčki z gimijastim pod. platom. Otroški Din 12.- in 15.-. ženski 19.., moški Din 25.-.
39
19
60995.8092
Vaše noge potrebujejo zraka! V teh čevljih iz belega ali drap platna bodo imele Vaše noge dovolj zraka. Primerni so zlasti za pomladne sprehode.
S3697-22"n8 Elegantne moške sandale izdelane iz močnega angleškega platna s prožnimi podplati. Z okusnimi    izrezi    nudijo nogarr udobnost in dovolj zraka.
10891-7663
Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in z zaponko.
35
5961-44864
Fina otroška upogibi ji va sandala z okraskom m zaponko. Prid^'-^ r'—":o~- t<\ pomlad.
34695-1139
Elegantni, lahki in udobni čeveljčki iz finega modrega, rdečega ah belega platna. Zelo primjerni za odmor nog.
9337.2203
Elegantnemu gospodu dobro pristojajo k novi obleki ti fini čevlji rz belega ali sivega platna.
Si
5891-64853
Vaš otrok se bo razveselil teh finih lakas. tih čeveljčkov, ki so zelo lepo okrašeni.
39o-5-15176
Udobnost v prvi vrstil Lahke in udobne sandale iz finega usnja, moderno izrezane. Za sončne dneve.
2967-42000
Lahke moške usnjene sandale s crepp podplatom. Luknice na prednjem delu čevlja dajejo nogi dovolj zraka.
-*nce&a — tanka fl močna s \*a. Zadostila bo okusu vsake
.,995-46121
Okusni ženski čevlji iz boksa, za lepe pomladne dneve z usnjenim podplatom in nizko peto.
9927—0743
Modemi čevlji £o-podom za poletji'. Izdelani so iz rjavega usnja, kombinirani s platnom, z usnjenimi pod-plati.
SEMENA
prava erfuitska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri
M. WIDMAY£R
LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tvrševa c. 51 Stojnica: Nabrežje 20. septembra
MALIHOVEC
pristen naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr G. PICCOL1. Ljubljana, nasproti cNebotičnika«
TURISTI!
Planinski cvetlični med iz Me-darne. Ljubljana židovska ul, 6. vas osveži in okrepča. Pridite ponj! 30 T.
Okasa
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za 1
m o š Jce
100 tablet Din 220.—
proti povzetju. Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: -Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39
MODERNO IN KVALITETNO I'O I lisi vo
kuhinje, spalnice, jedilnice In drugo zui<iii\čeno po Konkurenčnih cenah Ranljene spalnice in )e*iimice Drenov ie», že od Dm 1 500 — Sprejemajo se o.i ročna po lastnih in danih na-čjtih -»Oprav ac. Celovška c 50
6 T. 35
:   <:UHEN    USFEH !
Inscrirajte V
SLOV. NARODU"
JIL
iii.aiiiiii.iiUai.Li;;,^....::.^...^.^.;;..:.^...
Z nobenim drugim reklamnim ■trrdsttvoiu ne morete doseći enakega učinka, kakot *> časopisnim oglasom etgaf delokrog je neomejen Časopis pride % vsako liiso in govori dnevno deset tisočem citatel jev K«-dao oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese aorist trgovca m kupcu.
si ii lnujfm i um u. ni i u iim »fuririin ^itm »*ewRw ttrn^rp
T
Kadar je žalost tako velika, da iz materinih izsušenih oči ni mogoče izsiliti solza; da je bratcu nad izgubo sestrice smrt — čeprav vsakdanja — nekaj nerazumljivega, in očetu v žalosti zastane poslednja beseda, tedaj naj srca izpregovore in narekujejo
besede zahvale,
ki smo jih dolžni Vam, g. direktor Osana, za naročilo veličastnega spremstva naši ljubljeni hčerki in sestrici
MIRI BAUDAŽ
na zadnji njeni poti, Vam, g. razrednik prof. Ovsenek, in vsem dijakinjam Vašega razreda, ki so jo spremile s prekrasnim vencem. Vama. č. g. katehet in profesor Terčelj in cenj. sošolka Mila Perkova, za tople besede slovesa ob grobu in Vam, g. prof. švikaršič z vsemi pevkami za zadnje zapeto blažilo. Prav tako Vam, cenj. njene tovarišice licejke! Enako vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov.
Bo'.ite pa zahvaljeni tudi Vi številni naši prijatelji in znanci, spoštovani sostanovalci in sosedje za tako častno spremstvo.
Veljaj vam vsem le eno: Bodite nam iz srca zahvaljeni za vso vašo ljubezen in vaš zadnji topli pozdrav!
Bodite odškodovani za to dobroto z dolgim življenjem in vso osebno srečo!
Tako vam želijo
BAUDA2EVL
Sit *
		
	iS	
Inserircij v Slov. zarodu
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jim  // Za upravo m ?r-
stof // Vsi v Ljubljani