282. številka. I Ljubljana, v petek 6. decembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naše srednje šole. ii. (Konec.) Pa ne samo o paralelkah Slovenskih na obstoječih gimnazijah je deželni zbor kranjski resolucijo sklenil, temveč tudi o kranjski gimnaziji, da od se ona nižja ne samo zopet ustanovi ampak razširi v polno višjo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Da minister Gauč ni ravno s srečno roko leta 1887. mnogo gimnazij Avstrijskih kar uničiti hotel, poka zalo je pozneje njegovo postopanje, posebno, kar se tiče čeških šol. Da je pa tudi Kranjska gimnazija nepravično zaprta, vidi se iz navala učencev v Ljubljano, in naj vlada in njeni zastopniki Se tako trdijo, da se ta gimnazija ni zaprla iz nedobroželj-stva ali sovraštva proti Slovencem, mi tega ne mo remo verjeti. Kajti bila je to jedina popolnoma narodna gimnazija in tej se je moral vrat zadrgniti v oni čas, ko so mislili, da s tem se zamori i narodno čuvstvu i slovanska vzajemnost. Kako puhli so razlogi, ki jih je vladin zastopnik tudi letos navel, in ti imajo biti po njega mnenji realni! V Kranji ni stanovanj za uceuce, 20—30 učencev v jednem razredu je premalo po teh besedah. Zdaj na jedenkrat ni stanovanj, dočim so prej mnogo in mnogo let vsi dijaki (in bilo jih je več kot zdaj) stanovanja imeli. Dalje gospodje ne pomisli, da se učenci veliko laglje nadzirajo v malem mestu tudi izven šole. Ali ne čutijo te potrebe in si predstavljajo, da tam mora biti učenec prepuščen samemu sebi? In slednjič komu iz nn.s ni znano, da učitelj veliko laglje pozna učence, ako jih je manje, kakor takrat, ko jih je 50 — 60 v jednem razredu. Učenci se bolj uče, ker vprašani so Često in takim načinom stopajo oni s Hvojimi profesorji v neko ožo, rekel, bi prijateljsko zvezo. Torej istinitih razlogov za opuščenje tej gimnaziji ni; nasprotno koliko revnih učencev bi lahko v Kranji svoje učenje končalo, česar pa v Ljubljani ne morejo, ker je življenje predrago in mesto predaleč. Do zdaj Brno objašnjali terjatve naroda Slovenskega, in kazali, da so opravičene. Na konec moramo še ugovore naših nasprotnikov omeniti in njih slabost pojasniti. Navadno se govori, da Slovenci morajo znati nemški jezik, ker to je jezik državni v Avstriji drugo je, da nam se dokazuje, kako Blabo bi bilo za našo mladino, ako ne bi znala nemškega jezika, ker s slovenskim ne pridemo daleč. Mi priznajemo važnost nemškega jezika za vsacega Avstrijca in tudi za Slovence, tudi o praktični vrednosti istega mi ne dvomimo in proti učenju njega nismo, ali vse o pravem času in na pravi način. Resno naj se začenja nemški jezik učiti v 1. razredu srednjih šol, ali le na podlagi narodnega, učencu bolj ali manj znanega jezika, ker le na tej podlagi je mogoče dalje zidati. In sicer naj bi se poučeval nemški jezik iz začetka le v slovenskem jeziku, Se le potem, ko se stanove učenci sposobnimi razumeti predmet tudi v nemškem jeziku, bi se mogel nemški jezik rabiti, toda vedno naj bi se slovenščina na pomoč jemala za pojašne nje tega, česar ne bi učenci umeli. Kot predmet bi se pa moral nemški jexik resno predavati in strogo vprašati, ne samo slov niča, ampak, kar je glavno berilo bi moralo posebno služiti za pojašnenje slovnice. Mnogo čitati in na pamet učiti bi se morala naša mlad'na vsako leto in potem se ne bi bilo bati, da ne bi odgovarjala tudi iz nemščine zahtevam učnega načrta. Gimnazija ima nalogo v vseh predmetih dajati navod mladini za daljnje študije. Ako bi se vestno ta metoda čez 8 let opazovala, ni dvomno, da ne bi mogli naši abimrienti vsakovrstne spise delati in potem tudi na univerzi z lahkostjo slediti predavanjem. Kar se pa tiče praktičnega govora v jeziku, vsaki iz nas zna iz lastne skušnje, da tega od učencev, dokler ne stopijo v praktično življenje, zahtevati ne moremo, gladki govor se pridobi samo posredstvom čestih vaj v jeziku, katerega se učiti hočemo. J Vsak kdor je imel priliko občevati na velikih šolah z drugimi Slovani n. pr. 8 Čehi iu Poljaki, ki imajo vže davno narodne srednje šole, mora uam pritrditi, da dijaki teh slovanskih narodov nemška predavanja ravno tako razume in jim blede, kakor drugi, ki so nemško gimnazijo zvršili. Da pa tudi v praktičnem življenji umejo odločno nemški jezik rabiti, nam svedoče govorniki Gregr, Hausner, Smolka in mnogo drugih. LISTEK Blodne duše. Roman. ČeSki spisal V&cslav Boues- Tfebizak5r, preložil I. (5urnik. XDr-o.gri del. iDalje.) XI. Nad Svetogothardsko dolinico so vrhovi stoletnih hrastov popolnoma onemeli. Kar je Refunda odšel, ganila se ni v njih niti vejica. Tako molči človek, kedar stoji pred sodnjim stolom, sodnik jemlje v roko popir, popravlja si očala, da bi z jednozvokim glasom prečita! razsodbo ... Z novim jutrom vzletali so tu škerjanci, a jedva se se oču-tili nad dolino, zaprli so k!junčke krilca zavesljala so hitreje po zraku, — na tukajšnimi lesi so le za-migljali. V dolini in po obeh brdih bilo je toliko ljudij, kakor bi bile blodne duše oživele in se spremenile v ljudi. Pomladno solnce Bvetilo jim je s polno močjo v obraze, na katerih se je danes zrcalila odločnost, ki se ne zna umakniti. Včasih prihitelo je nekaj mož, okolu prišlecev zbrala se jih je takoj kopa, vsi so govorili z zamolklim glasom. Le mračni pogledi in nagubana čela pričali so, da vesele novice ne morejo v dolino najti poti. Sredi doline stala je gruča Podlescev z odkritimi glavami. Na travniku oprt ob star parobec, okrog katerega so Idili zvončki, sedel je starec z obvezano glavo, in nad njim sklanjal se je mlad mož v črni obleki, tiho mu nekaj šepetajoč. Trpelo je nekaj dobrih minut, predno se je mož v črni obleki dvignil. Sivec podal mu je roko, stisnil jo močno, odprl oči in rekel: „Bog vam poplačaj, čestiti gospod, vsak korak I* Potem pristopili so nekateri možje bliže, spogledali se in zmajali z glavami. „No, kako je Skura?" „Dobro, tovariši. Le, da bi še učakal, da bode tudi vam dobro! Ako bi tu umrl, če že umrem, pokopajte me pod temi drevesi, na tukajšnji samoti. Ugajalo mi je tu od nekedaj že zaradi blodilk! Tako, tovariši! Kje pa ste vender? Podajmo si še roke 1" Možje podajali so mu drug za drugim desnico. Duhovnik ozrl se je stoprav zdaj po dolini, prej ni imel časa za to. Prihiteli bo po njega še pred Deželni zbor kranjski. (XVII. popoludanska seja dne 2 3. novembra 188 9.) Dr. Papež poroča za upravni odsek o zgradbi stalnega mostu čez reko Savo pri Radečah in na-svetuje : „Deželni zbor izvoli pooblastiti dež. odbor, da stori vse potrebne |korake v ta namen, da se izvršitev zgradbe mostu pri Radečah zagotovi kot skupno podjetje z deželo Štajersko, da o tem oziru obravnava z deželnim odborom štajerskim ter da z ozirom na vojaške interese, ki bodo gotovo prišli tu do veljave, prosi deželno vlado, naj izposluje primerno državno podporo." Poslanec Žitnik podpira predlog. Predlog se potem vsprejme. Vrši se potem volitev v deželni odbor, o kateri smo nadrobno poročali, Poslanec Kavčič poroča za upravni odsek o prošnji županstva Št. Peter za podporo za uravnavo Pivke. Poročevalec obširno naglasa veliko potrebo uravnave in upa, da bode tudi| vlada isto pospeševala, zato nasvetuje, da se deželnemu odboru izroči prošnja z naročilom, da pošlje tehuika, ki naj napravi načrt, in v prihodnjem zasedanji stavijo naj se potem nasveti. Predlog se vsprejme. Poslanec S t e g n a r poroča za odsek za letno poročilo deželnega odbora o predlogu poslanca Pa-kiža zastran znižanja opominarine pri izterjevanji cesarskih davkov, ker je izrekel Pakiž željo, naj se opominarina zniža na 5 kr. oziroma 10 kr., in naj se no računi več po 20 kr., da ne bodo opominarine za izterjevanje davkov iznašale za Kranjsko velike Bvote 35.911 gl., ki je, kakor odsek prizna, res velika. Vlada je pri vsaki priliki pripravljena znižati te stroške, tako se je izjavil zastopnik dež. tinančne uprave, ki je bil v odseku navzoč in ne išče nika-kega dobička. Leta 1877 opominjano je bilo za plačevanje davkov 145.000 strank, leta 1888 že 125.000 strank. To je tudi nekoliko trdovratnosti in malomarnosti vmes, ko se v prvi vrsti mej opominjane ne štejejo mali obrtniki. Vlada še pri vsaki priliki uvaža položaj in dovoli olajšave, a popolnem opustiti opominarine ne more, kajti treba jo plačati 32 eksekutorjev po 600 gld. na leto. Mnogo sicer dnevom. Prosi ga baje poslednje tolažbe ranjen seljak, o nikomer drugem neče slišati. Prinesli so ga v dolino na srnrečji z razsekano glavo in ni jim dal miru, dokler se niso podali na Okrouhlino: češ, da ne bi mogel preje umreti. Kdo bi tudi trdi glavi Jifiškega krovca mogel in znal tako govoriti, kakor kaplan z Okrouhline? V očesu mladega duhovnika se je včasih nekaj zasvetilo, pribledelo obličje se je zarudelo, kakor mu bi prihajala v glavo misel, ki mu je klila že davno v prsih, a je zdaj vzrastla in dozorela hitro, ne da bi mislil . . . Na južni strani razlegel se je na jedenkrat hruŠč, zmešani glasovi, glasni kriki, nekaj mož je bliskoma prihitelo z brda v dolino. „0d treh stranij gredo! Hočejo nas napasti K orožju!" Srbčani, Milinščani, Pozdenci gori! Leti borci k petim hrastom ! Našioci k meni! Pokažemo jim, po čem so naše kose in cepci !M Tako klical je metljar Rozboda, z rja sto sablo na vse strani, kakor bi bil rojen za vojvodo. Po dolini se je vse vznemirilo. „JifiĆani semkaj le! Mi se ne ganemo!" Kvet, ki se je bil pred nekolikimi hipi vrnil s ni več pričakovati olajšave, kajti le 4 glavarstva izrekla so se še za daljšo znižanje, 7 glavarstev pa ne. Odsek tedaj nasvetuje, da se naroči deželnemu odboru poslan prošnjo do vlade, da bi hotela vse dosedaj dovoljene polajšave raztegniti tudi na one, ki plačujejo 20 gld. davka. Poslanec S v etec misli, naj se ne prosi samo za davke v tej zadevi, nego tudi za takse in pristojbine, ki se še bolj izterjavajo ko davki. Predlog vsprejme se z dostavkom SvetČevim. Poslanec Stegna r stavi v imenu odseka še predlog, naj se vlada naprosi, da prepotrebne okrajne blagajnice še prihodnje leto ostanejo, kar zbor odobri. Poslanec S u k 1 j e poroča za posebni odsek za hipotečno banko o predlogu poslanca Hribarja o tej zadevi. On pravi, da imajo hipotečne banke vsekako svojo prednost, ker amortizujejo posojilo, kar največji denarni zavod v deželi kranjski hranilnica doslej ne stori. Ker odsek ni imel druzega materijala za ustanovo hipotečne banke, nego govor poslanca Hribarja, ni se mogel spuščati v daljšo razpravo, ker je bil v večini tega muenja, da hipotečne banke današnjim razmeram več ne ustrezajo. Ker pa ne gre Hribarjevega predloga odkloniti kar „a limine", naroči se deželnemu odboru, da vso to zadevo preiskuje in poroča v prihodujom deželnem zboru. Poslanec dr. Schaffer razgovarja na dolgo in široko, da neso zdaj več potrebne hipotečne banke. Potem poje velik panegirik na kranjsko hranilnico in hoče dokazati po paragrafih, da je kranjska hranilnica popolnoma „Privatverein". Ugovarja poslanec Hribar, katerega govor priobčimo po stenografičnem zapisniku. Baron [Žvegelj tudi obširno razgovarja to vprašanje in kaže na hipotečne banke v Avstrijski Šleziji in v Istri. Avstrijska-šiezijska hipotečua banka ustanovila se je 1. 1869, in to je bogata dežela, in ima vender še le v 20 letih 182.683 gld. rezervnega zaklada, kar gotovo ne govori za ustanovitev tacega zaklada. Istra ustanovila je hipotečno banko 1887 in ima le 15.000 gld. rezervnega zaklada. Zato on odobri poročilo odseka. Potem govori poslanec Hribar, katerega govor priobčimo po stenogratijskem zapisniku. Poročevalec Š u kl je misli, da so nade poslanca Hribarja pretirane, kajti drugačen je položaj na Češkem in Moravskem, drugačen zopet na Kranjskem. Če pravi poslanec Hribar, da pride doba za sedanjem deželnim zborom, da se bode le ustanovila bipotečna banka za Kranjsko, on neče temu ugovarjati in želi, da razmere postanejo take, da bo mogoče. Ko se je ustanavljala za Nižjo Avstrijsko hipotečua banka, bili so vsi kmečki poslanci proti njej, kajti naglašali so, da bode korist od nje imelo le Dunajsko mesto in veliko posestvo, dežela pa prevzame preveliko odgovornost. Pri nas pa še teh odnošajev ni, jedino v Ljubljanskem stolnem mestu možno bi bilo dajati večja posojila, še velikemu posestvu ne. Zato priporoča odsekov predlog, ki bc tudi vsprejme. Poslanec V i š n i k a r poroča za verifikacijski odsek o izvolitvi poslanca Hribarja za mesto Ljubljano, in naBvetuje, da se volitev potrdi. četo upornikov, obstal je najedenkrat pred duhovnikom in ni hotel verojeti svojem očem. „Vi, častiti gospod, tu mej nami?"a „Oče, niBem vas že mogla pričakati," odgovorila je mesto duhovnika devojka, ki je doslej stala ne daleč pod velikansko smreko vedno imajoč oči uprte k tolpi, v katere sredi je Skfira dokončaval, zdaj stisnila se je k očetu. Mlademu duhovniku razširila se je rdečica do belega čela. „Skrijte se! Ujeli vas bodo tu, — bežite!" „Jaz, Kvet — bežati?" ^Odpeljali .vas bodo, častiti gospod! — In potem ne vidimo vas več! Sam Bog ve, od kje so prišle te besede Svčt-luški na jezik. Duhovnik je zdrhtel, kakor ko so mu prinesli pisauje, da leži v rojstni hiši otec na smrtni postelji. „Očitajo mi, da sem tega upora jaz kriv! Naj imajo torej v nečem prav! Jaz ostanem mej vami! „Da ostanete?" ušlo je Svetluški, in glas njen se je tresel kakor prvi cveti zvončkov, ko jih veter oveje. Duhovnik uprl je v njo oko, kakor bi jej hotel reči: „Mene varuješ in sama hitiš v pogubo? Že radi tebe ob tam; ni tu!" (Dalje pri h.) Poslanec K lun pravi, da je stavil dotični predlog, da ae volitev izroči verifikacijskemu odseku v pregled, le iz namena, da se izve, godile so se, li res nerednosti in nepravilnosti, o katerih se je slišalo. Vladnega zastopnika vpraša, če se je res izdalo kacih 40 glasovnic brez uradnega pečata katere so bile neveljavne. Dr. Schaffer jako obširno govori proti po-trdbi volitve poslanca Hribarja. Vse od konca do kraja, pravi, je bilo nepravilno, naznanilo volitve, razdelenje glasovnic, zapisnik glasov, oddajanje glasov in štetev glasov. Ako se ta vajitev verifikuje, ustvari se jako nevaren prejudic, kajti to bi bilo priznanje neveljavnega sklepa volilne komisije, da se sme voliti tudi brez legitimacij in da bi ae izpustila najjasnejša in najvažnejša določila volilnega reda, zato bode on proti verifikaciji glasoval. Vladni zastopnik okraj, glavar Schaschel, ki je bil komisar pri volitvi poslanca Hribarja odgovarja Klunu, da je glasovnice razdeljeval volil-cem mag. uradnik, na katere je volilna komisija utisnila uradni pečat. Ker je pa pri veliki množini volilcev zmankalo glasovnic, je bil inagistratni uradnik v zadregi in izdal jih je nekaj brez uradnega pečata. Glasovnice vzele so se od volilcev, ki neso imeli izkaznic, le, če je njih idenditeto priznala volilna komisija. Dr. Schafferju odgovarja vladni zastopnik, da se je zaradi kratkega časa naznanil rok ožje volitve po krajinski navadi. On kot vladni komisar ni imel časa 500 in več volil cem deliti glasovnic, kajti on je imel nadzorovati pravilno postopanje pri volilnem aktu. Legimita-cijske karte pa v smislu postave nemajo druzega pomena, kakor, da se konštatuje indentiteta volilca in to se je v vsakem posebnem slučaji vestno izvršilo po volilni komisiji. Po svoji najboljši vesli in prepričanji lahko izjavlja, da se je volitev za Ljubljansko mesto vršila popolnem pravilno. Poročevalec V iš nikar naglasa, da je glavna reč pri volitvi ta, da imajo isti, ki volijo tudi pravico za to, na formalitete se ni treba toliko ozi • rati. On stoji o tem vprašanji na strogo pravnem .stali šči in bi ne mogel iz političnega ozira za to glasovati, da se volitev potrdi ali zavrže. Res določuje § 31 volilnega reda za Kranjsko, da se mora dan volitve plakatirati, a to ne velja za ožjo volitev, ki se ima navadno vršiti takoj. Izkaznico je treba volilcu le pokazati, ne oddati in volilna komisija ima določiti tudi, ako je z glasovnico prišli, tudi pravi. Mogoče, da se pozneje jedenkrat določi, da bode moral prinesti vsaki volilec tudi svojo fotografijo seboj, doslej pa postavno ima volilna komisija le konstatovati indentiteto volilca in to je nji bilo po nje so.-s ta v i in pri množini volilcev obeh strank prav lahko mogoče. Res, da bo se nekateri nedoBtatki pri volitvi godili, a ne v toliki meri, da bi bil izid volitve drugačen. Zatorej priporoča, da se ista potrdi. Predlog se vsprejme in glasujejo zanj vsi „narodni poslanci, nemški poslanci baron W u r z -bar h, grof Leo Auersperg in baron Lichten-berg. S tem je dnevni red rešen. O govoru de želnega glavarja dr. P o k I u k a r - j a in druzih govorov koncem zasedanja smo v listu od ponedeljka 25. novembra že obširno poročali, tedaj jih ne bomo ponavljali. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 6. decembra. V prvej seji državnega zbora je predložila vlada načrt zakona, s katerim ae določa, da bode tostranska državna polovica z dne 1. januvarja 1890 deset let po 4,650.000 gld. donašala za vzdrževanje cesarskega dvora. Budget, ki ga je predložd finančni minister Dunajevski državnemu zboru, nikakor ni posebno razveš.lil poslancev. Proračun res kaže nekaj sto tisoč preostanka, toda finančni minister je precej optimistično sodil o dohodkih tabaka in žga-njarskega davka. Vsaj ogerski finančni minister pri sestavljenji budgeta v tem oziru ni sodil tako optimistično. Tudi preostanek ni nikakor primeren raz ni in kaj znatnim povišanjem davkov. Avstrijski narodi torej posebno veseli ne bodo novega proračuna, ker se je zboljšanje financ doBeglo le s povišanjem državnih bremen. Na ponižanje davkov, katerih tako mnogi želć, pa sedaj niti misliti ni. Čcdki poslanci bodo pri prvej priložnosti skušali poizvedeti, kako sodi vlada glede premembe češkega deželnozborskega volilnega reda. Če je verjeti oficijoznim listom, stoji vlada na stališči, da se brez Nemcev v zboru volilni red premeniti ne more, ker morajo biti navzoče 3 četrtine poslancev. Graški „Volksblatt" je prinesel članek z naslovom : „Ih eler letzteu Minule V tem članku pravi, da poslancem državnozborske desnice gre za mnogo. Država, domovina — vse je v nevarnosti, če desnica ne bode složna, krepka in vztrajna. Pred vsem je treba složnosti. Želje, katerim se posamične frakcije odreči ne morejo in se več ne dajo odlašati, so zmerne. Program za po-sledujo uro se lahko hitro sestavi. Treba je pa vlado siliti, da se glede* tega programa javno izjavi. Sedaj je stvar tako daleč, da bi poraz pri šolskem vprašanji konservativcem prej koristil, nego škodoval, kajti volitve so pred durmi. Parlamentarna zmaga bila bi vsekako najboljša, dosedanje omahovanje je najslabše. Poslanci ne smejo nikdar pozabiti, da bodo kmalu volitve. Bati se ni le liberalcev, temveč poleg Mladočehov utegnejo še drugi privrženci trše vrste poskusiti srečo in zasejati osoben razpor, ki bi stvari le škodoval. Treba gledati, da se Škandal v lastnem taboru, kolikor se da, omeji. Vnanje države. Ministerstvo srbsko se bode v kratkem nekoliko premen i lo. Temu je pa uzrok sedanja ustava srbska, ne pa to, da bi ministerstvo ne uživalo zaupanja naroda. Sedaj se gre za sestavo državnega soveta za to legislativno dobo. Državni sovetnik more postati le oni, kdor je dovršil vseučiliščne študije in je deset let bil v državni službi. Le od osob, ki so že bile v državnem sovetu, se ne zahteva take kvalifikacije. Radikalna stranka ima le malo mož, ki bi bili dovršili vseučilišče in deset bili v državni službi. Le mej ministri je več mož, ki imajo tako kvalifikacijo, ker so bili profesorji. Sedaj bodo poklicani v državni sovet in drugi možje postanejo ministri. Princ Ferdinand je bil na Dunaji baje obljubil, da tudi Bolgarifa uvede Manlicherjeve puške repetirke. Vojaška komisija, katerej je bil predsednik polkovnik Nikolajev, se je pa izjavila proti tem puškam in sedaj je princ v zadregi, ker obljube svoje spolniti ne more. V zbornici riimimski je pričakovati še hudih debat. Opozicija bode posebno pri adresni debati napela vse moči svoje Da opozicija ne misli prizanašati vladi, je že b tem pokazala, da ni hotela prevzeti ponujanih mest zborničnih podpredsednikov. Huda debata bode tudi pri predlogu, da se parlamentarnemu odseku, kateremu se je izročila v pre-tresovanje predloga, da se začne kazensko postopanje proti bivšim liberalnim ministrom. Vladna stranka bode najbrž predlagala, da se vsa zadeva popusti. Na dpnnjalcem bode v kratkem prišlo še do ministerske krize ali pa Še do hujših zmešnjav. Ministerstvo se ne bode moglo obdržati, ker liberalci neso jedini. Novo ministerstvo bode pa tudi težko sestaviti. Teh težav se pa utegnejo poslužiti republičani, da bodo naposled napravili preobrat. Več generalov in častnikov je baje za republiko. Domače stvari. — (Cesar) vsprejel je včeraj deželnega glavarja kranjskega, dr. Poklukarja in dr. Ra-deva, namestnika deželnega glavarja štajarskega. — (Zoper ponemčevanje slov. šol) pritožili sta se tudi občini Sv. Krištof in Marija Gradec v laškem okraji, ter je vsled tega minister svo za uk razveljavilo vsled ukaza od 17. junija 1889 št. 6717 ponemćevalno naredbo deželnega šolskega soveta štajerskega ter zaukazalo, da bo za naprej na šolah v Gornji Rečici, v Dolu, pri St. Jeder ti, v Hrastniku, pri S t. Petru in pri St. Nikolaji slovenščina izključljivo poučni jezik; nemščina se bo pa samo pouče« vala, kot neobvezni poučni predmet, ako stariši ne izrečejo, da se njihovi otroci ne bodo učili nemški. — (Josip Ščasnif.) V Požunu umrl je dne 1. t. m. odlični slovaški rodoljub in mecen, umirovljeni župnik in dekan Josip Ščaani, v 77. letu dobe svoje. On bil je utemeljitelj „Matice Slovaške" in slovaške katoliške gimnazije, katera oba zavoda so Madjari pokopali, denarje pa pobrali, da jim sedaj služijo za pomadjarenje ubogih Slovakov. Ščasni bil je tudi utemeljitelj društva sv. Vojteha, podpiral je vsako narodno podjetje z besedo in dejanjem in podaril tudi 10 000 gold. za prevod sv. pisma. Slava njegovemu spominu! — (Slovenski klub na Dunaji) ima Bvoj drugi letošnji večer v soboto 7. t. m. v Knau-sovi restavraciji I. Koblmarkt 4. — Čital bode gosp. Gregorčič svoj spis „Kulturni obrazci". — Začetek ob osmi uri zvečer. — (Imenovanje.) Gosp. Toma E i n b p i e 1 e r, sodniški pristav v Kranji, imenovan je svetniškim tajnikom pri okrožnem sodišči v Novem mestu. — („BruBa") izšla je včeraj 23. številka z raznovrstno vsebino in lepimi podobami. V tej številki nahaja se tudi vabilo na naročbo na „Brusa" II. tečaj. — (Goriška jadikovanja. Jadikoval naroden goriški postopač. V Gorici 1889. Tiskal Paternolli Založil pisatelj.) Tako se nazivlje drobna knjižica obsezajoča 16 čvetero-kitičnih pesmi j, v katerih pesuik izraža svoja pre-žalostna čustva na domovine nesreči ter toži, da je zemlja naša lizunov polna, da je „vox populi, vox Dei" beseda prazna, ker „ego sum" pač vsemu nadvladuje kot „homo magnus" nam zapoveduje — in se vsemu klanja „Jadikovanja" rišejo nam dalje v krepkih besedah položaj in razpor na Goriškem in se v ostrih stihih obračajo proti Mahniču in njegovemu „Rimskemu Katoliku". Naposled izreka se nada, da bode pal „egoizera z vsim kavsanjem", da se iz ognja dvigne naša stranka prava in „da skoraj ljubi mir nam spet zavlada I" — (Peticija poštnih uradnikov.) Nižji poštni in brzojavni uradniki odločili so ae za nov .skupen korak za zboljšanje njih gmotnega stanja. Obrnili so se v tej zadevi s peticijami do trgovskega ministra in državnega zbora. V peticijah prosijo, da naj bi se odpravilo neprimera mej plačami služabništva in uradnikov poslednjih treh razredov pri pošti s tem odpravila, da se uradnikom, da 120 gld. doklade ali se pa jim za 100 gld. poviša plača. Petletnice naj bi se pa uradnikom desetega in jednajstega razreda določile na 100 gld. Nadalje naj bi se jim za napravo uniforme prvo leto dovolilo 100 gld., potem pa slednje leto 50 gld., ali naj bi se pa temu primerni znesek odkazal blagaj-nicam za uniformovanje, ki se nameravajo ustanoviti. Osnovala naj bi se mesta poštnih nadoficijalov, ter mesta poslednjih treh razredov se v vseh ravnateljskih okrajih v tri jednake dele razdelila. Povišalo naj bi e6 plačilo za ponočno službo od 50 kr. na 1 gld. Konečno prosijo, da bi že s 35 letom se jim priznala pravica do uopolne pokojnine. Ministru je peticija izročila osobno deputacija poštnih in brzojavnih urudnikov. V imenu deputacije je govoril oficijal Prokopowicz. Minister je deputaciji odgovoril, da je že slišal, da se namerava taka peticija. Priznaval je, da so želje uradnikov opravičene in obetal, da se bode vlada na nje ozirala, tembolj, ker je poštna in brzojavna služba težavna in jo uradniki kaj vestno opravljajo. Seveda se pri tem treba poštevati ne le občnega državnega fi nančnega stanja, temveč tudi dohodke pošt in br-zojavov. Dovolitev doklade misli minister, da bode morda zadela na težave. Koncem nvdijeucije je gospod Prokopowicz izročil adreso s 2500 podpi.-i. — (Sokolov Miklavžev večer) obnesel se je izvrstno. Veselica ta priljubila se je našemu občinstvu tako močno, da bi skoro trebalo večjega prostora, nego je čitalnična dvorana. Vsi prostori bili so včeraj zasedeni, najbolj pa je bil zastopan mladi svet, nežna mladina. Gosp. reditelja V.Fink in M. Denčan skrbela sta za obširen in raznovrsten vspored. Poleg jako marljive vojaške godbe, nastopali so pevci. Čuli smo zbore in čveterospeve in kvartet za štiri pozavne. — Najsijajneja točka za mali svet bil je seveda Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa; dr. Faust, Meflsto, Lucifer in razni rožljajoči in rjoveči parkeljni. Miklavž vršil je svoj posel s primerno grandezzo in bogato odarjal otroke. Parkeljni so pa tudi mnogo pripomogli k zabavi in neumorno lovili in pod ključ spravljali uporne ljudi. Predstavljala se je mej drugim komična slika „Zapi raj te okna", katero je za ta večer nalašč uprizoril vodja dram. društva g. Ignacij Borštnik. Gosp. Borštnik, kakor tudi njegova soproga gospa Borštnik-Zvonarjeva in g. Verovšek so prav dobro igrali, bilo je tudi dosti rokoploska, veuder ne moremo zamolčati, da ta „slika" za Miklavžev večer ni umestna. Sicer se je pa občinstvo izvrstno zabavalo in se danes hvaležno spominja „Sokola", ki je priredil ta večer. — (Klub slovenskih biciklistov) priredi v soboto 14. decembra v veliki dvorani narodne čitalnice prvi „družbinski zabavni večer", kateri obeta biti v vsakem oziru zelo zanimiv in zabaven. Muzikalni del vsporeda izvaja orkester slav. vojaške godbe, pevski del pa izvrstni kvartet čitalničnega pevskega zbora. Žive podobe, kuplete in humoreske iz bicikliškega življenja oskrbuje klub slovenskih biciklistov. Vabila z nataučnejim vspo-redom o svojem času. Reditelja sta g. Ivan O gorel ec in g. Milan Le u ste k. Pristop k temu večeru bode samo povabljenim dovoljen. — (Tehniško drnštvo za Kranjsko) izdalo je za 8. in 9. društveno leto svoje letno poročilo v podobi jako lične knjižice. V njej opisuje se društveno delovanje, predavanja, izlet v Idrijo, in na Savo na Gorenjskem. Računski sklep kaže 497 gld. 38 kr. dohodkov in po pokritih troških še saldo v znesku 497 gld. 38 kr. Članov šteje društvo 39, knjižnica pa 272 zvezkov. Jako jedernat in poučen je sestavek! „Canalisierungssy-steme und deren Anwendung ftir Lai-bach". Društveni načelnik g. Vladimir Hrasky je o tem vprašanji na društvenem shodu predaval in Bedaj svoje jako zanimivo predavanje v tej knjižici objavil. Naposled je opisana stalna umetno-obrtna izložba v deželnem muzeji „Rudolfinum" in vsi proizvodi, katere so razstavili gg. Alb. A h čin, Fran Dober let, Avgust Drelse, M. Gerber, J. Mathian, Alb. Sam a b a, Feliks T o man, G. Tonnies. Dodane so tudi krasno izdelane slike vseh razstavljenih predmetov. Sploh je vsa knjiga tako dobro in srečno sestavljena, da jo bode vsakdo z veseljem prelistoval. Kar se tiče vnanje oblike, mora se priznavati, da se je izredno posrečila, in da se „Narodna Tiskarna" sme ž njo ponašati. — (Naseljevanje Nemcev v Bosni) zelo napreduje. Prva naselbina „0ber- und Unter-Windhorst" blizu Banjeluke nastala je 1. 1879. 1. Naseljenci so iz Hannovera In Braunschweiga, vseh vkupe 800 z nemško šolo. Cena zemlje bila je takrat 40 gold. za oralo, sedaj je poskočila na 20O gld. Na ravnini pri Maglaji je druga nemška naselbina „RudolfsthalM, broječa 130 rodbin, h katerim vedno novi naseljenci dohajajo. Tudi samostan nemških nun je ondu. Pri Doberlinu na Uni nastala je že pred 10 leti nemška naselbina, pri Belini pa 1886. 1. „Franz Josefsthal", kamor so se naseli Pančevski Nemci. Napravili so si nemško šolo, katero pohaja 200 otrok. „Magdeburger Ztg." pravi, da so te naselbine samo jedro kolonizacije, ker vedno dohajajo tjakaj imoviti ljudje, ki poku-pujejo zemljišča in je potem razdele mej došle Nemce. Oblastva so jim na roko. |Kot plod nemške kulture zmatrata se „Manuer-Gesangsverein" in „Frauenverein". — (Slepar.) Včeraj zvečer proti 5. uri prišel je mlad človek k državnemu pravdniku g. Pajku prosjačit. Rekel je, da je v največji bedi in pokazal svoje dijaško spričevalo. GoBp. Pajk pogleda spričevalo in takoj zapazi, da je letuica popravljena, torej spričevalo ponarejeno. Neznanega človeka dal je zaradi tega takoj zapreti. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi dne 3. t. m. bil je zatožen pravi Ljubljanski postopač Julij Hopla zaradi hudodelstva ropa. Dne 17. novembra bil je v gostilni „Pri Sokolu", kjer se, kakor nekdaj v Šiški, točijo dalmatinska vina. Ondu se je dlje Časa razgovarjal s ključavničarjem Janezom Mikličem. Sprva bil je pogovor prijateljsk, pozneje pa, ko je vino razgrelo živce, začel se je prepir, ki se je nadaljeval na ulici. Spoprijela sta se na Karlovški cesti Hopla in Miklič in v boji odtrgal je zatoženec Mikliču uro in kos verižice in ta plen tudi odnesel. Porotniki potrdili so le vprašanje glede tatvine in Julij Hopla bil je obsojen na petnajst mesecev teške ječe, pooBtrene s postom vsak mesec. — Pri tretji obravnavi bil je zatožen Viktor Scheieher hudodelstva goljufije. Zatoženec 50 let star, se je že mnogo kotal po Bvetu, videl dobre, še vec pa slabih dnij. Naposled vrgli so ga valovi življenja v znano trgovino g. De t te rja, ki prodaja šivalne in kmetijske stroje. Scheieher bil je izvrsten agent, kar Detter Bam priznava in je tudi v danem mu spričevalu potrdil. Ko so nekoč iz Detterjeve prodajalnice spravljali pralni stroj h gosp. Šlagelnu na Poljane, je tudi Scheieher pomagal, se preuzdignil in dobil kilo. Opominjan na to nezgodo, dal mu je Detter dve menici za 450 gld. in za 415 gld., obe s podpisom Detterjevim. Scheieher skušal je spraviti menici v denar, najprej pri štajerski eskomptni banki, a ko ondu ni šlo, pri Kamili Baumgarnerji v Gradci, ki je za dobre obresti menici tudi prevzel. Ko se menica za 450 gld. prezentovala gosp. Detterju, napravil je takoj kazensko ovadbo proti Seheicherju, češ, da je Scheieher menici izneveril, da sta bili obe le pripravljeni, da se pri finančnem ravnateljstvu zamenjata za nove blankete. Policija začela je Scbeicherja zasledovati in Detter sam peljal se je v Celje, kjer so Scheicherja tudi prijeli in peljali v Ljubljano na Žabjak. Scheieher ugovarja zatožbi, češ, da je Detter popolnoma zmešan človek, ki ne ve, kaj dela in da ga je zaradi tega dr. Kees-bacher že zdravil. Zaradi tega Detter več ne ve, ali pa vedeti neče, da mu obe menice poklonil za telesno hibo, ki jo je dobil v njegovi službi. Dr. Keesbacher zaslišan kot priča, priznava, da je Detterja res zdravil, ker mu je silila kri v glavo. A bolezen je le začasna in Detter vender le pameten mož. Prečitala so se neka pisma Scheicherjeva, katera so jako ostro pisano proti Detterju samemu iu njegovi obitelji in trgovini s šivalnimi stroji. Scheieher zahteva, da se zaslišijo še zdravniki dr. Mader, dr. Thurn-wald in dr. Prossinagg glede duševnega stanja Detterjevega, a sodišče tej zahtevi ne ugodi. V končnem zagovoru slika dr. Tavčar odločno in prepričaluo, kako je bilo ravnanje Detterjevo proti zatožencu in pravi, da je bilo popolnoma verojetno, da mu je Detter menici dal. Da je hotel goljufati, ne bil bi se Scheieher na menici podpisal kot akceptant, dobil bi bil lahko kakega druzega neznanega človeka. Detterjev izgovor, da je menice le hotel zamenjati za nove blankete, je uičev, ker praksa uči, da finančno ravnateljstvo ne zamenjava že podpisanih menic, ampak le take, ki so pokvarjene, a še brez podpisa. Zatorej nema zatoženec nobene krivde. Dobil je menice le za odškodovanje za telesno hibo, dobljeno v Detterjevi službi. Porotniki (načelnik g. Kuša r) so vprašanje glede goljufije s 7 proti 5 glasovi zanikali, Scheieher bil je oproščen iu iz zapora izpuščen. — Pri prvi obravnavi dne 4. t. m. bil je obsojen Josip Burger zaradi posilstva na petnajst mesecev težke ječe. — Pri drugi obravnavi dne 4. t. m. bil je obsojen 18 letni kmetski fant Janez Podlipnik zaradi hudodelstva uboja na štiri leta težke ječe. — (Posojilnica v Mariboru) ima v ponedeljek, dne 9. t. m. popoludne ob 5. uri v čitalnični dvorani svoj izredui občni zbor. Na dnevnem redu je razprava ob ustanovi pokojnega gospoda Frana Rapoca. — (Nove cesarske žrebce pinegav-Bke pasme) dobijo nastopni gospodarji 1. decem. t. 1. v privatno oskrbo: Franc Narobe v Trzinu žrebca „Leopolda", Anton Torkar v Bohinjski Bistrici žrebca „Lilijami", Jera Wester v Zagorici žrebca „Liborja", Ivan Malinšek v Tacnu žrebca „Baptista", Ivan Kosirnik na Dobrovi žrebca „La-naha" in JJosip Zupau v Spodnjih Gorjah žrebca „Lukeža". Za dolžnost smatramo izjaviti, da sta žrebca Lilijan in Libor taka glede svoje nad vse grde vnaujosti, da se dotični podružnici z vso odločnostjo izrekata za njiju odstranjenje. Ako bodemo dobivali na Gorenjsko take plemenske žrebce, bode naša konjereja kmalu ob dobro ime. „ Km etovalec". — (V graščini na Pohorji) pri Mariboru (Haus am Pacher) pojavila se je v živinskih hlevih plučna bolezen. Oblastvo ukrenilo je potrebne naredbe. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad. 5. decembra. „Narodni Dnevnik" piše, da se izgredi nekaterih srbskih listov proti Avstro-Ogerski ne strinjajo s srbskim narodnim mnenjem, da delajo vladi težave in so brez prakt'čne koristi. Beligrad 5. decembra. Po poročilih iz Sofije Stambulov nevarno zbolel. Cetinje 5. decembra. Črnogorska vlada je za potrebno spoznala, da se še 2000 stra-dajočih osob, katerih država ne more zadostno podpirati, preseli v Srbijo. Začela so se o tem že pogajanja s srbsko vlado. Peterburg" 5. decembra. Veliki knez Vladimir, vrhovni poveljnik garde in vojaškega okraja Peterburškega povrnil se bode iz inozemstva še pred 8. decembrom, ko bode slav-nost vitezev Jurijevega reda. Njegova soproga velika knjeginja Marija Pavlovim ostane vso zimo v Caniies u, da se popolnoma ozdravi. Rim 5. decembra. V zbornici naznanil predsednik interpelacijo Imbrianijevo, zakaj je bil italijanski državljan Ullmann iz Trsta iz-tiran. Crispi izjavil, da na to vprašanje nikdar odgovoril ne bode. Imbriani čudi se temu Crispijevernu odgovoru, ki za parlamenta pred-pravice ni baš dostojen iu umakne svoje vprašanje. Lizbona 5. decembra. Don Pedro stopil bode pri pomorskem arzenalu na kopno. Kralj in ministri vsprejeli ga bodo z vsemi vladarjem dostojnimi častmi. Tenerifa 5. decembra. Bivši braziljski ministerski predsednik Ouro Prete dospel v St. Vincent in imel včeraj braziljskim cesarjem. pogovor z bivšim Razne vesti. * (Velik most.) Angleška družba Izročila je francoskemu ministru javnih del prošnjo zastran zidanja mostu čez kanal la Manche. * (Velik požar) V osemnadstropni hiši v Mineapolisu ie nastal ogenj. V tej hi£i tiskajo se Štirje listi. Predno so prinesli rešilne lestvice, je več stavcev poskakalo iz 7. nadstropja in se ubilo na tlaku. Jeden časnikarski poročevalec, ki si ni upal doli skočiti, se je ustrelil. Poginilo je nad 20 osob, mej njimi jeden profesor. mnogoletna opazovanja. Proti alabo^Li želodca in pomanjkanju slasti do Jed 'i, sjloh pri vseh želodčnih boleznih bc nristni Moli-ovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od drugih arei'^ev, b iVojltn p cl':.vi'en;e poape-šujočim in fe'odeo ok; e "»čuic.iin pp,:vojp. Crna fekrteijici 1 gld. Po podrem nov e u raspoSHni iih V3ak din A. Moli, lekarnar in e. k *. dvomi lalpšclk r..i Dan:Tnch!.:uben 9. V lekarnrh po de'e'i zrl'Lev * vedno i»- eeso Moll-ove preparate z n'ega vars^vero 7,nau?ko in podpisom. 3(55-16) saro ---- ..LJUBLJANSKI ZVON" MtCjl zv. vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 3. decembra. Prt NI oh u : Lusti£, Ileich, Beck z Dunaja. — To-inazič, Vallenčič iz Trnovega. — Lončarje* iz Salo. Burger iz Kočevja. — Fisch iz Barela. — Steuer iz Brnu. — Bar-tuška iz Trsta. — Gessner iz Štufgarta. Pri Itfall^l: Gr(inwald, Fiacher, Praias, Mihovsky z Dunaja. — Kainsaner iz Jochla. — Scholz iz Hamburga. — Kwieton iz Gorice. — Maiael iz Kostanjevice. — Turi iz Trsta. — Merk iz Kranja. — Pohlidat iz Litraerice. — Wohlfahrt is Lipakega. — Rechbach iz Gorice. Pri Bavarskeiu dvoru: llabberger iz Borovnice. Pri Jušiikoloilvoru : Zucker, Sclnvameufeld, Knopi", Ulanov iz G tlicije. — Schwarz z Dunaja. Meteorologično poročilo. g Q Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 o 7. zjutraj 746-8 bdi. —4-0° C al. zah. obl. ■o 2. popol. 746-2 mm. 0-4« C al. avz. obl. 0 00 mm. i 9. zvečer 746-6 mm. —2 2* C al. avz. obl. Srednja temperatura —1-9°, za 2-9° pod nornialotn. ZDvx:-CLaJ-3l2:si borza ilne 6 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — daDes Papirna renta.....gld. 85 70 — gld. 8590 Srebrna renta......86 15 — „ 86 25 Zlata renta......, 108-— — , 108 — 60/,, marčna renta .... , 10050 — , 10055 Akcije narodne banke. , . , S*2P— — . 922*— Kreditne akcije......;*15 25 — , 316 25 London......., 118-35 — , 11825 Napol......... it-4l'/t — , 9-407, C. kr, cekini......* 5 64 — , 562 Nemfike marke .... . 58 05 — . 58*— 4% državne Brećke i* 1. 1864 -J60 gld. 132 gld. 50 Rr. Državne, srečke iz 1. lfr>64 10o „ 173 „ 25 ,, Ogerska zlata renta *% ■ • ■ 101 „ 10 ,, Vgerska papirna renta 5u/0 . ... 97 „ 75 f>u/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. — — „ Dunav« reg. srečke 5°/0 . 100 gld. 122 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4'/i% ziail zast- li8ti ■ Lltt „ 50 ,, Kreditne srečke.....100 gld. 186 „ 50 , tlndolfove urečke..... 10 , 20 „ — , Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 146 „ 60 „ Tvaramway-drufit velj 170 gld. a. V. — ,, — , ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ .mm s prav pripravno strojarsko delavnico in dvema malima vrtoma, tik kantonske ceste v Hribu (Vrhnika), umestna za gostilno iu prodajalnico, prodd se iz proste roke po primerni ceni. O sv. Juriji 1. 1890. doteče čas sedanje najemščine. — Več o tem poizve se pri lastniku Karolu Kaučič u v Hribu na Vrhniki St. 14. {980—3; Zadruga užitninskega davka v II. Bistrici išče dacarja (1004—1) z letno plačo 432 gld. Zastopnik: Mat. Vati« i< V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani evi prodajajo ae v "V I I £ !! \ttjvi-* je odlikovanje ! ! JLOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne 4 4 i i bil je odlikovan na zadnji Molbournskej razBtavi in je zaradi avojih os v (>#.«*-viiinili laitnosfij slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi posebno zaradi Nvojegn močnega, o£l vl|a jočega duha sa žepne robce, oblete i. t. d , in ga v vaeh deželah bolj cenijo, nego jednotno Kolotijako vodo. Gustav Lohse, 46 Jttger-Strasse, Berlin, za alovenako Ijudatvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna poveat iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Reanična povest. I. lici mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Poveat iz lt>. stoletja. — IV. Line. Poveat. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Poveat. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moć in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Poveat iz domačega življenja. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenake zgodovine. 8. zvezek: I.'Cvetin sad. Izviren roman. — II. Bela rata, bel denar. Povest. 5. zvezek: 6 ♦M* **K* »M* *JK* »K* »M* *m* *M* VIZITNIGE priporoča v Ljubljani. *W* »■« >■# «■»♦ *JK* *Wm* *W* Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov. Prodaj a j o ae v (37—36) „NARODNI TISKARNI" Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. "TZZr R. DITMAR NA DUNAJI. Dunaj, Budimpešta, Praga, Levov, Gradec, Največja tovarna za svetilnice v Evropi. Trst. (Ustanovljena lB^O.) LaMtne aalogc v inor.viiiHt vii: Berolin, Monakovo, Milan, Rim, Lyon, Varšava, Bombay. DITNAR-JEVE SVXmMXCE R DITMAR-JEVA M Mm svetilnica 30'" svetilna sila 105 sveč. Fonomotridno Izmerila gospoda Dr. L. VVeber, kralj, profesor na vseučilifiči v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R.Ditmar-jevaDunajska bliskovna svetilnica BO SJlOllllj užiga. regulira in ugasuje. sohi. ni svetilec 15" in IS Dunajska bllskovna svetilnica dHVUO preverjena sistema za mizne, viseče in atenske avetilnico. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti: Svetilna -il.-i l.V", 31 20'", 25"', 30"', 35' 60 70 87 13K 4.r)'" 157 sveč mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Vse steklene stvari, Mizna svetiInica 2 brilantniI!S| ki so potrebne za putrolnske tvetilnioe, — v največjej meteornim svetilcem izberi. C« • „ Posrečilo ae mi je So bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske svetihe (s kmgljastim plamenom), ki bo dosegli velikansk uspeh v OQ UOSe 0110 OpOZiiria. tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njihovo svetilno silo Ae poveklatt, ravnanj« ž njimi pa napraviti Jednostavneje, da.se (10 , W 10 30'j lahko prižgejo, ko ae profi vzame svetilničeu venec, ne da bi se moral proč vzeti se oillnder, tulpa aH pa »treiloa. (Glej podobo.) Ilustracije in ceniki pošljejo takoj zastonj in franko. Ditmarjeve svetilnice ima skoro vsaka (678-15) Xov«rniiaka znntrnka boljša trgovina s svetilnicami na prodaj. Izdajatelj in odgovorui urednik: D ingoti u Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne". 70711377