Bo plaz vzel dom mladi Padavine so v Sojeku v konjiški občini sprožil^ plaz, ki ogroža hišo družine z dvema majhnima deklicama. Bojijo se, da bodo os-> PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.; 031428 55 32 in 03(428 55 36 Zakaj je postopek zoper celjskega patologa ustavljen? Nenadu Firštu nagrada Prešernovega sklada St. 11/Leto64/Celje, 10.februar2009/Cena0,8! EUR Od 6. decembra naprej obratujejo naprave na smučišču vsak dan! IMk©[?fe®l dkml Informacije: 051/354 809 www.golte.si Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Grozil, da bo vrgel hišo »v luft« 46-letnik je na Cinkarniški poti v Celju grozil, da sprožil eksplozijo plina. Evakuirati so morali 25 stanovalcev. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Celje V snegu in blatu po poti legendarne Štirinajste soboto, 14. februarja 2009 ob 10. uri 2 DOGODKI liaSšfc.:ws 1®« TEDNIK V temeljni kamen so simbolično »vgradili« cevi in grbe. Čista voda za ljudi Petkovo polaganje temeljnega kamna, s katerim so simbolično obeležili začetek gradnje kanalizacijskega sistema in nadgradnje čistilne naprave Kasa-ze, je bilo za Spodnjo Savinjsko dolino izjemnega pomena. Prvotna čistilna naprava je v Kasazah zrasla še v enotni občini Žalec. Kot je omenil žalski župan Lojze Posedel, mnogi še pomnijo neznosen smrad, ki se je širil okrog čistilne naprave, vendar so v Žalcu ob pomoči drugih občin kasneje uredili znosne razmere za prebivalce, čistilna pa je zdaj premajhna in tehnološko preveč zastarela. K nadgradnji čistilne naprave sta poleg občin pristopili EU in država, kar so simbolizirali tudi s temeljnim kamnom. Minister za okolje in prostor Kari Erjavec je pojasnil, da projekt ni pomemben le za- radi črpanja evropskih sredstev, temveč tudi zaradi izpolnjevanja sprejetih okoljskih zavez. »V bistvu vse to počnemo za nas, da ohranimo čisto okolje, naravo in vode,« je poudaril minister in dodal, da so lahko v Savinjski dolini, vključil je tudi celjski regijski center za ravnanje z odpadki, ponosni na visoko stopnjo ozaveščenosti do okolja. V projektu čiščenja odpadnih voda na porečju reke Sa- vinje skupno sodeluje 14 občin, vrednotijo pa ga na približno 30 milijonov evrov. Projekt Žalec je največji in najdražji, saj bodo za nadgradnjo čistilne naprave v Kasazah porabili skoraj 10, za gradnjo 28,5 kilometra dolgega kanalizacijskega sistema v štirih spodnjesavinjskih občinah pa malo več kot 9 milijonov evrov. US Foto: TT Minister trase (še) ne komentira Žalski župan in poslanec Lojze Posedel je ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu v petek tudi uradno predal stališče celjske in žalske občine, ki podpirata revizijo vladnega sklepa glede severnega dela tretje razvojne osi. Revizijo sklepa za začetek priprave državnega prostorskega načrta od Šentruperta do Velenja, za tako imenovano traso F2, so prvi zahtevali v braslovški civilni iniciativi, prejšnji ponedeljek pa so to zahtevo podprli tudi žalski in celjski politiki ter gospodarstveniki. Čeprav poudarjajo, da niso proti gradnji hitre ceste in da želijo samo ponovno strokovno presojo izbranih tras, je bilo slišati, da bi bila boljša povezava Velenja na avtocesto preko priključka v Arji vasi. Minister Erjavec dogajanja oziroma zahtev v petek še ni želel komentirati. Sta se pa minuli konec tedna z ministrom za promet Patrikom Vlačičem pogovarjala glede več spornih prostorskih projektov, tudi tretje razvojne osi. Ministra sta se dogovorila, da bodo glede vseh teh projektov, med njimi tudi »naših« tras, strokovnjaki obeh ministrstev odločali, kaj bo najbolje in katera rešitev bo dosegla največje soglasje - čeprav, tega se zaveda tudi Erjavec, nikoli ne bodo vsi zadovoljni. »Največja škoda, ki se lahko zgodi, bi bila, da bi projekt zastal. Zato je nujno treba najti rešitev,« je poudaril minister. US REKLI SO Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh: »Stališča Velenja in Celja se pri izobraževanju razlikujejo že od začetka. Naj spomnim na Univerzo Hermana Celjskega, gospoda Klančnika, Tehnopo-lis in vse, kar se je dogajalo. Visoko doneči projekti in programi, ki so bili ves čas nek motiv organiziranja na Celjskem, so doslej samo besede. Dokler ne bo prišel kdo s projektom in z denarjem, se nimamo o čem pogovarjati. Dokler gospodarstveniki Kluba Zlatorog na sestanek sicer povabijo mojega pooblaščenca, ne povabijo pa velenjskega župana in drugih, ki se ukvarjajo z izobraževanjem v MO Velenje, ne verjamem, da so njihove misli poštene. Česa se lahko bojijo gospodarstveniki? Ne mojih nasprotovanj, temveč verjetno mojih argumentov, ki temeljijo na tem, kaj smo doslej že naredili. To je tudi moje sporočilo: ne pogovarjajmo se najprej o krovni organizaciji, kar univerza je, temveč o programih. Torej se je treba najprej dogovoriti, katere programe bodo imeli v Celju in katere v Velenju, od tu naprej pa lahko gradimo izobraževalne Srečko Meh procese, ki bodo imeli temeljev gospodarstvu. Z županom Bojanom Šrotom se bova verjetno pogovarjala o nadaljevanju aktivnosti za oblikovanju bodoče, potencialne, možne in nemožne univerze tudi na Celjskem, ker ji ne nasprotujem. Toda do danes nisem dobil v roke nobenega papirja ah dokumenta, na temelju izkušenj Tehnopolisa ah gospoda Klančnika pa ne morem verjeti, da bo to uspešen projekt.« US Na udaru manjši podjetniki Na sredini seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, člani so se sestali na Golteh, so ugotavljali, da so za krizno dogajanje v veliki meri odgovorne banke. Kriza je namreč v mnogih podjetjih pogojena z nezadostnim financiranjem tekočih poslov. Sicer so ugotavljali, da se položaj v segmentu velikega gospodarstva v Saša regiji od konca leta ni bistveno spremenil, ponekod pridobivajo naročila, nihče pa ne napoveduje odpuščanja delavcev. Kriza se bolj odraža v segmentu malega gospodarstva, ki se sooča s problemi nelikvidnosti in precejšnjo plačilno nedisciplino. Gospodarstveniki Saša regije so pozvali vlado, naj skuša čim prej rešiti probleme, seveda ne parcialno, ker ne bo pravega učinka. Tudi na sredinem sestanku predstavnikov vlade z bankirji so namreč manjkali gospodarstveniki. US Center za socialno delo spet išče novo lokacijo Center za socialno delo (CSD) Celje je prejšnji teden že drugič objavil javni razpis za najem novih prostorov. Center namreč posluje v povsem dotrajanih prostorih, ki jih ima v najemu od Mestne občine Celje. Ker so za prostore centra za socialno delo posebni predpisi, imajo precejšnje težave z iskanjem nadomestnega prostora, pristojno ministrstvo pa bo denar zagotovilo le za najemnino, za morebitno obnovo pa ne. Vsak, ki je že kdaj pre- jo še največjo težavo z elek- stopil prag Gregorčičeve 6, ve, da bi bila stavba nujno potrebna obnove. V temačnih prostorih, kjer se kruši strop, zamakajo stene, ima- trično napeljavo. Direktorica CSD Celje Olga Be-zenšek Lalić pravi, da so jim pri pregledu napeljave pojasnili, da je ta kaj kmalu lahko vir požara, zato ne smejo namestiti močnejših žarnic, kaj šele še kakšno zraven. Poleg električne bi nujno morali popraviti tudi vodovodno napeljavo. Ker so razmere v stavbi postale nevzdržne, je CSD Celje avgusta lani prvič objavil razpis za najem novih prostorov. Tudi občina je centru ponudila prostore, v Ko-cenovi ulici, vendar ti niso bili primerni. Predvsem je manjkalo prostora. Za prostore centra obstajajo tudi točno določeni predpisi, na primer koliko mora biti svetlobe, kako velike morajo biti pisarne in tako"naprej. Tudi v tem pogledu stavba v Kocenovi ulici ni bila primerna rešitev. Našli so sicer enega primernega ponudnika prostorov, vendar je bila tam težava v denarju, saj bi morali stavbo najprej obnoviti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve denarja za obnovo namreč ne bo dajalo. Sporočili so nam, da bodo financirali le najemnino. Iz občine so nam odgovorili, da stavbe na Gregorčičevi 6 ne bodo obnavljali, saj jo nameravajo prodati, ko se bo CSD Celje izselil. Kdaj bo to, bi zelo težko na1 povedali. Prostor, ki bi bil primeren za center, bodo v centru mesta, kjer bi po predpisih moral biti, najverjetneje precej težko našli. Center je tako lahko v stavbi, ki poka po vseh šivih, še precej časa. Za stanje stavbe pa je seveda odgovoren lastnik. Oba pa lahko le upata, da se v tem času ne bo komu v dotrajani stavbi kaj pripetilo. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA i« tu kin i DOGODKI Hotel zgrajen pred študentskim domom? Medtem ko je pogodba o gradnji mladinskih hotelov z ministrstvom za šolstvo že podpisana, Celje naj bi svojega dobilo že pred poletno sezono leta 2010, študentje ostajajo brez strehe nad glavo. Pred kratkim je minister za šolstvo in šport dr. Igor Luk-šič podpisal pogodbe o financiranju za izgradnjo mladinske infrastrukture. Kot smo že poročali, so na tem razpisu uspeli tudi v Celju in Velenju. V Celju bo mladinski hotel uredil Celjski mladinski center, ki že deluje v stavbi, kjer bo tudi mladinski hotel. Ta bo stal okoli 800 tisoč evrov, od tega bo približno polovico prispevalo ministrstvo. Hotel bodo začeli graditi predvidoma letos poleti, prvi gosti pa naj bi v njem prenočili poleti leta 2010. Velenjčani bodo mladinski hotel začeli graditi aprila, končan pa naj bi bil do julija 2010. Hotel bodo uredili v nekdanjem domu učencev. Vrednost naložbe ocenjujejo na nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, od tega bosta ministrstvo in Evropska unija dala več kot 550 tisoč evrov. Študentski dom na vesti že tretjemu ministru Medtem »brado dobiva« zgodba o gradnji študentskega doma v Celju. Poleti 2007 sta celjski župan Bojan Šrot in takratni minister dr. Jure Zupan podpisala pismo o nameri gradnje, ki naj bi se začela lani. Celjska občina je izpolnila svoj del obljube ter za- jjjgjj ^ ^ j sil * Pred podpisom pogodbe je projekt postavitve mladinskega hotela v Celju predstavil direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar. Medtem je podpis pisma o nameri gradnje študentskega doma že zbledel v pozabo. gotovila komunalno opremljeno zemljišče in projektno dokumentacijo. Ministrstvo je obljubilo štiri milijone evrov za gradnjo doma z okoli 180 ležišči. Sredi lanskega leta pa so se celjski študentje naveličali čakanja, kdaj bodo na parkirišču za nekdanjo Kovino-tehno zahrumeli stroji. V imenu Kluba študentov občine Celje so javno pozvali pogodbenike, naj zadevo vendarle pospešijo. Predsednik kluba Pavel Platovšek ml. je ob tem povzel pritožbe študentov, ki bivajo v dijaškem domu: »Razmere so tam za študente neprimerne. Pohištvo je do- trajano, za trideset ljudi so komaj trije tuši. Domski red je prilagojen bivanju mladoletnih oseb, medtem ko imajo študentje drugačen življenjski ritem. Številni študenti, večina jih na študij prihaja izven regije, se zato raje vozijo iz Maribora in s Koroške, kar pa je zanje naporno.« Tudi v tem trenutku v celjskem študentskem domu biva 118 študentov, cene mesečnega bivanja se gibljejo med 78,80 evra za ležišče v troposteljni sobi brez prehrane in 265,48 evra za ležišče v enoposteljni sobi ter s tremi dnevnimi obroki. Neekonomske cene v Ljubljani, da o Mariboru niti ne govorimo, znajo v nekaterih domovih biti celo nižje od omenjenih. Študenti, spomnimo, da jih je na Celjskem zaradi novih visokošolskih zavodov in programov vsako leto več, so nato vse upe stavili na obljubljeni sestanek projektnega sveta pri ministrstvu na visokem šolstvu. Ki pa jim je postreglo le s hladnim tušem - število predvidenih ležišč je skrčilo na vsega 80, projekt oklestilo za skoraj dva milijona evrov ter sprožilo razpravo o smiselnosti gradnje tako majhnega objekta s pripadajočo infrastrukturo. Velja omeniti, da si je v času na oblasti roke glede celjskega študentskega doma mrtvo hladno umila še bivša ministrica dr. Mojca Kuc-ler Dolinar, ki nas je vedno znova odpravila s skopo informacijo, da »datum začetka gradnje še ni znan«. Vmes smo zamenjali oblast, a po letu in pol od podpisa pisma o nameri ministrstvo in novi minister Gregor Golobič še igrata na iste strune. Na vprašanje, kdaj bomo v Celju končno dobili študentski dom, ministrstvo odgovarja: »V kratkem se bo sestal projektni svet za izgradnjo študentskih bivalnih zmogljivosti, ki bo pregledal načrt prenove in izgradnje študentskih domov ter določil terminski načrt.« Glede na izkušnje bi to znalo pomeniti še manj sredstev in manj ležišč... Naj si celjski študentje raje rezervirajo enega od 38 ležišč v mladinskem hotelu? Ta bo očitno stal prej kot študentski dom. PM, ŠK Katera šola je prava? V petek in soboto, 13. in 14. februarja, se obetajo velike dnevne migracije mladih. Srednje šole in visokošolski zavodi bodo bodočim dijakom in študentom širom odprli vrata v okviru informativnih dnevov, ko bo mogoče podrobneje spoznati izobraževalne programe ter način dela v šolah. Srednje šole informativne dneve pripravljajo v petek ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri. Učenci zaključnih razredov se morajo v srednješolske programe vpisati najkasneje do 23. marca, do 2. aprila pa se bo že vedelo, koliko je ostalo prostih mest oziroma katere šole bodo vpis omejile. Do 14. aprila bo zatem mogoče prijave prenesti na druge srednje šole, 21. aprila pa bo že objavljen nov seznam s številom prijav. Visokošolski zavodi informativne dneve za seznanitev z univerzitetnimi in visokošolskimi programi pripravljajo prav tako 13. in 14. februarja, v petek ob 10. in 15. uri za redni ter v soboto ob 10. uri za izredni študij. Bodoči študenti bodo morali prijave oddati do 9. marca, takrat pa je tudi rok za vpis v višje strokovno izobraževanje. Šole bodo informativne dneve izvajale v petek in soboto, vendar po lastnih razporedih. Poslovno-komercialna šola Celje jih pripravlja v petek ob 9. uri za redne ter ob 15. uri za redne in izredne študente, v soboto ob 9. uri prav tako za redne in izredne študente. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti vabi v petek ob 11. in 15 uri ter v soboto ob 11. uri. Šolski center Celje bo programe predstavljal v petek ob 10. uri rednim ter ob 16. uri rednim in izrednim študentom, oboji se lahko zglasijo tudi v soboto ob 9. uri. Šolski center Šentjur informativne dneve pripravlja v petek ob 11. in 16.30 uri za redni in izredni študij, v soboto ob 10. uri za obojne študente, nato pa še v soboto, 28. februarja, ob 10. uri. PM Študentska organizacija Univerze v Ljubljani ob informativnih dnevih ponuja brezplačni študentski telefon. Na telefonski številki 080 98 67 bodo v petek med 8. in 18. uro ter v soboto med 8. in 13. uro dijaki dobili informacije o lokacijah fakultet, avtobusih mestnega potniškega prometa, urah predstavitvenih predavanj in odgovore o študiju. Informacije bodo na voljo tudi na info točki na Trubarjevi 7 v Ljubljani. Na glavni železniški in avtobusni postaji ter Bavarskem dvoru bodo dijake pričakali študenti, ki jih bodo usmerjali po Ljubljani. www.novitednik.com Bencini spet dražji Cene naftnih derivatov so se spet spremenile in sicer so bencini dražji, dizelsko gorivo in kurilno olje pa cenejša. 95-oktanski motorni bencin je dražji za 2,4 centa na liter in stane 0,965 evra. 98-oktanski motorni bencin je dražji za 2,6 centa - liter stane 0,981 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 0,1 cent na liter (0,947 evra), kurilno olje pa za 0,4 centa (0,534 evra). BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELX Nekaterih stvari ne moremo predvideti - obrok za odplačilo stanovanjskega ali potrošniškega kredita pa je lahko vsak mesec enak, v Abanki. V časih, ko so obrestne mere nepredvidljive, je fiksna obrestna mera dolgoročnih potrošniških in stanovanjskih kreditov stalnica, ki zagotavlja, da mesečna odplačila kredita ostajajo ves čas enaka do odplačila celotnega kredita. Posebna ponudba velja do 7. 3. 2009 in je namenjena vsem komitentom Abanke in tudi tistim, ki bodo to še postali, tako, da bodo odprli navadni osebni račun in nanj prejemali redne mesečne prilive. Stanovanjski krediti za ročnosti nad 5 do vključno 15 let so namenjeni za nakup stanovanja ali hiše, novogradnjo, prenovo starega stanovanja ali hiše, plačilo prispevkov ali stroškov urejanja gradbene dokumentacije, nakup zemljišča, poplačilo dednih deležev in druge namene, za reševanje stanovanjskega vprašanja. Potrošniški krediti za ročnosti nad 5 do vključno 8 let so lahko nenamenski (gotovinski) ali namenski, za nakup avtomobi- la, stanovanjske opreme, bele tehnike in druge namene, za katere komitent prinese predračun. Obrestna mera dolgoročnega potrošniškega ali stanovanjskega kredita je lahko še ugodnejša ob sočasni sklenitvi namenskega ali rentnega varčevanja z ročnostjo 5 let. Namensko ali rentno varčevanje sklenejo komitenti po pogojih redne ponudbe, ki se lahko v skladu s poslovno politiko banke spremenijo. Informativni izračun rentnega ali namenskega varčevanja je na voljo v vseh poslovalnicah Abanke. Le pri kreditu s fiksno nominalno obrestno mero zanesljivo veste vnaprej, kolikšna bodo vaša mesečna odplačila za najeti kredit. Povprašajte po posebni ponudbi kreditov in informativnem izračunu za želeni znesek kredita v najbližji poslovalnici Abanke. oglasno sporočilo ABANKA www.abanka.si I info@abanka.si I Abafon 080 1 360 BANKA PRIJAZNIH LJUDI Št. 11-10. februar 2009 --^ Nytl 4 GOSPODARSTVO MOTI TEDNIK V Steklarni Rogaška ni panike Lani povečanje prodaje in novih izdelkov, letos izhod iz rdečih številk - »Ne vem, zakaj bi se pogovarjal z ljudmi, ki steklarni ne želijo nič dobrega« Vodstvo Steklarne Rogaška je kljub vsem težavam, ki jih pestijo, izredno optimistično. Po besedah direktorja Davorja Šenije, se pri njih ne dogaja nič neobičajnega za dane razmere. Strahu pred odpuščanji ta trenutek ni, čeprav delavcem ne morejo plačevati prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. In jim tega še vse do aprila ne bodo mogli. Ampak če so po čudežu še vedno živi, bodo zmogli tudi to leto recesije, je prepričan direktor, ki je po letu in pol, odkar je znova na čelu steklarne, prvič javno spregovoril. Res je, da so pokojninski in zdravstveni blagajni dolžni 2,5 milijona evrov, vendar so prejšnje leto isti blagajni poplačali dolg, ki je nastal v letu prisilne poravnave. Direktor ne zanika, da bo lanska izguba znašala okoli 2,7 milijona evrov, vendar so takšno stanje tudi pričakovali. Obenem naj bi bila izguba iz poslovanja kar trikrat manjša kot prejšnje leto. Šenija je potrdil tudi, da lani niso podaljšali pogodb 52, letos pa še 31 zaposlenim, vendar še vseeno delo dajejo 900 delavcem. Pravi tudi, da razume, da je delavce strah. »Ljudje so prestrašeni. Mislite, da sam nisem? Zavedamo se, koliko družinam dajemo kruh. Seveda sem prestrašen, kdo pa ne bi bil v takšni situaciji, ki je v svetu, ampak panike ni. Če se vsi po najboljših močeh trudimo, da zadevo rešimo, potem je to to!« Na vprašanje, zakaj celo leto in pol ni bil na voljo za vprašanja novinarjev, je odgovoril: »Če želiš dobro de- (Ponovno) prvi mož Steklarne Rogaška Davor Šenija trdi, da se v steklarni ne dogaja nič neobičajnega. »Zaradi recesije smo seveda vsi prestrašeni, vendar panike ni!« lati, potrebuješ mir v hiši. Obenem ne čutim potrebe, da bi komuniciral z nekom, ki podjetju ne želi dobro.« Propad ostalih steklarn je voda na njihov mlin Nov optimizem v steklarni vidijo v novih proizvodih, ki so jih v petek pokazali svojim poslovnim partnerjem, ta teden pa jih bodo predstavih še na najpomembnejšem sejmu za steklarje v Frankfurtu. _bbVanje smo vložili že okoli 500 tisoč evrov, še enkrat toliko bomo morali, preden bodo zaživeli na trgu,« razmišlja Šenija. Kot pravi, so v obdobju 2005-2007 na trg postavili le tri nove serije, danes je teh 43. Poleg novih izdel- Lani so v Steklarni Rogaška ob najnižjem številu zaposlenih v zgodovini za 15 odstotkov povečali prodajo. Obenem se je delež prodaje lastnih blagovnih znamk povečal za 66 odstotkov. Njihovi najpomembnejši kupci so Američani (24,1 odstotka), Italijani (17,3 odstotka), Irci (14,3 odstotka), Iračani (6,5 odstotka) in Nemci (5,6 odstotka). kov svojo veliko priložnost vidijo tudi v tem, da so v Evropi zdaj bolj ali manj edini veliki steklarji, saj so stečaj objavili irski Waterford, nemški Rosenthal in češka Bohemia. Zaradi narave dela je v Steklarni nemogoče organizirati 36-urni tednik, zato državne pomoči v obliki subvencij ne bodo mogli izkoristiti. Šenija računa, da bo država sprejela še drug paket ukrepov, s katerimi bo pomagala podjetjem v recesiji, in s katerimi si bodo lahko pomagali tudi v steklarni. Edina težava steklarne ostaja le nelikvidnost. Odkar so banke v prisilni poravnavi svoje deleže prodale, z Steklarno Rogaška nočejo več imeti opravka. »Nezaupanje bank je poglavitna težava,« pravi Šenija. »In ker ne moremo pridobiti likvidnostnih kreditov, smo lastnike poprosili za dokapitalizacijo. Zadnjega decembra nas je Zvon 1 dokapitaliziral v višini 5 milijonov evrov, kar pomeni, da je zdaj naš večinski lastnik (prej je bil to sklad Julius) . Načrtujemo pa še 7 milijonov evrov dokapitalizaci-je.« Šenija ni komentiral, zakaj se je lastnik oktobra 2007 odločil, da zamenja takratnega predsednika uprave Roberta Lična z njim. Kot je znano, je bila odločitev popolno presenečenje, sploh potem, ko je Ličen skrbel za sprotno dobro poslovanje podjetja v času prisilne poravnave ter oblikoval nove smernice podjetja. »Vem le, da nas je bilo kakšnih pet v igri, izbrali pa so mene. Za ostale podrobnosti boste morali vprašati lastnike.« TVi-di ti so za vprašanja novinarjev zaprti. Po optimističnem scenariju bo steklarna konec leta izplavala iz rdečih številk, prihodki od prodaje pa se bodo z 28 milijonov evrov, kolikor so znašali lani, povečali na 32,5 milijona evrov. Če vse ne bo šlo po načrtih, imajo v podjetju pripravljen plan B. Kaj vse zajema, Šenija ni povedal. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Kot so še enkrat poudarili v Steklarni Rogaška, zaustavitev druge kristalne peči ni prinesla odpuščanj. Delavce so prerazporedili na druga delovna mesta, pri čemer bodo tistim, ki so prešli na nižje delovno mesto, plače do septembra ostale nespremenjene. Z ugasnitvijo peči so prihranili 25 tisoč evrov, saj je niso mogli povsem izkoristiti. To pomeni, da dela ni bilo dovolj za organiziranje štirih izmen. Zdaj polno izkoriščajo eno plinsko ter eno električno peč. Gorenje ponuja »odhod« Med številnimi družbami, ki vse bolj čutijo primež gospodarske in finančne krize, je tudi velenjsko Gorenje, njihov zadnji odziv pa vzbuja različne komentarje. V Gorenju se v prvih dveh mesecih soočajo tudi s četrtino manj naročil kot v enakem obdobju lani, to pa seveda terja različne ukrepe. Uprava družbe je zato delavcem, ki razmišljajo, da bi začeli na svoje ali pustili zaposlitev v Gorenju, ponudila sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Delavce so o tem obvestili s pozivom, v katerem vabijo vse, ki bi svojo delovno pot nadaljevali izven Gorenja, da se oglasijo na pogovor v kadrovsko službo. Pri tem obljubljajo, da bodo skrbno in odgovorno pretehtali vsak posamezen predlog ter oblikovali ponudbo za sklenitev sporazuma o prenehanju zaposlitve v družbi. Vsem zaposlenim, ki se odločijo sprejeti ponudbo vodstva Gorenja, naj bi bila ponujena višja denarna pomoč, kot bi znašala odpravnina pri odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Kot je znano, so v Gorenju z no- vim letom začasno prešli na 36-urni delovni teden, s ka- Kar nekaj ogorčenja je nastalo tudi zato, ker naj bi v Gorenju zaposlenim blokirali dostop do spletne strani velenie.com. »Na teh forumih je veliko sovražnega govora, natolcevanja in hujskanja. To ni prostor za argumentiran dialog, zaposleni pa lahko doma zunaj svojega delovnega časa z vso pravico dostopajo do omenjene spletne strani,« odgovarjajo v Gorenju. terim se bodo skušali izogniti večjim odpuščanjem zaposlenih. Ker težke razmere na trgu zahtevajo od Gorenja prilagajanje povpraševanju in s tem racionalnejšo organizacijo dela, so z uvedbo skrajšanega delavnika še okrepili ukrepe oziroma uvedli prilagodljiv delovnik in koriščenje dopusta. Tako bodo lahko v posameznih organizacijskih enotah izjemoma delali tudi šest dni v tednu, vendar bodo na račun tega zaposleni imeli kasneje dela prost dan. US m St. 11 -10. februar 2009 Dvig prometa razlog za dvig tečajev Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo v začetku preteklega tedna popolnoma mrtvo z izredno slabim obsegom prometa. Proti koncu tedna je bilo opaziti nekoliko višjo zanimanje za delniške naložbe, saj je obseg prometa s torkovih manj kot milijon v petek dosegel 3 milijone evrov poslov. Če je bilo še v začetku tedna videti apatijo na trgu, je četrtkovo in petkovo trgovanje na krilih novomeškega farmacevta kazalo ponovno zaupanje v domače družbe, kar se je odrazilo v rasti skorajda vseh pomembnejših domačih družb. Indeks SBI 20 je pridobil 1,80 odstotka in zaključil petkovo trgovanje pri 3.905 indeksnih točkah. Še nekoliko bolje se je odrezal indeks najpomembnejših domačih družb SBI TOP, ki se je v petek zaustavil pri vrednosti 924 indeksnih točk, kar pomeni 2,70-odstotno rast na tedenski ravni. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 2.2.2009 in 6.2.2009 Oznaka Ime Si Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 0.00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 24,23 314,20 -0,26 PILR Pivovarna Laško 58,16 108,10 2,64 JTKS Juteks 0.00 1,00 4.04 ETOG Etol 0,00 0,00 0,00 Največjo rast so beležile delnice Krke. Novica o vrednotenju delnice Krke s strani analitikov Erste bank na 113 evrov je pripomogla k za trenutne tržne razmere lepi rasti Krkinih delnic. Ob nizkem prometu so Krkine delnice pridobile 6,3 odstotka na tedenski ravni. Na drugem mestu po rasti so zaključile delnice Mercatorja, ki so pridobile 5 odstotkov in zaključile petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 168,4 evra. Zavidljivo rast v višini 3,3 odstotka do vrednosti 9,61 evra je beležila tudi koprska logistična družba Intereuropa. Na drugi strani so na tedenski ravni največ izgubile delnice kranjske Save, ki so cenejše za 2,4 odstotka in so v petek dosegle vrednost 240 evrov. INDEKSI MED 2. 2.2009 in 6.2. 2009 I MM» HUH M Z»dnji tečaj *spr. SBI20 3.888.00 + 1.04 Prejšnji ponedeljek se je zaključil rok za oddajo nezave-zujočih ponudb v postopku javnega zbiranja ponudb za nakup 1.820.141 delnic oz. nekaj manj kot 50 odstotkov družbe Mercator. Neuradno naj bi se za nakup največjega domačega trgovca zanimalo okrog 5 podjetij, vendar bodo le najboljše ponudbe sodelovale v drugem krogu izbora potencialnega kupca. Glede na to, da v pozivu za prodajo ni določen datum, kdaj bo postopek končan, bodo Mercatorjevi delničarji iz dneva v dan lahko le ugibali, kakšna bo nadaljnja usoda te družbe. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Borovo Trade d. o. o., Trubarjeva 11,3000 Celje objavlja na podlagi sklepa uprave družbe JAVNI POZIV za zbiranje ponudb za nakup nepremičnine: poslovni prostor v pritličju poslovno trgovskega centra v Celju, Aškerčeva 14, 3000 Celje, v izmeri 60,45 m2. Izklicna cena je 1500 EUR/m2. V ceno ni vključen davek in druge javne dajatve. Poslovni prostor se prodaja po načelu videno - kupljeno najboljšemu ponudniku. Stroške v zvezi s pogodbo in prenosom lastništva plača kupec. Prenos prodane nepremičnine se izvrši po celotnem plačilu kupnine. Pisne ponudbe s priporočeno poštno pošiljko in pripisom »Ne odpiraj ponudba« sprejemamo do 28. 2. 2009 na zgoraj navedeni naslov. V ponudbi navedite popolne podatke o ponudniku, naslov in kontaktno številko. Pridržujemo si pravico odkloniti vsako ponudbo ali umakniti objavljeni poziv še pred zaključitvijo ustrezne pogodbe brez obveznosti proti ponudnikom. Objava javnega poziva za zbiranje ponudb prodajalca ne zavezuje, da bi z najboljšim ponudnikom sklenil pogodbo. Podrobnejše informacije za namen oblikovanja ponudb zainteresirani kupci dobijo na tel. št. 03 4280 511. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru na navedeno tel. številko. Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od objave. To območje doslej ni bilo plazovito. Niti najstarejši krajani se ne spomnijo, da bi se tod okoli kdaj utrgal plaz. Plaz pri Podgorškovih si je včeraj ogledal geomehanik Andrej Blažič, ki je potrdil, da bivanje v hiši zaradi pravi Martin Podgoršek. plazenja zemlje ni varno. Plaz spodjeda stanovanjsko hišo V Sojeku se obupana družina z dvema majhnima deklicama boji, da bo ostala brez vsega Razmočena tla in deževje sta na Celjskem povzročila precej preglavic. Najhuje je v kraju So-jek v občini Slovenske Konjice, kjer je pod stanovanjsko hišo Podgorškovih zdrsnilo približno 400 kubičnih metrov zemlje. Plaz še vedno drsi, zemlje ne zaustavijo niti zasilni piloti in zaščitna folija, zato se Podgorškovi bojijo, da bodo ostali brez vsega. »V sredo prejšnji teden je bilo še vse v redu,« se spominja lastnik Martin Podgoršek, »v četrtek pa sem opazil, da je cela škarpa pod hišo razpokana. Potem je bilo iz ure v uro slabše. Razpoke so bile vedno večje. Zemlja je po centimetrih začela drseti v dolino, dokler ni odneslo celega pločnika pred hišo.« Plaz so takoj zavarovali z lesenimi piloti in zaščitno folijo, a nič ne pomaga. Zemlja še vedno drsi. Hiša zaenkrat še ni poškodovana, a jo že spodjeda plaz, tako da bivanje v njej ni varno. Družina prenočuje pri sorodnikih, čez dan pa obupano in nemočno spremlja, kako zemlja počasi drsi v dolino. Martin Podgoršek in njegova partnerka Renata Kolar sta hišo s težavo kupila šele pred petimi leti. V njeno ureditev sta vložila ogromno lastnega potu in denar- ja, pri čemer zanjo še vedno odplačujeta kredit. In da je gorje še večje, je Kolarjeva ostala brez zaposlitve. Vsaj to srečo v vsej nesreči imata, da je hiša zavarovana. A to nič ne omili gorja, ki ga preživljata zadnje dni. Najhuje je to, da ne moreta ničesar ukreniti. »Le čakamo lahko in upamo na lepše vreme,« sta obupana, »nič ne vemo, kdaj, če sploh kdaj, se bomo lahko vrnili v hišo. Dokler se ne bo vedelo, kako nevarno je dejansko bivanje v njej, se ne moremo vrniti.« Podgorškova si pri tem sploh ne upata pomisliti, kam se bo družina z dvema majhnima otrokoma, tri- in šestletno deklico, preselila, če hiša ne bo več primerna za bivanje. Plaz se je prav tako sprožil v Prožinski vasi v občini Štore. Plaz v velikosti 200 krat 30 metrov ogroža objekt, v katerem sta garaža in skladišče. Plaz so že v soboto s pomočjo gasilcev pokrili s folijo, v nedeljo pa so opazili, da ne miruje. V primeru nadaljnjega drsenja lahko ogrozi lokalno cesto. Že v soboto so si plaz ogledali predstavniki konjiške občine in člani občinskega štaba civilne zaščite, včeraj pa se je na teren odpravil tudi geomehanik Andrej Drsenja zemlje ne zaustavijo niti zaščitni piloti niti folija. Blažič. Ta s konkretnimi rešitvami, kako se lotiti sanacije plazu, še ni mogel postreči, saj je treba izvesti še mehanske meritve in geo- detske posnetke, na podlagi katerih bodo sanirali plaz. Kot je še dejal, je treba najprej zaustaviti plazenje in poskrbeti, da nadaljnje de- ževje ne bo povzročalo dodatne škode. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA ima skladišče državljenju so bile tam kom-binatove pisarne ter najem-niška stanovanja, v zadnjem času pa je stavba ostala večinoma prazna. V denacionalizacij skem postopku je država poslopje vrnila Škofiji Celje, od katere je lani prejela prostore dosedanje kuhinje in jedilnice škofijska karitas. Prostore so pomagali urejati prostovoljci. Humanitarno skladišče je blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres, ki je skupaj s predsednikom škofijske karitas Rokom Metli-čarjem ter njenim generalnim tajnikom Matejem Pirnatom poudaril pomen no- Škofijska karitas ima sprejemno-informacijsko pisarno na Muzejskem trgu v Celju, v Humanitarnem skladišču v Vrbju pa bodo pakete pomoči izročali ob torkih med 9. in 12. ter ob sredah med 12. in 16. uro. ve pridobitve ter se zahvalil prostovoljcem. Poleg številnih sodelavcev Karitas se je odprtja skladišča udeležil žalski župan in poslanec Lojze Posedel, zapel pa je moški pevski zbor s Polzele. BJ, TT Karitas Št. 11 - 10. februar 2009 Blagoslov humanitarnega skladišča škofijske karitas v Vrbju pri Žalcu je opravil celjski škof dr. Anton Stres. V osrednjih humanitarnih skladiščih Karitas hranijo oblačila, hrano in druge oblike pomoči, ki jo sortirajo, dajejo v pakete ter nato oddajo potrebnim občanom. Škofijska karitas Celje doslej takšnega skladišča ni imela, v četrtek pa so ga slovesno odprli v Vrbju pri Žalcu. Prostori, kjer je zdaj osrednje humanitarno skladišče škofijske karitas so bili nekoč v lasti reda usmiljenih bratov, kjer je bilo med drugim zavetišče za onemogle hlapce. Veliko poslopje je med vojno ter po njej služilo za vojaške potrebe, po po- IZ NAŠIH KRAJEV V nabito polni dvorani se je dal skoraj prijeti ponos zaradi domačega skladatelja Savina in tudi izvajalcev njegove opere. Kultura »v živo« V petek so se v Žalcu na najlepši možen način poklonili slovenski kulturi. Poleg podelitve Savinovih nagrad so praznik obeležili s premiero »domače« opere Poslednja straža, ki jo je napisal žalski skladatelj Ri-sto Savin. V operi sodelujejo pevci in glasbeniki iz Žalca in bližnje okolice, nastala pa je v produkciji žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem pod pokroviteljstvom občine. V petek se je ponudila ena redkih priložnosti, da so lahko obiskovalci v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora prisluhnili »živi« izvedbi Savinovih partitur, kot je poudarila slavnostna govornica, doktorica muzikoloških znanosti, pravtako domačinka Suzana Ograjenšek, ki sicer predava in ustvarja na Cambridge »Savinova glasbena zapuščina niso medalje ali življenjska pot, temveč note, ki jih je napisal. Te pa so žive, ko jih prelijejo glasbeniki med občinstvo. Če skladba ne najde izvajalcev in publike, je mrtva,« je opozorila dr. Ograjenš-kova. Letošnji Savinovi nagrajenci z županom Posedelom in slavnostno govornico dr. Suzano Ograjenšek V žalski občini deluje 22 kulturnih društev z več kot 2 tisoč člani, najbolj zaslužnim pa je župan Lojze Posedel podelil tudi Savinova odličja. Savinovo priznanje sta prejela Andrej Žgank za delo v kulturnem društvu Godba Li-boje in Osnovna šola Šempeter za izvedbo operete Kre- sniček. Savinovi plaketi sta šli v roke Terezije Zuža za življenjsko delo na gledališkem odru in Moškemu pevskemu zboru Petrovče ob 50-letnici. Savinovo plaketo z denarno nagrado so za kakovostno, uspešno in ustvarjalno delo na področju glasbene umetnosti podelili dirigen- tu Franciju Rizmalu. Dolgotrajen in bučen aplavz je bil dokaz, da je šlo najvišje žalsko priznanje na področju kulture v prave roke, saj je Rizmal tudi med najbolj zaslužnimi za premiero Savi-nove Poslednje straže, ki bo zagotovo še odmevala. US, foto: TT siv;'I Is' .'i: -ft Za boljšo kvaliteto VB I ■ ■ življenja Art of living fundacija v četrtek ob 17. uri v Celjskem mladinskem centru pripravlja dveurno brezplačno delavnico z naslovom Za boljšo kvaliteto življenja. O vrednosti diha pri odpravljanju stresa, pomenu zdrave prehrane in pitja vode za boljše fizično počutje, vplivu zvoka na umirjenost uma ter zdravilnih učinkih smeha bo predavala Katja Gregi iz fundacije. Art of living fundacija je sicer humanitarna neprofitna organizacija za vse, ki želijo prispevati h krepitvi človekovih vrednot v družbi in vsakem posamezniku. Ponuja protistresne programe, ki izvirajo iz starodavnega znanja o jogi. Pri tem uporabljajo metode, ki jih je izbral, nadgradil in prilagodil sodobnemu življenjskemu stilu Sri Sri Ravi Shankar. Gre za dihalne tehnike, ki naj bi človeku povrnile notranje ravnotežje, pomagale pri odločnosti in prevzemanju odgovornosti. PM Simpozij o katehezi V Domu sv. Jožefa v Celju se je v nedeljo, 8. februarja, začel 39. katehetski simpozij z naslovom Evangelij -srce kateheze. Na simpoziju, ki je namenjen katehetom, katehistom in katehistinjam, se bodo ob dopoldnevih zvrstila predavanja dr. Vinka Potočnika, mag. Bogdana Vidmarja, dr. Marjana Turnška ter dr. Petre Zavrh, popoldnevi pa so namenjeni delavnicam. Teme predavanj so Recesija slovenske vernosti, Zavedanje interakcij v katehezi, Znamenja upanja - primeri dobrih praks na Slovenskem, »Cepič« krščanstva ter Ko se katehet sreča z odraslimi. Simpozij, ki ga pripravlja že 39 let Slovenski katehetski urad, bo trajal do petka. BJ Za gasilsko službo V Kulturnem domu Vransko so v soboto podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske službe za letošnje leto. Pogodbo so podpisali predsedniki in poveljniki štirih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer Vransko, Tešova, Pre-kopa-Stopnik-Čeplje in Ločica. V proračunu občine Vransko je za delovanje Gasilske zveze Žalec in društev namenjenih okoli 30 tisoč evrov. MJ Pet idej za zmago Saša inkubator je sredi januarja razpisal natečaj Zmagovalna ideja za najboljše start-up podjetje v Savinjsko-šaleš-ki regiji. Na razpis je prispelo pet prijav, torej pet izdelanih poslovnih načrtov, ki se potegujejo za zmagovalno idejo Saša regije. Prispele poslovne načrte bo zdaj ocenila strokovna komisija, ki bo zmagovalca izbrala na podlagi devetih kriterijev. V nagradnem skladu je 6 tisoč evrov za najboljše tri ideje, zmagovalce pa bodo razglasili 6. marca v Velenju. US Še lekarna in meščanska jedilnica V Muzeju novejše zgodovine Celje so v petek slavnostno odprli novo pridobitev. Na razstavi Živeti v Celju so namreč postavili meščansko jedilnico in lekarno. Oba prostora se lepo vklapljata v tako imenovano obrtno ulico. Zlasti zanimiva je prezentacija lekarne, ki so jo postavili za prosojno zaveso, na kateri je fotografija glavnega trga in lekarne Orel, ki je tam delovala od leta 1756. Marija Počivavšek je povedala, da gre za način, ki zadosti dvema kriterijema. »-Na eni strani lahko pokažemo življenje in utrip mesta skozi fotografijo na zavesi, na drugi pa s svetlobnimi učinki lahko pogledamo, kaj se je skrivalo za stenami lekarne.« infinfinf.racliocelJe.com Postavitev so gmotno in z delom inventarja podprle Celjske lekarne, ki načrtujejo v muzejski lekarni tudi demonstracije dela farmacevtov. Direktorica Lilijana Grosek pravi, da je to šele začetek sodelovanja: »Tudi mi, ki živimo v sedanjosti, ne smemo pozabiti na žlahtnost iz preteklosti in to ohranimo za prihodnje rodove. Razmišljamo že tudi o možnih razširitvah eksponatov in o rednih predstavitvah poklica farmacevta.« BRST, foto: SHERPA Takšna je na razstavi videti meščanska jedilnica. m St. 11 - 10. februar 2009 NOVI »III 7 -1 (MsEla ! Krekov trg Grafitarska (ne)kultura Že pred meseci smo pisali o nekaterih (ne) izvirnih grafitih, ki so se pojavili na celjskih ulicah. Celjska občina ne nasprotuje grafitom, ki se pojavijo na mestih, za katere se prej dogovorijo denimo s šolami (podhodi...) in so vredni ogleda ter pohvale. Odločno pa nasprotujejo tistim na javnih in zasebnih objektih, kjer je že govora o prekrških in celo o kaznivem dejanju. »To nima zveze s kulturnimi aktivnostmi, ki jo podpiramo,« pravijo. Nekateri avtorji napisov so namreč ravno v dneh kulture prekoračili mejo dobrega okusa in eden izmed grafitov je »krasil« tudi stavbo Okrožnega sodišča v Celju ... Čeprav bi se z napisom »Varujete sistem in ne ljudi« mogoče marsikdo strinjal, gre še vedno za prekršek oziroma za kršitev Zakon o varstvu reda in miru, po katerem je kazen, če je grafit žaljiv, neprimeren, okoli 200 evrov. Vendar je takšnih kazni izrečenih malo, saj morajo avtorja dobiti pri delu. Gre tudi za vandalizem. Za odstranitev grafitov na zasebnih objektih je dolžan poskrbeti lastnik sam, če pa je grafit na javni površini, odstranitev naroči Mestna občina Celje. Marsikdo je nove grafite povezoval s številnimi akcijami, ki so bile povezane s kulturnim dnevom, vendar bi se Prešeren verjetno obračal v grobu, če bi vedel, kam se je razvila kultura, ki ji je s svojim delom postavljal temelje ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Sodniška stavba Kersnikova ulica Gregorčičeva ulica m^mmmmmm terme .O» m ** \ . \ I VALENTINOVO Poslušalci, bralci, prepričajte nas, da prav vašo izbranko presentimo s šopkom, v katerem bo vaše sporočilo, s katerim jo vabite na skupno razvajanje v Terme Olimia. Šopek bodo vaši izbranki v naši družbi prinesli iz cvetličarne Pri Katji v Celju. Vašo pošto pričakujemo na naslovu: radio@radlocelje.com ali Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Valentinovo presenečenje. ■PREPRIČAJTE Zakaj bi torej izbrali JVI /\ W prav vas? Zakaj si ravno vaša izbranka zasluži razvajanje, našo pozornost? Pišite! Št. 11 -10. februar 2009 NT-RC 8 i§w T1 »i Krvodajalska akcija v Vojniku Krajevna organizacija Rdečega križa Nova Cerkev vabi v četrtek med 7. in 10. uro na prvo letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo v prostorih Osnovne šole Vojnik. Kot pravi predsednica Rdečega križa Nova Cerkev Katica Pe-šak, imajo v Novi Cerkvi veliko požrtvovalnih krvodajalcev, ki se redno udeležujejo odvzemov krvi. Kljub temu pa vsako leto v svoje vrste vabijo še več plemenitih prostovoljcev. Zato vabijo vse, ki so starejši od 18 let, da se udeležijo četrtkovega odvzema krvi. »Darujte del sebe za tiste, ki jim lahko življenje reši le kri,« prosi Pešakova. Že zato, ker nikoli ne vemo, kdaj bo kri nekoga drugega prav nam rešila življenje. RP Praznično v šentjurskem kulturnem domu »V nobeni gostilni se ni toliko kvantalo ...€< Osrednja šentjurska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je minila v znamenju poezije. Program je v sodelovanju s pevskim zborom Sonce, skupino Žurdov, Martino Za-pušek in mladimi plesalkami namreč oblikovalo Literarno društvo Šentjur. Prav letos z jubilejnim zbornikom praznujejo 10-letnico delovanja. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Ljudmila Novak. »Smo v času hitenja, mo-bitelov in interneta. Koristi ni mogoče prezreti, o škodi premalo govorimo in se je tudi premalo zavedamo. Včasih se v nobeni gostilni ni toliko kvantalo, kot se danes na različnih forumih. Vsak lahko o vsakomur napiše skoraj vse, kar mu pride na misel. In to v jeziku, nad katerim bi se Slomšek gotovo razjokal,« je v svojem govoru med drugim povedala Novakova. Pod črto - za kulturo smo v teh časih, veliko bolj kot kdaj-koli prej, odgovorni vsi. To pa je tudi rdeča nit, ki že tradicionalno oblikuje osrednje šentjurske kulturne prireditve. Vsako leto namreč organizacijo zaupajo enemu od društev v občini. Letos so tako prišli na svoj račun literati, Ob tej priložnosti so predstavili tudi jubilejni zbornik, ki so ga naslovili Z besedami mladosti. Na slovesnosti so podelili priznanja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Prejeli so jih: Vokalna skupina Grič iz Dobja, Ljudski pevci s Pre- vorja, Paridolske korenine, Folklorno društvo Šentjur, likovnik Martin Čater, Otroški pevski zbor OŠ Franja Malgaja, Mladinski pevski zbor OŠ Planina ter Marija Plemenitaš in Rado Palir, člana Literarnega društva Šentjur. Sicer všečno prireditev pa je na koncu vseeno prešinilo nekaj pomislekov. Med drugim tudi ta, da je ostalo spregledanih kar nekaj vrhunskih kulturnih dosežkov in obletnic, ki so bogatile preteklo leto na Šentjurskem. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA „ jJ mm . ~ —^ m ^jM KM—--_-.............. www.radiocelje.oom Urednika Zoran Pevec in Ivo Stropnik sta predstavljala novi Lirikon21 tudi v Franciji. Degustacija slovenske poezije Na povabilo francoskega Kulturnega centra - Hiše poezije v Tinqueuxu so ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v Franciji prvič predstavili mednarodno revijo za poezijo Lirikon21, ki jo izdajata Velenjska knjižna fundacija in Akademija Poetična Slovenija. Urednika sta pesnika Ivo Stropnik iz Velenja in Zoran Pevec iz Celja. Lirikonovo degustacijo slovenske poezije v Franciji so na dvodnevnem gostovanju z javnimi branji žlahtnih slovenski pesniki in pesnice različnih generacij: Milan Dekleva, Ivo Stropnik, Zoran Pevec, Meta Kušar, Tanja Ahlin, Peter Kuhar ter v Franciji živeča slovenska pesnica in prevajalka Mateja Bizjak Petit, tudi dobitnica Herberstein-skega/Lirikonovega zlata 2008 za vrhunske revijalne prevode sodobne francoske poezije v slovenščino. Lirikonovo degustacijo sta glasbeno pospremila šansonjerka Nika Vi-potnik in harmonikar Zmago Štih. JOŽE MIKLAVC Sobotna razstava Acovih štiri desetletij ustvarjanja je minila ob izbranih besedah, zvokih citer, kitare in domačih godbenikov. Dvojni praznik Aca Markoviča V razstavno-prireditvenem prostoru kulturnega doma v Grižah so v soboto odprli slikarsko razstavo. Ob štiri-desetletnici ustvarjanja je likovna dela na ogled postavil domačin Franc Markovič - Aco. Samostojni likovnik se poleg oljne tehnike podaja tudi v svet sodobnejših slikarskih materialov, kot sta akvarel in pastel. Samostojni novinar in publicist Drago Medved njegovo slikarstvo označuje za ustvarjalno iskanje, ne pa eksperimentiranje za vsako ceno. Na njegovih slikah prevladuje tihožitje, čeprav mu tudi drugi motivi niso tuji. Na svoji ustvarjalni poti je razstavljal na mnogih samostojnih razstavah, tudi v tujini, pogosto ob Jadranu in v obalnih galerijah, kjer je za svoje delo prejel priznanje mednarodne žirije. Sobotna razstava ob izbranih besedah, zvokih citer, kitare in domačih godbenikov je združila tri dogodke, poleg štirih desetletij ustvarjanja še Acovih šest desetletij življenja in obeležje kulturnega praznika. Slike bodo na ogled do petka, nato pa v prodajni galeriji Ac v Žalcu. MJ, foto: DN — —• Srednja poklicna in strokovna šola Višja strokovna šola v šolskem letu 2009/10 razpisuje: ŠTIRILETNE PROGRAME - kmetljsko-podjetnlškl tehnik - žlvilsko-prehranskl tehnik - naravovarstveni tehnik $ TRILETNE PROGRAME • mehanik kmetijskih In delovnih strojev -slaščičar -pek fS DVOLETNI PROGRAM - pomočnlkv blotehnlkl In oskrbi S? PROGRAMA PTI (3+2) - kmetljsko-podjetnlškl tehnik -žlvllsko-prehianskl tehnik razpisuje v študijskem letu 2009/10 višješolske študijske programe: t? GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu In turizmu (Izredni študij) flf UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva In krajine (redni in izredni študij) t? ŽIVILSTVO IN PREHRANA Inženir žlvllstva In prehrane (redni in Izredni študij) Vabljeni na informativne dneve v petek, 13. februarja, ob 11. in 16.30 uri, soboto, 14. februarja, ob 10. uri ter v soboto, 28. februarja, ob 10. uri. Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03) 746-29-02 ali (03) 746-29-00. Vabljeni na informativna dneva v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter soboto, 14. februarja, ob 9. uri. Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03 ) 746-29-06 ali (03 ) 746-29-00. mmmtrmmimirnmri m St. 11 - 10. februar 2009 OTROŠKI ČASOPIS - BRALCI POROČEVALCI 9 V letošnjem šolskem letu so se v OŠ Vojnik odločili, da se vpišejo v slovensko eko-šolo. V Sloveniji poteka projekt Ekošola kot način življenja v okviru Društva za okoljevarstveno izobraževanje Slovenije. Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. V projektu sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole in svet staršev skupaj s predstavniki lokalnih oblasti. Z delom na področju ekošole bodo pripomogli k osveščanju učencev, staršev in občanov o okoljevarstvenih problemih v kraju, varčevanju z vodo, energijo, posvečali se bodo skrbi za okolje in naravo, vključevali delo učencev z raziskovanjem domače okolice in opozarjali občane na probleme onesnaževanja. V okviru ekošole potekajo naslednje aktivnosti: ločeno zbiranje odpadkov, sodelovanje na različnih likovnih natečajih, izvedba eko dneva, skrb za urejenost šolskih prostorov in okolice, eko bralna značka, za prioritetno nalogo pa so si izbrali vodo kot življenjsko vrednoto. Zbirajo izrabljene kartuše, toner-je, trakove, mobilne telefone in baterije, v vsak razred so postavili eko škatlo za odpadni papir, že vrsto let pa poteka tudi zbiralna akcija starega papirja. Vsak mesec učenci pridno prinašajo papir v šolo in do sedaj jim je že uspelo zbrati nekaj več kot 20 tisoč kilogramov papirja. Letos so zbiralno akcijo nadgradili še z raziskovalnim delom. V novembru so vsak dan tehtali reklamni papir, ki ga prejme eno gospodinjstvo. Ugotovili so, da prejme eno gospodinjstvo v enem mesecu 5 kilogramov reklamnega papirja, kar je 60 kilogramov v celem letu. Ob predpostavki, da je v razredu 20 učencev, pa bi 20 gospodinjstev na letni ravni zbralo približno tono odpadnega reklamnega papirja, kar bi prihranilo življenje 17 mladim oziroma 2 velikima drevesoma. BARBARA OJSTERŠEK BLIZNAC Z zbiralnimi akcijami bodo učenci OŠ Vojnik nadaljevali do konca šolskega leta, na koncu pa bodo tudi razglasili zmagovalne tri razrede, ki bodo zbrali največ odpadnega papirja. Šolski center Celje, Šolski center Rogaška Slatina in Konzorcij šolskih centrov Slovenije so konec januarja v Citycentru Celje pripravili promocijo perspektivnih poklicev za učence osnovnih šol, dijake in odrasle, ki so se želeli seznaniti z možnostmi izobraževanja v centrih. Konzorcij je pripravil delavnice z zanimivimi vsebinami posameznih poklicev. V predstavitvi so sodelovali tudi dijaki, ki so želeli prikazati utrip in delo svojih šol. V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko so ponosni na to, da so ena izmed najstarejših srednjih šol v Celju. Na šoli že preko 120 let izobražujejo v programih avto-serviserja, ustvarjalci modnih oblačil so predstavili sproščen slog za prosti čas, frizerska stroka pa je pritegnila pozornost s pričeskami in liče- njem. Srednja šola za elektrotehniko in kemijo je mladim ponudila možnost, da so preizkusili svoje spretnosti v spajkanju preprostega elek-tornskega vezja, kemiki pa so prikazali, kako se izdelata žele za lase ali kopalna sol ter ča-rovniške trike. Srednja šola za gradbeništvo se je osredotočila na ustvarjalno ter odgovorno gradnjo, seveda ob varstvu okolja. Obiskovalci so si lahko ogledah predstavitvi-tev programov za prostorsko načrtovanje ter čistilne naprave, izvajalci suhomontažne gradnje so se prestavili s svojimi izdelki mizami in kockami. Predstavili so se še me-hatroniki ter strojniki, ki so pripravili enostavne robote in obdelavo 2D- in 3D-fotogra-fij. Na stojnici Gimnazije Lava se je predstavila tehniška smer gimnazije, ki je razstavila ptičje hišice. Pri njej so se ustavljali tisti, ki si želijo gimnazijskega programa s kombinacijo stroke. Šolski center Rogaška Slatina pa je edina šola v Sloveniji, ki izobražuje za program tehnik optik, šolati pa se je mogoče tudi za steklarja. MHV Medeni teden Medeni teden pozimi? Zakaj pa ne. Stanovalcem Pe-gazovega doma smo dneve popestrili s predstavitvami, filmi, pogovori in razstavami o čebelarstvu. Na pogovornih skupinah smo debatirali tudi o tistih drugih medenih tednih. Brez peke in pokušine ... mmm ... medenjakov pa ni šlo. Medeni teden je bil v Pega-zovem domu od 26. do 30. januarja. V ponedeljek nam je medenjake pomagala peči Ančka Colnarič iz društva Gaja. Bili so odlični in vsaka gospodinja, ki je prišla mimo, je želela imeti recept. Naslednji dan je čebelarski mojster Silvo Posl iz Čače vasi postavil zanimivo razstavo izdelkov iz medu ter opreme in pripomočkov, ki jih čebelarji potrebujejo pri svojem delu. V sredo smo pekli medenjake skupaj z otroci iz Vrtca Potoček. Z njimi smo tudi zapeli in zaplesali. Osrednja prireditev medenega tedna pa je bila v četrtek, ko je čebelar Posl predstavil, kako deluje čebelja družina, kako je organizirana in kako natančno je določena delitev dela v čebelnjaku. Stanovalci so bili navdušeni nad njegovim znanjem o čebelarstvu. Več kot očitao je, da svoje delo opravlja z veseljem. Ob njegovi predstavitvi smo imeli priložnost degustirati različne vrste medu. Zadnji dan medenega tedna nam je popestrila kozmetičarka iz Kozmetike Afrodita. Stanovalcem je predstavila svoje kozmetične izdelke, ki so na bazi medu ali drugih čebeljih produktov. V vseh skupinah smo v tem tednu vrteli poučni film Čebelarske zveze Slovenije S čebelo do medu, kjer smo med drugim slišali, da če bi izumrle čebele, bi v štirih letih izumrlo tudi človeštvo. Kot je znano, so čebelam največji sovražnik pesticidi. Poslej se ob zaužitju medu večkrat spomnimo na pridne čebele, saj mora ena čebela kar sedemkrat obleteti svet, da dobimo en kilogram medu. Od tukaj tudi rek: »Si priden kot čebela«. Sladek kot med je bil tale medeni teden v Pegazovem domu v Rogaški Slatini, zato naj povzamem misel našega stanovalca, da medeni tedni lahko trajajo kolikor časa želimo in jih lahko podaljšamo v visoko in kvalitetno starost. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. Tokrat ga lahko na našem oglasnem oddelku dobi Nejc Kojnik, Višnja vas, Vojnik, ki je glasoval za knjigo o Rdeči kapici. BEREM novi tednik " ratliocelje OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dovoljujem, da so moji podali« javno objavljani. Dajmo, OŠ Hudinja! St. 11 V ponedeljek, 19. januarja, je bilo v dvorani Golovec področno tekmovanje 4. razredov v igri med štirimi ognji. Fantje OŠ Hudinja so se po prvem krogu tekmovanj uvrstili v finale. V vseh štirih igrah 10. februar 2009 —- so bih zmagovalci, zato so poštah občinski prvaki. Ekipa, ki so jo sestavljali Rok Vre-čer, Jan Vrečer, Žan Krošl, Leonardo Šečič, Florjan Duga, Hm Pečar, Timotej Drobine, Dejan Slavulj, Aljaž Jazbec, Filip Fiket in Miljan Maksič-Dudukovič je zmagala brez poraza. Osvojili so največji pokal, ki že krasi šolsko športno vitrino. Fantje se že pripravljajo na nadaljnje tekmovanje, ki bo v Velenju. Želimo jim veliko dobljenih tekem in čim manj porazov. Dajmo OŠ Hudinja! DARJA HEILIGSTEIN ____ „^ _ J* 10 REPORTAŽA Zvok harmonike Zorana Zorka je pohodnike kar ponesel na tridnevno pot po legendarni poti XIV. divizije. Sneg ali blato - na juriš! Nekje med »bilečanko«, saj veste, »sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž, se pomika naša četa...«ter Se-Iiškarjevimi Mulami, kjer na koncu ni druge, kot da tisto koščeno kljuse dajo v lonec, ko otroci sirote umirajo od lakote, se giblje moj zgodovinski spomin. Torej tisto, kar smo v osnovnošolski fazi kot ena zadnjih generacij še absorbirali; po malem zvodenelo, ampak do živega je pa še prišlo. Narodnoosvobodilni boj je v mojem spominu tako še zmeraj vrednota, čeprav ga je razklanost slovenskega naroda ob preštevanju kosti »naših in vaših« v zadnjih letih postavila v nezavidljivo luč temeljnega razmisleka. Spomin na XIV. udarno divizijo, ki je sredi vojne vihre prišla preko Sotle, pa ostaja živ, ne glede na poskuse zadnjih let, da se partizanski boj razvrednoti. »Ob koncu decembra 1943 se je divizija s svojimi tremi brigadami zbrala v vaseh na vzhodnih pobočjih Gorjancev in se pripravljala na pohod. Od več kot 1.500 borcev jih je bilo po zdravstvenih in kondicijskih merilih izbranih 1.112. V brigadah in divizij skem spremstvu je imela 126 tovornih konj in kakšno desetino jahalnih konj. Ko je divizija odšla s Suhorja, nihče ni vedel, kam je namenjena,« je zapisal legendarni general Ivan Dol-ničar. Naj vam lahek bo korak Prihoda divizije na Kozjansko, od koder je ob velikih izgubah prodirala proti savinjskim Lučam, se vsako leto borci spomnijo v Sedlarjevem. Le da se letos niso čisto zedinili glede datuma in tako so laški pohodniki - gre za pohod v organizaciji Druš- tva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško -krenili v petek in v nedeljo prišli do Gračnice pri Rimskih Toplicah, šmarska zveza borcev za ohranjanje spomina na Štirinajsto pa je osrednjo slovesnost pripravila v soboto. Nas je zanimalo, kdo se bo pripravljen spoprijeti s tridnevnim pohodom. Ah, brez skrbi, ni jih manjkalo. Spodobno neutrujajoči program se je v Sedlarjevem začel natanko ob 10. uri. Zvrstili so se Kajuh in Hej, brigade (pri-sežem, da je polovica udeležencev ob pesmi - grlel je tudi Jože Rajh - imela naenkrat blazno opraviti okoli oči in tudi naš fotoreporter Edo je postal nekoliko rosen) ter zahvala družini Polak iz Sedlarjevega, ki pohodnikom, tako kot številne domačije ob poti, zmeraj širom odpre vrata. No, poti sedanjih, do zob oboroženih zoper mraz, vlago in lakoto odpornih zanesenjakov ne gre čisto primerjati s Štirinajsto, ki se je, ponovno po Dolničarjevem zapisu »po mesecu dni in 310 kilometrov dolgem pohodu približala Sotli. Imela je 7 mrtvih, 29 ranjenih in 34 bolnih, ki so ostali v bolnišnicah na Hrvaškem«. Že res, da laški pohodniki letos niso gazili snega do pazduh, so pa gotovo prodirali po vsaj toliko blata! In res jih je bilo krepko več kot sto! Pa še vsi so prišli na cilj, medtem ko »na prvem zboru divizije po končanem boju se je zbralo 528 borcev, skoraj polovica ni bila sposobna za boj, na terenu pa je ostalo še 132 ozeblih, ranjenih in onemoglih«. Kaj zapisati borcem? Bo »hvala« dovolj? POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Blaž Kravogl, poveljnik pohodne enote: »Ta pohod je tudi del naše veteranske tradicije, ki smo jo zasnovali kot nekoč partizani in zatem pripadniki teritorialne obrambe. Združeni smo veterani iz Laškega in Radeč ter seveda povezani tudi z drugimi občinami, želim pa, da to sodelovanje, prijateljstvo in druženje ostanejo. Tudi nekako po vzoru partizanskega življenja v naravi, sožitja s krajani in z domačini Kozjanskega. Tokrat se nas je zbralo okoli 120, iz prejšnjih let pa pomnimo še boljšo udeležbo. Pred štirimi leti nas je bilo na primer kar 220. Seveda svoje naredi vreme, letos pa morda kdo manjka tudi zaradi kulturnega praznika. Marko Mavri iz Laškega: »Pohoda se udeležujem tretjič, sledim pa očetu, ki je bil eden od organizatorjev pohoda pred 35 leti. Poleg tega je bil moj dedek član Brači-čeve brigade, ki je bila del XIV. divizije. Sledim spominom iz časov, ki jih sicer nisem doživel, vendar zgodovine ne želim pozabiti. Pohod ni preveč naporen, saj sem kot vodnik pri planinski zvezi vajen hoje. Povsod pa nas pričakajo tudi prijazni domačini.« Silva Brod, svetnica laškega občinskega sveta: »Že sicer rada hodim v planine, ta pohod pa mi pomeni obuja- NOVI TEDNIK nje tradicije, spoštovanje do tega, kar so naši očetje ustvarili za nas, da danes lepše živimo. Seveda gre tudi za druženje, spoznavanje novih ljudi. Po svoje je zanimivo takole prenočiti na malce drugačen način; skušamo doumeti, kako so vse skupaj doživljali partizani. Ovirati nas ne sme ne slabo vreme ne neudobna postelja ne bolj skromna prehrana. Imamo se lepo in slabe volje na pohodu ne poznamo, to pa je nekaj, kar pri Slovencih bolj redko do-živiš.« Marko Lamovšek iz Laškega: »Na ta pohod hodim že desetletje. V letu 2003 smo zaradi boljše organizacije tudi organizirali društvo za ohranjanje spomina. Gre za vsakoletno obujanje tradicije in počastitev spomina na ljudi, ki so nam izbojevali svobodo ter omogočili, da lahko danes govorimo slovensko. Večinoma se pohodniki med seboj že dobro poznamo, veliko je članov društva, vsako leto pa se nam pri-družijo pohodniki iz vse Slovenije. Tokrat so z nami pohodniki iz Kopra, Ljubljane in s Ptuja. Vsako leto s seboj povabimo tudi mlade, ki se nam pridružujejo še kasneje na poti, tako da se ni bati, da bi spomin na XIV. divizijo zamrl.« Matjaž Han, državnoz-borski poslanec in župan Radeč: »V nobenem primeru se ne sme potvarjati zgodovinskih dejstev in dejstvo je, da je bil NOB ključnega pomena za narodov obstoj. Ne želimo si polarizacije in različnih interpretacij zgodovine. Pa tudi mladim je treba jasno predočiti dejstva o medvojnem dogajanju. Mislim, da so pohodi v spomin XIV. divizije v tem pogledu prava stvar. Pohodniki po poteh divizije hodijo s ponosom in se simbolično spominjajo prehojene poti naroda. Slovenci smo skozi zgodovino dokazali, da smo močan in vztrajen narod in da se lahko tudi prihodnosti veselimo.« Laško društvo pohod po poteh Štirinajste pripravlja že 35. leto zapored. »Razlika je, da smo se nekoč pripeljali do Zagorskih Sel z vlakom, prišli do Sedlarjevega in nato še izvedli nočni pohod,« se spominja namestnik poveljnika Andrej Mavri. Pohod dandanes je vsekakor lažji kot pred 65 leti, ko so borcem pospešek dajali »Švabi s šmajserji«. ------ Št. 11-10. februar 2009 NOVI TEDNIK ' REPORTAŽA 11 Prvi koncert v obnovljenem Avsenikovem abonmaju polk in valčkov je bil posvečen 800. Vrtiljaku polk in valčkov Radia Celje. Sicer pa gre že za 14. sezono abonmaja, ki se je začel v Laškem, nadaljeval v Celju, pri čemer bodo letos v Štorah pripravili šest koncertov. SB Foto: Grup A Navihanke so vabile na koncert, ki ga z ansambloma Pogum in Modrijani to nedeljo ob 15. uri pripravljajo v kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini. To bo dobrodelni koncert za sirotišnice na Šrilanki, kjer še vedno trpijo najšibkejši v družbi, to so otroci. Kot prostovoljka se je tja odpravlja tudi Jasmina Storman. o V prvih treh vrstah je bilo opaziti predstavnike Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov, ki ne pridejo le na £ koncert uživat, ampak pri soustvarjanju aktivno sodelujejo. .SJ Vsi predstavniki nastopajočih ansamblov na 800. Vrtiljaku polk in valčkov so dobili spominska darila. Čestitke tudi iz nebes Vinko Šimek je vse spravil v smeh in v eni šali omenil tudi, da čestitke za 800. Vrtiljak polk in valčkov Tonetu Vrablu prihajajo tudi iz nebes. »Prideta pokojna Štajerec in Gorenjec do sv. Petra, ki ju pelje do velikega okna in vpraša: >Vidita tisto pičico? To je Slovenija, naša lepa dežela. Pa vidita tisto drobno pičico? To so Štore in tam imajo 800. Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje.« Slovenski zvoki so poskrbeli, da je v dvorani Kulturnega doma Štore odmevala dobra narodnozabavna glasba, hkrati pa so poskrbeli tudi za odličen šov program. So pa tudi javno povedali, da so imeli prvi nastop prav na povabilo Toneta Vrabla na dobrodelnem koncertu za poplavljen kulturni center v Laškem pred desetimi leti. Ansambel Prosen, ki je prišel kar iz Žažarja pri Horjulu, je prejel tudi posebno priznanje kot zmagovalec Slovenskih 5 v letu 2008 v oddaji Vrtiljak polk in valčkov. Na sliki v družbi Toneta Vrabla brata in sestra Miha, Tina in Blaž. Št. 11-10. februar 2009 -j^jjjj Poraz s Slovanom - nič več senzacija »Padca ni možno ustaviti čez noč,« pravi Tone Tiselj Po daljšem premoru zaradi svetovnega prvenstva se je v petek nadaljevala prva slovenska liga za rokome-taše. Celje Pivovarna Laško je gostovalo pri Slovanu in izgubilo z 18:17. To je že četrti poraz Celjanov v domačem prvenstvu. Gorenje je z 32:22 v Velenju premagalo ekipo Rudarja. Vodilni Koper je v soboto gostoval pri Trimu (26:26). Celje ima na tretjem mestu tri točke prednosti pred Preven-tom. Sledi prav dvoboj Celjanov in Korošcev jutri v dvorani Zlatorog. Trener Celja Pivovarne Laško Tone Tiselj je pred časom iskreno priznal, da poteka najtežje obdobje v njegovi trenerski karieri. Kako je potekal obračun na Kodeljevem v vaših očeh? Slovan je zmagal popolnoma zasluženo. Dejstvo je, da smo v fazi branjenja odigrali dokaj kvalitetno, vendar če ne dosežemo več kot 17 golov proti ekipi kot je Slovan, potem ne moremo pričakovati dobrega rezultata. Je petkov izid tudi posledica neuspešnega zimskega lova na okrepitve, predvsem na mestu desnega zunanjega napadalca? Bo to vlogo moral prevzeti Miladin Kozlina, ko nas ne bi presenetilo, da se bo v njej dobro znašel? Kar se tiče okrepitev, je bilo o njih težko razmišljati. Ekipa, ki jo imamo, bi po imenih in kvaliteti še vedno morala biti konkurenčna pri nas doma. Če smo ostali brez kvalitetnih novincev, to ni vprašanje za tekmo s Slovanom, temveč za kakšno z močnejšim tekmecem. Kaj pa napovedani in še ne izvedeni finančni ukrepi vodstva kluba, so tudi ti vplivali na celotno vzdušje v klubu oziroma v moštvu? Hja, ne vem. Kar se mene tiče, ne bi smeli vplivati. Vsak športnik se bori zase, tako ali drugače so igralci na tržišču in v službi kluba. Že na začetku sezone sem jih vprašal, če so pripravljeni braniti celjski dres. V nasprotnem primeru lahko odidejo. Tega nihče ni storil. Verjetno se je prvič v zgodovini kluba zgodila takšna stvar. Vendar se vodstvo kluba obnaša zelo racionalno, previdno. Nikakor ne smemo v Celju dopustiti, da bi se zgodile Prule ali Gold Club. Pravega športnika tovrstne stvari ne bi smele zmotiti. Bil sem v klubu, kjer po tri mesece nismo dobili plač, vendar trenažni proces in igre zato niso trpeli. V prvem delu prvenstva je Celje izgubilo v Slovenj Gradcu za 9 golov. Na kakšen način se boste poskusili maščevati? V športu nikoli ne uporabljam besede maščevanje. Vsak, ki stopi na igrišče na tre- Barbara Celjska zapolnila zbirko Tone Tiselj Slovensko zastopstvo je na Reki na keg-ljaškem svetovnem pokalu za posameznike osvojilo tri kolajne, vse tri so si okoli vratu obesile varovanke trenerja celjskega Miroteksa Lada Gobca. Barbara Fidel je osvojila zlato med članicami, dosegla je kar tri najboljše ženske rezultate na tekmovanju. V finalu je gladko, s 4:0 ugnala Avstrijko Gabriello Bürger, s 53 keglji prednosti. Zlato odličje je osvojila tudi Nada Savič med mlajšimi članicami, v isti konkurenci pa je bila Anja Kozmus bronasta. Nadina sestra dvojčica Rada je izpadla v osmini finala. Najboljši kegljaški trener na svetu Lado Gobec se je takoj zahvalil za kompliment, o svojem največjem odkritju Barbari Fidel pa dejal: »Res je, najtežje delo je imela prav na začetku, ko je v osmini finala s 618:610 izločila nemško predstavnico. Kasneje se je izkazalo, da je slednja edina presegla znamko 600, seveda poleg Barbare, ki ji je to uspelo štirikrat. Tudi v č trtfinalu se je morala zelo potruditi proti G hinji, v polfinalu in finalu pa je bila spet bre: hibna, tekmici pa slabši. Pri 23 letih Barbai že sodi med tekmovalke z največ lovorikar in se glede najvišjih trofej lahko primerja legendarnimi, Hrvatico Biserko Perman in naš Mariko Kardinar. V članski, mladinski in ki detski konkurenci je osvojila skoraj, skorl vse. Mislim, da ji manjka le ekipno kadetsk zlato in še morda kakšna medalja iz novon stalih disciplin.« Pot do Reke je bila kratka, povratek zarai veselja še krajši, toda že v četrtek bo Gobe »zbasal« svoje varovanke v kombi in jih odp ljal do skoraj 900 kilometrov oddaljenega n munskega Tugu Muresa, na sobotno povra no tekmo četrtfinala evropske lige. Cilj je tret; zaporedna uvrstitev v finalni del tega tekmi vanja. DEAN ŠUSTE Za Matejo še Ana in Bernard V superkombinacijski tekmi na svetovnem smučarskem prvenstvu v Val D'Iseru je Mateja Robnik iz Luč pristala na 13. mestu, v smuku pa na 25. Še več možnosti vidi na četrtkovi tekmi v veleslalomu, na katero veliko upov polaga tudi Ana Drev iz Šmartnega ob Paki, članica SK Velenje. Velenjčan Bernard Vajdič, član SD Unior Celje, se bo najbolj osredotočil na nedeljsko slalomsko preizkušnjo. »Samo da ponovim vožnjo s treninga« 23-letna Drevova je v najbolj kočljivem položaju, saj se v tej sezoni vrača po poškodbi kolenskih vezi: »Na poškodbo sem več ali manj že pozabila, saj me že dolgo ne ovira več. Forma pa niha gor in dol. Želim si, da bi bila bolj konstantna.« Na zadnjem SP v Aareju je odstopila v drugi vožnji veleslaloma. Olimpijske igre v Sestrieru so ji prinesle 9. mesto, najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu pa je za mesto višja. »Dosedanji del sezone ni potekal po mojih željah, čeprav je bilo jasno, da pričakovanja niso smela biti visoka. Glede rezultata se ne bom obremenjevala. Želim si, da bi ponovila nekaj dobrih predstav s treningov tudi na tekmi. To bi prineslo dokaj visoko uvrstitev,« meni Drevova, ki pričakuje štartno številko okoli 30: »Tekmovalni pogoji v Franciji so odlični in visoka Štartna številka ne bo ovira!« Smučarka, ki je pravilno napovedala, da bo v smuku najhitrejša Lindsey Vonn, predvideva, da se bodo za odličja v veleslalomu borile predvsem Kathrin Zettel, Denise Karbon, Manuela Moellg in Tanja Poutiainen, najbolj pa se od »legend« spominja Mateje Svet in »serijske zmagovalke« Vreni Schneider. DEAN ŠUSTER Bivša dijakinja I. gimnazije v Celju Ana Drev je vadila tudi na Golteh, v zadnjem obdobju pa v Avstriji. ningu in tekmi, mora dati od sebe vse, kar je v tistem trenutku sposoben. Verjetno so fantje sedaj malce načeti. Kar je bilo v preteklosti na njihovi strani, zdaj ni več. Včasih je bil verjetno veter v jadra, tudi njega ni več. Sedaj je treba strniti vrste in v takšnih trenutkih se pokaže, kakšne karakterje imajo določeni igralci oziroma kakšne obremenitve lahko prenesejo. Naša kvaliteta je še vedno dovolj visoka, da lahko premagamo Prevent doma. Še verjamete v vzpon celjskega rokometa, če že ne spomladi, pa morebiti jeseni? Krivulje uspehov v športu se dvigujejo in padajo. Veliko slovenskih športnih kolektivov je to že doživljalo, tudi Celje. Leta 1986, ko sem tu prvič postal trener, je bilo Aero Celje v svoji največji krizi. Reševalo se je pred izpadom iz 2. jugoslovanske lige. Leta 1990 je prišla odrešitev v sponzorju Pivovarni Laško. Sledil je vzpon do vrhunca, po njem pa spet padec, podobno kot drugod po svetu. Padec bo treba ustaviti, vendar menim, da to ni možno storiti preko noči, marveč bo za to potrebno nekaj več časa. DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ Z leve Anja Kozmus, Barbara Fidel in Nada Savič MM Št. 11 - 10. februar 2009 Hopsi reševali čast Po dveh porazih med tednom so v soboto čast moštev s Celjskega v ligi UPC reševali polzelski Hopsi, saj so slavili v Postojni. Elektra je doma doživela neugoden poraz proti Zagorju. Upravičili vlogo favorita Polzelani so v Postojno odšli po zmago, ki jih je samo na korak približala ligi za prvaka, in napovedano tudi uresničili. Čeprav so se v prvem delu domači igralci dobro upi-jrali in ta del tudi dobili z 38:35, so v nadaljevanju stvari prišle na svoje mesto. Dejan Hohler (18 točk) je začel zadevati trojke (4-4) in odprl obrambo domačinov. To je bila voda na mlin polzelskega kralja košarke Shawna Kin-Znova je namreč Ameri-üan blestel v prav vseh elementih. 25 točkam (met 10-13) je dodal 16 skokov. Ob takšni igri amenjene dvojice velja poudariti odlično obrambo vseh ostalih, saj so gostitelji v drugem delu dosegli vsega 29 :očk. Razlika se je tako zače-a v začetku zadnje četrtine hi-ro višati in trener Hopsov Boštjan Kuhar je lahko dal Driložnost prav vsem igralcem. £daj so Hopsi peti na tabeli, cot rečeno pa jih le še korak ili bolje rečeno ena zmaga loči jd lige za prvaka. Do te lahko jridejo že v petek, ko gostu-ejo pri Zagorju. Tam se bo-ta udarila najboljša igralca in trelca lige, Gilbert Goodrich n King. Tadej Horvat je imel v rokah žogo za zmago svoje Elektre, a v zadnjih sekundah met za tri točke ni hotel skozi obroč. Slab prvi polčas in končnica Prav Goodrich je bil krvnik Elektre Eostech v sobotnem dvoboju v Šoštanju. Na- RK CELEIA ŽALEC Anja Pire Anja Pire je svojo rokometno pot začela v tretjem razredu osnovne šole, v športni šoli RK Celeia Žalec. - Letos mineva šest let, odkar je pričela s treningi. Igra na mestu levega krila, po potrebi pa zna zaigrati tudi na zunanji poziciji. Za rokomet jo je navdušil oče, ki se je tudi sam nekoč ukvarjal z rokometom. Tudi ona predstavlja nov rod žalskih rokometašic, ki naj bi v bližnji prihodnosti prevzele glavno breme članske ekipe, Velja za zelo hitro igralko in iznajdljivo strelko, pa čeprav je stara šele 14 let. Med Svoje največje uspehe šteje uvrstitev na šesto mesto z ekipo starejših deklic v sezoni 2007/08 ter 1. mesto na mednarodnem turnirju v Španiji spomladi 2008. Med velike uspehe šteje tudi prve nastope za člansko ekipo v letošnji sezoni in dosežene prve prvoligaške gole. V prihodnosti bi k svojim uspehom rada dodala osvojitev kakšne medalje v državnem prvenstvu s svojo sedanjo ekipo, nastop za kadetsko in mladinsko ter člansko reprezentanco Slovenije. Upa, da bo še naprej uspešno usklajevala šolo in treninge in da bo v naslednjih sezonah še bolj uspešna. JUTEKS JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC sul je namreč 41 točk, ob tem pa imel sijajen, 78-odstoten met za dve točki. Če k temu dodamo še 26 točk in 16 skokov drugega zasavskega Američana Davida Parisa, potem je jasno, da so Šoštanj-čani padli ravno pri tem, na kar so se pripravljali, na obrambi omenjene dvojice. Že od vsega začetka se je namreč videlo, da so Zasavci prišli po zmago, zadevali so kot za stavo in imeli v 23. minuti že 15 točk naskoka. No, po tem zaostanku se je Elektra prebudila. Nik Iva-novič (29) je začel prodirati in zadevati, Tadej Horvat (12) in Ernest Novak (15) sta dodala nekaj trojk in v 35. minuti je Elektra vodila z 78:75. Povedla je še slabi 2 minuti pred koncem s 86:85, nato je sledil mrk, kajti Šoštanjčani do konca niso več dosegli niti točke. Najprej je žogo izgubil in nato v naslednjem napadu še zgrešil Dejan Ćup (13), pri zaostanku ene točke 19 sekund pred koncem pa se je Horvat odločil za trojko in zgrešil. Ali je s tem porazom odšla liga za prvaka, bodo pokazali zadnji štirje krogi tega dela sezone, veliko že sobotni regijski derbi v Šentjurju med Alposom in Elektro. Dober odpor, a točk ni Šentjurčani so gostovali pri Krki, kjer so odigrali solidno, a na koncu doživeli pričakovan poraz. Ob polčasu je favorizirana Krka vodila le za točko, imela pa je težave vse do zadnjih šestih minut. V 34. minuti so namreč Šentjurčani zaostajali le za 6 točk in imeli napad, a se je trojka Amirja Avdi-begovića (21) odbila od obroča, na drugi strani pa je Šentjurčan v dresu Krke Stanko Sebič zadel trojko in srečanje se je dokončno prelomilo. Asmir Sadibašić je sedmim skokom dodal 14 točk, Luka Lapornik jih je zbral 16, dobro pa je odigral tudi Jason McCoy, ki je dosegel 11 točk in imel 7 skokov. Za Šentjurčani je najtežji del sezone, tri srečanja z ekipami z vrha tabele. Zdaj jih čaka nekoliko lažji razpored, v katerem pa še kako potrebujejo zmage za beg z dna tabele. Prva priložnost za to bo v soboto v Hruševcu proti Šoštanjčanom. Trije neuspešni meti prinesli poraz Laščani so gostovali v Domžalah ter nespretno in nesrečno izgubili že skoraj dobljeno srečanje. V zelo izenačeni tekmi so namreč odločale zadnje sekunde, v katerih je bila sreča na strani domačinov. Po izenačenem prvem polčasu so si v tretji četrtini priigrali 7 točk naskoka, a to ni zbilo morale »pivovar-jem«. Razpoloženi Dario Krejič (21) je namreč začel proti svojemu nekdanjemu klubu zadevati z vseh strani in Zlatorog je sredi zadnjega dela prevzel vodstvo. 45 sekund pred koncem so Laščani vodili s 60:57 in nato pri izidu 60:59 zgrešili čisti met. V zadnjem napadu pri vodstvu Heliosa z 61:60 pa so zapored zgrešili tri mete (Krejič, Hunter, Berdiel) in zmaga je ostala v Domžalah. Zanimivo je, da so Laščani imeli kar 11 skokov več od domače ekipe, a tudi 7 izgubljenih žog več. Ta poraz ne pomeni za ekipo Zlatoroga ničesar, popravni izpit pa bo že jutri (sreda), ko v Laško prihaja vodilna Krka. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Peterka 18. kroga: Hohler, King (Hopsi), Krejič (Zlatorog), Ivano-vič (Elektra Esotech), Av-dibegovič (Alpos). Igralec kroga: King (Hopsi). ORAMA KOŠARKA 1. SL, 18. krog: Elektra - Zagorje 86:88; Ivanovič 29, Novak 15, Ćup 13, Horvat 12, Karalič, Sjekloča, Carr 5, Mravljak 2; Goodrich 41, Paris 24, Epic Misel - Hopsi 67:82; Jovanovič 15, Tomič 12; King 25, Hohler 18, Vuja-sinovič 11, Podvršnik 9, Lorbek 8, Šamanić 7, Hren, Jelesijević 2. Vrstni red: Krka 32, Zlatorog, Slovan 31, Helios 30, Hopsi, Koper 26, Zagorje, Mercator, Elektra 25, Postojna 23, Alpos, Nova Gorica 22. 1. B SL, 18. krog: Rogaška -Šenčur 84:81; Ambrož 18, Petrovič 16, Smajlovič, Pungart-nik 14, Pešič 10, Jotič 7; Tro-pan 20, Horvat 19, Kraški zidar - Konjice 75:62; Husič 27, Meden, Lazarevski 12; Sivka 16, Novak 12, Smaka 9, Gač-nik 8, Skaza 6, Muzel, Vipot-nik 4, Ciganovič 3. Vrstni red: Parklji 34, Rogaška, Rudar 33, Branik 32, Triglav 30, Šenčur, Kraški zidar 27, Hrastnik, Gradišče 26, Janče 25, Litija 24, Konjice 21, Radenska 20. 2. SL - vzhod, 17. krog: Ježi ca - Celjski KK 83:69, Terme Olimia - Pakman Celje 77:66. Vrstni red: Maribor, Grosuplje 31, Dravograd, Ilirija 29, Celjski KK 28, Ježica 27, Pakman 25, Union Olimpija ml. 24, Podbočje 23, Terme Olimia 22, Mavrica 20, Lastovka 17. 1. SL (ž), 15. krog: Rogaška - Ježica 62:84; Lesjak 21, Baloh 14,, Grm 12, Bastašič 10, Unverdorben 3, Drovenik 2; Panik 17, Zajec 15. Vrstni red: Merkur Celje, AJM, Kranjska Gora 25, Triglav 21, Ježica 19, Domžale 18, Odeja 16, Konjice 15, Rogaška 13. Jadranska liga (ž), 15. krog: Merkur Celje - Ragusa 81:64; Ciglar 22, Hughes 19, Matić 13, Barič, Verbole 9, Komplet 6, Kerin 3; Tešić 24, Benić 12. Vrstni red: Šibenik 12 zmag - 2 poraza, Jedinstvo 10-4, Ragusa 7-7, Gospić 7-6, Merkur 6-7, Medveščak 6-7, Budućnost 5-8, Vojvodina 5-9, Mladi krajišnik 2-10. ROKOMET 1. SL, 15. krog: Slovan - Celje Pivovarna Laško 18:17 (9:9); Bečirovič 4, Skušek, Teržan 3; Terzić 4, Kojić, Kozlina 3, Kok-šarov, Špiler, Furlan 2, Gajič 1, Gorenje -Rudar 32:22 (14:8); Kavaš, Rnić, Golčar 5, Mlakar, Medved 3, Štefanič, Bezjak, Do-belšek, Gromiko, Datukašvili 2, Harmandić 1. Vrstni red: Cimos 25, Gorenje 23, Celje 19, Prevent 16, Slovan 15, Trimo 14, Ormož, Ribnica 11, Merkur 7, Rudar 6, Krka 3. 1. SL (ž), 16. krog: Krka -Celje Celjske mesnine 30:30 (17:14); Okleščen 7, Čigoja, Bačar 6; Jankovič 10, Koren 8, Gerič 4, Potočnik, Pleme-nitaš 3, Stipanova, Klakočer 1, Kočevje - Celeia Žalec 28:22 (17:11); Ojsteršek 9, Videnič 6; Petrinja 8, Krhlikar 6, Potočnik, Grčar 3, Korun, Kranjčan 1, Velenje - Kranj 23:22 (11:12). Vrstni red: Olimpija 32, Celje, Zagorje 24, Će-leia Žalec 23, Krka 19, Ptuj, Kočevje 16, Piran, Kranj 8, Brežice, Velenje 6, Škofja Loka 4. MALI NOGOMET 1. SLMN, 14. krog: Živex -Tomi Press Bronx 4:7 (0:3); Rusmir (25), Delamea (26), Adrinjek (31), Dobovec - Benedikt 9:4 (3:4); R. Mordej (6, 23), Vojsk (13, 26, 37), Marot (16), Gajšek (33, 34), Stres (33). Vrstni red: Gorica, Puntar 36, Oplast 28, Tomi 26, Dobovec 24, Svea 15, Benedikt 11, Zivex, Sevnica 10, Ajdovščina 9. ODBOJKA 1. DOL, 15. krog: Marchiol - SIP Šempeter 3:0; Terglav 9, Krakar 8, Nikolič 6, Udrih 3, Košenina, Wooldridge 1. Vrstni red: Marchiol 40, Triglav 35, Krka 28, Maribor 26, Ga-lex 23, Calcit 22, Knauf 4, Šempeter 2. 1. DOL (ž), 15. krog: Alian-sa - Novo mesto 3:0; Turnšek 22, Vodeb 10, Šumnik, Skar-lovnik, Založnik 8, Kranjc, Kodre 2. Vrstni red: Kamnik 37, Sloving 34, Aliansa 30, Koper 24, Ptuj 16, Novo mesto 15, Benedikt 13, Grosuplje 11. ŠPORTNI ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO Vas vabi na derbi 1VIIK 1. Lige RK Celje Pivovarna Laško proti RK Prevent Slovenj Gradec Dvorana Zlatorog, sreda, 11. februar, ob 18.30 uri Prodaja vstopnic na www.rk-celje.si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji (v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders). Na dan tekme bodo vstopnice na voljo tudi na blagajni dvorane Zlatorog. @ s- a« Sreda, 11. 2. KOŠARKA 1. SL, 19. krog, Laško: Zlatorog - Krka (19). 1. SL (ž), zaostala tekma 12. kroga, Merkur - AJM (19.30). ROKOMET 1. SL, 16. krog: Celje Pivovarna Laško - Prevent (18.30), Ormož: Jeruzalem - Gorenje (19). Vabljeni Medijski sponzor: .. ceije £ WI MOJ Ml ädnik St. 11 -10. februar 2009 m Tarekovi V Galeriji Plevnik - Kron-kowska je na ogled multimedijska razstava libanonskega umetnika Tareka Jo-sepha Chemalyja z naslovom EsoTarek. Umetnik razstavlja svoje kolaže. V prvi seriji je silno aktualen, ko kritično razmišlja o potrošništvu in marketingu. V drugi pa so dela tako močno kičasta, da ne morejo biti drugega kot posmeh kolaži na kiču. Sestavni del razstave so še Tarekove fotografije in vi-dei, v katerih se odziva na multikulturnost sveta, iz katerega izhaja. Kdo je gostujoči umetnik, ki si je s svojo simpatičnostjo med bivanjem v Celju pridobil širok krog prijateljev? Chemaly po osnovnem poklicu ni umetnik. Je urednik največjega libanonskega časopisa, ki izhaja v an- ogled gleškem jeziku, je pesnik (svoje v Celju nastale pesmi je predstavil tudi na pesniškem slamu KUD Alme Karlin) in predavatelj na libanonski univerzi, kjer predava marketing. »Prav to je njegov diaboličen protipol. Kar uči, skozi svoja umetniška dela negira,« je o umetniku povedal lastnik galerije Matija Plevnik. BRST Friderikova ulica je v Celju pod Jožefovim hribom. Od Friderika do Ulrika Glasbeniki tekmujejo V celjski glasbeni šoli jutri, v velenjski pa v četrtek se bodo na 12. regijskem tekmovanju predstavili mladi glasbeniki celjskega in koroškega območja. Tako kot leta poprej sta organizatorja tekmovanja Glasbena šola Celje in Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje. Učenci bodo jutri, v sredo, v Glasbeni šoli Celje tekmovali v kategorijah violina, viola, violončelo ter komorne skupine s pihali. V četrtek pa bo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje tekmovanje za kategorije kitara, harfa in orgle. Tekmovanja se bo udeležilo 69 solistov in 10 komornih skupin, skupaj kar 105 nastopajočih. Zaključna koncerta in podelitev priznanj bodo v sredo ob 19.30 v Koncertni dvorani GŠ Celje in v četrtek ob 19.30 v Orgelski dvorani GŠ Velenje. Učenci, ki bodo prejeli zlata priznanja, se bodo udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, ki bo od 16. do 22. marca v raznih krajih Slovenije, med drugim tudi v Celju. BS -•- Št. 11 - 10. ppc Firštu nagrada Prešernovega sklada Moj prvi špil Na prireditvi Moj prvi špil, ki so jo ob Dnevih kulture v Celju pripravili za mlade še neuveljavljene glasbene skupine, se je občinstvu predstavilo sedem zelo različnih glasbenih sestavov. Občinstvo je tako slišalo vse, od klasike, narodnozabavne glasbe do popa in roka. Komisija, ki so jo sestavljali Bojan Logar, Alya in dr. Tone Kregar, je za nastop na prireditvah Poletje v Celju, knežjem mestu potrdila vse skupine, ki so se predstavile. Posebej pa je pohvalila skupino Ne - Še (Žiga Janežič - kitara in vokal, Luka Janežič - bas, Lara Janežič - flavta in klaviature, Rok Rozman - bobni in Katja Šuštar - vokal in klaviature). BS, foto: GrupA februar 2009 Danes pojasnjujemo poimenovanje Friderikove ulice, ki je v Celju pod Jožefovim hribom. V bližini mestnega pokopališča se odcepi od Popovičeve ulice. Fri-derikovo ulico so poimenovali po Frideriku II. Celjskem, enem najbolj znanih članov rodbine Celjskih. Datum rojstva Friderika II. Celjskega, ki je med ljudmi gotovo najbolj znan in zaznamovan iz moške veje rodbine Celjskih, ni znan. Znano je, da je bil žrtev posesiv-nega očeta Hermana II., ki mu ni bilo žal žrtvovati sina za dosego ambicioznih političnih načrtov. Že Herman I. je s preudarno družinsko politiko razširil sorodstvene vezi, svoj vpliv pa je s porokami širil tudi Herman II. Tako je prvorojenca Friderika II. prisilil najprej v zaroko (1. 1388) in nato še v poroko (ok. 1406) z Elizabeto Frankopansko, ki je Celjskim poleg bogate bale 20.000 zlatih goldinarjev prinesla tudi vez z eno najbogatejših in najvplivnejših hrvaških rodbin. Vendar Friderik II. v zakonu ni bil srečen. Razbrzdan in uživanja željan je postal očetu pravo nasprotje in njim odnos se je kmalu prevesil v odkrito sovraštvo. Posebno potem, ko se je Friderik II. zaljubil v dvorno damo Veroniko Deseniško. Zveza z Elizabeto Frankopansko je Frideriku II. postajala vse večja ovira. Ko je Herman II. uvidel sinova hotenja, je skušal zakonca spraviti in rešiti čast hiše Celjskih. Varljiva sprava med zakoncema, ki sta že več kot osem let živela povsem ločeno, je dosegla vrhunec z umorom Elizabete Frankopanske v Krapini leta 1422. Da bi Herman II. maščeval sinov zločin, deloma pa tudi zaradi ogorčenja bogatih in vplivnih sorodnikov Frankopa-nov, je vrgel Friderika II. v ječo, Veroniko Deseniško pa obtožil čarovništva in proti njej sprožil sodni proces. Ker proces ni uspel, sodišče Veroniki Deseniški ni moglo dokazati čarovništva in jo je zato oprostilo, je Herman II. poskrbel, da so Veroniko na gradu Ojstrica umorili. Zločin Hermana II., ki-je izviral iz trdnega in neukrotljivega osebnostnega značaja, da pribori Celjskim čim večjo oblast, je povzročil dokončen prepad med očetom in sinom, ki se ni zgladil vse do smrti Hermana II., oktobra 1434. Zgodbo o Frideriku II. Celjskem je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. Friderik II. je bil ob očetovi smrti star že več kot sedemdeset let. Ko je stopil na čelo celjske hiše, se je njegova posest raztezala preko Štajerske, Koroške, Kranjske, južne Ogrske, Hrvaške in Slavonije, vse do polovice otoka Krka s trdnjavami na kopnem, Trsatom in Bakrom. Vpliv Celjskih je bil velik. Bili so sorodniki s cesarsko rodbino Luksemburžanov, povz-petnimi Habsburžani, srbskimi in bosanskimi knezi ter z dragimi najpomembnejšimi plemiškimi družinami na zahodnem Balkanu. Vse dediščine, ki so mu jo pripravili predniki, Friderik II. s svojim »vladanjem« ni znal uspešno nadgraditi. Večino poslov je prepustil tudi ne več rosno mlademu sinu Ulriku II., ki je med sodobniki veljal za bistrejšega in življenjsko bolj uravnoteženega kot njegov oče. Dokaz o tem je tudi skupen odhod v Prago, kjer je nemški cesar Sigismund Luksemburški, sicer Friderikov svak, 30. novembra 1436 oba, očeta in sina, ne pa tudi vnukov, povzdignil v državna kneza in pok-nežena grofa Celjska. Edino pomembnejše dejanje, ki ga je opravil Friderik II. poleg vojn s Habsburžani med leti 1439 in 1443 (končale so se brez vojaškega zmagovalca in s podpisom obojestranske dedne pogodbe, po letu 1465 pogubne za Celjane), je bila listina z dne 11. aprila 1451, s katero je Celju podelil privilegijsko listino in mestne pravice. Friderik II. Celjski je umrl 9. junija 1454. Pokopali so ga v celjski »minoritski« cerkvi. Tudi prihodnji teden bomo ostali pri rodbini Celjskih in pojasnili poimenovanje Ulrikove ulice, ki je v Celju prav tako pod Jožefovim hribom, v bližini Friderikove ulice. Foto: GrupA Celjan Nenad Firšt, komponist, umetniški vodja Mednarodnega pevskega festivala, dirigent Celjskega godalnega orkestra, or: ganizator glasbenih prireditev, je eden od letošnjih šestih nagrajencev Prešernovega sklada. Nagrade, ki jo je prejel na osrednji slovenski proslavi Prešernovega dne v Ljubljani, se je zelo razveselil. »To je gotovo najvišje priznanje, ki ga država podeljuje umetnikom ob kulturnem prazniku. Nagrado sem prejel za šest skladb iz opusa zadnjih dveh let. Vesel sem in ponosen, zlasti pa me veseli, da je to tudi priznanje skladateljskemu krogu, torej na nek način tudi društvu skladateljev. Kot vsaka nagrada je tudi ta, ali predvsem ta, velika spodbuda za nadaljevanje mojega dela. Je tudi obveznost, da nadaljujem s skladanjem. Upam le, da bom temu kos Nenad Firšt in se že veselim vseh prihodnjih projektov.« Nenad Firšt je nagrado prejel za skladbe Concertino za flavto, saksofon in orkester, Koncert za dva saksofona in godala, V tistem trenutku po- stanka za komorni ansambel, Čarobno goro za simfonični orkester, Pisma za violino in komorni orkester in Odeon za komorni orkester. BS Foto: GrupA Z ubranim muziciranjem je občinstvo in žirijo navdušil tudi godalni kvartet učencev Glasbene šole Celje. NOVI TEDNIK 15 Diploma za Diplomiranca Celjsko gledališče ima novo uspešnico - Odlična komična drama se bo dotaknila tudi mladih V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so v petek premierno uprizorili komično dramo Diplomiranec po besedilu Terryja Johnsona in v režiji Dušana Mlakarja. Diplomiranec je duhovita drama, ki govori o razkoraku med generacijama staršev in otrok, razmerjih med ljudmi, uporništvu brez razloga in težavah iskanja lastne identitete na eni in morali družbe na drugi strani. Uprizoritev je igralsko in scensko zelo zahtevna. Prizorišča se namreč bliskovito menjavajo, zato sta se režiser Mlakar in scenograf Branko Hojnik odločila za minimalistično opremo scene, spremembe prizorišč pa prepričljivo nakazala s fotografijami v ozadju. V svoji prvi glavni vlogi v življenju je bil zelo prepričljiv Luka Cimprič kot Benjamin, toda predstavo nosi Lučka Počkaj kot zdolgočasena in zapita gospa Robinson, ki zapelje Benjamina. Gole in scene spolnosti so neizogibne, a narejene izjemno estetsko in z občutkom. Diplomiranca so v petek predpremiemo uprizorili tudi za celjske kulturne delavce. Po predstavi smo zbrali nekaj vtisov. Starosta celjskih gledališč-nikov Borut Alujevič: »Vtisi so zelo dobri, saj je to zelo globoka bulvarka, kakršnih si občinstvo želi. Spominja me na stare čase, ko smo igrali samo takšne igre in so bili vsi navdušeni, danes so pa tako moderne, da jih sploh ne razumemo več.« Direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman: »Zelo sem zadovoljen, da je ob prazniku gledališče darovalo to predstavo in upam, da to ni zadnjič. Iskrene čestitke igralcem, saj je predstava res odlična« Direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goro-pevšek: »Odlična komedija z ironičnim prizvokom. Če primerjam film in to predstavo, je predstava dosti boljša.« Dr. Tone Kregar iz muzeja novejše zgodovine: »Predstava je bila zame čudovita izkušnja, da zgodbo, ki jo poznamo iz filma, vidimo v drugačni postavitvi, skozi drugačen medij. Užival sem od prve do zadnje minute in celotnemu ansamblu iskreno čestitam.« BRST Foto: DAMJAN ŠVARC Prizor iz predstave Diplomiranec Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center, ki se je vnovič uvrstil na Mednarodni mladinski pevski festival, je s svojim nastopom navdušil občinstvo. Dobro obiskan večer ruske kulture Društvo ljubiteljev umetnosti Celje je v sodelovanju z Društvom Slovenija Rusija, Gimnazijo Celje - Center, srednjo šolo za gradbeništvo, srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti ter Društvom za umetnost plesa Harlekin pripravilo večer ruske kulture, ki je bil, kljub temu, da je bila sočasno predpremiera Diplomiranca v SLG Celje, odlično obiskan. Predstavili so se Kvartet Akord, baritonist Boštjan Korošec, pianista Katarina Kokovnik in Simon Dvoršak, akordeonist Mihael Strniša, Nina Po-hole z balalajko, baletki Živa Lipar in Sara Železnik, Oktet 9 in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center in dijaki te gimnazije, ki so recitirali rusko poezijo. BS, foto: GrupA www.novitednik.com Uspel pesniški slam Kulturno umetniško društvo Alme Karlin iz Celja je v gostišču Špital za pr'jatle pripravilo pesniški slam oziroma tekmovanje v govorjeni poeziji. S svojo poezijo se je predstavilo devet tekmovalcev, katerih nastope in pesmi je z aplavzi ocenjevalo občinstvo. Ker so bile pesmi močne, nastopi pa prepričljivi, so se vsi sodelujoči uvrstili v drugi krog, kjer so tekmovali na izpadanje. V filnalu je zmagala Ivanka Godec, edina nekoliko starejša tekmovalka med mladimi. Občinstvo je prepričala s svojo prozo, v kateri pa je bilo, kot se je izrazil voditelj večera Marijan Pušavec, toliko poezije in humorja, da je ob vsesplošnem odobravanju občinstva lahko nastopila. V finalu je premagala mladega Boruta Peternelja. BS , foto: GrupA Kulturni praznik pa so člani društva izkoristili za, kot so sami rekli, gverilsko akcijo, med katero so mimoidočim po celjskih ulicah brali ali podarjali poezijo. - Št. 11-10. Darila na razstavi V Likovnem salonu Celje je še do konca meseca na ogled nenavadna razstava z naslovom Darila prejmemo in podarimo. Avtorici Milena Kosec in Anja Šmajdek sta razstavili kopico daril, takšnih, kot jih dobivamo praktično ob vseh osebnih in drugih praznikih. Gledalce pa sta povabili, da v salon prinesejo podobna darila, ki jih ne potrebujejo ali da z razstave odnesejo kakšno od daril, ki jim je všeč ah ga potrebujejo. Tako razstava niti en sam dan ni enaka, saj se je občinstvo na vabilo dobro odzvalo. Osrednji del razstave je kip Anje Šmajdek, izdelan iz kruha, in tudi košček tega kipa lahko odščipnete in ga pou-žijete ah odnesete domov. »-Človek mora iz vsake razstave kaj odnesti. Običajno v duhovnem smislu. Tokrat tudi v materialu, saj vse vabim, da si del skulpture, ki kot deset-nica potuje po svetu, odnesejo s seboj.« Milena Kosec je ob odprtju povedala, da je razstava pač priložnost, da na da- februar 2009 - Največje darilo na razstavi je leseni čevelj. rila pogledamo tudi drugače. »Nenehno nekaj podarjamo ah prejemamo darila, potem pa se pogosto zgodi, da jih sploh ne uporabimo, ker jih ne potrebujemo. Razstava je torej priložnost za razmislek o tem, kaj in zakaj podarjamo, pa tudi priložnost, da darila, ki jih ne potrebujemo, podarimo naprej.« BS, foto: GrupA 16 novi tednik Kontrola bolnikov na daljavo - 2. Naša bolnica z aparatom za snemanje in transmisijo EKG Št 11 - 10. februar 2009 Imam mamo, ki je stara 86 let in živi sama v bloku ter potrebuje pomoč. Prebrala sem, da se to lahko izvaja tudi preko računalniškega omrežja, ki omogoči 24-urno kontrolo takšnih in še hujših bolnikov tudi na domu. Že v uvodu sem pisal, da je telemedicina hitro se razvijajoča oblika dejavnosti, ki naj olajša diagnostiko, zdravljenje, rehabilitacijo, a tudi omogoči stalen nadzor nad bolnikom. Zadnje raziskave so dokazale, da te oblike nadzora, zdravljenja in rehabilitacije zmanjšajo stroške na 30 odstotkov siceršnjih. Po nekaterjh raziskavah zavarovalnicam zmanjšajo stroške še za višji delež, dvigne se kakovost življenja in oskrba zavarovancev. To so podatki, ki bodo maja predstavljeni na kongresu v Nemčiji, ki je v Evropi vodilna na tem področju. To me ne čudi, saj so kolegi iz Manheima, kjer največ delajo na tem področju, že zaradi bližine univerze v Heidelbergu med vodilnimi v svetu. Pridružuje se jim tudi delovna skupina za tele-medicino, ki deluje na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. Telemedicina je osvojila svetovni medijski prostor z razvojem telekomunikacij. Danes, ko že vsakdo nosi svoj prenosni telefon, se nam to ne zdi nič kaj čudnega. Vsakdo lahko pokliče nekoga, ki ga bo informiral, kaj se z njim dogaja, kje je in kaj potrebuje. Jasno le, če to še lahko stori. Telemedicina je najprej omogočila prenos informacij, pomembnih za kontrolo storitev. Šele pozneje se je našel denar za diagnostiko. Ta- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog ko so v Berlinu razvili center za analizo patoloških izvidov različnih histoloških preparatov, ki so jih dobili pri odvzemu tkiv (predvsem sumljivih za maligno altera-cijo). Ta center omogoča 24-urni dostop. A vse to zahteva tudi spremembo tehnologij zajemanja podatkov (digitalni elektronski mikroskopi). Tak center združuje vrhunsko znanje z bazo podatkov, veča hitrost histološke analize in zmanjšuje možne napake na minimum. Telemedicina omogoča analizo krvnih podatkov v centrih za transfuziologijo, prenos rentgenskih slik iz baze podatkov ah v realnem času. Omogoča povezovanje laboratorijev za mamografijo, kar spet zahteva posodabljanje aparature. In tako naprej. Ehokar-diografska diagnostika v realnem času, konzultacije in vi-deokonference postajajo vsakdanja praksa. Vse to dviguj e kvaliteto dela, 4 tudi omogoča kontroli, da nadzira naše delo. Avtomatsko se preverjajo predpisana zdravila na receptih, sovpadanje s klinično diagnozo, količina predpisanih, a tudi zaužitih zdravil. Danes se razvijajo nova orodja, ki omogočajo kon- trolo številnih fizioloških parametrov. V realnem času se analizira in pošilja EKG, podatki o krvnem tlaku ... Temu mora slediti organizacija centrov, ki bodo omogočali strokovno analizo in odgovor na spremembe. To je še v povojih. Posamezni zdravniki že uporabljajo enostavne sisteme za nadzor. To omogočajo videokamere na domu in tako je komunikacija preko digitalne televizije ali računalnika že v marsikaterem domu realnost. Preko mobilne telefonije se lahko z bolnikom poveže zdravnik in novi dlančniki omogočajo redno komunikacijo in kontrolo. Sedaj je naloga ministrstva, da se preko strokovnih združenj poveča pretok znanja in da se vključimo tudi v evropske projekte, ki bodo prenesli informacijsko medicino na nivo, ki ga omogočajo nove telekomunikacijske tehnologije tudi v vsakdanjem kontaktu z bolnikom. Tako se bo lahko vaša mama dogovorila s svojim zdravnikom, kakšna oblika kontrole je za njo optimalna. Če imate konkreten problem, se oglasite v posvetovalnici Društva za srce na Glavnem trgu 10 v torek ob 10. uri, kjer boste prejeli najnovejše informacije in tudi nasvet, kako naprej. Svetovali vam bomo tudi o vaših pravicah in to s strani strokovnjaka pravne, medicinske in ekonomske stroke. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. Timijan Timijan sodi med zelišča, ki ogrevajo, s tem pa spodbujajo krvni obtok in odpravljajo zimske prehlade. Obnese se pri kašlju, bronhitisu, pljučnici, krepi imunski sistem ... Timijan (Thymus vulgaris) so uporabljali že stari Egipčani in stari Grki. Prvi pri bal-zamiranju trupel, drugi za kadilo. Rimljani so menili, da preganja otožnost, zato so spali na žimnicah iz timijana, da so vdihavali njegov opojni vonj. Varoval jih je tudi pred kugo in gobavostjo ter blažil migreno in vrtoglavico. Zdravilni učinek na dihala so odkrili šele v srednjem veku. Sv. Hildegarda je rabo timijana svetovala pri težki sapi, astmi in oslovskem kašlju. Iz Mediterana v srednjo Evropo so timijan zanesli benediktinski menihi, iz njihovih vrtov pa se je razširil na vaške. Timijan je dobro uživati v zimskih dneh, saj nas ogreva in odpravlja zimske prehlade. Pomirja kašelj, tudi krčevit, blaži izkašljevanje sluzastih izločkov iz pljuč ter olajšuje dihanje. Uporabo ti-mijanovega čaja in drugih pripravkov priporočajo pri vnet- ogreva ju dihalnih poti, bronhitisu, oslovskem kašlju, pljučnici in vnetju poprsnice. Zelo primeren je tudi za otroke. Sprošča bronhije in s tem lajša astmo in oslovski kašelj. Timijan velja tudi za močno razkužilo, ki povečuje učinkovitost imunskega sistema v obrambi pred bakterijskimi, virusnimi in glivičnimi okužbami. Spodbuja prebavo, uničuje bakterije, gnitja in vrenja ter črevesne parazite, preprečuje in odpravlja napenjanje, krče, kolike in pline. Varuje črevo pred draženjem, zdravi drisko, vnetje črevesa in želodca. Ugodno vpliva na ljudi, ki jemljejo antibiotike, saj pomaga obnavljati normalno bakterijsko floro v črevesju. Kot diu-retik spodbuja izločanje urina, razkužuje izločala ter pomaga pri revmatizmu in pro-tinu. V pomoč nam je pri telesni oslabelosti, bledici in slabokrvnosti. Izjemno ugodno vliva na živce ter tako lajša tesnobo, potrtost in nespečnost. Timijanov čaj pripravimo kot poparek: žličko timijana prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo ter pustimo stati 3-5 minut, nato prece- HUJŠAIMJE 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT JW/25232 55,01/519 35 P I www.pirnat.si Dr. Pirnat d.o.o. Razlagava 29, Maribor dimo. Pijemo po 2-3 skodelice čaja na dan. Pri bronhitisu se izjemno obnesejo tudi timijanove kopeli, ki pomirjajo krče bronhijev. Pripravimo jih tako, da 100 gramov timijana prelijemo z litrom vrele vode, pustimo pokrito stati 15 minut, nato pa odcejeno tekočino dodamo kopeli. Poleg krčev bo odpravila tudi kožne nečistoče. Ne pozabimo, da je timijan tudi odlična začimba, ki v kuhinji ne bi smela manjkati. Uničuje bakterije, uravnava prebavo in tako poveča prebavljivost številnih jedi, zlasti mesa in suhomesnih izdelkov. Piše: PAVLA KLINER NOVI TEDNIK KRONIKA Postopek ustavljen! Domnevno malomarno zdravljenje: zakaj so ustavili postopek zoper patologa in zdravnika? V minulih številkah smo poročali o začetku sodne preiskave v primeru Bojana Kajtne, ki je umrl pred celjsko urgenco, kjer je iskal pomoč, a so ga poslali po napotnico v bližnji zdravstveni dom. Do tja ni prišel, saj se je zgrudil dobesedno pred vrati urgence. Ob tem smo se vprašali, kaj se dogaja v primeru nepregledanih vzorcev na celjski patologiji, ki je pred leti razburil javnost. Po naključju smo izvedeli, da je Okrožno sodišče Ljubljana ustavilo sodni postopek zoper celjskega patologa Borisa Kavčiča in trboveljskega kirurga Mirana Galo, ki sta bila obtožena malomarnega zdravljenja. Gre za primer odkritja nepregledanih preparatov, ki so se od leta 1985 do 2002 nakopičili na patološkem oddelku celjske bolnišnice. Bilo je kar 2815 vzorcev tkiv, ki so bih prepozno ali nikoli pregledani. Dva pacienta naj bi zaradi malomarnega dela zdravnikov imela zdravstvene posledice, pet naj bi jih celo umrlo. Strokovna nadzorna komisija zdravniške zbornice je ugotovila, da je pet bolnikov z rakom zaradi zaostankov pri histoloških pregledih tkiv v celjski bolnišnici nedvomno utrpelo škodo za zdravje. Poleg celjskega patologa Borisa Kavčiča naj bi bilo v omenjenih pet primerov vpleteno še vsaj pet zdravnikov, so takrat pisali mediji. Za neopravljen histološki pregled je namreč odgovoren tudi zdravnik, ki je tkivo poslal v pregled, a ni preveril, kje so izvidi, in ne le patolog, ki pregleda ni opravil. Med petimi primeri sta dva primera raka širokega črevesja ter po en primer raka požiralnika, dojke ter raka na želodcu. Primer je iz Celja romal na ljubljansko sodišče, saj je bil Kavčič celjskemu sodišču znan kot izvedenec. Pred leti se je Kavčiču in Gali sojenje sicer začelo na okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi malomarne- ga zdravljenja, zaradi smrti petih bolnikov pa so se odločili, da bodo obtožnici združili in sojenje začeli na okrožnem sodišču. Do tega pa ni prišlo. Vmes je bilo kar nekaj govora o zastaranju, čeprav je tožilstvo vztrajalo pri tem, da dejanja niso zastarala, ker da je šlo v primeru domnevno malomarnega zdravljenja za nadaljevano kaznivo dejanje v letih 1999 do 2002. Da je sodni postopek zoper zdravniško dvojico ustavljen, smo izvedeli popolnoma po naključju, saj smo - glede na to, da do sodne obravnave ni in ni prišlo - želeli izvedeti, kdaj se bo sojenje začelo. Odgovorili so nam, da je bil sodni postopek ustavljen 12. januarja. Ko smo na ljubljanskem sodišču vrtali dalje in želeli izvedeti, zakaj so ustavili postopek, so nam odpisali, da »... zaenkrat vam več o tem ne moremo povedati ....« Vprašanje smo nato poslali še ne Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, kjer so nam odgovorili:»... Okrožno sodišče v Ljubljani je sklep o ustavitvi postopka izdalo na podlagi 3. odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku. Več podatkov vam ne moremo posredovati glede na to, da ne razpolagamo s podatkom, ali je bil sklep že vročen drugim strankam.« Uradniških in skopih odgovorov ter leno-sti (nekaterih) javnih in uradnih uslužbencev v prestolnici (kjer bi se morah o odnosih z javnostjo marsičesa naučiti od celjskih kolegov), smo že vajeni. Zato smo iz njihovega odgovora »odgovor« poiskali sami. Naša laična poizvedba o ustavitvi postopka enega odmev-nejših primerov domnevnega malomarnega zdravljenja, zaradi katerega so ljudje tudi umirali, je pokazala, da je razlog po vsej verjetnosti zastaranje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA V sredo sodba zaradi ponarejanja denarja Na celjskem okrožnem sodišču so bile danes zaključne besede tožilstva in obrambe v primeru sojenja več obtoženim zaradi ponarejanja denarja in razpečevanja ponaredkov. V sodnem procesu je bilo sprva obtoženih 10 oseb, največ jih je bilo z območja Celja, med njimi tudi eno dekle. Potem ko so kazniva dejanja dvema osebama zastarala, bodo v sredo sodbe izrekli ostalim osmim. Kazniva dejanja izvirajo še iz konca 90. let, ko so celjski policisti na našem območju v obtoku opazili več primerov ponarejenih takratnih tolarskih bankovcev. Te naj bi doma kar na osebnem računalniku ponarejala ena izmed obtoženih. Ponarejen denar naj bi zatem prodajali dalje, tudi tajnemu policijskemu delavcu. Denar so spravljali v obtok med drugim pri prodaji avtoradia in v gostinskih lokalih ah za poravnavo različnih dolgov. Večina obtoženih je v zagovorih dejanje priznala in ga obžalovala. SŠol Grozil, da bo stavbo vrgel »v luft« Evakuacija 25 ljudi - Grožnje z eksplozijo celjska stalnica? V soboto se je v večstano-vanjski hiši na Cinkarniš-ki poti v Celju dogajala prava drama. 25 stanovalcev je skoraj dve uri stalo zunaj, potem ko so jih zaradi nevarnosti eksplozije iz stavbe evakuirali gasilci in pohcisti. 46-letni stanovalec se je namreč zaprl v stanovanje v drugem nadstropju in grozil, da bo sprožil eksplozijo plinske jeklenke. Ta grožnja menda še zdaleč ni bila edina, že dlje časa naj bi namreč govoril, da bo storil samomor. Stanovalce je zdaj strah, saj ne vedo, kaj bo storil naslednjič. V objektu je več družin z otroki, ki so bih tokrat priča pravi policijski akciji, kot jo vidijo le na ekranih. Grožnje z eksplozijo pa so v Celju skorajda že redno na črnokroničnem scenariju. Julija lani se je podobna zgodba v času največjega neurja odvijala v Novem trgu v Celju. Posamezniki tako vedno znova spravljajo v strah celotne soseske, povzročajo evakuacije več deset ljudi, ki morajo na prostem čakati več ur zaradi ljudi, ki svojih problemov ne zmorejo razumsko rešiti. Na koncu jo odnesejo največ s kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Največkrat pa se po pridržanju vrnejo v stanovanja, za katera so grozili, da jih bodo raznesli. Pogosto sosedje in ostali stanovalci v njihovi bližini ne-vedo, kam se obrniti in kaj storiti. Lahko samo čakajo, kdaj bodo mor- Cinkarniška pot 12. Stanovalci so morali na razplet na prostem čakati dve uri. da vendarle uresničili svoje grožnje do konca in jih spravili v katastrofo. 46-letnik s Cinkarniške poti naj bi se za grožnje odločil zaradi razočaranja v ljubezni, saj naj bi ga pred časom zapustila partnerica. Vrata stanovanja naj bi zaklenil in z notranje strani onemogočil, da bi kdo nasilno vstopil, pri čemer naj bi tudi začel spuščati plin iz jeklenke, saj naj bi vonj po plinu zaznali po celotnem stopnišču. Ko je bilo na dvorišču stavbe več policijskih in gasilskih vozil, je skozi okno skočil na nadstrešek balkona spodnjega nad- stropja, od tam pa na bližnje drevo. Vendar se je njegov poskus bega sfižil, saj so ga prijeli pohcisti. Gasilci so v stanovanje nato vstopih skozi okno, prezračili objekt in s pomočjo dežurnih delavcev Energetike in Elektra stanje uredili. 46-letnika, ki naj bi do zdaj sosedom že omenjal možnost, da se bo celo obesil, njegove stalne grožnje so znane tudi policistom, so pridržali. Pregledala naj bi ga tudi zdravnica, ki ga je napotila na psihiatrično zdravljenje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Po grožnjah je stanovalec zbežal skozi okno na nadstrešek in drevo.... Streljanje v Spodnji Rečici Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v nedeljo prišlo do streljanja v Spodnji Rečici v Zgornji Savinjski dolini. Policisti in kriminalisti so zaenkrat zaradi zbiranja obvestil skopi z informacijami, zato naj bi bilo več znanega v prihodnjih dneh. MJ Št. 11 - 10. februar 2009 m Srečko Kukovi t s p Leveč 4/a 3301 Petrovče tel.03 492 23 90 asado@siol.net Gos jt njegov zaščitni znak že od daljnega leta 1980, ko je v ŠempeKu odprl svojo prvo gostilno. Z odlično in svojstveno iulinariko ter s prijazno in strokovno postrežbo, v kateri ima gost prvo in zadnjo besedo, je tlakoval smernice razvoja /^ovetMega gostinstva. Po skorajda 30 letih kulinaričnega ustvarjanja se danes z njegovim imenom ponaša skupno kar - osem gostiln, restavracij, in hotel. Dobrodošli pri Normanu! domačih jedeh, po katerih je nekoč posegalo ogromno ljudi. Sodobni kulinarični trendi so sicer res da povsem drugačni, pa vendar vedno znova prija malo nostalgije. Tudi na krožniku. Na dnevih šefove kuhinje tako poizkusite goveji jezik na motovilcu z marinirano čebulo ali morda ocvrte možgane s Le kdo ne pozna kuharskega mojstra Zvoneta Štormana, ki je svojo zgodbo o uspehu začel leta 1965, ko se je kuharskih veščin začel učiti v hotelu Celeia v Celju. Nekaj let pri priznanih celjskih kuharskih mojstrih, nato deset let trdega dela v Nemčiji, vseskozi pa iste sänje - sanje o lastnem gostišču. Bistro Štorman, prvi v nizu številnih, ki so sledili, je svoja vrata odprl leta 1980 v domačem Šempetru. Štormanova gostišča ,so^e z leti razširila in ustvarila pravo malo Štormanovo •'gostinsko verigo. Gotovo se spomnite nepopisne gneče, ki je vladala v Starmanovih gostiščih. In okusa slovite Štormanove plošče, ciganskega golaža v kotličku, raznoraznih zrezkov in ribjih jedi, edinstvenih svežih slaščic, ki še dandanes nastajajo v njihovi lastni slaščičarski delavnici... I Ikona Štormanovih gostišč, Zvone Štorman, je za vse svoje p obiskovalce, ki cenijo številna ugledna tako domača kot tuja priznanja, ki se bleščijo na stenah Štormanovih gostišč, pripravil prav posebno poslastico - dneve šefove kuhinje. Gre za dneve, ko kuhalnico v rokah vihti sam Zvone glf Štorman. Nazaj v kuhinjo se je, navkljub 40-letnemu delu v ^ kuhinji, podal z največjim veseljem. Da za svoje goste pripravi 'm |edi, ki so na jedilnih listih kraljevale nekoč. Poudarek je na tatarsko omako. Nadaljujte s svinjsko zarebrnico v naravni česnovi omaki, okrašenimi z rezinami pristne domače Mariborska cesta 3 3000 Celje Telefon: 034260426 034260416 Faks: 034260395 e-mail: recepcija.storman@siol.net DELOVNI ČAS Šempeter: pon-čet od 7.-23. ure pet-sob od 7.-24. ure, ned od 7.-22. ure Šmarje: pon-čet od 9.-23. ure pet-sob od 9.-24. ure, ned od 9.-22. ure Hotel Celje: pon-čet od 7.-23. ure pet-sob od 7.-24. ure, ned od 7.-22. ure gj&IĆMlU Rimska cesta 10,3311 Šempeterv Sav. dolini Telefon: 03 703 83 00, Faks: 03 703 83 20 e-mail: gos.storman@siol.net Rogaška cesta 40,3240 Šmarje pri Jelšah Telefon: 03 8171100, Faks: 03 8171100 e-mail: info@storman-gos.si Stopi e 31,3231G robelno.Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostrliia#aliacsi ««PRIcA AHACU i^Mptoman Planiko s.p. JH^^ 3225 Pbwts po Sevmci 44 UL- «3 748 M10, pre O« 846135. Gos*sce^prenoč%a flfc- Bohorč " M DOMAČA KUHINJA, MALICE, PIZZE, KOSILA, AU CARD, CETBUNG: Sprejemamo naročila za ve$e zaključene družbe Bohorč Marjan s*., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 726 www.gostisce-bohorc.com ptti 18 CIJE NOVI TEDNIK KUHA ZA VAS! Kuharski maček Zvone Štorman lahko kuha le za vas. Izpolnite kuponček, ga pošljite na naš naslov in z malo sreče bo v vašo kuhinjo vstopil sam Zvone Štorman. S seboj bo prinesel sveže sestavine, iz katerih bo ustvaril nepopisen obrok za kar štiri osebe! Restavracija Štorman Grad Tabor Zdraviliška 22,3270 LAŠKO, telefon 03 573 16 10, internet: www.vitapark.si, email: info@vitapark.si Vabljeni vsak dan v tet1 kranjske klobase ali z \ / govejim tournedojem s gosjimi jetri. Okus obogatite še z domačimi ajdovimi štruklji ali zdrobovimi ocvrtki. Pojedino pa zaokrožite z borovničevim zavitkom s skuto, pohorsko omleto. Omenili smo le ene izmed nešteto kombinacij, ki se vam ponujajo na Štormanovih dnevih šefove kuhinje. KRANJSKA ZARE sestavine: 4 večje svinjske zarebrnice 1 kranjska klobasa 150 g kislih kumaric 50 g česna postopek: Zarebrnice narahlo potolčemo, posolimo in popopramo. Kranjsko klobaso narežemo na kolobarje prav tako sveži česen. Kisle kumarice narežemo na trakove. Zarebrnice z druge strani pomokamo in jih opečemo z malo maščobe na obeh straneh. Dodamo kranjsko klobaso, česen, kumarice. Na hitro popražimo, da česen zadiši in zalijemo z juho in vinom. Dodamo še ščepec timijana in majarona. Kuhamo še cca. 5 minut. Na koncu po potrebi zgostimo omako z podmetom in dosolimo. Skrivnost recepta: Na servimem krožniku zarebrnico obložimo z narezanimi kolobarji klobase in prelijemo z omako. K jedi dodamo sirov štrukelj ali kruhov cmok. Dober tek! DNEVI SEFOVE KUHINJE: ŠTORMAN V ŠEMPETRU od 20. februarja do 1. marca ŠTORMAN VŠMARJU PRI JELŠAH od 20. marca do 29 marca TELEFONSKA ŠTEVILKA Izpolnjen kupon pošljite na naslov: NOVI TEDNIK & RADIO CEUE, PREŠERNOVA 19, 3000 CEUE, S PRIPISOM: ZVONE ŠTORMAN KUHA ZA VAS Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 email: info@klet-bistrica.com Gostišče Smogavc Gorenje pri Zrečah 27,3214 Zreče tel.:+386 (0)3 757 35 50 Fax:+386 (0)3 752 02 00 E-mail: info@smogavc.com Klet Bistrica in Gostilna Emavs Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica s tradicijo dveh desetteti/ Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610 DELOVNI ČAS: & Pon.-Čet.:9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22H Hotel Smogavc jSi i'""' Slomškova 4,3214 Zreče CfM/^MVlV/^l Tel.: +386 (0)3 757 66 00 W Fax: +386 (0)3 757 6610 w WW .SmOgaV C .COm E-mail: hotel@smogavccom Delovni čas: -sob.: 08:00 - 20:00 ned.: 09:00 - 20:00 MIRAN PENZION vitaparK Civilna poroka v prekrasnem grajskem stolpu ali poročno slavje pod milim nebom na grajskem dvorišču obdanem SPECIAÜTETE: • Grajska pojedina* • Sveži potočni raki* •Jedi iz divjačine z domačimi specialitetami* • Bogat izbor velikih svežih rib* • Vrhunske jedi po Vašem izboru* • Dnevno sveže slaščice intortice* Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si www.5torman.si NOVI TEDNIK INFORMACIJE 19 Št. 11 - 10. februar 2009 - IVytl 20 STIMNOŽCI novi tednik www.novitednik.com IŠČEMO TOPEL DOM Iščete prijatelja? studio SAPEK vsako sredo v Zvitorepki psov in mack "WanMET naročila info0zvrtorepka_si TRNOVELJSKA CESTA 2, CELJE I 03 490 31 93 I WWW.ZVITOREPKA.SI Prekomerna telesna teža V ■ I ■ živali Zelo pogosto vprašanje lastnikov živali je, kako naj vedo, ali je njihova žival predebela. Najbolj objektiven način ocenjevanja je tipanje reber. Živali z zmernim pritiskom zdrsimo čez prsni koš, pod prsti pa moramo začutiti rebra. Če jih ne čutimo, pomeni, da ima naša žival tam preveč maščobe. Obstajajo tudi normativi za telesno maso posameznih pasem. Kako pride do debelosti? Živali se zredijo zaradi prevelikega vnosa kalorij glede na njihove potrebe. To pomeni, da moramo manj aktivne živali hraniti manj kot bolj aktivne. Na nalaganje maščob vplivata tudi pasma in starost, poleg tega pa je znano, da se kastrirane ali sterilizirane živali raje zredijo. Pri ohranjanju primerne teže sta potrebni tudi doslednost in zmernost pri »priboljških«. Ob tem mislim tako na kupljene žvečil-ke, ki pomagajo pri ustni higieni, hrustljave kekse in tudi na grižljaje naše hrane z mize. Kalorije iz takšnih »malic« se hitro seštevajo in jih moramo vzeti v obzir pri osnovnem obroku ter tega zmanjšati za primerno količino. Najbolje se je omejiti na enega ali dva posladka na dan. Katera obolenja so povezana s prekomerno telesno težo? Pogosteje se pojavljajo težave z gibali, srčna obolenja, težave z dihali in sladkorna bolezen. Koliko lahko žival poje? Pripravljena hrana za živali (briketi, konzerve) ima okvirne količine navedene na embalaži, koliko (gramov briketov, konzerv) hrane lahko dobi žival na dan glede na težo. Te količine imajo vedno razpon, npr. od 200 g do 250 g briketov, 1-1,5 konzerve, kar pomeni, da damo živalim, ki imajo večje potrebe po hrani (breje, aktivne ...), okoli 250 g ali 1,5 konzerve, manj aktivnim pa 200 g ali 1 konzervo. Navedene količine so navadno mišljene za en dan, torej moramo hrano razdeliti na toliko obrokov, kolikor jih žival prejme na dan. Obrokov je lahko več (za mladičke celo 5 obrokov na dan), lahko pa je tudi samo eden. Pri tem menim, da sta vseeno boljša vsaj dva obroka, tudi pri živalih, ki bi sicer lahko jedle le enega. Hrano izberimo živali primerno, upoštevajmo starost (hrana za mladiče, odrasle, starostnike), aktivnost (močna hrana za delovne pse, lahka za manj aktivne ...), vrsto in pasmo (hrana za pse ni primerna za mačke, hrana za ogromne pse ni primerna za mini pasme ...) in podobno. Pri izbiri pripravljene hrane se raje odločimo za bolj kvalitetno hrano, ki je sicer nekoliko dražja, a lahko prepreči marsikatere zdravstvene težave. Takšna hrana ima več vitaminov in mineralov v pravilnem razmerju in je iz bolj kakovostnih sestavin, kar pomeni, da bodo živali bolj zdrave. Živali lahko hranimo tudi z doma kuhano hrano, ki pa mora biti skrbno uravnotežena. Ta prispevek je za razpravo o sestavi in pripravi te hrane veliko prekratek. Poleg kontroliranega vnosa hrane seveda ne smemo pozabiti na gibanje, igro, sprehode in druge aktivnosti, s katerimi psi in mačke izgubljajo kalorije, pridobivajo pa kondicijo ter vzdržljivost. ROK KRAJNIK, dr. vet. med. Odgovorno lastništvo Za posvojitev muc ter informacije v zvezi s sterilizacijami in kastracijami lahko pokličete na 031 326-877. Lucije 6-mesečna muca. Februar 2009 — No ja, danes pa nisem prave volje. Težka noč je za menoj, skoraj nič nisem spal ...(6693) 0, škoda, še vedno ni nikogar, ki bi me vzel v svoj dom. Ali mislite, da je z mano kaj narobe? (6209) Največkrat se nam pri pogovorih z ljudmi, ki bi želeli posvojiti mucka, zatakne pri pojmu odgovorno lastništvo živali, v našem primeru mačke. Kaj ta sploh pomeni? Odgovorno lastništvo po- ljenje bolezni ob pojavu le- meni, da boste muco primerno hranili, skrbeli za preventivo nekaterih bolezni, zdrav- Garfi je 8-mesečni muc. te, sanirali poškodbe, če bo potrebno, ter najbolj pomembno pri mucah: da boste skrbeli za njihovo varnost. V mestnem okolju za lastniške mačke nikakor ni primerno, da jih spuščate in se lahko sprehajajo, kjer želijo. Slej ali prej bo vašega ljubljenčka povozil avto ali zagrabil pes ali bo pojedel zastrupljeno hrano. Tudi na deželi bi morale biti mačke pod vašim nadzorom, prav tako kot psi. Muca je za marsikoga »potrošna roba«. Ko povozi eno, posvojimo drugo, seveda, saj jih je dovolj. Pri nas takim klicateljem odločno zavrnemo posvojitev in jim tudi priporočamo, da naj nikar ne posvajajo ah kupujejo mačka, saj pri njih ne bo dolgo živel. Odgovori v smislu, da se pač zgodi, nikakor ne za-ležejo. Ce boste imeli svojo žival sterilizirano ah kastrirano ter pod kontrolo, so smrti zaradi poškodb pod kolesi ali v zobeh druge živali izredno redke. Na žival je treba paziti, paziti je treba na njihovo varnost ter jim v tem smislu omogočiti tudi bivalno okolje, torej notranje ali s kombinacijo zunanjega v naši prisotnosti, če seveda ni v bližini ceste. Kakršnekoli ceste. Smrt lastniškega mucka pod kolesi je izključno MAČJA HIŠA krivda in odgovornost lastnika muca in nikogar drugega. HELENA J. HACIN Pikca je 4-mesečna muca. - Št. da pa rjavega ali črnega z belimi tačkami, marmornega, sivega, zlatega ali pisanega ...O takšnem, ki'vas ne obsoja, ampak vas sprejema z vsemi napakami. O takšnem, ki vam tudi katero zagode od časa do časa. Govorim o Lulu je 4-mesečna muca. Si želite novega družinskega člana? Takšnega, ki bi vam zjutraj prinesel copate in časopis, popoldan delal družbo, zvečer pa bi vas varoval pred nepridipravi. Se sliši dobro, kajne? Skrbel bi tudi za vašo kondicijo in dobro počutje, spremenil pa bi tudi vaše mišljenje in, najpomembnejše, vaša dejanja. Najbrž že veste, o kom govorim. Da, o kužku. O takšnem, ki je na začetku majhna topla kepica, nato pa počasi raste v človekovega najboljšega prijatelja. O takšnem, ki potrebuje ljubezen, pozornost, toplino v prvih tednih življenja, igro, vzgojo, predanost v mesecih odraščanja, posvečanje, sprejemanje in vse prej našteto v odraslem obdobju. O takšnem, ki ima bel kožušček s črnimi pikami, ali pa črnega z belimi lisami, mor- Stari smo šele dobre 3 tedne, pa smo že prave medijske zvezde. Auu, auu, tudi jaz protestiram proti visokim plačam! Namesto, da si gospodje na visokih stolčkih kupujejo jahte, naj rajši denar podarijo zavetišču, da bomo kužki bolje spali. (6692) samo vašem kužku, ki vas bo spremljal vrsto let ter bo z vami delil lepe in manj lepe trenutke življenja. Tisti, ki kužka že imate, tako ali tako dobro veste, o čem govorim. Tisti pa, ki še nimate štirinožnega prijatelja, pa odprite svoj dom in srce za majhno pasjo kepico in takoj vam bo jasno, o čem govorim. Takšni prijatelji se najdejo med kosmatinci v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah, kjer imajo uradne ure od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro; sprehajanja so ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro, slike živali si lahko ogledate na spletni strani www.zonza-ni.si: podrobnejše informacije pa dobite po telefonu: 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL novi tednik BORZA DELA 21 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKARICA V GOSTINSKEM LOKALU - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2009; FRIGO TRANSPORT/TRGOVINA IN GOSTINSTVO PETER PIŠEK S.P.. LOPATA 17.3000 CEUE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; POMAGA PRI PREVZEMU IZDELKOV IN RAZPOREJANJU NA ZA TD DOLOČENA MESTA. PRIPRAVI - KOMISIONIRA KOMPLETNO OPREMO ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH USTIH). NALAGA - RAZLAGA SLUŽBENA VOZILA. POMAGA PRI POSTAVLJANJU IN PODIRANJU ŠOTOROV, HAL ODROV... (NATOVARJA, RAZT0VARJA. MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI USTI. IZVAJA RAZLIČNA PRIPRAVLJALNA DELA V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN NAVODILI NADREJENEGA. SKRBI ZA VAROVANJE ŠOTOROV. HAL IN SREDSTEV NA OBMOČJU MONTAŽ. SKLADIŠČA. TERENA. PO POTREBI S KOMBINIRANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATERIALA IN OPREME; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.2.2009; BIRO 0GIS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSOJANJE. D.0.0.. TEHARJE 56. 3221 TEHARJE VEDEŽEVAlfC - M/t DELO NA TELEFONSKI UNUI - VEDEŽEVANJE. NEDOLOČEN ČAS. 22.2.2009: ESENA KM. TRŽENJE IN STORITVE. D.0.0.. K0MP0LE 72, 3220 ŠTORE POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; POMAGA PRI PREVZEMU IZDELKOV IN RAZPOREJANJU NA ZA TO DOLOČENA MESTA, PRIPRAVI - KOMISIONIRA KOMPLETNO OPREMO ZA P0TRERE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH USTIH), NALAGA - RAZLAGA SLUŽBENA VOZILA, POMAGA PRI P0STAVUANJU IN PODIRANJU Š0T0R0V. HAL. ODROV... (NAT0VARJA. RAZT0VARJA. MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI USTI, IZVAJA RAZUČNA PRIPRAVLJALNA DELA V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN NAVODIU NADREJENEGA SKRBI ZA VAROVANJE ŠOTOROV. HAL IN SREDSTEV NA OBMOČJU MONTAŽ. SKLADIŠČA. TERENA. PO POTREBI S KOMBINIRANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATERIALA IN OPREME; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 162.2009: RIR0 0GIS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSOJANJE. DJ1.0, TEHARJE 56. 3221 TEHARJE POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: POMAGA PRI PREVZEMU IZDELKOV IN RAZPOREJANJU NA ZA TO DOLOČENA MESTA PRIPRAVI - KOMISIONIRA KOMPLETNO OPREMO ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH USTIH), NALAGA - RAZLAGA SLUŽBENA VOZILA. POMAGA PRI POSTAVLJANJU IN PODIRANJU ŠOTOROV, HAL ODROV... (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI USTI, IZVAJA RAZUČNA PRIPRAVLJALNA DELA V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN NAVODILI NADREJENEGA. SKRRI ZA VAROVANJE ŠOTOROV, HAL IN SREDSTEV NA OBMOČJU MONTAŽ, SKLADIŠČA, TERENA, PO POTREBI S KOMBINIRANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATERIALA IN OPREME: DOLOČEN ČAS, G MESECEV. 16.2.2009; BIRO OGIS ANDREJ KUZMA S.P.. PUCOVA UUCA 19.3000 CEUE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) KROVEC KLEPAR I. - M/t KROVSKO KLEPARSKA DELA. NEDOLUČEN ČAS. 15.2.2009; MOSKK KROVSTVO, KLE-PARSTVO IN VELETRGOVINA, 0.0.0, NOVA CERKEV 127,3203 NOVA CERKEV AVTOKLEPAR AVTOUČAR - M/Ž; AVTOUČARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2009; AVTO - KOŠTOMAJ MARJAN K0ŠT0-MAJ S.P.. ZA00BR0VA 57 B. 3211 ŠKOFJA VAS MONTER GRADBENIH KONSTRUKCU MONIER - M/t PRED ZAČETKOM DELA PREVZAME DELOVNO DOKUMENTACIJO (POSTAVITVENE LISTE) IN MATERIAL ZA DELO. PRIPRAVI ELEMENTE. MATERIAL ORODJE, STROJE IN PRIPRAVE ZA DELO, IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL ODROV ... (NATOVARJA. RAZTOVARJA. MONTIRA. DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI USTI. SKRBI ZA PRAVOČASNO MONTAŽO IN DEMONTAŽO ŠOTOROV. HAL ODROV... SKRBI ZA VAROVANJE ŠOTOROV. HAL IN SREDSTEV NA OBMOČJU MONTAŽ, SKLADIŠČA. TERENA. PO POTREBI S KOMBINIRANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATERIALA IN OPREME; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.2.2009; BIRO OGIS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSOJANJE. 0.0.0, TEHARJE 56.3221 TEHARJE SLIKOPLESKAR SUKOPLESKAR - FASADER - M/Ž; SUKOPLESKAR-SKA IN FASADERSKA DELA (IZOLACIJSKE FASADE). DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.3.2009; VIHER 6 VIHER, SUKOPLESK IN OSTALE STORITVE. VD 2. D.N.O.. MARIBORSKA CESTA 86,3000 CEUE TESAR KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/t' KROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 112.2009; "PROFIL" - GRADBENA DEJAVNOST LOVRE KOMLJEN S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12 F. 3000 CEUE KERAMIK POLAGANJE KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.2.2009; HOLJS. STORITVE. DM. VODNIKOVA ULICA 6.3000 CEUE PLESKAR SUKOPLESKAR - M/Ž: SUKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.2.2009; HOUS. STORITVE. D.0.0, VODNIKOVA UUCA 6.3000 CEUE MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ MONTER - M/Ž; PRED ZAČETKOM DELA PREVZAME DELOVNO DOKUMENTACIJO (POSTAVITVENE USTE) IN MATERIAL ZA DELO. PRIPRAVI ELEMENTE. MATERIAL ORODJE. STROJE IN PRIPRAVE ZA DELO. IZVAJA PO-STAVUANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV. HAL ODROV... (NATOVARJA. RAZTOVARJA. MONTIRA. DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVT TVENIMI USTI SKRBI ZA PRAVOČASNO MONTAŽO IN DEMONTAŽO ŠOTOROV. HAL ODROV... SKRBI ZA VAROVANJE ŠOTOROV. HAL IN SREDSTEV NA OBMOČJU MONTAŽ. SKLADIŠČA, TERENA. PO POTREBI S KOMBINIRANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATERIALA IN OPREME; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.2.2009; BIRO OGIS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSOJANJE. D.0.0.. TEHARJE 56.3221 TEHARJE MONTER - M/Ž; PRED ZAČETKOM DELA PREVZAME DELOVNO DOKUMENTACIJO (POSTAVITVENE USTE) IN MATERIAL ZA DELO, PRIPRAVI ELEMENTE. MATERIAL ORODJE. STROJE IN PRIPRAVE ZA DELO, IZVAJA POSTAVUANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL ODROV ... (NATOVARJA. RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACUO IN POSTAVITVENIMI USTI, SKRBI ZA PRAVOČASNO MONTAŽO IN DEMONTAŽO ŠOTOROV. HAL ODROV SKRRI ZA VAROVANJE ŠOTOROV. HAL IN SREDSTEV NA OBMOČJU MONTAŽ. SKLADIŠČA. TERENA. PO POTREBI S KOMBINIRANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATERIALA IN OPREME: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 11.2.2009; BIRO OGIS ANDREJ KUZMA S.P.. PUCOVA UUCA 19.3000 CEUE SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK - M/t' PRIPRAVI - KOMISIONIRA KOMPLETNO OPREMO ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACUAH (POSTAVITVENIH USTIH), NALAGA - RAZLAGA SLUŽBENA VOZILA, OPRAVUA VZDRŽEVALNA DELA VEZANA NA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV IN OPREME V SKLADU Z LETNIM NAČRTOM VZDRŽEVANJA (ČIŠČENJE CERAD. BARVANJE ŠOTOROV. OSTALE OPREME NEZAHTEVNA KURATIVNA IN PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA). DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 16.2.2009; DIRO OGIS. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA. IZPOSOJANJE. D.O.O., TEHARJE 56.3221 TEHARJE POMOČNIK MESARJA DELAVEC V SKLADIŠČU SVEŽEGA MESA - M/t SKLADIŠČI MESO NA LOKACIJI KLAVNICE. POMAGA PRI DOPREMI MESA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 17.2.2009; CELJSKE MESNINE D.D. CEUE CESTA V TRNOVLJE 17.3000 CEUE MESAR POMOŽNI DELAVEC V PREDELAVI MESA - M/t POMOŽNA DELA V PREDELAVI MESA IN MESNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.3.2009; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CEUE, LAVA 7 F. 3000 CEUE MESAR - M/t DELA V MESNI PREDELAVI IN PRIPRAVI MESNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 5.3.2009; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV. D.0.0.. CEUE. LAVA 7 F. 3000 CEUE MESAR V MALOPRODAJI - M/t PRIPRAVUA IN OBLIKUJE MESO ZA PRODAJO, SORTIRA MESO, PRODAJA KONČNE MESNE IZDELKE DOLOČEN ČAS, 3 MESECE 17.2.2009; CEUSKE MESNINE O.D. CEUE. CESTA V TRNOVUE17,3000 CEUE NATAKARSKI POMOČNIK STREŽBA JEDI IN PUAČ - M/t STREŽBA JEDI IN PIJAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 21.2.2009; DONI, GRADBENIŠTVO IN GOSTINSTVO, GEZIM ZYMERI S.P.. ŠKAPINOVA UUCA 13.3000 CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK TAKSI VOZILA- M/t PREVOZ OSEB V JAVNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 16.2.2009; AM MOBIL TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0., MARIBORSKA CESTA 204.3000 CEUE CNC OPERATER (M/Ž) - M/t DELO V PROIZVODNJI. DELO NA STROJIH.. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 26.2.2009; AOECCO H.H.. KADROVSKO SVETOVANJE. D.0.0. PODRUŽNICA CEUE, UUCA XIV. DIVIZIJE 6. 3000 CEUE PRODAJALEC/KA V TRGOVINI MAYA MAYA V CE-UU - M/t PRODAJA IN SVETOVANJE V TRGOVINI MAYA MAYA V CEUU (IN DRUGA DELA VEZANA NA DEJAVNOST DELODAJALCA). DELO BO PO POTREBI. RAZPOREDITVI IN PREDHODNI NAJAVI POTEKALO TUDI V DRUGIH POSLOVALNICAH: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 14.22009; ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIH OBLAČIL D.O.O. UUBUANA. RRNČIČEVA UUCA 13.1231 UUBUANA-ČRNUČE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/t SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.2.2009; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNI-KOVA UUCA 4.2000 MARIDOR NATAKAR NATAKAR. DELOVNO MESTO JE V VOJNIKU - M/t TOČENJE PUAČ. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 11.2.2009; "ŽILA". IRENA STROŽIČ S.P, GOSTINSTVO. UBOJE 24. 3301 PE1RDVČE PRODAJALEC TRGOVEC V TRGOVINI IN NA TERENU - M/t PRODAJA ROČNEGA PROFESIONALNEGA ORODJA IN POTROŠNE-GA MATERIJALA MIZARSKIM IN AVTOSERVISNIM DELAVNICAM. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.2.2009; MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.0.0, IHAN. GORIČICA 2, DOMŽALE GORIČICA PRI IHANU 2.1230 DOMŽALE SKLADIŠČNIK - VOZNIK - M/t RAZNA DELA V SKLADIŠČU. NALAGANJE TER RAZLAGANJE MATERIALA, SKRB ZA UREJENO PODOBO SKLADIŠČA, DOSTAVA MATERIALA Z DOSTAVNIM VOZILOM; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 26.2.2009; ADECCO H.H., KADROVSKO SVETOVANJE. 0.0.0. PODRUŽNICA CEUE UUCA XIV. DIVIZIJE 6.3000 CEUE TRGOVEC- SVETOVALEC NOTRANJE OPREME - M/t SVETOVANJE PRI PRODAJI NOTRANJE OPREME. BELE TEHNIKE. DEKORATIVNEGA KAMNA. SANITARNE KERAMIKE. KERAMIČNE PLOŠČICE ...; NEDOLOČEN ČAS. 1122009: GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA SITER. ZAKUUČNA GRADBENA DELA D.0.0, DRAMUE13 C. 3222 ORAMUE FRIZER FRIZER/KA - DELOVNO MESTO V CEUU - M/t VSA FRIZERSKA DELA. MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. NUDIMO REDNA IZOBRAŽEVANJA IN MOŽNOST NAPREDOVANJA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1522009; FRIZERSKI SALON MITJA MITJA TAVČAR S.P, TOMŠIČEVA UUCA B. 6210 SEŽANA EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIAUST - M/t IZBRANI KANDIDAT BO IMEL PRILOŽNOST V SODELOVANJU Z DIREKTORJEM PODJETJA SVETOVATI IN PREOSTAVUATI TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE INFORMACUE ZA KOMERCIALNI PROGRAM NA TERENU. SEJMIH IN RAZSTAVAH. ZBIRATI. PRIDOBIVATI IN SPREMUAH PODATKE 0 TRŽNIH RAZMERAH. ZBIRAT) IN UREJATI POVPRAŠEVANJA, SESTAVLJATI PONUDBE IN V SODELOVANJU S PROIZVODNJO NUDITI IZDELKE IZ PROGRAMA, SKLEPATI KUPOPRODAJNE POGODBE DO VIŠINE IN PO POOBIA-ST1LU, TRŽITI PROGRAM IN NABAVUATI ZA PROIZVODNJO. IPD.; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2009; KOVISLIVARNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA - M/t SAMOSTOJNO RAČUNOVODSKO DELO. IZDELAVA BILANC. PLAČ, DDV. PREJETE IN IZDANE FAKTURE, POTNI STROŠKI: NEDOLOČEN ČAS. 13.2.2009; RAMIČ LOGISTIKA. TRANSPORT. TRGOVINA, POSLOVNE STORITVE. D.0.0, CANKARJEVA UUCA 8.3000 CEUE ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC - DELO NA OBMOČJU CEUA - M/t SVETOVANJE PRI PESTRI IZ-RIRI FINANČNIH NALOŽB, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 18.2.2009; FINPRO C ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0, SLAMNIKARSKA CESTA 3. 1230 DOMŽALE GRADBENI TEHNIK Življenje brez Novega tednika je kot ... PRIPRAVA DELA. ORGANIZACUA IN VODENJE - M/t PRIPRAVA DELA - KROVSTVO KLEPARSTVD. NEDOLOČEN ČAS. 15.2.2009; MOSKK KROVSTVO. KLEPAR-STVO IN VELETRGOVINA. D.O.O. NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST "KOMERCIALNI REFERENT ZA TUJI TRG - M/t SPREJEMA. ZBIRA IN OBDELUJE POVPRAŠEVANJA IZ TUJINE. PRIPRAVUA. DOPOLNJUJE IN UREJA BAZO KUPCEV IN NOVIH NAROČNIKOV IZ TUJINE. VZDRŽUJE STIKE Z NAROČNIKI. PRIDOBIVA NOVE KUPCE. PRIDOBIVA NAROČILA KUPCEV. JIH OBDELA IN POSREDUJE POTREBNE PODATKE PROIZVODNJI"; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.2.2009; EIASTOMERI. GUMIRANI VAUI IN KOLUTI. D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA 4.3000 CEUE _UE LAŠKO GRADBENI DELAVEC POMOŽNA GRADDENA DELA - M/t ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 21.22009; NIKODEMUS ZAKUUČNA GRADRENA DELA NIKO DRČINA S.P, HARJE 2.3270 LAŠKO STROJNIK STROJNIK GRADRENE MEHANIZACIJE - M/t IZKOPI. ZASIPI. OBLAGANJE BREŽIN IN DRUGA DELA: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.2.2009; A IN A - VESENJAK GRADBENIŠTVO. KMETIJSTVO. TRGOVINA D.0.0, VALVASORJEV TRG 6.3270 LAŠKO RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER - M/t PROGRAMIRANJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.2.2009; MtOSE. PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O, JAGOČE 3,3270 LAŠKO BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR - M/t POMOČ PRI TERAPUI. DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 11.2.2009; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO UE MOZIRJE FARMACEVTSKI TEHNIK PRODAJALEC- M/t PROMET NA DRORNO Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI, NEDOLOČEN ČAS. 1.3.2009: EURODOM TRADE PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, PREŠER-NDVA UUCA 3.3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA GRADBENA DELA - M/t POMOŽNA GRADBENA DELA. ZIDANJE OMETAVANJE; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.2.2009; OKREPČEVALNICA "STOP ŠESTICA" ZIOIŠABANI S.P.. STARI TRG 10.3210 SLOVENSKE KONJICE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/t KLJUČAVNIČARSKA DELA. SESTAVA SKLOPOV. VARJENJE. NEDOLOČEN ČAS. 2322009; TRUNKL STROJEGRADNJA INŽENIRING. TRGOVINA. STORITVE IN GOSTINSTVO, 0.0.0, ZGORNJE LAŽE 1.3215 LOČE KUHAR KUHANJE - M/t SAMOSTOJNA PRIPRAV HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 1322009; PSDVB B LANKA MERNIK KRAU SJ>, UPTOVSKA UUCA 9. 3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR DELO V STREŽBI - M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. NEDOLOČEN ČAS. 13.22009; PSDVB BLANKA MERNIK KRAU SP, UPTOVSKA UUCA 9. 3210 SLOVENSKE KONJICE CVETLIČAR CVETLIČAR Z IZKUŠNJAMI - M/Ž; IZDELAVA CVETUČ-NIH ARANŽMAJEV. DOLOČEN ČAS. 832009; DAR-OENJ PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.0.0, STARI TRG 9.3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA 6RADBIŠČ - M/t TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 8.32009; KONGRAO GRADBENO. OBRTNO, INSTA1ACUSK0 IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3. 3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK RREZ SPECIAUZACUE Z LICENCO - M/t VSA DELA ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 13.2.2009; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE MESTNI TRG 17,3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PBI CELJU ZIDAR ZIDAR - M/t ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 172.2009; GMS MEDVED. STORITVENO PODJETJE D.0.0.. DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIAUZACUE Z UCENCO - M/t ZOBOZDRAVNIK V AMBULANTI ZP PLANINA PRI SEVNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.32009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBRO-TINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE AU PEDIATER AU ZDRAVNIK Z UCENCO ZA DELO V DRUŽINSKI AU ŠOLSKI AMBULANTI - M/t ZDRAVNIK V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽURNO SLUŽBO: NEDOLOČEN ČAS. 9.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA Ifa NA D0BR0T1NŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH DELAVEC BREZ POKLICA POMOČNIK PEKA - M/t RAZVOZ KRUHA. POMOČ V PEKARNI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1.3.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. D.0.0, CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VARNOSTNIK VARNOSTNIK - M/t VAROVANJE OBJEKTA Z OBHODI. INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA AU POŽARNEGA ALARMA. VHODND IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU.... DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 16.2.2009: HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO ti/J, ZREČE, CESTA NA ROGLD11 J, 3214 ZREČE VARNOSTNIK - M/t FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTA Z OBHODI. INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA AU POŽARNEGA ALARMA. VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ... DOLOČEN ČAS. 4 ME SECE 16.2.2009; HWA-RANGVARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLD It/J, ZREČE CESTA NA ROGL011 J, 3214 ZREČE ŠIVILJA ŠIVIUA - M/t ŠIVANJE IN KROJENJE: SEDEŽEV, SEDEŽNIH BLAZIN. TEND IN POKRIVAL NEDOLOČEN ČAS, 18.22009; MAKAL DRUŽBA ZA TRGOVINO. PROIZVODNJO IN STORITVE D.0.0, SPODNJE SEČOVO 35 A 3250 ROGAŠKA SLATINA SLIKOPLESKAR SUKOPLESKARSKA DELA - M/t ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU. NEDOLOČEN ČAS. 14.2.2009; FR-MA. GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.0.0, T0P0IE 20. 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKARSKI POMOČNIK STREŽBA PUAČ - M/t STREŽBA PUAČ IN NAPITKOV, ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.3.2009: GOSTINSTVO IN MONTAŽE VINKO BUKŠEK S.P, LOVSKA OUCA 10. 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PRODAJALEC - M/t PRODAJA OBLAČIL IN OBUTVE DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.2009; TRGOVINA JELENA BOŽIČ S.P, ZDRAVIUŠKI TRG 11.3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKARICA - M/t TOČENJE PUAČ. NEDOLOČEN ČAS. 1.3.2009; KAVA DAR, PREVOZ OSEB IN STVARI EMIUJA VOLAVŠEK S.P, ZGORNJA KOSTRIVNICA 17 A. 3241 PODPLAT PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE IN KEMUE - M/t POUČEVANJE MATEMATIKE IN KEMUE DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 11.2.2009; OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH. VEGOVA UUCA 26.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PROFESOR MATEMATIKE IN TEHNIKE UČITELJ MATEMATIKE IN TEHNIKE - M/Ž; POUČEVANJE TEHNIKE IN MATEMATIKE. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE 11.2.2009; OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH. VEGOVA UUCA 26,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH FIZIOTERAPEVT VODJA WELLNESA - M/t ORGANIZIRANJE IN S STROKOVNIH VIDIKOV VODENJE DELOVNEGA PROCESA V WELLNES CENTRU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 11.2.2009; HOTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STORITVE, D.0.0, ZDRAVIUŠKI TRG 6.3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) NATAKAR V BAR ŽAGAR V VINSKI GORI VELENJE - M/ t NATAKAR V BAR ŽAGAR V VINSKI GORI VELENJE. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 112.2009: GOSTINSTVO RARRARA PUŠENJAK SP, VRHE 65. 2380 SLOVENJ GRADEC KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR -M/tKUUČAVNIČAR. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 19.22009; ATM SL AVTOMATIZACUA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. 0.0.0, PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320 VELENJE ELEKTROMONTER ELEKTROMONTER - M/t ELEKTRO MONTAŽA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 192.2009: ATM SL AVTOMATIZACUA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 9 R. 3320 VELENJE VOZNIK AVTOMEHANIK STROJNIK TGM - M/t KOPUE KANALE, IZVAJA IZKOPE ZA OBJEKTE NAKLADA MATERIAL NA DEPONUI AU V PREDORU. PLANIRA CESTE. DVIGUJE IN PRENAŠA MATERIAL DELA S HIDRAVLIČNIM KLADIVOM. PREVZEMA IN PRIPRAVUA DELD, IZBIRA DELOVNO ORODJE GLEDE NA TRENUTNO POTREBO DELOVNEGA PROCESA' DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2022009: AVTOPREVOZNIŠTVO IN STORITVE Z GRADBENO ME-HANIZAQJO FRANC SOVIČ S.P, FLORJAN 256,3325 ŠOŠTANJ GRADBINEC RAZNA GRADBENA DELA - M/t RAZNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.22009; DSG. DRUGA SPECIALIZIRANA GRADDENA DELA. RADIVOJE MIĆIĆ S.P, JURČIČEVA CESTA 4.3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRGOVEC- M/t PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 142.2009; LESARSTVO HUDDVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE. D.0.0, CESTA TALCEV 11.3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/t SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.22009; ZM PROVIDUS. DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.0.0, ŽELEZNI-KOVA UUCA 4.2000 MARIROR ZAVAROVALNI SVETOVALEC PRODAJE-ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO V VELENJU - M/t PRIDOBIVANJE STRANK IN TERMINOV. SVETOVANJE SKLEPANJE PONUDO: DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 5.3.2009; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMENSKEGA UUCA 4. 1000 UUBUANA FRIZER FRIZER - M/t OPRAVLJANJE VSEH FRIZERSKIH DEL DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 11.22009; FIGARO STORITVE IN TRGOVINA. D.0.0, EFENKOVA CESTA 61. 3320 VELENJE MESAR MESAR - PRODAJALEC - M/t PRODAJA. NARAVA PREVZEM SKLADIŠČENJE MESA MESNIH IZDELKOV TER OSTALEGA TRGOVSKEGA BLAGA, SKRB ZA ČISTOČO IN HIGIENO ODDELKA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 22.2.2009; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE D.0.0. LAŠE1/B, PODPLAT, LAŠE1 B, 3241 PODPLAT ŠIVIUA-KROJAČ ŠIVIUA - KROJAČ - M/t OBUKOVANJE IZDELKOV (IGRAČ, IGRAL BLAZIN IN DRUGO), IZVAJANJE NALOG PO NALOGU IN NAVODIUH NADREJENEGA' DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 14.2.2009; AJA-UNA PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O, KOROŠKA CESTA 65.3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/t PRODAJANJE ŠPORTNE KONFEK-CUE V TRGOVINI. UREJANJE TRGOVINE VODENJE PREDPISANE TRGOVINSKE DOKUMENTACIJE. REŠEVANJE REK1AMACU; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 14.2.2009; ASKOT D.O.O.; TRGOVINA NES VELENJE. KIDRIČEVA CESTA 2 R. 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - M/t PRIPRAVA OBROKOV V HOTELSKI RESTAVRACIJI, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV. 11.2.2009: NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77,3326T0P0LŠICA KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIK - M/Ž; KOZMETIK, DOLOČEN ČAS. 12 ME-SECEV. 11.22009; LANIS NEGA ORRAZA IN TELESA. D.0.0, ŠALEŠKA CESTA 21.3320 VELENJE EKONOMSKI TEHNIK SKLEPANJE ZAVAROVANJ V PISARNI IN NA TERENU - M/t KANDIDAT DO SKLEPAL VSE VRSTE ZAVAROVANJ V PISARNI IN NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 17.2.2009; KORINITA. SKLEPANJE ZAVAROVANJ. D.0.0, LATKOVA VAS 94.3312 PREBOLD INŽENIR RAČUNALNIŠTVA SISTEMSKI INŽENIR - M/t VISOK NIVO RAČUNALNIŠKIH ZNANJ. MCSE AU VSAJ NAPREDNEJŠI MSCP. PREDNOSTI IMAJO KANDITAT! Z IZKUŠNJAMI IZ PODROČJA SISTEMSKE INTEGRACIJE NA MS PLATFORMI: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 14.2.2009: TRENDNET D.0.0. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING. ŠLAN-DROVA CESTA 6 A. 3320 VELENJE PROGRAMER - M/t DELA NA PODROČJU PROGRA-MERSTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.22009; TRENDNET D.D.D. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING. ŠIAN-OROVA CESTA 6 A. 3320 VELENJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIAUST - M/t TRŽENJE ZA REŠITEV IT. TRŽENJE RAČUNALNIŠKE OPREME. DELO S STRANKAMI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 14.2.2009; TRENDNET D.0.0. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A. 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) DIPL INŽ. EL TEH. - AVTOMATIZACUA - M/t PROJEKTIRANJE IND. AVTOMATIKE DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 19.22009; ATM SL AVTOMATIZACUA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. 0.0.0, PREŠERNOVA CESTA 9 R. 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK - M/t OPRAVUANJE STROKOVNIH PRAVNIH DEL S PODROČJA PRISTOJNOSTI NOTARIATA DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1.32009: SALMIČ MARKO ■ NOTAR, PREŠERNOVA CESTA 1,3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/t STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.2.2009: GOSTIŠČE KROPIVŠEK. ANTON KROPIVŠEK S.P., VRANSKO 99.3305 VRANSKO DELAVEC BREZ POKUCA POSLUŽEVALEC STROJEV II - M/t PO NAVODIUH NADREJENEGA PREVERI USTREZNOST MATERIALA IN GA PRIPRAVI ZA OBDELAVO, UPRAVLJA OZIROMA POSLUŽUJE IN KONTROURA STROJ ZA ROTACUSKOII TJE PLASTIKE IZVAJA ENOSTAVNEJŠE DIMENZUSKE MERITVE IN KONTROLO HRAPAVOSTI. PROIZVODE SORTIRA. ZLOŽI IN OZNAČI TER PRIPRAVI ZA NA-DAUNJO OBDELAVO OZIROMA PREVZEM: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 202.2009; APIAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0, PEIROVČE115 A, 3301 PETROVČE KUHINJSKI POMOČNIK - M/t POMOČ PRI GOSPODINJSKIH DEUH. PRIPRAVA SLAŠČIC. PEKA KRUHA' ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 21.2.2009: GOSTILNA PENZION CIZEJ IN RIBJA RESTAVRACUA KAPITANOVA KABINA BORUT OZEJ S.P, STUDENCE 46.3310 ŽALE POMOČ V KUHINJI - M/t POMOČ PRI PRIPRAVI JEDI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 11.2.2009: AMB INŽENIRING: DRUGA TRGOVINA NA DEBELO. AUA SKAUN SP, PARTIZANSKA UUCA43.3310 ŽALEC KROVEC - M/t POMOŽNA DELA PRI OBNOVI STREH IN OSTREŠU. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 112.2009; TESARJI TESARSTVO. KROVSTVO. STAVBNO KLEPAR-STVO. ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU. TRGOVINA D.O.O.. PONDOR 7 A, 3304 TABOR POMOŽNI DELAVEC STREŽBA PUAČ - M/t STREŽBA PUAČ IN TOPUH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 212.2009; DNEVNI BAR KARLA. MLADEN SVRŽNJAK S.P., LEVEČ 53.3301 PETROVČE KROVEC KROVEC - M/t KROVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2009; PLOHU KROVSKA DELA. STORITVE IN TRGOVINA D.0.0, LOČICA DB SAVINJI 561.3313 POLZELA KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR I - M/t VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 14.22009; K1U" V UKVIDACUI" PODJETJE ZA PREDELAVO KERAMIKE D.0.0, UBOJE. KASAZE 34.3301 PETROVČE LESAR MIZAR - M/t DELA PO NAROČILU NADREJENEGA, SAMOSTOJNO DELO NA LESNO OBDELOVALNIH STROJIH IN MANJ ZAHTEVNA DELA, DELO NA CNC STROJU; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 2622009; BIVA HIŠE GOMILSKO. PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. 0.0.0, ŠMATEVŽ 26.3303 GOMILSKO SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR - STREŽBA PUAČ -DELO V ŽALCU - M/t NATAKAR - STREŽBA PUAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 262.2009: LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNJO. INŽENIRING. ZASTOPANJE. POSREDOVANJE IN TRGOVINO. D.0.0. GROSUPUE LJUBLJANSKA CESTA 66. 1290 GROSUPUE NATAKARICA - M/t STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 11.2.2009; KLUB UUBITEUEV ŠAHA ŠKORPION. ŽELEZNO 5 G. 3310 ŽALEC MONTER - M/t MONTAŽA OKEN. VHODNIH TER BALKONSKIH VRAT IZ UMETNE SNOVI PVC. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 212.2009; AOECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE D.0.0. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV. DIVIZIJE 6.3000 CEUE 6RADBENI TEHNIK PROIZVODNI KONSTRUKTOR - M/t SAMOSTOJNA IZDELAVA DOKUMENTÄRE ZA PROIZVODNJO. DELA PO NAROČILU NADREJENIH. RISANJE V AUTOCADS ...; NEDOLOČEN ČAS. 26.2.2009; BIVA HIŠE GOMILSKO. PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. D.0.0, ŠMATEVŽ 26. 3303 GOMILSKO EKONOMSKI TEHNIK SKLEPANJE ZAVAROVANJ V PISARNI - M/t KANDIDAT BO SKLEPAL VSE VRSTE ZAVAROVANJ ZAVAROVALNICE MARIBOR. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 20.2.2009; KORINITA. SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.0.0, LATKOVA VAS 94,3312 PREBOLD KOMERCIAUST (VSŠ) PRODAJNI REFERENT - M/Ž; PRODAJNI REFERENT ZA DOMAČI IN TUJI TRG. PRODAJNE IN NABAVNE AKTIVNOSTI NA SEDEŽU PODJETJA. NEDOLOČEN ČAS. 13.2.2009; SALON OPERA. TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0, ARJA VAS 102,3301 PETROVČE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA KNJIGOVODSTVA - M/t KNJIŽENJE. OBRAČUN PLAČ. DDV. IZDELAVA BILANC. STATISTIKA: NEDOLOČEN ČAS. 14.2.2009; KIU " V UKVIDACUI" PODJETJE ZA PREDELAVO KERAMIKE D.0.0, UBOJE KASAZE 34.3301 PEIROVČE St. 11 - 10. februar 2009 m „ 22 - MALI OGLASI - INFORMACIJE NOV! IDU arnrmrr VOZILA PRODAM GOLFV, letnik 2007, črne metalik barve, vsa oprema, zelo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 542-040. 553 OPEL astra 1,7 cdti cosmo, letnik 2004, prevoženih 93.000 km, diesel motor, srebrna barva, prodam. Telefon 031 772-852,(03)577-0424. 563 KUPIM KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304. PRODAM TRAKTOR Univerzal 640 dtc, leto izdelave december 1996, prvi lastnik, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 981-908. 588 KUPIM CISTERNO za gnojevko, 1.200 do 1.7001, kupim. Telefon 041 870-510. 592 POSEST PRODAM VINOGRAD, na sončni legi, velikost 25 arov, okolica Dramelj, prodam. Telefon 031 451-992. 552 VODNIK TOREK, 10.2 i 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Na tvojo kožo pišem svoje verze predstavitev pesniške zbirke Neže Maurer 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Orgelski koncert učenci orglarske šole 19.30 Celjski dom Pihalni kvintet Slowind končen zaKoncertni abonma in izven 17.00 II. OŠ Celje Razstava in prestava odprtje razstave säkarskih del Jožice Udovč Krhen in Pravljica o svobodi SREDA. 11.2. 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 19.30 Glasbena šola Celje Koncert nagrajencev 12. regijskega tekmovanja violina, viola, violončelo in komorne skupine s pihaU 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Na začetku je bila Troja predstavitev knjige Boruta Koruna 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Spiritistična komedija GOML Ljubljana - abonma in izven Mojca Pokrajculja gledališka predstava dijakinj srednje zdravstvene šole 20.00 Celjski dom 19.00 Prostori Društva Zgornji trg Šentjur Literarni večer sodelujejo Glasbena šola Šentjur, Jernej Borovnik in sekcijazaročnadela društva Laži, ampak pošteno monokomedija v izvedbiBo-ruta Veselka 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje 19.00 Knjižnica Laško V znamenju Oriona predstavitev knjige dr. Karla Griana Živeti v Celju demonstracija obrti modi-stinje 18.00 Knjižnica Moziije 21. stoletje predstavitev knjige Srečka Jamniška 19.00 MC Patriot Slov. Konjice Slutnja poletja VeronikaDolšakz bendom www.novitediiik.com IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. l JiWt];» tudi letnik 2009 ^ J.>/.];! j'ys prilogo TV-OKNO! ^ * ^ J Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Obvestilo naročnikom Novega tednika! Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - a male oglase v Novem tedniki» do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! IIIS?" NAROČILNICA Ime in priimek: I" [TAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. iPREVERITE! I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22, 1000 Ljubljana | repa kisla 1,8 jabolka 1-1,5 HITRO NAROČITE Kraj:_ Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis:_ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika r* i/ t * * ★ PRVI ČLAN RADIJSKEGA * ! NARODNOZABAVNEGA ANSAMBLA ! www. rad i occl j c.com radio -;! f>.*i 100.3 OO », MMr ^ ********************* SPONZORJI: 19.00 MC Patriot Slov. Konjice Darfur - vojna za vodo gost Tomo Križnar 18.00 Knjižnica Rogatec_ Indonezija - svet, ki izginja potopisno predavanje Janeza Matoža in Petre Holz 19.30 Dom kulture Velenje Ni svetnikov v paradižu predstava Gledališča Velenje 20.30 Celjski mladinski center ON/OFF premiera prvega videospo-ta skupine za pesem Ali že veš 20.00 MC Patriot Slov. Konjice Stand up komedija nastopa Vid Valič 18.00 Knjižnica Šentjur, sejna _soba_ Aksinija Kermauner literarni večer 19.19 Knjižnica Velenje_ Madagaskar - otok ende-mitov potopisno predavanje Ane Seher 19.30 Glasbena Sola Velenje Koncert nagrajencev 12. regijskega tekmovanja harfa, orgle, kitara 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mladi - uporniki z razlogom predava mag. Branko Cestnik CENENA TRŽNICI V CELJU Zelenjava bučke 1-1,5 bučno olje 3-13 cvetača 3-3,5 čebula 1,2-2,2 česen 6-10 fižol v zrnju 5-8 hren 2,5-4 koleraba 1,5-2 korenje 1-1,5 krompir 0,8-1 ohrovt 2 brstični ohrovt 2-3 paprika 2-2,3 paradižnik 2-3 peteršilj 6-7 pesa 1,5-2 por 2 redkvica šopek 2 redkev črna 2 radič 2,5-3 motovileč 15-20 solata glavnata 2,5-3 endivija 2,5-3 majniška 4 zelje presno 0,6-1 kislo zelje 1,8 zelena 2-2,6 Sadje ananas 3 banane 1,3-1,5 grozdje belo 1,5-3 grozdje rdeče 1,5-3 grenivke 2,5 hruške 1,5-2,5 jabolka 1-1,5-2 kivi 2-3,5 limone 2,5 mandarine 2-3 orehi celi 3-4 orehi jedrca 10 pomaranče 1,99 rozine 4 gobe suhe 10 da g 15-20 šampinjoni 3 med • 5-9 Mlečni izdelki in jajca smetana 5 skuta 4 sladka skuta 5 jajca 0,18-0,25 Cene na ekološki tržnici pesa 2 korenje " 1,5 krompir 1-1,5 m St. 11 - 10. februar 2009 MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 KUPIM VIKEND hišo ali kmetijo, v blizini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali leo-singa, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429 msm PRODAM PRODAM KUHINJO, štedilnik, hladilnik, sedežno, zamrzovalno omaro, pralni stroj, sušilni stroj, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 590591 GRADBENI MATERIAL EN0S0BN0 stanovanje v Celju, Na zelenici, 1. nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 819-380. ODDAM 515 STANOVANJE, 94 m2, obnovljeno, primerno za odvetniške pisarne, oddam. Telefon 041 971-824. 468 TRISOBNO stanovanje, mansardno, v lastniški hiši v Petrovčah, novo izdelano, delno opremljeno, z delnim predplačilom, oddam. Telefon 041 380-661.Ž21 SOBO oddam. Telefon 041 291-053. 578 PRODAM BRIKETE, čista bukev, pakirani v kartonski embalaži, za vse vrste peči in štedilnikov, prodam. Telefon 041 207-179. 488 PRODAM ODDAM GARAŽO v Laškem, v Poženelovi ulici, oddam. Telefon 031793-668. L 48 TELICI, simentalko 150 kg in sivka 350 kg, prodam. Telefon 5733-232, 031 745-548. L 47 TELICI, težki 130 in 350 kg, prodam. Telefon 041661-767. 554 BIKCA simentalca, starega 3 mesece in teličko, rjavo, z belo liso, 9 tednov, prodam. Telefon (03) 5734)841. 580 BIKCE simentalce in čmo bele ter prašiče, odojke ali za nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 031 506-383. ä49 EPSON STYLUS DX 4400 - barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat - hitrost tiskanja 25 str/čb/min - ločena vodoodporna črnila po 9,99 EUR FINOMEHANIKA Dragica Dobrajc s.p. Na okopih 2c, 3000 Celje. Tel.: 03/492 61 20 E-mail: finomehanika.dobrajc@siol.net ^Prodajate (ne)premičnino? Želite, da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) > 0 (A JS ■■k "S M 0 ■a S f "Ü T5 E 0) ** (U n [2 O > hm 0 A 3 Z > A OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU Vse cene vključujejo DDV OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih pridnih rok ostajata. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, dedija, pradedija in tasta BRANKA TERGLAVA (21.1.1928-30.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala gospodu župniku Kostajnšku za ganljiv obred, gospe Pavlič za opravljene molitve, pevcem, gospe Mariji za poslovilne besede in Zvezi borcev Trnovlje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi 596 PRODAM SENO v kockoh prodam. Telefon 031 274-862,041297-961. 547 SILAŽNE bale in sladko seno v rinfuzi ugodno prodam. Telefon 051 371-597. Š47 JEČMEN in seno v okroglih balah ugodno prodam. Telefon 041 291-053. 577 OSTALO PRODAM PRAŠIČA, težka 150 in 80 kg ter slamo, prodam. Telefon 041 295-239. 557 ARNIC0 za aranje prašiča prodam. Telefon 041 872-065. sei PRIVLAČNA 354etna Celjanka, urejena, zaposlena, vitka, želi prijatelja do 50 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 565 ZDRAVNICA, 47 let, simpatična, vdova, vitka, želi prijatelja do 58 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 565 ZAPOSLITEV GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli natakarico z izkušnjami in veseljem do dela. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč, s. p., D. _K*«dra .44, Šentjur, 522 FRIZERSKI salon v Celju oddaja v najem prosto delovno mesto. Telefon 041 725-194. Vladimir Belina, s. p., Levstikova 1 f, PRODAM SUHA DRVA, cena 50,00 eur/m, 041634940 Franc Camloh s.p., Laško Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 4 osebe z vozniškim izpitom B kategorije za delo v komerciali. Možnost honorarnega dela ali redne zaposlitve. Začetek takoj. Informacije od 8. ure do 14.30. . Jakoma dm, Mariborska c. 44,3000 Celje. Tel: 03/425-61-50. ■ • f i j [ij SIMPATIČNA, 24-letna samska ženska, z višjo izobrazbo, želi prijatelja do 32 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 565 Ženitria posredovalnica za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495 Leopold Orešnik s.p.. Prebold IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina na območju Cel jo z okolico. Telefon 041 885-266. P KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 593 PREMOŽEN poslovnež, 57 let, vdovec, želi spoznati urejeno žensko do 55 let. Telefon 041248-647. Agencija Alan. 565 Informacije 03 4225 100 Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-031 Leopold Orešnik s.p.. Prebold BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostajata zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša vesta, kako boli, ker te več ni. V SPOMIN 11. februarja 2009 bo minilo eno leto, kar nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica in sestra JOŽICA DROBNE iz Lok pri Planini (23.3.1949-11.2.2008) Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. Vsi njeni najdražji Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje si garal, vse za dom in družino si dajal. ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta ALOJZA ZNIDARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala oddelku Splošne bolnišnice Celje - oddelku Topolšica. Hvala tudi gospodu župniku Pergerju za opravljeno sveto mašo in obred ter pogrebni službi Raj in pogrebni službi Primožič za pogrebne storitve. ----- - A-.- r-"- -- • /■ . - v ............V Žalujoči: žena Marija, Valentina z družino, Sonja z Urošem in Janez z družino 574 ZAHVALA Ob slovesu od naše mame, babice in tete DANE MARINC roj. Podgornik se zahvaljujemo vsem, ki ste jo prišli pospremit na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Hvala gospe Marini za tople besede slovesa. Zadnja leta se je v Domu ob Savinji počutila dobro in varno. Hvala vsem zaposlenim, ki ste s svojo pozornostjo in toplino poskrbeli za to. Hvala vsem prijateljem, sosedom iz KS, DU in OOZB Ostrožno, ki ste skrbeli, da se kljub bivanju v Domu ni počutila odmaknjeno. Hvala zaposlenim v Splošni bolnišnici Celje, ki ste lajšali njene težave v zadnjem času. Hvala za vse izraze sožalja, ki nam pomagajo preboleti izgubo. Vsi njeni Celje, 6. februarja 2009 589 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si m Št. 11 -10. februar 2009 Z^KÜ/WV tv^f t ZANIMIVOSTI tV^t f L Zlatoporočenca Marija in Franc Cepin Vino je krivo Pravijo, da v življenju vsak človek nosi svoj križ s točno določenim namenom. Tudi Marija in Franc Čepin iz Zadobrove skupne življenjske poti verjetno nista prehodila povsem brez težav in ovir. A sta se jima potrpežljivost in vztrajnost obrestovali z zlato poroko, ki sta jo praznovala 24. januarja. Franc, po domače Kuče-jev Franci, se je rodil leta 1936 v Zadobrovi, kjer je svojo mladost preživel s starejšim bratom in starši. Izučil se je za mizarja. Leto mlajša Marija, po domače Krhlečeva Mici, pa je bila doma iz Brezove v Šmartnem v Rožni Dolini, kjer je s štirimi brati in starši odraščala v kmečki družini. »V Za-dobrovo sem s konji vozila vino. Tako sem spoznala Franca in potem se je kar >prijelo<,« se spominja Marija. Sledili so meseci Fran-čevega vasovanja pri Mariji. »S kolesom je hodil k meni. Ponavadi je za obisk izbral tak čas, ko so moji starši že spali. Ti so namreč zelo pazili, da s Francem ne bi preveč tičala skupaj,« z nasmeškom pripoveduje Marija. Po dveh letih poznanstva sta s Francem 24. januarja 1959 stopila pred oltar. Prva leta zakona sta živela v Šmartnem, kjer sta se jima rodila sinova Branko in Janko. Kmalu sta spoznala, da na kmetiji ne bo pravega kruha, zato si je tudi Marija poiskala službo. Na Fran-cijevi domačiji v Zadobrovi sta začela graditi hišo, kamor se je štiričlanska družina preselila leta 1969. V novem domu se je Mariji in Francu rodila še hči Mojca. Danes jima razširjena družina popestri vsakdanji ri- Dijaki Šolskega centra Šentjur, programa živilski tehnik, so maturantski ples imeli 24. januarja. Prva vrsta (z leve): Lidija Hribernik, Natalija Pavline, Ines Novak, Lidija II-jevec, razredničarka Anita Šramelj - Jerot, Karmen Verbič, Ines Pilko, Aleksandra Rebernak, Jerneja Horvat, Natalija Ipšek; zadnja vrsta: Urban Oblak, Aleš Kveder, Simon Gorišek, Benjamin Slomšek, Dejan Ar-lič; manjkajo: Matej Zaj-šek, Natalija Pečnik in Jasmina Klenovšek. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa , opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). www.radiocelje.com Vesela druščina je zlato poroko zakoncev Čepin proslavljala do ranega jutra. tem življenja. Še zlasti ju razveseljuje šest vnukov in pravnuk. Dva izmed vnukov sta si zlatoporočenca izbrala za svoji priči. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi svetega Jožefa na Ljubečni, kjer je zlato poročno mašo bral dr. Drago Kari Ocvirk ob somaševanju domačega župnika Alojza Kostanjška. Civilni obred pa je vodila pooblaščenka UE Celje za sklepanje zakonske zveze Aleksa Gajšek Krajne. Slavje z 80 svati se je do zgodnjih jutranjih ur nadaljevalo v gostišču Medved v Škofji vasi, kamor je slavljencema prišel čestitat celo vojniški župan Beno Podergajs. BOJANA AVGUSTINČIČ FOTO TEDNA Foto: SHERPA Št. 11-11. februar 2009