Acceptance for mailing at special rate of postafe provided for in wction 1103, Act of Oct S, 191T, authorized on June 4. 1818. m^.im vak dan tmm in praznikov, j^ued daily except Sunday» Hçlldaya. YEAR XXXIV Cena lista je $6 00 PROSVETA * h 1 * ' >4 k À % » '» * i ' W GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M»« Uredniiki ln upravniiki prostori: 2657 South Lawndale Ave. Offioe Of Publication: 1857 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 matter January It. ItSI. at *m poat-ottlca tha Ad oí Coocraaa of March t. ISTt. . ILL. TOREK. 25. AVGUSTA (AUGUST II). 1MI Subscription $6.00 Yearly Atev.—number im Bombe padale na ladjedelnice pri Letraitu. Nemci prebili rusko bojno črto pri Stalingra* du in se približali oljnemu polju. Kitajci prodirajo naprej ob progi železnice Hang-Čov-Nančang. Lov na otitcne ipione in pejto-kolonce v Braziliji . kmei prvi nerala Willsa Halla, poveljnika letalske sile. Japonci so v bitki uničili samo eno ameriško letalo. Darwin. Avstralija. 24. avg.— Grupa 27 japonskih bojnih» letal je metala bombe na to luko. To je bil prvi japonski napad tta Darwin od 30. julija. Proti Ja poncem so se dvignili v zrak avstralski in ameriški letalci iif v bitki uničili trinajst sovražnih letal. ' Čungking. Kitajska« 24. avg.— Kitajske čete prodirajo naprej ob progi železnice Hangčov-Nan-čang, pravi poveljstvo. V zadnjih treh dneh so prodrle 110 milj daleč in reokupicale Juki-ang, strategično mesto v provin ci Kiangsi. Kitajske čete na drugem koncu napadajo Čangšam, važno mesto v provinci Čekiang. Komunike dalje pravi, da so čete dospele do Tengčiapa in Jtf-kana, mest na južni strani jezera Pojanga, 30 milj severovzhodno od Nančanga, glavnega mesta province Kiangsi. Kitajski gerilci so sktivni na otoku Hainanu, kjer se nahaja močna japonska vojašks posad ka. Izvršili so več napadov na japonske gsrnizije in pobili čez tisoč sovrsžnikov. ' „ ; 1 * Rio da Janeiro. BraaUtf» 24. avg.—Lov na osiščne špione in petokolonce ja v razmah«, od kar je Brazilije napovedala voj no Nemčiji ln Italiji Policijske in vojsške avtoritete so odredile navale na stanovanja, v katerih se zbirsjo sumljive osebe. ww6ee Uradno poročilo pravi, da so gomunike priznava ne^ke policaji našli več tajnih posta' he na fronti pri Kotelniko- » Prenos radijskih poročil. Ena očim so usi zavrli prodira- J® b^a odkrita v poslopju bivse-nemških kolon pri Kletakaji. 8* nemškega poslsniks. Brszil-ili so več napadov na po- ska letalska in pomorska sils e je sovražnika in reokupirsli v akciji. Bojna letala in lad£ j obljudenih krajev. Poro- stražijo strategične točke ob ob- ki ga je prej objavila Rde- rež ju. zvezda, glasilo armade, pra- Javnost in časopisi so pozdra-da so Nemci zagnali nove vili vojno napoved Wwnciji ,n pne kolone v boj proti Ru- Italiji. Zavzeli so stališče, ds je V bitki v enem sektorju ob ta v soglssju s častjo naroda, Don so Rusi ubili čez tisoč Waehlngton. D* C« 24. avg.— mikih vojakov. Brazilska napoved vojne fiem- fcovražnik je ojačil pritisk v Ujj ^ Italiji j^ug\adlla pot za išcu fronte ob reki Don," se obrambo najbolj napadu izpo-uradni komunike. "Ns|e stavljenega ozemlja zapadne he-drže pozicije, katere so sa- miafere. To je brazilsko ozem-! v zadnjih dneh. Polovice hj«, ki je oddaljeno ssmo 1600 ijanske divizije je bila zdrob- miij od Dakarja, glavnega mesta francoske Zapedne Afrike, ladni in vojaški krogi v Wash I ao pozdravili vstop Brs-zilljc v vojno.. .ondon, 25. avg,—Ameriške teče trdnjave" so ponovno pbardirale ladjedelnice pri traitu v bližini Rouena, Fran-, v katerih Nemci izdelujejo ¿nornice. Vse so se srečno ple v svoja oporišfa po napelo je bil že peti ameriški nbni napad na nacijske baze fcupirani Franciji, •redstavnik ameriške letalske , je dejal, da je tbil napad «¿en. Ameriške "leteče trd-ve" so podpirali v navalu na jjsko bazo britski, kanadski poljski letalci. Samo trije eriški letalci so bili ranjeni, je nemški bombnik tipa :ke-Wulf napadel njih letalo, eriške "leteče trdnjave" so ič pojavile v ozračju nad opskim kontinentom zadnji kdeljek. Takrat so bombardi-t železniške postaje in napra-pri Rouenu. Iot k v a. 25. avg.—Nemške opne kolone so prebile rusko io črto pri Stalingradu in za-f "prodirati proti Groznemu, »emu središču, po prekorače-reke Don. Sovjetako povelj-o poroča o ljutih bitkah na rkaški fronti, zaeno pa pri iva, da je Stalingrad v nevar-ti. btkva. 24. avg.—Ljute bitke teku ob reki Don na seve-padni strani Stalingrads, ve-industrijskega središča eki Volgi, pravi uradni kolike. Rusi so pognali Nemce katerih krajev, toda sovrsž-e vseeno prekoračil Don. ga Čistka v vladnem odboru odrejena Kritiki razkačili načelnika Nelsona ' Washington, D. C. 24. avg.— Donald M. Nelson, načelnik odbora za vojno produkcijo, je naznanil drastično čistko in nagla-sil, "da odslej naprej bo vsakdo, i prekriža mojo pot, odstrs-ijen." To je bil njegov odgovor kritikom, ki mu očitajo neodločnost pri izvajanju vojnega programa. "Skrbel bom, da bo delo izvršeno," je dejal na konferenci s časnikarji. "Noben izgovor ne bo držal." Prve žrtev čistke je bil Frederick I. Libbey, inženirski svetovalec. Dobil je brco, ker je razpravljel o vsebini zaupnega poročila s časnikarji. To se je nanašalo na operacije divizije za jeklo in železo. Nelson se je vrnil v svoj ursd v Waahirigtonu po kratkih počitnicah,, v času naraščajočega kritiziranja njegove administracije. S tem vred ao se pričele širiti govorice, da bo izvajanje programa produkcije prišlo pod vojaško kontrolo. Nelson je po povretku v Washington izjsvil, "ds je preveč klepetanja o vojnem programu. Nekateri celo trdijo, da bo moralo čez tisoč tovarn zapreti vrata pomsnjkanja materiala, kar ni res. Pri vsakem programu so potrebne revizije in preureditve ln te so bile že odrejene. Pot se vidi nsprej ln skrbel bom, da se doseže vrhunec v produkciji." Ostifif obšodba japonskega barbarstva Chičago, 24. svg. — Ameriks se v borbi z Japonsko ne bori s civlllsirenim narodom, temveč z barbarskim plemenom, ki mu je mu Je mučenje v zabavo. Tako je dejal Jan H. Marsmsn, rudniški magnet, ki je pobegnil Iz Hongkonga, ko so Japonci o-kupirali to britako kolonijo. On • e govoril pred člani organiza-ije Union League. Marsmsn je pobegnil iz japonskega ujetni-i kega tabore, v katerem je bil štiri tedne, na Kitajsko. Med drugim je dejsl, ds so Jsponci mtičili do smrti brltske vojne u-etnike in poelljevell belepoltne tenske, iatere so ujeli v Hong congu. KONVOJI PNPE LJALI ČETE V ANGLIJO Vsi tisoč vojakov se izkrcalo v pristaniščih i PRIPRAVE l ZA LE-TALSKO pFENZlVO Neka angleška |ika. 24. avg.— Konvoji z ameriškimi četami ao doapeli v to in druge angleške luke z ogromnimi; zalogami vojnega materiala, pihanje vojaštva v masah Je ponovno sprožilo govorice o invaziji evrop-spegs kontinenta Un ustanovitvi druge fronte v te» letu. . 4 Uradno poročilo pravi, da ae je Izkrcalo več tisoč ameriških vojakov ln letalcev v angleških lukah. To ja bil največji vojaški transport, ki Je bil pripeljan čez Atlantik v tej vojni. Poleg vojakov ko se izkrcale posebne enote, ki ae bodo udeleževale nsvalov na nacijsks opo-rlščs v Franciji, (Holandiji, Belgiji in drugih dešflah, ki so prišle pod Hitlerjevo oblsst. Z vojaškimi četami vred so dospeli letalci, kar pomeni poostritev letalskih napadov* ns Nemčijo in zasedene držsve. Domneve Je, ds so konvoji prepluli Atlantik brez vsakega Incidenta, čeprav so na svoji poti naleteli na nefnike podmorni ce ln se morali obrniti v drugo sm4r. Vojsške transporte so spremljale amertlke ln brltske bojne ledje ter latals. V zadnjih tednih so bili ameriški vejaški vetyki in, inženirji pod vodstvom generala J. C. Leeja, načelnika oddelka za zaloge, zelo zaposleni z reševanjem transportnih problemov in gradnjo baz. Veliko število baz je bilo zgrajenih v zadnjih mesecih za ameriške čete in letalce. Domače vesti Veetl U Clevelanda Cleveland.—Dna 21. t. m. ja v bolnišnici umrla Agnes Baraga, roj. Hace, stara 51 let in doma Iz Podcerkve pri Ložu. V Ameriki je bila 20 let in tukaj zapušča sina in brata.—Rojak Louta Wess je bil Izvoljen sa predaednika mestne zbornice v Euclidu.—Dne 18. avg. zgodaj zjutraj so tatovi vlomili v proda jalnico Jer. Bohinjca in Johna Sušnika in odpeljali radio-prejemnikov ln drugega blaga v vrednosti $2500. Policije ni bUo nikjer v bližini. Jugoslovanski letalci napadajo osiščne posadke Nov Strabane, je tukaj star 54 let rencu. V Ženo in v Pennl 17. L. m, Grmovšek, Sv. Lov« zapušča Pomanjkanje gaso< lina v Franciji ' H H| P" r Ji, Petain in Laval hvalita Nemce Udarnost ameriške letalske sile se je povečala s prihodom novih letalcev ln bojnih letal. Med vojaki, ki so se izkrcali v angleških lukfh, so tudi Indijsncl rodu NsvSjo. Vrhovni poveljnik smeriške oborožene sile Je gene-rsl Dwlght Elaenhower. Ts je priprsvljena na skcijo. Med ameriškimi vojaki se opaža bojno razpoloženje. Mnogi so Izjsvlli, da nestrpno pričskujejo prilike za udarec proti sovrsžni ku. 24. avg.—Akutno pomanjkanja letalskega gssollna bo rezultiralo v omejitvi letal skegs prometa v Frsnciji po poročilih, ki so prišls sem is zanesljivih virov. Ta pravijo, da je bil letalakl promet že ustavljen na črti Touloee-Marseille-Lyon- Vichy. Ssmo eno poštno letalo še vsdr-žuje promet med Vlohyjem in Tollousom. Poštna letalske slut» be med Vlchyjem ln Dšlbutom, francosko Somalijo, Je bila u-stavljena pred nekaj tedni, ona z Alžirjem ln Tunlsijo pa omejena. + % A- O Washington, D. C* 24. SVg,— Maršal Henri Petain in Pierre Laval, načelnika vlade v Vlchy-ju, sta čeetltala nemškim Četam na uapehu pri odbitju navala an glešklh "komsndotov," kanadskih ln ameriških čet na Dieppe, francosko obrežno mesto. To vest je objsvils po izjavi ursds za vojne informacije po nacljih kontrolirsns radlopostaja v Ps-risu. Petain in Laval sta inatruira la Fernanda de Brinons, repre zentanta francoske vlade v Pa rizu, naj pohvali in čeetita v njunem imenu poveljstvu nacijske oborožene sile v Dleppu ker je pognslo sovražnike i francoskega ozemlja. Vladni odbor posegel v stavko Jur»fd%cU»ki izravnan Cstniki zasedli utrjeno dalmatinsko vas NAPADI NA VOJA-SKE VLAKE gpor Washington* D. C« 24. svg.— 24. avg.—Osiščns bojna latals operirsjo podnevi ln ponoči nsd hribi Bosne ln Srbije, ds odkrijejo tajno baso jugoalo- Unije* mednirodne bratovščine vsnskih letalcev, s katere slednji voznikov v Minneeoti, North uprizarjajo napade na rfbmške Dakoti, Kanaaau, Missouriju, Io> V ,Ju8°" wl in Nabraakl so bile pozvsne ^vijl. Predstavnik jugoslovan- po vojno-delavskem odboru, nkj ¿¿¡¡SuL ln takoj prekli^ejo stavko ln pr^ i ?, , , Rooaevelta ln lože spor temu odboru v reši- d*lu^rJoJftalci «•"trili tev. Pislv vsebuje telegram. ga je odbor poslal Danielu To- ^ZTm uuiei ga odbora glede mezd. Ta odbor je zdaj naznanil, da se bo Vršilo sasllšanje v Chlcagu 31. avgusta. Unija voznikov v Ksnsaa Cityju je preklicala stavko in mords ji bodo sledile druge unije. DetroU. risdikeijski demnajst uspešnih napadov na osiščns oporišča in milltaristič-ne naprave v Jugoelavijt. Napade uprisarjajo običajno pred nočjo. Očitno Je, da Mthajlovlč, vojni minister ln vrhovhl povelj-, nik četnllke armade, čuva taj-24. avg.—Ju-1 noa{ iptalake base. «por med unijo | Veliko števUo letalcev v Ml- Amerlško delavske federscije in hsjlovlčevl srmadi Je bilo ne-unijo Kongreea Industrijskih or- kdaj v redni jugoalovanakl letal-orgsnizscij, ki Je ustavil grsd- M «iU. Problem, ki dele gene-njo toveme ša Chrysler Motor rA)u preglavioe, je dobavljanje Corp., je bil Uravnan. Okrog 500 gMoiina ta letala. Pred nekaj članov stavbna unije ADF je | meseci so jugoslovanski krogi v zastsvkalo v tnak protesta pro-1 Londonu doblH ti uposlitvi članov unije CIO. da je poročilo, Mihajlovič sklenil dogovor s Italijani glede faipenjave ujetih italtyaqsklh častiHkov aa gasaUn. Predstsvnik jugoslovanske vlade je dejal, da |o Itali-jani rssdejall meeto Ključ, 25 Kanadska pienku za lačne Grke . ... . - n i »..«j IJ""» mpoojen mww mu New York, 24. svg.-Pet šved-M^ jutnozapildno ^ Banja Luških parnikov Je dospelo v Mon- L '¿t) m Mnlk| okuplrtn. treel, kanadsko luko, kjer bodo y l#ku buke ^ ublU 70 vseli na svaj krov pšenico In ^^ vojBkoV| ranUi čas sto il.il • 4» liki /u n. i w . . ...___»i drugs šivlls ler jih odpeljaU v Grčijo. Prihod parnikov je naznanila Zvesa sa pomoč Grkom. Trije švedski pamikl, naloženi s ksnsdsko pšenico, so pred dvema tednoma odrinili ls Montre- ala proti Grčiji. Pamiki so od- v%wwt _________ pluli pod zastavo mednarodna- 4ogt uf poročilo dalje pravi, da ga Rdečege križa. Vse zsvoje-L^ ¿0tnik| okupirsli Prolog, utr-vsne držsve ao dale gsrsncijo,L0no VBM v dalmatinskih hribih ds psrniki na bodo nspsdeni na vpadno od Livna ln da kontro-morju. lirajo 20 milj širok pas osemljs ...........med Llvno in Siniem. Cetnlkl Proslava Ulinoiskega I so rssdejall poslopji ln zaplenili štiri topova, 100 pušk ln 5000 nabojev. Poročilo iz privatnih virov pravi, da so četniki vkorskall v Livno, mesto, ki leži 70 milj Južno od Banje Luke. Oetrs bitka na cestah tega mesta je trajala T) ii »C BC I I.UKll jUJCJW II« I K ras nadara, str ita, ki so ga Nemci v bitki." rdite bitke se nadaljujejo na toi .strani ¡nega mesta, ki so ga »®dli, in na kavkaški fronti. toči skusajo priti do Črnega fja in Grozneja, kjer je boge-| oljno polje. Sveže nemške iziJ«' so bile vržene v bitko Stalingrada, da zadajo Ikf H;,rte sovjetaki oborože-8111 in. zdrobe njen odpor. 1?ik-. |>oveljstvo računa, da i "k u pačijo Stalingrada do- 'iolorcni cilj v sedanji ofen-| w^hington. D. C.. 24. avg se ne zmeni za ogrom- Robert Taft, republika- mL ^ A nec u ohu- f predUgaJ ^ iffíT, avg —AngWika kongref .prejme načrt kupčij Jn- i« tala so metala bombe na . .....- ', t ■ ...it,»______i*__l. |WW|a Taft predlaga I kbpčijski davek Korak za preprečitev inflacije -------------isKcga davka, ki bi prinesel < rnsko mornarično bs- vUdn0 blagajno Vuri milijarde 'dejale pomole ln vo-lj^^ l€tno Devek naj ^ rave in ,«».11. drfet odstotkov. Taft Je dejal, da je davčni načrt, ki je pred kongresom, pomanjkljiv. Odobritev kupčij-k.tf,, davka bi preprečila inflacijo. Senator je utemeljeve predlog v svojem govoru po radiu. Unije Ameriške delavske fe- ■ ■■ ------------ideradje in Kongresa industrij- [TT] Havel. 24. avg. skih organizačlj so se izreki^ bojns letala so se- proti kupčijskemu dsvku. Njih ^ rnnajrt japonskih le-1 argument Je, da bi tak davek ( , " iu nad Solomopovi- naložil dodatno breme delavcem naznanilo ge-1 m farmarjem. ki m k uprave in zanetile poža trajal pol ure. ' 'ij^fiiinister poroča, da so I f mftki bombniki, ki so ^ iMgleškim obrež-' lJ»*nl. On Je pohvalil 1 ' . kisobombardi-r^' •/>-.. 'porišča v Franci-r^J-: r fia ao te val vrnili ■vili' k- _ C" napadu. dneva v Chlcagu med Livno in Siniem. so rszdejsll poslopje, v ksterem sol se nahajsll nemlki vojski ln ubili 45 Nemcev. Chlcago, Si avg.~Okrog 60,-1 patniki ogrslgjo osiščne ko-000 ljudi sa Ja Udeležilo prosiev mpnikscijske zveza v Roeni, kjer illinoiakega dnevs, ki eo ee vr- soj v zsdnjih šeetih tednih Isti-šile včersj v*6ftdier Fieldu. Zs-|ri|i trinsjst vojaških vlakov stopene so hO» vse nerodnosti s| izjemo japoeakA Na programu soi bili plesi pat Je in pari Členi razlilnih narodnoeti prišli v narodnih nošah. Proslave Je aranžirala tujejezična divizija državnega obrambnega sveta In glavni govornik Je bil governer Dwfght Green. Podmornic^ v urugvajskih vodah Kolombija podprla brazilgko vlado Popoln l$min mrk viden v Čhicagu Chicago, 34 avg.-Popíiln lu-nin mrk, zaèijl viden v Chlcagu do I. 1044. bo Jutri (torek). Montevideo. Urugvaj. 24 avg — Podmornice, najbrže nemško, so se pojsvile v bližini urugvsj-skega obrežja. Te so opsslli letalci, ki strsžijo vodovje in o-brežje Domneva Je, da bodi; pod mor- irtšska pelUika v Indiji. Trajal bo od deeete ure do U 35 napadale parnike, ki vsdr ponoči. Dr. Ollver J. Lee, profe- žujejo piimorski promet med tor astronMtlJe na univerzi Urugvajem in Brazilijo Urug-Northwestern, je dejal, da bo vajska vlada je že obvestile Rre-luna zavzela pozicijo direktno zalbilijo, ds je ne njeni strani aenco zemlje in da bo mrk od Predsodnik Alfredo Baldomir ln začetka do konce trajal tri ure|xunar)ji minister sta informiralo .14 minul. I le Brazilijo o solidarnosti Avtoritete so storile korake glade sretactje Nemcev in Italijanov, ki prihajajo v Urugvaj Is Brazilije Vsi. ki bodo aretira-In, bodo poslani nazaj, Bagota, Koiombtla. 24 avgr-letalcev Izgubilo življenje, kol Val ča*»pts! izražajo odobrsvs-so vojaška letala treščila na tlel nje brarllake napovedi vojne in ee razbila, Nesreče so se pri- Nemčiji in Italiji V uvodnikih potile pri KI Pasu, Te», Dehl- naglašajo, da bo Kolanbtja pod-grenu, Va., In Beton Rougu. U 'pirala Brazilijo v vseh oslrth. Mnogo ubitih v letalskih nesrečah Washington, b. C. 24 avg.-| Tu paróte Jo, da Je 24 vojaških I pa rádi dela", je [ovor. In je res U im poje o Sloven PROSVETA THE ENLIGHTENMENT _ GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPONNE JEONOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnina aa Zdruáene «triare (leren Chicaga) la na lele. SSJO m pol leta. SUS aa četrt lete, sa Chleago in Cleeee 17 JS sa oelo lete, S37I sa pol leta; aa inoaenwteo MN. Subscription rates: tor the United States (except Chicago) and CtnsSf SS OO per r«" Chicago and Cicero 17JO peí year, foreign eountrtee S» oa per year. • Gene oglaaoe po dogoreeu^keplei dopisor tonenaxoÄe^» ¿lanhor se ne vračajo. Soke»* Mssssae méfm «^-^SSí ». pesmi itd.) se vrnejo potilJatelj« le v slučaju, ¿e je priloiil rates on Hfww '^».Zo^r^m £ Avtrijo, gre v projUjalnl. _ Lvrainikom Slovenca, kolik« «"" vprU, za "J* T» » " 'jo na*, izobrazba, naia kultura»• kot d* ne rMUm* iU,il*n- Tedenski pomenki Doktor Goebbola, «lavni nacijaki Kljukec, .pravi v terhnaklh ^ ^^ m aramou) v radijakih oddajah za tujczematvo. da ae Angleii ln AmerUani llovenakej.a naroda „ailm „ zaman pripravljajo za invazijo evropake celine; Invazije^ne bodo vriinlkom jako dobra Urča. Ko nikdar Izvedli, pravi doktoraki Kljukec, ker ne bodo nikdar imeli w vedele nJlh poi^jne matere toliko moil, medtem pa bo Rualja docela premagan^ in vaa nem-|bj m obrnile v grobu z beaoda tka bojna aila bo vriena na zapadno »Iran Evrope. civilizacija. Sliiai in Stal Jt ™ »J , beeede, a katerimi n« so- <* »> rou 'Slovenec se pomiče proti vratom in govori: "No kapišo". Kmalu zk1 njim grp v trgovipo drugi Slovenec irt zopet-^No kapišo". Trgovec postane nervozen—"mala4eti Ščavi;. ." On dobro ve, da razumejo italijanski Fl I sem vražniki obkladajo, češ, da smo še nspol divjski in nesposobni za lastno vlado in tako dalje. Tisti kvodri in Janezi Nedami Žalost in sramoto vsega SO- ^i vrazniKom ja*u uuur« u»u«,. . ^jo. HezulUt: Tego- bi vedele njih pokojne matere,!^ nasJvil 8i0Venskega ko->bi se obrnile v grobu z beseda;!' biznig napreduje. mi: "Oh, sin moj, zakaj mi delaš| ¿ k tržaškl siovenci niso f^Z^MMdoktor Kljukec pravi Nemcem v domačih od- tako sramoto! Ali tako spoštuješ gQ w bJ dajali dajmu * nemške zmage iVOjo mater!" Trfacan bi pa de- kvodru za pomožAb akcijo, in Idi«, in nann. I iai> "SaUme .. ." kar pomeni ži-l ... - v __ dajah, naj bodo potrpežljivi in naj na pričakujejo letos, ksjti Rusija še ni izčrpans in Amerika in Anglija jo nepre-ljal steno zalagata z novim bojnim materialom; bojna moč Amerike vali, iz katerih so narejene sala in Anglije neprestsno raste. me. imcan ima tipične izraze. Kdo je Tržeča n? Bil sam v Trstu vsega skupaj ttidi niso Janez Nedam. George Gornike 493. Vesti is Bridgeporta Bridgeport, O.—V četrtek, 13 V nedeljo, IS. avgusts, kot ž* 1 mora biti previden Bolj kot ava omenjano, smo imeli konierenoo se blgala Maynardu, O., kjer je ali ustanovno sejo za organizi-1 bil najin prvi cilj: na farmi Slo-ranje postojanke JPO-SS Kot|novčeve družine, ki so bili prej je bilo že poročeno, se je stvsr i oskrbnik v klubu Slovenskega »ričela na konferenci Prosvetne doms v Akronu — bolj kot sva se matice 2S. junija. Takrat sU bfla bližala temu krsju, bolj hribovita voljena začasni predsednik in I to je bilo. "Tu imajo dosti ko-tajnUt, na prvo mesto Peter štrunov," spet prsvi voznik. "Ssj Kroflich, na drugo pa John Vi-1 za drugo niso ti krs j i", pripom-tez, ds dobita potrebne listine nim. Toda, kje so bili koštruni m informacije, potem pa povabi- akriti, ne vem. U vsa društva na skupno sejo, jfako sva po triurni vožnji doda se stvar pravilno organizira spela do najinega prvega cilja.j in izvoli odbor. Pri Slanovčevih smo kmalu i- Ker ni bil navzoč začasni pred- meli dobro kosilo (z jabolčno po-sednik, je podpisani odprl sejo in tico), nato pa si oglodali to in o->11 nato tudi soglasno izvoljen no po farmi. Za tem smo želeti za predsednika te seje. Neto je iti spet dalje pro|i Bridgeportu bilo pojasnjeno v detajlih o po- na obisk br.-Snoya. A voznik Je menu ta organizacije in našem želel obiskati še druge znance, delu. Prečitana je bila kores- kajti on je nekoč tuM živel ln pondenca in podano je bilo poro- kopel premog, ttlo s konferenca, ki ja pričela I Prišedši na Boydsville (Bridge-to akcijo. Zastopanih je bilo pet port) v dvorano, so ravno imeli društev SNPJ, dve društvi KS- sejo društva 13 SNPJ. Posedli KJ in eno ABZ. Bilo je ned 20 smc> za mizo in se pogovarjali z zastopnikov in zastopnic—od par] nekaterimi rojaki. Kmalu nato društev kot opazovalci. so prišli brstja in sestre s Podpisani je pozval vsakega I Je, mod njimi tudi br. Snoy, Id osebno, da poda svoje mnenje, je mimo pušil svojo plpico. ali je za aU proti, da se stvar Joseph nas je kmalu opazil organizira in gremo naprej z de- in prietopil v našo družbo. Tako lom. Prečitana so bfla tudi pi- smo se na hitro pegt^ J j *f& sms od par društev, ki so proti rojaki. Med pogworom s^, tej akciji. Mogoče so napačno rejši rojaH izrazil, da ga veseli, poučeni. Neto je bilo soglasno ko sliši slovensko govorico. "Me-. iniziramo po-1 ne pa bolj veseli, če" slišim mla- Senator Reynolds iz North Csrollne nI zadovoljen z ameriško ___^^_____ . __________ ofenzivo na Solomonlh. Cemu vraga-se jezi mlsUr Reynolds^- blizu deset let in mi je dobro po- avgugta je v armad0 oziroma napadamo Solomonske otoke, ki niso bUl nikdar naši ln katerih znan oni narod, ki je bil svoje-1 mornarično Solo Eddle Sodni- _______ , nočemo? Zfckaj rsjšl ne nspsdemo ln reokuplrsmo PlUplnov? vrsten. V vsej Avstriji-takrst k. Imel bi w p03B1^e kot Vpo-. mi izbraU kolektorje. In Reynolds je predsednik senatnega odseka za vojna SJSJ >sT^Jtt tiSŽ Reynolds Ja bil pred napadom na Pearl Harbor ifled ZrinotoV^S J> ™ ^ ^ V n^LTv Stear* kl 80 -,OVein° iZjaVlja,i' , I¡^t^nrime^ai^h^V^b^'eš!ako Kako Je mister Reynolds, kl niti tega ne ve, da Salomoni zapi- ______ rsjo pot do Filipinov, prišel do predsadništvs Uko vsžnegs odse- gtin, kot se sam imenuje, je gen ka v senetu? Na podlagi stsrostnih pravic. Te pravice na vpre- tleman, prost..... šsjo, če je kdo sposoben sli ne, glsvno je, da je dolgp let v zbor- kov. V duši nlcl. Največja tyria v kongresu—kl se cinično nazlvajo demo- mokrst z mslo pomešane ansr-i v soboto is.'pvgusta, so bila v krstja-ps prlhsjsjo lz južnih držsv, kjsr še dsnes volijo Izbrsne hlje, ksr se o Američsnih ne mo-l,^ kra^u ^ dve' prlredbi Tržacan svoje vnne. ro misije- imeri lahko izberfit ftko nju ja precej podoben America-1 . ^ je član druA. nu, to se pravi, Tržacan ali Trle-L (^^640 SNPJ, h kate-\ invenuje, je^gen- remu je pred par letl pre8topU iluzij in pr«isod- L ^^ 1? ^lim mu, kot je pravi wcialde-|vgem drugim, Srečen povratak. manjšina! re reii- I društev SNPJ. namreč društva Triestin često odklsnjs in čel««« — Divje sUvka delavcev v bojnih IndustHJsh, povzročene po lo-|ja le mogoče, nasprotuje obla 333 na Blainu in društva 407 V", republike. Wlndsor Heightsu, W. Va., ki je Bili smo Šli, kajti društev posečs kalnih vročakrvnežlh, sa še vedno pojsvljsjo tu pe tam, na drugi stem. On te ne bo javil sodnlji, ^^ 15 milj ^ nai. strani se pe ponavljajo divji odpori nekaterih kompanlj, kl za kaznoval te bo sam, ob "priliki malo v zagati/kam bi nobeno ceno ne morajo trpeti unije med svojimi delavci. Neka-1 seveda, češ, to Je moja zadeva, I članstvo obeh društe . teri ljudje na bodo nlkder spoznsll, ds je Amerlks v vojni ln zs to k«J ml msr policija in sodnija! nafie priredbe in drugače koope-vojno ja traba dati vss nsše energije—da je nemogoča imeti dveh To je, če si v sporu z njim. Ci rira 2 naml sevtda je bila tu-ali treh vojn hkratu. Kar nekateri majhni ln sebični ljudje ne nisi, on te pusti pri miru. Med mala pomou, oziroma so po-bodo nikdar sposnsU tegs, jih je treba uvrstiti med saboterje in Triestin i je najbolj osovražen j ^^ na datu^n društva 333, ki postopsti s njimi v tem smislu človsle W prijavlja oblastem drugega. Tak nima obstanka.! ga je prej naznanilo. Ampak človek včasih stvari prezre Neki čltatelj Prosvote nsm piše: "Dokler kspitsllstl kontrollrejo Tekega človeka, kl se plsz okoli Upamf da ne ^ negporszums rs-meriko, nsj ae oni tudi tepejo zs Ameriko! Čemu bi se morsli | »odnij in pollcljc, zasramuje vse, di tega inc^^ in da se bo v Ce J*l bodoče bolj psjdlo. Drugi dan so prišli člani obeh staro ln mlado; seveds, ovaduh, drugače ne. Ameriko, naj mi tepsti?" ' j Nsš odgovor: naša jadnota ln Prosveta sta v Ameriki, ampak _ kapitalisti Ju ne kontrolirajo. Kapitallati kontrollrsjo svoj kapital I. "¿^/uteal Z^^JSI^ in imajo velik vpliv na politiko in gospodarske Ur soslslne"tiitttfSSJh sklenjeno, da organiziramo po-1 ne pa bolj stojanko in pričnemo z zbira- dina slov njem darov po jiaselbinah (ca ju^lslovenskofj, pripo goslovsnsko pomožno akcijo, slo-1 Sledil je kratek pogovor vensko sekcijo. 3r. Martin Koss pljenju Slovencev v st., bivši tajnik društva tf, je na-1 Neki rojak Js dejal: "Četudi sem prsvil lep spel na navaoče ln na- že v letih in me ja skoro sram, rodil dober vtis. Zastopane so Lu bi se jokal, vendar se nisem bile naselbine BridgeportJmogel več premagovati, ko sem Blalne, Barton, Neffs, Bellaire in čital pismo iz domovine od znan-Windsor Heights. V Bridgaportu cev, v katerem opieujejo straho-bosta pobirali darove Caroline I te — moren ja žen in otrok in u-Stefanlč in Anpa (Gregorčič. V ničevanje slovenskega naroda, drugih naselbinah si bodo pa sa-JTo pismo je po naključju dospe- lb preko cenzure v Ameriko po V stalni odbor so bili izvolje-lveč mesecih. Potem je bilo pri ni: Predsednik Joseph Snoy, občeno v Prosveti dobesedno, a-podpredsednik Frank Kolenc, nako kot je bilo pisano. Prej sem Ujnik John ViUz, blagajnik mislU, da morda v uredništvu Louis Pavlinich, zapunikarica kaj pridenejo za propagando, Caroline ŠUfanlč; nadzorniki so I sedaj vem, da ni tako." Tako je Joseph Šercelj, Joseph Škofi, končal U mož. Rose Mihelčič. Sklenjeno je bi-1 Kakor že večkrat prej, tako so lo, ds U organizacija delile tu- me tudi v Bridgeportu vprašali di na tem, da naši ljudje v sUri I rojaki, če v Akronu še kaj dela-domovini po vojni dobe prevolmo "Ujerje". Na to vprašanje demokracijo v obliki federativne I lahko vsakdo odgovori, ki količ-M^M^1- limi zasieduje kavčukarski polo- Joeaph Snoy, 13. |žaj. Vendar pa ne škoduje, če tudi tukaj nekaj omenim. Malo po svatu | Kot je znano, je pred napadom Akron, a — Zadnjih par lat na Ameriko prišlo 95% surovega so štiri ohijske federacije SNPJ I kavčuka z Daljnega vzhoda. Ves prirejala ohijski jednotin dan s ta dovoz je bil usUvljen ob iz-piknikom, kl pa je bU letos že iz bruhu vojne. Ker pa je Amerika pojasnjenih vzrokov preklican. porablU okrog 600,000 ton kav-Tako nam ni bila mnogih članom I čuka na leto v normalnih časih, dana prilika, da bi se udeležili te I sedaj v vojnem času pa seveda proslave v Bridgeportu, O., kjer še veliko več, je zatorej položaj se ja imela vršiti. Vemo, da nil kavčuka zelo resen. NI se torej pijača in jedača tisto, kar nas čuditi, da je vlada storiU dra- uradnik ProevaU Molek Je ^ opomnilt naj se organizirajo A pine deUvcev za vožnjo na 21 (v Akronu in drugod se to šl) ter se Uko prihrani na Zf dih. Razumljivo je, da je to v u rist posamezniku kot tudi J ni. Človek najbolj okusiT! manjkanja takrat, kadar kaj Z trebuje, toda ne more dobiti za denar. Treba je sodeloval in nekoliko potrpljenja. £9 naj se povrnem k mojemu p^J. metu. Iz Bridgcporta sva se odpeljal. Bellaire k br. Pavlinich»/T večkrat napiše kak dopis v fw] sveti in je aktiven član SNpl To že vemo, da so Slovenci a» lo gostoljubni in tudi tu nij izjeme. Mene so bolj| krs j L Tsko sva šla s | mal<> k veliki reki Ohio, ne | lovit, ampak sa razvedrilo. no ko je majhen tovorni pi rinil v Nasprotno smer več| ra, mi je Math pripovedovali povodnji pred več leti. Mošt, ji drift v Wheeling, je bil komaj k čevelj nad vodo. Mnogo hiš jc bilo pod vodo ln od več ■! so se videla le strehe in di| Ko sam premišljeval o tistimi poplavi, sem obenem I 7at okoliške hHbe. Pc Mathu pripomnil, zakaj st] ftci tako tad i naseljuje | V|tih kršjih? "Nekaj 1 so jih že vajeni iz M res mera, tods svobode organlzlrsnja, zborovanja, govora ln tlsks ns ¿^"V-g ~ JJ««' "rfeležboin kontrollrsjo. V nsšl Jednotl smo ml ssml gospodsrjl, niso sine-|i« » iUri bi V^A*1! P^^ .dobro udel?ibo J» ,xl, . .... n_ .. . . . Il% nm-Arnim „m«.|V*, ker gre zs pomoč, ne ps zs sprsvlli v densr vso robo. Pri ^SSSil t iSS^^vSrHT ksklne politične ssplrsclje Ns-Lss smo se razpolovili: nekateri riškim kaplUllstom, ds so skonomski Izkoriščevalci in socialni pa-1____. ^ „ i„ __ m.i^ _ kapitalistom, —v- - " . .... . . i.u-4.1. a aaa rodnost on odklanja, nece dih ne k ftu na Blame, dru^i pa iUlijsn ne Slovenec, niti nI držal Winder HaighU. Jsz sem če bo hotele, dokler bo živele smerlšks demokrscijs. s Avstrijo. "On Je ln ostsne Tri- iJa! «„tro Rebel, sins in hčer lell iležk slov IjPB hčer na On ja v duši svoboden)Windsor Heights. Imeli so res bo, ker venskih Veseljak je In I družin, vender so zelo sktlvnl gentleman. On sovraži skopuhe,I posebno &e v tej kampanji poaebno ps Uke Jsnesa Nedame. nova čUne. Imeli so tudi dva V nekaterih naših večjih naselblnsh opsžamo kritično krizo. I ki se zdaj pojavljajo mod nami. pačena jagnjeta, kl jih Ja spake Ml se ne Upamo sa kapiullste, mi aa Upemo za ameriško demo- Mtin kracijo. sa tisto demokracijo, katera nam daje svobodo, ds lahko|č|OVek. On js delavce ln se sa-hepo mednarodno udel povemo kaplUllstom in drugim, kar mislimo, da jim gre. Kdor|v«ia, ds deUvec drži svet gor, | tam ja samo nekaj danes misli, da ae nI vredno bojevsti sa to svobodo, nI vreden, da | n, p« gospod, živi v Ameriki! Razumete? — (Na mrdajU se nsd tam izrazom, kajti v sedanjih konfusnih časih | Triestin prsvi: "Viva a lassa I na ralnju br. Prank Messr, ki Je Je popolnoma logičen.) Nekateri naši "napredni" krogi posUvlJe- viver—živi ln pusti živeti". On pravi mojster V tem. On Je po jo svojo IzoUdjo nad vsako skupno skeljo in mislijo, da so zaradi govori sicer samo Ualljanakl je-1 rodu Hrvat. Pred več leti ja bl tegs načssSssssslnl. (Popraskajte Jim kožo, pa bosU hitro videli,| zlk, ampak po svojem tržaškem| obžgan na očeh in od Ukrat več in kje in zakaj so dsnes Uko Mnečelni.H) e e e Ob cesti sedi proajak, telesno nakažan. V roki drži klobuk. Pred mano koraka Kosma Bogomolec ln vrže nlkel v klobuk. Kaj pa storim Jas? UsUvlm se pred prosjskom ln gs vprašam, če Ima še kakšen klobuk. 'Reveš me debelo gleda, ampak jas rasno— močan naglas na besedico "rasno"—poudarim, da bl mu rad dal nlkel. toda sa moj nlkel mora imeti poeeben klobuk. Čemu—ml odvrne—ko pa Ja še U prašen? Ne pomaga nič, vztrajam Jas trmo-gUvo, sa moj nlkel je treba drugega klobuka In basU in "that's all " Vs«, Jas nočem, da bl se moj nikel mešal z Bogomolčevlm!-1 Kaj zato, ssj potem boeU oba nikU moja!—Ja že ras, ampsk Js s nočem! Vsi. ns U način ne dam nič. ker Uko nočeih in nočem pa nočem. . . Za moj nikel—In aamo moj nlkel—moraš ti. prosjak.) Imeti poeeben klobuk! — — PrveodiU, bratje in sestre, če sem Jss načelen. • • • Ameriški, kanadski in angleški fantje. Imenovani ' komandoti," ao sgodaj zjutraj planili na breg Francije, potolkli so nemško po-aadko, rasbili nemška beUr'je topov In naredili ša dosti druge škode, nakar so poaksksli na ladje, vseli tudi ranjence s seboj— svoje mrliče ao pustili Nemcem—In se vrnili na Angleško. Uro kaaneje Je doktor Kljukec Javil is Berlina: "Angleško-ama-rišks invazija Francija etj Je sačeU danes zjutraj—potem, ko Ja Churchill odšel is Mosltve-~in btU Ja popolnoma odbiU. Hell Hitler! Ko aa zares začne in vasi ja Francije, bo doktor Kljukec v Berlinu molčal kot sardina. naročju; na primer črko Me" naine dela. Je star člsn SNPJ koncu besede izpusti. "VIvere"1 rad dela za njeno koriat vleče na taka proslsve, marveč stične korake za varčevanje kav-družba bratov in sester SNPJ, čuka, da se ns rsbi kot prej da se tako malo bolj spoznamo marveč le za vojaške in nujne ci-medsebojno, kajti drugače se ne vllne potrebščine, kajti današnja moramo v naši novi domovini. I vojskovanje je veliko odvisno od Polag tega so taka proslava tudi kavčuka. aglUtoriČnega pomena za jedno- "Tsjerje" seveds še izdelujejo to. zs civilne in vojsške potrebe . Tofej ker ni bilo, kar smo pri- Ampsk obodov danes ne dobil Čakovali mnogi Člani, sem se od- brez dobregk vzroka. O tem še ločil, da ob priliki obiščem tiste je lshko že marsikdo prepriča kraje v okolici BridgeporU, kjer lin še se bo v bodoče. De se bo1 je dosti Slovencev. Tsko svs se | Amerlks Še vseeno vrtela tik ko- S' udi dogovoriU z Msthom KUrlčem, lesih, četudi v manjšem obsegu predsednikom društvs 170 in tu-|ps delsjo industrialci z vladd kajšnjega kluba Slovenskega do- vred nadomestild, to je umetni ma, da se* 2. avgusta odpel jeva I ali sintetični kaVČUg. Zs veliko proti Bridgeportu. Ko sva sa peljsla p so t i Massil- "Jaz sem gore sin, bivam planin . .." Potem sva se oglasila Snoyu, Id je v času najine nosti napisal več pisem. Po dal je, da je bil prejšnji na sedmih sejah. "Križ meni sU včasih pa še dve več na mesec", sem dejal. Sj pa je znano čiUteljem Pr še bolj pa bridgeportskim vencem, da je on res vodilna i la pri društvenem, političnem! kulturnem delu. Njemu se | brez oboUvljenja priznati zaslug za napredek v Bridgc tu in okoliških naselbinah. ifiii, ker delavčeva pot ni Um manj še, kjer se bolezen ] krade v družino, kot je to pri njem, ko Je njegova hčerka, ljubeča po življenju, do^o bolna. tTpati in želeti i da ozdravi, saj je Še mlad«. V Uh krajih (okolici Br porU) delajo v tovarnah majnah, ki pa so že zelo ne. In Uko se nekateri uro ali dalj na delo. Ponekod i tudi vidijo Ukozvane odprt me, kjer s stroji odkrijejo njo plast zemlje, da pridejo premoga, ki ga potem na)" ' s parnimi lopatami in možmi na vagone, kakor žel no rudo v Mlnnesoti. Plače brez male izjeme le tolike, dij premogar le s Užavo preŽiv" Navadno pa imajo Slovenci 1 nekaj zemlje aH vrta, kjer pridelajo nekaj živeža in si t* zmanjšajo stroške. Otroci pr«* garjev sedsj nsvsdno hitro a puste sUrše in gredo v me* kjer imajo več prilike zs boljt življenje kot gs Imsjo njih r» ditelji. fn kdo bi jim-zametu !' Proti večeru je začelo tr " in liti kot iz škafa, tods kl| temu 'sVs počasi dospels v stvsri sedsj porsbtjb tudi SU* ksvčuk, zs zblrsnje katerega ja Ionu, ma Math opozori na lepo, I bila kampanja tri tedne. Tega veliko farmo z večjim poslopjem kavčuka je prišlo v Akron že proč od cesU: "Tukaj je zavod več stotisoč ton, da se predeU sa umobolne, ampak ja najbrže za rabo. Mogoče ga bodo kaj po-tudi nekaj zdravih med njimi." rabili tudi »za "Ujerje", ampak Potem ja na kratko, povedal taki obodi ne bodo trpežni — le zgodbico o nekem Slovencu, ka- za nekaj tisoč milj vožnje, urega ja poslala njegova "bolj- Radi U spremembe glede kav-ša" polovlča v Uk zavod, kar je I čuka skušs Amerika producira-v neki razburjenosti pobil nekaj ti svoj lastni izdelek, sintetični črepinj. zavoda. Potem Saved* pobegnil lz ga prišle o- kavčuk, ko ša omenjeno, in ^icer iz petroiaje in liU (alkohola), ki blasti Iskat na dom, e se je prej I je ravno tako trpežen, ali pa še skril Potem Je .dobil odvetnike, boljši za nekatere stvari, kot na- s katerim sU šls k sdrsvniku. t popolnoma zdravaga. Tako je bil oproščen | in zopet svoboden. ki ga Ja spoznal kot ravega. 1 zopet svo Pripeljala svs mestece New Philadelph do lepe«« phlje, kjer Pred nekaj tedni so v ne» ■Ha. večjem tedniku odjemalci "Ujerjev" iz umetnega kavčuka poročali, da so s temi ofcodi napravili še 15-20 tisoč milj. tods so dobri še sa več tisoč milj, ča- garancije živi br. PongraU z družino in I ravno ni bilo nobena kjer Je tudi društvo SNPJ. Ra-1 ob času nakupa no farm ss Um ne vidi drugih To Ja la nekakšen pričeUk iz- tovarn kot "surpajpovno". kot I delovanja tega kavčuka In predli pravijo naši rojaki. Sedaj bo I metov. Vemo, da Amerika Uh pa kmalu pričalo biti bolj hribo-1 ko hitro zviša produkcijo, Um vito", mi pravi moj vodhik No. I bolj ša. kadar Je potreba. Ven-pa saj varno, da Je Uko, če sel dar pri Um na amemo preareti paljamo proti West Virgin!] kjer sa ceste vi Jejo serpentin-1 "ujerjev", U Ja, naj aa ne rabi-sko gor ln dol po hribih. Voznik Jo sa nepotrebno vošnjo. nard- Drugi dan pa spet Akrtnu in zvečer na delo. Kot sem ¿rej omenil, d» ^ ohijskem dnevu SNPJ. Z^jj pa pripravimo, da gremo ns v* dnevno slavnost SNPJ v land 5., S. In 7. sepUmbra, ds" popravimo, kolikor smo dili. Vreme ali dež nss n*J oviral v Slovanskem narodu» domu in program bo gotovo m gat Tudi naš narodni «n. H . (Dalle aa S. Prmd dvajsetimi led (Iz Prosvete, 25. svgusts i^omac« Twa. V Grsnite OJT ju. ni., Je umrl lê-Mni Jo* Mincov, član SNPJ. . ■ Stkvks rvtw jev Ja formalno končana.^0 JI so izvojevali 47% me/Hn^ viška ln 40,000 se jih jc , Prsncij" ^ da Nemčija Isročl premog anunti v nadóme vojno odškodnino. I poročaJa^da tudi Franc»P Tudi stike s sovjeti ^ ] Vnesti z ronte poročila Jtigodoranikega informacijskega centra m drugih virov jmik iorrašnlheve vojeke pe 4-dnevni bitki t seeeml BoenI Bern, Švica, 6. avg. (Telefon-Iporočilo NYT).-f-Stiridnev-¡»evernovzhodni Boe-zaključila z umikom barskih čet iz nekaterih streho važnih postojank. Da-^nje uradno poročilo generala „¿e MihajloviČa javlja, da od-elki njegovih gerilekih čet mojo Zveze osišča na vzhodni strs-drinske gorske skupine, kjer ■nadaljujejo ofenzivne opera- o U bitka se je Mihajlovičevo poročilo trdi alje, da so čete osišča in ustaš-e edinice, ki so se udeležile teh »iev, izgubile v štiridnevni bitr 1400 mrtvih in 600 ranjenih, gniki so odpeljali preko 1000 etih sovražnikov. Poročijo neenotna ne navaja mesta, kjef % vršila ta bitka, Osiščni krogi poročajo, da so očni italijanski oddell^ JKispc-rTrst na svojem &ptu, ,v "okra-kjer operirajo če iuradne vesti o prei ijaštva indirektno priznava t se je ta bitka vršila in tudj* iko se je končala. Tudi radio Sofia priznava, da vjajo v nekaterih sektorjih erne ln centralno Bosne divji iji, radi katerih je bilo potreb-\ od poslati ojačenja, da uve-ijo mir in red. Ta radiopostaja iroča tudi, da je bild , mnogo tb ustreljenih in da so oblasti iidle v teh krsjih najstrožje itopke. lijani so včeraj priznali, da njihove četč -kljub dobri o-i s topovi in letali niso ob*-v svojih bojih proti upor-Jugoslovanom in da bo tre-v prihodnje voditi borbo pro-nikom na četniški način, lo je poročil o tem, kakšne te nove edinice. Znano je da bodo organizirane v smi-policijske sile in kar najbolj^ ljene za informacijo in za To pomeni najbrže, da bo tova policija urejena podob-kakor Gestapo. ■oče je, da so te vesti v s poročili, ki jevljajo, da del Paveličeve policije izvež-v Italiji. Trde, da je več vstašev dospelo v Rim, de Ivežbani v karabinjerskih inah. V..-.— Četniki razpršili bolgarske edinice Indon, 4. avgusts (UP). — Po h, ki so prišle danes v Lon-je zadala armada generala ■jloviča v bojih v Bosanski ijini občutne izgube Nem-, ustašern,. posebno pe bol-kim četam, ki so bile pogna- y be«. I ji se nadaljujejo., Po zevze-mest prozor in Gornji ¡Ver prodirajo zdaj četniki v SO-I smeri po dolini reko Vrbea železniški progi Jajce-, Nk, 160 milj zepedno od [pada. Po poročilu Ipuveljstva so j ' lne čete ubile^OO prušile železniško poetajo. « dru^i oddelek je pretrgel g»co med Jajcem in Dol ■Vakufom in baje tudi pro-gfavmk-Dolnji Vakuf. V . . . — »lovaniki čainlškl nadalluj.jo ,To|o l^don, 5. avgusU (UP). — Po fJinjih vesteh so oddelki ju-planske čotniške in proeto-")»*«• armade po zevzetju Pro-(;"rnjega Vakula, 90 milj 7no ,Ki ^rajeva, nadaljeva-Ej^i^vno operacijo doline Vrbe-| niest Jajc in Trav-^^•dovall že 40 do 90 CL^,m«.,.ipadnl smeri od Hrvaškem in v Srbiji. Nemci so v obupni situaciji, kar se tiče delavstva in Skušajo zato v okupiranih evropskih deželah, eksplo-atiranih od "Herrnvolka", pridobiti čim več delavcev za odhod na prisilno delo v Nemčijo. V...-I ta lijani pošigajo jugoslovanake vaal Londonski Evening Standard od 15. julija prinaša sledečo 1 u ... B Pr vest: "Po poročilih jugoslovanskih krogov v Londonu so pričeli Italijani požigati vasi in zapirati moško prebivalstvo. Žene in o-troke pa odganjajo in odvažajo z namenom, da "očistijo" Istro in reški okraj vsega slovanskega prebivalstvs. Izvrševanje italijanizacije v o-blasti Reke se je začelo z zapiranjem in internacijo meščanov. , V treh vaseh so Italijaiii, po "4,terjevih vesteh poloVilf 37 Od katerih ¿o dva ustre- 1 lili na Ucu piesta in njihove hiše porušili. V neki drogi vasi go postrelili 12 moških in upepelili 12 hiš. V znak maščevanja za umor treh laških častnikov v Bistrici, so Italijani postrelili 80 moških, popolnoma razrušili šest vasi in odvedli v deportacijo vse ostalo prebivalstvo. V . . . — Balkanski problemi se sile oalšše "Great Britain and East* prinaša članek, .v katerem čitamo med drugim: Nemci niso pozabili, de so v pretekli vojni zavezniki prebili fronto na Balkanu in izločili Bolgarsko kot sobojevniks centrsl-nih sil. Videti je, da se Nemci tudi zdsj boje nepričakovanih u-darcev na jugovzhodu evropske celine. Te skrbi so seveds v zvezi s polqžajem v Jugoslaviji. To dokazujejo poročila, da Nemci grede utrdbe na nemško-hrvgški meji. Jugoslavija pa ni edini u-darni faktor na Balkanu. Tudi na Grškem so gerflel, v Bolgariji se dnevno množe sabotaže, a ru-znanihfmunski nsrod je v popolnem nesoglasju s svojimi izdajniškimi toditelji. Prvi resni poraz Nemčije bo našel na jugovzhodu E-vripe kar največji odmev. (Izvirno poročilo PTosvetl») 29. julija 1942. "Atlantic Charter" je delo, zrastlo iz korenin štirih človečkih svobod. Kakor že bo v bodoče močno, da kljubuje viharjem—upati moramo, da bo imelo1 več odporne sile, kakor "samo-' odločba narodov" in Wilgonovih 14 točk. Iz debla so pognale veje. Vsaj v eno stran so pognale mladike, tja v ono smer, kjeif se človeštvo ubija z zemljo, da iz nje izvleče kruha za lačne. "Brez pridržka pozdr^yljapio v vojni demokratsko vodstvo Churchilla in predebdfiika Roosevelta, ki ga je zdaj še močno pojačala anglo-sovjetska pogodba. Pristajamo na občni namen Atlantic Charter j a. Ali zdi s* nam potrebno, da ga razvijemo z ozirom na svoje lastne evropi ske razmere. Ko delamo ha tem, verujemo, da vršimo konstruktivno nalogo v prid svojim ljudem." Konstruktivno, pozitivno dejoj kmetijski program, podpiran 9. julija v Londonu. Skovali so ga zastopniki kmečkih ljudstev sedmih evropskih narodov: Bolgarije, Češkoslovaške, Grčije, Madžarske, Poljske, Rumunije in Jugoslsvlje. Podpisani zastopniki prsvljo, da hočejo opomniti s tem programom svoje rojake doma, da so v nJem nsdslje razvili že stare in priznsne idesle, da tako nudijo konstruktivno alternativo namesto "novega reda", ki divja danes po Evropi Enotni program kmečkih ljudstev «sedmih držav srednje in jUinovzhodne Evrop^ T¡o je ze ~ rtovanjf, skupne politi delo celine, teritorije* vnem po Igtih, ta povnih ur^ctyeh. Kas-mora i^te. Ca zavzeti vso Evro speci/ic reserve tion by each country on certaln points naj o detajlih ljudje esml odlo-čejo, ko pride čas ze to. Glavni obrisi so začrtani v kmetijskem programu. Slovenija spada v ta program, zato je vredno, da si ga ¿»ogledamo. v ' Teh točk je v našem kmetijskem programu: 12. Zdi se mi, da za Ameriko ne pomenijo istega, kar pomenijo za Slovenijo: boljše življenje za kmete. Vidite, zato so nsši kraji tako revni, ker nimajo tega, kar je za bolj napredne države samoobsebi umevna in naravna kmetijske, gospodarska ali politična institucija. Ne smete gledati na te točke z vašega ameriškega stališča. Zamisliti se morste nezaj v življenje v starih krajih, kolikor se ga še spominjate. Zdaj poglejte na prvo točko kmetijskega programa: "The Land for «he Peasant", zemlja za one, kt jp obdelujejo. To ne pomeni veliko niti zame, ki poznam dobro dolenjske kmete. Posestvs so tem majhna, kmetovanje je ze-starelo, ali kmetje so sami svoji gospodarji na zemlji Da razumemo ves pomen tega zakona, moramo čltatl Miška Kranjca "Os življenja". Poznati moramo povest prekmurskih Slovencev. Onega dela Slovenije, ki je bil pod Madžarsko — madžarskimi veleposestniki—predno je prišel v Jugoslavijo. Vedeti moremo, kej so si reveži obetali od agrar-ne reforme, kako ao bili razočarani, ko se njihove pričekovanja niso izpolnita, ko so bili puščeni dalje v revščini in garanju. Prijatelji, ki so deleli ne sodiščih v Celju in Mariboru in po manjših mestih, so mi pripovedoveli, de si niso nikdar prej mislili, de je mogoče toliko težkih zločinov med kmečkimi ljudmi. Zakaj ln tye? Najhujše je med vlnlčerjl po Slovenskih Goricah.. Med ljudmi, ki nimajo pedi lastne zemlje, ds bi jim dsjala moralno vzravnanost. Ki žive z veli-ki/ni družinami v najobupnejši javKbii, lz ketere jim pomege le vino v poza bij en je. Dan ze dnem se pogrezejo v večjo nesrečo. ffr"h nr< delih v kluiui in frtiovf,,. v**-1 u»! PJ v ..b Hud »kufa. poveljatvo četni kov " Uspehih četniški h Ljubljane. V . . . Pritiak aru Slovani)! |a\ f?uata (Radiopce^ ' ) - Govornik lon- hud pritisk r»e vse moške de-t " v Sloveniji, ne Ml; ^"fNC« V P^-bno Dalje nam govore poglavja o kmetijskih kooperacijah, zadrugah po slovensko. O kreditu lo kmetijskem ssvarovanju. O uravnovešenem kmetijstvu, o stalnih, določenih cenah zs kmetijske produkte. '.Dolgo je po» glavje o neobhodno potrebnem izboljšanju kmetijstva: izsušen je zemlje, irlgacije, gnojenje, Izboljšanje orodja. Izboljšanje kmetijskega dome, elektrifikacija dežele, Izobrazba kmetov. Končno: prometna sredstva ln kombinacija kmečkega Življenja s Industrializacijo. Spet morate misliti nasaj. Pozabite na svoje ameriške domove. Na elektriko, ki vam pomaga pri vsakem delu. Ve plin, ki vam pomaga velikokrat. Ne avtomobile, avtobuse, traktorje, umetno gnojenje itd., itd. f . • Se veste, kako je v slovenski kmečki hiši? Katar je bilo pred 50 leti, ponekod, lekor je bilo sto leti. V hiši kmečks peč, pozimi in poleti, ko gospodinje peče kruh sil kuha vsakdanje fcoailo. Ponekod ni niti štedilnika v kuhinji, niti štedilnike, v katerem moraš kuriti s drvmi. Pozabite pa plinske in električne štedilnike, pozabite na, ledene shrambe. Če hočeš vode, so škafi v kuhinji sli na hodniku zunaj s korcem, da zajemeš kapnico ali studenČnico, kar ie jo. V narodnih pesmih pojejo o dekletih, ki nosijo vodo ne glavah lz studence. Od daleč se zdi lepo* ali Je težko delo. Poloti Je vroče, pozimi so steze poledenele ln drsi. In ko pride večer v hišo, začnejo prttigati petrolejke, soba je sakejens in zaamra-jena od svetilke^ Ce moreš v hlev ell v klet g svečo, ki U jo veter na dvorišču upihne, da se še bolj jeziš, de Imeš še več deta. Slovenske gospodinje ne poznajo besede: "lebor seving". To je Ironije zsnje. Prometna sred-stvs! Nove ironije. Pojdite ls Novege mesta sgodej zjutraj po cesti proti Močkovcu-po zadnjih vesteh je bil ^ačkovec po-žgan, ubogi, moli Mačkovec!— Pa boste srečevali kmete na vozičkih s konjsko vprego. Kmete peš. De, kmetico s košarami v rokah, z jerbesi no glsvah. Jaj-ca> maslo, mleko, sir nosijo ne I^JMfc' MffffiMhi j^^M^t^oOf že na vse zgodej. Ns mestnem trgu sedejo ns tla za svojimi jerbesi in čeksjo, dk meščsnke kupijo njihovo robo. Danes je tržni dan boljši, preje se vrnejo domov—deset, petnsjst kilometrov daleč nasaj. Jut# je slabše, čakati morajo, da prodajo za malo denarja. Ij, kdo bl ne postal trd, zagrizen proti meščanom! Kdo bl ne videl v njih pijavk, ki se redijo na njihovih žuljih. Kmet ln meščan sts si sovražnika. Med zednjo vojno so bili kmetje srečni, ko so lahko pso-vsll meščane, Id so prihajali na deželo prosjsČit zs nislo hrene. Do čess vsege ne privede revščine ljudi . . . Kmetijski program ima načrt za boljše življenje naših kmetov. Ko postane to dejstvo, no bo trebe govoriti o sodelovsnju ln dobrih odnoftejlh med kmeti in drugim prebivelstvom dežele. Ne koncu program poudarja svoj mednarodni značaj Med prvimi doktrineml necljev je bile ideja, d* mora biti države "selfsuffi-cient end selfsupportlng". Ne-odvisns od ostalega sveta. Umetno je to mogoče doseči, s pomočjo visoko razvite industrije. S pomočjo umetnega pridobivenje kavčuka in petroleja. Ko so ne-ciji nsprsvili svojo deželo neod Vieno od drugega sveti, so začeli vojno. Zdaj BO si osvojili celo celino, sdej Je lažje s njihovim gospodsrstvom Zdaj oni držijo v svojih rokih industrij« ključ nipredke, osp«ha. Drugi njihovi podložniki jih morajo loffetl s poljedelskimi pridelki. Zeto hočejo, di postane frsgci- kan semo poljedelski delavnica. S tem vsemejo možnost razvoje in moči is rok svojih zeaedenih dežel. 7%ko ne more dalje. Kmetijski program prevl: "Ml po/diuv Ijamo industrija k 1 razvoj kot glevno sredstvo zs sviianje šiv ijenekih pogojev vseh ljudstev lo mi verujemo, da more biti borbe ae višji življenski stan-dard zakoreninjena v sodelovanju vseh konstruktivnih sil člo-drušfce" Z Gorenjskega pregnani Slovenci (Nadaljsvaaj« la koaae.) Pregled lagnancev Aljaž, delavec s ženo in 4 0-troci (1, 4); Avguštin, trgovski pomočnik; Avšenek Janko, tov. delavec ln poaestnlk (1, 1). Bslch Franc, posestnik (1, 2); Boksi Ana, posestnica (z enim otrokom); Brankovič, oskrbnik plan. koče na Rožlei s ženo; Božič Jože st., tov. delovodja (1, 1); Božič Alojzij tov. delovodjo (1, 2); Bogataj Anton, delavec (1, 1); Bevdek Viktor, žel. urednik (1, 1); Buh Anton, tov. u-radnlk (1, 2); Balon Jože, posestnik ln trgovec 1, 2); Beltrsm Franc, šoL nadzornik s ženo; Bertoncelj Ela, otr. vrtnarlce s materjo; Bortoncelj Janes, tov. del z ženo. Cerar Drago, tehnični uradnik KID (1, 1), Čuden Anton, upokojenec (1, ln vnuk); Černe Janez, trgovec s očetom ln 2 otroki; Černut Milice, učiteljici. Ferjan Ivana, otr. vrtnarieo; Ferjan Fanica, urednica z otro* kom. • 1 v Ing. Gostiša Danilo, tehn. u-radnlk KID (l,lf, Gorup Anton, čel. uradnik s ženo; Gorup Stene, urednik; Gorup Albert, tov. delavec; Gaaer Silvester, tov. u-rsdnlk; Gospodarlč Jakob, ravn. mešč. šole (1, 2); Govekar Leopold, kaplan; Globočnlk Franc, tov. delevec. Humer Lovro, tov. uradnik (l, lh Janhuba Stanko; Jerc Mirko (1). Krasna Franc, šupnlk pri sv. Križu; Korošec Vide, tov. uradnica; Kovačič Mihael, trgovec (U); Kristan Cvetko, trg. pošlo-vodjs (1,1); Klsvors Franc, učitelj mešč. šole (1, 1); Kogovšek Jernej, tov. delevec (1,1); Ksvčlč Jože, obč. nameščenec (1, 2); Korene Anton, s taščo, Ženo ln 2 otrokoma; Kovčič, tov. dslsvec (1 1); Krašovec Polde, tov. delevec; Kodrič Moka, čevljarski mojster z ženo. Levstik Alojzij, tov. deUvec; Lavšegar Rado, tov. delevec, s mstsrjo, ženo in 2 otr. Msrklzetl Merijo, učiteljice; Idarketl Rudolf, tov. delivec, z ženo; Mrak, poštni uradnik; Mo-rlč Franc, pos. ln trg., s ženo, o-trokom in meterjo; Mikolsvčič Anton, trsfiksnt (1,3). Ocepek Kerl, gostllničer ns HruŠicl, (1, 2); Dr. Obersnel Msks, prokurist pri KID g šeno; Ogrin Rudolf, tov. delevec (1, 1). Pagllaruzzi Istok, tov, urednik ženo; Poljšek Marija, poeest in delevke s 2 otrokoma; Plkon MIha, tov. delevec (1, 3); Potrto Iven, obč. uradnik (1, 2); Potočnik Oto, tov. delevec (1, 2); Pa-vlič, carinski upravnik (družino ime v Zagrebu); Perko, učiteljice mešč. šole; Plejh Avgust, tov. delavec, z Ženo; poher Iven, tov. urednik, (1, 2); Peternelj Merlje, uč. meščsnske šolo; Pristov Ml-roslev, urednik (družino ime v Srbiji). Rožič Uopold, tov. urednik, Ravnokar Avgust, tov. delevec in posestnik (1, 2); Rsvnlk Jože, delevec; Pogoreiec Jožo, kaplan Sever Melenlje, uč. mešč. šole, Stegu Milan, tehn. urednik (1, 1); Savlnšek Stanko, dentist (1, 1); Smole Oton, tov. uradnik; Dr. Stenovnlk Aleš, odvetnik (dru*i no ima v Ljubljani). Širok Anton, delevec; itcl>m Mirko, tov. urednik (1, 1); Dr. Spicar Miran, uradnik KID (I, 3); Dr. Stempiher Ivo, odvetnik <1, 1). Tufekčič Adolf, tov. uradnik (1, 2). Uttar Jenko, tov. uradnik NeÜ kraji morajo dobiti veš industrije m kmetijski program I as strinjs s tem. Né semo Nem- a člje, ne semo veliko države naj bi imele v rokeh ključ do mo dernegs blegostenje, Bslksn mora dobiti svojo industrlellza djo. Roko v roki s tem nečr tom pe more biti Uvoden kn • ti Jaki program, Mednarodni kmetijski nečrt. Ker semo večji teritoriji morejo dodobre lzko rietiti vse raznolikosti nsrsvr ki jih ne smemo zanemarjati niti v industriji niti v kmetlietvu Teko ee načrtno sedenje pri men deželeklh skupine reaški po vsej celini in od tem po veem svetu 0 goapodair» ijših evropskih ih, dokler se ne Vari, tov. delovodja, z ženo; Vovk Pero, tov. delovodja; Vaga-ja Marija, učiteljica z otrokom; Vole Jože, car. poar. uradnik (1, 3); Vister Viktor, tov. delavec (1, Zupan Ivan, vlakovodja (1, 3); Zgaga Franc* tov. uradnik; Zrni-tek Ferdinand, žel. uradnik, (1, 1); Arčon Srečko, s ženo; Anto-nlč Anton, (1, 1); Inž. Petrovčič Srečko, tehn. uradnik (1, 1); Inž. Černivec Sergej, teh. uradnik z Ženo. Skupaj 231 oseb. Is Rateče Blanlcat Župnik Cuderman in njegova kuharica. la Kranjake goret Dr. Bregar Stanko, sodni predstojnik; Čuk Kari, župnik; To-' man, kaplan; Kavčič, postajni načelnik (1,2); Kavčičeva mati a-li tašča; šupnikova sestrična Jo-henca in dekli; Knap Anton, šolski upr. (1, 1); Knsp ml. (1, i); Petrovič, Žeger (1, 1), ; Razen teh sta bila v policijskih saporlh v Celovcu upok. ka-petan Ferjančlč Avgust ln rez. let. kapeten LavtiŽar Jože, drja Penka pa so odpeljsll Italijani. b Dovla ln Mojstrsnet BajiČ Reglna, žena granlčerja (S); Pehernel Aleksander. Is Oorjsi Pečsr Ivan (I, 2); Pavllč Fran, delavec, z materjo ali taščo, Ženo in otroci; Gorjup Teresijs, brušač; Laharnar Ivan, Šolski u-prsvltelj (1, 9); Podobnik Anton, tov. delevec s ženo; Peirlč Gabrijel, župnik, in kuharica; Močnik Jože, kaplan; Praprotnik, tov. delavec, Bl. Dobrava; Razin- Sr Valentin, Šolski upravitelj; >rje (1, 3); Polak Viktor, delavec; UdoviČ Ana, Podhom; Do-dlč Janez, učitelj; Sllvnlk Jakob, posestnik, Gorje; Stiter Peter, trgovec, Gorje L. (1); Ing. Mis-velt, obrstovodja "Fortune" s ženo. Skupej 39 oseb. Is Bohinjsko srednje vseli Bulovec Marija, učiteljica; Golf Anton, župnik; Dodic Anton, župnik, Koprivnlk; Jazbsr Štefanija, učiteljica, Stara fužina; MakŠe Ane; Župan Valentin lo Bože na, učitelja, s 1 otrokom. Skupaj osem oseb. Is Bok. Bletrioei Grbec, šel. uradnik (1, 2); Ha-bič Anton s Ženo in 1 otrokom; Leveč, učiteljice; Msjcen, učiteljice; šolski upr. Nomenj, (1, 2); Še en žel. urednik; Inž. Simon-čič, ben. uradnik (1, 1). Skupsj 17 oseb. Is Bledei. , Černe Anton, evljstlčsr; Repe Slsvko, trgovec (1, 2); Psngerc Mihael, trgovec, (1, 9); Zsbret Franc, župnik; Souksl Franc, ks-plsn; Valušnik Pavel, upok. železničar z Ženo; Korošec Silva; Pernus Leopold, gostilnlčsr (1, 3); Svetine Avgust, klnooperstor (i, 2); Skumevc Anton, obrsto-vodjs (1, 2); Uradnik, upok. šolski nadzornik (1, 1); Vrhunc Jože ln njegov brat; poštni uprsvi-tel ns Bledu (1, 1). Is Rlboegei ( K r smer, župnik. Cunje, podravnstelj "Verige" meterjo eli taščo, ženo in 9 otrokoma; Kompere, obč, tajnik (1, 1); Knez, šolski upr. (1, 1); Ruter, učitelj (1, 2). Skupej 15 oseb. Is Befuoji Mežek Franc, gostilnlčsr (1, 2)1 Starlč, tov. delavec (1). Skupej 9 oseb. Poleg tege šb odpeljali na Koroško v policijske zspore Grčsr-js Matevža In Orčerja Avguata, obe ls Doslovc, ter Perkovlčs Kratua s Breznlce Is Kooum goricei Žagar Ivan, šolakl upravitelj (1, 2); Kukan Frane, posestnik, ftp Upnica (1, 2). Jjkupaj oeem oseb. Is Krope« - Smltek, učitelj. Is RedovlJlee« Dr. Močnik, sodni predstojnik, c ženo; Horvat Ludvik, pletar, s taščo (I, 9); Kunstelj Jože, ke plen; Fetur Jakob, dekan t nečakinjo; Reemen Franc, Župan (1, 2); Pavloši/ Merlje, uč in lleglne, upok devčne uradnica Zupane A polonija, uč.; Novak Janko, tovarnar (I, 2); Strniše Marijan, oroi. podporočnik; Pa- vlin Franc, uč.; Puntar Viljem, uč.; Kobentar Anton, uč. (1, 1); Pere Franc, p< k (l, 1); Zidar Miljutin, poštni ur. (1, 1); Pav-šek Anton; poštni upravnik (1, 3); Hanslovaky; uslužbenec na glavarstvu; Jeglič Amalija, Leo-poldina in Albina; Skrt Anton, upok. železničar (1, 3); Domnlk Ivan, upok. orožnik (1, 1); Dr. Vrečar Ivan, okrajni glavar (1, 2); Kozamcrnik, finančni stražnik (1, 3); Trojer Srečko, finančni stražnik (1, 2); Kočevar Alojzij; Remec Franc, lesni in-, dustrijalec (1, 3); dva RcmČeva hlapca; Ažman Jože, pos. sin; Dežman Marija, posestnica-dova s 5 otroci; Grilc Franc, (1, 1); Pogačarjevi iz Prcdtrga; Roa Edvard, davčni sluga (1, 5); O-tovlč Marko, pismonoša, (1, 1); Miklavčič Marijan, tov. uradnik* Dr. Triler Mirko, odvetnik (1, 1); Hrovatin Mirko, s ženo; Jeee Pavel, davčni uradnik; Soba Jože, vojaški referent, z ženo. Skupaj 107 oseb. Kolikor se je dalo pri teh neugodnih razmerah ugotoviti, so iz radovljiškega okraja odselili okoli 950 (tu Je navedenih je 605) oseb. Ko so prvi Sh"encl bili pregnani, se nihče od domačih nemških oblastnikov ni sanje potegnil. Šele pri poznejših se-ijenjih so Šil na Bled k civilni upravi in k uradu za utfdltov nemštva posredovat Šefi rasnih uradov — Šef Gestapa von der Tann in tudi pol. komisar dr. Dovjak. Dosegli so, ds se jO 15' družin vrnilo v Rsdovljlco (ln to začetkom julija 1941). Prvi transport odseljcncev Je zapustil St. Vid 9. julijs. Te od-seljence so po večini naselili v okolici Valjava ln v Valjevu samem. 1 Vsled tako številnih nasilnih preseljevanj je bilo slov. prebivalstvo močno razburjeno. — Slovenski list, Buenos Al res, Argentine. Glasovi iz naselbin (Nadaljavaaja s L stsaai.) župan Ljubljane, marveč Cleve- geta ln Ženski anda, Frank Lausche, nam bo kaj povedal poleg drugih govornikov, rtirstj na svidenje v Clevelandu. " \ J Odlepil IPRIARI f^tiii. Veeellcs ss jugoelovsnski to ruski relif Detroit.—Gospodinjski klub Slovenskegs delavskega doma priredi veselico 9. septembre v pomoč Jugoalevljl ln Rualjl. Ves dobiček tegs dnevs bo šel se ro-if. Z nemi bodo sodslovsll tudi direktorji, ki so nsm dsli Dom bresplsčno v ta ns men. Torej uijudno vabimo vas vse od blisu ln deleč, da nam pomeša udeležite te zebeve. klub bo skrbel sa postrežbo, de bo dosti jedi, med temi tudi kakšne potice ln štrudel. Servirale bomo ves dan. Torej. Šeno, pripeljite svoje moše ta dan v SDU, ker gre ss nekej potrebnega: sa olejšenje toga straš-nege trpljenja, ki st donee godi * starem kraju in v Rusiji. In Skupnim delom Je doeti več > uspehe. Tege se moremo vsi zs-vedeti. Našemu domovemu odboru so 1 moramo lepo zehvsliti, ker so bili takoj pripravljeni deti dvorano brezplačno ln tudi so nenr obljubili vsestransko pomoč. Kosilo in večerjs se bo servirale tudi ns Ubor day. Če pride kdo zunanjih v Detroit omenjene dneve, je vabljen, da nas posetl v Delcvskem domu, ker poirtrež-be bo kolikor mogoče dobra. Igrale bo tudi dobra muzike se Članice nešege ženskega kluba smo imele Izlet v Bablo, Imele smo prav lep p^. ■ , , ' ■■)»■>! n'J. I I I'/«I "■Lihi JMML'Ai'11' -— '/»»jr Sre )£» |or Itt? Hi^ u. ,1 a»-■ «»■ . W> as o»'; fe.i tiir,^ ■ f|. __i-1 v1 • i' I se Lows Adamio ($2.50 s poštnino vred.)—In druge njegove knjige.—Velika zaloga drugih slovenskih in angleških knjiga—Pišite po naš novi cenik! TISKARNA S.N.P.J % ,.« . ^« ■.'.'/ V'. «• k';., U v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, ; časnike, knjige, koledarje, letake itd. r slovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih.......>' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHKI t.* . ' ^■ . ■ ■■ i . , .... Vsa pojasnila dSje vodstvo tiskarne .... Ceno smerne, unUako delo prva vnh Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago, Illlnok ravno je bilo db*ti rac in asps prava; ali kdor hi znal streljati, temu Je Anše tako ali enako povedal: "Gospod, pojva, vrniva ae, midva niava zs (o!" Lov na čolnlh ae začenja okoli sv. Jskotia, kadar začno mlade race letati Prvi pogoj za ta lov je sapa. Ako te al, race zletijo po goetl trsici, ali se pa plavajo prod šumom, ki ga napravlja čoln umičejo. Kadar je pe sapa, dela ta po trsici toliko šuma. ds se raco še le vzdignejo, ko Js čoln še toliko blizu, da jih doseže vea «trel. Raca je trda žtvkl ln treba jo je do smrti pobiti, kajti, ako pade le količkaj živa na vodo, se po-takne ali pa odplava po trsici in nI je več. Ako jih lovec dobi dve tretjini, kar jih pobi je. je areča vselej u-godns. Meni se Je zgodilo, tka sem jih od dva in trideeet pobitih prineeel sapto trinajst domov. Ravno tisti den se je nama z bratom čudno dogodilo. Vozila sva se okrog fcirovnlščice; voda je bila visoka |s |glaetikrat čez travo. Za šopom trsice in trave zapaziva race in Anše me je sa-vozll skoraj prav do njih. Zletijo. ustrelim in na vsak strel je po ena padla, prva kakor cunja. komaj kakih dvajset tare* kov od čolna, druga ps precej Spomini o Cerkniškem jezeru Dr. Hlnko Doienec (Nadaljevanje.) Anže je prepeljaval po Jezeru kneze in grofe, poznal Je tudi dosti Ijubljsnskih gospodov ln vedel tudi doeti povedati o gospodih U Bistre ter njihovih pravicah na jezeru ln je pouderjal spretnost teh gospodov kot stre^ cev. Ni btl nagel v sodbi kskor Miha, ki je videl povsod na tisoče rac in rib na cente; toda kadar je Anže rekel; "Letos bo mls-dih rac", ali pa: "Danes je pravi dan", takrat pe le y čoln ps po jezeru ž njim? Ksdar je bilo treba več voznikov, je Anže med dogovorom stal nsvsdno bolj zadaj, malo se glasil, ali takrat pa Že opazoval ljudi in orožje, in kadar je bilo besed radosti, vselej je on določil, kod in kako se bo vozilo. Čoln Je bil v njegovih rokah pen» Nihče ni zna) taho tiho voziti kakor .m Hekel je sam. da kadar je vrrme pravo in strelec zato. njen* veseli voziti kakor fanta plesati Zgodilo m- je pa tudi. da sem Anžetu Irročil človeka, ki ga je črei Uto pi ij>etjal nazaj, daai- brišši)e eden. d^a. tri. štiri ali pet AenoV Is ene drušine k sni IdaLJ^JPJins^siaae sa vasMMwho^člaae aMaailans JMJ - tedplk. ssjhnm priš^j^MsešnlnL Ifcej sedal ^ ¡¡SmtTv^^brašlai nekdo. Id M sad šUel Ust vsak dsa. I PoJeaaUet—Vselej fcŠifcr hltrti Iratert teh članoV pfeaehs biti Aa SNPJ, ali če se preseli proč od družine ifi bo sahteval sam ivoj I* tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je teko »kup* naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniU uprsvniitvu i»» in obenem dopleČaU dotično vsoto listu Prosveta Ako tega m stori, tsdsj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto nsroenan. Cona Usta Pieovela |e«. Se gdraš. dHava ta Kanedo 99.99 Za Ciomo ta Chleaeo )• rJ|