Kamniški OBČAN St. 10 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Občina Kamnik ravnala pravilno, ko je ponudbo SGP Graditelja ocenila kot nepravilno, nesprejemljivo Občina ni mogla izbrati ustreznega ponudnika Razpisni zapleti v zvezi z gradnjo telovadnice in osnovne šote v Stranjah so v teh dneh dvignili veliko prahu, pa tudi nezadovoljstvo učiteljev in staršev učencev, saj se bo začetek gradnje prav gotovo nekoliko odložil. Kar nekaj zahtev Občini Kamnik so zapisali tudi med sklepe sestanka, ki so ga sklicali konec minulega tedna. Po neuspelem razpisu v lanskem letu je Občina Kamnik konec februarja v Uradnem listu objavila Javni razpis za rušenje telovadnice in izgradnjo nadomestne telovadnice z ureditvijo okolice, ni šenje dela šolske zgradbe, izgradnjo nadomestne gradnje, delno adaptacijo objekta, in rekonstrukcijo kotlovnice. Kot pojasnjuje Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je na razpis prispelo devet ponudb, vendar pa so jih morali v skladu z zakonskimi določbami vse zavrniti kot nepopolne, nepravilne ali nesprejemljive. Ponudniki v svojih ponudbah namreč niso navedli vseh postavk, kar je bila posebna zahteva naročnika prav zaradi tega, tla naknadno ne bi prihajalo do dodatnih stroškov, pri posameznih postavkah so bile izredno velike cenovne razlike med ponudniki, nekateri ponudniki so celo spreminjali posamezne postavke iz popisa ponudbe, kar je onemogočilo primerljivost ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika. Dva ponudnika sta vložila zahtevo za revizijo. V petek, 20. maja, pa so na Občini Kamnik prejeli sklep Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki (C zahtevek za revizijo kamniškega gradbenega podjetja SGP Gra-ditelj, kot enega izmed devetih ponudnikov, zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (Občina Kamnik) ravnala pravilno, ko je ponudbo vlagatelja SGP (iratlilelj ocenila kot nepravilno (neustrezna bančna garancija za resnost ponudbe), hkrati pa poudarja, da je naročnik v razpisu povsem jasno zapisal, da bodo ponudbe »kjer ne bodo izpolnjene vse postavke ali bodo pripisane nove« izločene iz nadaljnje obravnave. Revizijska komisija tudi ugotavlja, da ponudnikom v postopku oddaje javnega naročila nikakor ni bilo dopuščeno, da za posamezne postavke projektantskega popisa ne navedejo cene ali da bi vpisane opombe in pojasnila lahko nadomestila ceno, ki jo je bilo potrebno vpisati. Kot pravi Kamin, so se takoj po prejemu sklepa Državne revizijske komisije lotili ponovitve postopka oddaje javnega naročila za gradnjo telovadnice in osnovne šole v Stranjah, v teh dneh bo razpis objavljen v Uradnem listu. Upajmo, da bodo ponudniki tokrat bolj dosledno upoštevali razpisne zahteve, saj stranjski šolarji in učitelji že težko čakajo nove prostore. Več o tej temi pojasnjuje župan Anton Tone Smolnikar na 3. strani. SAŠA MEJAČ Odgovorna urednica ■JAjLJC\£U * t* CJ( *.Jl(. C Ji "T?~i,'?p~j ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO IN MEDNARODNA DIRKA ZA POKAL DUNLOP 2005 85 - 125 - OPEN 29. maj 2005 BRNIK ob 13 uri JOWTT~ AMD SITAR DUNLOP RACING Perovo27, 1241 Kamnik telefon 01 83 08 343 taks 01 83 08 353 amn«3itar-pneumatic.9i 44. leto Kamnik, 26. maja 2005 Minuli ponedeljek, 23. maja, je osrednjo ulico mesta Kamnik preplavila maturantska himna Gaudcamus Igitur, saj so se maturantje kamniškega Šolskega centra Rudolfa Maistra, kot je že običaj, poslovili od »svojega« mesta, ki hrani njihova prijetna, pa tudi kakšna manj prijetna, doživetja srednješolskega življenja Prav gotovo pa bodo ta doživetja, znanja in izkušnje krepko zaznamovala njihovo nadaljnjo pot. / nostalgijo smo jih opazovali, ko so, oblečeni v slovesna oblačila, v povorki od Malega gradu proti (.lavnemu trgu zaplesali četvorko ob zvokih Straussovega Netopirja. Letošnje maturante kamniške gimnazije in ekonomske šole, ki jih je spremljala ravnateljica ekonomske šole mag. Tatjana Novak, je toplo pozdravil župan Anton Tone Smolnikar in jim zaželel srečo na nadaljnjih poteh življenja, potovanju v univerzitetna mesta, še prej pa pri zrelostni preizkušnji - maturi. Prvega junija se namreč prične matura s pisnimi izpiti iz slovenščine, sledi matematika, angleščina in izbirni predmeti, potem pa še ustni del mature. Skratka, maturantom bo še pošteno vroče, vse tja do 22. julija, ko bodo znani vsi rezultati mature Pa srečno! VIRA MEJAČ Srečko Lunder in Brigita Šoštar iz Loč pri Poljčanah sta se na festival starodobnih vozil v Kamnik, oblečena v oblačila, ki so jih v dobi ehar-lestona nosili v Angliji, pripeljala s svojim roverjem iz leta 1928. Nedeljsko dopoldne, IS. maja, je bilo na Glavnem Irgu v Kamniku čutiti nenavadno živahen vrvež, saj je naše starodavno mesto gostilo I. festival predvojnih starodobnih vozil, ki ga ji- pripravilo Društvo starodobnih vozil Kamnik. Lastniki, vozniki in spremljevalci so se okitili s staromodnimi predmeti in oblačili, kar je dogodku dalo piko na i. Prava paša za oči je bil pester potujoči muzej najstarejših predvojnih avtomobilov in motorjev - kar 45 vozil iz vse Slovenije, iz Italije pa avto I iat liallila iz leta 192 i. Več na 9. strani. VERA MEJAČ Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 10. junija. Članke oddajte najpozneje do petka, 3. junija, oglase in zahvale pa do srede, S. junija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 2.? (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91311 in 041/662 450, faks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa.meiac OPsiol. ne t. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in \od 13. do 17. ure. V mesecu MAJU: 25% POPUST NA ČIŠČENJE MERINO POSTELJNINE! V mesecu JUNIJU: 25% POPUST NA ČIŠČENJE PREPROG Specialna olimpiada Prizadevni delavci Sožitja Kamnik in (»snovne šole 27. julija Kamnik so v soboto, I i. maja. organizirali 12. letne igre specialne olimpiade gorenjske regije. V Kamniku je bilo (o tekmovanje, ob podpori občine Kamnik in sponzorjev, organizirano že drugič. Na stadionu v Mekinjah in v ŠCRM se je v tekih, v meti: žogice, skoku v daljino, košarki in na miznem tenisu pomerilo 173 tekmovalcev , pomagalo je 18 spretnije valeev in I i prostovoljcev: srednješolci iz Smartna v Tuhinju in ŠCRM ter starši varovancev VDC Sožitje. Več na 5.strani. SAŠA MEJAČ NAŠ POGOVOR na 11. strani Z operno pevko Dunjo Spruk o njeni ljubezni do glasbe in odrskih desk NAŠA ANKETA na 8. strani 0 nakupovalnih navadah Kamničanov in o tem, kako gledajo na nedeljske nakupovalne izlete KOLEDAR PRIREDITEV na 10. strani GSM SERVIS in TRGOVINA — popravilo aparatov servisne baterije in ohišja — dekodiranje — rabljeni aparati (prodaja in odkup) simobil prodajno mesto Delovni čas: pon.-petek: 9.-19. ure Rudi Volkar, e.p., Ferovo 26, Kamnik (obvoznica). GSM: 04O/411190 2 26. maja 2005 AKTUALNO Kamniški OBČAN Drugi del poročila s 23. seje občinskega sveta Krajevne skupnosti so dobile nov model financiranja Kot sem napovedal v prejšnji številki Kamniškega občana, to-krat še podrobneje o nekaterih dogajanjih na majski (triindvajseti) seji občinskega sveta. Poleg podražitve predšolske vzgoje in sklepa o višini parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik, so svetniki obravnavali tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka O pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje pomoči na domu, zaključni račun in premoženjsko bilanco občine ob koncu lanskega leta, predlog pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije na območju naše občine ter predlog odloka o financiranju krajevnih skupnosti. Vse našteto so svetniki na glasovanjih tudi podprli. V uvodu obravnave predloga novega financiranja, je občin- odloka 0 spremembah in do- ska uprava pripravila odlok, ki polnitvah odloka o pogojih in so ga svetniki po prvi obravna- postopkih za podeljevanje in vi tudi podprli. Po besedah prenehanje koncesije za oprav- Alojza Kolarja, podsekretarja modelu. »Zato mislim, da bi morala občina natančneje opredeliti naloge krajevnih skupnosti in njihovo vlogo nasploh.« Dušan Štrajhar, svetnik SDS, je občinski upravi predlagal, da pri delitvi denarja med krajevne skupnosti upošteva tudi projekte, ki jih slednje pripravijo. Poleg tega pa bi se moral župan o delitvi denarja že pred pripravo proračuna pogovoriti tudi s predsedniki vseh KS.« Anton Hočevar, svetnik SDS, je podprl Sprukov predlog za dvakrat večjo količino denarja, ki bi bila namenjena delovanju KS, predlagal pa je tudi, da bi petino denarja med KS razdelil kar župan kot neke vrste nagrado za prizadevnost. Po prepričanju Braneta Goluboviča, svetnika LDS, bi moral med krajevnimi skupnostmi ter občinsko upravo vladati partnerski odnos, vendar temu še ni tako - tudi zato, ker občinska uprava svete KS premalo-krat vpraša za mnenje. Tudi po njegovem mnenju je nagrajevanje prizadevnega dela v K S smiselno, predlagal pa je tudi, da bi občina v proračunu zagotovila sredstva za manjša popravila (na primer za zamenjavo pregorelih žarnic v javni razsvetljavi, po- pravilo poškodovanih klopi in podobne malenkosti) in jih potem v skladu s potrebami delila med KS. Tudi Valentin Zabavnik, svetnik SDS, je opozoril na izumirajoče prostovoljstvo ter poudaril, da krajevnih skupnosti ni mogoče primerjati niti znotraj naše občine kaj šele s krajevnimi skupnostmi v sosednjih občinah. Po njegovem bi morali denar med krajevne skupnosti deliti glede na njihove dejanske potrebe. Zabavnikov strankarski kolega Jane/. Repanšek se je zavzel za to, da bi vsem krajevnim skupnostim zagotovili enake ali vsaj podobne pogoje za delo. »Nekatere KS imajo namreč še vedno zelo slabe pogoje za delo, tega, da bi KS izumrle pa si ne smemo privoščiti, saj bi krajani s tem izgubili stik z občino. Dodatni problem KS pa je tudi njihova lastnina,« je opozoril Repanšek. Z opozorili svojih predhodnikov se je strinjala tudi samostojna svetnica Tatjana Sonja Rot Djalil in se zavzela, da bi bili do krajevnih skupnosti z najslabšimi pogoji za delo še posebej pozorni. Vilko Dobovšek, svetnik NSi, se je zavzel, da bi krajevne skupnosti še naprej ostale kanali, po katerih bi krajani s svojimi potrebami seznanjali občino, Marjan Sempri-možnik, svetnik LDS, pa za to, da bi bile KS še naprej zadolžene, da si pripravijo projekte za lasten razvoj in napredek. Pred glasovanjem na katerem so svetniki odlok tudi podprli, je Kolar odgovoril na pobude svetnikov in pohvalil prizadevnost nekaterih krajevnih skupnosti. »Se pa strinjam, da imajo tiste KS, ki v občinskem svetu nimajo svojih predstavnikov, še en problem več,« je priznal. Ijanje pomoči na domu je Anton Kamin, podsekretar - vodja oddelka za družbene dejavnosti, poudaril, da so se pri pripravi gradiva pojavile nekatere dileme, zato se je občinska uprava odločila, da še enkrat preveri, če jc vsebina odloka povsem v skladu z novim zakonom o socialnem varstvu. I)e-mitrij Perčič je v imenu svetniške skupine LDS dejal, da pravi razlog za popravke ni novi zakon o socialnem varstvu, ampak slabo poznavanje starega Marjeta Humar pa je v imenu svetnikov NSi občinsko upravo vprašala, zakaj je ravno pri tej koncesiji tako zahtevna. »Mislim, da so naše zahteve in priča-kov anja od izvajalca pomoči na domu zelo visoka, zato me zanima, kaj bomo storili, če se na razpis prijav i samo en izvajalec in njegove ponudbe ne bomo mogli primerjati s konkurenčno. Ali pa še huje - kaj če se na ponudbo ne javi nihče?« Njeni precej umestni pomisleki so ostali brez odgovora, župan Anton Tone Smolnikar pa jc pred glasovanjem dodal, da je cilj koncesije v tem, da se Centru za socialno delo ustvari konkurenco. Predlagani odlok so nato na glasovanju svetniki podprli / večino glasov Denar se bo med krajevne skupnosti delil drugače Ker so krajevne skupnosti (KS) predlagale nov model nji- - vodje oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, bi se po novem odloku polovica sredstev krajevnim skupnostim delila tako kot doslej, naslednjih 30 odstotkov sredstev bi se delilo glede na število prebivalcev v posamezni KS, zadnjih dvajset odstotkov pa glede na njihove stroške delovanja. »Finančna razmerja med krajevnimi skupnostmi pa novemu modelu navkljub ostajajo približno ista,« je poudaril Kolar »Ker krajevne skupnosti na predlagan model niso izrazile nobenih pripomb, domnevamo, da je odlok zanje sprejemljiv.« Tudi svetniki so odlok pohvalili, vendar hkrati upravo še enkrat opozorili na vse težave, ki pestijo krajevne skupnosti. Tako je Franci Spruk v imenu svetniške skupine SDS opozoril na to, da pripravljenost za aktivno delo v krajevnih skupnosti ii upada. »Ker pa to delo ni samo častno ampak tudi nekaj stane (telefonski pogovori, potni stroški...), predlagam, da se /a delo krajevnih skupnosti namesto dosedanjih 0,45 nameni 0,9 odstotka primarne porabe občine. Sicer bo delo v KS zamrlo.« je prepričan Spruk. Tudi Marko Kemperl, svetnik LDS, jC pohvalil nov model financiranja KS, vendar se je hkrati vprašal, kaj naj krajevne skupnosti sploh naredijo s tistimi 400 ali 500 tisočaki, kolikor jih bodo prejemale tudi po novem Kamniški UBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik. I.jublja Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ikon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v raz vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno Številko 333 izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov i gospodinjstva ol>čine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91 311, radu: Zcodha o liho-mirju in Ferdinandu - srednjeveški mozaik o ljubezni in sovraštvu s srečnim koncem Ulice starega mestnega jedra Poulični speklakel: hoja na hoduljah, bruhanje ognja, srednjeveški plesi, srednjeveška glasba, ustvarjalne likovne delavnice za otroke, manipulacije in čarovnije za mlado in staro. Sodelujoči: KI) Priden možic - Kamnik, KU1) Pika - Kamnik, KUI) Galiardu - Celje, Glasbeni atelje Carl Orjj- Kamnik, 1)1.SV Stari grad - Kamnik, Čarodej Jože Koren - mr. Saturno, KI) Viteza Gašperja Ijimbergarja - Jesenice, Konjenica Veronika - Kamnik, Agencija za turizem in podjetništvo - Kamnik Srednjeveška gostinska ponudba na prizoriščih: Bar Kamrica, Kavarna Veronika, Pivnica Podkev. Nedelja, 12. junija Od 10. - IS. ure.: Grgjsko dvorišče Starega gradu: Srednjeveška tržnica (tiskarna, orožarna, nečkar, kaligraf, lončar,..), srednjeveška pošta z golobi, mešetarji, berači, opravljiv-ke.„ srednjeveške igre (gaudi), lutkovna predstava, srednjeveški plesi (l/vedba: DLSV STARI GRAD Kamnik) Ob 12. uri - Srednjeveška kuhinja: Gostišče Andeš Ob 13. uri - Venerin viteški turnir na izpadanje Mitnine ni ! S srednjeveško gospodo, meščani, obrtniki, glumači ter postopači se za tri dneve preselite v oddaljeno kamniško zgodovino! Vljudno vahljenil V ČASU TRAJANJA PRIRKDITVK BODO ZGORAJ NAVEDENE ULICK ZAPRTK ZA PROMKT. PROSIMO, DA UPOŠTE-VATK PROMKTNO SIGNALIZACIJO. Kamniški OBČAN AKTUALNO 26. maja 2005 3 ODPRTO PISMO SVETU STARŠEV IN SVETU OŠ STRANJE Nepoznavanje dejanskih razmer, zakonodaje in zavajajoča razmišljanja nekaterih so mnogokrat vzrok, da laž postane resnica, če nanjo ne odgovoriš z dejstvi in s pravimi informacijami. Tako bi lahko ocenili nedavni sestanek sveta staršev in sveta šole OŠ Stranje, ki so preko medijev trosili neresnice in na tem sestanku zahtevali nemogoče, skregano s temelji zakonov, ki občinski upravi Občine Kamnik nalaga obveznosti pred začetkom gradnje osnovne šole in telovadnice v Stranjah. Sele na našo željo smo čez. nekaj dni prejeli zapisnik in sklepe tega sestanka, zato v tem odprtem pismu želimo pojasniti nekatera dejstva in s tem obvestiti tudi javnost. Res je, da so vodstvo občinske uprave povabili na ta sestanek. Ker je imel župan že dogovorjene obveznosti v Ljubljani, smo se dogovorili, da vse podrobnosti v zvezi z razveljavljenim razpisom za gradnjo predstavimo v dopisu. Ravnatelja šole smo med drugim obvestili, da bo v treh dneh minil zakoniti 5-dnevni rok, v katerem mora Državna revizijska komisija odgovorili na zahtevano revizijo javnega naročila, ki jo je podalo gradbeno podjetje SGP Graditelj iz Kamnika. Svet staršev in svet šole sta se kljub temu sestala in občinski upravi »naložila« naloge, ki so v popolnem nasprotju z zakonodajo. /a boljšo obveščenost ne samo prizadetih učencev in staršev temveč vseh Kamničanov in slovenske javnosti želimo predstaviti pomembnejše izseke iz dosedanjih prizadevanj za čim hitrejšo izgradnjo nove šole. V proračunu za leto 2004 je bila načrtovana izgradnja dela nadomestne šolske zgradbe v Stranjah. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu 21. maja 2004, takoj, ko je Ministrstvo za finance izdalo soglasje k investiciji. Rok za oddajo jc bil 6. junija. Prejeli smo 6 ponudb. Pri podrobni analizi je komisija ugotovila, da je potrebno vse ponudbe iz formalnih razlogov zavrniti, saj od naročnika to eksplicitno zahteva 1. odstavek 76. člena Zakona o javnih naročilih (ZJN-lUPBl, Uradni list RS št 36/04), Ponudniki so poslali pomanjkljive ponudbe (neustrezni dokumenti, niso vpisali vseh cen v popisu, bile so tudi za več deset milijonske računske napake, ki so »ponudnika prikazale bolj ugodnega od drugih«, priložili so neprimerne reference, cene so se razlikovale za več kot 15%). Z Izidom smo seznanili vodstvo šole, ki je sklicalo razširjeni sestanek sveta šole in sveta staršev. Starši se niso strinjali s ponovim razpisom, ker so menili, da bo pouk oviran, predloga, da bi nekaj otrok začasno prešolali na drugo šolo pa tudi niso sprejeli. Poudariti pa je potrebno, da smo pod podobnimi pogoji brez težav dogradili šolo na Duplici, kjer je vodstvo šole znalo s starši, učitelji in učenci zagotoviti primerno organizacijo pouka v dveh izmenah in tako premostiti težave, ki jih je povzročala nadomestna gradnja osrednjega dela šole, ki jo je bilo prav tako potrebno porušiti in zgradili novo. Na sestanku je bil sprejet še dogovor, da se bosta sočasno gradili šola in telovadnica. Spremembo investicijskega programa je potrdil občinski svet, v proračunu pa zagotovil 350 milijonov za priče-tek gradnje, preostanek celotne investicije pa v letu 2006. Glede na slabe izkušnje iz. neuspelega razpisa v letu 2004 smo pripravili bolj natančna navodila. V navodilih ponudnikom in na obrazcih, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentacije, smo še posebej zahtevali, da mora ponudnik izpolniti prav vse postavke in da ne sme ničesar spreminjati in dopolnjevati popisa. Ponudniki so bili kljub tem opozorilom ponovno nedosledni, zalo ponudbe niso bile pravilne, niti med seboj primerljive. Komisija je odločila, da ne izbere nikogar in takoj ponovi razpis, lako bi najhitreje prišli do novih ponudb, ponudniki pa bi lahko odpravili napake, ki so jih imeli v prvotni ponudbi. Komisija je tudi presodila, da bi se na drugačno odločitev naročnika lahko pritožil kdorkoli od ponudnikov, ki ne bi bil izbran, na reviziji pa bi nedvoumno tudi uspel. Tega si občinska uprava ni mogla privoščiti, zato se jc odločila za ponovni razpis. Dva ponudnika sta vložila zahtevo za revizijo. Zanimivo je, da sta bili obe vlogi nepopolni, kot tudi njuni ponudbi »Pozabili« so plačati takso v višini 200.000 SIT. Vlogo je dopolnilo samo podjetje SGP Graditelj d.d Kamnik, ki je bilo, po izjavah odgovornih, ki so zadevo preverjali pri njihovih pravnih svetovalcih, povsem prepričano, da je njihova ponudba popolna in pravilna. Državna revizijska komisija je njihovo zahtevo za revizijski postopek v celoti za- Dodatek za velike družine Rok za oddajo vlog se izteka Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je bil v drugi polovici leta 2001 sprejet v državnem zboru na predlog tedanje vla, de omogoča vsem velikim družinam (ne glede na višino osebnega dohodka na člana) pravico do dodatka za veliko družino. ()menjeno pravico ima eden od staršev, pod pogojem, da so starši in otroci državljani Republike Slovenije in da imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico ima tudi eden od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez. staršev Dodalek je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši oil 18 le! oziroma 26 let. Pravica do dodatka za veliko družino se pridobi tudi, če se tretji otrok rodi najpozneje do 30. junija tekočega leta. V mesecu juniju se bo iztekel rok, ko se še lahko uveljavi ta pravica za dodatek na veliko družino v letošnjem letu. Dodatek za veliko družino je v letu 2002 znašal 25.000 SIT, v letu 2003 53 600 SIT, v letu 2004 78.420 SIT, v letu 2005 pa znaša ta dodatek 80.070 SIT ter se izplača v enkratnem znesku. Pravico se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine. Za občanke in občane Kamnika je krajevno pristojen Center za socialno delo Kamnik Pozorne morajo biti predvsem tiste velike družine, ki niso uveljavljale pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ni bila priznana vsaj za tri otroke. V tem primeru morajo vložili vlogo za priznanje dodatka za veliko družino v mesecu juniju oziroma najpozneje do 15. |ul.)a tekočega leta, ker po len. roku pravice za letošnje leto m mogoče več Osebno vlogo se dobi na centrih za socialno delo v Kamniku, Ljubljanski cesti l, več o dodatku pa s. lahko preberete tud, na spletni strani www.sigov.si/mddsz/ ...... Skunitvt za družbene dejavnosti prt svetniški skupini LDS Ncupma za družni t BRANE GOLUBOVIC vrnila kot neutemeljeno. Iz. tega je razvidno, da je celoten postopek oddaje javnega naročila zelo zahteven in zapleten. Ob tej priložnosti odgovarjamo tudi na zahteve, ki so bile sprejete na sestanku: 1. Zahtevamo boljšo transpa-rcntnosl dela občinske uprave: Vse aktivnosti so povsem trans-parentne. Načrt razvojnih programov, v katere smo vključili dograditev OŠ Stranje in po že omenjenem sestanku še telovadnico smo objavili v vseh gradivih, na občinski spletni strani in v Kamniškem občanu Ravnatelj šole Boris (e-mec je tudi član gradbenega odbora, poleg tega je redno obveščen o poteku vseh aktivnosti Seveda pa občinska uprava ne more dajati konkretnih podatkov, ko postopki še tečejo. Zato tudi nismo mogli na sestanku poročati o terminskem planu gradnje, kol so to želeli. 2. Kako so pripravljeni razpisni pogoji za izbor izvajalca del, da je prišlo do pomanjkljivosti v ponudbah izvajalcev? Razpisni pogoji in navodila ponudnikom so bila zelo natančna. Ker so ponudniki delali napake že v lanskem letu (niso vpisali vseh cen v popisu ali pa so spreminjali popise), smo prav zaradi lega še bolj natančno določili pravila. Če bi vsi dosledno upoštevali navodila, kar pa so ponudniki dolžni storiti, če želijo, da je ponudba pravilna, ne bi imeli vzrokov za zavrnitev. Tako pa so spreminjali popis, združevali posamezne postavke v sklope, spreminjali zahtevane odstotke nepredvidenih del ali pa jih sploh niso ocenili in podobno. Državna revizijska komisija je odločitev občinske uprave v celoti potrdila. 3. Kako je sestavljena komisija za izbor izvajalca, kdo je v komisiji? Komisija, ki jo imenuje župan, je sestavljena tako, da lahko suvereno ocenjuje in ovrednoti ponudbe in županu predlaga pravilno in strokovno neoporečno odločitev. Sestavljajo jo: Alojz. Kolar, dipl. ekon, dr. Franc Hribernik, Aleš Škorjanc, univ. dipl. ing., Maja Hauptman, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom in svetnik Gregor Koncilja. 4. Kateri normativi in standardi so upoštevani pri pripravi projekta izgradnje? Projektant mora projektirati skladno s pravili stroke. Projekti so bili usklajeni na Ministrstvu za šolstvo in šport ob sodelovanju ravnatelja šole in vodje oddelka za družbene dejavnosti. Poleglega je moral arhitekt upoštevati obvezna »Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji - I. del -junij 1999«, ki jih je izdalo resorno ministrstvo. Ker so bili projekti skladni z zahtevami, je Občina Kamnik pridobila sklep Ministrstva za šolstvo in šport ter soglasje Ministrstva za finance k investiciji. 5. Ali je način izbire izvajalca z. metodo najnižje cene uporaben pri gradnji šolskih prostorov? Ker so ostale zahteve v razpisni dokumentaciji predpisane kot pogoj za sodelovanje na razpisu (roki izvedbe, kvaliteta, garancija, usposobljenost, finančna sposobnost, reference ipd.) je ta metoda povsem primerna, ponudbena cena je hkrati povsem neoporečno merilo ob upoštevanju vseh pogojev v razpisni dokumentaciji. 6. Kje so sredstva - 350 mio SIT, ki so namenjena za gradnjo, kako se v tem času plemenitijo? Sredstva so sestavni del integralnega proračuna skladno z veljavno zakonodajo. Vsa razpoložljiva sredstva, ki jih ne potrebujemo za plačevanje finančnih obveznosti, se obrestujejo po veljavni bančni obrestni meri. 7. Ali bo kanalizacija do Stranj zgrajena pravočasno za priklop šolskega objekta v septembru 2005? Občinska uprava pridobiva gradbeno dovoljenje. Povezava kanalizacijskega sistema Stranje -Kamnik pa sodi v prvo prioriteto. 8. Zahtevamo sprotno obveščanje Sveta staršev OŠ Stranje in Sveta šole o vseh postopkih v zvezi z gradnjo! Ravnatelj šole je član gradbenega odbora, tako da je tekoče seznanjen s potekom gradnje Občinska uprava pa ne more dajati obvestil v času, ko posamezne aktivnosti še niso zaključene ali pravnomočne, ker bi tako javnost samo vznemirjala ali celo zavajala ter vzbujala nerealne upe, želje in zahteve. 9. Zahtevamo, da se 25. 6. 2005 prične gradnja, v nasprotnem primeril zahtevamo odstop g. Kamina. Občinska uprava je vse postopke vodila ažurno in strokovno. Občina je tudi varuh zakonitosti postopkov, pri svojem delu mora spoštovati številne zakone in podzakonske predpise in usklajevati večkrat celo nasprotujoče si interese. Tudi pri ponovnem javnem razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu takoj naslednji dan po prejemu odločbe Državne revizijske komisije (17.05.2005), občinska uprava ne more vplivati na morebitno ponovno uvedbo revizijskega postopka, če se ponudnik, ki bo oddal ponudbo, ne bo strinjal z odločitvijo naročnika. To je ponudnikova neodtujljiva pravica. Sicer pa je v Sloveniji že kar pravilo, da se v večini primerov, ko se oddaja javno naročilo velike vrednosti, pojavljajo zahtevki za revizijo postopka pred Državno revizijsko komisijo in to se dogaja tudi na ministrstvih, ki imajo za investicije organizirane posebej usposobljene službe (pristojne vladne službe prav zaradi tega že pripravljajo spremembe zakona). Zato nikoli ni mogoče vnaprej izločiti možnosti uvedbe revizije oddaje javnega naročila in predvsem zato do pravnomočnega sklepa o izbiri izvajalca del ni mogoče natančno napovedali pričelka gradnje. Zalorej je sklep Sveta staršev in Sveta šole povsem nerazumen in seveda nezakonit. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Vi sprašujete, župan odgovarja T. Strle iz Kamnika sprašuje, ali se na Duplici načrtuje izgradnja otroškega igrišča. Občina Kamnik v proračunu vsako leto nameni finančna sredstva za urejanje in vzdrževanje obstoječih otroških igrišč, glede na potrebe prebivalcev in prostorske možnosti posameznega območja pa se iz proračunskih sredstev zgradi tudi kakšno novo otroško igrišče. V letošnjem p/oračunu je zagotovljenih 10,5 mio SIT Za izvedbo naslednjih investicijskih in vzdrževalnih del: - 3,5 mio SIT finančnih sredstev jc namenjenih za dokončanje povsem novega otroškega igrišča v naselju Hrib v KS Nevlje. V letih 2003 in 2004 so bila izvedena gradbena in obrtniška dela, ki so bila zaradi konfiguracije terena zahtevna in draga, letos pa bo igrišče opremljeno z igrali, - 0.5 mio SIT je namenjenih z.a nakitj) novega sestavljenega igrala na otroškem igrišču v Smarci. Pri urejanju tega igrišča finančna sredstva prispeva tudi K S Smarca, - proračunska sredstva v višini 6,5 mio SIT pa so namenjena za urejanje in vzdrževanje sedmih obstoječih otroških igrišč: v Motniku. na Trgu talcev, v soseski Ljub-Ijanska-Kranjska-Župančiče-va, na Jenkovi, na Tikovi, na Stiasnvjevi in na Klavčičevi. Za redno vzdrževanje (košnja trave, pobiranje in odstranjevanje odpadkov, barvanje in manjša popravila igral) je Občina Kamnik v letu 2002 sklenila pogodbe z. občani, ki živijo v neposredni bližini teh igrišč. Kljub rednemu in skrbnemu vzdrževanju pu je na igriščih potrebno vsako leto Zamenjati kakšno dotrajano igralo, obrezali drevje, Zgraditi ograjo itd. V prvi polovici letošnjega leta bo zgrajena ograja okrog igrišča v soseski Ljubljanska-Kranjska-Žu-pančičeva, zamenjani bodo koši za odpadke v Motniku in še kaj. V sklopu urejanja okolice OS Marije Vere na Duplici bo v letošnjem letu urejeno tudi otroško igrišče, ki bo v dopoldanskem času namenjeno učencem prve triade osnovne šole, v popoldanskem času pa bo odprlo a vse otroke iz okoliškega no selju. Igrišče bo ograjeno, ponoči ho zaprli/, za vzdrze vanje pa bo skrbela OŠ Marije Vere'. župan Anton Tone Smolnikar Predstavniki Kamnika in Duplice na Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z negativnimi vplivi Pirolize na okolje Takoj ugotoviti, zakaj se meritve emisij ne izvajajo V torek, 18. maja, so se na pobudo župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja pri ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku poleg župana sestali Franc Orešnik, predstavnik KS Duplica, Miha Pro-sen, Zeleni Kamnika, Matjaž Malovrh, odbor za pripravo programov varovanja okolja, sodelovala pa sta tudi Bojana Pohar, glavna inšpektorica za okolje, in predstavnik ARSO. Župan Smolnikar je najprej na kratko povzel potek dogodkov, povezanih z obratovanjem Pirolize na Duplici, ki ga je ministru Podobniku vnaprej poslal v pisni obliki. Matjaž Malovrh je predstavil strokovna mnenja, povezana z delovanjem kotla na lesno maso. Bojana Pohar je pojasnila, kaj je bilo doslej storjenega v zvezi z meritvami emisij in zaplete pri tem, pri čemer je poudarila vzroke, zaradi katerih Zavod za zdravstveno varstvo Maribor kot edina pooblaščena organizacija za tovrstne meritve v Sloveniji meritev ne more opraviti. Predstavnik ARSO je pojasnil, da bo po sprostitvi mobilne merilne postaje za merjenje emisij, ki je sedaj v Kopru, možno to postajo prestaviti v Kamnik. Miha Prosen je opozoril na problem kurjenja odpadnih olj v kotlu Pirolize, za kar sicer ni trdnih dokazov, je pa predložil pogodbo med Pirolizo in Eko-lom za najem obstoječega rezervoarja za lahko kurilno olje. Udeleženci sestanka so se dogovorili, da glavna inšpektorica za okolje takoj ugotovi razloge, zakaj se ne izvajajo po inšpekciji določene meri+ve emisij na kotlu v kotlovnici Stol. Glavna inšpektorica za okolje mora tudi ugotoviti, ali se v kotlu Pirolize kuri odpadno olje, ki ga podjetje Ekol shranjuje v rezervoarju na dvorišču Pirolize. ARSO bo v mesecu septembru in oktobru, po potrebi pa tudi v novembru, postavil mobilno merilno postajo za emisije v okolje. Lokacijo bodo določili neposredno pred postavitvijo ob sodelovanju predstavnikov občine Kamnik in Matjaža Malovrha. Minister za okolje in prostor je zagotovil, da bodo na ministrstvu odslej bolj intenzivno spremljali vsa dogajanja, povezana z obratovanjem dupliš-ke kotlovnice. Pogled na dimnik dupliškc kotlovnice v zgornjih jutranjih ali poznih večernih urah... F.S. 4 26. maja 2005 O DELU DRUŠTEV IN STRANK Kamniški OBČAN Na Lazah se je pelo in plesalo... LJUDSKO PETJE IN PLES ZDRUŽUJETA GENERACIJE 8. kongres Slovenske demokratske stranke lični) izdelani plakati so aprila po Tuhinjski dolini vabili v Kulturni dom na Laze na prireditev LJUDSKO PETJE IN PLES ZDRUŽUJETA GENERACIJE. Radovednost, kako so združile moči ljudske pevke PRLDICE in mladina s -Thinskcga konca«, je 23 aprila privabila veliko gledalcev, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Že začetek je napovedoval zanimivo predstavo. Predice so, tako kot včasih pri vsaki hiši, v napol temačnem prostoru krtačile in predle volno in pele staro pesem: »Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi...« Potem se je zastor dvignil in po leg Predic so nastopili še: starejša folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik s starimi plesi, kakršne so včasih plesali v Kamniku in v Tuhinjski dolini, mlajša fol- klorna skupina Osnovne šole Šmartno, mladinski pevski zbor iz Župnije Zgornji Tuhinj ter mlada harmonikarja Vili Hribernik iz Golic in Matej Slapar iz Srednje vasi. Bil je res lep večer, poslušalci v dvorani so bili navdušeni in SO nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. Mladi iz Tuhinjske doline in Predice so tako na najlepši možni način predstavili stare ljudske pesmi in plese. Pa včasih pravijo, da mladi in stari ne gredo skupaj! Pa še kako, le pravo pot je treba najti! Kol je povedala Angela Jagodic, vodja Predic, je zelo vesela, tla so mladi s takim veseljem pristopili k pripravi prireditve, da so predvsem mladi prireditev zelo lepo sprejeli, saj se zavedajo, da je vse, kar je staro, kar je ljudsko, neizmerno bogastvo, ki so nam ga zapustili naši predniki in ga moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove. V Tuhinjski dolini se ni bati, da bi šla ljudska pesem v pozabo. To so dokazali organizatorji prireditve, nastopajoči, pa tudi ravnateljica in učiteljice OŠ Šmartno. Seveda vsaka prireditev potrebuje tudi finančna sredstva in zagnane sodelavce, toda mladim je potrebno prižgati le iskrico, jih malo vzpodbuditi in ta šibo razplamtela v plamen, ki bo zajel vse več mladih, ki bodo z veseljem pripravljeni sodelovati. Poslušalci so po prireditvi povedali, da si takih in podobnih večerov se želijo. PREDICE imajo veliko idej in skupaj z. mladimi jih bodo zagotovo poskušale uresničiti in s tem razveseliti staro in mlado. MARINKA MO.ŠNIK Mladi iz Tuhinjske doline, Predice in folkloristi DU Kamnik so z združenimi močmi predstavili ljudske pesmi in plese. V portoroškem hotelu Bernardin je v soboto, 1 i. maja, potekal 8. kongres največje vladne stranke Slovenske demokratske stranki-. Zbralo se je okrog iSO delegatov iz vse Slovenije. Kongresa sije udeležil predsednik hrvaške vlade Ivo Sana- m der in ostali tuji gosti iz Avstrije, Nemčije, franci je, Ccškc, Turčije, Grčije in Madžarske. Po slavnostnem začetku kongresa s kulturnim programom, ki so ga izvajali Stiski kvartet in Rožmarinke, in s pozdravnimi govori tujih gostov, med ka-lerimi sla. bila tudi predstavnika slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, ki sta izrazila izreden posluh nove vlade do manjšin, je bilo izvoljeno delovno predsedstvo kongresa, ki ga je vodil dr. Miha Brejc. Po sprejetem dnevnem redu, poslovniku kongresa in izvoljenih ostalih delovnih teles kongresa je imel govor predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša Dejal je, da je Slovenija stopila na novo pol, saj se je v šestih letih zgodilo več zgodovinskih stvari - tako za Slovenijo kot SDS: Slovenija je poslala članica FU in Nata, ratificirala je evropsko ustavno pogodbo in prvič v zgodovini postala predsedujoča Ovseju, SDS je poslala polnopravna članica evropske ljudske stranke, mednarodne demokratske zveze in zveze sredinskih demokratskih strank. SDS je zastopana v evropskem parlamentu in je po zmagi na volitvah postala najmočnejša demokratična politična sila v državi. Iz njegovega govora je bilo razbrati, da nameravamo z dobrim izbiranjem prioritet in realnim pristopom postopoma močno izboljšati tako gospodarsko kot splošno družbeno okolje in narediti kar največ, da se v Sloveniji poveča blaginja za vse, litev. Za predsednika stranke SDS so delegati s 371 oddanimi glasovnicami, med katerimi so bile tri neveljavne, s 368 glasovi za izvolili predsednika Janeza Janšo. V I Si lanski izvršilni odbor SDS so Na sliki z leve: Marko Narcd, delegat Branko Zamernik, gost Robin Majnik, delegati Rudi Veršnik, Franc Pukšič, Mirko Zamernik in Franc Spruk. Socialni demokrati in Mladi forum odslej na Šutni Staro mestno jedro daje občini Kamnik dušo in izpričuje bogato zgodovino tega kraja ob vznožju planin. Kar nekaj kamenčkov k temu mozaiku znamenitosti in posebnosti mesta nedvomno prispeva tudi tudi stara mestna ulica Šutna, znana po številnih znanih osebnostih, ki so se tamkaj rodile, prebivale in delovale. Šutna kot večkrat uporabljena filmska in slikarska kulisa, ki s svojo stilnostjo in izvrstno zaključeno celoto meščanskih hiš zlahka potegne opazovalca v čas desetletja nazaj, je prostor, kjer se lahko s pogledom vzdolž te ulice odpočije utrujeno oko od vsakdanjega vrveža in hitrega tempa življenja. V začetku meseca maja smo na ulici Šutne odprli sedež stranke Socialni demokrati. Novi prostori pomenijo tudi začetek novih projektov, ki jih pripravljamo, med njimi je zagotovo tudi temeljit razmislek o prihodnosti Šutne in s tem starega mestnega jedra. Prepričani smo, da se da postoriti tudi nekaj več kot samo razglabljati o tem, ali naj bo ta ulica odprta za promet ali ne. Vprašanja kako narediti ta predel mesta še bolj pri- jazen tako za sprehajalce kot za sedanje trgovce, kako zapolniti prazne prostore v njem, kako vanj privabiti umetnike, ki bodo v okviru slikarskih, kiparskih in drugih vrst ateljejev delovali skozi vse leto in ne samo v okviru posameznih razstav na prostem, kako vzpostaviti sožitje z najemodajalci lokalov v starem mestnem jedru, na kakšen način oziroma v kolikšni meri morda subvencionirati dejavnost umetniških, neprofitnih, in drugih organizacij..., to so vprašanja, na katere bo treba najti odgovore. Tem mislim ob odprtju se je pridružil tudi predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, ki je predsedniku Socialnih demokratov Kam-nik-Komenda Borutu Žagarju in njegovi »ekipi« zaželel veliko uspeha pri prizadevanjih za smiselno združitev lepot ozkih ulic in slikovitih prehodov, travnikov in bližnjih vasi, ki bi živele v sožitju s stolpnicami, nakupovalnimi središči in novonastali-mi stanovanjskimi soseskami. SAŠO ŠALAMUN Krvodajalska akcija 6. in 7. junija Območno združenje Rdečega križa Kamnik letos že drugič organizira krvodajalsko akcijo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani, Šlajmerjeva ulica 6. Krvodajalce, ki se želijo krvodajalske akcije udeležiti, bodo na odvzemno mesto popeljali z avtobusi oziroma kombijem po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 6. junija: ob 8. uri odpelje avtobus z AP Kamnik, do Duplice, na Križ, v Komendo in Moste (gasilski dom) in ustavlja na. vseh postajališčih, ob 8. uri odpelje kombi zAP Motnik, vozi'do Šmartnega na Rakitovec, Pšajnovico in do Vrhpolja s postanki na postajališčih, ob 10. uri odpelje avtobus z AP Kamnik, do Duplice na Križ, v Komendo in Moste (gasilski dom) z vmesnimi po stanki, ob 12. uri odpelje avtobus z AP Kamnik v smeri in s poslan ki kot ob 10. uri, v torek, 7. junija: ob 8. uri odpelje avtobus z AP Kamnik do Duplice, Križ, Ko menda in Moste s postanki na vseh postajališčih, ob 8. uri odpelje kombi z AP na Črnivcu (Črna) s postanki do Stranj, ob 10. uri odpelje avtobus z AP Tunjice v Kamnik in dalje do Duplice na Križ, Komendo in Moste (gasilski dom) s postanki na vseh potajališčih, ob 12. uri odpelje avtobus z AP Kamnik na Duplico, Križ, Ko mendo in Moste s postanki na vseh postajališčih. Po odvzemu krvi bodo avtobusi oziroma kombi odpeljali krvodajalce nazaj do izhodiščne postaje. STANE SIMŠIČ Po podanih poročilih organov stranke je potekala razprava po treh skupinah: o predlogu novega političnega programa SDS, o predlogu sprememb statuta SDS in o predlogu osmih resolucij. V nadaljevanju plenarnega zasedanja so bile sprejete spremembe statuta SDS. Zalem so bili razrešeni dosedanji organi stranke SDS, sprejete so bile kandidatne liste za nove volitve in opravljene volitve za predsednika stranke SDS, izvršilnega odbora SDS in nadzornega odbora SDS. Po sprejetem političnem programu SDS in osmih resolucijah je bil izveden zaključek akciji- -SDS si- predstavi«, opravljeno je bilo žrebanje bogatili nagrad udeležencev akcije, ki so izpolnili anketne vprašalnike. Kamničan izvoljen v izvršilni odbor SDS Po končanem delu volilne komisije so bili podani rezultati ra- bili izvoljeni Milan Zver, Miha Breje, Andrej Bručan, Branko Grims, Branko Kelcmina, Miroslav Luci, Jože Zagožen, Sergij Da-olio, Frane Pukšič, Dimitrij Kova-čič, Gregor Gomišček, Drago Šiftar, Vinko Gorenak, Marjan Golav-šek, Elizabeta Horvat, I.adka tur lan, Anton Štihec in Kamničan Miroslav Petek. Po podanih rezultatih volitev je imel zaključni govor predsednik SDS Janez Janša, ki je pohvalil vse člane, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi kongresa za njihovo kvalitetno opravljeno delo in obenem pojasnil, da je bil njegov govor tokrat krajši, da pa naj bodo delovniki daljši in tako bomo v prihodnosti manj govorili in več naredili za blaginjo vseh. ()dbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora: ROBIN MAJNIK Uspešen turnir šolanih psov na Duplici »Danes gostimo tekmovalce šolanih psov iz regije, kakor tudi iz tujine. (Jani društva smo se potrudili, da bi za vse udeležence in tekmovalce pripravili pogoje, kjer bi lahko kar najbolje predstavili svoje štirinožne prijatelje,« je ob začetku kinološkega dne na va-dišču KD Duplica v soboto, 14. maja, dejal Milan Iskra, vodja prireditve. Udeležence turnirja, med njimi je so bili tudi tekmovalci iz italijanske Gorice in Monlalcona, je v imenu občine Kamnik kol generalnega pokrovitelja prireditve pozdravil in jim zaželel prijetnega bivanja v Kamniku tudi župan Tone Smolnikar. Slirinožei so skupaj z. vodniki pokazali svoje sposobnosti in zanje v šestih kategorijah- od ISP A do I PO III. Največ točk v posameznih skupinah so zbrali Dominik llorval z. Ajšo iz. Rečice ob Savinji, Bojan Pokrivač z Baco Podpohorsko iz Maribora, Ferdo llrovat zllrssulo izšmartna ob Dreti,Jože Bola s Klimom iz Trbovelj, Bojan Ogrizek z Assom s Ptuja in Rok Korljan z l lilo - Uršo iz Ljubljane. Sodnika na prireditvi sla bila Anion lis in Miran Marš, markerja pa Gregor Mogu in Denis Steharnik. I Ideleženci srečanja so pohvalili urejenost dupliškega vadišča in dobro organizacijo tekmovanja, za kar gre vse priznanje zagnanim članom Kinološkega društva Duplica. Lega vadišča ob Kamniški Bistrici in njegova urejenost vsekakor zaslužila več podobnih prireditev tudi v državnem merilu. FRANC SVETEIJ Člani KD Duplica so dokazali, da so sposobni uspešno pripraviti tudi mednarodne kinološke prireditve. Za sto let Ivanki Okršlar zapel Vili Resnik MATURANTSKI PLES SREDNJEŠOLCEV ZUIM-a Tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je čutiti, da se bliža konec šolskega leta. Sobotni večer, 14. maja, je bil še posebej prazničen za 43 njihovih maturantov, ki so se v krogu staršev, sorodnikov, razrednikov, mentorjev, vzgojiteljev in spremljevalcev zbrali v Domu kulture Kamnik na maturantskem plesu. Presenetili so z zanimivim, pestrim programom. Sodelovala je plesna šola Urška, ki je maturantom tudi brezplačno omogočila plesne vaje.Vodstvu šole, razrednikom, zdravstvenim delavcem in drugemu osebju iz zavoda so maturantje izrekli veliko zahvalnih besed. Direktorica zavoda Zdravka Slavec je ponosna na tako lepo, nepozabno srečanje. Pohvalila je tudi vodstvo in druge iz Doma kulture Kamnik, saj so se tako kot lansko leto izkazali kot prijazni in sposobni organizatorji. VERA MEJAČ »Za svojo stoletnico si spet želim slišati pesem Vilija Res-nika,« je nekaj dni pred svojo stoletnico dejala gospa Ivanka Okršlar, ki od leta 1998 živi v Domu starejših občanov. In res je petkovo dopoldne 13. maja skupaj s komendskim županom Tomažem Droleem jubilantki, rojeni 14. maja 1905 na Jezerskem, nazadnje pa je živela na Gmajnici pri Stoletnici Ivanki sta zaželela vse najboljše Vili Resnik s pesmijo in direktorica Marija Rems šopkom pomladnega cvetja... Komendi, prišel voščit tudi znani pevec Vili Resnik. Po uvodni pozdravni pesmi domskega pevskega zbora pod vodstvom Ksenije Kozjek in iskrenih čestitkah direktorice Doma Marije Rems, župana Drolca in predstavnice stanovalcev gospe Cvetke, ji je s pesmijo Ne bom ti lagal po svoje voščil tudi juhilantkin najljubši pevec Vili Resnik. /a spomin ji je izročil tudi svojo veliko stensko sliko in ob tem dodal: »Moram povedati, da je to moja najstarejša oboževalka, saj sva se srečala že večkrat, med drugim tudi ob njeni devetdesetletnici v Komendi«. S pesmijo Kol'kr kapl'c tolko let so poteil) vsi udeleženci nazdravili visokemu jubileju slavljenke Ivanke, ki je svojo delovno pot začela v kranjski Savi in jo pred petdesetimi dokončala v lesni industriji. Slavljenki tudi naše iskrene čestitke! F. SVETEIJ Specialna olimpiada Gorenjske Uspešen splet športnih in socialnih aktivnosti Prizadevni delavci Sožitja Kamnik in Osnovne šole 27. julija Kamnik so v soboto, 14. maja, organizirali 12. letne igre specialne olimpiade gorenjske regije. V Kamniku je bilo to tekmovanje, ob podpori občine Kamnik in sponzorjev, organizirano že drugič. Poteka vsako leto, organizator pa je vsakokrat eno izmed društev Sožitja gorenjske regije. Delujejo v okviru Zveze društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ki je krovna organizacija petdesetim lokalnim društvom Sožitje iz vse Slovenije in Društvu specialne olimpiade Slovenije. Na stadionu v Mekinjah in v S( )RM se je v tekih, v metu žogice, skoku v daljino, košarki in namiznem tenisu pomerilo 173 tekmovalcev , pomagalo je 48 spremljevalcev in 14 prostovoljcev: srednješolci iz. Šmartna v Tuhinju in ŠCRM ter starši varovancev VDC Sožitje. IzVD(: Sožitje Kamnik je tekmovalo 13 varovancev, dosegli so 4 zlate, 1 srebrno in 4 bronaste medalje, 4 pa so dobili za udeležbo. Iz OŠ 27. julija se je športno borilo 5 tekmovalcev, dosegli pa so 3 zlate medalje in 2 medalji za udeležbo. Zavzeti, predani športniki z motnjami v duševnem razvoju so bili počaščeni s toplimi besedami našega župana Antona Toneta Smolnikarja. Za spodbudne in pohvalne besede so mu zaploskali in pričeli s tekmova- njem, ki pa jim je pomenilo tudi druženje in zabavo. Specialna olimpiada ima visoka merila in ideale, zato trenerji pri delu s športniki upoštevajo posebne kodekse: spoštovanje drugih, omogočanje dobrih izkušenj (spoštovanje razvojne stopnje in ciljev vsakega posameznega Veselje in ponos ob osvojitvi medalj VDC Sožitje Kamnik. Primož Žmave in Vida Kadunc iz Kulturni poletni festival Studenec 2005 Cerkev sv. Lenarta - Krtina Sobota, 28. maja, ob 21.00 -KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE Vstopnine ni, prostovoljni prispevki! Poletno gledališče Studenec Sobota, 3- junija. ob 2100 : RADIO GA - GA - SH0W z eminentnimi gosti 1 „„.„,1, Radio Ga Ga Show predstavljalo: Sašo Hribar, Jure Mastnak. Marjan Šareč, Jure Godler. Ne zamudite dve uri razvedrila m sprostitve! Poletno gledališče Studenec Petek 17 iuniia, ob 21.00 - Gledališče Koper Sezetiska komedija AGENCIJA ZA LOČITEV Igrata: Nataša Tič Ralijan - Ana Liza in Gašper Tic PRODAJA VSTOPNIC: , a .,u, „ n1,„ Vele, trgovska družba, tel.:oi/72i 83 3L ^A^rina 98 800, Foto Repanšek Mengeš tel. 01/723 74 92. Trgovina nakup Kamnik, Sutna 48. tel.:oi/839 70 8l; miraniarc po el pošti: kdmj.skocjan@siol.net, www.drustvo-m.ran|arc.s, in telefonu 01/72 49 189. _ športnika, skrb, da športniki tekmujejo v disciplinah, ki so zanje izziv in primerne sposobnostim posameznega športnika), sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, zagotavljanje dobrih pogojev za delo, skrb za zdravje in varnost športnikov. Program specialne olimpiade ni namenjen le športu, ampak že v načelih označuje športne, socialne in kulturne aktivnosti. V ospredju so cilji, da se s to dejavnostjo funkcionalno izvaja osnovna rehabilitacija, ohranjajo splošne psihofizične sposobnosti in kreativno izrablja prosti čas oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ker v tem primeru vrednot ne predstavljajo le športni rezultati, ki veljajo v svetu športa »zdravih«, je način življenja, vadbe, socializacije m drugih vidikov skrbi /a osebe z. motnjami toliko bolj pomemben. SAŠA MFJAČ I ekmoviinje v disciplinah, ki sojini blizu, je za tekmovalce z motnjami v duševnem razvoju svojevrsten izziv. Kamniški predstavniki iz VDC Sožitje in OS 27. julij so se odlično odrezali, med njimi v teku na 50 metrov Matej Istenič iz OŠ 27. julij s prvim mestom (na najvišji stopnički) in Tomaž Pire iz VDC Sožitje s tretjim mestom (tretji z leve). Veseli so bili medalj in čestitk kamniškega športnika Mira Kregarja. Srečanje Solidarcev V petek, 13. maja, je DKD Solidarnost Kamnik v dvorani nad kavarno Veronika pripravila vsakoletno srečanje Solidarcev. V programu, ki ga je povezoval Martin Gorenc, je vsak pevski zbor odpel po tri pesmi, na koncu pa skupno Domovina naša je svobodna. Pod vodstvom Marinke Apar-nik so veselo, prisrčno in sproščeno prepevali cicibani , ki so se predstavili kar s štirimi pesmica- mi, in OPZ Vrabčki. ŽePZ Solidarnost, ki ga sicer vodi Marjeta Kočar, in MoPZ Solidarnost je vodil zborovodja Marko Tiran. Pevke edinega ženskega pevskega zbora v kamniški občini bodo 30-letnico uspešnega delovanja obeležile z jubilejnim koncertom v petek, 3. junija, ob 20. uri v dvorani Veronika. VERA MEJAČ DKD Solidarnost se ni bati za prihodnost, saj pod njihovim okriljem veselo prepevajo že cicibani. 6 26. maja 2005 POGLEDI Kamniški OBČAN Nova Slovenija ponovno nasprotovala podražitvam Kot že velikokrat doslej, je bila tudi tokrat na dnevnem redu 23-redne seje občinskega sveta problematika predšolske vzgoje. Občinska uprava je predlagala sklep, s katerim bi se cene programov za predšolsko vzgojo v WZ Antona Medveda povečale za 6 %. Svetniška skupina NSi je glede na okoliščine predlagala i-odstotno podražitev. Za pobudo NSi je glasovalo 12 svetnikov in svetnic, 13 jih je bilo proti. Svetniška skupina NSi s sodelavci. Predšolska vzgoja za občino predstavlja ogromno finančno breme, ki se vsako leto se povečuje. V letu 2004 je občina Kamnik namenila za potrebe predšolske vzgoje nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev, kar predstavlja kar 17,2 % celotnega proračuna občine. Kot kaže. se bo trend poviševanja proračunske postavke za varstvo otrok nadaljeval tudi v prihodnje, zato se svetniška skupina NSi boji, da občinski proračun kmalu ne bo več zmogel sledili tem trendom Svetniki Nove Slovenije menijo, da so pri predšolski vzgoji potrebne določene sistemske spremembe, ki bi razbremenile občinski proračun. Velika krivica se dela tudi otrokom, ki niso v vrtcu, saj niso deležni ne varstva in ne sredstev. O trenutnih razmerah na področju predšolske vzgoje bodo svetniki Nove Slovenije Kamnik ob-vestili ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Janeza Drobnica Starostno obdobje starost otrok cene v SIT 1. starostno obdobje 1-3 let 104.417 2. starostno obdobje 3-4 let 82.646 2. starostno obdobje 3-6 let 77.137 2. starostno obdobje 4-6 let 70.595 Vir: Občina Kamnik - občinski svet: Gradivo 23/I V razpredelnici si lahko ogledate ceno mesečne oskrbe otrok v posameznih starostnih skupinah. Del te cene plačajo starši sami, del pa krije občinski proračun, delež je seveda odvisen od socialnega statusa staršev Doplačilo oskrbnih stroškov otrok v sistemu predšolske v /goje stane občino nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev. Za razbremenitev občinskega proračuna obstajata dve možnosti: - prenos dela finančnega bremena na starše ali - večja finančna pomoč države (potrebne sistemske spremembe). Svetniška skupina Nove Slovenije Kamnik se zavzema za drugo možnost. Več na www.nsi-kamnik.net. __ OO NSi KAMNIK Ogorčeni starši učencev OŠ Stranje Ko smo v aprilski številki Kamniškega občana prebrali pismo g. Zvonka Cveka z naslovom Ali se gradnja spet umika, so se nam začela porajali mnoga vprašanja, na katera smo želeli dobiti odgovore. lako smo se člani Sveta šole in Sveta staršev zbrali na skupni seji v torek. 17. maja 2005, in nanjo povabili tudi g. Antona Smolnikarja, župana občine Kamnik, in g. Antona Kamina, vodjo občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Povedati moramo, da sta oba omenjena gospoda lansko leto (12. julija 2004) na sestanku Sveta staršev obljubila, da bodo pričeli graditi telovadnico aprila in dodatne učilnice za potrebe devetletke septembra 2005. Danes, ko tole pišemo, je 20. maj 2003, za gradnjo šole pa še niso izbrali izvajalca del. Če lahko razumemo, da je jirtšlo do zapletov pri razpisu za izbiro izvajalca, pa nas občina ležko prepriča, da je z gradnjo vse V redu, saj Svela šole in Sveta staršev o problemih in zapletih niso obvestili. Če g Zvonko (Vek ne bi napisal že omenjenega članka, na šoli sploh ne bi vedeli, da se stvari spet zapletajo. Še težje verjamemo, da na sestanek v torek. I". S. 200S. ni mogel priti nihče od županovih sodelavcev . ki bi lahko ustrezno odgovoril na naša vprašanja. Naj povemo, da je bil torkov sestanek buren in ogorčenje staršev veliko. Popolnoma jasno je. da naši otroci nimajo enakih razmer kol drugi otroci v občini Za izvajanje devetletke imamo že letos nevzdržne pogoje. Septembra 2003 bomo prisiljeni zopet uvesti dvoizmenski pouk, ki naj bi ga dcvcllctka v celoti odpravila. Zaradi vsega povedanega zahtevamo odgovore na naslednja vprašanja: • Ali so bili razpisni pogoji za izvajalce dovolj jasni, da bi z njimi preprečili pomanjkljivosti v ponudbah? • Kdo so člani komisije, ki izbira izvajalca? • Kateri normativi in standardi so bili upoštevani pri pripravi projekta? • Ali je način izbire izvajalca po metodi najnižje cene ustrezen za gradnjo šole? • Kje je 330 milijonov, namenjenih gradnji? Ali se ta denar na kakršenkoli način plemeniti? • Ali bo kanalizacija do Stranj zgrajena pravočasno, da se bo šola nanjo lahko priključila v letu 2003? • Ali se občinski možje zavedajo, da so dolžni zagotoviti enakopravne pogoje za delo v devetlctki vsem otrokom naše občine? Starši postavljamo tudi naslednje zahteve: • Občinska uprava mora Svet šole in Svet staršev sprotno ob-v escati o v sem, kar je povezano z. gradnjo šole. • Gradnja se mora pričeti do 23. 6. 2003. Če temu ne bo tako, zahtevamo odstop g. Kamina, vodje občinskega oddelka za družbene dejavnosti. V imenu vseh prisotnih na sestanku KARLA l!RH, predsednica Sveta šole SDS proti podražitvam vrtca, več denarja za KS, za urejeno parkiranje s parkomati... Proti podražitvam vrtca Na zadnji seji Občinskega sveta Kamnik v sredo, 11. maja, je bil že drugič letos obravnavan predlog Sklepa o določitvi nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda. Pred obravnavo sklepa o določitvi nove cene na občinski seji je član iz SDS Dušan Štrajhar v Odboru za daižbene dejavnosti edini podal negativno mnenje in se ni strinjal s predlagano podražitvijo, medtem ko-so vsi ostali člani odbora podali pozitivno mnenje k določitvi nove cene, ki naj bi bila s I. junijem višja za 6 %. Kljub temu, da so se bruto plače z dajatvami v stroških dela v zadnjem letu in pol od zadnje podražitve 1. januarja 2004 povečali za 4,3%, so občinski svetniki SDS skupaj s svetniki iz NSi z vloženim amandmajem predlagali, da se predšolska vzgoja podraži maksimalno za 4%, saj bi ostalo razliko lahko pokrili z notranjimi rezervami, z zmanjšanjem stroškov materiala in storitev. V prvi obrazložitvi v mesecu februarju so bili stroški materiala in storitev transparentno predstavljeni, medtem ko je bilo v drugi predstavitvi v mesecu maju očitno namenoma predstavljeno na nepregleden način. Iz strukture stroškov je razvidno, da bruto plače predstavljajo kar 7 1,8% vseh stroškov. Nikakor nam ni razumljivo, kako je lahko zakonodaja dopuščala, da je prišlo do tako visokih stroškov dela v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v javni upravi in gospodarstvu. Prav tako nam ni razumljivo, kako je lahko bruto plača ravnateljice VVZ Antona Medveda 664.383;80 SIT, medtem ko je bruto plača kamniškega župana Antona Smolnikarja zgolj 332.346,00 SIT. Do informacije o višini januarske bruto plače kamniškega župana smo prišli brez vsakih težav in jo je posredoval sam župan osebno, medtem ko smo za informacijo o višini bruto plače ravnateljice VVZ, kljub večkratnim zahtevam, potrebovali dva meseca. Da bodo odpravljena navedena nesorazmerja in nenormalno visoke plače nekaterih javnih uslužbencev, je na pobudo SDS v državnem zboru v teku sprejemanje novele zakona, ki bo takšna nesorazmerja visokih plač javnih uslužbencev odpravila. Vodja svetniške skupine SDS Frane Spruk je v imenu vseh svetnikov SDS na seji povedal, da predlagana podražitev predšolske vzgoje v višini 6% ni sprejemljiva, saj je v nesorazmerju z rastjo plač zaposlenih Kamničanov, vsi občinski svetniki SDS pa so glasovali proti podražitvi. Več denarja za krajevne skupnosti V obravnavi je bil tudi predlog Odloka o financiranju krajevnih .skupnosti v občini Kamnik v prvi obravnavi. Svetnik SDS Franc Spruk je pojasnil, da zainteresiranost ljudi za delo v krajevnih skupnostih peša in nikakor ne smemo pozabiti, da se tudi v KS rešujejo problemi krajanov Delo v KS ni samo častno, saj imajo predstavniki KS tudi stroške, ki jih v večini primerov krijejo iz svojih žepov. Za oživitev delovanja KS je potrebno zagotoviti dodatna sredstva in tako predlaga, da se v 2. členu zagotovi 100 % več sredstev, kot je predlagano, to je 0,9% sredstev primarne porabe. Svetnik Anton Hočevar je podprl predlog predhodnika, da se višina sredstev, namenjenih za KS, poveča na 0,9".',. Svoj predlog je podprl z. dejstvom, da KS opravljajo tudi delo za župana kot del izvršilne veje oblasti, zlasti ko je potrebno pridobiti soglasja krajanov za razne projekte. Predlagal je, da pri delitvi sredstev o 20% odloča župan, ki naj bi tako nagradil tiste KS, ki dobro delajo. Vsekakor je potrebno zagotoviti dodatna sredstva in tako KS dati možnost, da zaživijo in ohranijo svojo vlogo pri reševanju težav krajanov. Svetnik Janez Repanšek je prav tako poudaril, da dve KS nista enaki. Nekatere tržijo svoje prostore, medtem ko nekaterim občina zaračuna uporabo svojih prostorov. Izpostavil je probleme v KS Center, kjer imamo še vedno ulice, ki niso asfaltirane in nekatere hiše sploh nimajo dovoza. Po njegovi oceni bi morali biti pogoji za delovanje KS vsaj približno izenačeni. Trenutno stanje v KS je tako, da KS nimajo niti zadosti denarja za izdelavo projektov in obenem pobirajo soglasja za občino, kar je najbolj nehvaležni). Svetnik Dušan Štrajhar je poudaril, da bi občina pri podeljevanju sredstev morala upoštevati programe, ki bi jih pripravile KS. Svetnik Valentin Zabavnik je izpostavil probleme, ki so v KS različni in obenem so tudi KS različne. Večino denarja v njegovi KS, kjer je tudi predsednik, se porabi za urejanje površin - v mestnih občinah površine ureja komunala, za starostnike, za šolo v naravi, za sofinanciranje društev in za samo delo v KS se ne porabi niti tolarja. Predlagal je, da naj ima občina posluh za delovanje KS in naj jim zato nameni tudi več finančnih sredstev. Zaradi različnosti KS je težko določiti kriterije, kako bi se sredstva delila. Pomembno je, da KS ne odmrejo, ne životarijo, ampak živijo. Za urejeno parkiranje s parkomati Svetniki SDS se strinjajo, da mora biti parkiranje v mestnem jedru urejeno. Svetnik Franc Spruk je opozoril, da trenutno parkiranje nimamo urejeno tako kot bi bilo potrebno in obenem vprašal, kje bodo parkirali stanovalci, ki živijo v centru občine. Pomislekov glede predlaganih cen parkiranja ni imel, vendar je potrebno, da občinska uprava sprejme še pravilnik in pri tem upošteva pridobljeno študijo o prometu. Svetnik Janez Repanšek je predlagal, da naj se za vsak stanovanjski objekt v mestu predvidi eno parkirno mesto, ki naj bo brezplačno. Predlagal je tudi, naj se pod gradom Zaprice uredi novo parkirišče. Ostali predlogi in vprašanja svetnikov SDS Svetnik Janez Repanšek je občinski upravi izpostavil problem kopanja golili kopalcev v Kamniški Bistrici. Pred časom je bila na tem mestu v Kamniški bistrici postavljena tabla z napisom »Prepovedano kopanje!«. Na željo številnih ljudi bi bilo potrebno zadevo urediti in ustrezno ukrepati. Svetnik Anton Hočevar sprašuje občinsko upravo, kdo se je prijavil na razpis o prodaji deleža podjetja Velika planina - Zaklad narave. Prav tako bi bilo zanimivo zvedeti podatke o popolnih in nepopolnih ponudbah, pa tudi o ponudbah, ki so bile poslane prepozno in razlogi za izbor oziroma neizbor. Svetnik Valentin Zabavnik je občinsko upravo opozoril na problem puščanja vode v podružnični šoli Prana Albrehta v Tunjicah, ko dnevno uhaja iz vodovoda po »3 kiibikov« vode in to že več kot eno leto. Zaradi puščanja vode prihaja do plazenja celotnega pobočja in obenem davkoplačevalki denar odteka v zemljo. Svetnik Dušan Štrajhar je dal pobudo, da se ob poti na Mali grad postavijo doprsni kipi znanih Kamničanov. Predlaga, naj bi se vsako leto postavil po en kip in bi tako z leti obudili spomin na zaslužne Kamniča-ne in obenem poživili celostno podobo Malega gradu. Člani SDS se bodo udeležili tudi tradicionalnih letnih iger 4. junija v Zgornji Kungoti in piknika 11. junija pri Jeršinu v Tunjicah. Odbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora ROBIN MAJNIK Neuspešno proti podražitvi cen vrtcev Kljub maksimalnem angažiranju, da se cene v VVZ A. Medveda ne bi povišale, žal nisem uspel. Vztrajanje vodstva VVZ Antona Medveda na povišanju cen materiala in storitev se je splačalo. Na seji občinskega sveta, ki je bila 16.2.2005, je večina svetnikov spoznala, da so posamezni stroški materiala previsoki, zato je bil predlog o podražitvi zavrnjen. Na 2.3. seji občinskega sveta občine Kamnik 11.3.2003 smo že drugič obravnavali predlog o povišanju cene programov za predšolsko vzgojo in na žalost uporabnikov ter proračuna občine Kamnik potrdili povprečno povišanje za 6 %. Tej podražitvi je botroval tudi sporazum z, dne 1 1.4.2003 med vlado in sindikati o uskladitvi višine izhodiščne plače in osnovnih plač v letu 2003 za 2 %. Ker so predstavniki občine in VVZ znižali stroške telekomunikacij, interneta in povračilo delavcem za 800.000 SIT, me je v vlogi občinskega svetnika zanimalo, po kakšnem postopku so pregledali vhodno dokumentacijo in njihov vpliv na višino cene programov in materialnih stroškov? Pojasnil sem, da me zanima, ali je ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, do I. marca lega leta posredovalo lokalni skupnosti podatke o gibanju in višini materialnih in nematerialnih stroškov živil (21. člen Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo)? Odgovora ni bilo. Po podatkih, navedenih v občinskem gradivu, so se stroški makri ala v letu 2004 povprečno povišali za 3,3 %, če pogledamo posamezne položnice, ki jih prejme vsako gospodinjstvo, so se npr. stroški elektrike zvišali znatno manj, telefonski impulzi pa se v letu 2004 sploh niso povišali. Skratka, po mojem prepričanju je znižanje stroškov materiala in storitev za 800.000 SIT zanemarljivo, če so se stroški }2 postavk iz 77.680.000,00 v letu 2003 povišali na 82.148.000,00 SIT v letu 2003. Kes je, da bo povprečno povišanje prispevka staršev od 1.6.2003 dalje: za 1. starostno skupino 1.742,00 in za vse 2. starostne skupine od 1.930,00 do 717,00 tolarjev ali natančneje za 6.188.099,40 SIT. Ne smemo pa pozabiti, da se za starše otrok povišajo cene vsako leto oziroma, da je bilo zadnje povišanje 1.1.2004. Na nivoju države nenehno ugotavljajo upadanje natalitete Slovencev, nihče pa ničesar ne postori, da bi tudi revnejše družine lahko imele več kot enega otroka, ne glede na to, da je v Kamniku večje število družin, ki imajo povprečni osebni dohodek do 63.300,00 SIT na družinskega člana Sicer ne razpolagam z uradnimi podatki kolikšne osebne dohodke dobivajo delavci kamniških proizvodnih podjetij, po neuradnih podatkih pa so te daleč pod slovenskim povprečjem. Zgoraj navedeno povprečno povišanje za starše je izkrivljen prikaz, ker se ugotavlja povprečni osebni dohodek na člana družine, zato moram dodati znesek, ki bo višji v proračunski postavki v letu 2003 za 14.946.998,00 SIT in izvršen popravek pri rebalansu za 3.000.000,00 SIT. Na 23. seji občinskega svela smo Zeleni Kamnika imeli pripombe na Predlog pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije na območju občine Kamnik. Pri Prelogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju ZN 1!8 - Zgornje Perovo - prva obravnava, smo povprašali, ali bo obstoječa dovozna cesta razširjena vsaj za novo zgrajen hodnik za pešce, ker bodo to cesto po novozgrajenih štiridesetih stanovanjskih hišah uporabljali stanovalci iz približno I SO stanovanjskih stavb. Zanimala nas je tudi kapaciteta ostalih infrastrukturnih objektov. Pripomnili smo, da skladišče izolacijskega materiala ne spada v neposredno bližino urbanega stanovanjskega naselja, saj ga bi bilo potrebno zgraditi poleg ostalih proizvodno skladiščnih objektov. DANIEL KOVAČIČ MLD predlaga državni praznik Dan mladih Mlada liberalna demokracija je v Ljubljani predstavila pobudo za uvedbo novega državnega praznika. Mednarodni dan mladih, 12. avgust, naj bi poslej v Sloveniji praznovali kol dela prost dan. Namen tega zakona je, da tudi slovenska družba jasno pokaže podporo mladi generaciji. Tako bo družba na simbolni ravni pokazala, da se zaveda pomena razvoja mlade generacije, ki predstavlja edino zagotovilo za družbeni, gospodarski in kulturni razvoj določenega naroda. Ob prazniku mladih bi se mladim zagotovila možnost, da izpostavijo svoje probleme, njihovo reševanje pa bi lahko spremljali in ocenjevali vsako leto. Dolgoročno lahko edino odprava problemov mlade generacije vpliva na prosperiteto slovenske družbe, dvig natalitete in povečanje kakovosti življenja v naši družbi. Mednarodna skupnost je pred več kot desetimi leti podprla aktivno sodelovanje mladih na lokalni in regionalni ravni, kar je dokončno ube-sedila v t.i. Beli knjigi - Nova spodbuda za evropsko mladino, lako se tudi lokalni odbor Mlade liberalne demokracije Kamnik na lokalni ravni vključuje v akcije na nacionalnem nivoju, podporo Dnevu mladih pa bomo iskali tudi v sodelovanju z, drugimi mladinskimi organizacijami. MarK Na podlagi 27. člena Statuta Občine Kamnik (Url, št. 47/99, 40/01 in 68/03) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za upravljanje z Domom kulture Kamnik Razpis obsega upravljanje z Domom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik, v obdobju od 1. 09. 2005 do 1. 09. 2006 ter zagotavljanje kontinuirane izvedbe in dostopnosti kulturnih programov in prireditev, ki so v javnem interesu Občine Kamnik. Razpisna dokumentacija s podrobnejšimi navodili je na voljo na spletni strani: www.kamnik.si; in sicer od datuma objave razpisa. Ponudbe pošljite do 6. 06. 2005, do 10.00 ure, na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; v zaprti kuverti s pripisom: »PONUDBA ZA UPRAVLJANJE DOMA KULTURE KAMNIK - NE ODPIRAJ«. 0 izidu razpisa bodo prijavitelji obveščeni v roku 10 dni po zaključku razpisa. Več informacij preko telefona: 01/8318-142 (Juričan). Šifra: 670-2/2002-4/1 ŽUPAN Datum: 24. 05. 2005 Anton Tone Smolnikar Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Brv pri zdravilišču, ne pri samskem domu... Polemika o tem, kam postaviti bivšo »mesarsko« brv, ki po odstranitvi lanskega decembra še vedno počiva na deponiji kamniške komunale za Nevljico, je še vedno v polnem tekti. Da sporazuma 0 tem najbrž še dolgo ne bo. kaže tudi zadnji odgovor občinarjev občinskemu možu Janezu, kije v svoji pobudi dejal, da brvi ni smiselno postavljati V podalj-šku Tomšičeve ulice proti samskemu domu, pač pa naj jo občina položi preko Kamniške Bistrice od obrala Žurbi na Ba-kovniku j>roti nakupovalnemu središča ob obvoznici, kar bi tudi ljudem iz Bakovnika in Duplice omogočilo />eš dostop do lokalov na oni strani Bistrice. Občinarji svojemu zakonodajalcu odgovarjajo, da bo omenjeno brv občinska uprava postavila »na lokaciji severno od avtobusnega postajališča, najverjetneje na območju nekdanjega zdravilišča«. Torej, dragi nekdanji mali kamniški župan (predsednik KS), da boš vedel, brv ne bo služila stanovalcem samskega doma, da bi prek nje hodili na burek in rakijo v bližnji bife, ker bo //ostavljena na mestu nekdanjega Kurhausa, Kakšna pa je razlika v lokaciji, boš pa moral kar sam ugotoviti... Poleg zloglasne Groharjeve je, kot kaže, tudi osamljena Satna za občinske redarje postala nevarna. Zato kar iz službenega avta poslikajo na pločnikih parkirane jeklene konjičke, med drugim, kot trdijo nekateri lastniki lokalov, tudi njihove. Listke z globo (brez slike) pa jim pošljejo kar po pošti Ko bi vsaj za drag denar prejeli kako dobro sliko... Y7~er na Groharjevo, divjemu J\.za/>arkirano, občinskih redarjev niti z listki, niti s slikanjem od nikoder ni, je »civilna iniciativa« sama začela z akcijo »osveščanja« lastnikov na križiščih, ovinkih, pločnikih in drugod parkiranih vozil. Na listkih zataknjenih za brisalce ni globe 20.000SIT, pač pa: "Lastnik ste čudovitega avtomobila, verjetno imate tudi vozniško dovoljenje in čisto možno je, da znate tudi voziti, vendar o parkiranju nimate pojma!!!.« ristim, ki nimajo trde kože, bo mogoče tako opozorilo kaj //omagalo, (/stalim pa sam bog pomagaj... TkTiliče pa ne more očitati na-±yšim občinarjem, da niso nagnjeni k varčevanju. To med drugim kaže vse bolj reven šopek na občinski govornici v sejni dvorani, za katerega upajo, čega bodo še malo obstrigli. da bo zdržal do konca mandata. Da se občini slučajno ne bo treba zadolževati... ■WTerjetno bo kot eden resnih \ možnih kandidatov za visoko občinsko priznanje ob naslednjem občinskem prazniku za //osebne zasluge za promocijo oziroma prepoznavnost kamniške občine u/ioštevan graditelj vesi/ljskega od vrha do tal zlato rumenega objekta postavljenega ob vstopu v našo občino. K(/l kaže,.s(/ nanj'zelo //(/nosni tudi Šmarčani, saj nič ne protestirajo, čeprav jim je ob jn/gledu z mengeškega polja proti planinam zasenčil staro farm/ cerkev sv. Mavricija... \pč kaj preveč dobro pa se i\ ne j)očuti mesar Lojze na drugi strani ob Korenovi cesti, kije vesoljni javnosti objavil, da bo meseca ajmla že lahko zabadal živino v novi klavnici, sedaj J>a se že maj bliža koncu, pa klavnice še vedno ne more //(/gnati. Kriva naj bi bila dovozna cesta, kiše nima upi/robnega dovoljenja.Ja, birokracija je pa tudi v današnjih časih, kol so včasih dejali bog in batina. Zagrenjenemu Lojzetu smo svetovali, naj na Jmstojne na-siove pošlje vsaj kakšno kilo pasje radosti uli kakšno kračo, morda bo potem zadeva hitreje stekla. Če ne, bo prej vse skupaj prodal kakemu bogatem tujcu, potem bomo j/a lahko namesto mesa naših planinskih krav jedli madžarske race in goske z Balah/na in še kaj drugega... Krištofov Pepe II. Tabela: Podatki o številu otrok in oddelkov v centralnih šolah OBČINA ZAVRAČA DIALOG S STARŠI IN ŠOLAMI V Kamniškem občanu dne 21.4.2005 je bila objavljena pobuda občinskega svetnika LDS Braneta Goluboviča, da občina Kamnik skupaj s predstavniki osnovnih šol Toma Brejca, Frana Albrehta in Marije Vera prouči prednosti in slabosti (vsebinske in finančne) morebitne spremembe šolskih okolišev tako, da se i/ sedanjih treh naredi en šolski okoliš Oziroma, da se okoliši spremenijo, skupaj z odgovorom občinske uprave. Pobuda se mi zdi zaradi upada števila otrok zelo aktualna. Kot mama osnovnošolke v OŠ Toma Brejca in otroka, ki bo čez nekaj let zakorakal v osnovnošolske klopi, spremljam ukrepe šolskih oblasti, tako državnih kot občinskih. Z letošnjim letom sem postala članica sveta šole Toma Brejca, kjer se kot predstavnica občine soočam s hudim pomanjkanjem prostora in upravičenimi pričakovanji staršev in zaposlenih po temeljiti prenovi šok-. Demografski podatki kažejo, da se število novorojencev oziroma otrok po posameznih letnikih rojstva in s stalnim prebivališčem v Kamniku znižuje. V sedanji generaciji devetlctkar-jev je število otrok, kljub pomoči v Kamnik priseljenih družin, krepko upadlo. Za tri razrede otrok v osnovni šoli. Nekatere občine so zaradi manjšega števila otrok že uvedle model skupnega šolskega okoliša, kjer si šole po v naprej znanih kriterijih otroke delijo, pri tem pa je prioriteta bližina šole in nedeljivost družine. V Mariboru imajo s skupnimi okoliši pozitivno izkušnjo, tam tečejo skupni vpisi otrok že osem let. Starši svoje otroke lahko svobodno vpisujejo v željeno šolo, tudi izven šolskega okoliša. Pri tem je edina omejitev kapaciteta šole in zagotavljanje pravice staršev do vpisa otrok glede na bližino šole. S to rešitvijo oziroma prerazporeditvijo otrok med osnovnimi šolami različnih okolišev so se investicijska vlaganja v nove oddelke oziroma prizidke šol zmanjšala in se sredstva namenila za druge potrebne investicije znotraj šol, kot je npr. oprema za naravoslovne učilnice v dcvetletki, urejanje sanitarnih blokov po sani-tarno-higienskih predpisih, ureditev telovadnic, zunanjih športnih površin, izboljšanje obstoječih učilnic, itd. V luči teh dejstev pa je iz odgovora občinske uprave žal mogoče razbrati, da si ne želi ali nima znanja za širok dialog o občinski šolski politiki in v okviru lega ludi o spremembah šolskih okolišev. Glavni cilj pobude po mojem mnenju ni bil v tem, da si Golubovič dopisuje z občinskimi uradniki. Nujno je, da si ne zatiskamo oči pred vse večjim upadanjem rojstev in s tem povezanimi problemi prevelikih kapacitet v šolah. Cilj mora biti, da skupaj dosežemo racionalne in kakovostne re- RAZVOJ KAMNIŠKE OBČINE NA RAZPOTJU Civilna iniciativa in koalicijske stranke upokojencev, mladih, socialnih demokratov in zelenih v Občinskem svetu občine Kamnik bodo za spodbudo hitrejšemu in učinkovitejšemu razvoju kamniške občine v torek, 31. maja, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik organizirale javno tribuno o razvoju kamniške občine. Na javni tribuni bodo kot gostje sodelovali predstavniki ministrstev in njihovih državnih agencij za regionalni razvoj, gospodarstvo visoko šolstvo in znanost, okolje in prostor ter sosednih regionalnih agencij, ki bodo predstavili državne in regionalne razvojne usmeritve, programe in projekte. Se posebej pa bomo veseli predlogov, pobud in mnenj kamniških občank in občanov. , .. . , Vaše predloge bomo posredovali vsem občinskim strankam, občinskemu svetu in Uradu župana. Vabimo občanke in občane občine, direktorje podjetnike inovatorje, predstavnike krajevnih skupnosti, občinske svetnike, predstavnike strank Urada župana in Upravne enote. SM OŠ FRANA ALBREHTA OŠ TOMA BREJCA OŠ MARIJE VERE šol. leto učend oddelki povpr, učenci oddelki povpr. učenci oddelki povpr. 1998/99 602 24 25,1 434 17 25,5 619 28 22,1 1999/00 613 25 24,5 451 18 25,1 621 27 23,0 2000/01 607 25 24,3 441 18 24,5 560 25 22,4 2001/02 392 25 23,7 435 18 24,2 524 22 23,8 2002/03 580 25 2.3,2 403 18 22,4 477 21 22,7 2003/04 609 26 23,4 434 19 22,8 468 22 21,3 2004/03 623 25 24,9 421 19 22,2 450 23 19,6 Vir: Podatki občinske uprave Občine Kamnik šitve za osnovne šole: občina, predstavniki šol, zainteresirana strokovna javnost in starši. Iz podatkov o centralnih osnovnih šolah v občini Kamnik je že na prvi pogled mogoče videti, da ima OŠ Marije Vere kar nekaj praznih učilnic, ob že tako najnižjemu številu otrok v razredu. Ostali dve šoli pa imata bistveno bolj polne razrede, s tem da se na OS Toma Brejca otroci in učitelji soočajo še s hudo prostorsko stisko, saj šola ne dosega niti minimalnih prostorskih standardov za izvajanje kakovostnega pouka. To pomeni, da so otroci v šolah v neenakopravnem položaju glede prostorskih možnosti, kar od učiteljev zahteva še večji napor. Pomanjkljiv odgovor uprave zmanjšuje pravico staršev do izbire. Kaj že v tem trenutku omogoča zakonodaja? Po določilih Uredbe o merilih za (/blikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže (/snovnih š(/l in zavodov za vzgojo in izobraževanje olr(/k in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. l(//')8 in 134/<).i) se šolski okoliš določi za vsako osnovno šolo in pomeni pravico staršev s tega območja, da vpišejo svojega otroka v lo osnovno šolo. Vendar isti akt prinaša možnost tudi drugačne rešitve. Občina lahko določi skupen šolski okoliš, še zlasti ko na podlagi demografskih podatkov ugotovi, da dve ali več sosednjih šol lahko racionalno izkoristijo svoje zmogljivosti samo tako, da drugače razporedijo otroke s skupnega šolskega okoliša. Staršem ie po predpisih dodeljena posebna pravica oziroma varovalka pred poseganjem v njihove avtonomne odločitve: • da tudi v primeru skupnega šolskega okoliša vpišejo otroka v tisto šolo, kamor lokacijsko gravitirajo, • da vpišejo otroka po lastni želji v drugo osnovno šolo, • do varne poti in bližine šole za otroke • in vključenosti vseh otrok iz družine v isto šolo. Občinska uprava ne želi nič storiti, ker »šole ne predlagajo sprememb«. Funkcija šole ni, da bi skrbela za zadostno število otrok, saj šola ni podjetje, ki se trudi za pridobivanje novih strank. Šole skrbijo za kakovostno izvajanje šolskega programa, občina pa mora zagotoviti ustrezne pogoje za nemoteno delo v šolah. Danes naša občina ne vidi problemov, jutri pa bo tarnala, da ministrstvo za šolstvo dodeljuje premalo finančnih sredstev za kamniške šole! In že v tem trenutku zakonodaja ne potiska občine v kot, da naj pasivno čaka, da se šole povsem izpraznijo, ampak nasprotno! Omogoča jim, da prevzamejo iniciativo pri reševanju in urejanju šolskega prostora. Tudi na šolskem področju mora biti cilj občine skrbno gospodarjenje z občinskim proračunom v korist vseh občank in občanov in povezovanje vseh akterjev pri iskanju najboljših rešitev. Seveda pa morajo biti odločitve argumentirane, dobro pretehtane, prodiskutirane in do neke meje usklajene med občinsko oblastjo, predstavniki šol, zainteresirano strokovno javnostjo v občini in starši. Predvsem pa pravočasne, da se lahko starši in šole pripravijo na spremembe. Za starše so hitre odločitve o šolanju otrok slabe odločitve, šolam pa povzročijo nepotrebne težave z zagotavljanjem dolgoročnih in stabilnih finančnih virov. Zaradi tega je odgovor občine na pobudo o razpravi za uvedbo enotnega šolskega okoliša, da bo ostala samo pri spremljanju podatkov, slab odgovor. Ker se vnaprej odpoveduje širši razpravi o predlogu in ker onemogoča soodločanje predstavnikov šol in staršev o različnih možnih variantah. MARIJA FABČIČ KAKO PRIPRAVITI PONUDBO NOVOSTI? Priprava ponudb novosti je odvisna od stopnje razvoja novosti, vrste in oblike prenosa lastniških pravic ter kupca. Običajno poteka prodaja novosti zaradi svojih posebnosti v več stopnjah. Začetni stiki se običajno začnejo preko informacijskih poti v borzah ponudbe in povpraševanja, podjetniških, zborničnih, obrtniških in drugih strokovnih informativnih medijih, sejmih, poslovnih srečanjih in osebnih ali celo naključnih srečanjih. Nadaljevanje teh stikov so običajno poslovna informativna srečanja, kjer interesenti predstavijo svoj poslovni interes za novost, lastnik/i pa novost, uporabnost, prednosti in značilnosti svoje novosti. Če imajo lastnik/i novost zaščiteno, lahko predstavijo tudi princip delovanja in izvedbe novosti. Če ugotovijo skupen interes, svetujemo lastnikom novosti, da predlagajo interesentu podpis Pisma o dobrih namerah za sodelovanje, s katerim se zavaruje proti tretjim osebam in interesenta zaveže k odgovornemu poslovnemu nastopu. Tretja stopnja prodaje novosti so pogajanja, kjer lastnik/i predstavijo informativno ponudbo, ki mora vsebovati obvezne elemente ponudbe: - naslovno ime rešitve s kratkim povzetkom novosti, uporabnosti in prednosti, - osnovne podatke o lastniku/ih novosti, njeni zaščiti in objavljenih informacijah, promociji, propagandi, nagradah, - stopnjo razvoja novosti/ invencija, prototip, načrti, skice, opisi, v poskusni proizvodnji, na lokalnem ali drugih trgih, odstop delnih in omejenih licenc, - način in oblike predaje z roki: dokumentacije, opisov, načrtov, orodij in naprav, svetovanje in uvajanje izvedbe, - morebitne omejitve licenčnih pravic: časovne, geografske, delne pravice, različne izključne pravice, - prodajna cena v domači in tujih valutah, - plačilni pogoji, roki: predplačila, enkratni znesek,% od vrednosti proizvodnje.prodaje, dobička, kombinacije pogojev, - deleži in obveznosti lastnikov, - podpisi lastnika/ov novosti, - datum, kraj in veljavnost ponudbe. Pri pogajanjih svetujemo lastnikom novosti, da na pogajanja povabijo specialista inovacijskega posrednika, patentnega inženirja z izkušnjami pri prodaji novosti ali izkušenega managerja oziroma komercialista na podobnih področjih, s katerimi pripravijo pogajalska izhodišča. Še posebno to velja za pogajanja s tujci, tako zaradi znanja jezika kot zaščite lastnikovih pravic. Največje težave lastnikov so pri pripravi prave, tržne in cenitvene vrednosti in pogajalske cene, ki mora vsebovati določene pogajalske rezerve. Plačilni pogoji in roki so največkrat odvisni (posebno pri predplačilih) od zbranih računov in evidence vloženega dela, raznih oblik pomoči in sovlaganj, saj kupec na osnovi te dokumentacije prizna predplačila oziroma povrnitev razvojnih stroškov z gotovinskim plačilom pri kombiniranih plačilnih pogojih. Največji problem so običajno dolgotrajna pogajanja, ko imajo lastniki novost zaščiteno le v Sloveniji in imajo enoletni prednostni rok od prijave pri nas za zaščito novosti v tujini. V takem primeru morajo lastnik/i svojo novost zaščititi tik pred pogajanji in v ponudbah ter nato v pogodbah zahtevati roke trajanja ponudb, ki jim omogočajo časovno in partnersko ugodna pogajalska izhodišča z več partnerji. V primerih, ko ponudbe svojih novosti posreduje preko domačih in mednarodnih borz ponudbe novosti, naj ponudnik vedno uporablja šifro ali posluje preko posrednika, ki mu dajo pisno pooblastilo. Izkušeni posrednik bo znal ločiti prave od neresnih interesentov. Pri nezaščitenih novostih, idejnih rešitvah, tehnično tehnoloških izboljšavah, prenosu znanja- know hovu, ki se sklepajo na osnovi pogodbenih dogovorov, pa je lastnik novosti v obdobju pogajanj nezaščiten in je uspeh ter zaščita odvisna predvsem od njegovih pogajalskih spretnosti. Še posebno v teh primerih priporočamo sodelovanje izkušenega posrednika novosti, ki bo znal presoditi, katere podatke je primerno posredovati, kdaj in v kakšni obliki. Nastop lastnika s posrednikom vzbuja pri kupcu posloven nastop in realnejša pogajanja. Po zaključenih pogajanjih in obojestransko dogovorjeni ponudbi se pripravi natančen časovni plan aktivnosti in notarsko overjena pogodba. POVABILO KAMNIŠKIM IZUMITELJEM, AVTORJEM, INVENTORJEM TIA - Tehnološka agencija Slovenije bo letos na 38. Mednarodnem obrtnem sejmu -MOS omogočila slovenskim inovatorjem predstavitev njihovih novosti na sejmu v Celju od 7. do 14. septembra. Po prijavi boste prejeli program, navodila in pogoje za razstavljanje. Prijavo za sejem lahko pošljete pisno po pošti, telefaksu ali e pošti na naslov: TIA, Kotnikova 5, p.p. 4434, 1124 Ljubljana, telefaks 478 32 76, info@tia.qov.si Vse informacije in razpise za novosti na TIA boste našli na spletnih straneh: http://www.tia.qov.si. Vse izumitelje, inventorje, inovatorje in avtorje avtorskih pravic vabimo v torek, 31. maja, ob 19 h v Matično knjižnico Kamnik, kjer bo na javni tribuni sodelovala tudi nova v.d direktorica TIA -Tehnološke agencije Slovenije dr. Marta Svetina. Predstavila bo razvojne usmeritve za spodbujanje inovativnosti in nove državne programe pomoči inovatorjem. Izkoristite priložnost, da v živo slišite, kaj lahko naredite za svoje novosti s pomočjo države. Še posebej pa so dobrodošli vaši inventivni predlogi, ideje in razmišljanja za razvoj kamniške občine. MARIJAN ŠTELE mednarodni posrednik novosti 8 26. maja 2005 MED NAMI Kamniški OBČAN Sreča v nesreči v Termah Snovik Gašper rešil življenje štiriletnemu dečku Dvaindvajsetletni študent ljubljanske strojne fakultete Gašper Homar iz Rožičnega pri Kamniku preko študentskega servisa v Termah Snovik že dobro leto opravlja delo reševalca iz vode. V soboto, 9. aprila, je prišel veselo na delo nekoliko prej in niti slutil ni, da mu bo ta dan prinesel težko preizkušnjo. V bazenu je bilo precej ljudi. Sedel je na stolu in opazoval množico. Naenkrat zasliši klic ljudi z druge strani bazena. Takoj je stekel mednje in zagledal enega od kopalcev, ki je 4-letnega utapljajočega fantka dvigoval iz vode. Brž je zaprosil za rešilni avto in štiriletnika začel oživljati, saj ni imel srčnega utripa in ni dihal. »Po treh poskusih oživljanja je fantek bruhnil vodo in počasi zadihal. Oživel sem ga!« ponosno, z iskrivimi očmi pripoveduje dobrosrčen Gašper. Zdravnica iz reševalnega vozila je Gašperju čestitala za plemenito dejanje in poudarila, da je k njegovemu uspehu pripomogla tudi sreča. Otroka so odpeljali v bolnišnico na preiskave. Seveda se je Gašper zanimal za njegovo zdravstveno stanje. Zdravniki so ugotovili, da je brez posledic in da bo normalno živel. »Hvala bogu! Ne morem in ne znam vam povedati, kako čudovit občutek je, če rešiš nekomu življenje, še posebej, če gre za življenje majhnega ot-roka,«je poudaril Gašper. S fantkom in njegovimi starši je v stalnih prijateljskih stikih. Po dveh tednih so prišli v Terme Snovik in Naša anketa fz^~ rj" f Od nedavnega so v Kamniku prisotne vse tri največje slovenske trgovske družbe: Mercator, Spar in Tuš. Če res drži dejstvo, da Slovenci in seveda tudi Kamničani vedno več prostega časa preživljamo v nakupovalnih centrih, smo preverili med naključnimi nakupovalci pred kamniškimi trgovinami. Zanimalo nas je, kje, kdaj in kaj jim je najpomembnejše pri opravljanju nakupov. Se naši občani strinjajo z zaprtjem trgovin oh nedeljah? Tomo: Nakupujem zelo različno, odvisno od bližine trgovine v trenutku mojega nahajanja, artiklov, ki jih ponuja, nenazadnje tudi cen. Danes pač nakupujem v Sparu, saj imam občutek, da je pijača tukaj cenejša. Ponavadi nakupujem mimogrede, nenačrtovano. Z zaprtjem trgovin v nedeljo se načeloma strinjam, saj je nedeljski nakup zgolj navada, čeprav je zaradi vedno daljšega delovnega časa med tednom res lažje nakupovati med vikendom Morali se bomo pač navaditi, da nedelje niso namenjene nakupovanju. Znani psihologi omenjajo, da se sicer ljudje, ne le Slovenci, med seboj ne družijo dovolj, potreba po druženju pa še vedno obstaja, le to pa so znali spretno iztržiti trgovci in povezali potrebo po druženju in nakupovanju v trgovinskih centrih. Gašper Homar iz Rožičnega, reševalec iz vode v Termah Snovik, je ponosno pokazal mesto ob bazenu, kjer mu je uspelo oživiti štiriletnega fantka. ko se je Gašper namenil na obhod okrog bazena, mu je fantek pritekel nasproti in se mu vrgel v objem. Te nepopisne trenutke sreče, pravi Gašper, ne bo nikoli pozabil. V ročicah je fantek držal škatlico - darilo za Gašperja. Tudi to ga je presenetilo, saj ni ničesar pričakoval. S tresočimi rokami je odprl škatlico, v kateri je bila na pokrovčku nalepljena fantkova fotografija, na blazinici pa je bil pritrjen zlat obesek z začetnico otrokovega imena in datum novega oziroma ponovnega rojstva. Deveti april je v tej družini zagotovo zapisan z zlatimi črkami. Štiriletni nadebudnež je za hip ušel staršem izpred oči in to bi ga skoraj stalo življenje. Ker so še posebej majhni otroci nepredvidljivi, jih moramo imeti tudi v takem okolju nenehno na očeh. Tokrat se je k sreči vse dobro končalo, j VERA MEJAČ Nada: Hodim v vse tri trgovine, saj zelo pazim na akcije, ki jih izvaja posamezna trgovina, in kvalitetne izdelke. Redno nakupujem ob petkih vse potrebno za cel teden, med tednom skočim le redkokdaj v trgovino, mogoče le po kruh. V trgovini mi je pomembna prijaznost prodajalcev, ugodne cene ter kvalitetni izdelki. Nedeljski odpiralni čas trgovin mi ni toliko pomemben, saj sama ponavadi takrat ne nakupujem, sem pa mnenja, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi se trgovske družbe med seboj menjale V službi domovine Redke so priložnosti, ko človek pozabi na vsakodnevno rutino in se poda v dejavnosti, ki so polne dogodivščin, zanimivih nalog in novih, drugačnih izzivov. Poklic vojaka Slovenske vojske in sodelovanje v rezervni sestavi je bilo nedavno predstavljeno kot ena izmed takšnih priložnosti. Namesto nekdanje »štelnge« oziroma vojaškega nabora, ki je bil kar mali fantovski praznik, se naborna dolžnost prične z vpisom fantov pri sedemnajstih letih v vojaško evidenco, v 18. letu pa se nadaljuje s seznanitvijo s pravicami in dolžnostmi. V drugi polovici aprila se je povabilu Skupine za pridobivanje kadra pri ministrstvu za obrambo in Izpostave za obrambo Domžale v dvorani kamniškega gasilskega doma zbralo kar lepo število fantov iz kamniške občine med 17. in 18. letom. Rajko Zlatkovič, Po zanimivi predstavitvi poklica vojaka (in rezervne sestave) v Slovenski vojski je mlade fante seveda zanimala tudi opremljenost vojakov. vodja oddelka za vojaške zadeve UO Ljubljana, štabni vodnik Matjaž Zamuda in vodja izpostave za obrambo v Domžalah Bogdan Zupan so jim predstavili veliko zanimivih podatkov o možnostih zaposlitve v Slovenski vojski, o sodelovanju v rezervni sestavi in o prostovoljnem 3-me-sečnem služenju vojaškega roka. V Slovenski vojski nameravajo letos zaposliti okrog 700 novih pripadnikov Slovenske vojske in 800 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave. S kadrovanjem in promocijo polica vojaka Slovenske vojske se ukvarja skupina za pridobivanje kadra Ljubljana in Izpostava za obrambo Domžale s pisarno v Kamniku. Kot ugotavljata štabni vodnik Matjaž Zamuda, ki deluje na domžalskem in kamniškem področju, in vodja izpostave za obrambo v Domžalah Bogdan Zupan, je v zadnjem času tudi na kamniško domžalskem področju več zanimanja za vojaški poklic in pogodbeno rezervo, zato upajo, da se bo ob jesenskem vpisu čimveč fantov pridružilo enotam Slovenske vojske. SAŠA MEJAČ v nedeljskem odprtju. V primeru, če bodo trgovci izgubljali delovna mesta, pa naj trgovine ostanejo tudi ob nedeljah odprte. deljah. Menim, da je Slovencem postalo nakupovanje preživljanje vikenda, kar se mi zdi narobe. Tatjana: Ne oziram se dosti na trgovsko družbo, saj mi je pri nakupu pomembna ugodna cena, kakovost izdelka, široka ponudba, čista in pregledna trgovina ter prijazno osebje. Menim, da vse našteto lahko v Kamniku ponudijo kjerkoli, zato tudi povsod nakupujem. Trgovci bi se morali zagotovo prilagoditi sodobnemu potrošniku. Res je, da je Kamnik majhno mesto ali Slovenija mala država, a bi morali slediti evropskim nakupovalnim trendom. Ne le Slovenci, tudi ostali pripadniki potrošniške družbe, so dobri nakupovalci, kar navsezadnje koristi gospodarstvu, koliko, kje in na kakšen način, pa je odločitev posameznika. glede na to, da obstaja možnost, da nekdo lahko izgubi službo, se pa s tem ne strinjam. n Elvir: Kupujem vsepovsod, saj mi je zelo pomembna cena izdelka, čeprav raje izberem večjo trgovino, kjer imajo tudi večjo ponudbo. Nakupujem največ med delovnimi dnevi, zato mi je vseeno, če so trgovine odprte ali zaprte ob nedeljah, sem pa mnenja, da Slovenci vsekakor preveč časa preživijo v trgovinah. Barbara: V glavnem nakupujem v Mercatorju, saj imam trgovino pred nosom, uporabljam pa tudi njihovo kartico in zbiram pike. Pomembna mi je cena izdelkov in to, da so vse stvari dosegljive na enem mestu, nakupujem po potrebi. Opažam velike razliki- v nakupovanju, nekateri nakupujejo preveč, drugi pa nimajo niti za golo preživetje, cene pa so za vse enake. Vseeno mi je, kdaj nakupujem, nedelja je le razvada. Vesna: Nakupujem različno, pomembna pa mi je kompletna ponudba na ettem mestu ter ugodna cena in kvaliteta izdelka. Ob nedeljah naj ostanejo trgovine kar zaprte. Nakupujem po potrebi, ko imam čas, ponavadi kar takoj po službi, občasno tudi ob ne- Uroš: Nakupujem tam, kjer je najceneje, pomembna se mi zdi cena izdelkov ter bližina bifeja. Strinjam se z zaprtjem trgovin ob nedeljah, saj je Slovencem postalo nakupovanje že prevelik bobi. Peter: V družini je travni naku povalec žena, zato se sam odpravim le po malenkosti. Z ženo rada nakupujeva tam, kjer ponujajo akcije, zelo rada tudi zbirava različne pike, s katerimi lahko ceneje opraviva nakup določenega izdelka. Andreja: Nakupujem izključno v Mercatorju. V Tušu ni ustrezna kvaliteta izdelkov, kamniški Spar pa ima za moje potrebe premajhen asortiman izdelkov, čeprav ljubljanskega rada obiščem. V splošnem me odprtje trgovin ne moti, saj ne kupujem na ta dan, Ani: Vseeno mi je kje nakupujem, grem tja, kjer je bližje. Najraje obiščem veliko trgovino, kjer je vse na enem mestu, predvsem pa gledam na ceno izdelkov. Ponavadi opravim velik nakup za cel mesec takoj po plači. Ker sama ob nedeljah ne kupujem, me ne moti, če so trgovine odprte ali zaprte. Pogovarjala se je BOJANA KLFMF.NC Pomladanski piknik v Domu starejših občanov V kamniškem domu sta- ci in prijatelji v domskem parku rejših občanov gojijo lepo in se ob zvokih domačih viž in tradicijo, da se vsako po- napevov pogovorijo med seboj, mlad in jesen srečajo s svoj- zapojejo in tudi zavrtijo. Tako se je zgodilo tudi pred dnevi. Ob tej priložnosti so se preko direktorice Marije Rems tudi simbolično zahvalili 36 mladim prostovoljcem iz osnovnih šol Šmartno v Tuhinju, Komenda Moste in Toma Brejca, ki enkrat tedensko prihajajo v dom ter pomagajo oskrbovancem pri kulturno rekreativni in zabavni dejavnosti. Z njimi igrajo šah in razne igre, jim prebirajo knjige, jih vozijo v park in podobno. Ob zabavnih melodijah ansambla Sonček in dobri postrežbi domskega osebja je torkovo popoldne kar prehitro minilo. Mladi prostovoljci iz OŠ Komenda Moste so se poveselili s svojimi varovanci in znanci iz Doma starejših občanov Kamnik. Marsikaj sta si imela povedati tudi Kamni-čana Cene Matičič, častni občan, ki vneto piše svoje spomine, in Drago ŠliTula, ki svoje fotografsko znanje rad prenaša tudi na mlade, ki ga obiskujejo ... • Kamniški OBČAN PRIJETEN NEDELJSKI DAN 26. maja 2005 9 POTUJOČI MUZEJ STARODOBNIH VOZIL Prijetno družinsko popoldne Nedeljsko dopoldne, 15. maja, je bilo na Glavnem trgu v Kamniku čutiti nenavadno živahen vrvež. Naše lepo, starodavno mesto, je kot nalašč za zanimiv dogodek kot je bil 1. festival predvojnih starodob-nih voziL Nekateri njihovi lastniki, vozniki in spremljevalci so se okitili s staromodnimi predmeti in oblačili, kar je dogodku dalo piko na i. Prava paša za oči je bil pester potujoči muzej najstarejših predvojnih avtomobilov in motorjev. Kara vano je sestavljalo 45 vozil iz vse Slovenije, iz Italije pa avto Fiat-Bal-lila iz leta 1924. Prednjačili SO fordi: V potujoči karavani motoristov je brnel tudi motor iz leta 1943. Miroslav Vrhovnik, predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik, je še posebej ponosen na staro-dohna vozila članov domačega društva. Na sliki ob jaguarju SS 100 letnik 1932, katerega lastnik je Matjaž Mate iz Portoroža. hhhhb torjem ordia R 2 200 letnik 1939; Ivan (iorjane, častni član društva, je vozil mereedes 170 letnik 1950; Janez Prenar mereedes 170 SA eabrio letnik 1951, Peter Svetlin Laurin Klemeni (replika 1889); Frane Parice, tajnik društva, je vozil mereedes 220 letnik 1957; Franko Bcrgnach lial 500 letnik 1960; Stane Poljan sek BMW 700 letnik 1960; Aleš Sluga volksvvagen letnik 1965; Vera in Leopold Ambroz mazdo letnik 1970; Miro Vrhovnik jaguarja X| 6 letnik 1970; Jure Bolhar NSl l Prinz letnik I9"7! in Ivo Sitar chevrolet corvetle letnik 1979. Med motoristi je imel veliko občudovalcev motor Laurin Klement letnik 1903. Dvanajst let je v dnižin- ford 'ITTruck pollovornjak letnik 1924, lepo obnovljen pred dvema letoma, 15 let v lasti Jureta Mrzela; ford A letnik 1928 lastnika Marjan Vidoviča iz, Malečnika pri Mariboru; lord A letnik 1929 lastnika Summit Motors Ljubljana - tokrat je bil njegov voznik znan restavralor Starodobnih vozil PaoloGratton izGo-rice, kjer ima zasebni muzej vozil ford (bil je glavni komercialist v lordovi tovarni v Ameriki). Sovoz-nik v tem lepotcu je bil Rok Fre-yer, direktor Summit Motorsa, član kamniškega društva starodobnih vozil. Zanimiv je bil tudi rover letnik 192«, s katerim sta se pripeljala Srečko l.under in Brigi-ta Soštar iz Loč pri Poljčanah. Kupila sta ga v Holandiji, imata pa še angleškega lepotca iz leta 1974. Omenim naj še opel Olvmpia let- Veliko občudovalcev se je ustavljalo ob še uporabnem motorju Laurin Klement letnik 1903, lastnikov Šibalovih iz Ponikev, Šentjur pri Celju. nik 1952, ki je v lasti Martina Smrtnika itd. Direktor festivala in predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik iz Tunjiške mlake je še posebej ponosno razkazoval starodobna vozila članov domačega dništva, ki so precej mlajša, a stara več kot 25 let, zato spadajo med starodobna vozila: jaguar SS 100 letnik 1932 - lastnik Matjaž Mate iz Portoroža; Dušan Praprot-nik se je edini od kamnis kih članov pripeljal z mo- Z jeklenim lepotcem - topolinčkom lial 500 A letnik 1939 je bila v staromodni rdeči Opravi usklajena tudi lastnica Marija Štrancar. Ljubitelji tako starodobnih kot novejših, današnjih lepotcev, so preživeli prijetno nedeljo v družbi zanimivih jeklenih konjičkov. Ford TT Truck letnik 1924, ki ga ima 15 let v lasti Jure Mrzel, so občudovali mnogi, med njimi tudi dober poznavalec Kamničan Janez Sitar. ski lasti Šibalovih iz Ponikev pri Celju, prej pa so bili lastniki njihovi predniki. Kolona starodobnih vozil je z Glavnega trga krenila proti Šentur-ški Gori, Tunjicam do cilja v Kamniški Bistrici, kjer je upravnik Planinskega doma Stane lirjavšek poskrbel za hrano, pijačo in domačo glasbo. Miroslav Vrhovnik pravi, da je zelo vesel sponzorjev, precej jih je med društvenimi člani, ki so pokrili vse stroške prvega festivala. Prepričan je, da bo tudi v prihodnje tako. Hvaležni so tudi sponzorju Gregorju Cvirnu lzCI.DOd.o.o. av-tovleka iz Podgorja, ki je brezplačno prevzel odgovorno delo spremstva vozil in avtovleko. Vse je potekalo brezhibno, le vreme je ponaga- Tudi Tatra T 12 letnik 1927, lastnika Joška Obronika, je pritegnila poglede. jalo. Po podelitvi priznanj in plaket je namreč začelo močno deževati. »Drugo leto pričakujemo še več starodobnih vozil, s poudarkom na modelih iz predvojnih let in iz tujine. Dogovori že potekajo s Čehi, Nemci, Avstrijci in Italijani. Želimo, da bi festival prerasel v tradicionalno prireditev,« kuje načrte za prihodnje predsednik Miro. lav Vrhovnik. besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Mladinskemu centru Kamnik s Heleno Sterle na čelu in upraviteljici Budnarjcvc muzejske hiše Ivi Šubelj so se mnogi starši in otroci zahvaljevali za pestro, prijetno in družabno nedeljsko popoldne, 1 5. maja, prav na Mednarodni dan družin Veliko jih je k Budnarjevi hiši na Zgornjih Palovčah prišlo peš. Ogledali so si prostore in okolico te znamenite, pristne domačije. Pod gankom na dvorišču so jih čakale mize, klopi, barvice in papir. Otroci so risali muzejsko hišo in ustvarjali še marsikaj zanimivega. Vsak avtorje dobil nagrado, slike pa so postavili na ogled Na ganku Rudnarce je bilo tudi tokrat prijetno in veselo. tev v Budnarci Darja Jarc iz Kamnika. Pobrskala je po do mačem podstrešju, kjer pravi, da je pravi Zaklad cenjenih umetnin. Nekaj teh predmetov je tokrat prinesla pokazat z namenom, da bi jih spoznali tudi številčno zbrani otroci: zelo star Titanov mlinček za kavo, ki še dela, prav tako kot pisalni stroj, zanimivi so prtički z vezeno abecedo, v kaleri so se preizkusili pet in šestletniki. Občudovanja vredna je tudi risba iz leta 1910, na kateri je narisan škaf. Sonja Štibernik iz Šmarce, sicer doma iz Višnje gore, že 15 let igra harmoniko in tudi nas je razveselila z znanimi, večnimi melodijami. Prepevanju v Neutrudna Helena Sterle je otrokom, njihovim staršem in drugim obiskovalcem razkrila marsikaj zanimivega o »starih cajtih«, o takratni šoli, igračah... skupaj so zapeli nekaj starih otroških in ljudskih pesmi. na razstavi POD SLAMNATO SI RITK). Ustvarjanje je nekoliko motil le dež. Tudi tokrat se je Iva Šubelj dokazala v vlogi Budnarjeve -Mcžnarjeve mame. Oblečena v pristna starodavna oblačila je vsakogar prijazno vabila »v hišo«, kjer jim je predstavila preprosto živ ljenje liudnarjevih in drugih naših prednikov, besedo je nato prevzela neutrudna, dobrosrčna Helena Sterle. prav tako ljubiteljica naše dediščine in vsega lepega, še posebej otrok. Z nostalgijo je govorila o »starih cajtih«, o takratni šoli, igračah...Prepevala je stare otroške in ljudske pesmi. Čeprav otroci niso poznali besedil, so z njo družno, veselo prepevali. Namen prireditve, druženja - sožitje generacij in zabava - je tako v celoti lepo uspel. Prijetno nedeljsko popoldne na sam dan družin v Budnarjevi hiši z dohrovoljnimi in veselimi ženskami: Sonja Štibernik iz Šmarce je raztegnila meh svoje harmonike, gospodinja Olga in upraviteljica Iva Šubelj sta gostoljubno ponudili zlato rumene krofe, ki jih je Iva Brodar iz Hudega pri Radomljah prinesla s seboj, da sladkosnedi niso predolgo čakali na flancate, saj je v kmečki kuhinji Bud-narce še raztegovala vzhajano testo, oblikovala flancate, ki jih je nato ocvrla v litoželeznem tri-nožniku na ognju v črni kuhinji na predpečku. Da ljudje spoštujejo dediščino naših prednikov je potrdila tudi redna obiskovalka prireditev v Budnarci Darja Jarc iz Kamnika. Pobrskala je po domačem podstrešju in prinesla pokazat zelo star Titanov mlinček za kavo, ki še dela, prav tako kot pisalni stroj, prtičke z vezeno abecedo in izredno zanimivo risbo »škafa« iz leta 1910. Da ljudje spoštujejo dediščino naših prednikov je potrdila tudi redna obiskovalka priredi- li iši se je pridružil tudi Primož llieng in predstavil svojo knjigo Zbral in izdal je 300 pesmi za male in velike otroke. Eno izmed njih Naša četica koraka je z otroki veselo zapel. Presenečenje prijetne majske nedelje v Budnarci je pripravila gospa Iva Brodar iz Hudega pri Radomljah. V kmečki kuhinji je oblikovala flancate iz vzhajanega testa, ki ga je prinesla od doma v dveh velikih skledah. Spretno ga je oblikovala v slastno pecivo in ga ocvrla v litoželeznem tri-nožniku na ognju v črni kuhi nji na predpečku. Da obiskovalci ne bi bili preveč neučakani, je zlatorumene krofe prinesla s seboj. Zbranim so se zasvetile oči in že jih ni bilo več. Iva Brodar dobrote pripravlja z velikim veseljem. Obiskuje gos podinjske in pekovske tečaje. Od leta 1995 redno sodeluje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so bile njene potice in krofi nagrajeni s štirimi zlatimi, petimi srebrnimi in sedmimi bronastimi medaljami. Popoldne je popestrila tudi ljubiteljica Budnarcc gospa Pitna Dobrajc iz Besnice pri Kra nju. Oblečena v črno nošo, staro kar sto let, se je sprehajala po muzejski hiši in ganku, kjer so jo otroci še posebej pozor no spremljali in marsikdo izmed njih je želel postati zvezda popoldneva v izvirni opravi. Besedilo in fotografije: VIRA MEJAČ 10 26. maja 2005 SPOMINI SE ŽIVIJO JOSIP NIKOLAJ SADNIKAR Knjiga s tem naslovom je romansirana biografija nedvomno enega najznamenitejših Kamniča-nov polpretekle dobe, ki je izšla izpod peresa Domžalčana dr.Velimirja Vulikića, nekdanjega vojaškega zobozdravnika, ki se je pred nekaj desetletji naselil in naturaliziral v našem kamniš-ko-domžalskem prostoru. Resnici na ljubo je treba o dr.Vulikiču tudi povedati, da se kot eden redkih pismenih ljudi lahko pohvali kar z osemnajstimi knjigami, ki bodisi kot zobozdravstveni priročniki, bodisi kol kronologije zobozdravstvene zgodovine na Slovenskem, najpogosteje pa kot biografije naših znamenitih mož, polnijo in krasijo njegovo dosedanjo plodno bibliografijo. Knjiga Josip Nikolaj Sadnikar je eno njegovih najboljših del, ki bi moralo najti prostor na knjižnih policah vseh Kamničanov in Domžalčanov. nasploh vseh listih, ki so tega izjemnega Kam-ničana poznali, in tistih, ki so na nek način seznanjeni z. muzejem njegovega imena. Nikolaj Josip Sadnikar je namreč pravi simbol Kamnika, enega najstarejših slovenskih mest. da ne omenjam, da kot simbol Kamnika in našega prostora v kraju in času blesti tudi povsod drugje v Sloveniji in daleč izven nje. V ulikicevo najnovejše knjižno delo pa ni samo v ponos njemu in že sivolasima sinovoma Sadni-karja, pač pa je tudi življenjski priročnik raziskovalcem vseh lepih umetnosti od slikarstva preko rezbarstva do glasbe, pisateljevanja in pesništva ter arhitekture, pa tudi takrat razvijajočega se modernega tiskarstva in fotografije, saj nam nedvoumno popisuje njegova poznanstva in bolj ali manj tesna sodelovanja z vsemi takratnimi umetniki, znanstveniki in izumitelji. V številnih spominskih knjigah, kjer je podpisanih nekaj tisoč znamenitih imen, tudi ne bomo našli le kronanih glav, generalov in politikov vseh smeri in nazorov, pač pa tudi preproste ljudi, kajti sam Sadnikar kot obrtniški otrok ni poznal nikakršnih razlik med meščanom in preprostim kmetom, niti med člani visoke aristokracije in plebsom Čeprav je bil 57 let starejši od mene. sva se osebno spoznala šele leta 1936 po mojem priho- du iz Novega mesta, ko sem s strahospoštovanjem stopil v njegov že takrat daleč naokrog splošno znan muzej. Osebno sva se kar lepo razumela. Postal sem namreč Član kamniške I.ire, kjer on sicer ni več nastopal, bil pa je častni član. To znanstvo se je utrjevalo in poglabljalo, še posebej v letih tja do sredine 1941, ko sem vodil kvintet »Kamniških fantov«, v katerem smo nastopali Škrjanc Janez kot drugi bas, Nardin Drago, prav tako drugi ali pa po potrebi prvi bas, Pogačnik Tone kot prvi bas in solist, Sadnikar Niko kot drugi tenor in jaz kot prvi tenor in umetniški vodja. Sadnikar nas je vedno spremljal, glasno komentiral in popravljal naše skupno petje. Pripravil nam je klavir, tudi glede razmnoževanja in iskanja parti-tur je bil vedno pripravljen priskočiti nam na pomoč. Z zadovoljstvom je spremljal naše številne nastope v Kamniku in drugod po okolici in po Sloveniji, se veselil naših uspehov ob nastopanju v takratnem prvem studiu Radio Ljubljana, kot tudi samostojne svečane maše Franca Schuberta v frančiškanski cerkvi, občasnih pevskih srečanj v Čitalnici in v Kamniškem domu, da sploh ne govorim o priložnostnih večernih nastopih pod okni deklet, ki so se vrstili iz dneva v dan in prav po njih nas je poznala vsa kamniška, pa tudi sosedna srenja. Naš repertoar je postal tako širok in pester, da smo lahko takoj nastopili ob katerikoli slav-nosti bodisi kamniških gasilcev ali pa drugih društev, komemo-racijah na Žalah in drugod, ob grobu raznih umrlih. Sadnikar je bil tega vedno vesel, in sloves, ki smo si ga pridobili, je bil v resnici tudi plod njegovega dela, njegovega zanimanja in vztrajnosti, navdušenosti nad prijetnim in zvenečih akordov polnim petjem slovenskih narodnih, a tudi umetnih in svetovno znanih vokalnih skladb. V tem znamenju smo se tudi razšli. V sredini maja 1941 smo namreč v gostilni Tavčarjev hram poleg Savskega mosta v Črnučah poslednjič zapeli začudenim italijanskim karabiner-jem in zadrtim nemškim obmejnim stražarjem na Savi v brk in se tako med prvimi v Sloveniji priključili »kulturnemu medvojnemu molku.« Vulikičeva biografija o Josipu Nikolaju Sadnikarju, obsežna dobrih 250 strani, se bere kot prijeten, poučen in tekoč zgodovinski roman neprekinjeno od prve do zadnje strani. Že prva stran me je takoj zapeljala v drugo in nato tja do samega zaključka. Mag. CENE MATIČIČ Cvetje hvaležnosti ob 75-letnici rojstva skladatelja prof. Sama Vremšaka Spoštovani in moj nadvse dragi glasbeni vzgojitelj in mentor, \ asa nenadna smrt me je hudo prizadela. Kar ne morem dojeti, da sem izgubil človeka, ki me je skoraj četrt stoletja spremljal na moji samorastniški glasbeni poti. Se še spominjate, gospod profesor, s kakšnim strahom sem se prvič oglasil tam pri Vas v Kamniku s svojim prvencem - skladbo • Mati«, na besedilo Milke Harima-nove Z veliko tremo zaradi svojega skromnega znanja in s prošnjo, da bi mi pesem pregledali in ocenili / Vašim toplim prijateljskim sprejemom ste me opogumili. Tako sem leto za letom z ve likim veseljem in zadoščenjem Vam tja v Kamnik nosil pokazat svoje skromne skladateljske izdelke. Kot glasbeni samouk sem jih skladal v Hribernikovi kajži pod Obirjem. pozneje tudi v svojem novem domu v Galiciji. Pod Vašim odličnim mentorstvom sva od takrat pa do zadnjih let izdala kar pet mojih glasbenih zbirk: Ob reki Dravci - 1985; Pevec izpod Obirja - 1988; Sanjal o tebi sem - 199 i; Sedelški zvonov i - 1996 in Dežela mojih sanj -2002. Hvaležno se ob vsem tem spominjam, kako sem bil vedno nadvse ljubeznivo sprejet tudi s strani drugih članov Vaše družine: od \ tSe drage žene, hčerke, sina. pa tudi v visoki starosti še živeče Vaše drage mame. Z občudovanjem sem Vas ure in ure poslušal, ko ste mi v kuhinji pripovedovali o svoji bogati glasbeni ustvarjalnosti Pri tem pa mi je tolikokrat s kuhinjskimi dobrotami postregla Vaša gostoljubna soproga Zalka. Poleg že omenjenih petih glasbenih zbirk se je sčasoma nabralo še nekaj novih skladb. Tako ste me leta 1983 povezali z mešanim študentskim pevskim zborom Kamnik. Vodil ga je izvrstni mu-zik Janez Klobčar. Z njegovimi pevci je slovenski oddelek avstrijskega radia v Celovcu posnel za svoj program 12 skladb na besedilo slovenskih koroških pesnikov. Nekaj let pozneje, leta 1985, ste z istim pevskim zborom v Mladinskem domu v Celovcu skupaj z že pokojnim dr. Pavletom Zablat-nikom ter z gospodom VVieserjem predstav ili mojo I. zbirko »Ob reki Dravci«. V istem letu ste na lastno pobudo prav za izvajanje mojih pesem sirih skladb na moje veliko veselje, ustanovili oktet »Prijatelji Koroške«. Sami ste ga vodili in z njim na celovškem radiu posneli 6 mojih skladb. V pesmi »Hitimo«, na besedilo Antona Kuchlinga. pa ste kot izvrsten solist nastopili sami. Prav tako je na Vašo pobudo nekaj let pozneje izvrstna pevka, Vaša hčerka Vladka, posnela za ljubljanski Radio z. ženskim kvintetom »Veronika« kar 12 mojih pesmi na besedilo Ivana Sivca. In še spomin iz leta 1996, ko smo ob Vaši navzočnosti v Bohinjski Bistrici predstavili mojo 4. zbirko »Sedelški zvonovi« skupaj z mešanim pevskim zborom »Planina« iz. Sel. pod vodstvom Romana Verdela, ter Smrtnikovih bratov iz Kort. In prej in pozneje me mnogo lepih, prisrčnih in plemenitih srečanj hvaležno spominja na Vas. Na primer čudovito doživetje, ko sva bila pri Vas v Kamniku v gosteh s »pesnico libuškega pu-cla« Milko llartmanovo. Ali pa ob srečanju obeh mešanih pevskih zborov v Komendi: zbora Podju-na iz. Pliberka in študentskega zbora Kamnik. Kako smo po uspelem nastopu še pozno v noč kramljali in se zabavali. Poleg Vas je bila pesnica Milka Hartmanova. notograf mojih pesmi Janez les jak in mnogi pevci. In še nepozaben spomin, ko sva obiskala pesnico Milko Hartmanovo na nje nem domu v I.ibučah. Koliko sla si imela povedati iz svojih bogatih življenjskih izkušenj in doživetij, polna navdušenja za slovensko pesem. Višek spominov pa vsekakor predstavlja Vaš preljubeznivi obisk mojega rodnega kraja in mojih domačih. Takrat ste se pripeljali k nam na Obirsko. se tam srečali z mojimi starši in bratom ter se potem podali še z. nami na Obir. Na tihem sem Vas občudoval, kako ste že med potjo in potem na samem vrhu Obirja obujali spomine, kje vse ste že gostova- li s svojim pevskim zborom po južni Koroški. Natanko ste vedeli za posamezna imena slovenskih vasi ob reki Dravi, in tudi v katerih se še vedno prepevajo slovenske pesmi. Nenadoma se mi je zazdeio, kakor da zares iz daljave zaslišim pesem »Rož, Podjuna, Žila ...« in nato kot odmev iz Kranjske strani »Oj Triglav moj dom ...«. In Vi sami ste se mi zazdeli kot ena sama poosebljena veličastna slovenska pesem, ki nebo nikoli utihnila in bo vedno živela med nami. Ob tem nepozabnem dogodku vrh Obirja pa naj omenim še en tak »višek", ki sva ga ob Vaši umetniški osebnosti doživela z mojo ženo Miro in najinimi sorodniki ter prijatelji. Leta 1989 sva se poročila pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Tam smo doživeli čast, da ste nama ob veličastnih zvokih brez-ijanskih orgel pretresljivo občuteno zapeli znamenito Sehuber-tovo »Ave Maria«. Tega do smrti ne bova pozabila. Leta so tekla. Srečavala sva se, si telefonirala, si dopisovala. Tako so nastajale nove vezi in nove pesmi. In Vaš poslednji obisk na Korejskem: pri takrat že 96-let-nem župniku Tomažu Holmarju, narodnem borcu in obirskem »Čedermacu«. Marsikatero sta rekla o velikih in usodnih vprašanjih naše Koroške. Ure in ure bi Vaju poslušal. Seveda, takrat se mi ni niti malo sanjalo, da je to med Vama poslednji pogovor in Vaše slovo s Koroške. Leta bežijo in tako se drug za drugim za vedno poslavlja toliko mi dragih oseb, s katerimi smo prijateljevali na glasbenem področju. Kako draga so mi imena: Marjan Stare, Valentin Polanšek, Bojan Adamič, dr. Pavle Zablat-nik, Miro Miškulnik, Milka Mart-man, Maks Jurca, Janez Lesjak, Helmut Hartman, Rudi Bardorfer in Tomaž Ilolmar. Midva pa nadaljujeva in ustvarjava nove in nove skladbe, dokler nekega usodnega dne ne za-slišite v sebi jasen glas, ne začutite , da je nastopil čas, ko morava tudi midva z najinim skupnim delom na tem svetu za vselej končati. Še in še mi odmevajo v duši besede, ki ste mi jih pred meseci izrekli po telefonu z rahlo otožnim glasom: »llanzi, nehati bova morala, moči mi pešajo, ne zmorem več ... kar sva s trudom zastavila, nadaljujta z mojim sinom Borisom.« Lani, v noči iz, srede na četrtek 7. oktobra, je Vaše plemenito srce za vedno prenehalo biti. Nikakor ne morem doumeti in povsem sprejeti resnice, da Vas ni več med nami. Obljubljam Vam, da bom šel dalje po poti, ki mi jo kažete s svojo umetniško veličino. Živeli boste v mojih pesmih, dokler jih bodo prepevali na tem svetu. Iskrena Vam zahvala za vse, kar ste mi v življenju dobrega storili, Vaš HANZI ARTAČ mmmmfmmmmmmmii ix -. mam Ljubitelji slovenske pesmi, vneti zagovorniki slovenske pesmi in slovenske besede na avstrijskem Koroškem: (z leve) skladatelj prof. Samo Vremšak, župnik Tomaž Holmar in Hanzi Artač (fotografija iz leta 2001). Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KAMMK KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture.org 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) četrtek. 26. maia. ob 12. uri Matična knjižnica Kamnik- PODELITEV ZLATIH BRALNIH ZNAČK 2005, zaključena prireditev četrtek. 26. maia. ob 17. uri Gledališče Unikat GREMO NA VLAK - predstava za otroke, vstopnina 600 SIT sobota. 28. maia. ob 10. uri Društvo izgnancev OBČNI ZBOR S KULTURNIM PROGRAMOM OB 60 LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM zaključena prireditev sobota. 28. maia. ob 14. uri Mladinski center Kamnik OTROŠKI ŽIV-ŽAV- za izven, vstopnine ni Sobota in nedelja. 28. in 29. maia. ob 18. uri Čarovnik Marlizz - MARLIZZ SHOVV za izven, vstopnina 1500/2000 SIT sreda. 1. iuniia. ob 20. uri KONCERT Simfonični orkester Domžale - Kamnik za izven, vstopnina MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662 info@muzei-kamnik-on.net http://www.muzei-kamnik-on.net/ petek. 27. maia. ob 20.00 - Salon gradu Zaprice (soorganizaciia Študentski klub Kamnik) Koncertni cikel študent&Muzika: Metod Palčič - tenor & Ivan Vombergar - klavir (vstop prost) Sreda. 1. iuniia. ob 19.00 -Galerija Miha Maleš Odprtje razstave MIRA PREGELJ - ob 100. obletnici rojstva Sobota. 4. iuniia. ob 19.00 - gostovanje v Domovinskem muzeju Trofaiach (Avstrija) Odprtje razstave STOL - STUHL -CHAIR (Stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol Kamnik) Društvo Mladinski center - KLUB STARŠEV Kamnik, Šut na 38, Kamnik, tel.: 041 957 609 Sobota. 28. maia. od 13. do 17. ure v Domu kulture Kamnik VESELI ŽIV-ŽAV Z NODIJEM IN RDEČIMI NOSKI: (Papijev cirkus, Pokemon, Yu-gi-oh, gasilci, policisti, skejtarji, kamniški ansambli, društvo TOLKIEN, Nodi, otroški bolšjak, ustvarjalne delavnice, zabavne igre s taborniki in skavti). - zbirali bomo NAJ DVOJČKE, sredstva za projekt »Rdeči noski« -zdravniki klovni, knjige za male bolnike - prinesite medvedke, punčke, fotoaparate (slikanje z Nodijem), sličice za zamenjavo in vse, kar je za prodajo DKD SOLIDARNOST Japljeva 2, Kamnik, hribar.iozi@siol.net Petek. 3. iuniia. ob 20. uri v dvorani nad kavarno Veronika SLAVNOSTNI KONCERT ob 30-letnici ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost. Vstop s prostovoljnimi prispevki. &> Arboretum Volčji Potok Volčji Potok 3, Radomlje Tel.: 831 23 45 arboretum@arboretum-vD.si http://www.arboretum-vp.si Sobota. 18. iuniia 2005 ob 17. uri v Arboretumu JUNIJ JE MESEC VRTNIC, 18. JUNIJ - SLOVENSKI DAN VRTNIC, SLOVESNA RAZGLASITEV NAJLEPŠE VRTNICE ROSARIJA Sobota. 4. iuniia. in nedelia. 5. iuniia. od 16. do 18. ure v Arboretumu DELAVNICE ZA OTROKE:TRAVNIŠKE RASTLINE IN ŽIVALI DRUGE PRIREDITVE V petek. 10. iuniia. ob 20. uri v Kulturnem domu v Šmarci LETNI KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA ŠUTNA KAMNIK Vstopnina 1.000,00 SIT SREČANJE SLIKARJEV IZ CELE SLOVENIJE Petek, 1q. iuniia. pričetek pb iq. uri PUB POD SKALO Celodnevno ustvarjanje slikarjev Sobota. 11. iuniia. ob 21. uri PUB POD SKAkO Otvoritev slikarske razstave s kulturnim programom v izvedbi glasbene skupine MAMUT, pevko IVO, flavtistko Andrejo Humar Informacije: Miha Resnik GSM 041/707 425 Dušan Lipovec GSM 031/588 381 Na kavi z operno pevko Dunjo Spruk LJUBEZEN DO GLASBE IN ODRSKIH DESK Sopranistka Dunja Spruk je rojena Ptujčanka. Po končani gimnaziji in študiju solopetja v Mariboru je nadaljevala študijsko pot na graški akademiji za glasbo. Že kot študentka je sodelovala v graški operi, nato pa bila angažirana v Komorni operi na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo je več let delovala kot svobodna umetnica doma in v tujini, sedaj pa je že vrsto let stalna članica in solistka ljubljanske operne hiše. Pred kratkim smo jo imeli na koncertu na gradu Zaprice v okviru koncertnega ciklusa Študent&muzika s flavtistko Andrejo Humar in pianistko Mojco Kranjec priložnost slišati tudi Kamničani, ob tem dogodku pa je nastal tudi najin pogovor. Glasba te spremlja že od malih nog, poročena si z glasbenikom. Je glasba po toliko letih še vedno velika ljubezen ali že vsakodnevni kruh? Glasba mi je že od malega hranila dušo, zato je nikoli nisem videla samo kot službo in pehanje za denarjem, temveč kot nekaj, kar je v moji duši, kar čutim. Glasba se je pri meni vedno povezala z odrom, teatrom, nikoli ni bila glasba le glasba. Koncertni podij je nekaj čisto drugega kot teater-ski oder. Moj oče je bil poklicni igralec, zato sem ljubezen do odrskih desk in mojo povezavo glasbe s teatrom podedovala po njem. Sem tip človeka, ki pokaže vse, kar čuti, pomemben mi je stik s publiko, torej je moja glasba zelo povezana z igro, s poslušalcem oziroma gledalcem. Res je, da je glasba moja služba, dobim plačo, saj je konec koncev pomembna socialna varnost, a ta poklic še po toliko letih opravljam z. velikim veseljem, še vedno in v prvi vrsti za mojo dušo. Kdaj si začutila, da se želiš ukvarjati z glasbo profesionalno? Že od malih nog sem si želela poslali baletka, vendar mi starši finančno niso mogli omogočiti študija. Že kot gimnazijka sem obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo, vendar sem ves čas mislila, da bom pravnica. Po končani srednji šoli sem šla v Gradec in tam se je pravzaprav zapečatila moja usoda. So te na operno sceno zvabile le odrske deske in odličen glas ali pa si kdaj razmišljala, da bi se poizkusila tudi v drugih pevskih zvrsteh? Nisem niti za jazzovsko niti za pop petje, zelo pa me privlačijo musical, opereta, kjer je veliko petja, igranja, plesa ter seveda klasična opera, predvsem mi ležijo komorne opere. Zelo sem vesela, da sem imela priložnost sodelovati v svoji najljubši opereti My fair lady, kar je bilo zame čudovito doživetje. Praviš, da nisi za pop petje, pa vendarle sem pred najinim srečanjem poslušala pesem Zorana Predina, v kateri poješ back vokale. Potemtakem si le zajadrala malo tudi v druge vode? Točno. O ježeš Marija, a je bilo po radiu? (smeh) Priznam, da te pesmi sploh še nisem slišala. To je Sopranistka Dunja Spruk, Kamničanka, v eni izmed številnih vlog, ki jih je odpela v Komorni operi na Dunaju. bilo naključje. Takrat, to je bilo pred približno trinajstimi leti, seje ravno začelo s povabili opernih pevk k sodelovanju, danes pa je že moderno, navsezadnje ima tudi Omar v ozadju sopranistko. To je tako. Te povabijo, se odzoveš in doživiš nekaj novega. Dobra izkušnja. Pela sem tudi z.Otom Pest-nerjem, Ireno Vrčkovnik, posodila svoj glas pri risankah... Nove izkušnje, ki pa niso nekaj običajnega. Prideš, narediš, pozabiš. Ustvarjala si tako v Sloveniji kot v tujini. Kakšen je položaj opernega pevca v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami? Slovenija je zelo majhen trg„ki ima dve operni hiši, upam, da bo še kdaj tretja, na Primorskem. Pevcev je kar nekaj, ali pa tudi ne, kakor vzameš, No, za Slovence se govori, da smo dobri pevci... Res je, kar dokazujejo tudi v tujini. Če želiš okusiti »špico«, moraš iti v tujino in poizkusiti, ampak to je trnova pot, predvsem zdaj, odkar je padci berlinski zid, saj se je odprl vzhodni trg z invazijo odličnih pevcev, dosti Američanov prepeva po Evropi, torej konkurenca je res huda, in če nisi zelo nadarjen ali vsaj komolčar-ski, s trdo kožo in dobrimi živci, ne uspeš kar tako... Vsi so vedno rekli, tisti, ki dela zunaj, nekaj velja. Če prideš od zunaj, imaš neko pentljo okrog vratu. Tisti, ki pojele doma, pa ni to to. Vendar se na srečo tudi pri nas časi spreminjajo. Tudi v Sloveniji je vedno več litjih pevcev in vidiš, da ni vse zlato, kar pride iz tujine, da smo lahko ponosni na domače pevce. Delala si v Gradcu, na Dunaju... Kakšno pa je naše poslušalstvo v primerjavi s tujino? Bo postala opera spet moderna? Saj je moderna, vendar opažam, da SO po eni strani predrage karte in si marsikdo obiska predstave ne more privoščiti, po drugi strani pa pri nas šepa vzgoja poslušanja resne oziroma nekomercialne glasbe. Ravno toliko sem bila v tujini, da sem videla, kako to poteka tam. V opero prihajajo cele druži- ne, tudi že z majhnimi otroci, in ustvarijo dogodek, neko atmosfero. To je vzgoja, otroci so lepo oblečeni, naučijo se pravilnega obnašanja... Tega pri nas ni. Res je, da gredo otroci v opero s šolo, vendar je to premalo, pogosto pa se tudi zgodi, da profesorji izberejo napačno opero in otrokom priskutijo opero za vse večne čase. Vzgoja se začne že pri štiri ali petletnikih, ki jim je potrebno pričarati opero že kot ustanovo, zgradbo, podobno kot obisk svele maše. Po mojem mne-nu tukaj starši delajo napake, saj prepogosto brez kakršnegakoli kriterija poslušajo glasbo vsepovprek, ne dopustijo možnosti, da bi otroci gradili temelje na dobri glasbi in imeli priložnost poslušati in konec koncev potem sami izbirati, kaj bodo poslušali. Če poslušaš samo komercialno glasbo, proti kateri nimam nič, da se ne bova napačno razumeli, ne poznaš še drugih zvrsti in možnosti. In potem ne moreš izbirati. Oba z možem sta profesionalna glasbenika. Kako pa sta vidva glasbeno vzgojila vajina sinova? Sinova sta imela glasbe že skorajda preveč, predvsem starejši sin, ki je bil z menoj, ko sem imela še status svobodnega umetnika, na vseh vajah, predstavah. Končal je glasbeno šolo, vendar se ni odločil za glasbeno pot, pa saj tudi z možem tega nisva želela, ima pa osnovo, stik z glasbo. Mlajši sin še obiskuje glasbeno šolo in je bil tudi pogosto v operi. Vse se začne in konča pri vzgoji, navsezadnje tudi pri financah, o čemer sva govorili že prej. Moja dva sinova sta pae imela in imata priložnost, drugače pa bi, po mojem mnenju, mogoče morala poskrbeti država za mlade družine, na primer s cenejšimi vstopnicami ali čim po- dobnim, princip pripelji kulturo ljudem, čeprav priznam, da se stvari počasi spreminjajo na bolje z različnimi festivali... Ko sem bila mlada, smo hodili po šolah in smo ob animaciji lutk peli opero, tudi lo je prvi korak do mladih, pa vendarle menim, da je družina prva, ki spodbuja in vzgaja otroka, tudi v glasbenem smislu, to ni naloga le vrtca ali šole. Če že govoriva o družini, kako pa delujeta skupaj dva glasbena profesionalca, operna pevka in jazzovski glasbenik ter skladatelj? V redu, zanimivo, čeprav vsak deluje na svojem področju, nama je skupna glasba. Življenje glasbenika je ležko, toliko in loliko vaj, nastopov, ne moreva in ne smeva odklopiti najine službe. Midva ne zapreva vrat v službi in odklopiva, temveč študirava in delava doma, zato je fino, ker drug drugega razumeva, pomagava si v stresnih situacijah. Katera vloga, koncert pa ti je najbolj ostal v spominu, bil pisan na kožo? Vsaka vloga, ki jo pripravljaš, je v tistem času »in«, najbolj pa mi srček zapoje ob misli na musical My fair lady v Mariboru, ki je bil pri nas izveden prvič. Predstavljal mi je velik izziv, saj je bilo v njem dosti petja, govora in plesa in priznam, da bi se česa podobnega z veseljem lotila znova. Si predstavljaš, da bi od jutri naprej morala živeti brez glasbe? Saj enkrat bom tako ali tako morala, vse se enkrat konča. Sam sebe moraš oceniti in si priznali oziroma biti kritičen do samega sebe, kdaj je čas, da se posloviš z odrskih desk. Mislim, da bo težko, ker imam rada teater, priznam, da bom zelo pogrešala oder. Dunja si je želela postati tudi igralka, a jo je usoda odnesla v svet not in čarobnih glasov, cesar pa zagotovo nikoli ne obžaluje. Tempe ramentna Štajerka se v Kamniku počuti štajersko. V mesto jo je pripeljala ljubezen, vendar priznava, da tu ni pognala svojih korenin, čeprav ji je naše mesto všeč, predvsem za družinsko življenje. BOJANA KLEMENC Igra s pari Dramo Matjaža 'Zupančiča Igra s pari je na odru Doma kulture Kamnik 12. maja uprizorila gledališka skupina Rudolfi, ki ustvarjalno deluje že enajst let. Lahko bi rekli, daje njihovo delo utečeno, a še zdaleč ne rutinsko. Letos so na oder postavili igro. v kateri se v napetem ozračju razkriva resnica, spopadajo čustva in se izrisujejo pravi obrazi junakov, gledalci pa napeto pričakujejo razplet, kije popolnoma nepričakovan. Rutinsko druženje dveh\ parov sklene j/rav ta večer, ki se odvije na odru. Vera in Bernard pričakujeta svoja prijatelja. Pride Vera brez moža, ob njej pa je precej mlajši moški Ivan. Bernard ga odkrito odklanja in se skuša norčevati iz njega. Večer se mu popolnoma poruši ko se razkrije razmerje, ki ga ima oziroma ga je imel z Vero. Sonja, prizadeta in zgrožena, odslovi Bernarda in ostane sama z Vero in Ivanom. Na vso moč šokira dejstvo, da je bilo celotno dogajanje vnaprej premišljeno in do konca mojstrs- Dunja (stoji v sredini) v svoji najljubši vlogi v opereti My fair lady, ki so jo uprizorili v Mariboru leta 1991. ko izvedeno. Ta »poseben« večer, kot ga večkrat poimenuje, je jm-pravila Sonja, Vedela je za razmerje med Bernardom in Vero, zataje v igro vpeljala novega igralca, Ivana. On je bil njen adut, s katerim se je maščevala svojemu možu, kije lahko sam nemočno opazoval svojo ljubico Vero, kako je izbrala drugega ljubimca. Maščevala f>a seje tudi svoji najboljši prijateljici, saj ji je ljubimca, kisi ga je izbrala, hladno vzela. Vera je odšla, Ivan pa je ostal pri Sonji, Gledalci smo z mešanimi občutki zapuščali dvorano in se spraševali, kdo si pravzaprav zasluži sočutje in zakaj. Bernard, kije izgubil vse, Vera, kije lahko le osramočeno zapustila svojega ljubimca, ali Sonja, kije slavila grenko zmago? Si ga sphm kdo zasluži? Lep glasbeni dogodek so v salonu gradu Zaprice pripravile (z leve) flavtistka Andreja Humar, pianistka Mojca Krajne in sopranistka ljubljanske opere Dunja Spruk, na katero je Kamnik upravičeno ponosen. V zapriškem gradu priznane glasbenice V organizaciji Medobčinskega muzeja Kamnik in Študentskega kluba Kamnik so v okviru koncertnega cikla Študent & Muzika v petek, 13. maja, v salonu gradu Zaprice muzicirale prekaljene glasbenice: sopranistka Dunja Spruk, flavtistka Andreja Humar in pianistka Mojca Krajne. Številnim ljubiteljem glasbe so polepšale že tako lep majski večer. Sopranistka Dunja Spruk je Ptujčanka, z možem Emilom Spru-kom, priznanim glasbenikom, že več let z družino živita v Kamniku. Prepevanja se je izučila v Mariboru in pozneje v Gradcu, kjer je debitirala kot Olimpija v Hof-fmanovih pripovedkah. Sledil je aranžma komorne opere na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo je sprva delovala kot svobodna umetnica, pozneje pa je postala članica SNG Opere in Baleta Ljubljana. Še vedno je članica ljubljanske operne hiše. Flavtistka Andreja Humar je svoje glasbeno popotovanje pričela v Kamniku z igranjem saksofona in flavte. Sledili sta ljubljanska Srednja glasbena in baletna šola in ljubljanska Akademija za glasbo. Glasbena pota jo vodijo v avstrijski Erl (mladinski simfonični orkester), v norveški Narvik, doma pa ji je najljubši Simfonični orkester Domžale-Kamnik. Po različnih glasbenih kombinacijah (stolkalisti, pevci) in diplomi v Ljubljani svoje glasbeno znanje širi kot učiteljica flavte. Pianistka Mojca Krajne je v razredu prof. Andreja Jarca na ljubljanski glasbeni akademiji diplomirala z odliko. Dokazala se je in si priigrala Yamahino štipendijo. Po diplomi v Ljubljani je odšla po glasbeno znanje v ZDA na glasbeni konservatorij v Cincinnati ter v Koln na tamkajšnjo Visoko šolo za glasbo k prof. Arbu Valdmi. Študentsko Prešernovo nagrado ji je prinesla izvedba Poulencovega koncerta za dva klavirja. Še vedno se izobražuje, veliko koncertira, hkrati pa se posveča tudi pedagoškemu delu. VERA MEJAČ Kulturni dom Franca Bernika Obetavna mlada glasbenica Andreja Humar več let bogali glasbene, koncertne večere, nastope Mestne godbe Kamnik inje nadvse aktivna pri organizaciji večerov klasične glasbe v okviru koncertnega cikla Študent & Muzika. sobota, 28. maj ob 20.00 Pejmo se maja(t) JAN PLESTENJAK unplugged Študentski klub Domžale, koncert četrtek, 2. junij ob 20.00 petek, 3. junij ob 20.00 sobota, 4. junij ob 20.00 Yasmina Reza: EN ŠPANSKI KOMAD SNG Drama Ljubljana, komedija ponedeljek, 6. junij ob 19.00 ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE "PARNAS", koncert sreda, 8. junij ob 19.30 ZAKLJUČNI NASTOP GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, koncert petek, 10. junij ob 20.00 LETNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNI ZBORA, koncert sobota, 18. junij ob 19.00 LITERARNI VEČER z gosti svetovnega kongresa PEN, literarni večer Vstopnice so v prodaji: od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod / dvorišča), 16:00 do 18:00 (na blagajni. glavni vhod i Ljubljanske) in uro pred predstavo. Informacije In rezervacij na telefonu 722 50 50 : Pokrovitelj Kulturnega doma Franca Bernika \| I.ri • ■ Domžale jo Banka Domžale - banko m vas J WWW.KU"QOlTlZai6.S! 12 26. maja 2005 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Preživeli smo www.studentski-klub.com ... prvi vikend Pejmo se maja(t) 2005. Vse skupaj se je odvijalo na igrišču za Šolskim centrom Rudolfa Maistra. Kljub manjšim tehničnim težavam, ki so prisotne ob vsakem koncertu na prostem, se je na koncu vse skupaj dobro izteklo, za kar gre zahvala organizatorju in predvsem nekaterim posameznikom. Petek, 20. maj, je bil glasbeno obarvan. Led med nastopajočimi je prebila mlada, a vse bolj prodorna skupina Anavrin. Spodbujali so jih njihovi zvesti oboževalci in ostali obiskovalci, ki bodo to še postali. Po dobri uri njihovega poskakovanja po odru je temperatura ozračja začela naraščati. Vzrok za to je bil nastop naše domače skupine Skat (na fotografiji). Njihova pevka Maja s svojo neskončno pozitivno energijo, odličnim glasom in nenavadnim stilom razvname še tako zadržane poslušalce. Na našo žalost je bil to njihov zadnji skupni koncert, saj v kratkem zapušča skupino. Če je bila pri Skatih temperatura močno povišana, je pred prihodom celjske skupine Nude dosegla vrhunec. Ženski del občinstva je dobesedno pometalo pod oder. Zur se je stopnjeval iz minute v minuto, in če je kdo imel pomisleke, da Nude ne znajo poskrbeti za ples in zabavo, se je včeraj lahko prepričal o nasprotnem. Koncert se je zavlekel krepko v soboto in vse tri skupine so zadovoljile različne glasbene okuse vseh prisotnih. In ker pravijo, da se klin s klinom zbija, je bilo treba v soboto že zgodaj začeti. Tokrat s športom in tekmovanjem Mega3ce. Tekmovanja, ki poteka po vseh večjih slovenskih mestih, se je udeležilojepo število moških in ženskih ekip, različnih starostnih kategorij. Športni navdušenci so bili deležni nekaj ur atraktivne košarke, največ pogledov pa je privabila ekipa, katere del sta tudi raperja Murat in Jose. Končnih rezultatov tekmovanja še ni, saj se veliki finale šele obeta. Z Mega3cem, plesnimi tekmovanji in ostalimi animacijskimi igrami se je zaključil letošnji kamniški del Pejmo se maja(t). Vreme nam je bilo oba dneva več kot naklonjeno in s tem je bilo veselje, da se je v Kamniku spet nekaj dogajalo za mlade, še večje. Upamo, da bo z vremenom tako tudi naslednji vikend, 27. in 28. maja, ko se bo vse skupaj preselilo v Domžale. Kaj lahko tam pričakujete, si preberite na www.peimosemaiat.com. Na tem naslovu si boste v bližnji prihodnosti lahko pogledali tudi fotke vseh štirih dni. Naj vas ponovno spomnimo, da Pejmo se maja(t) ni edini klubski projekt v tem času. Še vedno je poskrbljeno za resnejšo glasbo v romantičnem grajskem okolju, za kolesarska potovanja po okoliških krajih in ostale bolj ali manj adrenalinske podvige. In ker se nam po dolgih mrzlih mesecih končno približuje poletje, se že pripravlja nova zabava v morskem vzdušju. Za kaj več pa priklikajte na www.studentski-klub.com. Uživajte v juniju, pa čeprav je ta za dijake in študente najbolj naporen. Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com KAJ VES O PROMETU? V četrtek. 12. maja. je bilo v Kamniku na OŠ. Toma Brejca že tradicionalno izvedeno Občinsko kolesarsko tekmovanje učencev in učenk osnovnih šol / naslovom Kaj veš o prometu. Tekmovanje z namenom približevanja poznavanja promet nih situacij med osnovnošolsko Med posamezniki in posameznicami je v mlajši kategoriji ( 5. in 7. razred devetletke) zmagal Matej Koren pred Igorjem Stojičem in Hajde Aljažem. V kategoriji 8. razreda in 8. razreda devetletke je bila najboljša TinkaraJeras pred Rokom Gali-nom in Ano [eras. mladino je bilo sestavljeno iz treh delov; najprej so morali tekmovalci in tekmovalke pokazati svoje teoretično /nanje, potem spretnostno vožnjo na poligonu in na koncu še vožnjo v prometu po samemu centru mesta Kamnik. V ekipnem delu tekmovanja seje najbolje odrezala ekipa O.Š. Toma Brejca, tesno ji sledi ekipa i/ O.Š. Šmartno pred tretjem rs-eeno ekipo O.Š. Marije Vere. Tinkara Jeras bo zastopala barve naše občine tudi na državnem tekmovanju konce meseca maja v Rogaški Slatini. Vsi tekmovalci in tekmovalke so poleg praktičnih nagrad zmagovalcem tekmovanja dobili tudi enodnevni nagradni izlet, ki ga že vrsto let finančno omogoča ()bči-na Kamnik. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu BORUTŽAGAR Ustanovljeno samostojno Društvo general Maister Kamnik Člani kamniške podružnice Društva general Maister so na redni letni skupščini 21. aprila sprejeli sklep o ustanovitvi samostojnega Društva general Maister Kamnik. / drugimi tovrstnimi društvi bo povezano v Zvezo društev generala Maistra. Društvo bo, tako kot že doslej podružnico, vodil Niko Pinterič iz Kamnika. Na zboru so sklenili, da je potrebno v lanskem letu obnovljeni rojstni hiši Rudolfa Maistra na Šutni končno dati tudi vsebino - urediti spominsko sobo in društvene prostore. SAŠA MEJAČ PRED ODHODOM V TUJINO NE POZABITE NA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, imajo v času začasnega bivanja v tujini zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev. Postopek uveljavljanja pravice do zdravstvenih storitev je ; ! odvisen od tega, v kateri državi zavarovana oseba potrebuje zdravstvene storitve glede na to, da ima republika Slovenija z nekaterimi državami sklenjene meddržavne sporazume o socialni varnosti, oziroma da velja za uveljavljanje zdravstvenih storitev v državah članicah Evropske Unije in Evropskega gospodarskega prostora evropski pravni red. Za potovanja v države članice EU in EGS je potrebno imeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (evropska kartica). Leta se izda praviloma za obdobje treh mesecev. Z evropsko kartico lahko zavarovane osebe v državah članicah EU (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija in Severna Irska) in EGP (Islandija, Liechtenstein in Norveška) uveljavljajo zdravstvene storitve, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici, in sicer neposredno pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Navedene storitve se uveljavljajo skladno s predpisi države, kjer se storitev opravlja, kar pomeni, da je potrebno v nekaterih državah določene storitve tudi doplačati, enako kot to velja za zavarovane osebe teh držav. Pri zasebnih zdravnikih ali na privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morale zavarovane osebe stroške zdravstvenih storitev poravnati same in po vrnitvi v domovino uveljavljati povračilo teh stroškov na ZZZS. Za uveljavljanje povračila je potrebno predložiti medicinsko dokumentacijo in originalne račune, na podlagi katerih se v upravičenem primeru opravi povračilo stroškov v višini kot to prizna tuji nosilec zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve opravljene. Evropsko kartico si priskrbite tudi pred potovanjem na Hrvaško. V R Hrvaški namreč lahko uveljavljate pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči z evropsko kartico in spremnim dopisom k evropski kartici (dobite ga skupaj z evropsko kartico) neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Z državama Makedonijo in Romunijo ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti. Zato si pred odhodom v ti dve državi priskrbite Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Le-tega izdaja ZZZS za obdobje največ treh mesecev. S tem potrdilom boste lahko uveljavili pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči (praviloma brez doplačila) pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) mreže. Tudi z Bolgarijo ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum. V Bolgariji boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi slovenskega potnega lista in veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja (praviloma brez doplačila). Za vse ostale države, ki niso zgoraj navedene, velja, da morate sami poravnati stroške za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nato pa vam bo ZZZS na podlagi predložene dokumentacije te stroške v upravičenih primerih povrnil v višini poprečne cene teh storitev v Sloveniji. Neprijetnostim v zvezi z neposrednimi plačili v tujini se lahko izognete s sklenitvijo komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini pri zavarovalnicah, ki takšna zavarovanja tudi ponujajo. Tako evropsko kartico kot tudi Potrdila o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi lahko naročite na samopostrežnih terminalih ZZZS, kjer potrjujete slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja, lahko pa tudi preko internata (http://www.zzzs.si). Naročene listine boste prejeli brezplačno po pošti na vaš domači naslov v treh delovnih dneh po naročilu. Na našem internetnem naslovu se lahko podrobneje seznanite s celotno ureditvijo zdravstvenega zavarovanja in iz njega iz-virajočih pravic tako v domovini kot tudi v tujini. V primeru, da ste na pravočasno naročilo pozabili, se lahko zglasite na najbližji enoti ZZZS (izpostavi), kjer vam bo izdan certifikat, ki nadomešča evropsko kartico. Prav tako boste neposredno na ZZZS lahko prejeli tudi ustrezno potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev v državah, kjer imamo sklenjene meddržavne sporazume. ZZZS pa s 1. junijem uvaja spremenjen čas uradnih ur zaradi uskladitve z Uredbo o upravnem poslovanju, ki jo je sprejela Vlada RS. Zaradi večje prerazporeditve uradnih ur tudi na popoldanski čas se bo dostopnost strank do služb in delavcev Zavoda še povečala. Od 1. 6. 2005 so tako uradne ure ZZZS ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, ob torkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. ZZZS , Vodja izpostave Kamnik NADA KOLAR, dipl.upr.org. Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih zborov V organizaciji Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave je v Domu kulture Kamnik v soboto, 21. maja, potekalo 1. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov gorenjske regije. V dopoldanskem delu je nastopilo osem otroških pevskih zborov: iz Begunj, Mengša, Kovor-ja, Križ, Mojstrane, Jesenic in Poljan nad Škofjo Loko. V popoldanskem delu se je pomerilo še pet otroških zborov: iz Rakeka, Kranja, Mengša in Naklega; dekliški komorni zbor OŠ Železniki ter mladinska pevska zbora OŠ Železniki in OŠ Žirovnica. Po zaključku je tričlanska strokovna žirija nagradila najboljše. Zlato priznanje in naziv najboljšega otroškega pevskega zbora so osvojili pevci otroškega pevskega zbora Osnovne šole Orehek Kranj. Prepevali so pod vodstvom zborovodkinje Janje Jožt, na klavirju jih je spremljal Petar Milic, na harmoniki pa Zdenka Žibelja. Za najboljši mladinski pevski zbor pa so razglasili mladinski pevski zbor Osnovne šole Železniki. Vodila ga je zborovodkinja Marjeta Naglic, na klavirju ga je spremljala Anja Prevc. SAŠA MEJAČ II. regijsko srečanje mladih raziskovalcev v Litiji Mladi kamniški raziskovalci uspešni 15. aprila se je v Litiji odvijalo drugo regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki so se ga udeležili tudi nekateri dijaki šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Predstavili so se z, raziskovalnimi nalogami z različnih področij, kot so etnologija, zgodovina in umetnostna zgodovina, geografija, psihologija, slovenski jezik in književnost ter fizika. Po rezultatih sodeč se je osem mesecev trdega raziskovalnega dela obrestovalo, saj se je večina dijakov uvrstila na državno tekmovanje mladih raziskovalcev. Neža Novak in Urša Kimovec sta s svojo raziskovalno nalogo Av-ba na glau pa nagi u rok (področje etnologije) predstavili kulturno dediščino oblačenja in običaje, povezane s tem, od srednjega veka pa vse do danes. Poželi sta velik uspeh in se uvrstili na državno tekmovanje, prav tako kot Sašo Poljanšek in Miha Šlebir, ki sta predstavljala srednjeveške novce iz. Kamnika (področje zgodovine) in odlično opisala njihov izgled, ki se je skozi zgodovino spreminjal. Na področju geografije so bili uspešni Ambrož Kregar, Gašper Slapnik in Tadej Uršič z raziskovalno nalogo Jame na Veliki planini. Oblike in obseg uporabe drog med dijaki ŠCRM in /I HM Kamnik ter preventiya je bil naslov raziskovalne naloge s področja psihologije, katere avtorica Niomi Rosec je bila prav tako med zmagovalci, Predstavila je problematiko uporabe drog med kamniško mladino, •Nana Škrjanc je blestela na področju slovenskega jezika in književnosti z raziskovalno nalogo ()vidijeve metamorfoze ključ /a razumevanje simbolike cvetja v antični poeziji in pokazala, da cvetlice v književnosti niso le dekorativni motiv, ampak imajo tudi globlji, simbolični pomen. Tadej Koderman in Robert Markič sla predstavila plavajoče kap ljice (področje fizike) kot pojav, ki nastane ob trku kapljice ob gladino kapljevine. S svojimi raziskavami in zanimivo predstavitvijo sta prepričala komisijo. Z raziskovalno nalogo potrošništvo in pasivna potrošnja s področja sociologije sta Petra Komel in Tja.ša Petročnik raziskali sodobno potrošniško kulturo, bili sla uspešni in se uvrstili na državno tekmovanje. Zmagovalci pa ne bi bili zmagovalci brez svojih mentorjev, ki so jim pomagali z nasveti, literaturo in jih podpirali pri raziskovanju. Anja Pančur, 2.č »TRIM S KI« POHOD NA VELIKO PLANINO letos; mineva 20 let, od prvega /rimskega pohoda na Veliko planino po običajni poli mimo Sv. Primoža in s sestopom čez Dol na Ko-pišča. Nato seje pohod po tej trasi nekajkrat ponovil, sledili so pohodi po različnih smereh, pri čemer je bil sestop običajno vedno po drugi smeri kol vzpon. Pohod je potekal že čez Kuklarje, Rigelj in Sil mik, pa skozi Konjsko, čez Ravni hrib, Kisovec in od jurčka, lako daje že težko najti kakšno novo smer. Toda letošnja trasa naj bi bila spel nekaj novega, vsaj večji del-od Potoka v Črni čez 1'irčev vrh na Veliko planino, nato pa čez Veliki Bukovce in Kisovec nazaj v Potok, Pohod ho, kot so bili že vsi doslej, prvo junijsko soboto, loje 4. junija. Odhod je s Trga jmjateljslva (za občino) ob 7. uri z lastnimi avtomobili do Potoka, 1'olcg običajne planinske obleke in opreme je potrebno imeti ustrezno planinsko obutev (torztjsko log, narebricen podplat, čevelj mora segali čez gleženj). ker bo del poti potekal />o nekoliko zahtevnem gozdnem brezpotju, nekaj za pod zob, saj se bo kaj več dalo kupili v enem od odprtih domov na Mali planini dovolj nealkoholne pijače za pitje med potjo, kondicije za okoli 7 do H ur 'hoje. Če bo slabo vreme, pohoda ne bo. KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS V KAMNIŠKI BISTRICI V organizaciji ljubljanskega M DO je bilo V petek in soboto, H. in '). aprila, v Kamniški Bistrici redno izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 26 vodnikov, med katerimi tokrat ni bilo nikogar iz Kamnika, zalo pa SO bili od osmih inštruktorjev kar trije člani In dve članici kamniškega j>laninskega društva. Kljub deževnemu vremenu jim je uspeh) poleg vseh teoretičnih tem iz-j)eljali tudi vse praktične, le zabijanje klinov je bilo bolj simbolično. ODPRTJE KOČ NA KAMNIŠKEM IN KOKRSKEM SEDLU Letos se je Planinsko društvo Kamnik odločilo, da bo obe svoji koči odprlo in tudi redno oskrbovalo od sobote, 11. junija naprej, '/.til>rli pa ju bodo verjetno v začetku oktobra, odvisno od razmer. Dostojni iz Kamniške Bistrice na obe sedli sla že kopna, kdor se bo podal Više, mora pa računati še s suežišči, posebej še na severnih straneh. Ta znajo bili, posebej še zjutraj, zelo trda in zato nevarna za zdrs, tako da sta lahko cepin, posebej pa še velika previdnost, zelo koristna. BOJČ Odbojka KAMNIČANKE ŠE ENO LETO V TRETJI LIGI ? Odbojkaricam Brolinc Kamnika ni uspelo v boju za uvrstitev v drugo ligo. Kljub vsemu pa še niso izgubile vsega upanja za uvrstitev v višjo ligo, saj se kar nekaj ekip do roka ni prijavilo za tekmovanje prihodnje leto. Kamničanke so v četrtem kolti kol prve v kvalifikacijah vzele sel Ptujčankam. Da se je forma vzdignila v pravem trenutku, pa je pokazala tekma v Braslovčah, ki so jo Kamničanke dobile s 3:0. Tako je o uvrstitvi v drugo ligo odločala zadnja tekma v Kamniku proti Ljubljani 2. Kamničanke so morale zmagati vsaj s 3:1, medtem, ko je Ljubljančankam zadostoval že minimalni poraz. Po prvem setu je vse kazalo na uspeh Kamničank, saj so le tega gladko dobile. V drugem setu se je v končnici odvijala prava drama, več sreče pa so imele gostje. V tretjem setu so Kamničanke zopet nadigrale gostje, ludi v četrtem setu je vse kazalo na zmago domačink. Vse do rezultata 18:16 so vse niti igre držale v svojih rokah. Nato pa kot, da bi se vse zalotilo proti domačim. Tri sporne sodniške odločitve, veliko smole, so Ljubljančanke pripeljale do potrebnega sela in ohranitve drugo-ligaškega statusa. Da so domače iz pravega testa, pa so pokazale v zadnjem setu, ko se niso predale in tekmo odločile v svojo korist in se tako vsaj z zmago skušale oddolžiti svojim zvestim in glasnim navijačem. Sedaj čaka Kamničanke kar nekaj nervoznih dni, ko si ne bodo na jasnem ali so s tretjim mestom v kva- lifikacijah dosegle tako željeno in tudi zasluženo uvrstitev v drugo ligo. Smola spremljala tudi starejše dečke Še več smole pa so na finalnem turnirju četverice imeli starejši dečki. Leti so v polfinalni tekmi zaigrali najboljše letos, kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v finale. Domači Hram jih je premagal v tie breaku s 16:14 in jim tako preprečil finale. Tudi v tekmi za tretje mesto jim sreča ni bila naklonjena, saj so prav tako v podaljšani igri s IS:13 izgubili s Fužinarjem. Tako so osvojili četrto mesto, prav tako kot tudi njihovi vzorniki v prvi ligi.4 Svojo pot v polfinalu pa so prav tako končala dekleta v mali odbojki. Le-tc so na polfinalnem turnirju osvojila tretje mesto in se tako niso uvrstila v finale. Kljub temu zaslužijo deklela za doseženo v tej sezoni same čestitke. Tako se je končala letošnja sezona v dvorani. Sedaj se odbojkarji selijo na igrišča za beach vollev Pod skalco, kamor ste vabljeni tudi vsi ostali ljubitelji te priljubljene igre. Več informacij pa lahko dobite na www.okkamnik-klub.si! Cico 1. Nogometne priprave v Piranu V mesecu marcu so v okviru nogometnega kluba Kamnik prvič potekale priprave v Piranu v .starostni skupini od 9. do 13. let. Tja je odpotovalo 35 otrok, 2 trenerja in 2 tehnična vodja. To je bil za otroke velik izziv, saj so bili nekateri prvič za nekaj dni ločeni od staršev. V Piranu so se odvijala razna prijateljska srečanja in tekme primorskih klubov. Najbolj pa so bili navdušeni nad KIK P Obveščamo cenjene kupce, da v naši prodajalni v Šmarci pri Kamniku (Kamniška 19) lahko kupile vse vrste folij (prozorne, črne,...) in vse vrste vrečk (nakupovalne, za smeti, za zamrzovalne skrinje, .-•) p« ugodnih cenah. Od 30 5 2005 dalje je prodajalna odprta med tednom od 7. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. vožnjo z barko po Piranskem zalivu, Vsak dan so imeli naporne kondicijske treninge, vendar so najbolj korajžni otroci tu pa tam, kljub utrujenosti tudi katero zagodli. Najbolj so se nasmejali, kako so speče sovrstnike namazali po rokah in obrazih s kolo d o n t o m . Moto teh priprav pa ni bil posvečen samo treningom, ampak je bil poudarek na druženju in spoznavanje otrok med sabo. Pet dni teh priprav je zelo hitro minilo. Utrujeni so se vračali v Kamnik, toda ustavili so se še v Ljubljani, odigrali z ekipo NK Slovan in se vrnili v Kamnik. Oblečeni so bili v majicah, ki sta jim jih podarili Calcit Kamnik in Frizerstvo Lu-kanc. Snidenje v Kamniku s starši je bilo prav prisrčno. Družabno srečanje pa smo zaključili v gostilni pri Bundru, kjer sta trenerja Mare in Frenk vsem otrokom podelila zaslužena priznanja. Zahvala gre vsem staršem otrok U-10 in U-12 in vsem sponzorjem, ki ste omogočili in pomagali pri pripravah, predsedniku NK Kamnik g. Borisu Švajgcrju in nenazadnje tudi trenerjem, ki so varovali naše otroke Podrobnosti pa si lahko ogledate tudi na spletni strani NK Kamnik. DARJA Tradicionalni 17. mekinjski kros V sredo, 27. aprila, je Športno kulturno društvo Mekinje priredilo že 17. mekinjski kros po gozdnih poteh Mekinj in Olševka. Proge so bile različno dolge (500 m, 1000 m, 2000 m, 5000 m, 10000 m) glede na različne kategorije (od predšolskih kategorij do veteranov). V čudovitem spomladanskem jutru s prvim startom ob 10. uri je sodelovalo 97 tekačev. Med mlajšimi dečki in deklicami (do 8 let) so se odlično odrezali tekači KGT Papež in posegli po boljših mestih (Matevž Škrtič, Davor Kova-čič, Tine Plahutnik) in tekači TK Trisport (Martin Grilje, David Dobovšek). Med fanti in dekleti od 9 do 13 let pa je bila prva Jasna Kveder iz Mekinj, 3. mesto je dosegla Petra Vrhovnik (KGT Papež in TK Trisport), med fanti pa 1. in 2. mesto Domen in David Dobovšek (oba TK Trisport). Sledila sta tekača KGT Papež Primož Pančur in Mitja Kotnik. Med dekleti letnik 1990-91 so prva tri mesta zasedle domačinke (Balantič Katja, Mlakar Urša in Špela Papež). Najmlajši med udeleženci je bil 4-letni Lovro Planko. Mekinjskega krosa so se udeležili tudi zlati mladinci in mladinke s svetovnega prvenstva na Aljaski. Med mladinkami sta prepričljivo zmagali Mateja Kosovelj in Lucija Krkoč (ŠD Nanos) pred Niko Urh (KGT Papež). Kosoveljeva je bila tudi absolutno najhitrejša med ženskami. Med petimi mladinci iz KGT Papež je bil zmagovalec Uroš Tomec, sledil mu je Andrej Medved (TK Trisport), nato klubski prijatelji Klemen in Rok Markuš ter Gregor Mlakar. Med moškimi je progo 10000 m prvi pretekel Boštjan Hrovat s časom 0:36:44. Hrovat pa ni podrl lanskega rekorda Sebastjana Zamika, ki se teka ni udeležil zaradi poškodbe. Sledila sta Mitja Kosovelj (K2 ŠPORT) in Zdravko Volkar (KGT Papež). Med moškimi letnik 1964-1973 je bil najhitrejši Matic Romšak (Lestor), med letniki 1954- 1963 pa je bil zmagovalec Lado Urh (KGT Papež) pred Ladom Kvedrom (ŠD Mekinje) in Bojanom Kem-perlom (KGT Papež). Pri veteranih je bil tretji Tone Petek (Kamniški vrhač), pred najstarejšim udeležencem teka Mihom Horvatom. Najboljši trije v vseh kategorijah so prejeli medalje, trije najhitrejši pri moških in ženskah pa denarne nagrade. Pokali so čakali tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca. Podelitev nagrad in priznanj je potekala v prijetnem športnem duhu, nagrade so podeljevali predsednik društva Miro Petek, sponzorja teka Dušan Papež in predstavnik Veppa. Prireditelji teka so se potrudili v zadovoljstvo tekačev, Športnega društva Mekinje in krajanov. MIRA PAPEŽ MAGYAR IN STANIČ TRETJA NA MEDNARODNEM KARATE POKALU Karate klub Postojna je 7. maja organiziral mednarodni karate turnir za pokal Postojnske jame. Na tekmovanju je sodelovalo 650 tekmo valcev iz Italije, Avstrije, Češke, Hrvaške, BIH ter Slovenije. Seveda so na tekmovanju sodelovali tudi tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica in sicer v sledeči sestavi: Matic Klanci tik. Domen Stražar, Matej Jeglič, Dejan Kvrinov, Jan Magvar, Rok Matoh, Matevž Varšek, Urban Varšek, Demir Ličina, Teja Uršič ter Vlado Stanič. Matevž in Urban sta se pomerila v katah, ostali tekmovalci pa v borbah, razen trenerja Vlada Staniča, ki se je pomeril tako v katah kot v borbah. Matic, Matej, Rok in Teja so se borili za tretja mesta, a jim, žal, ni uspelo, tako da so na koncu dosegli 5.-8. mesto v svojih kategorijah. Matej je imel veliko smolo, ker je izgubil borbo zaradi napake pri za-pisnikarski mizi. Napačno so mu šteli dobljene točke, ker pa je bila napaka prepozno ugotovljena, je obveljala sodniška odločitev Najbolj seje uvrstitve na 3. mesto v borbah v kategoriji mlajših dečkov veselil Jan Magvar, saj je to bilo njegovo drugo odličje, hkrati pa prvo z mednarodnega tekmovanja. Kot smo že omenili, se je Vlado Stanič pomeril tako v katah kot v borbah - v kategoriji veteranov. V katah je dosegel 3. mesto, v borbah pa se je ravno tako potegoval za tretje mesto, vendar je po rezultatu 1:1 v podaljšku izgubil proti italijanskemu predstavniku in tako dosegel 5-8. mesto. Ostali tekmovalci žal niso dosegli vidnih rezultatov. Za dečke je bilo to tekmovanje test pred državnim prvenstvom, ki jih čaka konec maja, kjer bodo prav gotovo posegali po visokih uvrstitvah. B.S. MAVRICE premagali UNION OLIMPIJO Po nekajtedenskem mirovanju so se košarkarske mrežice zopet začele tresti. Prvi so na igrišče stopili pionirji K KUAI/ITA MAVRICI-: in po lanski z rezultatom malo manj uspešni sezoni že v prvi tekmi pokazali, kaj so se naučili. Premagali so vrstnike UNION OI.IMPIJL <, z rezultatom 12:5 i. Naši fantje so vodili skozi vso tekmo in na koncu zasluženo zmagali. Pohvaliti velja prav vse igralce in seveda tudi trenerja Davida Šučurja, ki po prvi sezoni brez zmage niso vrgli puške v koru zo, temveč so se še bolj vneto trudili. Zato je prva od nagrad že sir dila. 1 (parno, da jim bo šlo sedaj lažje in nam bodo v tej sezoni pripravili še nekaj razlogov za veselje. Ekipo zastopajo naslednji igralci: KOJIĆ Dejan, FURJEVIČ Miro, (iERMELJ- SLAPAR Rok, BALANTIČ Aleš, SADAR Žiga, JIUIANT Andraž, HRIBAR Žiga. RENE8 Krištof, KOTNIK Robert, DACIČ Anes, JF.l.OVK'; Danici. PODOBNIK Lovro, HI iS Nejc, BRIiMEN Jure. I (parno, da bodo naši najmlajši za zgled tudi ostalim ekipam, ki se pridno pripravljajo za prihajajočo sezono. V mesecu oktobru pričneta z ligaškim tekmovanjem tudi ekipi kadetov letnik 1989-1990 in članov. Kadeti se pripravljajo dvakrat tedensko v telovadnici O.Š. loma Brejca in sicer ob ponedeljkih in sredah ob 18 iS Vljudno vabimo vse fante teh letnikov, da se nam pridružijo, saj še ni prepozno, da se skupaj uigramo in pripravimo za ligaško tek movanje. Prav tako vneto se pripravljajo tudi člani Obeta se nekaj okrepitev in fantje napovedujejo naskok na vrh lestvice in preboj v ligo višje. Poleg ligaških tekmovanj pa se člani Športnega društva Mavrica pripravljamo še na eno prireditev. Tradicionalni 24-urni košarkarski maraton DUPLICA BAKOVNIK: MI-NCHŠ TRZIN, ki se bo odvijal v petek in soboto, 17. in 18. junija, na tradi cionalnem igrišču »Vila- na Duplici. Obeta se nam pravi spektakel z mažoretkami. živo glasbo, otroškimi delavnicami in pa seveda veliko dobre košarke. Vabljeni, da se nam pridružite v čim večjem številu. ROBLRT PROSFN Okusno meso za piknik po vaših željah Kamnik, odprto od * lil lil ll ji ^ ik, Perovo 25 (ob obvoznici), tel.: 830-83-90 t o od 7.30 do io\ ob sobotah od 7h do i3h. -UiJiJiJi 14 26. maja 2005 NEKOČ IN DANES Kamniški OtJČAN Qb frO-letnici pobojev Iz leričevih zapisov Pravoslavna maša na Kopiščih V nedeljo. & maja, ob 16. uri je bila ob množičnih grobiščih v nekdanji drevesnici na Kopiščih pogrebna maša za tamkaj in v okolici pokopane žr-ne povojnih pobojev. Pravoslavno so-maševanje je vodil tudi za Slovenijo pristojni pravoslavni metropolit. Jovan Pavlovič iz Zagreba v sodelovanju ljubljanskega paroha Perana Baškoviča in parohov iz Kopra in Maribora. V grobiščih na Kopiščih leži (po ocenah) tudi precej žrtev - kristjanov, ki so bili pravoslavne veroizpovedi. V pridigi se je metropolit Jovan spomnil vseh teh in drugih, pobitih po koncu vojne, maja 1945. Vse te ljudi, med katerimi je bilo tudi veliko žensk in otrok, je purtizansko-komunistična oblast pred šestdesetimi leti brez pra- vega sojenja ukazala pomoriti. To se je zgodilo tudi na Kamniškem in Ko-mendskem. Žrtve so bili ljudje, ki niso hoteli živeli v komunizmu, ki so bežali v strahu pred neusmiljenim komunističnim režimom. Ta sije med vojno in še bolj po njej z nasiljem prisvojil totalitarno oblast za celih 45 let. Omenjeni pravoslavni duhovniki so molili tudi na drugih grobiščih v dolini Kamniške Bistrice. Tudi ob največjem, ležečem jugozahodno od teh v nekdanji drevesnici, v dolini, že bližje strugi Kamniške Bistrice. Pravoslavnega bogoslužja, v naši javnosti skorajda nenapovedanega, se je udeležilo kar precej pravoslavnih vernikov. Bilo je tudi nekaj katoličanov, predvsem iz Kamnika. Med pri- i maš« za po vojni pobite žrtve na Kopiščih šotnimi so bili tudi dr. Drago Čepar, vodja urada za verske skupnosti v Slo-vem ji. stranjski -upnik Matija Selim m prof. Milan Šuštar, najvidnejši kamniški raziskovalec medvojnih in povojnih žrtev. Po maši je nekaj besed spregovoril še ione Štele, ki je pred svojim domom na Glavnem trgu v Kamniku nekega zgodnjega majskega jutra 1945 videl, kako so komunistični stražarji vodili peš večjo skupino teh žrtev proti Kamniški Bistrici. Med njimi je bilo več pravoslavnih duhovnikov, pa tudi Ženske: otroci. Po maši je bilo v pogovorih večkrat slišati pričakovanja ustrezne ureditve teh grobišč, o potrebnem prekopu v skupno grobnico z ustreznim spominskim obeležjem, do katerega ima pravico sleherni človek. Lepo je. da se je vsakoletnemu katoliškemu bogoslužju za vse omenjene Žrtve pridružila tudi pravoslavna cerkev. Kot vemo, je katoliška maša vsako leto 31. oktobra v kapelici v Kamniški Bistrici. Začetek teh maš pa sega nazaj vse v leto 1991, ko se je 2. novembra ob grobiščih v drevesnici na Kopiščih zbralo veliko število vernikov. Ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas je takrat opravil s slavnostno pogrebno mašo za vse žrtve vojne, medvojnih in povojnih pobojev na naših tleli njihov krščanski pokop. MILAN VVINDSCHNURKR Brez znoja ni kruha, brez krvi ni svobode Mesec maj ima najlepše ime samo v slovenskem jeziku, ko so mu naši predniki dali ime rožnik. Narava ga odene s cvetjem in zelenjem in človek začuti nov utrip življenja. Tako razkošje narave doživljajo mnoge dežele sveta razen nekaj izjem peščenih in za-ledenelih pokrajin. S cvetjem in ptičjim žvrgolenjem je narava ovenčala svoje zemljane ravno v mesecu maju tudi pred 60-imi leti. Ti dnevi se ne bodo nikoli več ponovili. Človeštvo je preživelo mm ih svoj mu* momi hmcihmv TEHNIČNA TRGOVINA ffŠggRISIi Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-1 7-203 AKCIJSKA PONUDBA! • SAMOSTOJNI ŠTEDILNIKI sir. 50,55,60 in 90 cm -10% • MIKROVALOVNE PEČICE -10% MALI GOSPODINJSKI APARATI -12% ■M ..... ^jM/ODOVODNE ARMA-iu% TURE -10% mM 1 l AKCIJA: PRINESI STAR LIKALNIH IN NOVEGA DOBIŠ Z 20% POPUSTOM AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTI) - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! PRODAJA IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME Silvo Smrekar s.p. r ©041/284-566 Zgornje Stranje 55 _ , _ 1242 Stahovica ^01/8327-343 I >! H-H Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! i« Nudimo vam kompletne pogrebne storitve j t POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. jI DVORjE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 drugo kataklizmo po preroškem vesoljnem potopu. Mesec maj je odrešil človeštvo morije in trpljenja, ko so zavezniške sile z velikimi žrtvami premagale nacifaši-zem. Vzklik, ki se je slišal do neba, je bilsvoboda, mir in konec vojne. Črni demoni z mrtvaškimi glavami na čepicah so bili premagani. Za milijone ljudi sveta je bil maj mesec radosti in za petdeset milijonov pobitih ljudi mesec žalosti. Pričakovali so jih svojci, starši, sestre in bratje, a njihovi dragi se niso vrnili iz kremato-rijev, ne iz množičnih grobov na bojnem polju. Milijoni pogrešanih nimajo ne imena in ne groba. Tako so hoteli tisti, ki so vzklikali »en narod, en voditelj«, nacisti, ki so se sami oklicali za nad človeka. Te milijonske žrtve v pretekli vojni so bile cena za svobodo, samostojnost in demokracijo. Zmago ob 60-letnid nad to človeško katastrofo smo v prvih tednih meseca maja praznovali vsi podjarmljeni narodi evropske skupnosti. Slovenski narod, ki je na svojih ramenih nosil veliko breme tega boja, je bil na seznamu izbrisanih. Na svojem ozemlju so borci NOV zaključili zadnje boje in se kot zmagovalci v zavezniški koaliciji vključili v te spominske svečanosti. Vseslovensko proslavo so organizirale koroške občine Črna, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in druge v objemu koroških vrša-cev v smaragdno zeleni dolini Poljane. 14. maja se je v tej dolini ob spomeniku zmage zbrala več tisočglava množica iz vseh pokrajin Slovenije. Med temi smo bili tudi Kamničani in krajani iz Tuhinjske doline z dvema avtobusoma. Tudi Dalmatincem in Zagrebčanom ni bilo predaleč priti na to proslavo, saj so se kot borci v zaključnih bojih bojevali na slovenskem ozemlju. Ko se je pričela slovesnost, je vse pozdravil z ganljivimi besedami župan občine Ravne. K spomeniku z razbito ročno bombo, iz katerega izletajo golobi miru, so položili vence borčevske organizacije, veterani za samostojno Slovenijo, hrvaški borci, komandir voda mladinske organizacije v partizanskih uniformah, predstavnik ruske federacije in še drugi. Slavnostni govornik minister za obrambo Karel Erjavec je poudaril: »Preteklosti se ne da popraviti, bodimo Slovenci in si gradimo trdne temelje, ko stopamo v evropsko skupnost«. Njegove modre besede so mnogim segle v zavest. ALOJZIJ KONDA Kako je zvonik v Šmartnem osta nedotaknjen po zapisih Ivana Jeriča izbral in priredil Milan VVindschnurer Letos bo minilo 5o let od žalostnih dogodkov leta 1955 v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Pol stoletja od tamkajšnjih »protiljud-skih demonstracij«, kot je takratni protest faranov šmartinske fare proti nasilnemu rušenju zvonika stare cerkve poimenovala takratna komunistična oblast. Da bi bralci čimboljc razumeli zapiske nedavno preminulega kronista in udeleženca teh dogodkov Ivana Jeriča o predhodnih dogodkih pred dogajanjem oktobra 1955 nekaj besed: čani so ju takoj zgradili in s tem zagotovili uradno zahtevano trdnost, že prej varnemu stolpu. A vse ni nič pomagalo. »Ljudska oblast« si je zadala, da bo šmar-tinski zvonik in ostanke cerkve zbrisala z obličja zemlje. 17. oktobra 1955 okrog 13. ure so se v Šmartno pripeljali delavci Mos-tovne. Pričeli so pripravljati vse, da bodo sneli zvonove in ... a o tem v nadaljevanju po zapisih Ivana Jeriča: V drugi svetovni vojni so, po zasedbi naših krajev aprila 1941 Nemci že 20. 7. 1941 izgnali na Hrvaško takratnega šmarskega župnika Ivana Opeko. Župnišče in kaplanijo so spremenili v nemško vojaško postojanko. Pozneje, leta 1942, so v Tuhinjsko dolino pribe-žali partizani, ki so bili poraženi v Dražgošah. Izzivanje okupatorja se je pričelo tudi v teh krajih (po »Slovenec«, nov. 1995). Nad ubogim, večinoma nič krivim prebivalstvom Tuhinjske doline je to povzročilo vrsto nemških povračilnih ukrepov. Od 49 vasi so jih Nemci požgali kar osem. Najhujši zločin se je zgodil v Gradišču, kjer so Nemci pomorili in zažgali vse moške nad 12 let. Aprila 1944 so partizani prvič napadli tudi nemško postojanko v Šmartnem. Napad je bil neuspešen. Pri tem je zgorela streha zvonika. Nemci so nato postojanko še utrdili. Pod cerkvijo (ta je stala vrh griča) na vzhodnem pobočju so zgradili bunker. 29. oktobra 1944 so partizani ponovno napadli šmarsko postojanko. Ob enajstih zvečer so se vtihotapili v mogočno osmero-kotno cerkev sv. Martina (v 18. stoletju jo je dal zgraditi znameniti župnik F. Miha Paglavec). Čeprav cerkev ni bila del nemške postojanke, so zaminirali njeno severno steno in s tem močno poškodovali vso cerkev. Ostala je le južna stena z zvonikom in zidovi zakristije. V dvodnevnih napadih partizanov so ti utrpeli vsaj 5 mrtvih in več ranjenih -ubit je bil en Nemec. Nemci so ostali v še bolj utrjeni postojanki vse do konca vojne, do prvih dni maja 1945. Kmalu leta 1945 seje vrnil iz izgnanstva župnik Opeka, ki pa je že leta 1952 umrl. Zaradi med vojno številnih požganih domačij, ki so imele pri obnovi prednost, je tako šele novodošli mladi župnik Jože Erman mogel pričeti misliti na obnovo cerkve. Ljudje so očistili ruševine. Arhitekt Jože Plečnik je naredil načrt za nekoliko manjšo novo cerkev. Ta načrt je ostanke prejšnje cerkve vključil v novo ubrano celoto. Komunistična oblast pa teh načrtov nikakor ni hotela odobriti - še več, hotela je odstraniti še vse preostanke stare cerkve. Oblastvena »strokovna komisija« je ugotovila, da se je zvonik nevarno nagnil (menda za 15 cm - zanemarljivo v primerjavi npr. s Piso, Črnim Kalom, .. !). Ta napaka, če je sploh bila, naj bi bila storjena že pri sami gradnji zvonika. Da bi vaščani ohranili zvonik, je arhitekt Plečnik svetoval, da zgradijo dva betonska, za izgled nemoteča podporna stebra. Vaš- 17. oktober 1955, dan varljive rešitve Že v začetku leta 1955 so pričele prihajati v župnijo oz. župnijsko upraviteljstvo v Šmartnem razne uradne odločbe in dopisi glede rušenja zvonika in vsega še stoječega zidovja nekdanje šmartinske cerkve. Na vsako tako pisanje smo se oz. je napravilo župno upraviteljstvo pritožbo na ustrezni uradni naslov. Na nobeno teh pritožb nismo prejeli nobenega odgovora. Prihajale so komisije za komisijo, ugotavljale trdnost zvonika in še obstoječega zidovja cerkve. Toda žal, nad vsemi komisijami je bila takrat glavni strokovnjak »partija« in vsi Cerkvi sovražni privrženci. Bili smo vse bolj zaskrbljeni - kaj se bo zgodilo? Poletje 1955 se je nagibalo v jesen. V Šmartnem so napravili umik ceste pod vasjo. Za to so rabili veliko kamnitega materiala. Oči nekaterih so se uperile na zvonik in preostalo cerkveno obzidje - tu bi se dalo dobiti potreben material najbližje in najceneje. Teh misli naj bi bil tudi »ing. Povše«, kot so mu rekli. On je imel glavno besedo pri izgradnji te nove ceste. Sam sem ga videl, kako se je zadnjo nedeljo v septembru sprehajal po klancu in si poželjivo ogledoval obzidje in zvonik. Vse to se je dogajalo torej potem, ko smo zvonik z betonskimi oporami že utrdili. V javnosti pa so še kar širili in pisali laži, da šmarski zvonik ogroža varnost krajanov. V nedeljo, 16.10.1955, nam je po maši v župnišču takratni župnik Jože Erman pri oznanilih naznanil žalostno vest. Povedal nam je, da so postale vse odločbe za porušitev zvonika pravnomočne in da ni nobene rešitve več. Mi, farani, naj se ob tej ru-šitvi vzdržimo vsakršnih nasprotovanj. Po končani sveti maši smo možje malo postali pod zvonikom ob Matjanovi kašči. Oči vseh nas so se uprle na »po nedolžno obsojeni« zvonik. Jesen- ski veter, oblačno nebo, ki je naznanjalo prihajajoče jesensko deževje, je še poglobilo našo žalost. Drug drugega smo bodrili -in le upali na morebitno rešitev. Žal te rešitve nismo dočakali -dočakali pa smo velikansko razočaranje. Bilo je na ponedeljek 17. oktobra 1955. Odzvonilo je mrliču Jožetu Zoretu p.d. »Podpečarju« iz Šmartna. Ko so se nato okrog enih popoldne pojavili pod zvonikom delavci s tovornjakom in z napravami za snemanje zvonov, so pričeli šmarski zvonovi znova zvoniti - tokrat plat zvona ! (to zvonenje, ki se je raztegnilo na skoraj tri ure, naj bi kot zvonjenje v slovo, na prošnjo mimoidoče obiskovalke pokopališča Milke Hočevar, dovolil tam prisotni šmarski miličnik Okorn - pripomba M.W.). Plat zvona je začela biti tudi na Gori pri Sv. Miklavžu. Novica se je hitro raznesla po vsej fari in še daleč naokrog. V ljudeh je raslo razburjenje in potreba »braniti se«. Imel sem občutek, da smo se znašli v stoletjih, ko so v našo deželo vpadali Turki in s potur-čenimi slovenskimi janičarji oskrunjali božja svetišča. Od minute do minute smo postajali bolj razburjeni. V Šmartno k zvoniku je vrelo vse, staro in mlado. Tam je bil zbran že večji del šmarske soseske, nakar je prišla na pomoč še gorska soseska od Sv. Miklavža. Pri zvoniku sem bil med prvimi: Velel sem delavcem naj orodje pospravijo oz. sem jih celo poprosil naj se raje umaknejo izpod zvonika, da ne bi prišlo do kakih izgredov; saj sami lahko vidijo kako postajajo ljudje ogorčeni in bojeviti. O tem so se mogli takoj prepričati, saj je možak osemdesetih let Matija Sadelšak iz Šmartna, »stari Hribar«, že zagrabil za vrat enega od delavcev in ga tresel na stopnicah pod zvonikom. Starega moža sem pomiril, da je delavca izpustil iz rok. Delavec se pri vsem tem ni upal nič upirati - če bi se zoperstavil bi verjetno ogorčeni ljudje planili ne samo nanj, temveč na vse ostale delavce in ne bi bilo dobro. Tudi miličniki iz Šmartna so morali biti čisto mirni, čeprav so verjetno v žepih stiskali pesti in mislili, kako bi koga iz naših vrst uklenili. Popoldne 17. oktobra 1955 smo imeli v Šmartnem popolno svobodo - nihče se nam ni upal ničesar storiti in zvonik z zvonovi je ostal nedotaknjen. Pri Mat-janu v gostilni so tisto popoldne kar precej stočili, saj so mnogi naši junaki obrambe dobivali moči in pogum v dobri vinski kapljici. Vsled tega seveda ni bilo nič čudno, če so bili gostje bolj glasni in odkriti. Povedalo se je pač vse, kar je ljudstvo ob taki oblasti težilo. Glasno so vzklikali, da komunisti pri cerkvi nimajo kaj iskati, ko nobene vere nimajo! Vse pravice pridržane! (nadaljevanje prihodnjič) ti ti >4 MORGAN 0* V Kamniku, Trdinova 7/a (v prostorih nekdanjega Tuš marketa Mana) v juniju vsak dan nov artikel s 25% POPUSTOM! I I (T) tom miiOR Odprto: 10. do 20. ure, sobota 8. do 12. ure. VODO 1 i I OGREVAJTE S PLINOM CENEJE in OKOLJU PRIJAZNO Napredna tehnika, sodobna oblika De Dietrich PLINSKE KONDENZACIJSKE PECI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA •BREZPLAČNO SVETOVANJE Škrjančevo 8, Radomlje, Tel.: 722-89-20, 722-74-96, GSM: 041/659-592 www. vodoterm.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7. do 1 9. ure, sobota: 7. do 12.30 V SPOMIN 29. maja minevajo tri leta, odkar je i/, naše sredine odšel naš dragi VITOMIR MILOVIĆ iz Kamnika Hvala vsem. ki obiskujete njegov grob in ga nosite v lepem spominu. Še vedno v Žalosti: /ena Danica, sin Njegoslav z /eno Sabino, hčerka Neglca, vnuki Luka, Nika in Ana ter sestre / družinami '/.C kot mlad fantič odšel si v svet, Za skorjo kruha delal si trdo. Z družino svojo vedno si lepo ravnal, vsakemu poučne in vzgojne nasvete dajat, Noj angeli varuhi pazijo te, dokler midva Zopet ne srrrovn se. (Sondra) V SPOMIN ANDREJU JANEZICU 30.10.1936-21.5.2004 Leto dni je že minilo, ko se je od zemeljskega Življenja poslovil naš nepozabni, ljubljeni mož in ali. Hvala vsem, ki se ga spominjale, molile zanj in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Crna, maj 2005 Zaman Je bil tvoj boj, i zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, M bolezen je bilo moenejšo od Življenja, ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil mož, oče, tast, dedek, bral, stric in svak FRANC HRIBAR iz Mengša Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreCeno sožalje, podarjeno cvetje, svece in svete maše. Hvala tudi g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kri za lepo zapele pesmi. Vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, maj 2005 jut*, ZAHVALA Za vedno nas je zapustil nas dragi oče, si ric, dedek in pradedek MIROSLAV KOBAV (9. 3.1916- 15. 5. 2005) Upoštevali smo njegovo plemenito odločitev, da svoje telo po duri v znanstvene namene. Hvaležni smo vsem, ki sega spominjate. Vsi njegovi Rat Uno 1.0 START, letnik 1994 190000, Sff Kuf>ndeWaoonU Letnik 1999 450.ooo.-srr Nissan Aknera 1.5,KUMA Letnik 2002 1.790.000,-sir Opel Corsa 1.0, Letnik 1998 670JM0,-srr Peugeot 306 XR, Letnik 1999 1050.000,- SIT a»12AUTH£N1X)Ui. Letnik 2002 i390.ooo,-srr CSo 1216V D0TSMEKUMA Letnik 2004 ii90tx»,-srf OioURN, » Letnik 1999 990.000,-SIT ojoi.4i6vspmrrsv.KUMA letnik 2005 zrnom,-srr dio M RT, Letnik 1999 tflw.ooo.-srr Olo DYNAMIQU£ 1.416VJ0JMA Letnik 2002 W50Jj00,-srr dio DYNAMIGU£ 1.5 D0.KUMA Letnik 2002 i«ojmo,-sit OioEXTflEME1.416V.KUMA Letnik 2005 2230.000,-srr CtoĐCTREME 1.5 DO 80 KM 5 VRAT.KUMA letrfk2005 2*15.000,- str Oo ĐCTREME 1.5 DO 80 KM SV.KUMA Letnik 2004 2230jOOO,"SIT OroSPHffl 1.SDa5V,KUMA letnik 2005 2390,000,-srr CtoSfW1.5DCI5v,KUMA 1*61*2005 2490.0»,-srr Kangoo £xpress 1.5 00 80 KM, Letnik 2003 1.9900»,-sr Kangoo tmpress 1.9 DEEt, Letnik 2003 1.790jx»,-SIT Kangoo tjpnss MAESTRAL 1.5 DO 80KM,KUMA Letnik 2005 2.650.000,- srr Laguna 19 da BCPRESStOM PAKET FA«WAY • SIOJ0JMA Letnik 2004 4.050.000,-srr Master fuigon L2H2P3M5.KLIMA Letnik 2005 4733X100,-srr Megane i.SDci 100EXC£PT10N,KUMA Letnik 2005 3.773.0»,-srr Megane 1.9 dG EXCćPHON,KUMA Led* 2005 3.957.0»,-srr Megane EXPRESSION CONFORT 1.5 dO" 80.KUMA Letnik 2004 3.090.000,- srr Megane Coupe exception 15 do 100KM.KUMA Letnik 2005 3.699.000,-Sfr Modus DYNAMKJUE CONFORT 15 DO 80 KM.KUMA Letnik 2005 2.999.999,-Srr ..............C AVTO SET d. Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni dali: 01/56 27 222 E-mail: infoOavtosetsi Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031/795 600 Dragomclj 2B, 1230 Domžale DELOVNI ĆAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure mmtmamimmummmmmmmimmmm O prostor, lep in enostaven. O najbolj t dni od tišin. O čas, za zmeraj vodoraven. 1'rosojna godba korenin. (Kajetan Kovic) ZAHVALA V 76. letu je sklenil svojo življenjsko pot IVO MOTNIKAR iz Kamniku Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje in sveče in ga pospremili rta njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in sestram ZD Kamnik, ki so skrbeli zanj. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in s. OrSulinkam za pomoč in izražena sožalja, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ubrano petje, še posebna zahvala gorskim reševalcem za lako lepo spremstvo in govorniku za ganljive besede slovesa v imenu GRS. Vsi njegovi Maj 2005 /ASI'Al A SI! Vse več je teme, vse gtabja nosa bolečina o zvesta ostaja s teboj ljubezen in silo spomina. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami, babica in prababica, sestra in teta MILKA BERLEC rojena Pavlic, iz Kožičnega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pisno in ustno izražena sožalja in vsem, ki sle darovali cvetje, sveCe in za svete maše. Zahvala velja njeni osebni zdravnici dr. Pfajfarjevi in patro-nažnim sestram, gospodu župniku Kaštrunu za lepo opravljen obred, pevcem in vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z. družino, hči Marinka z. družino, vnuki in pravnukinja ter drugi njeni Maj 2005 Kogar iniaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Zapustila nas je naša draga ELIZABETA -ŠPELCA KOČAR iz. Podgorja pri Kamniku Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage sestre, tete in svakinje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izražali sožalje in nas tolažili. Iskrena hvala dr. Ahlinu in reševalni ekipi, gospodu župniku za lepo opravljen obred slovesa in sveto mašo, govornici za besede slovesa, praporščakom in pevcem za prelepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji kakorkoli lepšali njeno življenje, nam, svojcem, pa žal ostali neznani. Najlepša hvala sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste hranili v svojem spominu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni Maj 2005 MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483. 36-letni z iskrenimi nameni išče zvesto življenjsko sopotnico. Tel.: 031 836 378. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE, Leopold Orcšnik. Dolenja vas 85, Prebold. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe iHIBOldoo Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! CIM/jV Domžale"'1 ■Ml IflJV Kamnik www.simax~sio.com tli. o ■ ....., ,/......'"/ ■ , AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI i Bw. IZPUŠNI SISTEMI ZA Vs VRSTE 0SEBNIH IN TOVORNIH VOZIL MONTAŽA IN SERVIS PNEVMAHKEjMlf/ S£2S@," že od 33.000 SIT dalje Akumulatorji, olja. filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Nenadoma nas je v 81. letu zapustil TONE MOČNIK Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sc posebej sostanovalcem Steletovc 11, za vso pomoć v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste našega Toneta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Maj 2005 Kogar imaš človek rad nikoli ne umre, le neskončno daleč je ... ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tasl in stric FRANCE BERLEC iz Smarce Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, pevcem za ubrano petje, nosačem, trobentaču in gospodu župniku za lepo opravljeno mašno daritev in pogrebni obred. Hvala tudi predstavniku združenja šoferjev za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se poslovili od pokojnega Franceta in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Maj 2005 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upunja. trpljenja, m bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 66. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš dragi MILAN HRDLIČKA JKSKMB'V^B; i/ Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem. Ribiški družini Bistrica, znancem in sosedom, ki ste našega dragega moža, oCeta in dedka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, sveče, nam izrekli sožalje. Iskrena hvala govorniku g. Lambergerju za lepe poslovilne besede, v imenu nekdanjih sodelavcev. Hvala mekinjskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za lepo zapele pesmi. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njegovi April 2005 6737651560 2005 www.peugeot.si S* vam ■■■■!.( iratiravamc Spomladanika cana v nailh prodajnih »Ionih vaa bodo praprlCaJa, da |re rasnleno za ponudbo lata. Poflafmo na primer Paufcot 10T StyW: a |a na vol|o ta od 1.4AS.0O0 tolarjev, i 6 inenimi "i.i.-.ii.ip"i KBSotv potovalnim računalnikom, ročno klimo in •UtktrKrMm pa katom (daljimko cantralno taklapania in elaktricm pomik pradn|lh itakal). V aalonih Pauaaot pravarrta atraktivno ponudbo oatalih modalov in kokii P*ugaot.V*£ informacii najdata na www.paugaot.ai. i-....],.....), ..,.....,,. Tor-,.. UtlTEKV DOVRŠENOSTI. RODEX d.o.o. - Rova. Rovska cesta 2, Radomlje -www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 lili ■ ■ f 1 <« mSm PCMK - lin .. Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2 POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DOPLICI PRI KAMNIKU Jjtfia(HSaV lnfocmacrjo In protfsjav II IZ) LIZINŽENIRINGdxi.,Vumikova 2Ljubljana, "5f#ir: tel"01 2344062' *ww-li*inMnirin9.si UZ INŽfcNIRING d.d., Vurntkov* 2, Ljubljana ELECTA uiZpriininj tioo. miniirtut Mantnl trg S, Ljubljana SIMPL.V C I (v! H SkodaFabta Cl< /ei ZAPISANA V ZDAH prihranek do 409.409 SIT SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 Drobiž za avto in počitnice ^*ggtf^gmf\ 1.699.000 tolarskih kovaneov •V--—--~ ' <1 - zanesljiv) CratTL 1.1 GL s klimo. <® ] HVUrtORII KBflBflN HvundDl J« po r«il*kav»h 1.0. Hmt and Atsoeiat*«, Slralajjta Vlsten Inc. In r«*i|e vVhlch? Car med na)jane«l(tvff(t(mi avtomobili. — Obrtniška ul. 8, Domžale www.avtocenter-subelj.si tr 72 16 221, 72 44 234 mm « Mftanji« to vtimi ustavi ronmia« strni ? MUimu i cnrnu« I uumpakji AV0I0 NAPRAV*. 4 W0CKIK>, CD PREOV«.)«LHIK O SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE OPREMA CENTER 5* (/l NAJVEČJI SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ 5X V SLOVENIJI ELEKTRIČNI SERVO VOLAN COLT CZ3. IMEJ VEC Avto V ^f/!ri A j Obrtniška ul. 8, MITSUBISHI COLT. Domžale IMEJ VEČ. O 72 16 221, 72 44 234 * i&o novih elementov kuhinj * brezplačna dostava in montaža * popolni računalniški 3D izris * nakup brez posrednikov cMMiaRt 'li c PROVENZALE Bela tehnika: ©BOSCH SIEMENS Domžale, UL Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Ljubljana, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30 m« BLANCO I /.liiz-karantania.si sam D topelom skupina Dnevi keramike in kopalniške opreme od 30.5. do 11.6.2005, v trgovinah SAM d.o.o.. Mojstri odličnih cen, široke ponudbe blaga, svetovanja, dostave in ponudbe izvajalcev. Mercator Center Kamnik Vroča ponudba za vroče dni! - Voda Mercator, izvirska, negazirana 1,5 1 - Voda Mercator, izvirska, negazirana 0,5 1 - Voda Mercator z okusom mandarine 0,5 1 - Pijača Fruc jabolko light 0,5 1 - Stil pomaranča 1,5 1 59,00 39,00 39,00 59,00 89,00 Ponudba velja od 1.6. do 30. 8. 2005 DOBRA IDEJA! Brez dvoma najboljša cena Rjavi fižol Valfrutta 3 x 400 g, Conserve Italia 899.- 164.- Tuna v oljčnem olju Calvo kosi, 3 x I60g, Calvo Conservas, Španija V akciji od 26. 5. do 7. 6. 2005 SAM d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE, Preserka cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01 729 88 00. 729 88 02; fax: 01/729 88 32 PE STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica •«.««•« «s*»,m »1 tel.: 01/729 62 82: fax: 01/729 62,85 WWW.SaiTI.SI NE ZAMUDITE - TO SOBOTO, 28. MAJA, OD 11. DO 17. URE OTROŠKA DELAVNICA PLETENJE VRVIC SCOUBIDOUpred trgovino Direndaj