Spcdizione in abbonamenfo postale« Poštni uit plaćana v gotovini. Tre grossi mercantili affoitdati Aerosiluranti kanite affondata 30.ce© tontiellate di naviglio nemico — H nemico ha perduto 26 apparecchi I! Quartirre Cie.nerale delle Forre .\rraate rcr-upira in data 8. lugrlio il seguente boJ-lntino di sruerra No 1110: Silile coste fleir \frica settentrionale rin-nnvati . »lacchj di nostrt repaHi aerosil'i-ranli rrntro piroscafi nrmici in navigaziO- ne o alla fonda snnn stati coronati da brii-lantc successo: risultano affondati tre ETCSSi mercantili p«r cnraplessive otto mila tonn.-llatc rcl uti altro da tre mila e stale pravfmsntp danne^siato. Fcrmszioni aeree avversarie hanno irri e questa notte bomhardato ripetutamente, Catania e i suoi dintorni: sono segrnaJati crcllj ed irerndi nei quartieri centrali detla citta. N>i combaitimenti della eiornata _ dne veliveli vrniva no abbattuti da cacciatori italiani. dediči tra cuj pareechi bombar-dieri da qi!c!!i tedesehi. Le artiglierie della difesa distruggevano due apparecchi a Catania, quattro a Sci- acca, tre a Castelvetrano. dne a Maršala, uno a Gela (Caltanissetta). NpIIg azioni di aerosiluramento. di cui al Bollettino odierno, si sono distinti i se-guenti piloti; Sottotenente Girardi Alessandro do Sel-va Volpago (Trevisok sottotenente Mor-telli Luiggi da Villatomu (Mantova). ma-rescallo Uff Daniele Domenico da Giulia-nova (Teramo), maresc Gasparro Giusep-pe da Noicattaro (Bari). serg- magg. Canis Anton i o da Godo CRavenna). serg. mag5-Rupianesi Giuseppe da Anzola Emilia (Bo-logna), serg. Corti Aldo da Lecce, serg. Zguer Bruno da Trieste. Le vittime finora occertate tra la po-polazione di Catania a seguito deli incur-sione citata dali odierno Bollettino. ascen-dono a ottanttuno morti e duecentonove fer i ti. Trije veliki parniki potopljeni Tarpedita letala so potopila 3o^ijc ton sovražnega ladjevja Sovražnik je izgubil 26 letal Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 9. julija naslednje 1140. vojno poročilo: Ponovni napadi naših torpednih letal ob obali severne Afrike proti sovražnim par-nikom. ki so pluli alj bili zasidrani, so i"-i!i ovenčani s sijajnim uspehom. Potopljene so bile tri trgovske ladje s skupno 39.G00 tonami, neki parnik s 8.000 tonami pa je bil hudo poškodovan. Sovražne letalske skupine so včeraj in ponoči ponovno bombardirale Catanijo in okolico. Javljeno je bilo opustošenje in veo požare v v osrednjem delu mesta. V bojih podnevi so italijanski lovci sestrelili dve letali. neraSki pa 12, med temi nekoliko bombnikov. Obrambne baterije so uničile 2 letali v Cataniji. 4 v Sciacci. S v Castel vet ranu. 2 v Maršali in 1 v Geli (Caltanizetta). V akcijah torpeanih letal, o katerih govori današnje vojno poročilo, so se odlikovali naslednji piloti: podporočnik Girardi Alessandro iz Selva Velpaga (Trevi-so), podporočnik Mortali Luigi iz Villato-rae (Mantova). narednik častniški pripravnik Daniele Domenico iz Giulianova (Te-rane), narednik Gsparro Giuseppe iz Noicattaro (Bar:>. višji narednik Canis Anto-nio iz Goda CRavenna), višji narednik Giuseppe Rmnpranesi iz Andole Emilie (Bo- logna>. narednik Corti Angelo iz Lecceja ter Zguer Bruno iz Triesta. ♦ Doslej ugotovljene žrtve med prebivalstvom v Cataniji zaradi letalskih napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, znašajo 81 mrtvih in 20?) ranjenih. Protiletalska obramba na Siciliji BuenOs Aires, 9. jul. s. »Associated Press« objavlia rz glavnega stana zaveznikov v Se- verni Ameriki: Naši letalci so se spopadli z odločno in izredno silovito sovražno skupino na Siciliji in z najstrašnejšim protiletalskim ognjem, ki so ga kdaj naši veteran: preizkusili. Madrid, 7. jul. s. Listi objavljalo z močnimi poudarki in pod vidnimi naslovi vest. da je bilo v zadnjih 4 mesecih potopljenih 388.000 ton anglosaškega trgovskega brodovja, natovorjenega z vojnim blagom. Veliko pozornost obračajo v teh krogih tudi na naraščajoče izgube angle-ško-ameriškega letalstva med napadi na Italijo. To je dokaz, pišejo listi, učinkovitosti protiletalske obrambe na otokih in Apeninskem polotoku, obenem pa kaže, kakšne bi bile težave, na katere bi zavezniki naleteli v primeru izkrcanja. Izgube v juniju Rim, 9. jul. s. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Izgube v juniju in one, ki niso bile vštete v prejšnjih seznamih, za katere so prispele do 30. junija predpisane listine in imenske označbe, so naslednje: Vojska in Milica: Sredozemsko bojišče: padlih 218. ranjenih 320, pogrešanih 10.198. Balkan in ostala zasedena ozemlja: padlih 515. ranjenih 771, rx>grešanih 190. Rusiia: padlih 322 (imena, ki niso bila obja\-ljena v februarju, a so všteta v številu 3.125 16. seznama). Mornarica: padlih 163. ranjenih 139. pogrešanih 660. Letalstvo; padlih 103. ranjenih 196. pogrešanih 50. Trgovinska in ribiška mornarica: padlih 42, ranjenih 49. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku današnjih (Le Forze Armate). Slavni borcem in njih družinam ganljiva hvaležnost domovine! S krvjo posvečena afriška zemlja je svetel simbol vere v končno zmago Rim, 9. jul. s. Pohabljenci iz Asmare, katerih zvestobo in navdušenost bomo lahko nekega dne dostojno poveličevali, so shranili v žari zemljo iz Kerona, katera bo shranjena v Materinskem domu v Rimu. Naloga je bila poverjena poročniku Geriku Vezziju iz San Miniata. ki je v bitki ori Brentu na čudežen način ušel smrti, ko so ga streli zadeli v prsa in v glava in ki se je vrnil v Italijo ob nedavni izmen i a v i ujetnikov. Šef pohabljencev je postavil dragoceno žaro v dvorano zastav, kasneje pa bo dokončno nameščena v veliki dvorani pod majestetičnim likom Zmage. Slavnosti se bo udeležil eden izmed maloštevilnih, ki so ostali živi in ki je morda naslavnejši iz borb v Afriki, gene: il armad nega zbora Ernesto de Marčni, ki se je udeležil prve zasedbe Kerona in se boril pri Agodatu in pri Koatitu v vrstah Gallana in Tosellija. Bil je večkrat ranjen in pohabljen v prejšnji vojni. Poveljeval je eni izmed napadalnih divizij, ki so zopet prekoračile Piavo z nezadržnim zmagovitim zagonom. On je sprejel iz ok mladega hrabrega vojaka najmlajše generacije afriško zemljo, prepojeno z najčistejšo našo krvjo kot sveto zastavo med preteklostjo, ki je naš ponos in bodočnostjo, ki je naša gotovost. Tako bodo pohabljenci znova izpričali svojo vero in pravico Italije. Pečat, ki ne bo nikoli izbrisan I*au>anne. 10. julija, s. Lis* »Tribune de Lausannp obravnava Dueejev govor in javlja ClancK. v katerem je med drugim rečeno: Razčlemba celotnega besedila govora, ki ga je imel šef italijanske vlade pred dinektorijem PNF. je skrajno zanimiva ter odkriva malo znano lice notranjega življenja italijanskega naroda. Mussolini jc moral odgovoriti na spomenico, ki mu jo je predložil direktorij PNF ter obravnavati reforme, ki so potrebne v narodnem italijanskem življenju v tej težki uri njegove zgodovine. To je steri! zelo umirjeno in z jasnimi izrazi, ki jih njegovi sovražniki sami ne bodo mogli zanikati. Ugotovil je tudi nekatere točke fašistične politične dcktiine. zlasti v kolikor se tičejo vloge Stranke v državi, korporativiz-rna, funkcije uprave in vprašania nadaljevanja oblasti s prevzemom organizacij Stranke in države po mlad-h. Ce tudi bi morala Stranka nekega dne izginiti, na- daljuje list, bodo ostale od te dobe italijanske zgodovine v stanove in zakoni, katerih ne bo mogoče odpraviti, ne cia. bi bala s tem storjena bedastoća. VTribune de Latisaime-s pravi, da je fašizem dal Italiji pečat, ki ne ho nikoli izbrisan. Argentina ne bo prekinila' odnosov z državami Osi Buenos Alres, 9. jul. s. V razgovoru z dc~ pisnikom lista »Eo Chileno« je general Rami-dez demantiraj vesti, po katerih naj bi imela Argentina namen prekiniti diplomatske odnose s silami Osi. Doznava se z druge strani, da je zunanji minister Ammi Storli poslal 6. t. m. dr. Guaniju, podpredsedniku Urugvaja in predsedniku odbora za politično obrambo Južne Amerike, pismo, v katerem je zavzel jasno stališče preti sklepom tega odbora, s katerimi se priporoča vsem vladam Južne Amerike, naj prekinejo diplomatske odnose s silami Osi. Gigantski dvoboj tankov na vzhodni fronti Silovite barbe na odseku Bjelgo rod - Orel se nadaljujejo — Nemci uporabljajo novo vrsto tankov Iz Hiterjevega glavnega stana, 9. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Silne borbe na področju Bjelgorod—Orel so nadaljujejo s povečano silovitostjo. Od predvčerajšnjim se je za predrtim sistemom ruskih postojank razvila ogromna tankovska bitka, v kateri podvzema sovjetska vojska največje napore, da bi zadržala naše vedno znova prodirajoče tan-kovske kline. Pri tem je izgubil sovražnik razen velikega števila ljudi ponovno 420 oklopnih voz in veliko število topov ter topov T.SL salve. Oddelki bojnih in str-mocrlavnih letal posegajo v borbe na kopnem in napadajo predvsem novo dohajajoče sovražnikove rezerve. V letalskih bojih in po zaslugi protiletalske obrambe je sovražnik včeraj izgubil 117 letal. V Sredozemlju je bilo med napadi angleških in ameriških letalskih sil sestre-lje 26 letal. Angleški bombniki so preteklo noč so-pet podvzeli teroristični napad na Koln In okolico. Prebivalstvo je imelo izgube, ▼ stanovanjskih okrajih pa so nastala opustošenja. Stolnica v Kolnu je bila sopet napadena in zadeta. Po doslej razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 9 sovražnih bombnikov. Tri nadaljnja letala so bila podnevi uničena nad Rokavskim prelivom in Atlantikom. Zaščitne enote vojne mornarice in protiletalsko topništvo na morju so sestrelile še tri sovražna letala, tako da znašajo izgube sovražnika na zapadu in nad Sredozemljem 41 letal. Berlin, 9. jul. s. V dopolnilo današnjega vojnega, poročilo, peroča DNB naslednje podrobnosti o pot,e.ku operacij na v2fliodni fronti: Za včera;'šnii dan so bile značilne hude borbe med katerimi so Sovjeti vrgli v boj ogromne sile tar.kov, ki so pa bile vendarle odbiti z najhujšimi izgubami za sovražnika. Tucti prihod močnih rezerv na bojišče, med nj^mi številne divizije izbranih čet, ni pronesel sovražniku najmanjšega uspeha. Kakor je bilo predvideno, je poseg tankov »Tiger« in novega tipa nemških tankov v boje odločilno vplival na izid borb. Sami Sovjeti so morali ugotoviti, da je sunek teh mehaničnih sreds'.ev v množicah prisilil sov;etsi:o poveljmštvo. da je umaJcnilo čete na obzirni fronti in s tem preprečilo neprevidene pcslociice. Tudi včeraj so bila izgube nemških tankov neznatne, kar je posledica zarad; boljše gradnje tankov, ki jih uporabljajo Nemci in zaradi skrbne iz-vežbanosti čet. Na vseh ostalih odsekih vzhodne fror.te rti bilo pomembnejših borb, niti ne na kubanskem predmostjo. kjer je sovražnik po premaknitvi nemške frente naprej izvedel samo nepomembne prot-napade. Dvoboj tankov Berlin, 9. jul. s. Obravnavajoč položaj, ki je nastal na vzhodni frenti po borbah v preteklih dneh, poudarja vojaški sodelavec nemške poluradne agencije, da je dvojna bitka pri Kursku s stožerjima v Bjelgorodu in Orlu dosegla fazo dvoboja tankov v gigantskem obsegu. Na tisoče oklopnih sredstev si stoji nasproti na bojišču \ manevrih, ki jih narekujejo različne faze borb. Poročila samega sovražnika poudarjajo sposobnost za manevriranje in udarno moć novih tipov nemških tankov, ki so bili uporabljeni prvič v tej vojni. Ta nova oklopna sredstva so boljša kakor nemški tanki tipa »Tiger«, kajti graditelji so polagali posebno važnost na oborožitev teh sredstev, ki je brez dvoma boljša kot pri vseh doslej na obeh straneh uporabljenih tipov na vzhodni fronti. Ta dejstva postanejo še boij važna, če upoštevamo, da so naprave za proizvajanje umetne megle v znatni meri odločale v poteku kretenj in napadov z boka. V splošnem je nemško oklopno orožje zaradi cele vrste čini-teljev močnejše, kar se kaže v glavnem na taktičnem področju. Zdaj se ve, nadaljuje vojaški dopusnik nemške agencije, da potekajo dvoboji med tanki onkraj obrambnega sistema sovražnika in da se skupine sovjetskih tankov odbijajo vedno bolj proti notranjosti. V prvem trenutku bi lahko mislili, da je ovTažnik teoretično v prednosti, da. lahko dovaja v bitko svoje rezerve, praktično pa je potek bitke same pokazal, da je položaj čisto drugačen. Nemška poveljništva so do skrajnosti razvila sodlovanje med tanki in letalstvom. Nemška oklopna sredstva imajo ob strani v sedanjih borbah protitankovsko orožje s posebnimi bombami ter posegajo v dvoboj z uspehom. Ti novi tipi nemških naprav so imeli važno vlogo v borbah, ki so se \ršile včeraj in s katerimi je bilo /ivzeto nadaljnje ozemlje. Vojaški sodelavec nemške agencije še naglasa, da se ni moglo sovjetsko letalstvo na nobenem kraju bojišča uveljaviti. Izguba kakih tisoč letal v štirih dneh ni samo zmanjšala ofenzivnega duha sovjetskega letalstva, temveč tudi olajšala nalogo nemških letalskih skupin in čet, zaposlenih v borbah na kopnem. Od dneva, ko se je razplamtela bitka med Bjelgorodom in Orlom, je tudi letalska nemška fronta prodrla vsak dan bolj proti vzhodu. Nemški poročevalec zaključuje s trditvijo, da čeprav se nemška poveljništva. zvesta svojim navadam, odrekajo sleherni sodbi, je vendarle mogoče trditi, da so doseženi uspehi nemških protinapadov prevrgli načrte nasprotnika. Nemške izgube ljudi in materijala so najmanjše zaradi znatne izpcplnitve orožja in borbenih metod. Budimpešta, 9. julija, s. Madžarski tisk se izčrpno bavi z bitko, ki je v teku na odseku Bjelgorod—Orel. Madžarski vojaški krogi pripominjajo, da se je novo orožje nemške vojske Izkazalo za boljše kot sovražno orožje in seveda tudi ameriško orožje. Sovražne črte so bile pregažene po gigantski bitki tankov, katere jakost in srditost nimata primere v prejšnjih bitkah. Ruske izgube vojakov in materijala so izredno hude, dočim so nemške neznatne. 20 odstotkov materijala, ki so ga Rusi izgubili, je ameriškega izvora. Ruske obrambe, katere so nemški tanki pregazili, se širijo nekaj kilometrov v globino in jih je sovjetsko poveljništvo smatralo za nezavzetne. Bitka, ki je še v teku, je presenetila London in VVashington, ki sta si ustvarjala, da je nemška vojaška sila oslabljena in nesposobna z velikopotezne akcije. Huda lekcija, ki je bila zadana Sovjetom, bo morala strezniti ne samo sovjetski, temveč tudi angloameri-škl glavni stan. Superiornost nemške vojaške sile je nesporna, čepi-av večina rezerv ljudi in materijala še ni bila uporabljena. NemSfca premoč v zraku Berlin, 9. julija, s. Iz pristojnega vira poudarjajo danes, da je premoč letalstva in nemških skupin v srednjem odseku vzhodne fronte zdaj očitna glede na to. ker so Sovjeti v prvih treh dnevih bitke izgubili 830 letal in ker so nemške letalske skupine utrpele neznatne izgube, čeprav so neprestano napadale z bojnimi letali in strmoglavci. V isti dobi, ko so Sovjeti utrpeli tako hude izgube, se samo 54 nemSkih letal ni vrnilo na oporišča. Nemško letalstvo zdaj obvlada zrak. Ameriška letala so naravnost izginila z neba nad bojiščem, v zadnjih dneh pa križarijo brez odmora nad vsem odsekom vzhodne fronte skupine nemških letal vseh tipov. Finsko vojno poročilo Helsinki, 9. jul. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah se ni zgodilo nič pomembnega na kopnih frontah, razen nekaj spopadov patrul. Finski lovci so v borbah sestrelili dva rdeča lovca, tipa »L*ag-3«. Minister Gobbels v Kotam Koln, 9. jul. s. Propagandni minister dr. Gobbels je obiskal ob spremstvu krajevnih zastopnikov oblasti najbolj prizadete kraje ob sovražnih letalskih napadih, ter se je pomudil zlasti pred stolnico in drugimi slavnimi mestnimi zgodovinskimi spomeniki, ki jih je sovražno barbarstvo opustošilo. Dr. Gobtoels se je prepričal o učinkovitem podpornem delu ustanov stranke v prid ponesrečencem. Anglosaške letalske izgube Lizbona, 9. julija, s. Angleški letalski minister Archlbold Sincalire je priznal po dolgem molku, da je b:!o v juniju samo nad Evropo izgubljenih 276 angleških in 280 ameriških letal. Zavrnjen napad na romunski konvoj v črnem morju Bukare&tfc, 9. jul. s. Dnevno povelje letalskega poveljnistva obvešča, da so trije štirimoterni sovjetski bombniki napadli 7. t. m. konvoj na črnem morju. Tri rum unska zaščitna letala so takoj posegla v borbo in so po kratki in srdit; borbi sestrelila sovražne bomibnike. Konvoj je nato nadaljeval svojo pot. Duce sprejel dva vzorna in zaslužna fašista Rim. 9. ju!, s. Duce je sprejel novinarja Yvona de Bagnaea in skvadrista Basilija Gnuttija, pohabljenca za fašistično stvar, ki je poročal o delavski vasi, katero so on in njegovi štirje bratje, bivši bojevniki, fašisti pred pohodom na Rim, dva skvadrista. en pohabljence pri delu in en vojni invalid, ustanovili za svoje delavstvo. Poročal je nadalje o svojem založniškem delovanju ter predložil Duceju kritični ponatis italijanske zgodovine Car-la Pisacana. Smrt zaslužnega generala Cremona, 9. jul. s. Nenadoma je umrl divizijski general komendatore Italo Ronconi. Posebna odlikovanje za Italijane v inozemstvu Rini^ 9. jul. s. Lf£ Forze Armate* objavljajo: Ustano\ljeno je častno odlikovanje za rojake iz inozemstva. Odlikovanje, podbno onemu, ki je predvideno za prostovoljce, obstoja iz savojske pentlje. Odvzem izkaznic PNF Fiume, 8. jul. s. Zvezni tajnik je odvzel izkaznico PNF glavnemu tajniku občine Vincencu Biscontiju, rojenem 1. 1893. s tole utemeljitvijo: Pozvan od prefekta v navzočnosti zveznega tajnika in župana, naj bi se sam odpovedal delu svojih prevelikih dohodkov in mesečnih nagrad, ki jih prejema poleg normalne plače kot uradnik, je s svojimi izjavami in premišljenim zadržanjem pokazal sebičnost in politično neobčutljivost, da je njegova nadaljnja navzočnost"v vrstah Stranke nezaželena. To je tem bolj obsodbe vredno in odvratno v trenutku, ko narod in boreči se vojak ne zahtevata nič drugega kakor moralno priznanje od zgoraj za izvrševanje domovinskih dolžnosti. Sovražne bedastoće Rim, 9. jul. s. Poročilo sovražnih beJastoč objavlja: Londonski dopisnik je sporočil Reuterju, da je v Milanu okrog 10.000 elektrotehničnih delavcev napovedalo stavko iz protesta proti militarizaciji dela, in da naj bi bila konfederacija dela podprla stavku-joče. Italijanske obksti doslej niso pod-vzele nobenih mer proti stavkujočim, dodaja dopisnik, v Keuter doznava od svojega dopisnika v Curinu, da so po vesteh iz italijanskega vira stavkale delavke v nt ki vojni tovarni v Bologni. Sklenile so, da se ne bodo vrnile na delo, preden ne dobe primerne prehrane. V dopisu iz Ankare zatrjuje Sunday Times«, da je tajnik St.i-a.nlte predložil Duceju načrt za italijanske Žide. Po tem načrtu naj bi Scorzia predlagal, da se pošljejo 2idje v kolonijo, če bi se pa protivili, pa v posebna končen traci jslca taborišča v Lombardiji. Reuter poroča po svojem dopisniku te Stockholma, da naj bi se število vpisanih moških v PNF zmanjšajo za. 300.000 v primeri s prejšnjim letom. To vest, zagotavlja angleška poiuradna agencija, naj bi bil objavil tajnik PNF Carlo Scorza. Slaba letina na Portugalskem Lizbona, 8. jul. s. Po oficioznem poročilu ministrstva za narodno gospodarstvo bodo zaradi posebno slabe letošnje letine tudi na Portugalskem neizogibne omejitve v potrošnji kruha in krompirja. 77? letal Zagonetka letalske nesreče Sikorskega vsako pravo ded si Lizbona, 9. jul. s. Najdba zavoja med razbitinami letala, s katerim se je ponesrečil Sikorski, zavoja. v katerem je Si-korski hranil svoje listine, je dala povod za razne domneve. Zatrjuje se med drugim, da se v zavoju nahaja originalno pismo, katerega je Roseveit poslal pokojnemu generalu pismo, ki v celoti ni znano angleški vladi in katerega objava bi bila važna za pojasni te v tako poljsko-ruskih odnosov kakor zadržanja Anglosasov do Moskve. Zdi se pa. da bo to bistvo ostalo v tajnosti Angleške oblasti so Se odele glede tega v popolni molk. Te oblasti pa Drelivajo krokodilove solze zaradi tragičnega konca Sefa imenske poljske vlade, ki jim je prizadejal toliko skrbi. Čimbolj se širijo glasovi, ki pripisujejo smrt Sikorskega spretno Po Intelligence Servicu zasnovani nesreči, tembolj obžalujejo Angleži njegovo smrt. Štirimotornik »Libe-rator« so potegnili iz vode včeraj in ga prepeljali v Gibraltar, kjer ga bodo pregledale, kakor se izjavlja, vojaške in tehnične — seveda angleške — oblasti, da ugotove vzroke katastrofe. Na ta, ne preveč originalni način, se bo skušalo odstraniti sleherni dvom o koncu Sikorskega. katerega truplo so vkrcali na neki poljski rušilec skupno s truplom njegovega pribočnika in ga odpeljali v Anglijo. Japonci bombardiralo Avstralijo Tokio. 9. jul. s. Poročilo glavnega stana javlja: Edinice japonskega mornariškega letalstva so izvedle a^cijq na letalsko oporišče Brooks Creek v severni Avstraliji, 70 milj južno vzhodno od Porta Danvina. Uničenih je bilo 16 sovražnih letal, med njimi 11 bombnikov. Eno japensko letelo je bilo izgubljeno. Japor.skj piloti so lahko opazovali, velike požare, ki so se razvili v vojaških napravah avstralskega oporišča. Majski odpotoval v Moskvo Berlin, 9. julija, s. V berlinskih političnih krogih sledijo z zanimanjem domnevam angleškega tiska glede potovanja veleposlanika Majskega v Moskvo, potovanja, ki naj bi imelo po obvestilih lz Stock-holma določen odnos z operacijami, ki zdaj potekajo na vzhodni fronti in z moskovskimi zahtevami po otvoritvi druge fronte. Glede tega upravičeno mislijo v tukajšnjih krogih, da se poziv sovjetskega veleposlanika ne tiče samo obravnavanja vojaških vprašanj, temveč, da je bil Majski pozvan v Kremelj, da poroča o izvršitvi umora Sikorskega, Strahovito neurje na Madžarskem Budimpešta, 9. jul. s. Silovit crkan z nevihtami je div;al preteklo noč nad Madžarsko. Iz vseh delov države poročajo o hudi škodi, katero je povzročil. V številnih podeželskih vaseh je vihar odnesel strehe s hiš. V nekaterih vaseh so se zrušili stolpi cerkva Tcča je napravila hudV> škodo v vinogradih in sadovnjakih, žetev ni utrpela škode, ker so polja že poželi. Telefonske zveze so prekinjene. Skupine delavcev popravljajo telefonske in brzojavne zvezo* »5E0VENSKI NAROD«, sobota, 10. Jifltfa it«-xxi. stev. 154 Vreme its živilski trg Dosedanje deževje je precej c vir a to rast in. zorenje Ljubjana, 10. julija Vreme vedno vse'ej precej vpliva na življenje iia živilskem trgu, a ne le, da je ob deževnem vremenu sia.cS: uO\tz. Od vremena je odvisno, ali je letini zgodn'a a:i p> zri3. Letos s:no pričakovali, Ui bo leiina v splošnem z.godnja, ker ce je toplo vreme za-cžeJo ncnava Ino zgodaj, se preden je nastopila, pomlad po koledarju. Toda junija je nastopilo dolgotrajno deževje in začelo se je nenavECtno hladno vreme. Vmes je bilo sicer nekaj toplih dni, pravega poletnega vremena pa ni bilo. V začetku tega meseca smo upa i, da je konec deževja ter da se začenja pravo poletje. Po nekaj lepih dnevih so fe pa zopet začeli nalivi ter se je močno chlalilo. Deževje je precej škcdovaio nekaterim pridelkom, žkodo je napravilo zla-vti v nižjih legzh, kjer je zemlja dovolj vlaiLna brez tako pogostega deževju. Ce poslej vreme ne bo lepše, bo krompir začel gniti. Plohe so trdi nekatere pridelke zbile v zemljo. Največja Skoda je, ker je poieg.o žito. Tndi naši pridelovalci povitnine sn zelo tožili nad slabim vremenom. R2h'a vrtna zemlja je silno razmočena in zbit a m nekateri pridelki so začeli gniti. Gnijejo zelene Kclerp.oe in tudi r.hrovt. Zelo ;e trpel v:soki frr--.li. ki je kljub vsej t szljiv *sti pridelovalcev polegel. Celo za sa!ato je L.i'o *£ pre. vdežja. Fižol, ki je >5aeei D7Ct3Ql, je tali Zastal V razvoju in nevarnost je, da ga bodo zaradi stalne vlage začele napadati bolezni. V splošnem pa Skoda z2radl dosedanjega deževja vendar ni tako ve'.ika, da bi to vplivalo močneje na živilski trg. Pač pa nekaterih pridelkov ne bo v večjih količinah tako kmčJu naprodaj kakor bi jih bilo, če bi biii zadnji tedni toplejši. Nekateri pričakujejo, da bo zaradi močnega deževja mnogo gob. Vendar ni pravilo, da je mnogo g<>b samo po deževju; morajo biti izpolnjeni še nekateri drugi pogoji, ki jih pa niti strokovnjaki se ne poznajo. Zato je v posameznih deževnih letih i malo gob. lani pa, ko smo val tožili nad ; sušo, je pa bilo izredno mnogo gobanov. I Vendar so gobarja opazili, da lani ni bilo j posebno mnogo nekaterih vrst gob, ki jih i je navadno veC v deževnih letih. Tako je i bilo sorazmerno malo lisic. Letos pa bo, kakor kaže. precej teh gob. Tako jih je imel včeraj naprodaj na živilskem trgu neki branjevec več velikih kossr. Prejel jih je iz Borovnice. V krimskih gozdovih je zdaj mnogo lisic. Ljubljanski gozdovi so premaj. hni, da bi lahko v njih zraslo dovolj gob za prodajo na živilskem trgu. Odvisni bomo terej v glavnem od uvoza gob, nabranih V okoliških gozdovih. Danes je bilo precej živahno na trgu že na vse zgodaj. Gospodinje so prihajale prej kakor navadno, ker so je prodaja mesa začela že ob 7. Najbolj živahno je bilo na glavnem trznem prostem. Dovoz Zelenjave je bil precej dober. Kupčija je pa bila tudi precej živahnejša kakor med tednom. Gospodinje so zopet bolj posegale po solati, ki je je zdaj še mnogo, vendar so za čeli prevladovati že nekateri drugi pridelki. Tako je bilo danes že več zelja in ohrovta kakor solate. Mnogo je pa še zelene kolerabe, ki je bo menda tudi letos vse leto dovolj kakor lani. Cveta-če je zdaj že malo več. Malo je pa Še buc in kumare so še vedno redK:st. Naprodaj je Se vedno sorazmerno precej borovnic, čeprav je zdaj nabiranje že manj uspešno. Ljudje še vedno S takšno vnemo kupuje jo borovnice kakor so jih prejšnje tedne, zato jih prodajalke raz- prOdajajO lahko V prvih tržnih urah. Med uvoženim blagom pri branjevcih ni nobene novosti. Prevladuje Se vedno čebula, ki je res lepa in menda zdaj najcenejše blago na trgu prodajajo jo po 3 lire kg- Stročji fižol so razprodali. Tu pa tam je naprodaj grah domačega pridelka. Branjevci so dobro založeni z domačimi pridelki, predvsem z zeljem, ohrovtem in salato. UiMešesicem otvoritve otroškega igrišča Ljubljana bo imela Jutri največjo in najprisrčnejSo ctreško slavitcst, kar sm3 jih doživeli Ljubljana. 10. julija 2e skušnja v petek dopoldne, ko je z v?ch strani Ljubljane s posebnimi tramvajskimi vozovi in peš prišlo v Otroški paradiž blizu 500 go.ienk in dojenčkov vseh ljubljanskih otroških vrtcev in podobnih zavetišč, je pokazala, da bo otvoritev gotovo največja in najprisrčnejša otroška slavnost. kar smo jih doživeli. Samo najstarejši Ljubljančani se spominjajo velike mladinske slavnosti pred 50 leti pod Cekinovim gradom, ko so ljudske šole obhajale 300-letnico slavne zmage pri Sisku. Toda še nikdar ni bilo v Ljubljani na kaki slavnosti zbranih toliko majhnih otrok, ki še ne hodijo v šolo, kot se jih bo predstavilo v nedeljo popoldne ob 17. uri s svojo ljubeznivo korajžo, z najslajšim petjem, mičnimi igricami in z vsemi mogočimi umetnijami, ki jih že zna ta živahni ljubljanski drobiž. Prav gotovo ne bo žal nobenemu, kdor se bo slovesne otvoritve otroškega paradiža udeležil, pač se bo pa teh lepih uric z vedrim srcem spominjal do kraja svojega življenja. Ker bo udeležba pri otvoritvi Otroškega paradiža v nedeljo 11. t. m. ob 5. uri popoldne gotovo zelo velika, saj so Ljubljančanke in Ljubljančani od nekdaj veliki in tudi do skrajnosti požrtvovalni prijatelji otrok zato prosimo vse udeležence za čim vestnejše upoštevanje naslednjih pripomb. Vsi gostje, ki jim je župan poslal posebna vabila, naj se pripeljajo ali pridejo na igrišče čez železniški prehod kraj Nunske ulice. Odtod naj gredo po stopnicah na cesto vzdolž ribnika, kjer naj zavze-mo prostore samo na cesti, čim najmanj naj pa stopnjo na zeleno trato, ki je vsa rezervirana za sodelujoče otroke. Ob cesti je postavljena dolga vrsta klopi, da bodo utrujeni tudi lahko sede uživali pogled na prav miČne prizore, ki jih bodo izvajali otroci. Se posebno pripominjamo, da županova vabila veljajo ne samo fca naslovljene«, temveč tudi za njihove dame, zlasti pa še za njihove otročke ali vnočke. Prosimo jih pa, naj prineso vabila s seboj. K slovesni izročitvi otroškega paradiža ljubljanskim otročičem je seveda povabljena prav vsa Ljubljana, vsi starši, svojci in prijatelji otrok. Med občudovanjem Otroškega paradiža, ki pa še ni dodelan ter bo še prav znatno dopolnjen, naj se pa vsi udeleženci zavedajo, da je to prelepo idejo sprožil prejšnji župan ljubljanski dr. Juro Adlešič kot predsednik Akcije za zimsko pomoč. Načrte za Otroški paradiž je napravil mestni arhitekt inž. Boris Kobe, da bo po uresničenem načrtu Otroški paradiž obsegal krog v premeru 200. ki bo v njem tudi vsa mestna vrt-nariia tla do Ceste pod Rožnik Dne 22. februarja 1941. so pričeli z delom na račun zimske akcije. Na ta račun je delalo pol leta povprečno po 40 delavcev na dan vsi ti delavci so bili pred začetkom del zaposleni in brez zaslužka ter z večino očetje veliko otrok, pripadali so pa 70 različnim poklicem. Tako je že začetek Otroškega paradiža koristfl deci, ker je očetom dal zaslužka, njihovim otrokom pa kruha. Toda dela so julija meseca 1941. popolnoma zastala ter ni bilo prav nobenega upanja, da bi jih mestna občina mogla nadaljevati na svoj račun. Tedaj je pa posegel vmes Visoki Komisar, Eksc. Fmiiio Grazloli, ki je v treh obrokih za otroški paradiž pcdaril 300.000 L. Zato bo Otroški paradiž Ljubljančane vedno spominjal na ime velikega prijatelja ljubljanskih otrok, prvega Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine. Množice gledalcev naj se zavedajo, da sodelujoča ljubljanska deca 8 svpjo slavn-st-jo izraža hvaležnost današnje, prihajajoče in še nadaljnjih generacij vsem dobrotnikom, ki so prispevali za zimsko akcijo, začetniku novega igrišča, prejšnjemu županu dr. Adlešiču ter vsem njegovim sodelavcem, Zlasti pa še resnično iskreno hvaležnost uresnlčevalcu prelepe zamisli, prvemu Visokemu Kom4sarju Eksc. Emiliju Graz;oliju. Slovesna otvoritev Otroškega paradiža 5e torej predvsem zahvalna prjrecmev. zato pa meilua tisoče v udeležencev ni trv?ba (CjK>zargati, naj upoštevajo navodila^ da ne bodo silili čez barfero tržnih klopi, M je postavljena na obodu vse krožne poti okrog igrišča. Na klopeh smejo sedeti samo majhni otroci. Udeležnci naj se povsod ravnajo pc navodilih m oposor lih rediteljev, mestnih uslužbencev, ki jih bodo poznali po službenih čepicah In po belozelen h ko-kardah. Otrcški paradiž bo pa vsem udeležencem odprt takoj po odhodu sodelujočih ctrok vrtcev z igrišča nazaj v mestno vrtnarijo Vsi otroški vrtci raj pa upoštevajo vozni red ter v nedeljo pcpclčiie pripeljejo svoje gojence o pravem času na po*&ajaifcea električne cestne železnice. Ob 15.80 uri morajo oddaljeni ctroškj vrtci v spremstvu otroških vrtnaric in drugih varuhinj čakali na posebne vozOve tramvaja pred karme-ličankami, v Zg. in Sp. Siškj, ob Privezu in na končni pestaji na Viču. Pred 19. uro zvečer po zaključku slavnosti naj pa vsi gojenci oddaljenih ctrošk h vrtcev in podobnih zavetišč čakajo na posebne tramvajske v°zOve pri uri i*a križišču Groharjeve in Rimske ceste. Vsi sodelujoči otroški vrtci naj v nedeljo pridejo samo po Erjavčevi cesti čez železniški prehod na Cesto pod Rožnik in od tod v mestno vrtnarijo, kjer se vsi zbero ter jih otroške vrtnarfee razporede v sprevod. Vs; drugi udeleženci naj pridejo iz glavnega drevoreda ali pa, po potih za mestno vrtnarijo na cest« in poti okoli Otroškega paradiža, kjer bodo lahko prav vse dobro videli in slišali. Ce bi nedeljsko prired tev preprečil dež, bo slovesna otvoritev v ponedeljek 12. julija ob 17. uri popoldne z enakim programom ter seveda veljajo vsa vabila. Menda nam ni treba pripominjati, da je ta zahvalna slovesnost brez vstopnine. Prvi dobrotnik otroškega paradiža Prvi dobrotnik Otroškega paraaiža je ta-koiekoč nenadoma postala naša ugledna tvrdka Srečko Potnik in drug, tovarna sadnih sokov in esenc v Metelkovi ulici št. 13, ker je podarila ves malinovec, kar ga je pri nedeljski slovesni otvoritvi treba za pogostitev 500 otrok vseh ljubljanskih otroških vrtcev. Županstvo je bilo v veliki zadregi zaradi pogost.t ve. Zelo bi mu bili že hvaležni, če bi hotel za dober denar odstopiti vsaj nelta. malinovca ali oranž?de. Toda, ko so mu predočili svojo zadrego in namen, je lastnik nase ugledne tovarne sokov kar poslal ves potrebni malinovec s pripombo, naj se nedolžni otroci čl posladkajo kar na njegov račun, županstvo izreka dobrotljivi tvrdki Srečko Potnik In drug najtoplejšo zahvalo za velikodušno darilo pridnim ljubljanskim otročičem z željo, naj bi kot zgleina prijateljica otrok dosegla še veliko uspehov — ljubljanska mladina bo pa svojo veliko do-brotnico gotovo ohranila v najslajšem spominu. Kolesarski ki še ne hodijo v šolo ali pa že v prvi razred-naj se v nedeljo popoldne tudi postavijo pri otvoritvi otroškega paradiža, čeprav sedaj še niso določeni za udeležence pn sprevodu otroških vrtcev. Enako prav lepo vabimo tudi vse pridne punčke in fantke teh let. ki imajo našo starodavno nošo. naj v nedeljo popoldne ob 16. uri zanesljivo pridejo pri železniškem prehodu na Erjavčevi cesti in po Cesti pod Rožnik v mestno vrtnarijo, kjer bo zbrana vsa mladina iz otroških vrtcev. Tam naj *e pogumno predstavijo vsem ljubljanskim otročkom znani gospodični Slavici Vcnzajzovi. da kolesarje uvrsti na čelo sprevoda, deklice in fantiče pa med svate, ki se bodo vozili z dvema majčkenima konjičema. Enako naj pa pripeljejo tudi vse punčke iz otroških vrtcev s seboj svoje najljubše prijateljice, namreč svoie punčke v vozičkih, da bo vsa Ljubljana občudovala najljubše premoženje naših najmanjših »mahne«. Ker oslička, namenjena za stalna gosta otroškega paradiža. Še nista vajena takih slavnosti. je pa ohcet omogočil vsej deželi znani prijatelj konj. gospod France Kodefo t Rimske ceste, ki je poslal dva olikana majhna konjička z imenitnim vozičkom za ženina in nevesto. Prijatelju otrok že danes izrekamo najlepšo zahvalo v imenu vseh sodelujočih otročkov in hvaležnih gledalcev. Fopstaa °*da ja Prevoitovizn zbiralnicam Prehranje\alni zaved Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja: Ker imamo cilj zagotoviti kar največji do-tek mleka, potrebnega za najnujnejšo preskrbo Ljubljane opirajoč se na polncmočje, ki ga daje uredba Visokega komisariata šj 158 a dne 21. novembra 19-il-NN, ponovno opozarjamo, da morajo \si proizvajalci oddajati vso razpoložljivo količino mleka našim zbiralnicam oziroma pooblaščenim voznikom in ga pod kaznijo ne smejo prodajati niti upravičenim potrošnikom, ki za nakup nimajo potrebnega dovoljenja, izdanega od Prevoda. Mleko je treba oddajati sveže, polno, kot ga daje molža, in precejeno. Tsti. ki se oddaji upira ali oddaja premalo, prodaja neupravičenim strankam ali oddaja kak'-.r koli skvarjeno mleko (posneto, prekuhano, nečisto, nakisano). bo takoj kaznovan po čl. 10. gornje uredbe. Prehranjevalni zavod določa obenem: a) osebe, ki hočejo dobiti posebno nakazilo za mleko v izrednih primerih bolezni itd., morajo predložiti pisano prošnjo na nekolkova-nem papirju Prevodu — cdseku za mleko s potrebniki podatki in naslovom prosilca ter z zdravniškim sprčevalom. ki je pregledano m potrjeno od pokrajinskega zdra\n:ka v Puc-cinijevj ulici 9. Prevod si pridržuje pravico, da po proučitvi prošnje prosto odleči o dodelitvi izrednega obroka mleka b) Z 12. t. m. je \scm. ki za tO niso pooblaščeni, prepovedano prena.-ati v Ljubljano Icakr&no koli količino mleka iz katere kol' ob- eine v pokrajini, pa bodisi z železnico ali preko bloka; c) kršilcem določbe pod točko b) bo mleko zaplenjeno s posodo vred. Pcleg tega Se preti njim naperijo kazenske določbe člena 10. ZgQv raj omenjene uredbe Visokega komisariata. Iz pokrajine Gorizia — NovOmaSnik. v mašnika je bil posvečen v Turinu jezuit Ivan Rustja iz Scrille di S. Croce. Dne 25. julija bo pel novo mašo v rodni župniji. — Umri je župnik F. Andrejsek. V Se_ duli je umrl župnik Fraitišek AndrejSek. Pokojnik je bil po rodu iz čeških Polešovic. Bogoslovje je končal v grorizijskem osrednjem semenišču. Služboval je v Prevacini, Brettu pod Mangartom in nazadnje v Sc-duli, kjer je bil 32 let župnik. — Duhovniška imenovanja v gOrizijski nadškofi.ji. Gorizijski nadškof je imenoval co-rviTnnrjpkosr> dekana mons. Jakoba Ciana za častnega kanonika Frančiška Fel-ca, župnijskega vik . rja pri S. Osvaldu za vikarja v Onisci; Alojzija Obiesciacha, vikarja iz Bril, za župnij.-keg-a vikarja pri S. Osvaklu v Rut^h di Gracova. Prof. I. VaJdomaiin je bil imenovan za kanonika pri gorizijskemi metropelitskem kapitlju. Vikar v Gracovi Seiraivaile Štefan Tcnkli bo upravljil vikarijat Oblocca. Franc Spe-sot. župnilč nadduhcvnik v Pertecle, je bil imenovan za dekana župnika v Gradišci d' Isonzo. Bcrcanski župnik Evgen Osgnach je bU imenovan za vikarja v Sgonicu. No-vomaSni kFranc Svara je bil imenovan za kaplcma v Aiinisini - S^ronicu. — _ Novi podpredsednik agrarnega konzorcija. Z odlokom poljedelskega ministra ie bil imenovan fašist Mario Mu-schietti za podpredsednika gorizijskega pokrajinskega agrarnega konzorcija. — Imenovanje novega tajnika. Gorizijski Zvezni tajnik je imenoval fašista Karla Pasquotta za fašijskega tajnika v S. Croce di Aidussina. Dosedanji tajnik G. Furlanj je bil imenovan na drugo mesto. — NezgcUe. Na levi nogi se je porezal med košnjo 9-letni Josip Herci iz S. Da-niele del Carso. Vreča žita je padla na 14-!etne£a Natala Veliciea iz Zaconila di Plave. Poškodbe ima na obeh nogah. Desnico si je ranil pri delu 13-letni Maks Mauri iz Locavize. De>no ramo si je poškodovala med igro 6-Ietna Josipina Po-berai iz Gorizie. Pri padcu s kolesa si je poškodovala desnico 13-letna Marcela Ma-nar iz ulice Campj 13. S srpom si je ranil desno nogo 9-letni Silvij Godina iz ulice Trieste 54. Ponesrečenci se zdravijo V gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. Radio Ll^bllana NEDELJA, 11. JVLIJA 194S/XX1. 8.00 Napcvea časa — Poročila v italijanščini — Koncert organista Angela Surlono — 11.00 Prenos pete mase iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu — 12.00 Razlaga EvangeUja v italijanščni (O. G. B. Marino) — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Se-kovanic) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročno Vrhovnega Poveljstva Oborožanih Sil v slovejišč ni — 13.12 Orkester vodi dirigent Tetralia — 13.30 Operna glasba na ploščah — 14.00 Poročila v slovenščini — 14.10 Koncert Radijaskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šija-nec — Slovenska glasba — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.15 Irg. GORIUP SER-GEJ: Gospodarmo času primerno — kme-t'sko predavanje v s'ovenščini — 17.o5 Koncert kvinteta harmonik — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Političr-; komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščšmi — 20.20 Orkester Cetra vedi dirigent Barzizza — 21.00 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijsnec. sodeluje mezzosopranistka El-za Karlovac — operna glasba — 21.30 Klasični orkester vedi d'rigent Manro — 22.10 Operetnj motivi — orkester vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročila v italijanščini. PONEDELJEK. 12. JCLIJA 1913 XXI. 7.30: Pesmi in napevi. S.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20; Plošče. 12.30: P^roči'a v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Raiijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. 15.00; Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v ita-Ujanščini. 17.10: Koncert dua Golob-Ada. miC. 17.35: Koncert tria *Roma«. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20; Romance za vse. 20.40: Koncert Adamičevega orkestra. 21.10: Simfonični koncert vodi dirigent Mario RoSSdni. 22.00: Iz znanih oper: Tosca. 22.30: OrKe-iter Cetra vodi dirigent B&razza. 22.43: Poročila v italijanščini. SPORT Jutri zadnje prvenstvene tekme LiuMfana in Tobačna tovarna se b?sta Fc- J V. . IV...II [Ulj.t^l plitki. . V- A ' i 1 r^t»V_ t J i **. dinske tekme TuKačnu tovarna - Vič. ki se je končala 2:2. Zveza ga jc \ze'.i na znanje. K O L E D A K Danes: Sobota. 10. julija: Amalija. Jutri: Nedelja, 11. julija: Pij L, papež. o A NAš; NJE PRIREDITVE Kino Matica: Liubicn z nm?ko. KUvo Sloga: Rembrandt. Kino Inion: Glas krvi (sobota>, Očetova ljubljenka (nedelja). Kino Moste: čardaš in Plesalka. r K 1 R E D 1 T V E V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. VI. produkcija glasbene m>w* »sioga« ob 10.30 v šolski glasbeni dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Kmet, Blei\vei30va cesta. 4'A; Tm koczy ded.. MosLni trg 4; UfltaT, Seuenburgova ulica 7. IVcUeljsho dežurno zilravniftko »luitK* do Opravljal od sobote n — sem vendar videl v njih zapeljana bitja, ki si v svojem mračnem gonu niso bila svetla prave poti. De'al sem sam pri sebi. da jim je treba samo od k a za t i topel, udoben kotiček, da vidijo, kam spadajo. In izmislil sem f£ moljevo gnezdo. organizirani v okviru poletne slr5::?ne sezone. Pod vodstvom znamenitega dirigenta Arturja Luccna so izvajali na drugem koncertu Havdnovo Simfonijo op. 13, Res-pighijeve »Rim-ke vodnjsko«, ^Dalni.. G. Muleja, Rossinijevo *Semiramis« ter Beethovnovega »PTgmonta«. — Albanska korperacijska komisija v Italiji. S Dosebnim letalom je odletela "iz Tirane komisija vrhovnega albanskega korporacijskega sveta pod vodstvom ministrskega podpredsednika Bangiela Koce. Komisija bo poselila glavna italijanska mesta in bo proučila najbolj važne podporne in delavske ustanove. — Trikrat stavil na iste številke, trikrat zadel. V loterijski poslovalnici na trg Pao-lo Ferrari v Milanu se je zalasil go?pod srednjih let. Stavil je na štev 5. 12. 70 Zadel ie v turinski loteriji in dobil 118 000 lir. Zanimivo je, da dotičnik stalno stavi na iste številke 5. 12, 70. Doslej je imel trikrat srečo. Prvič mu je prinesla loterijska sreča 62.000 lir. drugič lani 42.000 lir, sedaj ua 113.000 lir. — Streljal na psa, ustrelil sina. V Sol-fagnanu pri Perugiji je 70-letni Josip Fo-rucci nameri] puško proti psu ki je napadal kunce. Sprožil je ni pa zadel psa. temveč ustrelil lastnega sina. ki je ravno tedaj nri.šel v bližino. — Verenska razstava. Tudi letos bo v Veroni od 1 do 31 avgurta tradicionalna razstava slik in kipov, ki imaio namen proslaviti poljedelstvo v sadju, cvstlicah in živalih. V zvezi z razstavo je razpisana tudi druga veronska nagrada, o katere nodelitvi bo odločalo posebno razsodišče V tem razsodišču so nacionalni svetnik Orači i Amato. akademik ek-c Atili j Sel va. slikar Pii Semeebini. kipar Venacij Crocetti in slikar Vincenc Ciardo. — General Roversi je umrl. V Vogheri je umrl divizijski general comm M Roversi. ki je doživel lepo ?*arost 82 let. Pokojni general se ie odlikoval v libijski vojni 1911—1912 in v prvi svetovni vojni 1915—1918. Pripadal ie fašizmu od I. 1920 Svojčas 1e bival v Livornu. Da se je preselil k svoii hčerki v Voghero — Počitniška kolonija za italiiansko mladino v Solunu. V navzočnosti Kr italijanskega konzula, nemškega .konzula, številnih predstavnikov ter polnoštevilno zbranih člannv italijansko albanske zajed Zelo skrbno sem znosi! skupaj nekaj starih ostankov nogavic, raznih razceframh rdečkastih in modrikastih trakov ljubezni in nekaj posteljnega perja, zložil sem vso to ropotijo na kup v omari in pritrdil na njo listek z napisom: »Dostopno moljem«. In farma moljev je bila gotova. V to svoje gnezdo sc lahko vsak čas prileteli in odleteli iz njega, vanj so odlagali svoja jajčeca in z vso vnemo so se lahko predajali metamorfozi črvičku in metuljčka. Kjer so molji, tja lete molji. Kmalu je bilo v moji omari živahno kakor v golobniitku. Hitro so se me navadili, poštah so izredno zaupljivi. *koda. da so bili nemk ker bi me bili sicer gotovo vsako jutro zbudili z radcsnrm čivkanjem, kakor me v moje vel ko veselje krilati pevci, ki prično vsako iutro kencertirati že s prvo jutranjo zarjo. Vse svoje obleke sem ovil z zaščitnim papirjem da bi Mh označil kot prepovedana loveča. Toda te previdnosti bi menda sploh ne bilo treba, kajti molji so lezli v svoje gnezdo kakor kure v svoj kum i k Nobeno pošteno gospodinjstvo bi torej ne smelo biti brez rrioljeve farme. Če dobi škorec svojo hišico, lastovka svoj žlebiček. da si lahko splete v njem gnezdo, in kanarček svojo kletko, zakaj bi tudi molj ne debil svojega gnezda? Kjer ima vse svoje rodovno mesto, ne smemo odreči drobnemu metuljčku sleherne domovinske pravice. Jaz. izumitelj moljevega gnezda, k: mislim Eriglasiti patent nanj, se lahko drugim stranim v naši hiši samo pomilovalno posmehu-jem. ko tarnajo, koliko moljev imajo in si ne znajo razlagati, od kod so se jih pojavili celi roji. Moje mcljevo gnezdo smatrajo za slab dOvtip. Vsak Iztran potrebuje pač nekaj časa, preden pride do veljave. Ljubljanski KINEMATOGRAFI KINO MATICA Slavna CeSka igralka Lida Baarova ln Gustav Ne*val v ljubezenski romanci po noveli pisatelji Honore-Ja de Balzaca Ljubica z masko Produkcija: Lucerna-Film-Praga Režiser: Otokar Vavra Predstave ob: 16., 18.30 in 20.30 uri; v nedeljo ob: 10.S0, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.80 uri KINO SLOGA Čudoviti kinematografski posnetek življenja velikega umetnika-slikarja Rembrandt-a. Žalostna zgodovina tega nesmrtnega genija, ki ga tedanji svet ni razumel. Recnbrandt V glavnih vlogah: Etvald Balser, Gisela Viden in Hertha Feiler Režija: Hans Steinhoff Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri KIXO VNION ✓ Zaradi velikega zanimanja predvajamo še danes pretresljiv švicarski film o usodi nezakonskega otroka Glas krvi Film Je bil nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Predstave ob: 16.39, 1S.30 m 20.30 uri Jutri v nedeljo premiera briljantne pevske komedije Očetova ljubljenka Predstave ob: 10.30, 14.30. 16.30. 1S.30 in 20.30 uri niče je bila v Solunu otvorjena pomorska počitniška kolonija G. I. L.-a, ki je namenjena počitniški okrepitvi italijanske ter albanske mladine. Po dvigu zastave na Dovel.ic generalnega konzula Castruccia je bila na prostem svečana maša. med katero so izvajali primerne skladbe gojenci solunskeaa konservatorija. — TTa polju slave je padci poročnik Ka-rol Dc Giu?eppe, ki je pripadal 15. stotniki skupine >Leonessa« bataljonov »M«. Pokojnik je bil po rodu iz Romanenga. Pripadal ie domači fašijski skupini ter milici. Ccvinil je na rusko bojišče, kjer ie našel smrt. — Rumunjki indu^tri.iei v Italiji. Gospodarsko finančni dopolnilni vestnik agencije »Agit« poroča: Posebna svečanost pripada skupini rumunskih industrij-cev. ki bedo oosetili nekatere vodilne italijanske obrate. V Rimu se bodo sestali z dirigenti italijanskih industrijskih organizacij. Obisk se bo vršil v okviru zmerom bolj naraščajočih trgovinskih izmenjav med Italijo in Rumunijo ter neprestanega prodiranja italijanskih izdelkov na rumunska tržišča. — Lep razvoj industrijskih obratov. Finančno gospodarski dopolnilni vestnik Agencije »Agit« navaja v zvezi z najnovejšim poročilom zavoda za industrijsko obnovo, da so narasle investicije v nove obrate ter ureditve, ki jih nadzira omenjeni zavod, na skoraj tri milijarde lir. Od te**n zneska je preskrbel zavod sam 784 milijonov lir; za ostalo vsoto so se pebripala vodstva podjetij sama. — Nesreče. V zsdnjih dneh so bili sprejeti v ljubljansko bolnišnico naslednji ponesrečenci. Jože Sot'ar, 36-letni sin posestnika iz Velike Loke. si je pri padcu pod voz zlomil desnk-o. — Slavko Gliha. 37-letni čevljar iz Žužemberka, si je pri padcu nalomll levo nogo. — Janez Za-bukevšek. 11-letni sin delavca iz Ljubljane, si je pri padcu na Marijinem trgu precej močno ranil na desni nogi. — Zvonko Ferkovo. triletno hčerko kleparja iz Ljubljane, je na Zaloški cesti povozil neki voznik. Deklica ima zlomPeno levo nošo — Fr. Berdajs 47-!etni delavec iz Ljubljane, je pade! v apno in si poškodoval oči. — Janez Fojkar. 11-letni učenec iz Ljubljane si je pri padcu z drevesa zlomil levo nogo — Nevenka Cerne. 6-letna hči železničarja iz Ljubljane, si je ori padcu poškodovala ključnico. KINO MOSTE Erotična madžarska glasba in plesi v 100r/c glasbeno-pevskem filmu čardaš Kriminalni film napete vsebine Plesalka Nedelja ob: 2.. %_5. in &8.; delavnik ob: 6. uri Predprcclaja v nedeljo od ^ll. ure dalje IZ LJUBLJANE —lj Izredno hladno jutro. p0 dolgotrajnem deževju se je zdaj vremene temeljito Dostavilo. V zadnjih 24 urah je zra&ti tlak narasel za približno 9 mm. kat je nekaj izrednega. Oblaki so se z^čeii trgati včeraj popoldne in zvečer se je pokazalo sonce Včeraj je bilo sorazmerno s tem, da je julij, hladno: maksimalna temperatura je znašala 19.2°. Ponoči se je na ohladilo celo za 11.4° tako da je lanašnja mi-, nimalna temperatura znašala samo 7 8° ter je bila najnižja v tem poletju. Malo hladneje je bilo prejšnji mesec 17.. ko ie minimalna temperatura znašala 6.2°. Ker se je tako močno ohladilo in ker ni bilo vetra, je bilo davi močno megleni megla nam je pa še boli budila upanje, da bo j lep dan. Pričakujemo tudi. da bo lepo vreme jutri. Zračni tlak je davi še naraščal. Znašal ie 768 mm —lj Nova hiša. Na ??vi strani Oražmove ulice, ob tobačni tovarni, pri železniški progi je bila zgrajena enonadstropna hiša s sodobnimi stanovanji. Leva stran ulice je skoraj zazidana. Nezazidan je ostal samo manjši prostor ob železniški progi, kjer bo lahko stala še ena manjša hiša sredi vrta Hiše v tej ulici imajo pe vrtove, spremenjene v plodne njive. Na desni strani Oražmove ulice so samo stavbe tobačne tovarne. Cestišče je široko, vendar pa ulica zaenkrat še nima bo- dočnosti, I:er se končuje v ozek m nizek predor pod železniško progo, ki se *a le-hko poslužujejo le pešci, in je < sopnico mi povezan s Cesto v Rožno dolin > —43 Umrli so v LJubljani od It do 8 t, m. Slapničar Avgust, 41 let. čevljarski pomočnik. Cesta 2 cesarjev 117; Vahtar Marija, rojena Maric, 60 let. žana živino- zdravnika. Popovičeva ul. 2: AndoUšek Uršula, rojena Tekavc. 77 let. posestnica. Bezenškova 38; Patrič Ivan, 75 let, pre glednik finančne kontrole v pokoju. Zupanova ul. 6; Bari Ida. rojena Fischer, 71 let. vdova železniškesa uradnika, Pod-milščakova ul. 1. — Žagar Antonija, 11 mesecev, hči žel. delavca. Ig 154; Dober-let Marija roj. Rozman. 54 let, vdova žel. zvaničnika. Cesta sv. Marka št 20; Slana Alojzij, 35 let, hišnik. Sv. Petra c. 47; Boncelj Janez. 60 let, zvaničnik drž. žel. v pokoju, Pavšičeva ul. 5; Gobec Jelena M.. 31 let, redovnica. Gorupova ul. 17: Trat ar Frančiška, 40 let. Dolenje Fe-enice 20 St. Rupert, srez Novo m.; Beča j Anton, 67 let, zasebnik in posestnik, Salezi-janska ul. 7; Mrvar Matija. 55 let, posestnik. Brašča vas 5; Ježek Frančiška, 2 leti, hči delavca. Savije 63; Pokornv Štefan. 68 let, zidarski pomočnik, Vič 87; Sušnik Neda. 2 leti, hči profesorja. Trstenjakova 15; Slapniear Anica-Kristina. 13 let, hči čevljarskega pomočnika. Cesta 2 cesarjev 117; Siabe Katarina, rojena Rojšek. 66 let. žena trgovskega potnika. Vegova 8; Pa-vlovčič Mavricij, 21 let. akademik. Obrtniška ul. 8. —lj Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo knjigovodstvo. Knj.ga je pi imema za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni p:klic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. —lj Za zaključek koncertne sewne, priredi »Ljubljanski Zvon« koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Na koncertu sodeluje operni pevec - basist Fric Lupša. Koncert se vrši 19. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union. —lj Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča, da bodo sprejemni izpiti dne 26. in 27. julija, vsakokrat ob 8. uri. — Učenci, ki še niso predložili letnih spričeval o uspešno dovršenem IV. razredu ljudske Šole. naj to store nemudoma. K izpitom naj vsakdo prinese pisalne in risalne potrebščine, pisalni in risalni papir bedo učenci dobili v šoli proti odškodnini 2 lire. Kdor potrebuje prepustnico, naj si jo pravočasno preskrbi. Ravnateljstvo. —lj Strokovna šola za otroš^ sestre* negovalke v Ljubljani. Lipičeva ulica št. 3. sprejema do konca julija 1943 prošnje za šolanje, ki morajo biti opremljene z izvirnimi dokumenti: rojstva, domovinstva . in šolske pred izobrazbe Šolanje traja 12 mesecev ter se bo začelo L septembra t. L Podrobne informacije daje vodstvo šole v Lipičevi ulici 3. —lj Cepljenje proti tifusu. Našemu pozivu, naj občinstvo pridno sega po zaščitnih tabletah proti tifusu, se je odzvalo toliko prebivalcev, da je mestni fizikat vse razpoložljive tablete že cddal. Dokler ne dospe iz Seroterapevtskega Instrtuta v "Milanu oziroma Toskani n^va pošiljka, .n> ra mestni fizikat z nadaljnim razdeljevanjem tablet začasno prenehati. Cas nadaljnje oddaje tablet bomo cbj*wi!i v Časnikih. —lj Koncert slovenskih narounih in umetnih pesmi priredi pevski zbor »Ljubljanskega Zvcn»« v ponedeljek dne 19. t. m. ob 20 uri v veliki dvorani hotela Union Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Gl9?bene Matice. —11 Zaključna VII. produkcija glasbene šole »Sloga« bo v ponedeljek 12 julija ob 18. uri v šolski glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci oevci, pianisti in zbor violin. Spored sestavljajo skladbe H. Svetla. S to prireditvijo zaključi Slogina glasbena šola svoje letošnje prireditve —lj Bloke vsake velikosti, za urade, obrate, zdravnike natakarje itd dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge. Selenburgo-va ul. 3 —lj Sprejemni izpiti za 1. gimnazijski razred na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Rakovnik) se bodo začeli dne 20 jvlija ob 8 Učenci naj prineso s seb'»j neresnik. ravnilo (trikotnik), šestilo in radirko —lj Burgundec belo. valpoličela rudeče, barbrra črno. muškat sladko vino toči irest i I na »Lovšin«. —lj Glasbena šola »Sloga« priredi v nedeljo 11 julija ob pol 11. uri v svoji glasbeni dvorani VI produkcijo gojencev raznih oddelkov Na sporedu so pevske in instrumentalne skladbe (klavir, gosli in klarinet). StDsdftfa štajerska — M ova javna zbirlta za Kz ulice E. Toti 18 je povozil voz. Dodic ima poškodbe na levem kolenu. 46-letni natakar Franc Zadnig iz ulice Istria je padel na cesti proti Bresovizzi in obležal s pobitim nosom. 10-letni učenec Viktor Deteti si je poškodoval glavo pri padcu s tramvaja- Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. — Demografska slika. V juniju je bilo v Triestu 147 porok. 275 i-ojstev in 243 smrtnih primerov, v maju 174 porok, 292 iojstev in 289 smrtnih primerov. — Zabavni park ob Rivl Traiani bo o*vor-jen v soboto 10. julija. Triestinska mkdina se že sedaj veseli ni različne atrakcije in zabave. Poskrbljeno je za reden tramvajski promet. — Romanje na Gretto. Krt ptlprava zt. proslavo Marije Kannelske gredo vs^.k dan procesije na Gretto. Procesije se vrstijo iz vseh triestinskih župnij. — Razstava ročnih del. Na s^lcžu ž-n-skog-a faAija. »Boscarollii je lila te dni otvorjena pri sv. Jakobu razstava ženskih ročnih in krojnih del. — Nezgode. Levico si je poškodoval pri delu 501etni akte Just Duri^on iz S. Maria Madd. Inf. 756. 54letna kmetica Mariji Ugrin iz Pinguenta si je pri padcu zlomla desno podlahtnico. Številne poškodbe je dobil pri delu 491etni delavec Karol Scheriani iz S. Sabbe. 561ctna Ema Dep.ingher iz Pinguenta je padla po stopnicah in si zlomila desno podlahtnico. Koleno sta si pobila pri padcu 16!etni Friderik Geri Ln 32-letnl mesar Srečko Marži iz Basovlzze. Levico si je ranil pri delu 311etni delavec Ivan Ragcn. Ponesrečenci so se zatekli v tri-estinsko bolnišnico. POLITIČNI ZLOČIN Kadar ee v pogovorih prijatelji dotaknejo težavnih vprašanj, se vedno pokažem v nelepi luči. Temu ne moreni uiti. Prejšnji večer je eden mojih prijateljev kar nenadoma planil s takole novico: >Ste že slišali? Blizu New yorka so odkrili okostje brontosavra«. Dvignil sem z zanimanjem glavo m vprašal: s Ali so izsledili moillca? Sumijo koga?« ^>Toda ne,« je olvmil prijatelj, brontosaver je bil pre ldiluvijski. . .« Jaz pa trdno; »Ah. torej gre za politični zločin, s Ko so mi razložili, je bilo že prepozno. ZA KtHINJO Zelo suha gospa pravi svoji kuharici, ko je skledo razbila: — Katra, kako nerodni ste, da bom od jeze nad vami kar iz kože skočila! — Gospa, kam bomo pa vaše kosti dali? Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, W velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila L I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko nasleunje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 ure. v Kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne mr>ke 3.90 lire za Kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna Koruzna moka 2.20 Ure; ril navadni 2.70 ure; fliol 6 Ur za Kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter: surovo maslo 2840 Ure za Kg; slanina so* ijena 19 Ur za Kg; mast 17 lir za Kg. a. &>*, 4% vmsKJ 6 35 lire za liter. 4 Mleko 2.30 ure za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor! sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 32 60 lire za stot; mehki robi and (Zaman je), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot: trda razlagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% Kisline, 4.10 Ure se kg. ALI OGLAS? VELIKE SVETLE LOKALE za skladišče, hlev ali vinsko klet, z lepimi pisarniškimi prostori takoj oddam. — Pojasnila: Celovška cesta Št. 160. SUHE GOBE po najvišji dnevni ceni kupuje Sever * Kom p. 289-7 se ne veste, da vam oglas e sfllo* venskem Narodu« ooV vaama vsa Vaee skrbi? Ce tičete aluabo %U stanovanje, 6e aaU* -e karkoli kupiti, se »brnite oa oglasni oo> lelek »Slovenskega zaroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom 1» poiou Zeljo. St ran »SLOVENSKI MAROD«, sobota, 10. jultja 1M3-XXI. Industrijsko delavstvo v Ljubljanski pokrajini Socialne razmere po poročilu »oddelka industrijskih delojemalcev" Pefcropusfce delavske zveze Ljubljana, 10. julija. V obsežnem poročilu Pokrajinske delavske zveze o delovanju lani so dobro or:'sane tudi razmere našega industrijskega delavstva v poglavju »Poslovno poročilo Oddelka industrijskih delojemalcev«. Prilagoditev novim razmeram Vojni dog-cUki so zelo vplivali na gospodarski razvoj in s tem tudi na. razmere našega delavstva. Ljubljansko pokrajino je bilo treba še gospodarsko organizirat;. Navezani smo b-Ii na uvoz iz starih pokrajin, a razen tega je bilo treba izpopolniti domaČo industrijsko delavnost. Posebno skrb so posvečali rudarski industriji. Rudniki, ki so prej le životarili, so bili poslej zaposleni v polnem obsegu. Lep razmah je dceegja tu d lesna industrija in velik pomen je treba pripisovati modernizaciji cestnega omrežja. Tudi druge stroke, zlasti obrtn štvo. ko očitovale lep napredek, dokler so Lile zajamčene redne dobave surovin. Mezdna gibanja V z. ez z vojnimi razmerami so bila številna :.. ina gibanja, ker je delavstvo stremelo, ca bi se mezde čim bolj izenačile s cenami. Kjer je delavstvo imelo stare kolektivne pogodbe in se je zavedalo orga^ 'iranega delovanja, je navadno dosegi • ispeh. Vendar \ ' na delavcev na obir i Ljubljanske i j j ine ni imela ure;, h dovnih ir. :..zdnih pogojev s kole.... ri pogodbami. Delavstvo so ščitile le uradno določene minimalne mezde. Zato si je moralo to delavstvo sele ustvariti osnovo za svoja prizadevanja, skleniti temeljne kolektivne pogodbe. V prvi polovici lanskega leta i>o delojemalci dosegli velike uspehe glede kolektivne ureditve delovnih pogojev po strokah; posledica tega je bila, da so se v večjem številu včlanili v sindikate, šele nedavno ustanovljene. — Skrajšanje delovnega časa in uvedba brezplačnih dopustov sta najbolj prizadela delavstvo, zato so bile še bolj pogoste zahteve, noj sindikati ukrenejo vse potrebno, da bodo mezde zvišane in zajamčene redne zaposlitve. Na drugi strani so pa stalno naglašali zahteve po ukrepih, ki bi nuj zajezili draginjo. — Oddelek industrijskih delavcev je lani posvečal vso skrb posredovanjem za zajamčenje ne-skrajšanega delovnega časa v industriji in obrti ter za odpravo brezplačnih dopustov. S sklenitvijo dodatkov h kolektivnim pogodbam je skušal izboljšati delovne in mezdne pogoje delojemalcev. Razen tega ni opustil nobene prilike za razširjenje organizacije v pokrajini. Razvoj oddelka industrijskih delojemalcev Vse tedaj obstoječe delavske strokovne organizacije so bile z naredbo Visokega Kom4sarja z dne 9. julija 1941 priključene Pokrajinski delavski zvezi. Zveza je dala takoj pobudo za organiziranje oddelka industrijskih delojemalcev. Pripravljalni odbor so sestavljali predsedniki bivših stro- kovn'h organizacij: na potih sejah so bile končane priprave in 28. junija lani je bil Ustanovni občni 'bor. Tedaj so izvolili izvršilni odbor, ki še vedno vodi posle oddelka. — Predlanskim so bile predvsem preurejene bivše stanovske organizacije: grafičnih delavcev, cestnih železničarjev, strojnega o?ebja, šoferjev in dimnikarskih pomočnikov v sindikate in skupine pri Pokrajinski delavski zvezi. Oddelek industrijskih delojemalcev ie štel 31. decembra 1941 skupaj 1025 članov in članic. — Lani je bilo konstituiranih 12 pokrajinskih sindikatov z 18 strokovnimi skupinami: v njih je bilo 31. decembra lani včlanjenih 2755 članov Razdelitev na sindikate Kakor rečeno, pokrajinskih sindikatov je bilo ustanovljenih 12. Pokrajinski sindikat industrijskih nameščencev je štel 45 članov. Svoj sindikat imajo delojemalci oblačilne stroke. Sindikat je iz eljen na naslednje skupine: šivilje (56 člaaic); mo-distke (52); krznarji (13): čevljarji (54); krojači (19); dežnikarji (46). Sindikat delojemalcev živilske stroke ima skupino, delavcev oivovame Union, ki šteje 29 članov, in skupino delavcev raznih živilskih industrij (56). Me1 vsemi pokrajinskimi sindikati, razen sindikata sta.binske stroke, šteje največ članov sindikat delavcev tiskarniške in papirniške stroke, in sicer skupina grafičnega delavstva. 574 članov. Pokrajinski sindikat delojemalcev transportne in prometne stroke ima dve skupini: cestnih železničarjev (280) in šoferjev (84). Sindikat strojnega osebja š*eje 121 članov Največ članov ima sindikat delojemalce, stavbne stroke, in sicer 664. Sindikat ima naslednje skupine: pleskarji (56). kamnoseki (43). stavbni delavci (429). opekarniški delavci (25>. dimnikarji (22), progovni delavci (81) in razni delavci iz-V ^ skupine (8). Pokrajinski sindikat delojemalcev kovinske stroke šteje 29 članov. V sindikatu delojemalcev lesne stroke je bilo 130 članov. Sindikat delojemalcev tekstilne stroke ima dve skupini: tekstilni delavci (44) in pletilski delavci (73). Pokrajinski sindikat delojemalcev vodovodne stroke, plinarne in elektrarn je štel 31 članov. Sindikat delojemalcev kemične stroke je štel 126 članov. Razen teh pokrajinskih sindikatov sta bila še dva občinska sindikata, in sicer sindikat deloie-malcev usnjarske stroke ki je štel 38 članov, in sindikat rudarjev s 131 člani. Skupaj je bilo torej organiziran-h v sindikatih 2755 delojemalcev. Te številke pa veljajo le za leto 1942, medtem ko ie bilo 1 aprila letos vpisanih v sindikate 3534 delojemalcev ali 23.-T'. Ob koncu lanskega leta še niso bili formalno konstituirani naslednji sindikati in skupine: Pokrajinski sindikat rudarjev; Pokraiinsk: sindikat delojemalcev usnjarske stroke: Pokrajinski sindikat godbenikov: skimina delojemalcev v elektrarnah: skupina delojemalcev v plinarnah; skupina delojemalcev pri vodovodih: skupina delojemalcev papirniške stroke; skupina delojemalcev knjigoveške in kartonažne stroke. Vsi t: sindikati in skupine, razen godbenikov so pa imeli že pripravljene odbore. — Iz sestava oddelka delojemalcev industrijske stroke so bili izločeni delavci tobačne tovarne: bili so uvrščeni v Društvo uslužbencev državnih industrijskih podjetij. — D:i so bili sindikat] ter oddelek zelo delavni, spre vidimo že iz tega: lani je h-ilo 141 se; predsedstva, 134 sestankov in 32 zborov. — Oddelek je razen organizator^ega delo ir, za skle- nitev kolektivnih pogodb posvečal vso skrb zlasti akcnnrn za izho!J*5ar*ie socialne zakonodaje, znižan i e davčnih bremen, za zaščito vajencev, priznanje plačanih dopu- stov, izplačilo božične nagrade itd. Številna so bila individualna posredovanja. Kolektivna ureditev delovnih pogojev Oddelek je moral takoj po ustanovitvi Pokrajinske delavske zveze posvetiti največ dela organizaciji, zato se število kolektivnih pogodb in mezdnih sporazumov ni b'.stveno spremenilo. Dne 1. januarja 1942 je bilo v veljavi 9 pogodb za indu-strijska podjetja. 3 za stroke in pokrajino, ena za stroko v Ljubljani in 8 mezdnih sporazumov za posamezne žage in službena pragmatika za cestne železničarje. Lami je pa bilo glavno delo oddelka in sindikatov posvečeno kolektivnemu urejanju delovnih pogojev. Stremeli so po sklepanju kolektivnih pogodb po strokah in ne po posameznih podjetjih. Dosegli so lepe uspehe. V enem prejšnjih poročil smo že poročali, koliko kolektivnih pogodb j« bilo sklenjenih v posameznih strokah. Značilno ie. da so pri večini mezdnih gibanj dosegli sporazume brez posredovanja oblasti; razsodišče se je moralo sestati samo v treh primerih. — 1. januarja so bile v veljavi za stroko in pokrajino 3 kolektivne pogodbe; lani jih je bilo sklenjenih 14. tako da jih je bilo ob koncu leta vseh 17 Zč. stroko in samo Liubljano so bile 1. januarja 1942 sklenjene 3 kolektivne pogodbe; med letom je bila sk^e njena ena. prenehale so pa veljati 3. Za podietja je 1. januarja lani veljalo 9 kolektivnih pogodb: med letom je bila sklenjena še ena, ena je pa prenehala veliatl. Mezdnih sporazumov za stroko in pokrajino 1. januarja lani ni bilo v veljavi, med letom sta pa bila sklenjena 2. Mezdnih sporazumov za podjetja je bilo 1. januarja lani v veljavi 8. med letom je bil sklenjen eden. 8 iih je pa prenehalo veljati. V veljavi je ostala službena pragmatika, ki je bila v veljavi v začetku lanskega leta. Ena kolektivna pogodba je nadomestila prejšnjih 8 mezdnih sporazumov. Iz pregleda števila kolektivnih po-::db je razvidno, da je bil na polju kolektivne ureditve delovnih pogojev dosežen lep napredek ter da so bili delovni nogoii kolektivno urejeni ter znatno Izboljšani za 16 s^rok. Vita 49 C9 tih vrtnic Pridelovanje raSaega 3lja Je bi?o v Bolgariji omejena Bolgarska vlada je odredila, da se ustavi destilacija belih rož za pridobivanje rožnega olja. V nasprotju z rdečim: vrtnicami, ki bodo iz njih še pr;dobivali rožno olje, bodo odslej v Bolgariji gojili bele vrtnice za pridobivanje dragocenega vitamina C. Zato cvetov belih rož ne bodo več ubirali, pač pa ie-eni njihove plodove. Njive rož imajo v Bolgariji zelo realen pomen. Gre za čas pobiranja tistih rož. ki pridobivajo iz njih prijetno dišeče rožno olje, znano po vsem svetu. Kdor ve, koliko kilogramov rož se potrebuje za 1 kg rožnega olja. bi mislil, da se z izvozom te dragocene tekočine sploh ne da nič zaslutiti. V resnici pa n; tako. nožno cvetje obirajo v Bolgariji v juniju. Za pridobivanje rožnega olja so služile doslej tako rdeče kakor bele vrtnice. Največ rožnih nasadov ima Bolgarija med Balkanom in Srednjo goro. Tu so prostrana polja samih vrtnic in obiranje njihovega cvetja pomeni isto kakor v drugih krajih žetev ali kopanje krompirja. Domačini pa tudi tujci vedno radi hodijo na rožna polja, kjer se širi nepopisno prijeten vonj. Tu je na delu mnogo pridnih rok. da pospravijo duhtečo letino, ki gre potem takoj v predelavo. Mnogo marlji-\'osti in truda je treba vložiti v pridelovanje vrtnic in izdelovanje rožnega olja iz njihovih cvetov. Bolgarija izvozi vsako leto samo nekaj ti*0** ilogramov rožnega olja skoraj v vse o-zave sveta. Seveda je rožno olje primerno drago. Za 1 kg je potrebnih \lč tijoč cvetov. Do z- Injega so gojili v Bolgariji rde*, in bele vrtnice, iz rdečih se pa pridobi mnogo več olja Icakor iz belih. Zato ^o začele zadnja leta prevladovati rdeče, in zdaj bodo de>4ilje'tjo belih sploh opustili. Ta čas so pa znanstveniki ugotovili, da je v plodovih belih vrtnic mnogo dragocenega vitamina C Prvotno >o hoteli gojitev belih vrtnic splch opustiti, zdaj so si pa premislili in jih bodo gojili J še v večjih množinah kakor doslej. Izvozniki se že zdaj zanimajo za plodove be! h vrtnic in plačujejo h po 40 levo. k/.c-' gram. Cene bodo p: še poskočile. Tako j je bil naiden mnoge obetajoč izhod, aa j ne bo treba opustit: sadov beiih r*nic, t kf-r b: biia tn velik.-* 2 -podarska škoda. Nri pobudo vlade se bo pa r;osrp.5evala še druga važna panog a ns i rodnega gospodarstva, namreč pridelovanje zdravilnih zelišč. Lani je izvozila Bolgarija 6928 ton zdravilnih zelišč, letos bo izvoz zn3tno večji. Izkušnje so poka z.-i le. da so -iolgnr-ska zdravilna zelišča zelo dobra. Za pO- vzdigo te nove gospodarske panoge bođo organiziran: tečaji o zbiranju zdravilnih zelišč. Ze lani je bHo prirejenih nekaj takih tečajev, letos jih bo pa še več Madžarska gospodarska pulitika Madžarski finančni minister Remenvi-Schneller je na nekem gospodarskem zborovanju izjavil, da je biia in ostane vodilna smernica madžarske gospodarske politike organizacija in utrditev gospodarskega življenja v državi. Od vsakega prebivalca se pa mora zahtevati disciplina in pokorščina. Finančni minister je naglašal. da bodo v tekočem gospodarskem letu istočasno in harmonične določene indu-strajske cene. delavske mezde, plače, pokojnine in davki. Xot ri.-ugo nalogo madžarske gospodarske politike je označil finančni m:nister brezpogojno stabilizacijo cen in plač. Črn: borz: jo napovedal neizprosen boj. Obenem je pa napovedal zvišanje nekaterih davkov, zlasti davka na luksuzne predmete. Nova davčna bremena bodo zadeta v prvi vrsti tiste, k: so s: znali med vojno ustvariti premoženje. Zato bodo novi davčni ukrepi naperjeni zlasti proti zidom. Po- 1 Soi 1 sina pe4role, ladja, Id Jo Je potopila. ttaHJonak* podmornica. Po torpediranju •e približa podmornica petrolejski ladji, da ratt posadko in ugotovi potopitev tem je minister zavrnil trditev, da je Madžarska že zabredla v inflacijo. O tem že zato ni mogoče govoriti, ker se obtok nov-čanic v zadnjem polletju ni prav nič povečal. Elektrifikacija bolgarskih železnic V Bolgariji je bila nedavno ustanovljena komisija za elektrifikacijo železnic. Komisija je že predložila prometnemu ministru poročilo o svojem delu In načrtih. Najprej naj bi zgradili v raznih krajih elektrarne, deloma na vodni, deloma pa na parni pogon. Bolgarija namerava naročiti v inozemstvu tudi več električnih lokomotiv, ki bodo polagoma nadomestile parne. Pozno sicer, a vendar V neki švedski vas; so imeli oni dan čuden rodbinski praznik. Daleč naokrog znana zaročenca >ta slavila 50 letnico zaroke. Zbralo se ie več sto njunih sorodnikov in prijateljev :n vsak je prinesel slavljence-ma vsaj skromno darilce Zupan je pa na-stopil s slavnostnim govorom, kakršnega ljudje v tistem kraju menda še nikoli niso slišal: Mož je star 80 žensku pa 77 let. Na tem b- ne bilo še nič :"»o-ebr.et*a. In vendar je bilo praznovanje 50 letnice zaroke velik dogodek. Dolgih 30 let se zaročenca nista mogla odločit: za zakonski jarem. Kai je bilo krivo? Normalno misleč človek odgovora na to vprašanje ne bo na- šeL Vaščani so šušljali, da si ženin in nevesta medsebojno ne zaupata, da dvomita o medsebojni zvestobi. Drugi zopet so trdili, da je nevestina mati prepovedala svoji hčeri poročiti se. Hči naj bi bila svoji materi na smrtni postelji obljubila, da se ne bo poročila. Naj bo že kakor koli, 50 let^ nico svoje zaroke sta zaljubljenca proslavila s tem. da sta se odločila za zakonski jarem. Čim je bila končana proslava 50 letnice zaroke, sta sedla v kočijo in se odpeljala v cerkev k poroki. Nova železniška proga v Turčiji Pred dobrim tednom je bil v prisotnosti turškega vojnega in prometnega ministra ter namestnika načelnika generalnega štaba svočano otvorjon Se en del nove železniške proge vodeče iz vzhodne Anato-lije v Irak. Gre za železnico, ki bo vodUIa iz Diabekira in bo imela na rbmejni postaji Cisre zvezo z iraškim železniškim omrežjem. Poleg žeL^znice speljane čez pogorje Taurus bo to nova zveza Turčije s Irakom in dalje s Perzijskim zalivom. —« Strateški pomen nove železniške proge Je razviden Že iz zanimanja, ki ga kažf~a /,a njo vojno ministrstvo in pren*>ratnl štab. LETOVIŠČ ARSK A —- Ali hočete sobo za dvaj ef ali petdeset lir? — Kakšna razlik.? (e med sobama? — v oni /a petdeset lir je tudi mi?nica! Križanka št. 95 nerede pomenijo: Vodoravno: 1. bojevi?ež. 7. poKro-viteljstvo. 14 trud 15 veznik, 17. dan v *ednu. 18 medmet 20 ljub. drag. 21. norveški fjord pod Bergenom. 23 del voza. 24 spansk; spoln;k 25 grška črka. 27. udobnost, lagodnost 30. z-j (Tat.j. 31. svečana obleka, prireditev 32 bakljada. večerno bobnanje (hrvatsko množ.i, 33. dobro, pravilno, 34 žensko ime 36 rušilno vojaško bivališče fdvoi na). 38. ime naše filmske :gra'ke 39 egipčansko sonce. 40. kipi. 42 neiazpoložena ra deio. 43. prevleka za kovine, 43. predlog, 46. japonsko mesto. -IS. predlog. 49. kvalificiran delavec, 51. slavil češ*S oedagog. 52. Cicercnov nasprotnik. Navpično 1. slavospev. 2. število. 3 KT8ievn1 pri^lOV, 4. pesnik 5. neuspeh, izguba. 6 površinska mora. 8. pralna karta. 9. čebele. 10. skrb vzgoio in preživljanje. 11. pesmi 12. nredlog. 13. sostav-no vežbanie telesa, 15, uličen. 16. država v USA 19 živalska krma. 21. cerkveno petje. 22. tovarna pri I* j ubijan:. 24. grška muza. 26. mesto v Poadi/.ju. 28. bajeslovje, 29. žen-ko ime, 30 predlog, 35. ptica, 37. orientalski sodnik. 40. nedoločni zaimek, 41. pivski poziv. 43. kratica za valuto, 44. zarodek, cima. 46. reka v Sibiriji, 47. okrajšan podredn: veznik, 49. predlog 50 japonska mera. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 94. Vodoravno: 1. alegorija. 8. por; j t.. 9. ar, 11. sin, 12. Ra, 13. nos, 15. bob. 16. Abesinija, 17. dar. 18. čas, 19. et. 20. mak, 22. ka 23. valat, 25. les. 26 lan. 28. zenit, 31. tk, 37. S A. 35. era. 37. Cer. 35. Kartagi-na. 39. Lia. 40. kip, 41. in, 42. jak, 44. ki, 45. saten, 47. Američani. Navpično: 1 AbanaJes. 2. ep, S. gos, 4. original, 5. ran, 6. iz, 7. Adabasar, 10. robat, 12. rojak. 14. >er. 15. bič. 20. maser, 21. kalij, 23. \ oz. U tat, 27. steklina, 30. Parapiti, 32. Krain, 34. senik, 36. ara, 37. čik, 42. jak. 43 kač. 45. se, 46. na. P. g. WOPEHOUSeTJ 20 Ju^alet pepita llumorističen roman Sicer pa je imel pa Sanstead House vse, kar je treba za tak zavod. Stal je na samem, dve milji od najbližje vasi; imel je trate za kriket in nogomet; in končno je bilo v hiši mnogo sob različne velikosti, prikladnih za spalnice in šolske dvorane. Ko sem dospel tja, je sestajalo osebje, .azen gospoda Abneva in mene. iz še enega učitelja — Glos-sopa — upraviteljice, štiriindvajsetih učencev, shrambarja. kuharja, dvornika, hlapca, dveh služkinj, sobarice in kuhinjske dekle. Bili so cela naselbina, odrezana od sveta. Izvzemši gospoda Abneva in Glossopa, moža mrtvaške vnanjosti, živčnega in spakljivega da nikoli tega, je bil dvornik White edina duša, s katero sem prvi večer izpregovoril nekaj besed. Nekateri ljudje so nam kar na prvi mah simpatični, in White je bil tak človek. Še za dvornika je bil zelo ljubeznivega vedenja, in manjkalo mu je vse tiste stroge vzvišenosti, ki jo pogosto opažamo pri njegovih stanovskih tovariših. On je hil tisti, ki mi je pomagal izprazniti kov-£eg, in pri tem poslu sva nekoliko pokramljala. Bil je srednje postave, širokih ramen in bolj 'icbcl ko ne, a vendar ga je odlikovala neka prožnost, ki pri dvornikih drugače ni običajna lastnost. Iz tc?a m onega, kar je rekel, sem posnel, da je mora! videti mnogo sveta. Skratka, zanimal me jo. Imel je dovzetne^; za humor, in po polurnem narobe užitku z Glossopom 5em mu bil za njegovo dobro voljo iz srca hvaležen. Zvedel sem. da je z menoj vred novodošlec v zavodu. Njegov prednik je bil med počitnicami skoraj brez slovesa odšel, in White je bil nastopil svoje mesto nekako ob istem času. ko sem se jaz pogajal z gospodom Abnevem: Soglašala sva se v tem. da je kraj lep: in kar se tiče Whita, se mi je zdelo, da ima njegovo osamrjenost za vrlino. Očitno mu družba deželanov ni bila kdo ve kako po duši. Drugo jutro ou osmih se je moje delo pričelo. Tisti prvi dan je postavil sliko, ki sem si jo bil ustvaril o delu učitelja na zasebni šoli, docela na glavo. Do tega trenutka sem nedoločno menil, da gre bolj ali manj za sinekuro: ali to mnenje je bilo osnovano na opazovanjih mojih deških let. ko sem bil sam gojenec zasebne šole: tiste čase so učitelji v naših očeh pripadali zavidanja vrednemu, privilegiranemu rodu. ki je smel hoditi spat, kadar ga je bilo volja, ki mu ni bilo treba delati nalog in ki ga ni nikoli nihče kaznoval. In meni se je takrat zdelo, da so ta tri dejstva, posebno pa zadnje, najboljša podlaga za idealno življenje. Toda drugi dan v Sanstead Housu mi se ni bil minil, ko se je jel moje duše tudi v tem ozira polaščati dve m Mlad paglavec, ki se mu zdi. da živi učitelj v nekakšnem kraljevskem brezdelju, ne more razumeti, d« je baš narobe in da opravlja nesrečnik težko in nehvaležno d^lo. Njegova dolžnost je. da izpolnjuje svoje dolžnosti : in izpolnjevanje dolžnosti je kaj nelahka stvar, posebno za človeka, ki je - kakor jaz — Ho nedavnega živel zložno in preme žno življenje brc-* /sake najmanjše težave ali ikrbi. Sanstead House me je mahoma prevzgojil, me zdramil in mi na sto načinov dokazal, da sem se bil sčasoma pomebkužil in postal neraben človek. Nemo ra da drugi pok'ici ne terjajo tolikega zapravljanja moči: toda za človeka, ki ga je pokvarilo mimo rentniško življenje, je že nekaj dni poučevanja na zasebni šoli čudovito zdravilo. Tega zdravila sem bil potreben; in sem ga tudi dobil. Človek bi bil rekel, ia gospod Abney tenkočutno sluti, kolikanj koristna je strogorednost mojemu duhu kajti vrli mož mi ni samo odmerjal vsega deleža, za katerega sva se bila pogodila, ampak je radodarno odkladal na rtoja ramena tudi velik del svojih lastnih dolžnost. Pozneje je večkrat naneslo, da sem govoril z drugimi učitelji, in od teh sem zvedel, da sta ravnateljev zasebnih šol dve vrsti: ena so delavci, druga pa tisti, ki porabijo vsako priložnost, da se peljejo v mesto. *nh»pod Abnev je spadal v drugo vrsto; in ne vem, au bi naŠli na VSem jUgU Anglije boljšega predstavnika tega razreda. Navadno me je že po prvem zajtrku poklical v s*ran. Molitvica je bila vsakikrat ista. Aa .. . gospod Burns!« Jaz (v strašni slutnji, da se mi bliža nesreča, takisto kakor uboga gozdna žival, ki se je ujela, v past in vidi. da prihaja lovec po stezi,-: kakor bi rekel kaj vem kateri pisatelj): Nu ?< »Mislim, da se bom moral danes peljiti v London. Prejel sem važno pismo od ...« Sledilo je im*» kakega roditelja' ali morebitnega roditelja«. Tu moram pojasniti, da pomeni -moreb^ni roditelja očeta, ki bi utegnil poslati sina v naš zavod. Človek ima namreč lahko dvajset sine v, 1 oda učitelj ga ne bo nikoli počastil z naslovom roditelja-, dokler ne da vsaj enega na njegovo šolo. Potem je gospod Abnev nadaljeval: »Pravi, da želi... aa ... govoriti z menoj.« Kadar j^ šlo za »roditelja« v visokem poiožaju, se je glasil stavek drugače: vSporoča mi, da se želi... aa. . . snifi z menoj.« Razloček je bil droban. toda gospod Abnev je zmerom pazil nanj. Nato ga je voz odpeljal, in moje delo se je začelo, z njim pa tudi strogorednost duha, ki sem jo že omenil. »Izpolnjevanje dolžnosti' je v mojem primeru pomenilo CelO VrStO Stvari: odgovarjaU na najraz-ličnefta vprašanja, posredovati v prepirih, braniti večjim dečkom, da ne bi z manjšimi grdo ravnali, paziti, da ne bi kdo tacal kamenja, da ne bi kdo hodil po mokn travi, Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za tnseratm del Usta; Ljubomir Volčič — Vat .v LJubljani __i____^__ .____. -__i