lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
> izde1ava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
4 Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo obiektov
Popolnoma novi FORD C-MAX
Avto Šerbinek d o o
PE PTUJ, Mariborska c. 68 © 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... wv5?w.avtocenter-serblnek.sl
Po naših občinah Ormož • Z Mariborom ustanavljajo skupno podjetje
O Stran 5
Po naših občinah Kidričevo • V
naselju poteka trgovina z drogo!
Z> Stran 7
Po naših občinah Gorenjski Vrh •
Neža in Rajko imata novo hišo
Z> Stran 24
Ptuj, petek, 16. septembra 2011
letnik LXIV • št. 72 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Spodnje Podravje • Poletje v Izteku
Razgibano in bogato
Letošnje poletje je bilo izjemno razgibano in bogato, vsaj kar zadeva prireditve.
Potem ko se je julij dobesedno razsul s številom prireditev, se je avgust nekoliko umiril, četudi je postregel z nekaj festivalskega dogajanja, festivalom narodno-zabavne glasbe, rimskimi igrami, ki počasi preraščajo v vrhunec ptujskega poletnega dogajanja, festivalom Dnevi poezije in vina ter festivalom v kloštru. September je med drugim prinesel tradicionalni grajski vinski praznik, ptujske grajske igre, Poli maraton, številno športno dogajanje v okviru tradicionalnega ptujskega športnega vikenda (na fotografiji), s slovesom poletja, ki je letos proti koncu postreglo z izjemnimi temperaturami, pa se prireditveno dogajanje s ptujskih ulic in trgov ter drugih odprtih prizorišč seli v zaprte prostore. Nekaj pouličnega dogajanja pa bo Ptuj doživel še 27. septembra s prireditvami ob svetovnem dnevu turizma.
MG
Foto: Črtomir Goznik
RADIOPTUJ
89,8»98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Zavre v pokalu izločil branilce naslova
O Stran 11
Ptuj, Ormož • Obisk poslancev SDS
Zastal splošni razvoj
Poslanska skupina SDS se je 12. septembra mudila na celodnevnem obisku Ptujskega in Ormoškega, predvidene Vzhodnoštajerske pokrajine. Poslanci, razdeljeni v štiri skupine, so se srečali s predstavniki lokalnih skupnosti (župani in njihovimi sodelavci), gospodarstva, kulture in kmetijstva (obiskali so tudi nekaj kmetij) v občinah Cirkulane, Destrnik, Hajdina, Gorišnica, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm pri Ptuju in Žetale.
Ptuj • Kongresna dvorana
Najugodnejši avstrijski gradbeniki
Projekt kongresno-kulturne dvorane je zamišljen kot projekt oživljanja starega mestnega jedra, kot osrednji investicijski del projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner.
Ob tej priložnosti so se seznanili z razvojnimi izzivi in priložnostmi območja ter težavami, s katerimi se le-to sooča. Kot je tudi na tiskovni konferenci povedal poslanec Jože Tanko, so med obiskom zaznali opazne razlike med stanjem v prejšnjem mandatu vlade in sedanjim stanjem, optimizma skorajda ni več, bolj ali manj je na vseh področjih prisotno razočaranje. Vsem, ki so jih v ponedeljek obiskali oziroma se srečali, so jasno povedali, da imajo v SDS alternativni program za izboljšanje stanja na vseh področjih in da ne drži, da v Sloveniji ni politične alternative.
V lokalnih okoljih se srečujejo s številnimi konkretnimi
problemi. Jože Tanko je izpostavil razpise državnih institucij, zlasti še kratke roke, ki občinam onemogočajo pravočasno pripravo dokumentacije in vložitev prijav, če o razpisih niso pravočasno obveščene. Težave predstavljajo tudi razpisi, ki se izpeljejo, za katere pa potem ni sredstev, čeprav
so občine pripravile in oddale vso zahtevano dokumentacijo. V gospodarstvu je še vedno eden največjih problemov plačilna nedisciplina, problematični pa so tudi poboti, cesije, ker se postopki in izterjave ne iztečejo, kot bi se morali.
O Stran 5
Foto: Majda Goznik
»Biti del EPK pomeni imeti uveljavljeno blagovno znamko, ki bo vsakemu naslednjemu županu ali drugemu, ki bo upravljal naš Ptuj, omogočala vzpostavljanje kontaktov z mesti, ki so že del tega projekta,« poudarja ptujski župan Štefan Čelan.
Gre za 42 mest Evrope, ki skupaj že predstavljajo dobro polovico evropskega parlamenta, ki imajo dovolj moči, da preko evro poslancev zagotovijo sistemski vir za projekte evropske prestolnice kulture. V teh dneh bo mesto podpisalo pogodbo o izvajanju gradbenih del za kongre-sno-kulturno dvorano, dela je pridobilo avstrijsko podjetje Strabag kot najugodnejši po-
nudnik. Praznjenje prostorov stavbe nekdanje uprave KK Ptuj zaenkrat poteka po dogovoru, zato je bilo te dni na njenem dvorišču mogoče videti tudi ogromne sode, za Perutnine kolesarje pa je rok za izpraznitev objektov na Muzejskem trgu do konca leta.
„Sode iz kleti stavbe na Muzejskem trgu 2 je dosedanja lastnica stavbe Perutnina Ptuj prodala Termam Ptuj. Za lastne potrebe smo obdržali največjega, prostornine 40.410 litrov, ki je drugi največji sod v Sloveniji," je povedal Alojz Erlač, direktor družbe Ptujska klet in direktor družbe PP Nepremičnine.
O Stran 5
Ptuj, Ormož • Obisk poslanske skupine SDS
Zastal splošni in strateški razvoj
Poslanska skupina SDS se je 12. septembra mudila na celodnevnem obisku Ptujskega in Ormoškega, predvidene Vzhodnoštajerske pokrajine. Poslanci, razdeljeni v štiri skupine, so se srečali s predstavniki lokalnih skupnosti (župani in njihovimi sodelavci), gospodarstva, kulture in kmetijstva (obiskali so tudi nekaj kmetij) v občinah Cirkulane, Destrnik, Hajdina, Gorišnica, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm pri Ptuju in Žetale. Ob tej priložnosti so se seznanili z razvojnimi izzivi in priložnostmi območja ter težavami, s katerimi se le-to sooča.
Kot je tudi na tiskovni konferenci v ptujski gostilni Amadeus povedal poslanec Jože Tanko, so med obiskom zaznali opazne razlike med stanjem v prejšnjem mandatu vlade in sedanjim stanjem, optimizma skorajda ni več, bolj ali manj je na vseh področjih prisotno razočaranje. Vsem, ki so jih v ponedeljek obiskali oziroma se srečali, so jasno povedali, da imajo v SDS alternativni program za izboljšanje stanja na vseh področjih in da ne drži, da v Sloveniji ni politične alternative.
V lokalnih okoljih se srečujejo s številnimi konkretnimi problemi. Jože Tanko je izpo-
Uvodnik
stavil razpise državnih institucij, zlasti še kratke roke, ki občinam onemogočajo pravočasno pripravo dokumentacije in vložitev prijav, če o razpisih niso pravočasno obveščene. Težave predstavljajo tudi razpisi, ki se izpeljejo, za katere pa potem ni sredstev, čeprav so občine pripravile in oddale vso zahtevano dokumentacijo. V gospodarstvu je še vedno eden največjih problemov plačilna nedisciplina, problematični pa so tudi poboti, cesije, ker se postopki in izterjave ne iztečejo, kot bi se morali. Velik problem pa je po oceni Tanka tudi vse večja birokratizacija, v mandatu sedanje vlade je bilo
Jej lokalno!
Pozno poletje in začetek jeseni poskrbita za bogato obloženo mizo z domačega vrta. Včasih je bilo običajno, da je bil pri vsaki hiši vrt, kjer je gospodinja nabrala velik del obrokov za svojo družino. Vsak, ki jih je kdaj poizkusil, ve, da se z njimi kupljeno sadje in zelenjava pačpreprosto ne moreta primerjati. Danes je vrtov vse manj, saj so za moderno žensko nesprejemljivi in popolnoma out, moški pa so mnenja, da se to preprosto ne splača.
Če imate v mislih cenovno primerjavo s sadjem in zelenjavo iz supermarketa, je to verjetno res. A če pomislite na kakovost, vaše razmišljanje ne vzdrži več. Če razmislite, v kakšnih pogojih je bila ta hrana vzgojena, s kakšnimi škropivi poškropljena in s kakšnimi strupi obdelana, da vzdrži več tisoč kilometrov transporta in potem izgleda še tedne in tedne enako privlačno, se je vredno malo potruditi.
Marsikdo se vrta otepa z izgovorom, da za tista dvapa-radižnika in tri peresa solate na sezono, ki jih poje, tega pač ne potrebuje. Res je, kar trdijo znanstveniki, jemo veliko premalo sadja in zelenjave in obupno preveč mesa. Še vedno si ne znamo predstavljati, da bi dan začeli s sadjem ali zelenjavo. Pa se splača potruditi, ker vsi vemo, da je zdravje neposredno povezano s kakovostjo hrane, ki jo zaužijemo. Zato je odločitev za lasten vrt ali oskrbo pri bližnjem kmetu na kmetiji naložba v lastno zdravje. Zahteva sicer več dela, logistike, lastne iniciative, je pa koristna za vse udeležene, tudi za kmete, da prodajo čim več svojih pridelkov doma.
Ker starši menijo, da je vrt odveč, otroci nimajo stika z zemljo in ne poznajo procesa pridelave in vzročne povezanosti zdravih tal, zdrave pridelave in zdravega človeka. Zato nam otroke o pridelavi hrane učijo v šolah, kjer je v mrežo ekovrtov vključenih že 143 slovenskih šol.
Bio ali ekološko pridelana hrana je dražja od konven-cionalne hrane, ker gre za povsem drugačen način pridelave. Res pa je tudi, da sta takšna sadje in zelenjava v naših trgovinah, še bolj pa na tržnicah, enostavno predraga za povprečen slovenski žep. Očitno tudi za državni zbor, saj sije le-ta za oskrbo svoje kuhinje z ekološko pridelano hrano izbral ponudnika, kijih bo zalagal s cenejšo uvoženo hrano. To ne meče prav nič lepe luči na ministra Žida-na, ki ob takšnih potezah državnega zbora lahko pridiga o širitvi lokalne samooskrbe s hrano v šolah in občinskih uradih kolikor hoče, pa ne bo zvenel ravno prepričljivo.
Viki Ivanuša
ustanovljenih veliko novih institucij, postavilo se je veliko novih regulativnih zahtev na osnovi predpisov, vse to zavira postopke in državo, ki na takšen ali drugačen način dela neučinkovito. »V naslednjem mandatu, če bodo tako odločili volivci, bomo tudi marsikaj storili na tem področju,« napoveduje Tanko. Ptujsko in Ormoško pa je po njegovih besedah tudi območje, kjer močno občutijo pomanjkanje drugostopenjske lokalne samouprave. Veliko sredstev, tudi evropskih, se namensko blokira in se pod časovnim pritiskom deli raznim privilegiranim občinam, kot primer je navedel ljubljanske Stožice, ki so v okviru razpisa ministrstva za šolstvo in šport prejele skoraj deset milijonov evrov. Blokada na črpanju evropskih sredstev ima zagotovo neko ozadje, ob koncu mandata sedanje vlade lahko pričakujemo, da bodo nekatere občine, ki so za to koalicijo pomembne, prišle na nek privilegiran način do sredstev za investicije, ki jih izvajajo. Če bi že bila vzpostavljena druga stopnja lokalne samouprave, bi se velik del denarja, ki se sedaj centralno razporeja preko ministrstev in preko novih agencij, razporedil na pokrajine, ki bi same upravljale s temi viri in sredstvi in bi razvoj lahko zastavile bistveno drugače.
Veliko razvojno coklo v občinah na Ptujskem in Ormoškem predstavljajo nesprejeti občinski prostorski načrti, od šestnajstih občin na Ptujskem ga nima še nobena, to je sicer problem celotne Slovenije, saj naj bi ga imelo le 29 od skupaj 210 občin. Nesprejet OPN pa predstavlja zastoj tako strateškega kot splošnega razvoja, je med drugim povedal poslanec SDS s Ptujskega Branko Marinič. Če občina nima OPN, pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za investicije, za predvidene gradnje, potencialni investitorji odhajajo v druga območja, v Avstrijo, kjer imajo za razvoj bistveno ugodnejše pogoje. Za enakomeren, skladen razvoj je osnovni pogoj osnovna infrastruktura. Žal sago o hitri cesti med Ptujem in Ormožem poslušamo že nekaj let. Nič boljše ne kaže na zaključku gradnje avtocest v Sloveniji. Kljub temu da bi
Foto: Viki Ivanuša
Poslanska skupina SDS se je v okviru celodnevnega delovnega obiska v Vzhodnoštajerski regiji, kjer se je želela seznaniti z razvojnimi izzivi in priložnostmi, ki jih ponuja regija, ter tudi s težavami, s katerimi se srečujejo posamezna podjetja, ustanove ter lokalne skupnosti, mudila tudi v ormoški občini. Poslanci so se srečali z županom Alojzom Sokom, ki jih je informiral o težavah na gradbišču hitre ceste Ptuj-Ormož, ogledali pa so si tudi obnovljeno grajsko pristavo in se seznanili s podjetniškim inkubatorjem Javne razvojne agencije Ormož. Ob koncu obiska so v Domu kulture pripravili še javno tribuno z naslovom EU raste, Slovenija še vedno v krču krize. Kje so rešitve? Na njej so sodelovali poslanci Zvone Černač, Vinko Gorenak, Branko Grims in poslanka Alenka Jeraj, ki so dodobra pretresli stanje v državi in bili mnenja, da je SDS edina stranka, ki lahko v tem trenutku ponudi realen program in ljudi, ki ga bodo lahko speljali, saj razmere, v katerih smo, terjajo novo razvojno vizijo in ljudi, ki jo bodo znali uresničevati. (Viki Ivanuša)
ministrstvo za promet moralo zagotoviti sredstva za nadaljnje aktivnosti na področju izgradnje avtocestnega odseka od Dražencev do Gruškovja, za izdelavo dokumentacije in odkup zemljišč, tega denarja ni. Nič pa se tudi ne dela na iskanju rešitev med ministrstvom in Darsom, opozarja Marinič, ki je prepričan, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Projekt se je upočasnil, nekatere aktivnosti se prenašajo na kasnejše datume. Dodatne zastoje na področju načrtovanih in že začetih projektov s področja cestne in železniške infrastrukture pa prinaša rebalans državnega proračuna. Proračunska postavka za ti področji naj bi se znižala za 130 milijonov evrov, od tega se 100 milijonov jemlje investicijam na področju železniške infrastrukture, tako se bodo nekatere aktivnosti na progi Pragersko-Ormož-Hodoš, ki so že začete, upočasnile. Področje državnih cest pa bo „izgubilo" 30 milijonov evrov. Zaradi tega so v občinah na Ptujskem in Ormoškem, kjer bi se morale izvajati nekatere cestne investicije, da bi se izboljšala splošna prometna varnost, zelo zaskrbljeni. Branko Marinič se je dotaknil tudi
projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner. Cilji so bili smelo zastavljeni že v prejšnjem mandatu, s prihodom nove vlade pa so se pričeli spreminjati. Kar zadeva potrebno infrastrukturo na področju kulture na Ptuju, se po njegovem prepričanju vse preveč govori, vse premalo pa naredi. Žalosti pa ga, da bodo projekte na področju kulture žal izvajali drugi, ne pa slovenski gradbinci, ki so vsi po vrsti propadli, tisti pa, ki še delajo, bodo le podizvajalci nekaterih velikih tujih korporacij, ki prihajajo v Slovenijo. Nespodobno je, tako ocenjuje Tanko, da se ti evropski projekti, kot je tudi EPK in še drugi, že od vsega začetka mandata te
vlade ovirajo in blokirajo.
Kot opozicijski poslanci so prikrajšani za številne pomembne podatke, ki bi jih pri svojem poslanskem delu potrebovali, je povedal Mari-nič, čeprav bi morala biti ministrstva do vseh poslancev enako odprta. Uspelo pa mu je nekako izvedeti, da se bodo dela na Slovenskogoriški cesti na Ptuju vendarle nadaljevala, začela pa naj bi se tudi dela na cesti skozi Podvince, čeprav to ni razvidno iz uradnih dokumentov, iz katerih sredstev, pa ne ve. Na uradnih postavkah državnega proračuna in rebalansa namreč ni postavk, ki bi zagotavljale izvedbo omenjenih del.
MG
---	
-	
	t,
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v gostilni Amadeus, Branko Marinič in Jože Tanko
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Izgradnja kongresno-kulturne dvorane
Najugodnejši so bili avstrijski gradbeniki
Projekt kongresno-kulturne dvorane je zamišljen kot projekt oživljanja starega mestnega jedra, kot osrednji investicijski del projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner. »Biti del EPK pomeni imeti uveljavljeno blagovno znamko, ki bo vsakemu naslednjemu županu ali drugemu, ki bo upravljal naš Ptuj, omogočala vzpostavljanje kontaktov z mesti, ki so že del tega projekta,« poudarja ptujski župan Štefan Čelan.
Gre za 42 mest Evrope, ki skupaj že predstavljajo dobro polovico evropskega parlamenta, ki imajo dovolj moči, da preko evro poslancev zagotovijo sistemski vir za projekte evropske prestolnice kulture. V teh dneh bo mesto podpisalo pogodbo o izvajanju gradbenih del za kon-gresno-kulturno dvorano, dela je pridobilo avstrijsko podjetje Strabag kot najugodnejši ponudnik.
»Kot župan si štejem v zadovoljstvo in čast, da je mesto Ptuj uspelo pripeljati v družino teh narodov. Verjamem, da bomo preko tega lahko prihajali do evropskega denarja, do mreženja, do sodelovanja s temi mesti, da bomo že jutri bogatim Indijcem in Kitajcem, ki bodo prihajali v Evropo, lahko na relaciji 1000 do 1500 km ponudili obisk mreže evropskih mest, prestolnic kulture. Preoblikovanje dominikanskega samostana v kongresno-kulturni center, neko stalno obliko druženja, je za mene projekt, ki bo jutri omogočal, da bomo lahko na Ptuj pripeljali dnevno 300 do 400 udeležencev simpozija. To pomeni 300 do 400 tujcev, ki bodo prišli v naše mesto, če jim bomo znali v mestu na eni strani nuditi dobre storitve, kar zadeva samega kongresa, poslovnih konferenc in podobno, po dobrem kosilu in razvajanju v Termah pa jih zvečer pripeljati na vrhunski kulturni dogodek v dominikanskem samostanu. Tu vidim neko možnost, priložnost, kako vendarle v mesto pripeljati petične, zahtevne goste, ki imajo odnos do kulturne dediščine in dediščine na-
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Celan, župan MO Ptuj: »Kongresno-kulturno dvorano bo gradil avstrijski Strabag.«
sploh, ki so relativno premožni, da bomo na eni strani lahko stanovalci v mestu živeli z nekimi civiliziranimi gosti, hkrati pa tem gostom v starem mestnem jedru zagotavljali višji nivo ponudbe in storitev. To je zagotovo ideja, za katero se je vredno potruditi, za njo garati, kajti boljše mi doslej še nihče ni prinesel na mizo, tudi nasprotniki ne, razen govorjenja o brezveznem projektu. V tem trenutku smo v dominikanskem samostanu tako daleč, da imamo izbranega izvajalca za prenovo, to je podjetje Strabag.«
Ponudba avstrijskega izvajalca za izvedbo del prve faze dominikanskega samostana, ureditve kongresno-kulturne dvorane, garderob in sanitarij ter statike, je vredna dobre tri milijone evrov. Ta je pokrita iz 1,8 milijona evrov iz službe vlade za lokalno samoupravo iz petega poziva, 800 tisoč evrov iz ministrstva za kulturo in 400 tisoč evrov ptujskega mestnega proračuna. Stroške arheologije in restavra-torstva pa Ministrstvo za kulturo prevzema direktno. Vsi električni kabli, vodovodna napeljava, optični kabli
in drugi infrastrukturni vodi se bodo položili v kineto, ki potuje okrog celega samostanskega kompleksa. Stroka ima roke nad celotnim projektom, ker sicer ne bi mogli dobiti gradbenega dovoljenja, niti izbrati gradbenega izvajalca, če ne bi imeli vseh potrebnih soglasij. »Pogodba za izvedbo del prve faze je na mizi, vsi postopki javnega naročanja so zaključeni, nismo pa še podpisali pogodbe. Na sestanku z ministrstvom za kulturo, ki je bil prejšnji četrtek, smo se dogovorili, da je treba pred podpisom pogodbe pridobiti še mikro časovnico za posamezne faze arheoloških in restavratorskih del. Ta naj bi bila končana v teh dneh, zelo nespametno bi bilo od izvajalcev zahtevati, da morajo dela zaključiti v šestih mesecih, hkrati pa bi restavratorji delali devet mesecev. Sestavni del pogodbe bo tudi sporazum med re-stavratorji in arheologi, tako da se bo lahko izvajalec del z arheologi in restavratorji skupaj dogovarjal za izvedbo posameznih del. Kongresno-kulturna dvorana naj bi bila urejena do konca leta 2012. Gradbeniki bodo pričeli
Foto: Črtomir Goznik
Ogromni sodi iz kletnih prostorov nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj bodo po zaslugi Term Ptuj zaživeli v novi zgodbi.
delati takoj, ko bo pogodba podpisana,« je v zvezi z urejanjem kongresno-kulturne dvorane povedal ptujski župan Štefan Čelan.
Prva faza novega arheološkega muzeja do poletja 2013
Glede novega arheološkega muzeja je tako, da je zgodba glede objektov s Perutnino Ptuj zaključena, MO Ptuj je lastnica objektov na Muzejskem trgu. Arheološki muzej se v tem trenutku začasno rešuje tako, da se bo del kamnite zbirke, zbirke iz vitrin so že deponirane, selil v stare zapore, del v romanski palacij, del pa v kletne prostore nekdanje upravne stavbe KK Ptuj. Že v tem trenutku se za arheologijo ponuja dvakrat več prostora, kot ga je imela doslej. Na nek način je bil dominikanski samostan demoliran s tem, ko so se v njem naselile tri dejavnosti, arheologija, Zgodovinski arhiv, ob tem pa je bilo do nedavnega v njem še devet socialnih stanovanj. Dominikanskemu samostanu se z novo vsebino vrača nekdanja veličina, ptujski župan ne sprejema očitkov stroke sedaj, ko se celovito rešuje vprašanje samostana, ko se mu želi vrniti življenje, prej pa je bila zadovoljna več kot 50 let. Čeprav se je arheologija tudi v vsem tem času nahajala na »začasni« lokaciji, stroka ni bila dovolj enotna, da bi zahtevala, da je glede na pomen ptujske arheologije treba zgraditi oziroma urediti pravi arheološki muzej. Na omenjenih
lokacijah arheološki spomeniki in drobno arheološko gradivo ostajajo, dokler ne bo urejena prva faza arheološkega muzeja. V okviru šestega poziva vladne službe za lokalno samoupravo, ki bo objavljen decembra letos, na voljo bo okrog sedem milijonov evrov, MO Ptuj računa na 2,5 milijona evrov za prvo fazo arheološkega muzeja na lokaciji kompleksa nekdanje uprave KK Ptuj. V tem trenutku potekajo vsi postopki za natečaj za arhitekturno rešitev novega muzeja. Arheološka in restavratorska stroka predlagata, da se odkoplje obzidje dominikanskega samostana do nekdanje uprave KK Ptuj, od tega obzidja naj bi se postavila steklena konstrukcija, ki se bo naslonila na objekt upravne stavbe, v tem delu bo postavljen lapidarij. V okviru sredstev šestega poziva naj bi se zgradil lapidarij, izvedla minimalna sanacija nekdanjega objekta uprave, prostori nekdanje polnilnice pa se bodo že urejali po novem projektu za potrebe de-pojev, prostorov za zaposlene in drugih spremljajočih prostorov V naslednjih fazah bodo za potrebe novega arheološkega muzeja uredili še prostore bivše gostilne Novi svet. Tretja faza predstavlja rušitev upravne stavbe, spoj prve in druge faze v celovit novi arheološki muzej. Prva faza arheološkega muzeja je po projektantski oceni 2,5 milijona evrov, dokončana naj bi bila do poletja 2013.
Praznjenje prostorov stavbe nekdanje uprave KK Ptuj poteka po dogovoru, zato je bilo te dni na njenem dvorišču mogoče videti tudi ogro-
mne sode, za Perutnine kolesarje pa je rok za izpraznitev objektov na Muzejskem trgu do konca leta.
„Sode iz kleti stavbe na Muzejskem trgu 2 je dosedanja lastnica stavbe Perutnina Ptuj prodala Termam Ptuj. Za lastne potrebe smo obdržali največjega, prostornine 40.410 litrov, ki je drugi največji sod v Sloveniji. Pri prodaji vinskih sodov nas je vodila predvsem želja po ohranitvi vinske dediščine. Odločitev Term Ptuj, da obnovljene sode uporabi za turistične in promocijske namene, pa bo našo željo uresničila. S tem bo bogato vinarsko ptujsko izročilo in ustvarjanje ptujskih okusov še naprej v ospredju ustvarjanja doživetij v mestu trte in vina," je povedal Alojz Erlač, direktor družbe Ptujska klet in direktor družbe PP Nepremičnine. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je nakup sodov označil kot dober namen, iz katerega se bo rodila nova ptujska turistična zgodba, če bo le mogoče, bodo sode uporabili za ureditev zanimivih nočitvenih kapacitet in s tem novega ptujskega turističnega produkta. Če bi špekulirali, bi morali zapisati, da bi po vsej verjetnosti ti ogromni sodi, ki so jih sedaj kupile Terme, verjetno klavrno končali. Če ne bi bilo projekta kongre-sno-kulturne dvorane, Ptuj še dolgo ne bi prišel do pravega arheološkega muzeja, tudi zaradi premajhne ambicioznosti stroke, kljub vsej skepsi, ki je s tem povezana, ki jo tudi v največji meri izraža stroka, potem ko se na tem področju ni nič dogajalo dolga desetletja.
Ptuj • Z okrogle mize SDS
Za oblast, prijaznejšo do lokalnih skupnosti, ljudi
V Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je v ponedeljek zvečer potekala okrogla miza v okviru delovnega obiska poslanske skupine SDS na Ptujskem in Ormoškem pod naslovom Evropska unija raste. Slovenija je še vedno v krču krize. Kje so rešitve?
Vodil jo je Jože Tanko, vodja svetniške skupine SDS, omizje pa so sestavljali še France Cukjati, Branko Marinič in Andrej Vizjak. Pod istim naslovom pa je potekala tudi okrogla miza v Ormožu. Nekaj poslancev SDS pa je bilo še med občinstvom, ki so prišli povedat, da ima SDS alternativni program za izboljšanje stanja na vseh področjih in da ne drži, da v Sloveniji ni politične alternative. Obiski poslanske skupine SDS na terenu med ljudmi so stalnica njihovega delovanja, to si tudi ljudje želijo. Med njimi so bili tudi v prejšnjem mandatu, ko je bilo stanje veliko boljše, kot je danes, ko prevladuje azočaranje. Nobena stvar ne deluje, koalicija razpada, vlada deluje brez ene tretjine ministrov, če bo najnovejši Pahorjev poskus z novimi ministri uspel, se bo v tem mandatu zamenjalo kar dve tretjini ministrov, na nekaterih re-sorjih tudi po večkrat.
Ker je bila nosilna tema okroglih miz gospodarstvo, je prvi govoril bivši minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak, član strokovnega sveta SDS, ki sodeluje tudi pri pripravi programa za novi mandat. Ta bi se moral v vsakem primeru zgoditi čim prej. V mandatu 2004/2008 je Slovenija zmanjševala zaostanek za povprečjem v EU, dohitevala je razvitejše države, bila uspešna pri premagovanju brezposelnosti kot pri zmanjševanju državnega primanjkljaja. Slovenija je imela leta 2008 60 tisoč brezposelnih in enega najnižjih javnih dolgov v Sloveniji, okrog 22,5 odstotka BDP. Ob prevzemu oblasti v letu 2008 Pahorjeva vlada ni upoštevala predlogov, ki jih je prejšnja vlada pripravila za omejitev krize, zlasti še uvedbo davčnih olajšav in pospešitev investicij, ker so se odločili, da se bodo s krizo spopadli na drugačen, učinkovitejši način, kot je predlagala nekdanja vlada Janeza Janše, je povedal Andrej Bizjak. Po treh letih in pol vladavine Boruta Pahorja je jasno, da je na gospodarskem področju doživela same neuspehe. Propadla so številna podjetja, brezposelnost je narasla na 115
tisoč, investicije so skoraj povsem usahnile, sesut je finančni sektor. V državni blagajni je izjemen primanjkljaj, povečuje se iz leta v leto. Lani je bilo za dve milijardi več kot odhodkov kot prihodkov. To se ni zgodilo samo lani, dogaja se tudi letos, v obravnavi je rebalans državnega proračuna z 1,7 milijarde evra primanjkljaja. Vse to vodi v nezavidljiv grški scenarij, v katerem bi Slovenija že bila, če bi leta 2008 Borut Pahor prevzel dolg, kot ga je v tem letu že imela Grčija. Če se država zadolžuje za tekočo porabo, če ne gre za ustvarjanje novih delovnih mest, vodi takšno zadolževanje v pogubo. Čeprav so vložili čez 200 predlogov za izboljšanje gospodarskega stanja, s svojimi bistvenimi predlogi niso uspeli. V javni razpravi je predlog sprememb, ki ga je pripravil strokovni svet SDS, ki vsebuje nekaj predlogov ustavnih sprememb in nekaj zelo konkretnih predlogov, kako zapeljati gospodarstvo po boljši poti. Na prvem mestu je omejitev javne porabe 45 odstotkov BDP, sledi spodbujanje tehnološkega razvoja, podjetništva, zlasti še med mladimi, da bi se programi podjetništva uvedli v šolski sistem. Od ukrepov velja omeniti še davčno, administrativno in normativno razbremenitev gospodarstva, vključno z znižanjem davka na dobiček z 20 na 10 odstotkov ter olajšavami za investicije. Investicij v Sloveniji ni, s takšnimi ukrepi jih je možno spodbuditi. Pri sanaciji finančnega sistema na prvo mesto postavljajo ustanovitev slabe banke. Bilance slovenskih bank, zlasti še dveh največjih, so neverjetno okužene s terjatvami zaradi menedžerskih odkupov in propadajočih gradbenih podjetij, ker imajo slabe terjatve, ne morejo servisirati gospodarstva, malim podjetnikom ne morejo dajati kreditov kljub zdravim razvojnim projektom. Pred 14 dnevi je to, da je treba ustanoviti slabo banko, naposled ugotovil tudi minister Mitja Gaspari. Banke so za gospodarstvo kot kisik za ljudi, brez njih ne more, danes banke ne
Na okrogli mizi, ki je bila v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, so sodelovali (od leve) France Cukjati, Branko Marinič, Jože Tanko in Andrej Vizjak.
funkcionirajo v prid gospodarstva. Okrepiti bo treba investicije, ki so gonilo gospodarskega razvoja. Če bi investicije nadaljevali, ne bi propadli vsi gradbinci, je poudaril Vizjak. Ko bo treba nadaljevati investicije, v Sloveniji več ne bo nobenega gradbenega podjetja, ne samo iz državnega proračuna, temveč tudi z evropskimi in zasebnimi sredstvi. Najpomembnejši ukrep pa je po Vizjakovem prepričanju varčevanje države, ki se je preveč razbohotila. Tega naj bi se lotili preudarno in sistematično, ne pa na hitro, kot je to predlagal poslanec Vili Trofenik. Ne moreš kar tako nekomu vzeti plače. SDS ima na gospodarsko-finančnem področju jasno izdelan program, vidijo in poznajo rešitve, potrebujejo le še priložnost, da jih udejanjijo, je še na Ptuju poudaril Vizjak. Ker z obstoječim razmerjem sil v parlamentu to ni mogoče, so potrebne predčasne volitve. Naredili bodo vse, da bo do njih prišlo.
Slovenija ponovno padla na lestvici konkurenčnosti
»Kdo od tujih investitorjev še bo pogledal na južno stran Alp, če je Slovenija ponovno zdrsnila na lestvici konkurenčnosti, zdaj je na 57. mestu, tam, kjer je Azer-bajdžan,« se je vprašal posla-
nec France Cukjati, čeprav je vlada za letos obljubila, da se bo posvetila dvigu konkurenčnosti. Koalicija pa se ob tem ne zgane, ker to zanjo ni problem. Problem pa je Patria, tudi družinski zakonik, če ga sprejmemo, na mizi ne bo nič več kruha, nič več služb. Pri slednjem gre za ideološko temo, samo da se ne bi govorilo o gospodarskih problemih. Vsak dan je izgubljen, dokler bo Slovenija imela še to vlado, je prepričan Cukjati. Branko Marinič je govoril o zastojih pri vitalnih in-frastrukturnih projektih in o tem, da so v številnih pogovorih z ljudmi na terenu zaznali vse glasnejšo zahtevo po predčasnih volitvah. Želijo si, da bi Slovenija šla
naprej in da bi se izboljšali pogoji za življenje ljudi. Slovenski gospodarski prostor v veliki meri obvladujejo tihe družbe. Ko so v SDS predlagali, da se institut tihe družbe odpravi, so vsi v koaliciji temu nasprotovali, kar je samo še en dokaz, da se nobena od Pahorjevih paradigem, v tem primeru o preglednosti, ni uresničila, je opozoril Jože Tanko. Poseben problem sedanje vlade pa so afere, pri katerih se je interes trojčka v vseh primerih postavil nad interes pravne države. Problem pa so tudi namišljene afere, zgodbe, ki imajo namen pa-ralizirati opozicijo, stranko SDS, takšna je tudi afera Patria, je še dodal Tanko.
V pogovoru, ki je sledil,
so razpravljavci iz občinstva opozorili na neizvedbo resolucije o protitotalitarne-mu sistemu, na potrebo, da na oblast pridejo novi obrazi, mladi ljudje, na problem, da država vse več bremen prenaša na lokalne skupnosti, na primer predšolska vzgoja, ki predstavlja v večini občin največjo postavko, s tem se tudi skrivoma zadolžuje po mnenju župana občine Kidričevo Antona Leskovarja, da občine nimajo nobene besede v javnih zavodih, problem javnih del, ki se krčijo, na potrebo, da bi imeli tudi volivci pravico, da bi »odvolili« nesposobno oblast, da bi morala SDS bolj agresivno nastopiti do trenutne koalicije, problem pridobitve bančnih garancij in še nekatere druge probleme, zaradi katerih imajo težave v lokalnih skupnostih, gospodarski in drugi subjekti, še najbolj pa jih na koncu občutijo ljudje. SDS ne nastopa popu-listično, kritizersko, temveč programsko, z rešitvami in s predlogi, ker tu ni prostora za spektakel, je bil odgovor, zakaj do vlade ne nastopa v stilu Jelinčiča. Vsi sektorji oblasti se obnašajo samo kot vlada, ne pa tisti, ki služijo narodu, vsi bi se morali tega zavedati, da služijo narodu, da lahko ljudje bolje živijo, da morajo skrbeti zato, da občine lahko izpolnjujejo svoje obveznosti. Če tega ni, tudi ni demokracije, je bil jasen France Cukjati.
MG
Ptuj • Za 4000 evrov ptujske dobrodelnosti
Za družinske pakete in mamograf
Dobre tri mesece po ptujskem dnevu dobrodelnosti so organizatorji junijskega dneva dobrodelnosti, Lions klub Ptuj, Rotary club Ptuj, Sorop-timist klub Ptuj, Območno združenje Rdečega križa Ptuj, Dekanijska karitas Ptuj-Zavrč in MO Ptuj, javnosti sporočili, da so na skupnem tretjem dnevu dobrodelnosti, ki je potekal na dvorišču ptujskega minorit-skega samostana, zbrali štiri tisoč evrov. Od tega bodo polovico zneska namenili za nakup prepotrebnih družinskih živilskih paketov, ki jih bosta pomoči potrebnim razdelila
Dekanijska kiaritas Ptuj-Zavrč in Območno združenje Rdečega križa Ptuj, polovico pa za
nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Ormož • Osma seja občinskega sveta
Z Mariborom ustanavljajo skupno podjetje
Torkova seja občinskega sveta Ormož se je že slabo začela, zato ni bilo pričakovati, da bi se lahko dobro končala. Najprej smo dobrih 15 minut naše pozornosti in časa namenili glasovalni napravi, ki je med sejo še večkrat opozorila nase, sicer pa so svetniki vsa glasovanja opravljali z dvigom rok, ker sistemu glasovalne naprave in mikrofonov sedaj v občinskem svetu ne zaupa nihče več. Menda je dan pred sejo naprava delovala še povsem v redu, v torek pa se je spet pokazala v vsej svoji muhavosti.
Občina bo verjetno morala razmisliti o nabavi nove naprave, saj tako Zares ne gre več naprej. Seja se je za borih 20 točk zavlekla do polnoči, kar je že običajna ormoška praksa. S takšno maratonsko sejo se je začela svetniška pot tudi za Nives Petek iz liste Zares. Zamenjala je predhodnika Dejana Jurkoviča, ki mu je prenehal mandat. Svetnica je ob nastopu funkcije povedala, da bo podpirala vse dobre predloge in še posebej skrbno gledala na to, da bo zastopala interese krajanov KS Ivanjkovci. Zanimivo je, da kandidati s preteklih volitev z liste Zares kakšne posebne želje za delo v občinskem svetu očitno ne čutijo, saj je po Jurkoviču mandat prešel na Sama Simoniča, ki pa je funkcijo zavrnil, enako je storila tudi naslednja kandidatka Danica Zorec.
Med zanimivejšimi pobudami, predlogi in vprašanji naj omenimo, da bo novo postajališče na Vitanu kmalu urejeno tako, da otrok in strehe postajališča ne bo več ogrožalo vse, kar leti iz štor-kljinega gnezda, ki je tik nad postajališčem. Svetnik Dušan Cvetko je predlagal, da občina odredi košnjo bankin, pre-
den začne cveteti ambrozija, da se zmanjša ogroženost s to zelo alergeno rastlino. Izvedeli smo tudi, da je ravnatelj glasbene šole Slavko Petek pred šolo samovoljno posadil tri samorodne trte (zato se mu je ena verjetno tudi posušila), svetnik Cvetko pa si prizadeva, da bi pred gradom posadili potomko najstarejše trte z Lenta in kakšno sadiko šipona, sorte, ki je v naših krajih najbolj domača. Izvedeli smo tudi, da projekt nabave dodatnih zabojnikov v gospodinjstvih za odpadno embalažo ni zastal. Komunalno podjetje je že izvedlo razpis za posode, na katerega so se prijavila tri podjetja. Če na 160.000 evrov vreden posel ne bo pritožb, se bodo zabojniki že zelo kmalu znašli v gospodinjstvih treh občin.
Maribor želi pobrati le smetano
Pobude Stanka Podgo-relca, da se 14. točka, ki je seznanila svetnike s predlogom ustanovitve skupnega podjetja za upravljanje z deponijo Hardeška šuma in pooblastilo županu za izvedbo
Foto: Viki Ivanuša
Nives Petek iz Cerovca Stanka Vraza je nova svetnica ormoškega občinskega sveta iz stranke Zares.
vseh nadaljnjih postopkov za ustanovitev tega podjetja, zapre za javnost iz strateških razlogov, svetniki niso podprli. Mestna občina Maribor (MOM), Občina Ormož in še osem občin iz Podravja so septembra 2009 po trditvah Alojza Soka podpisale pismo o nameri in združitvi v Center za ravnanje z odpadki Po-dravja (CEROP), po trditvah Vilija Trofenika pa dogovor, kar menda ni enakovredno. Takrat je bilo predvideno, da bi bilo v Ormožu odlagališče s potrebno infrastrukturo in obdelava bioloških odpadkov, v Mariboru pa bi bila
Foto: Viki Ivanuša
Svetnik Vili Trofenik je imel na osmi redni seji zares veliko povedati.
predobdelava odpadkov in energetska izraba odpadkov. Od takrat je bilo več sprememb operativnega programa odstranjevanja odpadkov s strani Vlade, o katerih imajo svetniki prav tako različna mnenja, tokrat pa so bili seznanjeni, da načrtujeta v nadaljevanju projekta MOM in Občina Ormož ustanoviti skupno podjetje za upravljanje deponije Hardeška šuma. Pri tem je klub svetnikov Zares-Lista za občino Ormož predlagala svoj sklep, v katerem je ugotovila, da je dogovor o delitvi in financiranju stroškov priprave dokumentacije in vloge za pridobitev
nepovratnih sredstev kohe-zijskega sklada EU za izvedbo regijskega projekta CEROP, ki sta ga sklenila župana MOM in Občine Ormož 25. 9. 2009, sklenjen v nasprotju s statutom ormoške občine in brez pooblastila občinskega sveta ter v nasprotju z veljavno zakonodajo in Operativnim programom za okolj-sko infrastrukturo in kot tak za Občino Ormož nima pravnih posledic. V nadaljevanju so zahtevali, da se v največji možni meri pospeši priprava projektne dokumentacije vključno z investicijskim programom Centra za ravnanje z odpadki na Hardeku in v ta namen loči postopek priprave Občinskega prostorskega načrta od Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje glinokopa. Za pripravo projekta in povezovanje zainteresiranih občin pa naj se oblikuje delovna skupina.
„Maribor želi pobrati smetano na račun ormoških prostorskih prednosti z odbiranjem odpadkov za termično obdelavo in reciklažo, ki imajo oboji tržno vrednost, v Ormožu pa diktirati pogoje z večinskim lastniškim deležem v predvidenem podje-
tju. Ormož zmore investicijo sam," je prepričan Trofenik, ki dodaja, da je treba zgraditi sortirnico za lastne potrebe in za širše območje, saj imata tako Puconci kot Slovenska Bistrica omejene kapacitete. Zares je postregel tudi z zajetno dokumentacijo, vendar tudi ta ni dala odgovora na to, zakaj so želeli sejo zapreti za javnost.
Tudi Mirko Novak (DeSUS) je povedal, da je v občini dovolj znanja in tudi možnih izvajalcev, da ni potreben še en partner. Še posebno ga je motilo, da želi MOM sola-stništvo na zemljišču odlagališča, ki mora na vsak način ostati v izključni lasti Občine Ormož, je poudaril Novak. Po dolgem in na trenutke že povsem nerazumljivem kon-spirativno obarvanem argumentiranju, v katerem je bila večkrat izrečena tudi beseda „ovadba", so svetniki le prišli do skupnega sklepa, namreč da se župana pooblasti za izvedbo vseh nadaljnjih postopkov pri ustanovitvi podjetja z MOM, vendar mora biti zagotovljeno, da bo imela Občina Ormož večinski delež v podjetju.
Viki Ivanuša
Slovenija • Stanje na vinskem trgu
Uvozimo več vina, kot ga izvozimo
Potrošnja slovenskih vin se v Sloveniji konstantno zmanjšuje; po zadnjih podatkih tako Slovenec letno popije le še med 37 in 40 litrov vina. Hkrati se posledično veča tudi samooskrba z vinom, ki je lani dosegla skoraj polnih 100 odstotkov.
Omenjeni podatki sovpadajo z dejstvom, da se izvoz slovenskega vina ne povečuje, pa tudi uvoz, zlasti namiznih vin, ostaja na približno enaki ravni že nekaj let. Plat zvona še bolj kot slovenski vinarji bijejo v sosednji Hrvaški; tam namreč ugotavljajo, da uvozijo okoli 15 milijonov litrov vina letno, izvozijo ga pa le tri milijone. Zato so hrvaški vinarji konec lanskega leta na vinskem forumu pozvali resorno ministrstvo, naj vendarle čimprej izvede ukrepe v smeri stimulacije izvoza hrvaških vin. „Posebno zaskrbljujoč je uvoz makedonskih vin, ki predstavljajo največji delež v uvozu. Po drugi strani se hrvaška vina lahko pohvalijo z visokimi odličji z mednarodnih tekmovanj in sejmov, kar pomeni, da imamo odlična vina, le prodati jih ne znamo in ostajamo povsem anonimni na vinskem tržišču,"
so - podobno kot slovenski -ugotavljali tudi hrvaški vinarji in opozarjali še na to, da se jim zaloge vina povečujejo.
Po podatkih slovenske Vinske družbe se v Sloveniji letno pridela med 80 in 100 milijonov litrov vina (tudi na t. i. črnem trgu, torej neregistriranega). Kmetijsko ministrstvo sicer navaja, da je bilo leta 2009 skupno prijavljenih 54 milijonov litrov vina. Glede kakovostnih razredov pa je sestava naslednja: 9 odstotkov je vrhunskih vin, 54 odstotkov je kakovostnega vina in 37 odstotkov deželnega vina, glede barve vina pa je razmerje približno 27 odstotkov rdečih in 63 odstotkov belih vin, približno 10 odstotkov pa predstavljajo peneča in roze vina. Na vinorodnih območjih Slovenije se sicer prideluje 52 sort vinske trte, od tega 37 belih in 15 rdečih.
Kot že povedano, sta uvoz in izvoz vin v Sloveniji približno uravnotežena; pred desetimi leti je Slovenija uvozila približno 5,5 milijona litrov vina, izvozila pa kar 13,3 milijona litrov. Leta 2002 je bilo razmerje še nekoliko boljše; takrat se je uvozilo le 3,4 milijona litrov vina, izvozilo pa 11,2 milijona litrov. Potem pa so številke pri izvozu drastič-
no padle; leta 2003 je tako Slovenija uvozila 4,8 milijona litrov, izvozila pa le 5,9 milijona litrov. Leta 2004 se je to razmerje obrnilo v prid uvoza; iz Slovenije smo izvozili 4,8 milijona litrov, uvozili pa že 5,1 milijona litrov vina. Po zadnjih uradnih podatkih za leto 2009 (neuradni podatki za leto 2010 so zelo podobni) pa izvoz slovenskih vin dosega
6,2 milijona, uvoz pa 6,5 milijona litrov vina. V denarju to pomeni, da smo za slovenska vina iztržili približno 7,2 milijona evrov, za uvožena vina pa plačali 7,3 milijona evrov.
Slovenija sicer največ svojega vina izvozi v Hrvaško, Bosno in Hercegovino, ZDA in zadnje čase na Češko, največ uvoženega vina pa prihaja iz Italije, Avstrije, Makedonije, pa tudi iz Madžarske in Čila.
Sosednja Italija je v pogledu pridelave in izvoza zanimiva država, ki bi nam bila lahko za zgled; skupaj s Španijo in Francijo namreč proizvede več kot polovico svetovne proizvodnje vina, po količini izvoženega vina glede na lastno proizvodnjo pa se uvršča celo na prvo mesto. Sledijo ji Francija, Španija in Avstralija, ki skupaj kontrolirajo večji del svetovnega trga. Tako kot pri nas je tudi v Italiji pov-
praševanje po domačih, italijanskih vinih na domačem tržišču v zadnjih letih upadlo, izvoz še vedno raste, zlasti na Kitajsko, v Rusijo in Brazilijo. Kitajska, Rusija, Brazilija so po mnenju strokovnjakov še vedno dežele, kjer naj bi šele sedaj odkrivali čare vina. Vrednost izvoza vina iz Italije, ki se s Francijo bori za titulo največjega proizvajalca v tem sektorju, se je v letu 2011 povečala kar za 11 odstotkov. Po poročanju tiskovnih agencij naj bi izvoz narasel že na 3,9 milijarde evrov, pričakuje pa se še nadaljnja rast. Poleg držav iz skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) se Italija namerava osredotočiti tudi na druga tržišča. Po mnenju Lamberta Valarina Gancia, predsednika organizacije trgovcev z vini Federvini, bi se Italija morala usmeriti tudi na trge vzhodne Evrope. Ta tržišča so po mnenju strokovnjaka še vedno razmeroma majhna ampak vsi trendi kažejo na to, da zelo hitro rastejo.
Slovenski vinarji, zlasti večji, pa še vedno poskušajo osvajati trge ZDA in Zahodne Evrope. Koliko so uspešni, razen redkih (in količinsko butičnih) izjem, pa tako kažejo podatki.
SM
Foto: SM
v	^
Majšperk • Županja Darinka Fakin ob prazniku
»
Potreb je vedno več kot možnosti!
«
V občini Majšperk bodo ta konec tedna sklenili bogat program kar 45 različnih prireditev, ki so jih pripravili v počastitev 15. občinskega praznika, osrednja in sklepna slovesnost pa bo to soboto, 17. septembra, ob 15. uri v večnamenski dvorani osnovne šole.
Foto: M. Ozmec
Županja Darinka Fakin: „Zelo sem hvaležna svetnikom in svetnicam, da si dela dodatno ne otežujemo s kakšnimi prevelikimi političnimi igricami in spletkami."
Županja Darinka Fakin
je z dosežki v tej občini med obema praznikoma sicer zadovoljna, pri tem pa poudarja, da je potreb vedno več kot možnosti:
„Če bi rekli, da smo nezadovoljni, bi to lahko izražalo nehvaležnost. Ne da si nismo želeli ali hoteli več, pa vendar moramo biti z opravljenim zadovoljni, saj smo naredili skoraj vse, kar smo načrtovali, tako na investicijskem področju kot sicer. Obdobje med 14. in 15. praznikom je pomenilo tudi začetek novega mandata in s tem začetek dela z novim občinskim svetom. Lahko poudarim, da sem z delovanjem le-tega zadovoljna, saj dela dobro, prav tako tudi vsi odbori in komisije. Zelo sem hvaležna svetnikom in svetnicam, da si dela dodatno ne otežujemo s kakšnimi prevelikimi politič-
nimi igricami in spletkami, ki nikoli ne prinašajo nič dobrega, še posebej ne v takšnih okoljih, kot je naša občina, kjer je potreb vedno veliko več kot možnosti."
Kako ocenjujete realizacijo najpomembnejših občinskih investicij v obdobju od zadnjega praznika?
„Tudi ta ocena je lahko v splošnem pozitivna, saj nam je gradnja predvsem v prvi polovici leta dobro tekla, kasneje pa se je zalomilo pri termin-skem planu izvedbe kulturno-poslovnega centra, druge investicije pa potekajo skladno z načrtovanim. Obe večji modernizaciji cestne infrastrukture sta končani, to je cesta Slape-Peskov breg in cesta Vabča vas-Žetale, do občinske meje v skupni dolžini preko 7 km, ob tem pa smo obnovili tudi most čez reko Dravinjo
Pajnkiher Kari s.p., 2323 Ptujska gora, Bolečka vas 5/c Telefon: 02/ 794 43 91, GSM: 041 674 424 Občanom in svqjim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
VIK
Gsm: 031 654 495
www.mizarstvo-vuk.si
Ustvarjamo z narave
-	vrata
-	kuhinje
-	lesene stopnice
-	gostinska oprema
-	pohištvo po meri
Iskrene čestitke ob prazniku občine Majšperk!
na Slapah in še sedem mostov na cesti Vabča vas-Žetale. Za obe investiciji smo uspeli pridobiti tudi evropska in državna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V nadaljevanju nas čaka še nekaj krajših odsekov cest v skupni dolžini okoli 2 km. Druga večja investicija je bila izgradnja travnega nogometnega igrišča v športnem parku, kjer dela potekajo skladno z načrti, saj sta obe igrišči, tako nogometno kot igrišče za tenis, skoraj končani, kar nekaj pa smo že naredili tudi na stavbi, ki pa jo delamo bolj sponzorsko in zato počasi. V zgradbi bodo dobili primerne slačilnice,
družabne in pomožne prostore naši športniki, društvo upokojencev bo dobilo prostor za druženje in rusko kegljanje, dobili bomo tudi igrišče za skvoš, nova razmišljanja pa gredo v smer, da bi stavbo še nadgradili, kjer bi dobili strelišče in prostor za morebiten fi-tnes studio. Seveda pa zraven vseh investicij nismo pozabili tudi na sofinanciranje številnih aktivnosti naših društev in ostalih dejavnosti, v katere so vključeni naši otroci."
Kakšen razplet pa pričakujete na občini pri gradnji novega kulturno-poslovnega centra, kdaj predvidevate, da bo do-
končan in za koliko se bo investicija podražila?
„Natančnih odgovor seveda nimamo, vemo, da nas čaka nov postopek izbire izvajalca, ki bo dal te odgovore, saj Konstruktor kljub našemu pozivu ni nadaljeval del in smo zato unovčili bančno garancijo. Sicer pa moramo poudariti, da je bil, dokler je deloval in bil solventen, odličen izvajalec. Z izbiro novega izvajalca se bo prav gotovo podaljšala gradnja in se tudi nekoliko podražila. Trenutno torej gradnja miruje. Objekt je zgrajen do tretje gradbene faze in je finančno nekje blizu polovice. Pri tem pa smo najbolj ve-
seli, da nam danes zakonodaja omogoča oziroma nalaga, da smo lahko vse podizvajalce, ki so se nominirali, plačali direktno in tako naš projekt ne bo vplival na poslovanje ostalih, ki so sodelovali pri gradnji. Upamo samo, da bo postopek izbire novega izvajalca potekal mirno in da bo objekt kljub vsem zapletom končan drugo leto junija, kot smo prvotno načrtovali. Ob občinskem prazniku želim vsem našim občanom veliko sreče, naj jih kriza, ki nas pesti, ne prizadene preveč, prav vsem pa želim, da se v naši občini dobro počutijo."
-OM
Foto: M. Ozmec
Objekt novega kulturno-poslovnega centra sredi Majšperka je dokončan do tretje gradbene faze in je finančno blizu polovice.
MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
KROUSTUO
IN KLEPARSIUO
$—METAL
geesed EÜMU0
CREATON/
Občankam in občanom ter cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku!
Hvala za izkazano zaupanje.
Ob 15. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 17. septembra ob 15. uri na osrednjo proslavo in podelitev občinskih priznanj, v večnamensko
dvorano OS Majšperk. Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Štajerski baroni.
Vljudno vabljenil
Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk
ur
VETERINARSKA AMBULANTA
s*
MAJŠPERK, d.o.o , Lešje 34
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
Kidričevo • Na popočitniški seji z novimi glasovalnimi napravami
V naselju poteka trgovina z drogo!
Na prvi po počitniški seji so svetniki občine Kidričevo potrdili menjalno pogodbo z družbo Boxmark Leather in sprejeli so odlok o javnem redu in miru; med dobrimi novicami je ta, da bo v Kidričevem spet začela delovati tržnica, med slabimi pa, da je v tem naselju še vedno prisotna trgovina z drogo.
Preden so se na seji v četrtek, 8. septembra, lotili dnevnega reda, je strokovni sodelavec občinske uprave in svetovalec župana Dejan Napast svetnikom predstavil delovanje novih sodobnih glasovalni naprav; te namreč delujejo na daljinsko upravljanje, z daljincem v roki pa lahko svetniki sproti potrjujejo svojo prisotnost in glasujejo za ali proti, medtem ko je izid njihovega glasovanja takoj prikazan na velikem monitorju, pritrjenem na steni sejne sobe. Med novostmi pa velja omeniti tudi to, da je ob obravnavi dnevnega reda Anton Habjanič izrazil presenečenje nad dejstvom, da so zapisniki končno enkrat lektorirani; v isti sapi pa je župana vprašal, koliko občino stane to lektoriranje in na osnovi kakšnih kriterijev je bil lektor izbran. Župan Anton Leskovar mu je z veseljem pojasnil, da so se za lektoriranje zapisnikov odločili predvsem zaradi tega, ker bodo odslej ti objavljeni tudi na spletni strani občine Kidričevo, ter da lektoriranje opravljajo v Osnovni šoli Borisa Kidriča v okviru dodatnih delovnih obveznosti, tako da Občine Kidričevo to ne stane skoraj nič.
Sicer pa so kljub pomislekom nekaterih svetnikov z veliko večino potrdili menjalno pogodbo, s katero naj bi Občina Kidričevo prenesla na družbo Boxmark Leather dele dveh parcel, v izmeri 1.250 in 700 m2, v industrijskem naselju Kidričevo, na območju k. o. Apače; družba Boxmark Leather pa naj bi v zameno na Občino Kidričevo prenesla del parcele v izmeri 500 m2 in del nepremičnine, ki bo v naravi predstavljala pločnik, oziroma kolesarsko stezo ob avtobusnem postajališču, ki naj bi bilo zgrajeno še letos. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da gre v bistvu za zamenjavo ceste, ki je speljana tik ob novih prostorih podjetja Boxmark Leather in naj bi jo občina odstopila temu podjetju za njihove potrebe, njihova last pa naj bi postala šele s 1. januarjem 2014, ko bo za spremembo lastnine potekel moratorij. Občina pa naj bi v zamenjavo postala lastnik druge parcele, na kateri naj bi Boxmark še letos zgradil avtobusno postajališče. Nekaj podrobnosti o
menjavi omenjenih parcel pa je svetnikom pojasnil tudi Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmar Leather, ob tem pa poudaril, da je širitev podjetja v industrijskem naselju v zaključni fazi, in če bo šlo vse po načrtih, naj bi bilo odprtje novih prostorov maja prihodnje leto.
Boxmark med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji
»V podjetju, ki je bilo leta 2008 v krizi, smo z dobrim in učinkovitim načrtom uspeli ponovno oživiti proizvodnjo, tako da smo število zaposlenih od tedanjih 1000 letos skupaj z obratom v Radljah povečali na 1.800, od tega jih je okoli 1.600 zaposlenih v Kidričevem. V letošnjem letu pričakujemo pozitiven izid poslovanja, saj smo naredili okoli 30 odstotkov več kot prejšnje leto. Ponosni smo, da smo ta čas med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji in veseli me, da smo del občine Kidričevo,« je dejal Trobiš.
Župan Anton Leskovar je ob tej priložnosti Marjanu Trobišu čestital za dosežene razvojne uspehe in hitro rast podjetja, se zahvalil za dobro sodelovanje in za obisk z ogledom proizvodnih in novih prostorov Boxmarka, ki so ga skupaj z občinskimi svetniki opravili pred kratkim, ter izrazil prepričanje, da bodo z občino tudi v bodoče dobro sodelovali. Medtem ko so nekateri svetniki predlagano menjal-
Foto: M. Ozmec
Marjan Trobiš, direktor podjetja svetnikom povedal, da je širitev
Boxmar Leather (levo), je županu Antonu Leskovarju in kidričevskim podjetja v industrijskem naselju v zaključni fazi.
no menjavo zemljišč podprli brez pripomb, pa je Anton Habjanič pripomnil, da ne vidi primerljivosti vrednosti posameznih zemljišč, ki so predmet predvidene menjave, motilo pa ga je tudi, ker v pogodbi niso zapisane vrednosti posameznih parcel, saj je velikost občinske parcele bistveno večja od tiste, ki jo v zameno ponuja Boxmnark. Trobiš pa mu je pojasnil, da so vse parcele ocenili uradni cenilci in pritrdil, da je vrednost dveh parcel občine ocenjena nekoliko nižje kot vrednost parcele Boxmarka, čeprav je slednja precej manjša, vendar je treba dodati še vrednost avtobusnega postajališča, ki ga bo zgradil Boxmark. Da bi bilo prav, če bi bile vrednosti posameznih parcel zapisane tudi v menjalni pogodbi, je menil tudi višji pravni svetovalec občine Kidričevo
Egon Repnik. Da ima glede menjave parcel kar nekaj pomislekov, je zatrdil tudi Jože Medved, ki je opozoril, da gre za zemljišča na območju obrtne cone občine Kidričevo, ki bo še kako prišlo prav, obenem pa je menil, da bo Boxmark gradil avtobusno postajališče v glavnem za potrebe svojih delavcev, ne pa za potrebe občine. Ob koncu pa so vendarle našli kompromisno dopolnilo, da menjava zemljišč v nobenem primeru ne more biti v škodo občine, tako da so dopolnjen predlog menjalne pogodbe z večino glasov vendarle podprli.
Je v Kidričevem še vedno prisotna trgovina z drogo?
Čeprav je vodja policijskega okoliša Marko Brglez ob predstavitvi trendov var-
Svetnik Marko Perger (levo): »Kdor Kidričevo dobro pozna, ve, da v z drogo!«
Foto: M. Ozmec
naselju še vedno poteka trgovina
nostnih pojavov pojasnil, da so ti v letošnjem letu na območju občine Kidričevo ugodni, saj skoraj na vseh področjih beležijo upad kaznivih dejanj in negativnih pojavov, so imeli svetniki kar nekaj pripomb na področju javne in prometne varnosti, pogrešali pa so tudi večjo prisotnost policistov. Andrej Napast ter za njim še Franc Planinšek in Ivanka Korez so opozorili na slabo preglednost križišča regionalne ceste s cesto proti Starošincam, kar je zaradi visoke ograje in nižjega nivoja cestišča za voznike zelo nevarno. Antona Habjaniča pa so motili vse pogostejši primeri napačnega parkiranja v Kidričevem, zanimalo pa ga je tudi, ali so v policijski pisarni še vedno prisotni, kajti krajani pogrešajo pogostejšo prisotnost policistov. Marko Brglez je pojasnil, da poleg vodenja policijskega okoliša opravlja tudi redna dežurstva na PP Ptuj, zato takrat, kadar je dežuren tam, ne more biti v policijski pisarni, sicer pa je zatrdil, da je v pisarni na voljo občanom vsak ponedeljek in petek med 9. in 12. uro. A Marka Pergerja tudi to ni zadovoljilo, saj je menil, da ni vse tako lepo, kot je zapisano v oceni varnostnih pojavov, ter poudaril: »Kdor Kidričevo dobro pozna, ve, da v naselju še vedno poteka trgovino z drogo. Policisti se posvečate le prometni varnosti, premalo pozornosti pa dajete problematiki prodaje in uživanja droge ter kriminalnih dejanj, ki so s tem povezana.«
Skoraj brez pripomb so v
drugi obravnavi prejeli odlok o javnem redu in miru v občini Kidričevo, dopolnili so ga le z ustnim amandmajem župana Antona Lesko-varja, ki je predlagal, da 8. člen odloka dopolnijo z dodatnim besedilom, da je tisti, ki je javno cesto onesnažil, dolžan, da jo počisti šele po končanem delu, do tedaj pa je dolžan del ceste, ki je onesnažena, ustrezno označiti in zavarovati, da s tem ne bo povzročil nevarnosti za druge udeležence v prometu. V prvi obravnavi so potrdili tudi predlog odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v občini, saj gre po besedah Franca Planin-ška, ki vodi občinski odbor za kmetijstvo, le za pravično razdelitev državnih koncesijskih sredstev med obe lovski družini, ki imata svojo lovsko gojitveno območje na območju občine Kidričevo.
Za krajane Kidričevega in bližnje okolice pa je zagotovo dobra novica, da bo na ploščadi pred nekdanjo pekarno ponovno zaživela krajevna tržnica, saj so v prvi obravnavi soglašali z vsebino odloka o tržnici. Pri tem je pričakovati, da bodo upoštevali pripombo Marjana Hergana, ki je izrazil bojazen, da bodo tržne pristojbine previsoke, kot ob sejmih v Ptuju, kjer so zaradi tega mnogi trženje že opustili. Da bi prebivalcem iz območja nekdanje krajevne skupnosti Cirkovce tudi v bodoče zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica, so soglašali s predlaganim nakupom 0,3-odstotnega lastninskega deleža v omenjenem Komunalnem podjetju. Sprejeli pa so tudi cenik uporabe in določila o načinu oddajanja dvoran v občini Kidričevo, saj so ugotovili, da so cene najema za kvadratni meter dvoranske površine v vseh krajih na približno isti višini. Za novo športno dvorano v Kidričevem so se očitno zadovoljili z županovim pojasnilom, da bo upravljavec te dvorane kmalu občinsko javno podjetje, ki bo ceno za pripravo dvorane za posamezno prireditev določilo samo, na podlagi izračunov vloženega dela in števila potrebnih delavcev.
M. Ozmec
Juršinci • Investicije v teku
Cesta in kulturni center
Nekaj manj kot 130 tisoč evrov vredna investicija modernizacije ceste Zagorci-Baum je v polnem teku. Stroji so se že pognali, po besedah župana občine Juršinci Alojza Kaučiča pa je investicija pomembna tako za domačine kot turiste, saj ravno turizem vidijo kot pomembno razvojno perspektivo.
Rekonstrukcija odseka Za-gorci-Baum bo dolga 695 metrov. Makadamski odsek ceste se bo asfaltiral, v pripravi pa so bila zajeta dela odvodnjavanja meteornih voda z vgrajenimi betonskimi cevmi, izvedena pa bo tudi plitva drenaža pod muldo. Ob celotni dolžini rekonstruiranega odseka ceste se bo izvedla še namestitev prometnih znakov.
Z omenjeno investicijo bo uresničenih več razvojnih ciljev občine Juršinci, ki stremi k doseganju optimalnih pogojev za bivanje prebivalcev kot tudi vinogradnikov, sadjarjev, kmetijskih gospodarstev in podjetnikov, ki v Juršincih uresničujejo svoje ekonomske interese.
„Ob gradbenih standardih pa je potreba za ureditev oziroma modernizacijo navedenega odseka tudi v uresničevanju nadaljevanja turističnega razvoja, ko se bo s posegi v ureditev cestne infrastrukture omogočalo lažje migracijske pogoje povezovanja turistič-no-poslovnih stikov. Turizem kot izrazita interdisciplinarna dejavnost je dejavnik celo-
gospodarskih in turističnih dejavnosti," dodaja direktor občinske uprave Drago Sla-
meršak.
Milijon evrov za center
Čeprav večina občin tarna zaradi pomanjkanja sredstev za investicije, v Juršincih očitno vedo, kako se stvarem streže in jim tudi v krizi uspevajo hvalevredni projekti. Ker so
bili uspešni pri črpanju evropskega denarja, so si zagotovili sredstva za rekonstrukcijo kulturnega centra, vrednega nekaj več kot milijon evrov. »Rekonstrukcija bo omogočila dolgoročni trajnostni razvoj na območju občine. Izkazoval se bo tudi regijski učinek investicije, saj se bodo posredno odprle možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj, razvoj kulturnega turizma. Bistveno bo prispevala k razvoju obstoječe kulturne ustvarjalnosti kot turističnega razvojnega poten-dala, saj bo omogočala ohranitev obstoječega kulturnega življenja v občini in širitev kulturnega delovanja. Izvedba projekta Rekonstrukcija kulturnega centra Juršinci bo prispevala k povezovanju različnih kulturnih dejavnosti, prav tako bo omogočila povečanje števila obiskovalcev kulturnih prireditev. Poudariti velja, da
Dela že potekajo.
stnega razvoja regije, zlasti podeželja. Ob tem pa predstavlja tudi dodatno spodbudo k razvoju kmetijstva ter drugih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Nadaljnji razvoj turizma ni zgolj priložnost, temveč je potreba, saj si brez te dejavnosti ne moremo predstavljati regionalnega razvoja znotraj regije in širše," razlaga župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Občina namreč v svojih razvojnih programih daje velik poudarek razvoju turizma, po-
samezna prizadevanja pa so le deloma uspešna, saj na tem področju zaradi slabih cestnih povezav ni celostnega pristopa. Z omenjeno investicijo pa bo ena ovira odpravljena in en delček mozaika sestavljen. „Pomemben razlog za investicijo pa je tudi preprečevanje odseljevanja mladih ljudi v mesta in s tem preprečevanje upadanje števila prebivalstva in prenehanje splošnega gospodarskega zaostajanja ter na ta način poživitev vseh vrst
it


• . J >
'V-
'.V - " ' - '
V * <• ■ Stroje so že pognali.
bo realizacija projekta z obnovljeno dvorano prispevala k nadaljnjemu kulturnemu razvoju občine in regije,« pojasnjuje župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Center, ki stoji zraven cerkve, bo za občino še kako pomembna investicija. »Izvedba projekta predstavlja za delovanje kulturnih in turističnih društev iz območja občine Juršinci in iz celotne regije oziroma države možnost sodelovanja kulturnih in umetniških društev pri realizaciji tradicionalnih prireditev, proslav, ki potekajov teh krajih. Izvedle se bodo kulturne, gledališke in druge turistično-kulturne predstave in prireditve. Ob tem bo realizacija projekta omogočala delovanje in nastopanje kulturnih društev iz občine in širše pri organizaciji razstav, zbirk ipd.,« še dodaja župan.
Sredstva za izvedbo projekta pa si je občina zagotovila s pomočjo evropskega sklada za regionalni razvoj, na minulem pozivu RRP, odkoder ji je zagotovljenih kar 85 odstotkov potrebnega denarja, sofinancerska sredstva pa so zagotovljena na postavkah namenskih sredstev EU za kohe-zijsko politiko.
Prireditve v novih prostorih naj bi potekale od junija prihodnje leto naprej, ko bo kulturni center, katerega površina bo nekaj več kot 240 kvadratnih metrov, predan v uporabo.
Dženana Kmetec
Ivanjkovci • Praznik KS Ivanjkovci
Plaketo namenili Janezu Goergnerju
Že od konca avgusta v krajevni skupnosti Ivanjkovci z nizom različnih prireditev praznujejo svoj krajevni praznik, ki ga bodo zaključili 24. septembra s tradicionalno prireditvijo Praznik trgatve na Svetinjah. V petek zvečer so se krajani zbrali na osrednji slovesnosti s podelitvijo priznanj letošnjim nagrajencem krajevne skupnost.
Predsednica KS Slavica Rajh je krajanom najprej čestitala ob prazniku, nato pa nanizala pomembnejše pridobitve minulega leta. Največja je gotovo širokopasovno omrežje, ki je krajanom omogočilo dostop do moderne komunikacije. Ivanjkovci so poleg KS Podgorci edina krajevna skupnost v ormoški občini, ki bo imela
kmalu optično omrežje urejeno v vseh vaseh. Naložba pa je bila vredna okoli 4 milijone evrov. Trenutno pa poteka še izgradnja omrežja v treh vaseh z uporabo občinskih sredstev. Na področju cestne infrastrukture so v zadnjem času pridobili tri asfaltne odseke (Lahonci, Runeč - Ivanjkovci in pri Taverni), za katere so
iz občinskega proračuna namenili okrog 400.000 evrov, saj so morali zamenjati še del vodovoda. Tudi v prihodnosti bodo ceste ena od prioritet, saj ima KS še čez 20 kilometrov makadamskih cest, ki bi jih radi v čim večji meri asfaltirali. Na pokopališču Svetinje je KS na novo tlakovala poti in predprostor, namestili so klo-
pi, v prihodnosti pa nameravajo zamenjati še luči, da bi bil prostor zares urejen. Urediti bo treba tudi atletsko stezo na igrišču, saj so ivanjkovski šolarji sedaj za njo prikrajšani. Med načrti za prihodnost je gotovo tudi čistilna naprava s kanalizacijo za šolo, vrtec, bloka, novo naselje in center KS, nujno pa bilo tudi javne objekte kot so šola, vrtec, kulturni dom, stavba SK in gasilski dom, posodobiti, tako da bodo energetsko varčnejši.
Alojz Sok je zbranim Ivanj-kovčanom povedal, da občina podpira in bo še naprej podpi-
rala njihove potrebe v okviru svojih moči in zmožnosti. Pri tem pa je omenil tudi, da se v svetu napoveduje že druga kriza, medtem ko prva pri nas še traja in zato v perspektivi financiranja občin ne več tako optimalno kot doslej.
Na svečanosti, ki so jo s kulturnim programom obogatili domači zbori, godba in folklora, so podelili tudi priznanja, ki so jih letos prejeli Marta Mag-dič, Terezija Lukman, Jože Lah in Branko Viher za izjemno aktivno delo in njihov prispevek k napredku domačega okolja na različnih področjih.
Foto: Viki Ivanuša
Dobitniki priznanj so bili letos Marta Magdič, Terezija Lukman, Jože Lah in Branko Viher, plaketo KS Ivanjkovci pa je prejel Janez Goergner.
Foto: Viki Ivanuša
Vaška godba se je predstavila v novih uniformah.
Janez Goergner pa je prejel plaketo krajevne skupnosti. V obrazložitvi so povedali, da je župnik Janez Goergner, takoj ko je prišel v kraj, pred 18 leti, rešil problem obiskovanja verouka otrok zaradi oddaljenosti cerkve od šole. Verouk je potekal v prostorih KS. Obojestransko razumevanje je bilo v dobrobit otrok, saj je bil Janez Goergner znan kot človek, ki je zares znal graditi mostove med ljudmi ne glede na vero ali drugo pripadnost. Znal je spoštovati človeka in najti dobro v ljudeh. Dober posluh je imel tudi za urejanje kraja in razvoj KS. Tako je bil en mandat svetnik KS, ob krajevnem prazniku pa se je s praznikom župnije Svetinje in koncertom duhovne glasbe vključil v praznovanje. Bil je pobudnik uradne umestitve kraja Svetinje na zemljevid slovenskih krajev. Bil je dekan velikone-deljske dekanije, član odbora za družbene dejavnosti, član programskega sveta Zavoda za informiranje Ormož in član Rotary kluba. Pred kratkim so ga iz Svetinj premestili za župnika pri Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kjer je bil izvoljen tudi za prodekana. Ob prejemu plakete je povedal: „Ta plaketa mi pomeni priznanje za 18-letno delo, ne le meni, ampak vsem ljudem, ki smo znali stopiti skupaj in složno ustvarjati podobo našega kraja. Svetinje so moja ljubezen in sem se bom vedno rad vračal."
Viki Ivanuša
Foto: DK
Foto: DK
Bučečovci • Odprtje biplinarne
24 milijonov evrov za bioplinarno
Podjetje Keter Organica, vodilni ponudnik bioplinskih elektrarn pri nas, je v Bučečovcih v občini Križevci pri Ljutomeru odprlo bioplinarno, menda najsodobnejšo na svetu. Naložba je vredna 24 milijonov evrov, njena končna instalirana moč bo omogočala oskrbo z električno energijo 31.800 odjemalcem.
Zaposlitev v bioplinski elektrarni je v začetku njenega obratovanja dobilo devet ljudi, z razširitvijo dejavnosti v rastlinjake in obrat za proizvodnjo živil iz ekološke pridelave muškatnih buč pa se načrtuje dodatna zaposlitev 60 delavcev. Po mnenju mednarodnih strokovnjakov je Slovenija korak pred vso svetovno konkurenco, za kar gredo posebne zasluge inovatorju, domačinu Marjanu Kolarju, soustanovitelja podjetja Keter Group. Posebnost bioplinske elektrarne je v rastni komori - Keter Growth, kjer se v posebnih razmerah vzgajajo hitro rastoče energetske rastline, ki tvorijo del bio-mase za pogon elektrarne. Na enem kvadratnem metru se v tej komori pridela biomasa, ki v naravi v enem letu zraste na 10.000 kvadratnih metrih. Nova elektrarna pomeni povečanje samooskrbe z energijo in s pridelavo hrane ter bo s svojim delovanjem omogočila povečano proizvodnjo za okoli 3.000 ton zelenjave letno. Pomemben je tudi stranski produkt tovrstne elektrarne - visoko kakovostno naravno gnojilo, ki se bo ustvarilo v novo razvitem sušilnem siste-

Naložba v novo in menda najsodobnejšo bioplinarno v Bučečovcih je zahtevala 24 milijonov evrov.
mu, s tem pa bo v kmetijstvu mogoče nadomestiti umetna nitratna gnojiva.
V prihodnosti podjetje napoveduje postavitev raziskovalnega centra za bioplin, raziskave pri izpopolnjevanju biokemičnih lastnosti encimov in proizvodnje bioplina pa bo dopolnjeval program raziskovanja pridobivanja energije iz alg. V proizvodni proces bioelektrarne v Bučečovcih bo v naslednji fazi vključen
poseben steklenjak za vzgojo energetskih alg, iz katerih bo mogoče pridobivati zeleno energijo. Keter Group napoveduje, da bodo korak pred konkurenco obdržali tudi v prihodnje, saj so v ta namen v okviru nove elektrarne postavili tudi raziskovalni center za bioplin, ki vključuje enega najsodobnejših laboratorijev za raziskave pridobivanja energije iz obnovljivih virov v tem delu Evrope. V okviru
raziskovalnega centra bo delovala večja skupina domačih in tujih strokovnjakov in specializiranih raziskovalcev.
Odprtja zelo pomembne gospodarske pridobitve v Pr-lekiji so se udeležile delegacije iz številnih držav, Keter Group pa napoveduje nove bioplinar-ne predvsem na Hrvaškem, v državah jugovzhodne Evrope, Rusiji in Braziliji, kjer so že odprli svoja predstavništva.
NŠ
Ormož • 19. Martinovanje 11. in 12. novembra
Obeta se krasno Martinovanje
Medtem ko so trgatve v polnem teku in je do martinovega še daleč, imajo organizatorji Martinovanja v Ormožu že vse pripravljeno. Na policah turističnih agencij je tudi že lepa zloženka, ogledate si lahko tudi spletno stran, ki vabi na 19. Martinovanje v Ormož, ker bo letos kar nekaj novosti v organizacijskem smislu.
Martinovanje v Ormožu bo letos potekalo strnjeno dva dni, 11. in 12. novembra. Podjetje P&F se letos ne bo aktivno vključilo v organizacijo, med organizatorji pa ni tudi Obrtno-podjetniške zbornice Ormož, ki je pretekla leta organizirala sejem KOVITO. Župan Alojz Sok je prepričan, da je treba na področju vinogradništva iskati tisto dodano vrednost našega okolja, ki bi jo morali negovati in poudarjati, zato je občina za prireditev tudi letos namenila 25.000 evrov, vloženega pa bo tudi veliko prostovoljnega dela. Organizatorja Martinovanja sta tako le Občina Ormož in Javna razvojna agencija Ormož - TIC Ormož. Sodelujočih institucij pa je kar precej, vsaka bo skrbela za svoj del prireditve, tako da bo program zelo pester. Letošnja novost je tudi sodelovanje s Turistično agencijo ONA, ki pomaga pri trženjskih dejavnostih in ponuja kar pet različnih martinovih izletov v Ormož.
Program bo potekal v grajskem kompleksu - grajski pristavi in gradu - ter prostoru med njima, zato bo pretok ljudi med zabavnim ter strokovnim
ali razstavnim delom prireditve boljši kot v preteklosti. Oba dneva bodo na voljo brezplačni vodeni ogledi mesta, gradu, pristave, kleti P&F. V soboto bodo nudili tudi možnost ogleda vinske turistične ceste. V Unterhundu bo potekala vinska tržnica z degustacijo vin in kulinarike. V soboto bo tudi rokodelska tržnica. Pridne gospodinje pa bodo postavile na ogled svoje dobrote. Kot je povedala Hinka Hržič, so njihovi izdelki čedalje kakovostnejši, saj se številne gospodinje odločajo za dodatno dejavnost na kmetiji, vse več pa jih ima tudi certifikate domače obrti. V času martinovanja se bo veselo pelo, igralo in plesalo, za kar bo skrbel JSKD v sodelovanju s svojimi društvi in okoliškimi šolami. Osrednji dogodek pa bo seveda zabavni krst mošta.
Glede Turnirja šipona so bili do nedavnega skeptični, ali naj ga sploh izpeljejo ali ne, saj lanska jesen temu grozdju ni bila najbolj naklonjena, je povedal Zlatko Zadravec, direktor JARE. Kljub temu, da bo udeležba verjetno nekoliko manjša, so se odločili, da začete tradicije ne
prekinejo. Temu bodo prilagodili tudi sestavo komisije, ki bo štela sedem članov, od katerih bodo štirje tuji ocenjevalci. Vzorce pričakujejo do 9. 10. v prostorih TIC, saj bo ocenjevanje potekalo že 23. 10. Organizatorji si želijo aktivno sodelovanje domačih vinarjev pa tudi, da bodo v čim večji meri izkoristili priložnost in v tem času v Ormož povabili svoje poslovne partnerje.
Karmen Štumberger, ki na občini vodi projekt, obljublja, da bo dogajanje čez dan pestro,
večeri bodo razgibani - v petek z nastopom skupine Zaklonišče prepeva, v soboto pa s skupino Mambo kings. Vse prireditve so brezplačne in so namenjene najrazličnejšim ciljnim in starostnim skupinam. Martinovanje bo tokrat prepleteno s sodobnostjo in tradicijo. Kljub temu da je organizatorjev manj, so se ti odločili dvigniti dogodek na višjo raven, oblikovati celostno blagovno znamko in dogodku dati širšo odmevnost v slovenskem prostoru.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Martinovanje bo letos potekalo predvsem v organizaciji Občine Ormož in Jare s TIC ter ob podpori številnih soorganizatorjev.
Svet je majhen
Strahovoltaična Evropa
Evropska unija oz. Evropske ekonomske skupnosti so nastale po drugi svetovni vojni na podlagi dveh različnih potreb. Po eni strani zahteva Združenih držav Amerike o racionalni delitvi in izkoriščanju gospodarske pomoči Mar-shallovega plana, po drugi pa pa-nevropska želja celinskih narodov. Federalna baza sodelovanja je bila torej potrebna zaradi delitve ameriške pomoči in zaradi velike želje po tesnejšem sodelovanju, ki bi pripomoglo k mirnejši prihodnosti Evrope po dveh uničujočih vojnah. Prvi ministri in zunanji ministri Italije, Nemčije, Francije in Belgije so se trudili v petdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi se vse to uresničilo. Danes imamo Evropsko unijo, ki združuje prostor, v katerem že šestdeset let kraljujeta mir in blaginja. Če ne štejemo stoletnega obdobja, ki je sledilo Dunajskemu kongresu leta 1815, je to najdaljši čas miru naše zgodovine. Torej projekt, ki so ga načrtovali De gasperi, Adenauer, Shumann in Spaak, je pravi uspeh. Evropa, da pridobi pogum, potrebuje strah. Za vsak korak naprej v razvoju smo Evropejci potrebovali globoke krize. Bi lahko rekli, da je naša sodobna celina »strahovol-taična«, strah spremeni v energijo. Ko je vse mirno, propada. EU izvira iz popolne nevihte vojne tragedije. Vendar uspeh psihološko pripelje do samoza-dovoljstva in smo potrebovali še en preplah, gospo-darsko-energetska kriza konec sedemdesetih let, da so nam veliki možje, politični voditelji z vizijo, kot Mitterand, Kohl in Jacques Delors podarili novi cilj: skupni trg leta 1992. V devetdesetih letih je večina politikov upala, da si bo lahko vzela nekaj let počitka, a kolaps komunističnega sistema je pripeljal do novih naporov in Unija se je morala širiti proti vzhodu, da bi bili res vsi stari celinski narodi ponovno del istega življenjskega prostora. Kohl in Prodi sta vodila omenjen proces. Veliko napak, veliko dobrega in veliko slabega, tako kot vedno v kateremkoli kompleksnem projektu. Evropska unija je dobila nov, dolgoročni cilj in si ponovno zagotovila smisel obstoja. Še danes živimo v fazi širjenja, vendar smo prišli skoraj do kraja. Preostane nam samo še Balkan, istočasno pa smo zapadli v institucionalno krizo bruseljskih organov, ki zagotovo niso primerno oblikovani za vodenje skoraj trideset različnih držav in še več narodnih skupnosti. Še huje: nimamo več nobenega voditelja, ki bi se izkazal z vizijo ter bi bil vreden zaupanja. V Evropi vlada praznina. Sarkozy in Merklova se zagotovo ne moreta kosati s predhodniki, rešitve, ki jih nudita, so vezane vedno na kratkoročne rezultate, o katerih morata voditi račune zaradi notranjepolitičnih nestabilnosti. Mlade članice ne nudijo novih rešitev, ker se želijo izkazati spoštljive do skupnosti, ki jih je sprejela, in mislijo, da bi preveč tvegale v primeru drznejših idej. EU je vstopila v fazo »jugoslavizacije«. Vsi smo se imeli radi, dokler je bilo vse v najlepšem redu in smo se lahko brez težav peljali od Lizbone do Tallina. Sedaj pa bi bogati raje izstopili iz vlaka, ko je treba pomagati revnejšim, ne da bi pomislili na zgodovinske razloge, ki so pripeljali do takšnega stanja. Nahajamo se v kriznem obdobju. Scenarij pred nami ni med najbolj obetavnimi, vendar mislim, da se soočamo s četrtim preplahom: države v ekonomski krizi, bilance v deficitu, trgi, polni dvomov, gospo-darstva brez rasti, monetarni sistem brez politične glave itd. Bo iz preplaha ponovno prišel pravilen odgovor? Bomo še enkrat pretvorili strah v energijo in našli novi smisel za skupno življenje in primernejšo organizacijo? Starih političnih generacij več ni na parketu. Nanj stopajo sedaj mlajši politiki in elite, ko so se oblikovali preko Erazmusa, Leonarda, prostega potovanja in drugih mednarodnih izmenjav v zadnjih dvajsetih letih. Prihaja generacija, ki je poskusila, kako neverjeten projekt je Evropska unija, in se zaveda, da če to izgubimo, pademo ponovno v začaran krog sovraštva, egoizma in nacionalizma, ki pelje neposredno do uničujočih konfliktov. Evropska unija ni popolna, a je najbolje, kar smo si do danes izmislil za mir na Stari celini. Dokler bo tako, moramo vedno upati in delati na tem, da bo Unija ostala vsaj »strahovoltaična«.
Laris Gaiser
Foto: NS
Podlehnik • Ustavi se tam, kjer pojo
Koncert ob 10-letnici Trstenk
Podlehniška dvorana v vaškem domu se je minuli petek dolgo v noč tresla od ljudskega petja in igranja. Domače ljudske pevke Trstenke so namreč s tradicionalnim jesenskim koncertom pod naslovom Ustavi se tam, kjer pojo proslavile 10-letnico svojega delovanja, v goste pa so povabile kar 13 skupin godcev in pevcev.
Večerni koncert ljudskega petja je s prepevanjem odprla mlada Nika Jus, sicer vnukinja ene od pevk Trstenk, potem so na oder stopili podlehniški ljudski pevci Kopači, za njimi godci iz Velike Nedelje, nato pa je dvorano dobesedno do zadnjega kotička zapolnilo ubrano in glasno petje Tr-
Pozdravni nagovor ob jubileju Trstenk je seveda pripadel njihovi neutrudni vodji Lojzki Merc; v govoru je zajela izjemno bogato desetletje delovanja pevk, ki so po vsej državi znane po svojem odličnem in prepoznavnem prepevanju, izdale so tudi tri samostojne zgoščenke s svojimi pesmimi, pa pesmarico ljudskih pesmi, izvedle so preko 300 nastopov, ponovno obudile prepevanje 'na tretko' (štiriglasje), sodelovale na številnih snemanjih in oddajah, ne le radijskih, ampak tudi televizijskih itn. Merčeva je ob prebiranju številnih izvedenih aktivnosti še dodala: „Pesem ima čudežno moč. Naj ta večer ostane v lepem spominu in srčna hvala vsem, ki cenite ljudsko pesem, ki je pomemben del naše kulturne dediščine! Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali skozi vsa ta leta našega ustvarjanja. In naj velja rek: pesem iz srca zapeta, naj ne bo nikdar izpeta!"
Podlehniški župan Marko Maučič je Trstenkam za njihov bogat opus dejavnosti čestital ob okroglem jubileju in
Podlehniške pevke Trstenke, ki jih vodi neutrudna Lojzka Merc, so na koncertu ob 10-letnici svojega delovanja prejele najvišje priznanje ptujske OI JSKD za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture (izročil ga je Ivo Ban) in še posebno priznanje podlehniškega župana Marka Maučiča - t. i. županovo priznanje za izjemne dosežke.
dodal: „Ljudska pesem vas je spremljala že od malih nog in ohranile ste jo v svojih srcih, zato res znate odlično zapeti. Vedno vam prisluhnemo z veseljem in se vam zahvaljujemo tudi zato, ker s svojim petjem in nastopi predstavljate odlično promocijo naše občine. Kot župan sem ponosen tudi na to, da že pet let uspešno delujete kot samostojno društvo in verjamem, da bo tej petici nekoč dodana tudi ničla. Naj se ljudska pesem iz preteklosti ohranja za prihodnost in v prihodnosti!" Maučič je Tr-stenkam ob čestitkah izročil še posebno županovo prizna-
nje za posebne dosežke, ki pa ni bilo edino.
Ivo Ban, predstavnik OI JSKD Ptuj, je namreč pevkam prav tako čestital in jim predal najvišje možno priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske dejavnosti, ki je v domeni ptujske izpostave sklada, ter ob tem še povedal, da so se s tem soglasno strinjali vsi odgovorni v območni izpostavi. Lojzki Merc pa so se za odlično vodenje in neutrudno delo s simboličnim darilom zahvalile tudi pevke same.
Pevski večer se je nato nadaljeval z nastopi gostov; zapeli
in zaigrali so še ljudske pevke Društva upokojencev (DU) Hajdina, ljudski pevci Folklornega društva (FD) Pobrežje, Mladi pevci FD Lancova vas, Veseli prijatelji umetniškega društva Ustvarjalec iz Majšper-ka, ljudske pevke iz Jablovca, pevci ljudskih pesmi KTD Selce, pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja iz Gorišnice, KD Ljudske pevke iz Rogatca, pevke ljudskih pesmi iz KD Osluševci in pevska skupina Zarja iz KD Račna, koncert pa se je zaključil s skupno pesmijo vseh zbranih pevcev Pozimi pa rožice ne cveto.
SM
Ptuj • Študij na Višji strokovni šoli
Prosta mesta še za izredni študij
V septembru je dejavnosti na Višji strokovni šoli Ptuj zelo veliko. Ob vpisu - prosta imajo le še mesta za izredni študij - izvajajo tudi brezplačne delavnice, namenjene široki populaciji.
Višja strokovna šola ŠC Ptuj je bila ustanovljena oktobra 2004 kot peta in tako najmlajša šola Šolskega centra Ptuj. Nahaja se v sodobno opremljenih prostorih bivše vojašnice na Vičavi 1. Prvi študentje so se vpisali v študijskem letu 2005, zanimanje za vpis pa iz leta v leto narašča.
Izvajajo višje strokovno izobraževanje v programih: Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine. V vseh programih pa zraven rednega študija nudijo tudi možnost izrednega izobraževanja.
Kot vsako leto je tudi letos največje zanimanje za program Mehatronika. Ti študentje predstavljajo več kot polovico vseh vpisov. »To je interdisciplinarni študij tehnike. Študentom omogočamo pridobitev uporabnih
znanj strojništva, elektrotehnike, komunikacij, informatike in podjetništva. Izobraževanje izvajamo v dobro opremljenih predavalnicah, laboratorijih ter v Hiši naprednih tehnologij in MIC-u, na to pridobitev smo še posebej ponosni, saj je dokaz dobrega sodelovanja z našimi partnerji,« pojasnjuje Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj.
V	programu Ekonomist izvajajo dva modula: računovodja in tehnični komercialist, pestra pa je tudi izbira modulov v programu Upravljanje podeželja in krajine.
V	septembru nudijo natančnejše informacije o vpisu v trgovskem podjetju Qlan-dia, kjer imajo informativno pisarno in vpis. Obenem izvajajo tudi veliko brezplačnih strokovnih izobraževanj in
pomoč učenja tujih jezikov. Prostih mest na rednem študiju nimajo več, možno pa se je vpisati na izredni študij v vse programe, ki jih izvajajo.
3. oktobra bodo za svoje
študente izpeljali tako imenovan uvodni dan, ko jih bodo seznanili z vsemi pomembnimi informacijami za začetek študija.
Dženana Kmetec
Hiša naprednih tehnologij je zelo sodobna.
Tednikova knjigarnica
Najlepša hisa je taka iz papirja!
Ko je šolsko leto še sveže in mlado, je prav opozoriti na tiste sopotnice učenosti, ki so veliko več od običajnih učnih sredstev in pripomočkov. Tem nevsakdanjim vsakdanjim življenjskim družicam, ki jim je vse prevečkrat poudarjana (zgolj) po-učnost, je nujno pomagati v sleherne šolajoče roke, v vsak dom in v vsako ustanovo, in to v čim večjem številu. Kajti brez njih, ki znajo biti tako krhke in občutljive, a hkrati tako vsemogočne in vsevedne, brez njih tudi nas, takšnih kot pač je človeški rod, ne bi bilo. Zadnja leta je sicer slišati, da jim bo počasi odklen-kalo, saj jih bojda hitro zamenjujejo z medna bolj priročnimi, bolj ustrežljivimi, manj utrudljivimi nadomestki, ki naj bi kmalu pometli s čez pol tisočletja starimi oblikami človeške učenosti in zmogljivosti. Kako kratkovidne so te napovedi! Z neuporabo največjega človeškega izuma bi se povsem podrugačil tudi človek, kajti možganske funkcije, ki jih sproža redna, zavestna, načrtovana uporaba črk na papirju in miselni procesi, ki jih le-ta zahteva, dajejo človeku odgovore na tri temeljna, večna vprašanja: Od kod smo?, Kdo smo?, Kam gremo?. Brez navedenega bi izgubili smisel in bi bili le digitalno procesirane utvare »najvišje razvitih« zemeljskih bitij.
O knjigah in branju govorim, seveda. In o veščini branja, ki se mi zdi, počasi izgublja kvaliteto. Ne le, da je vse več ljudi, otrok in odraslih, ki berejo počasi in z muko, najhujša je bralska nekritičnost, nesposobnost vrednotenja in urejanja informacij. Tiskanih besed je toliko, da se bralec lahko hitro počuti »izgubljenega v vesolju« in ne utegne urejati lastnega literarnega kozmo-sa, marveč sprejme tržno knjižno ponudbo. Že ustvarjeno bralsko kondicijo in samozavest nažirajo nezmerne ponudbe knjig, poučnih in leposlovnih zbirk, tudi učbenikov in priročnikov, ki reklamno obetajo, a resnične vrednosti nimajo. Prava knjiga, katerekoli zvrsti, poučna ali leposlovna, ostaja prava za vse večne čase. Recimo: je že res, da so slikanice o živalih in naravi z novo letnico izdaje vse bleščave, celo migajoče in revskajoče, cvileče in rjoveče, v nekaterih je mogoče potipati, božati živalske kožuhe ali duhati travne bilke, gladiti listje ... A kaj več v teh knjigah ni najti. Je že res, da je za uvodno druženje s knjigami dovolj slikanica brez besed ali z malo besedami, res je, da so tovrstne knjige odlična motivacija bodočemu knjigoljubu, a kaj, ko večina novodobnih poučnih knjig (predvsem o živalih, naravi ...) temelji na atrakciji .
Knjigam in branju sem pravzaprav želela napisati hvalnico, pa me je zaneslo. Se opravičujem in nadaljujem z dvema neznansko odličnima knjigama, ki potrjujeta (utrjujeta) pomembnost klasičnih bralnih oblik, ki negujeta in poudarjata lepoto dobre knjige in njen nezamenljiv pomen za človeško vrsto.
Najprej vam želim položiti na bralsko srce čudovito, majhno (drobna je tudi knjiga) in hkrati veliko pripoved Carlosa Marie Domingueza (1955, Buenos Aires) z naslovom Hiša iz papirja (Iz španščine prevedla Tina Malič. Spremna beseda Ivan Dobnik. Ljubljana: Družba Piano, 2011) z ilustracijami Petra Sisa. Le sto strani manjšega formata nosi fantastično zgodbo, čisto malo s primesjo kriminalke, ki začenja s smrtjo mlade profesorice in njene »knjižne usode«:
Spomladi 1998je Bluma Lennon v neki knjigarni v Sohu kupila star izvod Poezij Emily Dickinson, in ko je na prvem križišču prišla do druge pesmi, jo je zbil avto.
Knjige spreminjajo usode ljudi. Nekateri so prebrali Malezijskega tigra in postali profesorji književnosti na daljnih univerzah. Siddhartaje na desetine tisočev mla-deničev popeljal k hinduizmu, Hemingivey jih je napravil za športnike, Dumasje na glavo postavil življenja tisočev žensk in kuharske knjige so jih nemalo rešile pred samomorom. Bluma pa je bila njihova žrtev...
Drugo odličnico je napisal mojster knjig in branja Alberto Manguel in nosi naslov Knjižnica ponoči (Prevedla Nada Grošelj. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. Zbirka Bralna znamenja).
Veliko bralnih užitkov ob obeh izbrankah želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Rokomet
Ormožani zmagali in ostali na vrhu
Stran 12
Rokomet
Cilja ŽRK: obstanek in afirmacija mladih igralk Stran 12
Ptujski športni vikend
Poletno vreme mu je dalo dodaten čar
Stran 13
Namizni tenis
Slodej do četrtfinala 1. odprtega turnirja
Stran 13
Nogomet
Prestopi se še vrstijo: Kelenc v Kopru
Stran 14
Nogomet
Aluminij neporažen tudi po Radomljah?
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Ponudb ne manjka, HBO zelo zainteresiran
V sredo je bila v Ljubljani, na sedežu podjetja Medis, enega od Dejanovih osebnih sponzorjev, prva tiskovna konferenca po vrnitvi v domovino. Gostitelji so Dejanu, kljub temu da je izgubil naslov svetovnega prvaka, pripravili izjemen sprejem, vreden šam-piona. Iz zvočnikov se je vila pesem I Got A Feeling (izvaja jo skupina Black Eyed Peas), Dejan pa je prišel v dvorano po hodniku, med »špalirjem« in ob čestitkah množice Medi-sovih delavcev. Posebno darilo, zaščitno čelado, mu je predal generalni direktor podjetja Tone Strnad: »Naj se tekmeci z glavami zaletavajo v čelado, ne v oko.«
»Glede na vse izkušnje, ki sem jih doživel ob prihodu v domovino, mi je žal, da nisem izgubil že prej (smeh). Ni be-
sed, s katerimi bi lahko opisal svoje občutke ob tej podpori. Izgubil sem naslov prvaka, a ne vas, navijačev, naredil pa bom vse, da dobim nazaj tudi pas prvaka,« je v svojem slogu povedal Dejan in dodal, da ima največ dela v teh dneh s tolažbo znancev in prijateljev. Kot pravi vitez je še enkrat dodal, da za nesrečno poškodbo in posledično prekinitev dvoboja v Biloxiju ne krivi Berta. »Poškodbe so del boksa in športa nasploh. Nikakor nočem verjeti, da se je to zgodilo namerno, pa četudi je bilo, to ne spremeni ničesar. Verjamem, da je Ber-to pred usodnim kontaktom izgubil ravnotežje, saj sem mu kakšno sekundo pred tem podelil dva dobra udarca, aperkat in kroše.«
Dejan je doslej že velikokrat poudarjal, da se vse zgodi z
	■ amis
	
	
določenim namenom. »Tudi poraz v Katovicah je bil zame boleč, a se je čez čas izkazal za 'koristnega', saj sem čez nekaj časa dobil priložnost boksati za naslov svetovnega prvaka v Johannesburgu. V ZDA sem sedaj res izgubil ta šampionski pas, a še vedno verjamem, da z nekim razlogom; prihodnost bo pokazala, kaj se bo iz tega izcimilo. V vsakem primeru je bila to zame zelo draga, a dobra šola. Veliko sem se naučil in verjamem, da se bo izkušnja na koncu izkazala za pozitivno,« je svoje trdno stališče ponovil Dejan.
Kljub porazu je Dejan v ZDA pustil dober vtis, predvsem pri producentih TV-hiše HBO. Njegova komunikativnost zunaj ringa, boksarsko znanje, viteštvo in nepopustljivost v ringu, vse to je privedlo do
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec (ob njem je Jure Doler, agencija SV-RSA): »Glede na vse izkušnje, ki sem jih doživel ob prihodu v domovino, mi je žal, da nisem izgubil že prej (smeh).«
ponudbe, da bi HBO prenašala nekaj njegovih sledečih dvobojev! Dejan je kljub temu previden: »Seveda mi izjemno godi takšna ponudba, saj ima podobne podpisana le peščica, morda 20 najboljših svetovnih boksarjev v vseh kategorijah. Kljub temu bi še enkrat poudaril, da so te stvari sedaj v rokah
menedžerjev, ne mene osebno. Z Ulfom Steinforthom imam podpisano pogodbo še za leto in dva meseca, veliko se lahko zgodi v tem času.«
Prva misel je sedaj dopust. »To je prvo, kar sedaj sledi, po šestih mesecih napornega treninga in številnih odrekanj. Najprej je treba kakovostno
sanirati poškodbo veke, si povsem odpočiti, potem pa bom znova razmišljal o treningih. To bi se lahko zgodilo čez približno dva meseca, naslednji dvoboj pa pričakujem v začetku drugega leta, februarja ali marca,« je zaključil Dejan.
Jože Mohorič
Nogomet • Hervis pokal Slovenije, osmina finala
Zavrč izločil branilce naslova
Zavrč - Domžale 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šnajder (21), 2:0 Murat (35), 3:0 Letonja (49), 4:0 Le-tonja (56), 5:0 Veselič (78).
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, Šnajder (od 80. Marinič), Letonja (od
60. Matjašič), Fridl, Murat (od 67. Veselič). Trener: Miran Emeršič
DOMŽALE: Vidmar, Smukavec, El-sner, Korun, Diallo (od 46. Osmanaj), Teinovic, Horvat (od 67. Kovjenič), Zatkovič, Vrhunc, Pekič, Zadnikar (od 58. Vancaš Požeg). Trener: Darko Birjukov
Drugi krog slovenskega pokalnega tekmovanja je v Zavr-
ču prinesel pravo senzacijo. Že res, da je Zavrč močan tre-tjeligaš, ki bi letos, če bo šlo vse po načrtu, moral osvojiti prvenstvo, ter da so pokalna tekmovanja zelo specifična in so možna presenečenja: toda rezultata 5:0 v korist domačih si prav gotovo ne bi upal na-
povedati nihče, nenazadnje so Domžale branilec pokalnega naslova in tudi v prvenstvu v 1. ligi merijo na najvišja mesta. Zgodilo pa se je prav to in kakšnih 350 gledalcev, ki so bili v sredo v vročem vremenu priča temu dogodku, se bo lahko še dolgo spominjalo, kako je David premagal Goljata.
Že začetek srečanja je dal slutiti, da bi to lahko bil dober dan za domače. Le-ti niso pokazali niti malo strahu pred reno-miranim tekmecem in so že v 6. minuti preko Fridla zamudili lepo priložnost. Na stadionu v Zavrču je prvič završalo v 21. minuti, ko je po napaki Elsner-ja Šnajder neubranljivo zadel iz slabih dvajsetih metrov s strelom po tleh. Za tem so razu-
mljivo v posesti žoge prevladovali gostje, toda priigrali si niso nobene omembe vredne priložnosti. Nasprotno, v 35. minuti smo videli hiter protinapad Zavrča, Murat se je poigral z Elsnerjem in s strelom v bližnji vratarjev kot zadel za 2:0, kar je bil tudi izid polčasa.
Drugi del igre se za domačine ne bi mogel začeti bolje: v 49. minuti je Letonja po sijajni podaji Darmopila pobegnil obrambi modrih ter z diagonalnim strelom povišal na 3:0. Gostje so bili v šoku, nekateri igralci s trenerjem Darkom Birjukovim enostavno niso dojeli, kaj se jim dogaja, kar so razigrani domačini unovčili še dvakrat. V 56. minuti je po lepi podaji Fridla ponovno zadel Letonja, v 78. minuti pa je Šnajder z milimetrsko podajo zaposlil rezervista Ve-seliča, ki je s strelom z glavo
zadel za končnih, skoraj neverjetnih 5:0! Do konca srečanja so nato vsi akterji le še čakali zadnji žvižg sodnika Goriča-na, Domžalčani pa so se takoj po eni največjih blamaž v svoji zgodovini zaprli v slačilnico in nato odhiteli na avtobus. Kako nemočni so bili v sredo branilci pokalnega naslova, razkriva podatek, da so edino omembe vredno akcijo na celotnem srečanju izpeljali šele v 82. minuti, ko je s strelom poskušal Zatko-vič, toda vratar Golob je uganil njegovo namero. Slavje na tribunah in v slačilnici Zavrča, ki suvereno vodi tudi v ligaškem tekmovanju, se je pričakovano zavleklo pozno v noč. Povsem zasluženo, prvoligaša, povrh vsega še branilca titule, vsak dan ne odpraviš ravno s »petardo«.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Zavrča so pripravili največje presenečenje v dosedanjem delu pokalnega tekmovanja.
Hervis pokal Slovenije (osmina finala):
Zavrč - Domžale 5:0 (2:0), Triglav - CM Celje 0:1 (0:1), Luka Koper - Olimpija 2:0 (1:0), MU Šentjur - Rudar Velenje 0:10 (0:5), Tolmin - HiT Gorica 1:2 (0:1), Garmin Šenčur - Nafta 1:0 (0:0), Odranci - Bravo 1 Interblock 0:7 (0:5). Tekma Adria Miren - Maribor bo v soboto, 8. oktobra.
Darko Birjukov, trener Domžal: »Rezultat 5:0 za Zavrč je za nas ponižujoč. Opravičujem se vsem, ki stojijo za nami in so nas danes prišli gledat. Kaj takega se je zgodilo prvič v moji trenerski karieri, zato je bolje, da vse skupaj prespim in nato rečem kaj pametnega. Absolutno pa si je Zavrč današnjo zmago zaslužil in jim od srca čestitam ter jim želim vse najboljše v prvenstvu. Vsekakor razmišljam tudi o ukrepih zoper moje igralce, toda, kot sem že dejal, moram vse skupaj prespati.«
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Po taki tekmi lahko ostanem le brez besed. Zmago smo si zaslužili, saj smo za njo garali 90 minut. To je nagrada za vso delo, za ves trud, ki smo ga vložili. Gledali smo le nase, ne na tekmeca, zavedali pa smo se, da igramo proti močnejšemu tekmecu od sebe. Kako so Domžale gledale na nas, ne vem, so pa nas verjetno poznali, saj smo v pripravah odigrali prijateljski obračun, tako da so vedeli, kam prihajajo. Čeprav je za človeško naravo normalno, da po taki zmagi človek nekoliko 'poleti', pa verjamem v fante, da bodo tudi v soboto v ligi proti Veržeju dali vse od sebe. Imamo nekaj mladih fantov, ki bodo dobili priložnost in verjamem, da jo bodo izkoristili.«
Rokomet • 1. NLB Leasing liga (m), 2. krog
Ormožani zmagali in ostali na vrhu
Jeruzalem - Loka 26:20 (13:10)
JERUZALEM: Jelen (16 obramb), Žuran; Korpar, Krabonja 1, Cvetko, Rajšp, Bogadi 3, Merdanovič, Raduj-kovic 1, Čudič 4 (1), Špiljak 3, Sok 8, Hebar, Kljajič 2, Žmavc, Šišmanovič 4. Trener: Saša Prapotnik
LOKA: Vrbinc (3 obrambe), Panj-tar (6 obramb); Hrastnik 3, M. Cinge-sar 1, Rakovec, Košir, Jamnik 5 (3), Dolenec, D. Cingesar 3, Bradeško, Šibanc 1, Korošec, Gaber 4, Rebič 2, Nosan 1, Tomšič. Trener: Boštjan Makovec
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/1; Loka 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Loka 8 minut. IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Jeruzalem Ormož).
Pred blizu 300 gledalci so ro-kometaši Jeruzalema po hudi borbi ugnali zasedbo Loke in ostali še drugič zapovrstjo na vrhu lestvice. Gostje so že v 1. krogu proti Celju dokazali, da gre za odlično obrambno ekipo, ki goji postavitev 6-0, v kateri izstopajo 'velikani', mladinski reprezentanti Gaber, Nosan in Cingesar. Uvodne minute so bile povsem v znamenju Ormožanov, ki so preko čvrste obrambe na čelu z vratarjem Jelenom (16 obramb) prihajali do protinapadov ter lahkih zadetkov. Ločani so svoj
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Loka 26:20 (13:10), Cimos Koper - Gorenje 35:25 (21:18), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 27:23 (13:13), Šmartno - Krka 29:29 (15:12), Krško - Ribnica Riko hiše 31:30 (20:17), Maribor - Izola Istrabenz plini 39:29 (17:17).
1.	JERUZALEM ORMOŽ	2 2	0	0	4
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	2 2	0	0	4
3.	KRŠKO	2 2	0	0	4
4.	GORENJE	2 110	3
5.	CIMOS KOPER	2 1	1	0	3
6.	RIBNICA RIKO HIŠE	2 1	0	1	2
7.	MARIBOR	2 1	0	1	2
8.	ŠMARTNO	2 0	1	1	1
9.	KRKA	2 0	1	1	1
10.	TRIMO TREBNJE 2 0 0 2 0
11.	LOKA	2 0 0 2 0
12.	IZOLA I. PLINI 2 0 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Sok je bil najboljši posameznik srečanja na Hardeku.
prvi gol dosegli šele v 7. minuti, Jeruzalem pa je v 14. minuti vodil z 8:3. Najvišjo prednost na tekmi so gostitelji dosegli pri izidu 12:6 in pri tem rezultatu zapravili dve priložnosti za povišanje prednosti. Napake gostiteljev v polprotinapadih so s pridom izkoristili Skofje-ločani in se z zadetkom Gabra v zadnjih sekundah 1. polčasa približali le na 3 zadetke zaostanka (13:10). Glede na prikazano igro je to bila minimalna prednost Ormožanov.
V nadaljevanju so Ormožani hitrost igre krepko zmanjšali, zaradi česar so naleteli na težave, saj so napadali na postavljeno obrambo, kar je bil veter v hrbet borbenim gostom. Ti so zaostanek po seriji 3:0 znižali na le dva zadetka zaostanka (20:18). Se v dveh primerih so Skofjeločani zaostajali le za dve točki, nazadnje pri rezultatu 22:20, nato pa je 'počilo' na škofjeloški klopi, kjer sta zaradi nešportnega obnašanja pordečela trenerja Boštjan Makovec in Sergej Sokolov. Izključitvi na klopi Gorenjcev so - kot je treba - izkoristili
Ormožani in s serijo 4:0 mirno pripeljali tekmo do končne zmage 26:20.
Podobno kot na prvem srečanju v Novem mestu so tudi tokrat blestela krila s 100-odsto-tnim izkupičkom (met 12/12). Poleg odličnega vratarja Jelena si ormoški fantje zaslužijo po-
hvalo za igro v obrambi, saj so prejeli le 17 zadetkov iz igre. V soboto, 17. septembra, ob 19.00 Ormožane čaka novo neugodno gostovanje v Trebnjem pri Trimu, ki je sezono začel z dvema minimalnima porazoma proti Krškemu in Celju.
Uroš Krstič
Jaka Špiljak (Jeruzalem): »Borili smo se, kot je bil dogovor v slačil-nici in zasluženo zmagali. Žal smo v 2. polčasu odigrali precej slabše, vendar nas je iz težav reševala igra v obrambi in vratar Gašper Jelen, ki dokazuje, da je eden najboljših vratarjev v ligi. V Trebnjem lahko obljubim veliko borbenosti in srčnosti ter upam na ugoden rezultat. Sicer sem novi igralec Ormoža in upam, da bomo čim dlje časa ostali pri vrhu, čeprav je še vedno naš osnovni cilj obstanek v ligi. Upam, da bomo napredovali kot ekipa ter tudi v individualnem smislu.«
Žiga Bradeško (Loka): »Čestitam Ormožanom za zasluženo zmago. Storili smo preveč napak v napadu in obrambi. Na poti do presenečenja nas je zaustavil ormoški vratar. V 2. polčasu smo lovili nasprotnika, vendar neuspešno. V naslednjem krogu moramo nujno ugnati Šmartno. Naš cilj je letos obstanek v ligi.«
Podpis pogodbe z Jeruzalemom
Danes ob 13. uri bo v prostorih ormoške kleti svečani podpis pogodbe med rokometnim klubom Ormož in generalnim sponzorjem Jeruzalemom. Izbran je pravi trenutek, saj so Ormožani po dveh krogih trenutno na vrhu elitne rokometne lige, kar je za klub in generalnega sponzorja lepo priznanje.
Rokomet • TK Terme Ptuj
Borovčakova in Zihrova blesteli v reprezentanci
Slovenska rokometna reprezentanca starejših deklic (letnik 1996) je soboto, 10. 9., izkoristila za skupne priprave na Gorenjskem. Na celodnevni »akciji«, ki jo je vodil selektor Milan Ramšak, je bilo kar 32 mladih rokometašic iz slovenskih klubov, namen druženja pa je bil predvsem vpogled v kader, ki naj bi predstavljal reprezentančno bodočnost. Tudi ptujski ženski rokometni klub je v Tržiču imel dve svoji predstavnici, in sicer Barbaro Borovčak ter Gordano Žiher, vodja reprezentance pa je bil Marjan Valenko, pomočnik trenerja članske ekipe ptujskega ženskega prvoligaša. Vrhunec celodnevnega dogajanja in spoznavanja kadra je bila
nedvomno prijateljska tekma med nacionalno selekcijo letnika 1996 in novim članskim ženskim prvoligašem Tržič-Na-klo. Tesno so s 33:32 (23:19) slavile nove članice elitne rokometne druščine, veliko priložnosti za igro pa sta dobili obe mladi članici ptujskega kluba in jo sijajno izkoristili. Barbara Borovčak je zabila kar sedem zadetkov, medtem ko je bila Gordana Žiher uspešna štirikrat.
Predvideno je, da se bodo mlade reprezentantke v »krompirjevih« počitnicah zbrale na Ptuju, kjer so pred časom že bile in kamor se zaradi odlične organizacije vedno znova rade vračajo.
tp
Rokomet • Prijateljska tekma:
Moškanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:33 (14:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: E. Bratuša, Petek 4, Zorli 6, Bedrač 1, Va-lenko, Arnuš 7, Balas, Lozinšek 1, Pravdič 1, Gerčer, Lukaček 2, Vincek 5, Preac 1, Firbas 3, Dimec 2. Trener: Sebastijan Oblak.
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec 9, Hanželič 2, Horvat 4, Bezjak, Veselko, Bračič 6, D. Ivančič 7, Tušek 5, Lorenčič, Zemljič, Prejac, Dogša, Zorec. Trener: Milan Baklan.
Začetek prvenstva v 1. B in 2. ligi se vedno bolj bliža, zato je bil dvoboj sosedov še posebej zanimiv zaradi vpogleda v trenutno pripravljenost. Gostje so prvi povedli in nato vodili nekaj časa, domačini pa so jih že do odmora uspeli ujeti. Najvišjo prednost so imeli domačini pri rezultatu 12:9.
V drugem polčasu je bil potek tekme podoben: ekipi sta bili dolgo skupaj, nato pa so si rokometaši iz Velike Nedelje v 52. minuti priigrali prednost petih zadetkov (23:28). Bolj se je bližal konec srečanja, vedno bližje so bili domačini in na koncu so uspeli doseči zadetek za izenačenje.
DK
V torek, 20. 9., v Gorišnici državni prvaki, Cimos Koper
Rokometašem iz Gorišnice je žreb v tekmovanju za slovenski pokal namenil ekipo državnih prvakov - Cimos Koper. Seveda bo to v Gori-šnici pravi rokometni praznik, ki bo v dvorano zagotovo privabil veliko ljubiteljev rokometa. Srečanje bo v torek, 20. 9., ob 19.30.
Rokomet • 1. SRL (ž)
Glavna cilja sta obstanek in afirmacija mladih domačih igralk
S tekmami 1. kroga se bo ta konec tedna začelo novo prvenstvo za rokometašice v najelitnejši ligi. V njem bodo že tradicionalno nastopile tudi Ptujčanke, ki pa letos kotirajo nekoliko nižje kot v preteklosti.
Globalna situacija ni prizanesla niti športu, pri tem pa seveda ni imun niti rokomet. Denarja je vse manj, klubi pa so pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti. V slovenskem ženskem rokometnem prostoru je razmerje moči z nekaj manjšimi oscilacijami že vrsto let podobno: na vrhu je Krim Mercator, nato pa dolgo nič. Tudi letos bo verjetno podobno, saj se v Krimu kljub zmanjšanju sredstev še vedno vrti največ denarja. Večina najboljših slovenskih igralk se zato skoncentrira v tem klubu, poleg tega pa dvakratni evropski prvak premore tudi odličen or-
kester tujk. Na klop se je vrnil avtor največjih uspehov Tone Tiselj, poleg dveh obveznih domačih kron pa Krim visoko
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič, trener ŽRK MT Ptuj
meri tudi v Evropi. Boj za 2. mesto naj bi letos potekal med Krko in Zagorjem. Na »papirju« nato sledijo Velenje (s Katjo Sivko, ki je do sedaj igrala na Ptuju), Piran ter Celje. Sledi krog ekip (tudi ŽRK Ptuj), ki bi naj zapolnile mesta od sredine tabele navzdol in med temi gre iskati tudi kandidata za izpad iz 1. lige.
Skoraj povsem »domača« ekipa
Ekipa Mercatorja Tenzorja iz Ptuja je pred novo sezono doživela nekaj sprememb, saj v moštvu ni več Andreje Neubauer (Millenium), Katje Sivka (Veplas Velenje), medtem ko je Ana Mihaela Ciora končala svojo bogato športno pot. V staro jato se je po kar petih letih vrnila Sanja Potočnjak (Zagorje), ki pa je imela na ža-
lost nekaj težav s poškodbami tudi v tem pripravljalnem obdobju, tako da še ni v optimalni formi. Prav tako se je k treningom vrnila Nastja Prapotnik, ki se je nekaj časa spogledovala z odhodom drugam, vendar si je nato premislila, tako da bo strateg Ptujčank z omenjenima igralkama dobil širino na krilih, ki jo je v pripravah, kljub spodbudnim predstavam mladega vala (Tina Tumpej), tako pogrešal.
Glede na vse turbulence v klubu in okrog njega so bile priprave s strani igralk opravljene korektno, kot vedno pa bodo edino merilo prvenstveni obračuni. Po besedah mladega ptujskega stratega so v
ekipi še številne rezerve, predvsem pri izkušenejših rokome-tašicah, ki bodo morale letos pomagati tudi plejadi mladih rokometašic, ki šele prihajajo, letos pa bodo nedvomno dobile še več priložnosti kot v preteklosti. Z veseljem lahko ugotovimo, da bo letošnja ekipa ŽRK Mercator Tenzor skoraj povsem »domača« - plod ptujske rokometne šole (iz te iz sedanje ekipe ne izhajajta le Tea Močnik ter Stella Mateša). Za ptujsko ekipo bo letošnja sezona nekako prelomna: večje breme bodo morale prevzeti domače igralke, kar pa se zdi ob trenutni ekonomski situaciji najboljša rešitev. Ekipa se na ta način sicer zdi nekoliko slab-
ša kot v preteklosti in bo kot taka iskala priključek s sredino lestvice, čeprav je osnovno cilj pripeljati sezono do konca brez prevelikih pretresov. Že nedeljsko srečanje v gosteh pri nekoč veliki Olimpiji bo dalo nekatere odgovore, čeprav je za detajlnejše napovedi o razmerjih moči še prezgodaj.
Tadej Podvršek
ŽRK Mercator Tenzor vabi v klub mlade rokometašice
ŽRK Mercator Tenzor je trenutno edini ptujski prvoliga-ški klub v kolektivnih športih, obenem pa v moštvu gledajo v bodočnost, saj dajejo velik poudarek mlajšim klubskim selekcijam, ki jih vodi strokovno usposobljen kader. Tudi zato klub pod svoje okrilje vabi deklice letnika 2000-2004, da se preizkusijo v igranju rokometa in morda v tej sila zanimivi in atraktivni igri tudi uspejo.
Vpis poteka vsak dan med ponedeljkom in petkom od 15.30 do 17.00 v Športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju. Kontakt: Robert Krasnič (040-805-361) in Matej Bračič (041-904-332).
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja: »Pred pričetkom sezone smo sicer imeli nekaj turbulentnih zadev, tako kadrovskih kot birokratskih. Na srečo se je vse skupaj nekoliko poleglo, v sezono startamo »kompletni« glede igralk, ki so v klubu ostale. Glavni cilj je obstanek v elitni druščini, priključek sredini lestvice, doma zmagovati predvsem z neposrednimi konkurenti, v gosteh pa biti čim bolj konkurenčni in premagovati ekipe, ki nam bodo to dopustile. V fazi priprav smo zaradi takih ali drugačnih tegob imeli kar nekaj problemov, tako da se mora ekipa še uigrati in pričakujem, da bo čez kak mesec že v optimalni formi. V uvodnih krogih računamo tudi na pomoč sreče. Že proti Olimpiji nas čaka težak boj, saj gre za nam primerljivo ekipo, vsekakor pa bomo igrali na zmago, kajti vemo, kaj pomeni zmaga na začetku prvenstva za nadaljevanje prvenstva in za samozavest igralk.«
Kolesarstvo • Tour of China
17. Ptujski športni vikend
Mugerli trenutno šesti
Nekoliko zdesetkana ekipa Perutnine Ptuj je v teh dneh na Kitajskem, kjer tekmuje na mednarodni kolesarski dirki Tour of China. Na Daljnem vzhodu ptujski dres nosi zgolj pet tekmovalcev, ki pa jim gre zaenkrat, kljub določenim zdravstvenim težavam, dobro od rok (nog).
Matej Mugerli je po 1. etapi zasedel odlično 5. mesto v skupnem seštevku. Druga etapa od Xiana do Baojia, dolga dobrih 180 km, je bila sprinter-ska, slavil pa je Norvežan Adrian Gjolberg in tako prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku. Perutninarjev v tej etapi ni bilo v ospredju, v cilj pa so prispeli v času zmagovalca. Bistveno težja je bila naslednja, 3. etapa, sicer ena izmed težjih na celotni dirki. Na 42 km etape od Baojia do Feng Contyja (112 km) se je na gorskem cilju od glavnine odlepila skupina 40 kolesarjev, v kateri so bili od Ptujčanov Mugerli, Gazvo-da in Rakuša. Rumena majica je bila v tem trenutku v ozadju, zato so imeli kolesarji kluba iz Spodnjega Podravja velik interes večati razliko pred zasledovalci. Tako se je v skupnem
seštevku Matej Mugerli premaknil za mesto navzgor (na 4. mesto), vendar pa so bile razlike med vodilnimi od 2. mesta navzdol minimalne. Torkov dan je bil prost, vse kolesarje, ekipe in tehnično osebje pa je čakal kar 500 km dolg transfer do Mianyanga. Četrta etapa od Mianyanga do Suininga, dolga 215 km, je v končnici postregla s ciljni sprintom, le-tega pa je dobil Rus Boris Špilevski. Skupno je vodstvo obdržal Uzbeki-stanec Muradjan Halmuratov. Ptujski kolesarji v tej etapi niso bili v ospredju, v cilj so prikole-sarili v času zmagovalca. Matej Mugerli je po 4. etapi zdrsnil na skupno 6. mesto, z dobrimi tremi minutami zaostanka, Gregor Gazvoda je skupno po 4. etapi na 29. mestu.
tp
Tour of China, vrstni red po 4. etapi:
1.	Muradjan Halmuratov (Uzb)
2.	Ivan Kovalev (Rus) +3:25
3.	Sun Jae Jang (Kor) +3:26 6. Matej Mugerli (Slo, Perutnina Ptuj) +3:33
Matej Mugerli (KK Prutnina Ptuj)
Kegljanje
Foto: Marjan Keiner
Dekleta v najvišji ligi doslej
Ta vikend bodo tekmovanje pričeli tudi v slovenskih keglja-ških ligah. Kegljaški klub Drava Deta Center bo tudi letos nastopal z žensko in moško ekipo na državnem nivoju: dekleta v
1.	B-ligi (tako visoko še ni bila nobena ptujska kegljaška ekipa), moški v 3. ligi - vzhod. Druga moška ekipa bo igrala v
2.	ligi OTS Maribor.
Pri dekletih so lani naredili veliki preskok naprej, sedaj bo to treba potrditi, kar pa je v prvem letu najtežje. Vodja ekipe Nada Fridl je pred prvim srečanjem, ki bo v nedeljo dopoldne, dejala: »Priprave smo pričele v začetku avgusta. Ob tem smo se tudi udeleževale turnirjev in rezultati so bili
vzpodbudni. Kako pa se bo to naše delo odrazilo na prvenstvenih tekmah, bomo seveda šele videli. Naš cilj je v prvi vrsti obstanek.«
Nekako podobno je v moškem delu ekipe, ki tekmuje v 3. SKL - vzhod. Vodja ekipe Pavle Ilič nam je dejal: »Za novo prvenstvo smo se pripravljali po najboljših močeh. Naš cilj je obstanek v ligi. Ekipo sta zapustila Janez Podgoršek in Branko Šauperl, tako da lahko računamo izključno na domače fante. Pred prvim krogom in gostovanjem v Celju pa je vprašljiv nastop poškodovanih Zdravka Sušanja in Janeza Čuša.«
Danilo Klajnšek
Domačini brez zmage v DP triletnikov
Kljub številni zasedbi v nedeljski osrednji dirki na ljutomerskem hipodromu, državnem prvenstvu triletnih kasačev - med deseterico udeležencev je na 2100 metrov dolgi stezi sodelovala kar osmerica iz domačega kluba -, so Ljutomerčani ostali praznih rok. Med velike favorite za osvojitev 1. mesta sta bila uvrščena domačina Mirko Šonaja z Inerro in Darko Sodec s Florkom. Slednji je sicer dirko dobro pričel, vodil prvih tisoč metrov, potem po pričakovanju omagal, v končnici pa se je odlično znašel Roman Jerovšek z Jerry Loujem (KK Komenda) in v ciljni ravnini zanesljivo zmagal. K zmagi na kasaškem derbiju minulo nedeljo v Ljubljani je dodal še tokratno rejsko zmago v Ljutomeru, kar doslej ni uspelo še nobenemu tekmovalcu. Več uspeha so ljutomerski kasači imeli v dirki za pokal občine Križevci, saj je 10-letni Alain Delon zmagal z domačo navezo: Jože Sagaj ml. (voznik) - Dušan Zorko (lastnik).
NŠ
Poletno vreme mu je dalo dodaten čar
Lep, praktično poletni vikend je še dodatno pripomogel, da je že 17. Ptujski športni vikend zasijal v vsem svojem sijaju. Že sobotno dopoldansko dogajanje v centru Ptuja (Sejem prostega časa) je dalo slutiti, da bo letošnji odziv javnosti izjemen, sledeče prireditve pa so to le še potrdile. Nedvomno prireditev Ptujski športni vikend dobiva nove razsežnost, se iz leta v leto krepi, obenem pa veseli spoznanje, da se vedno več ljudi zaveda zdravega načina življenja in tudi zaradi tega sodeluje na takšnih akcijah. Slogan »Šport za vse« je tako letos še enkrat več upravičil svoje ime, v Zavodu za šport na Ptuju pa prav gotovo ne sedijo križem rok in že snujejo načrte, da bo 18. Ptujski športni vikenda še boljši in od-mevnejši.
Koordinator projekta Boštjan Zemljarič je o letošnjem športnem vikendu, ki se je zaključil v nedeljo zvečer, povedal: »Letos smo resnično imeli srečo z vremenom in temu primeren je bil tudi obisk ljudi. Naših pro-
Mini olimpijada je uspela ...
gramov se je udeležilo zares veliko število ljubiteljev športa, še posebej pa me vseli, da sta bila dobro izpeljana predvsem osrednja projekta. V soboto je bila to Mini olimpijada, kjer je bilo dogajanje namenjeno ptujskim
Atletika • AK CP Ptuj
Pet medalj v Mariboru
Po vrhuncu letošnje poletne atletske sezone, ki ga je z vidika ptujske atletike predstavljal nastop Nine Kolarič na svetovnem prvenstvu v južnokorej-skem Daeguju, atletsko sezono nadaljujejo v pionirskih in mladinskih vrstah. Najprej so se na atletske steze vrnili mlajši mladinci, ki so se pomerili na atletskem pokalu Slovenije v Mariboru. V metu diska je bila ponovno najboljša Veronika Domjan, ki je z metom 35,11 metra zanesljivo opravila s konkurenco. Nekoliko slabše ji je šlo v suvanju krogle, kjer je pristala tik pod zmagovalnim odrom (11,31 metra). Z odličnimi meti kopja v letošnji sezoni nadaljuje tudi Melani
Namizni tenis
Slodej do četrtfinala
V	Murski Soboti je potekal 1. odprti turnir Slovenije v namiznem tenisu. Konkurenca je bila precej okrnjena, saj so manjkali nekateri reprezentan-ti (Martina Safran, Jana Tomazi-ni, Bojan Tokič, Jan Žibrat, Saš Lasan), oboleli Bojan Ropoša in še nekaj drugih kakovostnih igralcev in igralk. Turnirja se je udeležilo 19 igralk in 51 igralcev, med nastopajočimi so bili tudi štirje igralci NTK Ptuj: Bojan Pavič, Danilo Piljak, Matic Slodej in Luka Krušič. Od nekdanjih Ptujčanov so nastopili še Gregor Zafoštnik (NTK Finea Maribor) ter Ivana Zera (Ljubljana) in Vesna Rojko (Muta).
V	moški konkurenci je slavil Mitja Horvat, ki je v finalu premagal Gregorja Zafoštni-ka. Od igralcev NTK Ptuj so se vsi uspeli iz skupin uvrstiti v glavni del turnirja, najvišjo uvrstitev pa je dosegel njihov novi član Matic Slodej, ki je dosegel uvrstitev od 5. do 8.
vrtcem, le-ti pa so se odzvali v velikem številu. Zelo odmevno in številčno pa je bilo tudi nedeljsko dogajanje ob Ptujskem jezeru, kjer je prednjačila predvsem vožnja z ladjico Čigra, kar je bila predvsem posledica
izredno lepega vremena. Za prihodnje so naši cilji in načrti povezani predvsem z idejo, da bi skušali na enem mestu zaokrožiti celoten projekt Ptujskega športnega vikenda.«
tp
Hentak - v Mariboru je bila s 34,28 metra tretja. K temu pa je dodala peto mesto v metu kladiva (35,98 metra). Tretje mesto v teku na 200 metrov si je pritekla Lara Larisa Po-pošek (9 minut in 2,77 sekunde). Med fanti pa se je izkazal obetavni sprinter Aljaž Brlek, ki je osvojil dve kolajni. V teku na 100 metrov je bil drugi z rezultatom 11,03 sekunde, v teku na dvesto metrov pa mesto niže s časom 22,70 sekunde. Pomembno je prispeval tudi k solidnemu teku štafete 4 x 300 metrov, ki si je pritekla tretje mesto. Omeniti velja še četrti mesti Doroteje Domjan na 400 metrov (60,12 sekunde) in Aljaža Ramota v metu kla-
Nosilci kolajn na atletskem pokalu za mlajše mladince (od leve): Aljaž Brlek, Lara Larisa Popošek, Veronika Domjan in Melani Hen-tak.
diva (40,05 metra). Ekipno so fantje dosegli šesto mesto med 25 ekipami, dekleta pa sedmo med 28 ekipami.
»Veseli nas dejstvo, da smo na tekmovanju nastopili s številčno ekipo, v kateri so pre-
vladovali mlajši tekmovalci, Na osnovi tega lahko v naslednjih dveh sezonah optimistično zremo v mlajšo mladinsko ekipo,« je nastop ptujskih atletov ocenil trener Aleš Bezjak.
UE
mesta (za vstop v polfinale je izgubil s kasnejšim zmagovalcem). Izkušeni Bojan Pavič se je v prvem krogu glavnega turnirja pomeril s klubskim kolegom Maticem Slodejem in po dobri in razburljivi igri izgubil 3:4. Tudi Danilo Piljak je dobro igral v svoji skupini in osvojil prvo mesto, nato pa izgubil 1:4 s Sukičem (Kema Puconci). Na glavni turnir se je uspelo uvrstiti tudi mlademu Luki Krušiču, ki je v 1. krogu finalnega turnirja izgubil z Novakom (Krka) 1:4.
Pri dekletih je prvo mesto osvojila Asja Kasabova, ki je v finalu premagala klubsko kolegico Manco Fajmut. Bivši igralki NTK Ptuj Ivana Zera in Vesna Rojko sta osvojili 5. do 8. mesto.
REZULTATI - MOŠKI:
OSMINA FINALA: Zafoštnik - Kolbl 4:0, Petar - Novak 4:0, Rosc - Tvrt-kovič 4:3, Petrovčič - Slatinšek 1:4, Horvat - Jazbič 4:0, Peršolja - Slodej 2:4, Škraban - Roudi1:4, Sukič - Golavšek 4:2;
ČETRTFINALE : Zafoštnik - Petar
4:0, Rosc - Slatinšek 0:4, Horvat -Slodej 4:1, Roudi - Sukič 1:4;
POLFINALE : Zafoštnik - Slatinšek 4:1, Horvat - Sukič 4:0,
FINALE: Zafoštnik - Horvat 3:4 (7:11, 11:6, 10:12, 7:11, 12:10, 11:4, 4:11).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Mitja Horvat (Kema Puconci), 2. Gregor Zafoštnik (Finea Maribor), 3.-4. Pa-trik Sukič (Kema Puconci) in Uroš Slatinšek (Krka), 5.-8. Matej Petar (Muta), Patrik Rosc (Tempo Velenje), Matic Slodej (Ptuj) in Tomaž Roudi (Sobota) itd. REZULTATI ŽENSKE:
ČETRTFINALE: Lužar - Gutnik 4:1, Jerič - Kasabova 2:4, Zera - Pavlin 1:4, Rojko - Fajmut 0:4;
POLFINALE: Lužar - Kasabova 2:4, Pavlin - Fajmut 2:4;
FINALE: Kasabova - Fajmut 4:1 (11:5, 13:11, 11:9, 9:11, 12:10).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Asja Kasabova, 2. Manca Fajmut (obe Fužinar Interdiskont), 3.-4. Natalija Lužar (Ljubljana) in Nina Pavlin (Iskra Avtoelektrika), 5.-8. Katja Gu-tnik (Logatec), Tamara Jerič (Ilirija), Ivana Zera (Ljubljana) in Vesna Rojko (Muta) itd.
Danilo Klajnšek
Marsel zmagal v Poreču
V začetku meseca je v Poreču potekal mednarodni turnir, prvi v seriji turnirjev Alpe Adria za sezono 2010/11. Izmed ptujskih igralcev je nastopal Marsel Šegula v kategoriji najmlajših kadetov, U-10, v kateri je skupno nastopilo 16 igralcev. Marsel je najprej dosegel tri zmage v skupini, v podobnem slogu pa je nadaljeval tudi v izločilnih bojih. V finalu je ugnal Matija Novela (Arrigoni) 3:2 in osvojil 1. mesto na turnirju.
JM
Marsel Segula (NTK Ptuj, levo)
Nogomet
Prestopi se še vrstijo
Uradni prestopni rok za nogometaše se je končal 31. avgusta, v zadnjem trenutku pa so slovenski prvoligaši opravili še nekaj zanimivih nakupov, nekaj pa se jih je pod posebnimi pogoji zgodilo tudi po tem datumu (prihodi iz tujine, amaterji pod posebnimi pogoji ...).
Za nogometaše z našega območja je izmed prvoligašev največ zanimanja pokazal Koper, ki je najprej sklenil pogodbo z Denisom Pergerjem in Naserjem Kajtazijem (oba Drava), kmalu nato še z Matejem Pučkom (Aluminij), na koncu pa se je na Obalo preselil še Doris Kelenc. Slednji je v nedeljo v prvenstveni tekmi
že debitiral v rumenem dresu Kopra, ko je le-ta ugnal Triglav (to je bila prva zmaga Kopra v tem prvenstvu!).
Največja kolonija nekdanjih igralcev Drave in Aluminija pa sicer igra za velenjski Rudar. Tam pod vodstvom Milana Duričiča trenirajo Gregor Fink, Sebastjan Berko (oba Drava), Rajko Rotman, Bra-nimir Djokič, Jaka ihbeis-heh, Dejan Purišič (vsi Aluminij), sedaj se jim je pridružil še Leon Črnčič. Le-ta ima kljub mladosti, star je 21 let, za sabo že pisano paleto klubov, v katerih je poskušal nogometno srečo: iz Maribora je prišel v Kidričevo, od tam je presto-
Nogomet • 2. SNL:
Aluminij neporažen tudi po Radomljah?
Nogometaši Aluminija se po petih odigranih krogih nahajajo na vrhu 2. SNL, pred Garminom Šenčurjem in Krškim imajo tri točke prednosti. Zmaga na nedeljskem derbiju proti Krškemu daje Kidriča-nom dodatni optimizem pred nedeljskim gostovanjem v Radomljah, pri novincu v ligi. Le-ta je v prejšnjem krogu po vodstvu 3:1 proti Šmartnemu na koncu osvojil »samo« točko. Domačini si tokrat želijo druge domače zmage v tem prvenstvu, vendar so njihove možnosti manjše kot proti kateremu drugemu tekmecu. Trener Bojan Flis je seveda vesel vrnitve po poškodbi izkušenega Gregorja Režonje. Le-ta je v drugem polčasu nedeljskega srečanja prinesel svežino, dodatno idejo, kar je bilo na koncu dovolj za zmago. »Lepo je bilo vstopiti v igro po nekaj tednih. Kar se tiče poškodbe, me ni nič strah, je vedno bolje, samo nekaj bolečin še čutim. Če bi dejal, da gremo v Radomlje samo igrati, potem to ne bi bilo pravo: gremo zmagat, po tri točke,« je dejal Gregor Režonja.
Danilo Klajnšek
Nogomet m SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 5. KROGA: Domžale - Aluminij 6:0, FC Koper - Bravo Publikum 0:1, CM Celje - Krško 5:1, HIT Gorica - Mura 05 4:0, NOGA Triglav - Maribor 2:4, IB Interblock - NŠ R. Koren Dravograd 1:0, Rudar Velenje - Krka 3:5, Olimpija - Šampion Celje 2:1.
9. RUDAR VELENJE 5		2	G	3	4:5 6
10. B. PUBLIKUM	4	2	G	2	3:4 6
11. KRKA	5	2	G	3	4:12 6
12. MURA 05	5	2	G	3	4:14 6
13. ALUMINIJ	5	1	2	2	4:10 5
14. DRAVOGRAD	5	1	1	3	6:15 4
15. HIT GORICA	5	G	1	4	0:6 1
16. ŠAMP. CELJE	5	G	G	5	0:21 G
1.	MARIBOR 5
2.	RUDAR VELENJE 5
3.	HIT GORICA 5
4.	FC KOPER 5
5.	DOMŽALE 5
6.	ŠAMPION CELJE 5
7.	IB INTERBLOCK 5
8.	NOGA TRIGČAV 5
9.	OLIMPIJA 4
10.	KRKA 5
11.	CM CELJE 5
12.	B. PUBLIKUM4 4
13.	MURA 05
14.	ALUMINIJ
15.	DRAVOGRAD
16.	KRŠKO DOMŽALE
4 0	1
4 0	1
3 2	G
3 G	2
2 3	0
2 2	1
2 2	1
2 2	1
2 1	1
1 3	1
1 2	2
1 1	2
1 1	3
1 0	4
0 2	3
G G	5
14:6 11:9 14:4 13:4 14:7 11:S 5:7 11:S 7:6 S:11 9:7 4:9 5:14 5:14 4:9 7:19
DOMŽALE - ALUMINIJ 0:0 ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence (Šabec), Gerečnik, Klobučar, Vrba-nec (Novak), Cafuta, Planinšek (Ro-gina), Špehonja, Kelc (Podbrežnik), Krajnc, Zečevič. Trener: Bojan Špe-honja.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 6. KROGA: Dravinja -Aluminij 0:10, Mura 05 - Šampion Celje 0:0, Tehnostroj Veržej - Rudar Velenje 0:3 CM Celje - Tezno Maribor 13:0, Nissan Ferk Jarenina - Žalec 7:1, Železničar - Nafta 1:0, Brežice - Maribor 0:6, Pobrežje -NŠ R. Koren Dravograd 1:0.
ALUMINIJ 6:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Papež (48), 2:0 Papež (67), 3:0 Dobrovoljc (73), 4:0 Papež (83), 5:0 Kostanjšek (87), 6:0 Anželj (88)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Legče-vič (Damše), Cesar, Jus (Dvoršak - Špehar), Pulko (Sagadin), Horvat (Vindiš), Strel, Petek (Goljat), Trep, Kirič. Trener: Primož Gorše.
1. SML
REZULTATI 5. KROGA: Domžale - Aluminij 0:0, FC Koper - Bravo Publikum 2:0, HIT Gorica - Mura 05 0:1, CM Celje - Krško 4:0, NOGA Triglav - Maribor 3:1, IB Interblock - NŠ R. Koren Dravograd 3:1, Rudar Velenje - Krka 2:0, Olimpija - Šampion Celje 4:0.
1. ALUMINIJ	6	5	1	0	44:3	16
2. MARIBOR	6	5	1	0	25:2	16
3. RUDAR VELENJE 6		5	0	1	16:6	15
4. POBREŽJE	6	5	0	1	10:3	15
5. CM CELJE	6	4	2	0	32:5	14
6. FERK JARENINA 6		4	1	1	16:9	13
7. MURA 05	6	3	2	1	11:7	11
8. ŽELEZNIČAR	6	3	0	3	6:11	9
9. BREŽICE	5	2	0	4	7:17	6
10. ŠAMP. CELJE	6	1	1	4	6:7	4
11. DRAVOGRAD	6	1	1	4	6:7	4
12. DRAVINJA	6	1	1	4	5:2S	4
13. NAFTA	6	1	0	5	9:14	3
14. TEH. VERŽEJ	6	1	0	5	4:22	3
15. ŽALEC	6	0	2	4	4:25	2
16. TEZNO MB	6	0	2	4	3:32	2
1. NOGA TRIGLAV 5	5	0	0	22:3	15
2. FC KOPER 5	5	0	0	21:5	15
3. MARIBOR 5	3	0	2	19:5	9
4. OLIMPIJA 4	3	0	1	16:3	9
5. KRŠKO 5	3	0	2	6:S	9
6. DOMŽALE 5	2	2	1	10:7	S
7. IB INTERBLOCK 5	2	1	2	5:5	7
8. CM CELJE 5	2	1	2	S:9	7
DRAVINJA - ALUMINIJ 0:10 (0:4) STRELCI: 0:1 Hreljič (7), 0:2 Ahec (15), 0:3 Brec (23), 0:4 Gale (32), 0:5 Brec (37), 0:6 Brec (59), 0:7 Ahec (61), 0:8 Zorec (64), 0:9 Ma-jerič (65), 0:10 Zorec (67)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Bra-čič, Majerič, Zorec, Petek (Vajda), Brodnjak (Klajnšek), Hreljič (Dob-nik), Brec, Petrovič (Kukovec), Gale (Šavorič). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc je v nedeljo odigral prvo tekmo v koprskem dresu.
pil v italijansko Atalanto, naslednja postaja je bil angleški Leicester, od koder se je vrnil v Slovenijo, v Velenje. Leon je sicer redni član uspešne državne reprezentance U-21.
Potem ko so v ljubljanski Olimpiji v zadnjem času angažirali kar dva vratarja (Aleksandra Šeliga in Elvisa Džafiča), je bilo realno pričakovati, da
bo za Kristiana Lipovca na
voljo malo priložnosti za dokazovanje. Tako se je Kristian vrnil v matični klub Aluminij, od koder je tudi prestopil v Olimpijo. V Kidričevem imajo tako na voljo izjemen vratarski par, prvi vratar ostaja Tomaž Murko.
JM
Bowling • Podjetniška liga
Rezultati 1. kroga podjetniške bowling lige - jesen 2011: Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Talum - Tames 3:5, Boxmark Team - DaMoSS 2:6, Saška bar -MP Ptuj 6:2, VGP Drava - Elektro Maribor 5:3. Prosta je bila ekipa Javne službe Ptuj.
V ponedeljek, 12. 9., se je s tekmami 1. kroga začela podjetniška bowling liga jesen 2011, v kateri nastopa 11 ekip. Naslov prvakov brani ekipa Radio-Tednik Ptuj, ki je slavila v spomladanski ligi.
Prvi krog je pokazal precejšnjo izenačenost ekip, saj si nobena ni uspela priigrati najvišjih možnih zmag, 8:0 ali 7:1. Branilci naslova so v okrnjeni zasedbi izgubili, zmage pa so slavile ekipe, ki jih lahko realno pričakujemo pri vrhu tudi na koncu. Med posamezniki sta izstopala Robert Kurež in Črtomir Goznik (najboljši posameznik spomladanske lige), ekipno pa Tames (2719) in Saška bar (2710).
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Robert Kurež (Saška bar) 786, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 779, 3. Robert Šegula (Tames) 736, 4. Stanko Jus (Talum) 730, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 726, 6. Andrej Trunk (Tames) 707, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 699, 8. Zvon-ko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 683, 9. Mitja Popošek (Saška bar) 673, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 669.
Pari 2. kroga (ponedeljek, 19. 9.): ob 17.30: Tames - DaMoSS, Talum - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: Boxmark Team - Elektro Maribor, VGP Drava - MP Ptuj, Mestna občina Ptuj - Javne službe Ptuj.
Prosta je ekipa Saška bar.
JM
Nogomet • Turnir mladih
Pokal ostal v Apačah
Nogometni klub Apače je bil preteklo soboto organizator turnirja v nogometu za mlade nogometaše do osmega leta starosti. Na njem je nastopilo osem ekip, in sicer ob dveh domačih ekipah Aluminij - Apače, NŠ Poli Drava, Golgeter Hajdina, Zlatoličje, Miklavž, Prager-sko in Podvinci. Mladi nogometaši so prikazali zavidljivo nogometno znanje in željo po uspehu. Manjkalo pa ni niti kar precejšnega števila ljubiteljev nogometa. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, kjer so potem igrali vsaka z vsako. Glede uvrstitev v skupinah pa je sledilo razigravanje za mesta. Po pričakovanjih sta se v finalu pomerili ekipi Aluminij - Apače 1 in NŠ Poli Drava. Tokrat so bili uspešnejši domačini, ki so 2:0 premagali sovrstnike iz Ptuja.
REZULTATI - POLFINALE: Aluminij Apače 1 - Pragersko 3:0, NŠ
Poli Drava - Miklavž 2:1. ZA 3. MESTO: Miklavž - Pragersko 6:5 (1:1) po streljanju kazenskih strelov. ZA 1. MESTO: Aluminij Apače 1 - NŠ Poli Drava 2:0.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Aluminij - Apače 1, 2. NŠ Poli Drava, 3. Miklavž, 4. Pragersko, 5. Hajdina Golgeter, 6. Podvinci, 7. Zlatoličje, 8. Aluminij - Apače 2.
Postavi finalistov:
ALUMINIJ: David Krajnc, Alen Ostroško, Alen Ahec, Vid Kovačec, Rok Metličar, Domen Zajšek, Žan Jevšenak, Žan Vidovič, Tibor Knaus, Tai Kmetec. Trener: Samo Gai-ser.
NŠ POLI DRAVA: Alen Šket, Vono Bezjak, Anton Anželj, Miha Krajnc, Svarun Čelan, Luka Pišek, Matija Bojnec, Andrej Majnik, Jure Jevto-vič. Trener: Mitja Emeršič.
DK
Zmagovalna ekipa Aluminij - Apače
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 18.00: CM Celje - Mura 05, Olimpija
-	Domžale; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Triglav, Nafta - Rudar Velenje; NEDELJA ob 20.00: Luka Koper - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dravinja Kostroj - Bravo 1 Interblock, Krško - Šampion Celje; NEDELJA ob 16.00: Kalcer Radomlje
-	Aluminij, Garmin Šenčur - Bela krajina, Šmartno 1028 - Roltek Dob.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zavrč - Tehnostroj Veržej, Čar-da - Kovinar Štore, Malečnik - Zreče; NEDELJA ob 10.30: Rakičan
-	Koroška Dravograd; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Tromejnik G Kala-mar, Odranci - Paloma, Grad - AHA EMMI Bistrica.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Podvinci Beto-narna Kuhar, Marles hiše - Koroške Gradnje, Tezno Maribor - Peca, Pohorje - Tehnotim Pesnica, MU Šentjur - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 16.00: NŠ Drava Ptuj - Carrera Optyl Ormož, Krško B - Šoštanj.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
6. KROG: Aluminij - IB Interblock (v soboto ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
6.	KROG: Aluminij - IB Interblock (v soboto ob 14.30)
LIGA U-14 VZHOD
7.	KROG: Aluminij - Pobrežje (v soboto ob 11.00)
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Makole - Oplotnica (igra se v Pragerskem), Hajdina - Gorišnica, Središče - Bukovci, Apače - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 10.30: Videm - 1 A Avto Gere-čja vas, Lovrenc - Rogoznica; NEDELJA ob 16.00: Podvinci Agrocenter Ptuj.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Slovenja vas - Markovci, Lesko-vec - Hajdoše, Grajena - Tržec, Zgornja Polskava - Cirkulane; NEDELJA ob 16.00: Podlehnik - Majšperk, Spodnja Polskava - Pragersko.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARA 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Videm - Polskava, PETEK ob 17.30: Cirkulane - Boč. VETERANI 40
PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Podlehnik - Ormož, Podvinci -Markovci, Tržec - Pragersko 75, Gorišnica - Zgornja Polskava, Lesko-vec - Lovrenc.
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA (m)
PARI 3. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož, Gorenje Velenje - Maribor, Krka - Cimos Koper, Loka - Šmartno, Ribnica Riko hiše -Celje Pivovarna Laško, Istrabenz plini Izola - Krško.
1. ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj, Krka - Celjske mesnine, Naklo Tržič - Piran, Zagorje GEN I - Veplas Velenje, Antrium Sežana - Krim Mercator, Mlinotest Ajdovščina - Burja Škofije.
RK DRAVA PTUJ VABI MLADE ROKOMETAŠE
Rokometni klub Drava Ptuj, ki s svojo več kot 60-letno tradicijo spada med najstarejše klube v Sloveniji, vabi v svoje vrste mlade, rokometne igre željne fante. Klub s kvalitetnimi trenerji in odličnimi pogoji za delo zagotavlja kakovosten rokometni razvoj otroka, ob čemer pa se poseben poudarek daje na njegovo dobro počutje in zdravje. S strokovno izobraženim kadrom si klub prizadeva ustvariti ogromno odličnih domačih igralcev, ki bi tvorili ekipo, ki bi polnila ptujske dvorane in navduševala prebivalce našega rokometnega mesta Ptuja.
Fante letnika 1999 in 2000 vabimo, da se priključijo treningom mlajših dečkov, ki že nastopajo v ligaškem tekmovanju in igrajo veliki rokomet. Fantje letnika 2001 in mlajši pa naj se priključijo ekipam Mini rokometa na osnovnih šolah. Rokometni klub namreč izvaja redno vadbo za najmlajše na prav vseh ptujskih osnovnih šolah ter v Markovcih in Majšperku. Vse kontakte najdete na spletni strani kluba www.rkdrava-ptuj.si ali na telefonski številki 040 271 416. MLAJŠI DEČKI B
Ponedeljek - dvorana Center 16:00-17:15 Torek - dvorana Markovci 17:30-19:00 Četrtek - dvorana Markovci 17:30-19:00 Petek - dvorana Center 16:00-17:15 MINI ROKOMET
Ponedeljek - dvorana Mladika 16:00-17:30 Torek - dvorana Ljudski vrt 15:30-17:00 Sreda - dvorana Mladika 16:00-17:30 Četrtek - dvorana Ljudski vrt 15:30-17:00 Petek - dvorana Ljudski vrt 15:30-17:00
Kegljanje
1. B ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA
1.KROG: Drava Deta Center (v nedeljo ob 10.30)
3. MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
1. KROG: Petrol - Drava Deta Center (v soboto ob 16.30)
DK, TP
Foto: DK
Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat Oljarne
Praznik buc in bučnega olja
V soboto so v krasnem sončnem vremenu nekateri pohiteli s trgatvami, drugi pa so si privoščili izlet v Središče ob Dravi v tamkajšnjo Oljarno na 9. Praznik buč. Za to priložnost se celo območje podjetja spremeni v razstaviščni in prodajni prostor, na katerem se slavijo buče in izdelki iz njih.
Praznik buč Oljarni pomagajo pripraviti različna društva, predvsem Turistično društvo Središče ob Dravi, program pa je vsako leto bolj pester in zanimiv. Vedno več je tudi razstavljavcev, ki pod šotorom na stojnicah razgrnejo svojo ponudbo. Ta pa je prava paša za oči in druge čute. Na stojnicah so izdelki iz buč ter druge dobrote prleške kuhinje - mesnine, pogače, pa zdravilna zelišča smo videli in knjige o bučah. Zanimiva je bila stojnica karikaturista Stanka Šerca, ki si je zares dal duška z bučnimi motivi. Tudi otroci domačega vrtca so prispevali svojo stojnico polno različnih bučnih izdelkov, sodelovali so tudi stanovalci Centra za starejše občane iz Ormoža. Že takoj na vhodu pa je obiskovalce prevzela odlična kulinarična razstava, ki je vedno znova prava paša za oči.
Na odru šotora so se zvrstili številni nastopajoči, ki so skrbeli za dobro voljo obiskovalcev. Po prizorišču je vozil tudi turistični vlakec, ogledati pa si je bilo mogoče tudi ponudbo kmetijske mehanizacije. Orga-
Foto: Viki Ivanuša
V soboto je bilo v Središču vse v znamenju buč, nekateri niso okrasili le svoje stojnice z bučami, ampak so se celo oblekli v bučne motive in se z njimi okitili.
Foto: Viki Ivanuša
Razstava je bila privlačna kot zmeraj.
Oljarna ima tudi lastno sušilnico.
V sredini spravila buč Sonja Krabonja ocenjuje, da je letošnja letina odlična, buč je veliko in so odlične kvalitete. Pred leti se kmetje niso več tako množično odločali za gojenje buč in je oljarna seme morala celo uvažati. V zadnjih letih pa se čedalje več kmetov odloča za pridelavo buč, ki so tudi dokaj donosna rastlina. Ker kmetje tudi vedno bolj obvladajo tehnologijo pridelave, se iz leta v leto povečuje tudi
pridelek na hektar. Podjetje ima tudi lastna zemljišča in letos so pridelovali buče na več kot 200 hektarjih. Zato je na ormoškem območju dovolj surovine za celotno proizvodnjo bučnega olja. V Oljarni je sedem zaposlenih, v času sezone pa zaposlijo še dodatne delavce, ki jim pomagajo pridelek pospraviti.
Številni obiskovalci so si ogledali tudi postopek proizvodnje bučnega olja, kjer je že izjemna aroma nepozabno doživetje.
Viki Ivanuša
nizatorji so za popestritev dogajanja priredili še tekmovanje na temo buč in z bučami. Tako so se tekmovalci pomerili v trebljenju buč, vožnji samokol-nice, vožnji slaloma in nošenju vode v bučah. Malo vstran pa je vse dopoldne potekalo tekmovanje v kuhanju golaža iz
buč. Pomerila so se številna turistična društva, na koncu pa je sledila tudi pokušina. O tem, kaj vse so dali v lonec tekmovalci - razumljivo - niso bili preveč zgovorni. Člani TD Breza Pragersko Gaj pa so nekaj le razkrili. V bučni golaž sodijo čebula, paradižnik
Muretinci • Presenečenje na dvorišču
Anejina buča velikanka
„Ne, ta največja buča je od atija, moja je tista zraven, nekoliko manjša," je takoj ob našem obisku družine Toplak v Muretincih hitela pojasnjevati mala Aneja Toplak, medtem ko je kazala, kje sta se razbohotili dve velikanski buči.
paprika, česen, lovor, timijan, majaron, piščančji file in na koncu še bučke. Druge ekipe so imele svoje recepte, eni so pripravili celo vegetarijanski golaž.
Oljarna v Središču ob Dravi se ponaša z dolgo tradicijo, saj je stara čez 100 let in vsa ta leta tudi nemoteno obratuje, je povedala Sonja Krabonja, vodja profitnega centra. Izdelujejo izključno bučno olje iz buče golice, ki ga letno proizvedejo od 80.000 do 90.000 litrov, nihanja so odvisna od posamezne letine. Za liter tega izjemnega olja je potrebno okrog 33 buč, kar so obiskovalcem tudi ponazorili s kupom buč.
Foto: Viki Ivanuša
Recept za golaž z bučami so tekmovalne ekipe skrivale kot kača noge, konec koncev nameravajo tekmovati tudi prihodnje leto.
Prva je po besedah Darka Toplaka, Anejinega očeta, težka dobrih 60 kilogramov, druge pa niti niso mogli stehtati, glede na velikost pa ima vsaj 120, če ne 130 kilogramov. Seme obeh buč je Darko zasadil v kotu domačega dvorišča kar tako, bolj za šalo kot zares, da bi videl, če bo res kaj zraslo: „Kupil sem posebno seme za buče velikanke, ga zasejal in vse skupaj pustil, skoraj pozabil nanje. Nihče se ni ukvarjal z njima, ko sta začeli rasti in se debeliti. Pravzaprav niti nismo pričakovali, da se bosta res odebelili na takšno težo, pa sta se res, kljub travi in plevelu."
Obe velikanski buči bodo Toplakovi zdaj pustili pri miru do zadnjega oktobra, nato pa ju bodo izdolbli in jima izrezali „obraz" za noč čarovnic. Mala Aneja je nad takšno idejo seveda navdušena, zato kljub temu, da svoje buče velikanke rada zajaha, pazi, da jih ne bi poškodovala.
Na domačiji Toplakovih v Muretincih 4 sicer gospodarita predvsem Darkova starša in dela imata na treh hektarjih kmetijske zemlje več kot dovolj: Ja, ata in mama še vedno naredita večino stvari, midva z ženo pa pomagava, kolikor se
ob službah da. Imamo pa na njivah zasajenega vsega nekaj; nekaj buč, pa krompir, tudi koruzo in pšenico ... Tako dela res ne zmanjka skozi vse leto."
Darko ob tem še pravi, da bo tudi naslednje leto zasejal buče velikanke: „Ampak zdaj jih ne bom pustil vnemar, ko vidim, da res zrastejo tako velike. In če bo še kaj sreče zraven, znajo zrasti res takšne buče, da se bom z njimi poskusil na kakšnem tekmovanju za največjo in najtežjo bučo. Bo pa treba zapreči prikolico, da bomo takšno velikanko sploh lahko pripeljali na kakšne razstave in
tekmovanja," je še dodal.
Bučijad in tekmovanj za največjo in najtežjo bučo je v našem okolju kar nekaj; eno naj-prepoznavnejših se vsako leto odvija tudi v okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. Na letošnjem tekmovanju za najtežjo bučo je z 275 kilogrami teže zmagala buča velikanka, ki jo je pridelal Martin Podgornik iz Čepovana. Naslov najzanimivejše zbirke okrasnih bučk pa si je prislužila bogata kolekcija bučk vseh velikosti in barv, ki jo je pridelal Bojan Kozminski iz Biša pri Trnovski vasi.
SM
Videm • 15 let FD Pobrežje
Povorka starodobnikov
Folklorno društvo (FD) Pobrežje je minulo soboto obeležilo okroglih 15 let svoj ega obstoja in delovanja.
Aneja Toplak je takole zajahala bučo velikanko, ki tehta dobrih 120 kilogramov, in pri tem povedala, da je ta največja buča bolj od atija, njena je pa tista nekoliko manjša zraven.
Obletnico so proslavili na zanimiv način; odločili so se namreč, da bodo pripravili po-vorko starodobnih vozil, nato pa še družabno srečanje pred vaškim domom v Pobrežju. Tako so se v soboto popoldne vsi imetniki starih traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije zbrali pred gostiščem Štajerc v Pobrežju, pred dolgo in pisano kolono starodobni-kov pa so se postavili plesalci Folklornega društva in konjenica. Povorka je nato krenila na dober kilometer dolgo pot od gostišča do igrišča pred vaškim domom, kjer je sledila natančna predstavitev vsakega starega vozila. Zbrani pa so nato sobotno pozno popoldne zaključili z zabavo ob glasbi in dobri hrani ter pijači.
FD Pobrežje ima sicer svoj zametek v skupini t.i. Pobre-ških plesačev, danes pa šteje preko 40 članov in ima štiri
sekcije: ljudske pevke, plesno skupino, obetavnike in pobre-ške plesače. Eden najbolj prepoznavnih projektov, ki so ga v FD Pobrežje izvedli v preteklih letih, je raziskava prazničnih ljudskih noš in delovnih oblačil iz preteklosti, na osnovi ka-
terih so nato izdelali tudi folklorne kostume. Od leta 2007 pa ima FD Pobrežje v svojih prostorih tudi stalno muzejsko zbirko pod naslovom Noša v Pobrežju in okolici v drugi polovici 19. stoletja.
SM
15 let delovanja Folklornega društva Pobrežje so člani obeležili s povorko starodobnikov, ki so ji načelovali plesalci društva in konjenica.
Foto: SM
SM
Kuharski nasveti
Grozdje
Sedaj je pravi čas, da preden iz tega cenjenega sadja naredijo mošt in seveda kasneje vino, ga uporabimo še za kakšno okusno jed. Jedi, v katerih uporabimo tudi grozdje, niso v nobenem letnem času tako okusne kot sedaj. Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Pretežna količina grozdja so tako imenovane vinske sorte, ki se uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa ga tudi posušijo v rozine.
Glede na barvo večino sort grozdja delimo na bele in rdeče sorte in to barvno kombinacijo lahko dobro izkoristimo tudi pri pripravi jedi. Pri rdečih sortah se barva spreminja od vijolične, temno rdeče do temno modre barve. Lupina grozdne jagode ima po navadi še mokasto voščeno prevleko, ki se nabere, ko se zgosti vlaga v zraku in jo že z obrisom ali pranjem lahko odstranimo.
Belo grozdje je rumene do svetlo zelene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče sorte. Ima pa tanjšo lupino in čvrstejše meso, zaradi tega pri pripravi jedi ostanejo jagode bolj čvrste ali omaka bolj gosta, rdeče sorte pa pomembno vplivajo na barvo ne glede ali jih uporabimo pri slaščicah ali mesnih jedeh. Pri uporabi namiznih sort grozdja pazimo še na pečke. Če bi lahko vplivale na kvaliteto jedi, jih odstranimo, tako kot
na primer pri omakah, ki jih pripravljamo iz grozdja, pečke vedno odstranimo.
Grozdje je živilo, ki ga lahko dopolnimo z mnogimi drugimi živili. Tako se po okusu ujema z ribami, morskimi sadeži, siri, pripravimo ga lahko skupaj s perutnino in teletino in je prijeten dodatek in popestritev bele vinske omake. Rdeče sorte grozdja ponudimo tudi zraven divjačine, predvsem divje perutnine. Grozdje se ujema tudi s siri, še posebej s polnomastnimi mehkimi siri in je nepogrešljivi dodatek pri kremah za torte, rulade, različne sadne rezine in podobno. Če imamo grozdje pri slaščicah na vrhu, ga nikoli ne potresemo s sladkorjem v prahu.
Grozdje se lepo ujema z orehi, tako pogosto orehove biskvite v jeseni polnimo tudi z grozdjem. Če grozdje kupujemo, pri nakupu pazimo, da so jagode napete in brezhibne, se trdno držijo peclja in rdeče sorte ne smejo imeti zelenega odtenka. Od toplotnih postopkov grozdje kuhamo, dušimo ali pečemo skupaj z ostalimi sestavinami kolača. Če grozdje kuhamo za omako, ga kuhamo 3 do 5 minut, tako da grozdje vpliva na okus omake in deloma razpade. Če pa ga maceri-ramo, kar pomeni, da ga damo za nekaj ur v odišavljeno tekočino s sladkorjem, ga maceri-ramo 3 do 6 ur.
Zaradi res aktualne problematike in pogostosti omenjene bolezni bom ponovno navedel dejstva o bolezni, ki bi jih moral vedeti vsak lastnik psa.
Erlihioza oziroma v zadnjem času imenovana anaplazmo-za je predvsem bolezen psov. Povzročajo jo mikroorganizmi iz rodu ehrlichia, anaplasma in neorickettsia. Pri nas je najpogostejša Anaplasma phago-cythophilum. Povzročitelji so rikecije, to so mikroorganizmi, uvrščeni nekako med bakterije in viruse. Bolezen prenašajo in
Sladica z grozdjem
Ne popolnoma zrelo grozdje je kislo, zato pri pripravi jedi uporabimo le popolnoma zrelo grozdje. Lupina nam lahko pri omakah in kremah kvari videz jedi, zato jo po potrebi odstranimo, lupino lažje odstranimo, če jagode za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Grozdje je priljubljeno sadje tudi drugod v svetu, tako v Ameriki pripravljajo omako iz rjavega sladkorja, grozdja in kisle smetane. Pripravimo lahko tudi dušenega piščanca z grozdjem, korenjem in čebulo, v Španiji pripravljajo juho iz grozdja, ki jo najpogosteje ponudijo hladno, prav tako z grozdjem pogosto obogatimo bavarsko kremo, v Franciji grozdje pripravljajo skupaj z gosjimi jetri, pri nas pa si še vedno najpogosteje pripravimo različne biskvitne rezine, ki smo jih popestrili z grozdjem, rulade, torte, sokove, nekateri temne sorte mešajo pri pripravi marmelad in džemov ter sokov in sirupov.
Grozdni zavitek pripravimo tako, da si najprej pripravimo vlečeno testo. Testo pripravi-
mo iz 25 dekagramov gladke moke , dodamo en deciliter do en deciliter in pol mlačne vode , ščepec soli in eno žlico belega olja. Moki dodamo sol in olje ter prilijemo mlačno vodo. Testo temeljito gnetemo 10 do 15 minut. Dovolj zgneteno testo oblikujemo v hlebček, ga premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut. Preden testo raz-vlečemo, ga razdelimo na dva enaka dela. En del razvlečemo, ga premažemo s premazom, ki ga naredimo iz 2 decilitrov kisle smetane, dodamo 2 žlici mletih orehov in eno drobno jajce. Čez premaz prekrijemo drugo polovico razvlečenega testa, po katerem potresemo razpolovljene grozdne jagode, potresemo s sladkorjem in cimetom ter pokapljamo z rumom. Zavitek zavijemo, nekajkrat z vilicami prebodemo in damo v pomaščen pekač. Pečemo pri 180 do 200 °C pol ure. Preden zavitek ponudimo, po želji potresemo s sladkorjem v prahu ali prelijemo s sladko omako iz grozdja.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Je erlihioza pri kužkih ozdravljiva?
V zadnjem času dobivamo vse več vprašanj zaradi bolezni, ki jo prenašajo klopi, imenovane erlihioza. Lastnike zanima predvsem, ali je bolezen ozdravljiva, kakšne posledice lahko pušča pri živali in kako jo lahko pravočasno ugotovimo.
širijo klopi, saj se povzročitelj naseli vanje, ko se prisesajo na okuženega kužka. Drugič, ko takšen okužen klop zajeda novega gostitelja, povzročitelji bolezni preidejo vanj. Rikeci-je lahko živijo tudi 5 mesecev v klopu. Bolezen se pojavlja v treh oblikah, v akutni, kronični in subklinični fazi. Akutna se po navadi pojavi do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. Kužek dobi povišano telesno temperaturo, neha jesti, postane potrt, težko se premika, saj ima boleče sklepe. Pogosto se
Foto: E. Senear
pojavijo podplutbe po telesu in pojavi se slabokrvnost. Zaradi slabokrvnosti kuža pohitre-no diha in je močno utrujen. Če klinični znaki niso prehudi, lastnik svojega kužka pogosto sploh ne pelje na pregled k veterinarju. Če ima kužek močan imunski sistem, lahko tudi sam premaga bolezen in ozdravi. Nevarneje je, če bolezen preide v subklinično fazo, ko kuža ne kaže znakov bolezni, videti je zdrav. Krvna slika pokaže le rahlo slabokrvnost. Povzročitelj se pritaji v notranjih organih, predvsem vranici, in tako stanje lahko traja mesece ali celo leta. Pri raznih stresnih dejavnikih, ko psu pade odpornost, lahko bolezen znova preide v akutno fazo in taka ponovna manifestacija bolezni je lahko smrtno nevarna. Bolezen pa lahko preide tudi v kronično fazo. Takrat lastniki najpogosteje opazijo hujšanje, krvavitve, nevrološke znake, povišano telesno temperaturo. Laboratorijske preiskave krvi pokažejo močno slabokrvnost, ki počasi napreduje in na koncu privede do smrti živali.
Diagnoza bolezni se ne postavlja na podlagi kliničnih znakov, temveč na podlagi preiskave krvi, v kateri se išče pov-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
zročitelj bolezni in ugotavlja titer protiteles zoper povzročitelja bolezni. Zdravljenje erlihi-oze poteka s pomočjo posebnih antibiotikov in traja 4 do 6 tednov, kar pomeni, da mora kužek jesti tabletke dvakrat dnevno mesec do mesec in pol. Pravočasno začeta terapija privede do ozdravitve živali. Najboljši način preprečevanja bolezni je učinkovito odpravljanje klopov. Tu moramo biti natančni in dosledno upoštevati navodila veterinarja, saj se drugače sredstvo zoper klope hitro pokaže za neučinkovito.
Zelo dobro je, da kadar posumimo, da z našim kužkom ni vse v redu, da je hitro utrujen, šepa, pospešeno diha ali pa želimo čisto preventivno vedeti, ali je naš kuža okužen, odpeljemo kužka k veterinarju in zahtevamo laboratorijsko diagnostiko bolezni. Veterinar bo odvzel kri, naredil hitri krvni test ali pa bo poslal kri v Ljubljano v laboratorij. Laboratorijska diagnostika je bolj zanesljiva od hitrih testov. Pravočasno začeto zdravljenje je garancija za popolno ozdravitev našega kosmatinčka.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Kam gre slovensko kmetijstvo?
V zadnjih desetih letih so se v slovenskem kmetijstvu zgodile strukturne spremembe, kar kažejo podatki popisa kmetijstva v letu 2010 v primerjavi s popisom 2000. V Sloveniji imamo še 74.717 kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi 476.556 ha kmetijskih zemljišč in redijo 416.574 GVŽ oziroma v povprečju 6,4 ha kmetijskih zemljišč in 5,6 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo. Število kmetijskih gospodarstev se je zmanjšalo za skoraj 14 %. Na slovenskih kmetijah imamo v povprečju 1,3 traktorja ali okrog 100.000 traktorjev.
Največji upad v pridelavi zelenjadnic in reje prašičev
Na področju zelenjadnic se je število pridelovalcev zmanjšalo za 36 %, in sicer s 1.743 na 1.114 pridelovalcev, ki obdelujejo 1200 ha oziroma 1,2 ha površin na gospodarstvo. Pridelava zelenjadnic bi lahko bila paradni konj slovenskega kmetijstva, a v resnici močno nazaduje, predvsem zaradi slabih tržnih razmer in organiziranosti pridelovalcev.
Število rejcev živali se je zmanjšalo za 18.474, tako da je bilo v letu 2010 samo še 58.686 živinorejskih gospodarstev, ki redijo v povprečju 7,1 GVŽ (glav velike živine) na gospodarstvo. Govedo redijo na 36.120, prašiče na 26.451, perutnino na 36.254, ovce na 6.186, konje na 5.975, koze na 4.218 gospodarstvih. Najbolj drastično se je zmanjšalo število rejcev prašičev od 44.623 na 26.451, kar je za 40 % manj rejcev. Reja drobnice se je povečala, ovce na 137.777 živali oziroma 6.186 rejcev, kar je za 43 % več rejcev v primerjavi z letom 2000. Več je tudi rejcev konj za 28 %, in sicer 5.957 rejcev, kar je bolj povezano z ljubiteljstvom in športom. V perutninarski proizvodnji se je obseg zmanjšal za 27 %, število rejcev pa je z 58.929 padlo na 36.254 gospodarstev.
V	poljedelstvu se je število njivskih površin rahlo povečalo za dober % od leta 2000, spremembe pa se dogajajo pri pridelavi posameznih kultur. Največji porast je na področju industrijskih rastlin, posebej oljaric skupaj 13.675 ha površin. V letu 2010 so bile oljne buče na 6.173 ha, oljna ogrščica na 5.298 ha, hmelj 1.488 ha. Pridelava oljaric kaže na tržno nišo in potrebo v kolobarju, ki je nastala po prenehanju pridelave sladkorne pese. Ugodnejše cene za trženje oljaric pospešujejo dvig obsega proizvodnje.
V	pridelavi sadja se je bistveno zmanjšalo število gospodarstev s trajnimi nasadi, in sicer z 42.727 v letu 2000 je samo še 22.377 gospodarstev v letu 2010, ki obdelujejo od 13.062 ha v letu 2000 samo še 10.415 ha nasadov. Pri vinogradnikih se je število 35.129 gospodarstev zmanjšalo na 26.388 gospodarstev, ki obdeluje 16.372 ha vinogradov.
Podatki so povzeti iz objave delnih rezultatov popisa kmetijstva 2010 od Statističnega urada RS. Žal še niso na voljo podatki po posameznih regijah in občinah, da bi lahko pregledali spremembe v spodnjem Podravju.
Zaključek
Dejstvo je, da slovensko kmetijstvo izgublja v panogah, ki so delovno intenzivne (zelenjadarstvo, sadjarstvo, prašičereja, pe-rutninarstvo ...). To so tudi panoge, ki zahtevajo organiziranost celotne verige od pridelave, predelave in prodaje potrošniku. Pri teh panogah je tudi zanemarljivo število investicij v nove proizvodne objekte in infrastrukturo. Ukvarjanje s sprejemanjem političnih strategij, reform žal ne daje rezultatov. Potrebujemo drugačen organizacijski pristop, ki bo skrbel za pridelavo, predelavo, trženje in razporeditev prihodkov v celotni verigi. Predvsem pa potrebujemo pravi odnos med pridelovalcem in potrošnikom, ki bo posledično raje segal po domačih, slovenskih proizvodih, in skrajšati prodajne poti od kmetije do potrošnika.
KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
, ■■ ■ - r .r -	' ■ r .--
. . :. • -v- •
..••••^»JiftV-.«.'.- • V -• «

Foto: arhiv
Foto: PB
'Tadej öink
horami astrolog
(04) 515 9-6 Oi jMkgwr 041423 966 Grenc 9.4, ^^QÖkofja -Qoka
Krvodajalci
28. julij 2011: Mirko Soštarič, Sodinci 5 a; Mirko Fekonja, Vinski Vrh 55 a; Irena Laura, Formin 47 a; Andrej Polanec, Langusova ul. 5; Mihael Cafuta, Zidanškova ul. 14; Srečko Sitar, Lancova vas 58 b; Milan Hebar, Trubarjeva 11; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Mojca Jernejšek, Stoperce 52; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35 a; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2; Anamarija Jernejšek, Stoperce 52; Slavko Matjašič, Zagorci 63 c; Jolanda Vajzman, Čagona 47; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25; Ana Topolovec, Osoj-nikova cesta 21; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Marjana Kosi, Kajuhova 5; Bojan Merc, Soviče 12; Jože Reš, CMD 10; Peter Fras, Pivkova ul. 9 a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Sabina Jupič, Maistrova 13; Franc Težak, Proletarska 12; Dragica Dobič, Dornava 88 b; Peter Turk, Majšperk 21; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Ivan Teskač, Zg. Jablane 5; Justina Zorec, Za-bovci 71; Vlado Bedenik, Kočice 25; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Milan Munda Ul. Žetal-skega Jožeta; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Sandi Obran, Za-mušani 41; Ivan Črešnik, Anželo-va 20; Roman Železnik, Nadole 4; Viktor Zamuda, Spolenakova 23; Irena Težak, Proletarska 12; Aleksander Bedrač, Zg. Hajdina 202 b; Gregor Teskač, Zg. Jablane 5; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Tonček Pintarič, Brezovec 89: Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Aleksander Bedrač, Cirkula-ne 78; Majda Murko, Ul. Poh. bataljona 28, Slovenska Bistrica.
9. avgust 2011: Irma Bel-šak, Koračice 22; Albin Belšak, Koračice 22; Gregor Smolej, Majšperk 59; Jasmina Petrovič, Stojnci 108 a; Irena Kukec, mala vas 27; Franc Kozel, Zg. Gruškov-je 32; Andreja Prevolšek, Žetale 99; Marjan Feguš, Stanošina 17; Franc Čeh, Dornava 79 b; Marjeta Kosi, Ul. B. Kraigherja 7; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Vesna Šuligoj, Apače 59 a; Janez Malinger, Skorba 27 c; Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Željko Cmrečnjak, Ul. Maja 6; Anita Slana, Stojnci 102; Betka Ameršek, Mihovce 55 a; Ulrich Zorin, Hrastovec 73 a; Dušan Ko-res, Medvedce 14 a; Franc Lah, Gomilškova 12; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Stanko Polič, Vintarovci 76; Brigita Dra-škovič, Cankarjeva ul. 2; Anica Šrajner, Ulica 5. prekomorske; Edi Skela, Jurovci 1 d, Videm; Marija Bezjak, Gajevci 23; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; Zdenka Či-hal, Rimska ploščad 19; Antonija Korent, Črmlja 12; Matjaž Puh, Pod vrtačo 15; Nejc Veber, Zg. Duplek 92 b.
11. avgust 2011: Dejan Sever, Františka Foita 10; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35 B; Anica Sever, Kajžar 26 A; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Borut Megla, Oslu-ševci 51; Tina Markovič, Pavlovci 18; Denis Vamberger, Libanja 51, Ivanjkovci; Anton Sever, Kajžar 26 a; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Borut Megla, Osluševci 51; Tina Markovič, Pavlovci 18; Denis Vamberger, Libanja 51, Ivanjkovci; Anton Sever, Kajžar 26 a; Mina Kirbiš, Trgovišče 37; Janko Munda, Trnovci 18; Jožef Horvat, Cvetkovci 42; Boris Šalamija, Vičanci 96 a; Tomaž Valenko, Senešci 73; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Dejan Kolednik, Meje 18 a, Cirkulane; Janez Ko-kol, Kicar 66; Gregor Ljubič, Paci-nje 27 a; Silvo Čeh, Spuhlja 143; Franc Jus, Žetale 8 a; Janez Šel, Apače 186.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: S prijateljem (dolgoletnim) sva se razšla. Ali bova spet skupaj, in če - kdaj? Kako bo z otroki, kjer v odnosu zelo »škripa« predvsem s hčerko? Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste globoko v svoji duši zelo občutljivi in navezani na preteklost. Nikoli niste prerezali nekaj iz lastne preteklosti in še dandanes nosite v sebi globoke spomine na tisto, kar vam pričara grenak priokus ali pa na tiste spomine, ki so kot nektar sladki in prijetni. Zavedati se morate, da ste ljubljeno bitje in imeti vero. Ne smete gledati na vse negativno in morate uvideti priložnost. Prijatelja po vsej verjetnosti ne bo nazaj in tako je tudi prav. Ne smete se toliko poniževat in si ustvarjati nekih iluzij in nejasnosti. Vča-
sih se morate aktivno soočiti s tistim, kar vam je dano in vam nekaj pomeni. Vsak dan lahko uvidite toliko lepot in toliko priložnosti. Sami pri sebi boste morali doumeti, da se morate spremeniti in da dopustite, da ljudje živijo svoje življenje. Ni dobro, da se z njimi obremenjujete in morate najti neko vez. Otroke ste rodili, vzgajali in sedaj morajo sami po svoji poti in ne bremenite se s tistim, česar nimate. Hčerka je v veliki meri podobna vam in nosi tudi vaš značaj. V sebi ima neko čarobno moč in energijo. V življenju vam je namenjeno še veliko in popol-
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
noma od vas je odvisno, ali omenjeno sprejmete ali ne. Po razpotjih življenja morate zelo pogumno in vztrajno in ne smete se bremeniti s tistim, česar nimate. Srečno!
Šifra: Beli oleander
Vprašanje: Z možem sva se ločila pred tremi leti. Stike ohranjava zaradi otroka, ki je zelo navezan na očeta. Bivšega moža še vedno nosim v srcu in ga ljubim, čeprav dvomim, da on kaj čuti do mene. Zanima me, ali obstaja upanje, da zaživi-mo še enkrat kot srečna družina.
Odgovor: Spoštovana bralka, definicija ločitve je
v	osnovi zelo težka in zato z lahkoto pričara določene dvome o njeni pravilnosti. Vsaka zadeva, narejena iz jeze, ni dobra in se slej ko prej maščuje. Pri vas je problem drugje in se skriva v bistvu pretirane navezanosti in nočete sprejeti nekih dejstev. Če pogledate naravo, uvidite, da po hudi zimi pride topla pomlad in vse se razcveti. Ravno takšno cvetje bi morali vi znati vnesti v življenje. Z bivšim možem imate čudovitega otroka in nanj ste upravičeno ponosni. Glede na to, da je fantek, imate pri vzgoji
vi	mnogo več poudarka kot
oče. Situacijo mu morate razložiti iz pravega zornega kota in ne bodite preveč dvoumni. Kajti verjeti v neko pravljico ali da se bo zgodil čudež, je nekoliko nezrelo. Resnica je ta, da se pravljice lahko dogajajo in prav je, da se, ampak morate vnesti neko zdravo mero razsodnosti. Tako najdete nekoč svoj navdih in svoj vir spoznanja.
Življenje gre svojo pot in vi z njim. Imejte se lepo in predvsem se imejte radi. Naj bo vsak dan vaš dan, poln radosti.
Šifra: Oaza sreče
Vprašanje: Zanima me, ali bom v bližnji prihodnosti našel srečo z žensko, ki je pred časom stopila v moje življenje, ali bom ostal v obstoječi zvezi, ali bom srečen v ljubezni?
Pojem sreče iščete vsepovsod, odgovor, kje jo najdete, je v osnovi tako preprost in to je - v svoji duši. Pravzaprav se vam ni treba toliko obremenjevati, ampak naredite analizo in si odgovorite, kaj je za vas sreča. Ne morem trditi, da boste ravno v ljubezni našli srečo, prav gotovo pa bo to priložnost in odskočna deska, da se spremenite in neke stvari naredite drugače. Skupno življenje
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (28.)
Kozmične analize
Trije valovi energije
Po Marthinusu se danes nahajamo pod močnim sevanjem t. i. »novega svetovnega impulza«. Trenutno gredo skozi Zemljo trije kozmični valovi energije. Prvi, ki zapušča naš planet, je vplival na nastanek politeističnih religij pri primitivnih ljudstvih. Drugi, prevladujoči, ali »stari svetovni impulz«, je povzročil nastanek krščanstva, budizma in islama. Tretji, novi impulz pa prinaša mistično izkušnjo kozmične zavesti ali »veliko rojstvo«.
Vse je odraz življenja
Marthinus zagotavlja, da smrti ni. Ker človek verjame, da je smrt izraz absolutnega mirovanja, negibljivosti in nespremenljivosti, je lahko gibanje (osnova dialektičnega nauka) samo odraz življenja. Ker nobena nam vidna materija ni večna, ampak se vse spreminja, obnavlja in razpada, ne more obstajati materija, ki ni odsev gibanja,
kar je spet najverodostojneši znak življenja. Samo zato, ker ne vidimo človeške duše po smrti, še ne pomeni, da se je razblinila v nič. Nikjer v vesolju ni »nekaj« nastalo iz »nič« ali se vanj povrnilo. Življenje, torej gibanje, nikoli ne more nastati iz mirovanja in smrti.
Marthinusovo »veliko rojstvo«
Marthinus se je rodil l. 1890 v majhni danski vasici. Njegovi starši so se preživljali s kmetovanjem. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju. Ker mu starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanje, je bil prikrajšan za srednješolsko izobrazbo.
Leta 1920 je pri tridesetih letih začel doživljati tisto, kar je med mistiki znano kot »pro-svetljenje«, ali »razodetje«, sam pa ga je imenoval »veliko rojstvo«, ker se je znova prerodil v duhu. Kasneje je povedal, da je to nadfizični oz. duhovni proces, ki se pojavi v zavesti vsakega posame-
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 10473
www.radio-tednik.si
znika, ko zavest doseže nivo, ki je prikladen za manifestacijo ljubezni, inteligence in intuicije. S tem doseže človek ustrezen duhovni oz. koz-mični horizont razumevanja, v katerem je možno doživeti lastno nesmrtnost, smisel življenja in živega Boga. Ko je Marthinus večkrat šel skozi krst močne bele in zlate svetlobe, je opazil, da je razvil povsem novo sposobnost. Tako je npr. lahko gledal skozi samo večnost. Kamorkoli je usmeril svoj pogled v »temo«, je nastala »svetloba«. Postal je lasten izvor svetlobe. Skrivnost obstoja zanj ni bila več uganka. Marthinus pravi, da gre skozi takšen duhovni proces vsak posameznik, ko se skozi številne inkarnacije dovolj očisti, da lahko sprejme močnejšo svetlobo resnice.
Po mističnem rojstvu je začel opisovati to, kar je videl, in s pomočjo simbolov razkrival kozmične analize obstoja. Ko je prvič nastopil v javnosti, je naletel na močan odpor Cerkve in znanstvenih inštitucij. Leta 1965 je bil v Kobenhavnu ustanovljen Marthinusov inštitut. Za časa življenja ni dovolil, da bi se njegova dela prevajala v tuje jezike, ker je verjel, da so njegove kozmične analize namenjene generaciji 21. sto-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Kozmične analize so obsežno delo danskega misleca Thomasa Marthinusa, ki jih je podal v 50 knjigah pod naslovom Tretja zaveza. Marthinus je na prepričljiv in avtentičen način razložil ustroj vesolja in zakonitosti življenja. Mnogi so prepričani, da bo njegovo delo vodilna misel, svetovni nazor tretjega tisočletja. Srednjeveški jasnovidec Nostradamus ga je napovedal kot »svetlobo s severa.«
letja. Njegova zemeljska pot se je iztekla l. 1981. Nekaj naslovov njegovih knjig: Logika, Slika sveta, Skozi vrata smrti, Evolucija človeštva, Idealna prehrana itd.
Kozmična trojnost
Ko Marthinus razlaga naravo Boga, pravi, da je Stvarnik Vesoljna inteligenca, Živo bitje in ves Kozmos, v »katerem živimo, smo in se gibamo«. Zunaj Boga ni ničesar, ker zanj ne veljajo časovne in prostorske omejitve.
Pojem »kozmične trojnosti« Marthinus izrazi s formulo: x1 + x2 = x3. Bog (Oče, x1) s pomočjo »božjih ustvarjalnih principov« oz. kozmične energije (Sv. Duh, x2), ustvarja vidni in nevidni del vesolja (Sin, x3). Vse ustvarjene reči, od rudnin do planetov in galaksij, so živa bitja, skozi katere teče »božja energija«, ki je najvišji odsev ljubezni.
Progresivnost duhovnega razvoja
Vsa živa bitja se razvijajo iz
nižjih oblik obstoja v višje.
Pri tem prehajajo iz ene dimenzije stvarnosti v drugo, iz tega sveta v onstranstvo. V resnici samo zamenjamo telo
je tudi možnost za osebni razvoj in duhovno rast. Ženska in moški se dopolnjujeta in se morata zliti v eno. Toda preden se zgodi vse napisano, se boste morali odločiti in ne iskati bližnjic ali lažjih poti. Prav gotovo ni dobro, da sedite na dveh stolčkih, ampak najdite v sebi moč. Ženski čari so že v zgodovini privabljali velike umetnike in so skrivnostni. Prej ko se odločite, prej najdete svojo muzo brezpogojne ljubezni.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
ene dimenzije (fizično telo / zgoščeni materialni svet) s telesom druge dimenzije (subtilnejše telo / subtilnejši materialni svet energij). Proces se nadaljuje do zadnje dimenzije stvarnosti. Pri tem duša s seboj nosi karmo ali »plodove« svojega delovanja, ki jih še najlažje ponazorimo z rekom: »Kakor je kdo sejal, tako bo tudi žel«.
Življenje na Zemlji je šola, ki poteka preko kontrastov, kot so sreča - nesreča, zdravje - bolezen, radost - trpljenje ipd. Življenje nas v razvoju potiska naprej proti vedno bolj dovršenemu duhovnemu bitju, dokler nismo izpolnjeni z altruizmom (nesebičnostjo, prizadevanjem za dobrobit bližnjim) in ljubeznijo. Tedaj postanemo popolno človeško bitje, namesto stanja, v katerem se trenutno nahajamo, to je prehodu med ani-malno naravo in človeškim kraljestvom. Zraven kontrasta in karme na nas deluje še reinkarnacija ali »ponovno utelešanje«, ki nam omogoča potrebni časovni interval rasti. Zaradi reinkarnacije se rojevamo kot bogati - revni, moški - ženske, belci - črnci itd. Na voljo nam je dana bogata paleta izkušenj, ki nas vodi do določenih spoznanj. Ker znotraj reinkarnacije deluje princip evolucije, se vsa živa bitja na razvojni skali progresivno vzpenjajo od primitivnih oblik obstoja do najbolj čistih in dovršenih oblik. Pri tem ni izgubljen niti en sam posameznik, zato tudi ne obstaja »večno prekletstvo«. Razvoju in rasti ni videti ne konca ne kraja. Vesolje in življenje se širita v neskončnost.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
Po štirih letih bo Televizija Slovenija gledalcem spet ponudila kredibilno lestvico slovenskih glasbenih videospotov. Gre za 45-minutno glasbeno oddajo Videozid, ki bo na sporedu vsak dan od torka do petka ob 19. uri na 2. programu Televizije Slovenija. Torkove, sredine in četrtkove oddaje bodo vnaprej posnete. Lestvica bo v teh treh oddajah ostajala nespremenjena, bodo pa voditelji po dnevih izpostavljali različne videospote iz lestvice. Petkova oddaja bo potekala v živo in bo namenjena predstavitvi novonastale lestvice in pogovoru z gosti v studiu. Uvrstitve na lestvici bodo odvisne od glasovanja, ki bo potekalo samo preko Facebooka.
Ker bo oddaja namenjena tudi neglasbenim video izdelkom, ki bodo prikazani v posebnih rubrikah izven lestvice, bo Videozid dolgoročno postal odlagališče - gledališče izdelkov kreativne mladine, ki svojo energijo, znanje in vizijo materia-lizirajo ter ne pristajajo na filozofijo večine. Ustvarjalci oddaje iščejo iznajdljivost, drznost in upor z razlogom...
Voditelji oddaje so Urška Majdič, Maruša Ojsteršek, Ana Pi-rih, Izak Košir, Saša Stare in Marcel Lejko. V vsaki oddaji bosta vajeti v roke prevzela dva voditelja, voditeljski pari pa se bodo oblikovali v odvisnosti od dnevne karme šesterice.
•k-k-k
Dejan Lapanja je glasbenik, ki se lahko pohvali z vidnejšimi rezultati igranja z različnimi domačimi in tujimi glasbeniki, kot so Vlatko Stefanovski, Laibach, Vasko Atanasovski, Terrafolk in drugi. V zadnjem času veliko koncertira v kan-tavtorskem duetu s Katarino Juvančič, s katero svoje ustvarjalne moči posvečata izdaji prvega albuma, ki bo predstavil zgodbe žensk in bo izšel v začetku leta 2012. Pred kratkim pa sta Dejan in Katarina nastopila tudi v Sarajevu na literarnem festivalu 5. Novosarajevski književni susreti, in sicer skupaj s kantavtorji Janijem Kovačičem, Adijem Smolarjem, Petrom Andrejem in Danijem Bedračem.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MIT - PARIZINA 9,jANŠji||- DAJEM TI VSE
8. pop design.- ZATE 2011
7. APIR IN MAJA KEUC - NIČ MI NI 6. FRENK NOVA - TIKA TAKA 5. SARA KOBOL - SAMO TI 4. TANJA ŽAGAR - NAJ ŽIVI LEP SPOMIN 3. MI2 - SLADKA KOT MED 2. ALENKA GODEC - NE BOM POZABIL NA STARE ČASE 1. JAN PLESTENJAK - ZVEZDE VEDO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Flir Makê
^^^ß Find your flirt in Z4hout
Čas za nov album in glasbeno-plesni show
Priljubljena vsestranska slovenska glasbenica Romana Krajnčan se vrača na glasbeno sceno. Po številnih albumih, predstavah, knjigah in glasbenih priznanjih je prišel čas za nov projekt; projekt, ki združuje dve Romanini veliki ljubezni - ples in glasbo.
Manjka mi, manjka je prvi singel z novega, istoimenskega albuma, ki na prodajne police prihaja jeseni. Besedilo za skladbo je napisala priznana slovenska pesnica Bina Štampe Žmavc, avtor glasbe in aranžmaja pa je Lojze Krajnčan. Ro-manino ustvarjanje je povsem nova, malce drugačna glasba, ki ji je treba prisluhniti s srcem in dušo. Po njenih besedah se skladbe uvrščajo v tako imenovan akustični pop art, s pridihom šansona, jazza in klasične glasbe. Gre za novo, še ne razvito glasbeno področje, ki dopušča mnogo ustvarjanja in notnega poigravanja.
Vzporedno z novim albumom pa nastaja tudi predstava. Po uspešnem muzikalu Ljubim te -spremeni se! Romana nadaljuje z združevanjem petja, plesa in igre. Glasbeno-plesni show bo
humorna, ganljiva pripoved, s katero se lahko poistoveti prav vsak, saj je tematika povsem življenjska. Ženske teme, odnosi, ljubezen, moralna odgovornost, navade, razvade in druge male sladkosti, ki nam popestrijo vsakdan. Premiero bo predstava doživela konec oktobra, skupaj z izidom novega albuma.
Romana Krajnčan, ki jo zadnja leta spremljamo predvsem kot pevko, ki ustvarja in poje za otroke, se z glasbo ukvarja vse od svoje mladosti. Sodelovala z ansambli Sibila, 12. nadstropje, Kranjski Dixiland Band in Rž. Leta 1989 je posnela prvo kaseto za otroke z naslovom Romana in Bolhobend. Sledilo je še 12 kaset in zgoščenk, več muzikalov in glasbeno-plesnih predstav. Pet let je bila tudi urednica glasbenih strani v reviji Ciciban.
Za svoje delo je prejela veliko glasbenih nagrad, sodeluje pa z različnimi priznanimi slovenskimi pesniki, kot so Tone Pavček, Andrej Rozman Roza, Feri Lainšček, Barbara Gregorič, Bina Štampe Žmavc, Zvezdana
Majhen, Ksenija Šoster Olmer in Kajetan Kovič.
V svoji bogati karieri se je pevka udeležila več festivalov Slovenska popevka in Slovenski šanson.
MZ
Romana Krajnčan
Filmski kotiček
Brez povratka 5
Vsebina: Na avtobusu, ujetem v prometni gneči sredi mostu, ki ga prenavljajo, eden od mladostnikov doživi grozljivo vizijo: most se bo porušil in vsi potniki v avtobusu bodo umrli, eden po eden, kot v kakšni odštevanki. Fant zažene paniko in skupaj s sedmerico še pravočasno pobegne iz avtobusa, preden se most zruši. Toda Smrt zahteva svoje duše, zato se skupina ni rešila, temveč je svojo smrt le prestavila. Kmalu začnejo cepati kot muhe v seriji skrajno nenavadnih nesreč. Toda zdi se, da skrivnostni forenzik William, ki pridno pospravlja izmaličena trupla, ve nekaj več. Malo-
številnim preživelim namigne, da lahko prelisičijo Smrt. Le ubiti morajo koga drugega, pa bodo dobili njegova preostala leta življenja. Fantje vzamejo nože in pištole v roke in se obupani odpravijo na krvavi lov ...
Za prvi del te franšize se je videlo, da so ga napisali scenaristi Dosjejev X, saj se je osnovna premisa zdela kot ideja, ki so jo pri tej nadaljevanki zavrgli. Kljub svoji preprostosti pa
je iz nje nastal dovolj gledljiv film, ki v sebi nosi mokre sanje holivudskih producentov: s to idejo lahko štancajo neskončno število filmov z enako vsebino, ki se ne bo nikoli vsebinsko zlizala, hkrati pa niso vezani na povratne igralce (ker vsi liki do konca filma umrejo), ki bi za nadaljevanja zahtevali večji honorar. Nasprotno, v to franšizo lahko mile duše vtakneš popolne neznance, ki znajo dovolj dobro igrati. In takšnih je v Hollywoodu na tisoče. Producenti so dovolj zviti, da te filme posnamejo na tri leta, zato danes, po 11 letih, še ni prišlo do zasičenja, kot reci-
Final Destination S Igrajo: Nicholas D'Agosto, Emma Bell, Miles Fisher, Arien Escarpeta, David Koechner, Tony Todd, Courtney B. Vance, Jacqueline Maclnnes Wood Scenarij: Eric Heisserer in Jeffrey Reddick Režija: Steven Quale Žanr: grozljivka Dolžina: 92 minut Leto: 2011 Država: ZDA
mo pri Žagi.
Kljub razmeroma višjemu proračunu pa seveda gre le za film za ljubitelje žanra in nič več. Finta je samo še v čim bolj čudnih načinih umiranja, brez kakršnihkoli globljih uvidov ali pomenov, tako da je vse skupaj bolj podobno kakšni namizni igri ali podivjani domišljiji sadističnega šestletni-ka. V nasprotju z Žago so smrti hitre in hipne, zato bi moral biti element groze manj učinkovit, toda zaradi izjemno napetih in odlično zmontiranih uvodov v krute smrti, je ta film pravzaprav še bolj mučen od Žag. Avtorji dobro vedo, da se bolj bojimo tistega, česar ne vidimo, a pričakujemo kot neizogibno, kot pa ekscesa krvi, čeprav seveda tudi slednjega ne manjka. Igralci so solidni, režiji ni kaj očitati, zgodba se odvrti tekoče, zaradi stereoskopskih kamer pa je 3D različica vizualno zelo lepa, toda zaradi narave filma ocena ni omejena le na umestitev v žanr, ampak je celo zožana na umestitev znotraj franšize. V tem pogledu peti del vsekakor boljši od pozabljive trojke in neizrazite štirice, zato spada med boljše dele franšize, to pa je tudi vse, kar bi se dalo o njem povedati. Nedvomno čez dve ali tri leta sledi šestica.
Matej Frece
Foto: Dallas
HRVAŠKI KOMEDIO-GRAF DRŽIC
Štajerski TEDNIK
PASJA HIŠICA, PESJAK
ROMAN JANEZA ŠVAJNCERJA
(ST.)
NAPAČNA BARVA PRI KARTAH
GRŠKO MITOLOŠKO PODZEMLJE
GOL V PODALJŠKU
ZEMELJSKO PODNOŽIŠČE
OBUJEK
LETALO,
RASTLINSKA GLIVIČNA BOLEZEN
FOTOGRAF (LOJZE)
DELO, ZAPOSLITEV
BARIJ
ŠPORT Z MOTORJEM
ALFI NIPIČ
VRSTA KARTONA
LUKA V MOZAMBIKU
PRODAJALKA ZELENJAVE
IZTREBLJENE VELIKE PTICE
SESTAVIL
EDI KLASINC
ORODJE ŽANJIC, SRPEC
REŽISER JOSELIJANI
EKSPRESNA KAVA
MODRO BARVILO
VODNI VRTINEC
BORZNI TRGOVEC
MODEL AVTA DAEWOO LANOS
NAŠ SKLADATELJ
NAŠ PISATELJ
(JOSIP)
BOJ
PATOLOG TOMAŽ
IGRALEC GAZZARA
VRH V ŠVICI (3070 m)
GORA V
JULIJCIH
PONATIS
MESTO NA OTOKU KRETI
MESTO V
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLAGALEC TLAKA
AMERIŠKA PEVKA (LINDA)
NAŠ KOLESAR BRAJKOVIČ
maskota nk
era Šmartno
aluminij
RASTLINSKA BODICA
MALODUŠEN ČLOVEK
OLGA TKAVC
IR. POLITIK AZIZ
OKORNA ŽENSKA
NAŠ PODJETNIK V RUSIJI (MIRAN)
UGANKARSKI SLOVARČEK: ATEGO = model kamiona mercedes-benza, BEIRA = luka v Mozambiku, MAKO = atlantski morski pes, PENGAL = slovenski fotograf (Lojze, 1896-1957), RATIO = model korejskega avtomobila daewoo lanos, ROANOKE = mesto v Virginiji, RONSTADT = ameriška pevka countryja in rocka (Linda, 1946-), ROTT = slovenski patolog (Tomaž, 1945-), SETNIKAR = slovenski podjetnik v Rusiji (Miran).
■je>je|] 'aiuojp 'egnuo 'eauepeiuaiaz
'j|peu '>j!J3 'e^q 'p§ ne|z Juef 'noy 'leguaj 'jo 'ufl 'osajds>js 'eg lod '10 'e>juada| epj] 'qaja 'a>joueoy 'jej 'esuouaj 'sou pis 'ein eísed 'soj^ojolu 'saiuy 'o§a]e 'uue|/\| '>jadjs :ouAejopoA 'BXNVZIdX BI ABlISBd
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 17. september:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 18. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PONEDELJEK, 19. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, . 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 20. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SREDA, 21. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 22. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekari-je z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj. PETEK, 23. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Sledilo bo obdobje, v katerem boste morali narediti analizo. Prav gotovo bo veljalo opozorilo, da dobro premislite, preden se odločite za pomembno prelomnico. Zavedajte se, da je ravno previdnost mati modrosti. Ljubezen bo kot čarobni ples barv jesenske narave, zaupajte, da vas partner ljubi srčno.
Sn BIK
Podarjena vam bo neka notranja moč In tako lahko naredite stvari tako, da boste od vsega Imeli korist. Pri tem boste morali narediti nekaj zase in ne iščite lažjih poti, Sprostitev najdite v umetnosti in kreativnem ustvarjanju. Harmonija časa bo božala vašo dušo. V službi bo zelo delavno.
DVOJČKA
Končno boste znali prisluhniti sebi in se v vsem poslušati. Prejeli boste povabilo na neko zabavo - nekaj premisleka ne bo odveč. Zadeva se bo odvijala po scenariju, konec dober, vse dobro. Partnerjeva podpora vam je lahko v pomoč in vodilo. Na delovnem mestu pa ne spreglejte smerokazov.
RAK
Romantika bo kot ples listov v jeseni življenja. Pravzaprav je resnica ta, da Imate še vedno vi v rokah škarje in platno. Torej ne odlašajte in naredite nekaj zase. Intuitivni signali se bodo ojačali. V ljubezni bo sprva na semaforju strasti rdeča luč in kmalu pride zelena. Zrno na zrno pogača in bo.
LEV
■Tj Dokazali boste, da znate biti potrpežljivi. Sploh nI nujno, da bodo ljudje to opazili, ampak počasi se daleč pride. Še vedno mnogi predstavniki tega znamenja blestijo v besednem izražanju. Lahko si pripravite predavanje o tistem, kar obvladate. Na delovnem mestu vas čaka bučna razprava.
DEVICA
Vaše srce se bo pozlatilo in s tem boste v svoji dobrotljivosti osrečili mnogo ljudi. Prav prijetno bo v ljubezni, nekaj prilaganja pač mora biti in žal tudi tokrat ne bo vse po vaše. Sprejemanje kompromisov je lahko ugodna popotnica prihodnosti. In kje boste najbolj blesteli? Pri denarju seveda.
TEHTNICA
Odločite se in naredite korak naprej. Časa za premislek je bilo dovolj In počasi bo nujno, da se prepustite vetru življenja. Pri vsem tem pa bo veljalo, da ne smete razmišljati, da ste dosegli vse. Mnogo premisleka vas čaka v ljubezni, pot je že prava, da bo posuta z rožicami - je stvar lastne izbere.
ŠKORPIJON
Neizmerno vas bo privlačilo tisto, kar je drugačno, kar odstopa in kar duši po mističnosti. Korak preteklosti se ne da spremeniti, saj je čas, da jih sprejmete. Imeli boste tri možnosti in od vas je odvisno, katero boste sprejeli. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani, v službi pa bo več dokazovanja.
STRELEC
Reka življenja se bo vila po svoji poti in tako bo zelo harmonično, da se nekoliko prepustite. Odgovori bodo v vaši duši in popolno od vas bo odvisno, ali se bodo realizirali ali pa ne. Na delovnem mestu boste morali vajeti vzeli v svoje roke. Zvezdni prah pa vas bo posul v ljubezni. Veselo bo.
KOZOROG
Drobne pozornosti se bodo lesketale kot jutranje sonce. Spoznali boste, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Vaše srce se bo radostilo v lepoti ljubezni in ko boste nihali korake k uspehu. Na delovnem mestu bo nad vami bdela dobra vila, ki vam bo pomagala pri napredku.
VODNAR
Zvezde usode bodo žarele še dolgo v noč strasti in tako bo ostalo upanje. Določeni ljudje pač gredo po svoji poti naprej. Pravilno je, da zaključite s preteklostjo in da boste znali ločevati zrno od plev. Partnerjevi namigi bodo v osnovi zelo dobrodošli. Svoje notranje občutke pa si zapisujte.
RIBI
Jesenska jutra bodo vedno bolj hladna. Toda v vaši duši bo ogenj posebne energije In tako se aktivno lotite vseh novosti. Okrepila se vam bo volja in močan pečat vam bo podarila intuicija. V ljubezni bo zelo pestro in harmonično. Delo in delavne obveznosti pa vas bodo klicale v službi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Odmevi iz športa, vsak ponedeljek po 9. uri z Jankom Bezjakom.
ŽIVAL, KI LETA
OTON POLIČ
Ptuj • Ivanka Krajnc, tretja najbolje uvrščena natakarica
„Delo z ljudmi me veseli in osrečuje ..."
Ivanka Krajnc iz Pomaranče v Mercator centru v Špindlerjevi na Ptuju dela v gostinstvu že polnih 17 let, v Pomaranči, kjer je tudi vodja, pa ji teče že sedmo leto. Tretje mesto v akciji Štajerskega tednika Naj natakar/ica poletja 2011 ji veliko pomeni, sploh ni vedela, da takšna akcija poteka, da je tudi sama v igri, dokler je nanjo ni opozorila mama. Hvaležna je vsem, ki so oddali glas zanjo, ki cenijo njeno delo, saj sicer ne bi glasovali zanjo, pravi. Delo z ljudmi jo osrečuje.
Po osnovni izobrazbi je sicer kmetovalka, a je že kmalu spoznala, da je bila njena poklicna odločitev zgrešena. Prve izkušnje v gostin-
stvu oziroma delu natakarice si je pridobila v gostilni Ernest, te so tudi odločile, da je v gostinstvu ostala, saj so jo tudi gostje prepri-
čali, da je rojena za ta poklic. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi. Poklic natakarice je zanimiv, dinamičen, tudi težak, a vedno prevladajo
Središče ob Dravi • Srečanje družine Veselko
Spoznali so se tudi mladi
Minulo soboto je bilo v središki Sokolani srečanje družine Vesel-ko. Organizirala sta ga Branko in Rozalija Veselko iz Središča ob Dravi in nanj povabila vse sorodnike. To je bilo prvo tovrstno družinsko srečanje, na katero sta povabila 122 sorodnikov od blizu in daleč.
Branko Veselko je v srečanje vložil veliko časa, saj je za to priložnost izdelal družinsko drevo. Domačija družine je na Trgu talcev 5 v Središču ob
Dravi, najstarejši dostopni podatkih datirajo v 18. stoletje in nakazujejo, da je bil začetnik družine Jernej Ve-selko, ki je imel tri sinove: Martina, Jerneja in Filipa. V II. svetovni vojni je družino Veselko doletela težka usoda, saj so bili člani razseljeni. Nekaj so jih odpeljali tudi v taborišča v Nemčiji in Italiji, od koder se nekateri niso več vrnili domov. Eden izmed devetih otrok Matjaža in Roze Veselko je bil ustreljen tudi kot talec. Številne zgodbe in usode sestavljajo dolgo
zgodovino družine, zato so Veselko-vi prepričani, da je prav, da se tu in tam srečajo in družinsko zgodovino predstavijo mlajšim rodovom. Starejši člani družine Veselko so se doslej organizirano srečali že šestič, mlajša generacija pa je bila na kupu prvič in številni sorodniki se zato med seboj niso niti prav poznali. Ker so se imeli lepo in ker želijo negovati pripadnosti družini, so sklenili, da se bodo še srečali.
Viki Ivanuša
Minulo soboto so se prvič srečale vse generacije družine Veselko iz Središča ob Dravi.
Ljubstava • Tretje srečanje Haložanov
Veselo med griči
Prvo soboto v septembru se je na domačiji Mirka Vindiša v Ljubstavi odvijalo že tretje srečanje Haložanov, tistih, ki so v Halozah ostali vse življenje, tistih, ki so odšli, in tistih, ki so si novi dom ustvarili prav na prelepih haloških gričih.
Kljub letošnji vročini smo so se nekateri videli ali slišali kar pogosto. Že od pomladi so potekali pogovori, kdaj bo srečanje, kje, pa so tako ali tako že vsi vedeli, saj nam Mirko Vindiš in njegova družina z veseljem odstopijo prostor okrog domačije, pa še nikogar ne motimo.
Stiski rok, objemi, solze, čustva, ki so ta dan preplavila dolino, se ne dajo
opisati. Nekateri so se udeležili srečanja prvič, drugi že tretjič, vendar so vsako leto čustva močnejša. Zbranih je bilo več kot 130 udeležencev različnih generacij, veliko sorodnikov, med prisotnimi so se našli tudi takšni, ki se niso videli več kot 40 let. Veseli obrazi starejših, ki smo jim ta popoldan prinesli vedrino, srečo, jih objemali in jim tako izkazovali, da nikoli nismo pozabili na njih, je bil hkrati tudi poplačan trud štirih parov organizatorjev, ki so poskrbeli za vsako podrobnost. Najstarejša moška udeleženca na srečanju sta bila Stanko Fajt in Franc Mere, najstarejši udeleženki srečanja pa Tilika Fajt in
lepe strani poklica, pravi. Delo z ljudmi prinaša vsak dan nekaj novega, vsak gost je področje zase, vsak nekaj prinese, tako da delo ni monotono, sploh če delaš v takem centru, kot je Mercatorjev center, kjer se dnevno obrne veliko ljudi. »Svoje delo rada opravljam, nič mi ni težko, res pa je, da se moraš marsičemu odpovedati, ker je treba delati ob koncu tedna, praznikih, ker nisi z družino, ki te potrebuje, še posebej pa je težko, če imaš majhne otroke, ki zahtevajo svoje. Moja otroka sta stara 15 in 18 let, zdaj je veliko lažje,« pove Ivanka, ki je zelo zadovoljna, da njeno delo cenijo tudi gostje. Nanjo pa so ponosni tudi v podjetju, vsaka taka izbira je v bistvu tudi promocija za celi ko-
lektiv, ne samo posameznika.
Želi si, da bi lahko v svojem poklicu delala čim dlje, saj dela v čudovitem lokalu, z izjemnimi sodelavci in dobrimi gosti. V prostem času, ki ga ima zelo malo, se pa najde, rada kolesari, gre na sprehod s partnerjem, se ukvarja s hišno ljubljenko, legvanko Miki, ki je družinska članica že pet let, z njimi pa gre tudi na dopust. Mala razvajenka se rada crklja, tako kot druge živali išče toplino, prijateljstvo. Ko so bili na morju, je bila glavna zvezda plaže. Naravnost pa uživa, če se pogovarjaš z njo. Njen dom je sicer terarij, v katerem je vedno 28 stopinj Celzija, v poletni vročini pa pogosto uživa na okenski polici.
MG
Foto: družinski ariv
Marija Mlakar. Organizatorji so jim poklonili drobna darila in jim tako izrazili spoštovanje in koliko nam vsem pomeni, da so se srečanja udeležili. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 15 krajanov, ki so bili stari več kot 70 let, štirje krajani so dopolnili 80 let, da ne govorim o podmladku, najmlajša med njimi je bila stara komaj 4 mesece.
Da ne bi bilo komu na srečanju dolgčas, so organizatorji poskrbeli za številne igre, ki so se jih udeleževali vsi. In tiste, ki so se v igrali najboljše odrezali, so organizatorji obdarili s skromnimi darili.
J. Janžel
Foto: Črtomir Goznik
Ivanka Krajnc, tretjeuvrščena v letošnji poletni akciji Naj natakar/ica
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
Temialni Fart«
Augusta Š
ç^^dwhluœss 3
SAVA HOTELS & RESORTS f
IZREDNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE V SEPTEMBRU: 40% popust na redno ceno celodnevne vstopnice v Termalnem Parku (15,00 €) od ponedeljka do petka, akcija velja od 05.09. do 30.09.2011.
Nova ponudba meseca v Valens Augusta wellnessu, velja samo v septembru in oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA LJUBEZEN (90 minut)
Vključuje:
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)
-	Primusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami
-	Darilce
REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi) Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov
V Grand Hotelu Primus organiziramo poroke, obletnice, rojstno-dnevne zabave, dekliščine...
Pokličite nas na (02) 74-94-500 in rezervirajte nepozaben dogodek v Naj hotelu *"* 2010, v Grand Hotelu Primus
UGODNOST ZA NAKUP ABONMAJEV ZA PRIMUSOVE VINSKE ZGODBE SAMO ŠE DO 23.09.2011
NAGRADA ZA ZVESTE OBISKOVALCE: POSEBNA PONUDBA V ZUNANJEM TERMALNEM PARKU DO 18.09.2011: DRUŽINSKA VSTOPNICA LE 19 € (2 odrasla + 2 otroka)
ft
grand hotel primus 5

Part*
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
ISatäras 'z mesom
TOREK
sataraš z mesom*, solata SREDA
zelenjavna kremna juha s kruhovimi kockami, slivovi cmoki, jabolčni kompot ČETRTEK
piščančje prsi s papriko in stročjim
fižolom**, riž, solata
PETEK
ocvrte sardele, pomfri, solata SOBOTA
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir NEDELJA
goveja juha z rezanci, ražnjiči na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
dušene bučke, krompir v kockah, kuhana govedina
*Sataraš z mesom
1 kg paprike, 20 dag nasekljanega ali mletega mesa, 4 dag riža, 8 dag korenčka, 30 dag krompirja, 12 dag čebule, 25 dag paradižnika, poper, sol, 12 dag olja, 10 dag zelenega paradižnika.
Čebulo nasekljate in na maščobi podušite. Nanj dajte meso, posolite in dušite. Ko je meso na pol zmehčano, dodajte krompir, papriko, rdeči in zeleni paradižnik in korenček. Ko se poduši, dodajte riž. Zalijte z malo juhe. Sataraš je končan, ko je riž kuhan. Preden postrežete,
dodajte po želji malo popra.
**Piščančje prsi s papriko in stročjim fižolom
2 kosa piščančjih prsi, 1 zelena paprika, 1 rumena paprika, 1 rdeča paprika, 2 pesti mladega stročjega fižola, jedilni škrob, sol, poper, 2 stroka česna, 3 dl perutninske juhe ali osnove, 2 žlici sojine omake, 1 pekoči feferon.
Piščančje prsi narežite na ozke trakce in jih v skledi solite, poprajte, zalijte s sojino omako, potresite z jedilnim škrobom ter dobro premešajte. Pustite jih stati pol ure pri sobni temperaturi. Stročji fižol očistite in narežite na 4 do 5 centimetrov dolge kose, paprike operite, jim odstranite semena in narežite na ozke trakove, česen olupite in narežite na lističe. V kozici za-vrite vodo in stročji fižol, eno minuto blanširaj-te, nato ga odcedite. V voku ali drugi ustrezni ponvi močno segrejte večjo količino olja in na njem hitro opražite trakove piščančjega mesa. Meso vzemite iz ponve in odcedite na vpojnem papirju. Iz voka ali ponve odlijte vse olje, dodajte stročji fižol, papriko, česen in hitro prepraži-te. Zelenjavo vzemite iz voka in shranite na toplem. V vok vlijte perutninsko juho ali osnovo, jo zavrite, dodajte praženo meso in drobno sesekljan feferon ter zgostite z jedilnim škrobom, raztopljenim v malo mrzle vode. Kuhajte še minuto ali dve, odstavite in dodajte zelenjavo.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, in te še vedno ima rad." Elbert Hubbard -k-k-k
"Le resnični prijatelji te opozorijo, ko imaš umazan obraz." Sicilijanski pregovor •k-k-k
"Doberprijatelj je cenejši od psihoterapije." Neznan avtor -k-k-k
"Izbiraj prijatelje kot svoje knjige: redke, toda izbrane." Angleški pregovor -k-k-k
"Največ, kar za svojega prijatelja lahko storim je, da sem preprosto njegov prijatelj." Henry David Thoreau -k-k-k
"Prijateljstvo vedno koristi, ljubezen pa semtertja tudi škoduje." Latinski pregovor -k-k-k
"Kako siv bi bil tek našega življenja, če bi ne bil prepleten s prijateljstvom in ljubeznijo." Thomas More -k-k-k
"Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga."
Japonski pregovor
-k-k-k
"Če obrekujejo tvojega prijatelja, obrekujejo tudi
tebe." Etiopski pregovor -k-k-k
"Sčasoma postanete povprečje petih ljudi, s katerimi se največ družite." Jim Rohn
ŽENSKA KOPALNICA "Ti je moralo biti pa zelo nerodno, ko si se šel tuširati v žensko kopalnico namesto v moško, kajne?"
"Kje pa! Zavpil sem: "Halo to-varišija! Ali je kdo videl moja očala!"
SOK TERAPIJA
"Kolega, slišal sem, da na pacientih izvajate novo šok terapijo!"
"Ja, vnaprej jim pošiljam račune!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
BARVANA PREVLEKA, OPLESK
Štajerski TEDNIK
UGOVOR, OČITEK
VRSTA OSI
PROPAGIRANJE
OTROŠKA PRIPRAVA ZA IGRANJE
LAKOTA
OLGA JEZ
ITALIJANSKI PISATELJ (ELIO)
LEDENA SVEČA, KRUNCELJ
STAJERSKO SORTNO VINO
RJAVO PISANA RACA SELIVKA
RUMENO RJAVA BARVA
VELIKA MORSKA RIBA
SUROVINA ZA IZDELAVO PIVA
PARCELA
PASNJA
TOČKA PRI ŠPORTNIH IGRAH
PRLEŠKO NAREČJE
AFRIŠKI KOSTANJ
ČOLN ZA ENEGA VESLAČA
SKRIVEN NAKLEP
DODATNA SESTAVINA, PRIMESEK
TANKA TKANINA
LIČINKA TRIHINELE
DUHOVNIŠKI STREŽNIK
LIVADA, TRATA (STAR.)
NASA MOJSTRICA LIČENJA (TATJANA)
IVAN LEVAR
NAŠ SLIKAR (DANILO)
ČEŠKI PEVEC GOTT
OTO BARIC
SULTANOVO BIVALIŠČE
LONČNA RASTLINA
MASAKER
AVSTRIJSKI GLASBENI KVARTET
KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI
ANGLEŠKI
FIZIK NEWTON
AMERIŠKI PISATELJ (UPTON)
MIGLJAJ
TURŠKI VELIKAŠ, NIŽJI PLEMIČ
RASTLINSKA BODICA
SLAVKO AVSENIK
ŽUPANČIČ OTON
TOLOVAJ IZ PRAVLJIC
nihče pritožil!"
NI POSTENO
Mali Ivek je očeta in mamico presenetil v neprijetnem položaju in rekel: "To pa ni pošteno! Mene pošiljata k psihologu zato ker cuzam svoj prst, vidva pa
POMOTA
Pred sodiščem stoji homoseksualec, obtožen posilstva. "Le kako vam je prišlo na misel, da posilite nuno?" ga je vprašal sodnik.
"Oprostite, toda bila je pomota. Mislil sem, da je Zorro."
NEPOTREBNO
Ljubljančan se je peljal po cesti na Gorenjskem. Naenkrat je zapeljal v veliko luknjo na cesti in popolnoma razbil avto. Mimoi-dočemu Gorenjcu je rekel:"Tako velika luknja na cesti , pa nobene table z opozorilom!" "Saj je bil postavljen prometni znak, toda ker lani celo leto ni noben voznik zapeljal v luknjo in razbil avta, smo smatrali, da je postavitev znaka nepotrebna in smo ga umaknili s ceste."
REKEL JE
Ropar vstopi skozi vrata v banko, potegne pištoli in zaukaže: "Moški na levo, ženske na desno!"
Vsi ga nemudoma ubogajo. Ropar nadaljuje: "Moške bom posilil, ženske pa oropal!" Eden od navzočih plaho pripomni: "Verjetno ste se zmotili ... " Tedaj se zasliši visok moški glas "Kar je rekel, je rekel!"
CISTI POSLI
"Zakaj ste vlomili v čistilni servis?"
"Ker se z umazanimi posli ne ukvarjam."
BREZ PRIPOMB
"Ali to kaj boli?" je na smrt obsojeni vprašal rablja, ki je pripravljal električni stol za usmrtitev.
"Mislim da ne! Doslej se ni še
NAJBOLJSI TRGOVEC "Jaz sem najboljši trgovec!" se pohvali Miha. "Včeraj sem slepemu prodal televizijo!" "Jaz sem boljši!" se oglasi Janez. "Gluhemu sem prodal hi-fi stolp!"
"Ne bosta verjela, toda prekašam vaju!" se oglasi Jure. "Včeraj sem nekomu prodal stensko uro s kukavico!" "Ja, in? To ni nič posebnega!" se oglasita Miha in Janez. "Kako da ne? Zraven sem mu prodal še 25 kg hrane za kukavico!"
TELEČJA GLAVA
Mesar je odprl novo mesnico. Začel je na svoje in prva stranka je bil njegov prijatelj. "Ali imaš morda telečjo glavo?" ga je vprašal.
"Ne, samo tako se češem!" je odvrnil mesar.
UGANKARSKI SLOVARČEK: EBERL = slovenska mojstrica ličenja (Tatjana), ISAAC = angleški fizik Newton, OCUREK = ledena sveča, kruncelj, PŠENEK = ličinka trihinele, REGLJICA = rjavo pisana raca selivka, reglja, regeljc, VITTORINI = italijanski pisatelj (Elio, 1908-1966, Rdeči nagelj), VRANC = slovenski slikar, kipar in oblikovalec lutk (Danilo, 1930-), ZMINEC = kraj pri Škofji Loki.
■epfej 'e|eqe>| 'eujuej 'oees| 'oaioua 'p -noo 'uj] 'eojiuo 'iuuouia 'ege '|aie>| '^ad 'X0 '3|w 'oubja 'esed 'pe|3 'oz 'euBsaiJd 'o|bj§! 'japws 'm 'ewe|>|af 'eqposzej 'so eisojd 'iefliaws 'ubj^ 'U9A! '|aqai '>1S9|d :ouABJopoA IXNVZIdX 31 A31IS3H
íPoifuZajtz naí
na íuztouns.m íjilstul
RADIOPTUJ
«6» áfiietu.
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
SODNI IZREK
BABICA
VRSTA, RED
Celje, Ptuj • 44. mednarodni obrtni sejem
Prireditvenik
Bližnji trgi so največja priložnost za male podjetnike
V sredo, 14. septembra, se je s forumom o nacionalnem energetskem programu končal že 44. mednarodni obrtni sejem v Celju, na katerem je letos sodelovalo okrog 1700 razstavljavcev iz 36 držav, med njimi so bila nekatera znana slovenska in tuja podjetja, Gorenje, Pipistrel, japonsko podjetje Makita, Microsoft.
Od sejemskih dogodkov velja še posebej omeniti prvo večje mednarodno poslovno srečanje obrtnikov in podjetnikov iz držav EU in JV Evrope, podpis memoranduma o sodelovanju med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Makedonije, s katero sicer sodelujejo že več let, obetajo pa si še tesnejše poslovno in gospodarsko sodelovanje, izmenjavo poslovnih informacij, znanja in izkušenj, sodelovanje, srečanje med predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Srbije, predstavili pa so tudi možnosti investiranja v Sloveniji. Po podatkih je skoraj 50 odstotkov tujih investicij v Sloveniji avstrijskih, slovenska podjetja pa največ investirajo na območja nekdanje Jugoslavije, predvsem pa v Srbijo.
Med sejemski razstavljavci so bili tudi nekateri obrtniki in podjetniki s Ptujskega, žal pa se njihove vrste v zadnjih letih redčijo, zato v Obrtno-podjetni-ški zbornici Ptuj ponovno razmišljajo o tem, da bi se že v letu 2012 vrnili na sejem s skupnim razstaviščem. Celjski sejem je po besedah sekretarja oOZ Ptuj Borisa Repiča najlepša priložnost, da predstavijo svoje proizvode in storitve. Sejem postaja iz leta v leto bolj specializiran, to se kaže tako na ponudbi sejma kot tudi na samem obisku. Ne glede na hitro rastoče trge Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske je za slovenske obrtnike in podjetnike najpomembnejši trg še vedno območje bivše Jugoslavije glede na stare povezave, razumevanje jezika, poznavanje trga, to so konkurenčne prednosti, ki smo jih v zadnjem času malo zanemarili, ker smo se preveč usmerjali na trg EU, je povedal Repič. V ta namen je bilo na letošnjem sejmu organiziranih več poslovnih dogodkov. Za pohod na že omenjene rastoče trge pa je potreben tudi kapital, ki je za manjša podjetja skorajda nedosegljiv. Okolje je
Silva Njegač iz Bukovcev je že 31 let udeleženka mednarodnega obrtnega sejma v Celju.
za slovenske obrtnike in podjetnike vedno bolj neprijazno, to kažejo tudi mednarodne analize, kot ponovni upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V OZ Slovenije ves čas predlagajo ukrepe za izboljšanje pogojev poslovanja, žal pa ni posluha, vendar bodo v zbornici vztrajali do konca, ker gre za zahteve, ki so izpeljane iz prakse, iz življenja in dela. Če bi jih vpeljali v zakonodajo, bi prispevale k hitrejšemu razvoju obrti in podjetništva, celotnega gospodarstva, zaposlovanja. Stvari se odvijajo prepočasi in popolnoma v drugo smer, kot jo predlagajo obrtniki in podjetniki. Akt o upoštevanju malih in potem srednjih podjetij je v Sloveniji sprejet, ministrstvo je imenovalo tudi predstavnika, ki naj bi skrbel za implementacijo te miselnosti v slovensko zakonodajo, v tem trenutku gre še vedno za črko na papirju, ki se v realnosti ne odraža. Slovenska družba je vedno bolj zbiro-kratizirana, preveč pogojev se postavlja, na področju izboljšanja pogojev za delo obrti in podjetništva bo treba še veliko
narediti.
Med sejemskimi razstavljavci je bilo tudi letos kamnoseštvo Žunko iz Stražgonjce. Kljub temu da je bilo na splošno manj obiskovalcev kot prejšnja leta, so z odzivom zadovoljni, ker ponujajo program, ki ga v Sloveniji skorajda nihče ne ponuja. Gre za velike monolitne skale za okrasitev vrta, malo in veliko okrasno kamenje, robnike, okrasne plošče in program rustike, ki je v tem trenutku izjemno popularen, kamnite pa-nele, ki se uporabljajo za okras v dnevnih sobah, kuhinjah in spalnicah. Nekateri pa jih uporabljajo tudi kot oblogo za fasade. Izdelovalka usnjenih oblačil Silva Njegač iz Bukovcev prihaja na sejem v Celje že 31 let, tudi letos ni manjkala, kot tudi ne Usnje Herman iz Dolan. Pozna pa se, da še ni sezona toplih oblačil, ker je vreme lepo, se ljudje še ne odločajo za nakup toplejših oblačil. Na sejmu pa moraš biti prisoten, pravi.
Med sejemski nagrajenci so bili letos ponovno tudi obrtniki oziroma podjetniki s Ptujskega. Priznanje MO Ptuj
Petek, 16. september
9.00 do 16.00 Pragersko, Vodni stolp: dan odprtih vrat vodnega stolpa Pumpnhausa in odprtje spominske razstave Franca Pajtlerja v organizaciji TD Pragersko Gaj Ptuj, Mestno gledališče: lutkovna predstava Aleša Štegerja Kurent, za šole in izven
Hajdina, golf igrišče Ptuj: 12. tradicionalni golf turnir za prvenstvo občine Hajdina za leto 2011
14.00 do 17.00 Pragersko, šotor na igrišču ob osnovni šoli: razstava del likovne kolonije, skulpture, predstavitev društev, svečana prireditev ob krajevnem prazniku in 60-letnici PGD Pragersko
Dežno, Makole: 9. mednarodni simpozij Forma viva Makole; dan Dežnega; velika kulturno-zabavna prireditev, gostje večera Cvetlinski pajdaši iz Hrvaškega Zagorja
Ormož, grajska pristava: odprtje prenovljene grajske pristave, novih prostorov Glasbene šole Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Majšperk - Breg, galerija AP: odprtje razstave likovne kolonije Majšperk Ptujska Gora, igrišče: tradicionalni tek ob občinskem prazniku v organizaciji ŠD Ptujska Gora
Gerečja vas, gasilski dom: »Bučijada« Društva žena in deklet Gerečja vas; kulturni program, razstava buč in degustacija jedi iz buč Majšperk, sejna soba: svečana seja občinskega sveta ob 15. občinskem prazniku
Črešnjevec, Dom kulture: predavanje: S tradicionalno kitajsko medicino do zdravja
Ptuj, DomKulture: poetični glasbeni večer - Ljubim s pesnico Simono Kopinšek in kitaristom Igorjem Bezgetom Jeruzalem, dvorec: Festival pesmi o vinu
10.00
13.00
15.00
17.00
17.00 17.00
18.00
19.00
19.00
20.30
Sobota, 17. september
Bojan Čurin in Tadej Žnidarič
je prejela družba MojDesign, d. o. o., Gorišnica, za CNC laserski stroj za razrez pločevine Hypercut laser 1325/6000, ki predstavlja kompromis med investicijo in uporabnostjo. Inovativna tehnologija laserske glave omogoča mnogo manjše dimenzije stroja, kot smo jih poznali doslej. Stroj odlikujejo suverenost, kvaliteta in visoka produktivnost. Izdelek je trenutno v postopku patentiranja, sta povedala Bojan Čurin in Tadej Žnidarič, ki še skupaj z dvema razvojnikoma delata na tem projektu že pol leta. Razvijajo ga, da bi opremili manjše in srednje velike kovinarske delavnice z laserskim razrezom. V pogovoru za Štajerski tednik sta izpostavila na problematičen odnos bank do vseh tistih, ki razvijajo dobre ideje, saj je v tem času skorajda nemogoče pridobiti denar za izdelavo prototipa in zagon proizvodnje. V tem projektu, do izdelave prototipa mora priti do januarja 2012, so združili znanje z različnih področij. Podjetje MojDe-sign je bilo ustanovljeno, da bi razvili neki lasten produkt, sedaj čakajo na odziv bank. „Mor-da pa bo sejemska nagrada oziroma priznanje pomagalo tehtnico obrniti v naš prid, morda nam več kot priznanje v tem trenutku pomeni prepoznanje katere od bank, ki bi nam odobrila nujno potreben kredit, da projekt izpeljemo do konca, " sta povedala Bojan Čurin in Tadej Žnidarič. Prototip mora biti izdelan do roka, ker bodo sicer imeli težave s kupci, ki so izrazili željo po nakupu stroja, ki bo stal okrog 75 tisoč evrov, konkurenca trenutno ponuja stroj podobne karakteristike po ceni od 200 do 300 tisoč evrov. Na sejmu je vzbudil veliko zanimanje. Če želiš pridobiti neke partnerje, je sejem edina rešitev, saj te v garaži nihče ne vidi, tudi ne vidi neprespanih noči.
MG
8.30 do 16.00 Ivanjkovci, mala dvorana: razstava in izdelava izdelkov iz ovčje volne in
predelava lanu - Lan od semena do tkanine 9.00 Ivanjkovci: športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS Ivanjkovci 9.00 do 12.00 Kidričevo, Park mladosti: tržni dan v Kidričevem, ponudba kmetijskih pridelkov, kulturni program, nagovor župana, otroška delavnica, vožnja v vozičkih z bernskimi planšarji, nagradna igra - iščemo bob po parku 10.00 Ptuj, Mestno gledališče: lutkovna predstava Aleša Štegerja Kurent, za izven 10.00 do 18.00 Gerečja vas, gasilski dom: »Bučijada« Društva žena in deklet Gerečja
vas; kulturni program, razstava buč 15.00 Štatenberg, dvorec, 9. mednarodni simpozij Forma Viva Makole; okrogla miza
in predstavitev projekta Parzival, vloga Forme vive Makole in turizma v njem; 15.00 Majšperk, športna dvorana OŠ: 15. občinski praznik; osrednja prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; zabava z ansamblom Štajerski baroni pod šotorom
17.00 Makole, dvorana krajanov: 9. mednarodni simpozij Forma viva Makole;
nastop folklorne skupine iz Makol in glasbene skupine Gemaj; 18.00 uradna razglasitev ter podelitev priznanj in nagrad umetnikom 18.00 Osluševci, vaški dom: koncert Veseli bodimo 2011 v organizaciji Pevk ljudskih
pesmi KD Osluševci; večer pesmi, glasbe in plesa 19.30 Starše, telovadnica OŠ: monodrama Gajaš Arestant MGP z Vladom Novakom
v organizaciji Humanitarnega društva S srcem za občino Starše 21.00 Ptuj, Mestni kino: koncert ptujske vokalistke Zvezdane Novakovič, brazilskega virtuoza na mandolini Diega Guanabara in zasedbe Macaxeira Jazz; pesem-ska oblika choro iz predela Rio Grande de Norde
Nedelja, 18. september
10.00 do 16.00 Ptuj, grad: muzejski vikend PM Ptuj-Ormož; Rasla je Jelka - izdelovanje meril
10.00 do 18.00 Gerečja vas, gasilski dom: »Bučijada« Društva žena in deklet Gerečja
vas; kulturni program, razstava buč 11.00 do 18.00 Maribor, pred hišo stare trte: 7. praznik na Dravi občinske Turistične
zveze; kulturni program, razstave, otroška delavnica, vožnja s splavom, likovna delavnica za odrasle, predstavitev TD in degustacija, skoki iz letala v Dravo, Starošince: Zahvala polju v Starošincah v organizaciji TD občine Kidričevo; odprtje razstave jedi iz ajde Društva podeželskih žena in deklet, otroške delavnice, tekmovanje v kuhanju bobovega golaža, izbiranje naj pridelka, prikaz starih opravil, razstava malih živali; 14.00 nastop ljudskih pevk in pevcev; blagoslov pridelkov; 15.00 nastop folklornih skupin in ljudskih godcev; 17.00 podelitev priznanj za urejenost okolja in razglasitev naj bobovega golaža in zabava Pragersko, cerkev Marijinega brezmadežnega srca: festival Poletje v Laporju 2011; koncert Okteta Planika, sakralne, slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov; zaključek festivala
13.00
17.00
Ponedeljek, 19. september
11.00
Slovenska Bistrica, grad: novinarska konferenca s predstavitvijo jesenskega abonmajskega ciklusa koncertov
Kino Ptuj
Petek, 16., in nedelja, 18. september: 17.00 znanstvenofantastični triler Kavboji in
vesoljci; 19.10 romantična komedija Nekaj sposojenega; 21.10 Art program: družinska drama Na morje Sobota, 17. september: 19.00 družinska drama Na morje
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Folklorni kimavčevi večeri Ptuj 2011; FS Sitnan in Podhor-čan, Banska Štiavnica, Slovaška; FS KUD Varteks Varaždin, Hrvaška; FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj; FD Rožmarin Dole-na; FS KD Rogoznica; FS KD Vinko Korže Cirkovce; Reportaža iz dežele miru, ko srna in človek postaneta prijatelja, gradnja hlevov.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
mm
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
|e pravi cas
nudimo, izvajamo izolacijske fasade, novogradnje, adaptacije, rušenje objektov, ograje, tlakovanje, dobavo in vgradnjo notranjih vrat, ureditev okolja. Predračunski elaborat, popusti v SEPTEMBRU.
STEBER gradnje, d. o. o.,
Regentova ulica 4, Maribot Tel. 040 499 426.
Foto: MG
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO
NEDELJSKA KOSILA 8 €, otroci 4 € KUPON za 5% popusta
za en naročen meni ali sladico (popusti se ne seštevajo) Akcija velja do konca Oktobra 2011 Rezervacije 041 808 449
% O
WILLIAMS D.0.0.
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASING!, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA e	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 IDI LIMUZINA	2005	12.960,00	NÄVI.	ČRNA
BMW 520 D KARAVAN	2008	18.770.00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN C51.6 HDICONFORT KARAVAN	2009	13.380,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.800.00	AVT.KUMA	KOV. RJAVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2001	2.450,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TREND	2009	9.980,00	ALU PLAT.	SREBRN
FORD FUSION 1.6 TDCI	2008	7.290,00	KUMA	BELA
MAZDA 31.6 D	2005	6.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	9.580.00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.880,00	NÄVI.	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.580.00	PANORAMA	KOV. SIV. MODER
TOYOTA COROLLA VERSO 2,2 M0 TECHNO	2008	12.980,00	ALU. PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1,9 TOI KARAVAN	2002	4.880.00	KUMA	MODRA
VW GOLF KARAVAN 1,9 TOI CONFORTUNE	2008	11.250,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDIBLUEMOHON UM. CONFORT	2008	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI BLUEMOHON KAR. CONFORTL	2008	12.980,00	ALU. PLAT.	KOV. SIVA
VW PASSAT 2,0 TDI BLUEMOTION KAR. COMFORT	2009	14.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
RENAULT CLI01.216V BILABONG	2003	3.150,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
SUZUKI MARUTI800	1995	520,00 «	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI EXPR. AVT.	2005	7.500,00 €	SERV. KNJIGA	BEU
DAEWOO LANOS 1.5	2000	1.280,00 £	KLIMA	KOV. ZELENA
FORD WAGON FOCUS 1.416V AMBIENTE	2000	1.750,00 €	SERV0 VOLAN	RDEČA
RENAULT MEGANE1.616V COUPE	2004	4.750,00 €	SERV. KNJIGA	K0V.ZUTA
RENAULT MODUS 1.216V	2004	4.800,00«	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
VOLKSWAGEN POL01.0	1999	990,00«	REDNO SERV.	ZELENA
CHEVROLET LACETT11.416VSTAR	2006	4.250,00«	PRVI UST.	KOV. PEŠČENA
VOLKSWAGEN GOLF 1.416V EDITION	2001	3.990,00«	SERV. KNJIGA	ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI BILABONG	2003	3.750,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTTWING01.2 AUTHENTIQE	2002	2.350,00«	REDNO SERV.	B0RD0
FIATSTIL01.816V DYNAMIC	2002	2.990,00«	AVT. KLIMA	K0V.B0RD0
PEUGEOT 2071.416VTRENDY	2007	6.800,00«	PRVI UST.	KOV. ORANŽNA
PEUGEOT 1061.1 XN PACK	2001	490,00«	REDNO SERV.	K0V.B0RD0
PEUGEOT 2061.4IX-LINE	2005	3.990,00«	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
FIATPUNT01.2 SX	2001	1.850,00«	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 TDI AVT.	2004	14.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
KIACEED1.416V	2007	6.580,00«	PRVI UST.	KOV. T. MODRA
JEEP GRAND CHEROKEE 2.7 TD AVT. 4WD	2002	7.900,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN EOS 1.4T5I	2010	18.400,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	19%	6.300,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	6.250,00«	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT QUICKSHIFTTWING01.216V DYN.	2007	6.150,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena :
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 16.9.
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka Majolka 13:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 18:00 Lenart: 75-let PGD Voličina
in 40. Dan gasilcev GZ Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 22:30 Utrip iz Ormoža 23:30 Video strani
SOBOTA 17.9.
TV
www.siptv.si
NEDELJA 18. 9.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Skorba - 1. Folklorni večer 2. del 11:00 Videm - Mednarodni folklorni večer 13:00 Kicar poje in igra 2011 2. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destrnik- Mednarodni folklorni večer 18:30 Lenart: 75-let PGD Voličina
in 40. Dan gasilcev GZ Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Oddaja iz občine Markovci 10:00 Lenart: 75-let PGD Voličina
in 40. Dan gasilcev GZ Lenart 11.45 Ptujska kronika 12.00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Ptujska kronika 22:45 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
PONEDELJEK 19. 9.
8:00 Soviče - Dravci; Od zrna do kruha
9:20 Ljudski pevci se predstavijo 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Videm - Mednarodni folklorni večer 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uradništvo:(02) 754 00 30 Markatlng:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PTUJSKA TELEVIZIJA
peoD
PetBh16.9.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:40 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika-pon.
17:00 Povabilo na kavo — pon.
17:30 Moto stena-3. oddaja
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
19:15 Puli maraton - reportaža
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Noto scena - 2. oddaja
22:00 Ptujska kronika - pon.
Sobota 17.9.
11:00 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika
12:15 Povabilo na kaio-pon.
13:00 Pregled tedna
17:30 Moto scena-1. oddaja
18:00 Ptujska kronika - pon.
13:15 Povabilo na kavo - pon.
19:45 Pregled tedna
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
22:00 Ptujska kronika - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja li.9.
11:00 Spoznavamo občine
11:50 Poli maraton - reportaža
12:00 Ptujska kronika-pon.
12:15 Povabilo na kavo - pon.
13:00 Pregled tedna
17:30 Moto scena-3. oddaja
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:15 Povabilo na kavo - pon.
18:45 Pregled tedna-pon,
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - obdaja o projektu EPK
22:00 Ptujska kronika - pon.
Ponedeljek 19.9.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:40 Pregled tedna-pon.
12:00 Ptujska kronika -pon.
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Pregled tedna - pon.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:15 Kultura na blani - odbaja o projektu EPK
20:25 Spoznajrrose
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Moto scena
22:00 Ptujska kronika - pon.
www.petv.tv
umiti os lahko spremljate tudi na II
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
fejjp	zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: s	04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
S"
£ Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali 5 boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
nj
g- Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na 2	spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
UCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 oI04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
sadjarstvo, vlnogradnl&tvo in vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca septembra med ostalim preberete o preskušanju na šarko tolerantih sliv, o pripravi na
trgatev in smernicah kletarjenja za letošnji vinski letnik, nadalje o drobilnikih kamenja, v prilogi Vrtnine pa pišemo o kisanju zelja in o polžih iz rodu Tandonia.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Mali oglasi
DOM STANOVANJE
V	PTUJU v poslovno-stanovanjski zgradbi oddam v najem trosobno stanovanje, 100 m2, po želji opremljeno ali prazno, po želji tudi garaža pod hišo. Tel. 031 616 750.
ODDAM v najem dvoinpolsobno opremljeno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 706 228.
V	NAJEM oddam opremljeno garsonjero v Ptuju. Tel. 041 328 470.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevljan|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zailvka Možnost plačila C8nejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
iPoilulajtz nai na ujzbounsm ijitztal
RADIOPTUJ
tut ¿filetu-
www.radio-ptu^si~^)
PVC - LES - ALU
66LCONT d.o.o.
yjvti&f	*Dcuta, êeàeda oéw$uje
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
Ne, odtdaß ta ubulfo u i
oken, m mt/ur potebej ugodni t
ZA ŠOLO IN TRGATEV
RADIKALNO ZNIŽANJE
samo 30 dni
zaščitni plašči, hlače, predpasniki, telovniki, škornji in čevlji, rokavice...
/Ts zaščita
' /r Rogozniška c.13, Ptuj INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490._
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno, Krovstvo Fras, s. p., tel. 070 301 761.
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NA HUMU PRI Ormožu prodam trgatev na 300 trsih, možno takoj. Tel. 041 946 178.
PRODAMO koruznjak. Info tel. 031 340 315.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, prodaja poteka zjutraj do 10. ure in popoldan po 17. uri.
V	NAJEM vzamem njive na območju Hajdine, Kidričevega in Vidma. 041 315 392._
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
BRIKETI iz trdega lesa, možnost dostave, prodam. Tel. 051 318 350.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam. Tel. 041 893 305.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM prašiče, mesni tip, v teži 25 do 100 kg, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
V	NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
KUPIM traktor, lahko Ursus, Zetor, Ferguson ali podobno. Tel. 041 235 349.
PRODAM smrekovo hlodovino, primerno za ograje. Tel. 041 317 513.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta v zelo dobrem stanju in obnovljene motorje Lamborghini za kosilnico Muta. Tel. 051 376 732._
PRODAM kvinton in jurko na braj-dah. Tel. 041 241 092.
UGODNO prodam belo mešano grozdje ali mošt. Tel. 041 554 657.
PRODAM 68 arov gozda v Podvincih in gozd v Sturmovcih, 29 arov. Tel. 740 83 46.
UGODNO prodamo suha bukova drva, metrska polena ali razžagana. Dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM dobro ohranjen siloskom-bajn Sip SK 80, pajek, po 4, plug Regent, 12 col, enostranski, visoki. Telefon 031 623 275.
PRODAM grozdje kvinton za 300 litrov mošta za 180 €. Tel. 041 938 856.
PRODAM kvalitetno zelje v glavah, sorte varaždinec, po želji vam ga tudi naribamo, ter jedilni in krmni krompir. Telefon 051 357 73, 02 719 8104.
PRODAM belo mešano grozdje na brajdah, jurka, francoz in šmarnica. Telefon 781 06 41.
PRODAM krmni krompir. Telefon 031 256 094.
PRODAM odojke od 20 do 30 kg. Telefon 041 393 188.
PRODAM okrog 500 kg neškroplje-nega grozdja z brajd, kvinton in nekaj jurke, 3 km iz Ptuja. Telefon 031 424 955._
PRODAM mešano grozdje na brajdah. Telefon 764 75 31.
PO UGODNI CENI prodam 70 arov lepe koruze za silažo ali zrnje. Telefon 793 50 61._
PRODAM telici simentalki, težki 500 kg in 160 kg. Telefon 041 326 952.
V večnost je odšla najina mama
Elizabeta Rašl
IZ PODVINCEV 26
1920 t 2011
Ni nama zapustila besed in velikega imetja, ampak neprecenljiv zaklad svojega človeškega in materinskega vzora. MAMA, HVALA!
Hvala vsem za sveče in za sočustvovanje.
Nežka in Franček
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Franca Kolariča
upokojenca Taluma iz Kidričevega
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste s telegrami in stiskom rok izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujemo gospodu Edvinu Aublju za besede ob slovesu.
Žena OtUija, hčerka Jelka in sin Žarko z družinami
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova oživijo...
(Goethe)
V SPOMIN
14. septembra 2011 je minilo 10 let žalosti, odkar si za vedno odšel, naš dragi mož in dedek
Franc Veršič
IZ SPUHLJE 117, PTUJ
Tako kot se veter izgubi v daljavi, odšel si tiho brez slovesa, za seboj pustil si spomine na naša skupna leta. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Žalujoči: tvoji najdražji
Le v spominu se vračamo v svetišče preživele sreče in lepote.
V SPOMIN
14. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga
Angela Vrbančič
PRVENCI 6 A
28. 8. 1931 t 14. 9. 2010
21. decembra pa bo minilo šest let, odkar nas je zapustil dragi
Franc Vrbančič
PRVENCI 6 A
14. 11. 1932 t 21. 12. 2005
Iskrena hvala za vsako lepo misel, rožni cvet in prižgano svečko ob njunem grobu.
Vsi njuni
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
UGODNO prodam dobro ohranjen predsetvenik. Telefon 041 645 875.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37_
STANOVANJE, 70 m2, letnik 79, v četrtem nadstropju, Rimska pl., Ptuj, prodam, cena 66 000 €, prodam. Tel. 031 309 959.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Telefon 788 55 92.
PTUJ - NOVA VAS, prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PRODAM opremljeno dvosobno stanovanje v Ljubljani-Siški. Telefon 041 680 271._
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica v Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
2,5-sobno opremljeno stanovanje, letnik 1979, na Ptuju na Rimski ploščadi, prodam, cena 65.000 evrov. Telefon 031 309 959.
RADIOPTUJ
«« 4/btetcc www.radio-ptuj.si
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Jožefa Nemca
IZ PODGORCEV 99
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna zahvala ge. Danici iz Formina za njeno skrb in nego, kolektivu Taluma Kidričevo, Lovski zvezi Ptuj-Ormož - rogistom, LD Bresnica-Podgorci in ostalim družinam zelene bratovščine, g. župniku, dr. Avguštinu Lahu, govornikoma Tomažu Lahu in Tončku Žumbarju za ganljive besede slovesa, nosilcema križa in zastave ter ge. Elici Šuman za molitev. Vsem in vsakemu še enkrat HVALA!
Žalujoči: vsi njegovi
... in tam nekje v drugem času, kjer ni solza, ne bolečin, je moč svetlobe, lepot prepolno, tam misel vsaka je kristal, tam nikdar ne umre spomin, vem, tam čakaš ti na nas.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Ignaca Čeha
IZ DORNAVE 111 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, cvetje in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem pogrebnega podjetja Mir za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in govornici za ganljive besede slovesa. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija in sinova Marjan in Dani
z družinama
Na tvojem dvorišču vse še zeleni in cveti,
le hiša samotna otožna stoji, ker tebe več med nami ni. Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
V SPOMIN
Minevata dve leti žalosti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedi
Janko Meglič
18. 9. 2009-18. 9. 2011 IZ SPUHLJE 5 B
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Z bolečino in ljubeznijo v srcu
tvoji najdražji
Dragi ata, skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
SPOMIN
Boleč je spomin na 15. september 2008, tri leta, ko nas je brez slovesa zapustil naš dragi ata, tast, dedek, pradedek, brat
Janez Mikša
IZ GRLINCEV 26
Hvala vsem, ki z lepo mislijo posto-jite ob njunem grobu in jima prižgete sveče
Marija Mikša
1936-1981
Vajini najdražji
Gorenjski Vrh • Uspela humanitarna akcija prostovoljcev
Neza in Rajko imata novo hiso
Ostareli 78-letni Neži Mislovič in njenem 41-letnem sinu Rajku iz Gorenjskega Vrha 20, ki sta živela v prek 200 let stari in razpadajoči viničariji, z razpokanimi zidovi in nevarno upognjenimi stropi, so s skupnimi močmi zgradili novo hišo.
Zaradi nevzdržnega in nevarnega življenja v razpadajoči, na pol cimprani, na pol lapornati hiši, za katero je bilo zaradi širokih razpok samo vprašanje časa, kdaj se bo sama porušila, so na pobudo občinske organizacije Rdečega križa Zavrč ostareli in od viničarskega dela onemogli materi Neži in njenemu brezposelnemu sinu Rajku priskočili na pomoč že konec lanskega leta. Neža je bila v aktivnih letih svojega življenja ves čas pridna in delovna viničarka, na stara leta pa mora preživeti s 170 evri državne pokojnine, sin Rajko, ki je kot otrok utrpel hujšo prometno nesrečo in je zaradi tega ostal brez zaposlitve, pa prejema 226 evrov socialne pomoči. Skupaj prejemata ravno toliko, da se lahko za silo prebijata iz meseca v mesec, zato je za popravilo stare in povsem dotrajane haloške hiške, brez vode in sanitarij, žal vedno zmanjkalo denarja. Stara viničarska hiša je bila zgrajena daljnega leta 1807, torej je bila stara že prek 200 let je bila dolga leta pokrita le s slamo. Obnova povsem razpadajoče hiške ni bila več možna, življenje v njej pa je bilo nevarno. Zato so v občinski organizaciji Rdečega križa v Zavrču že sredi lanskega leta pričeli iskati rešitev in jo s skupnimi močmi tudi našli.
Kot je povedal Stanko Ivančič, predsednik občinske organizacije Rdečega križa v Zavrču, so se skupaj z lastnikoma dogovorili, da bo najbolje, če staro hišo povsem porušijo in na istem mestu zgradijo novo hišo podobne velikosti. Humanitarno akcijo so pričeli že pred lanskim božičem, ko so Nežo in Rajka obiskali televizijski novinarji in posredovali javnosti pretresljivo reportažo o njunem obubožanem življenju v stari razpadajoči haloški koči. Kmalu zatem so na Rdečem križu zanju odprli poseben tekoči račun, na katerem so pričeli zbirati prostovoljne prispevke. In odziv slovenske javnosti je bil kljub kriznim časom presenetljivo dober, saj se je na posebnem žiro računu hitro zbralo več tisoč evrov, veliko dobrih ljudi pa je podarilo tudi gradbeni material in svoje storitve.
Potem ko je ptujska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje za Nežo in Rajka priskrbela bivalni zabojnik, so sredi julija staro hišo pri-
čeli razkrivati in jo nato do talne kletne plošče povsem podrli. Takoj zatem pa so na istem mestu pričeli graditi novo hišo in jo že sredi prejšnjega meseca spravili pod streho. Ko smo se včeraj odpravili med haloške griče, je bilo v Gorenjskem Vrhu 20 vse zelo drugače. Neža in Rajko sta žarela od zadovoljstva, ko sta v novi hiši vneto odstranjevala zaščito nad dan poprej izdelanimi estri-hi. Brž sta pohvalila vse, ki jima pri novogradnji pridno pomagajo tako ali drugače in s ponosom dodala, da imata v novi hiši že vodovod, kanalizacijo in elektriko.
Vesel pa je bil tudi Stanko Ivančič, predsednik občinske organizacije Rdečega križa v Zavrču, ki vodi celotno humanitarno akcijo in tudi gradnjo nove hiše: „Tudi jaz bi se rad najprej zahvalil vsem tistim, ki so za novo hišo prispevali finančna sredstva, gradbeni material, gradbeno pohištvo ter razne obrtniške in druge usluge. Ocenjujem, da smo z donacijami in gradbenim materialom vred zbrali že okoli 50.000 evrov. Največji donator je zagotovo društvo Ekologi brez meja iz
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil pogled na staro razpadajočo haloško lapornato cimpračo februarja letos, ko smo Nežo in Rajka Misloviča obiskali prvič ...
Ljubljane, ki je prispevalo 15.000 evrov, občina Zavrč je prispevala za zemeljska dela, ureditev ceste in se v korist novogradnje odpovedala plačilu pristojbine za vodovod in kanalizacijo. Vse meritve je doniralo podjetje Merilo, gradbene načrte so pripravili v podjetju TMD Invest, Komunalno podjetje Ptuj je poskrbelo za vodovodni in kanalizacijski priključek, samostojna podjetnica
Ivica Težak iz Sp. Hrastovca je prispevala celotno ostrešje za novo hišo in ga tudi pomagala zgraditi, ves električni material je prispevala trgovina Eldar iz Nove vasi, beton za celotno hišo je prispeval Tomaž Simrajh, doni-rala je tudi Betonarna Kuhar, gospod Verbič iz Postojne je daroval okna, v Mercatorju so prispevali štedilnik za centralno kurjavo, sredstva je prispevalo tudi območ-
no združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijska karitas Ptuj-Zavrč, podjetje Reseda je prispevalo gradbeni material, pri delu so pomagali tudi člani PGD Ptuj, za okna in vrata je poskrbelo podjetje AJM, vsa notranja vrata je doniralo podjetje Tuning, z denarnimi prispevki ali uslugami pa so pomagali še Moško in žensko krojaštvo Andrej Šmigoc, trgovina Njegač, trgovina Vrtnica, Emit, Rimljan, pa Mizarstvo Forstnarič, Estrihi Popovič, GTMS Gradbeništvo Branko Vidovič, HDK elektro iz Ptuja, Marjan Vajda, seveda tudi občinska organizacija Rdečega križa Zavrč in še mnogi drugi."
Ker pa bo kljub vsem ljudem dobrega srca za vse podrobnosti denarja zagotovo premalo in ker bi vsi srčno radi, da bi se Neža in Rajko lahko v novo hišo vselila še pred hladno zimo, so se že dogovorili za velik dobrodelni koncert, ki bo 22. oktobra v dvorani v Gorišnici, o čemer bomo še poročali.
M. Ozmec
Črna kronika
Tat na vikendu
Neznani storilec je v nočnem času med 8. in 9. 9. 2011 vlomil v kletni prostor vikenda na območju Slovenske Bistrice. Odtujil je prekopalnik zemlje, motokultiva-tor in vrtno samohodno kosilnico. Premoženjska škoda znaša okoli 5.000 evrov.
Pijan kolesar
10.	septembra ob 18.00 so policisti Policijske postaje Gori-šnica v Zavrču ustavili 39-letne-ga voznika kolesa. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,39 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kolesarja so pridržali.
Našli ukraden tovornjak
11.	septembra ob 22.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Središče ob Dravi na vstopu v Slovenijo kontrolirali 41-letnega voznika tovornega vozila. Ob kontroli tovornega vozila Mercedes actros, ki ga je upravljal hrvaški državljan, so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno aprila v Belgiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Tihotapil testosteron
8. septembra ob 4. uri je z osebnim vozilom na MMP Gru-škovje pripotoval 29-letni državljan Bosne in Hercegovine. Ob temeljitem pregledu prtljage in vozila je bilo pod zadnjimi sedeži najdeno večje število ampul testosterona, ki po listi prepovedanih snovi in postopkov spadajo med nedovoljene snovi v športu. Ampule so bile zasežene, zoper voznika pa bo podana kazenska ovadba.
Begunci iz Afganistana
7. septembra ob 20.10 so policisti Policijske postaje Ormož v Mihovcih pri Veliki Nedelji opazili štiri osebe, ki so hodile ob cesti. V postopku so ugotovili, da gre za državljane Afganistana, starosti od 16 do 17 let, ki s seboj niso imeli veljavnih osebnih dokumentov. Moški naj bi prišli iz Afganistana v Grčijo na različne načine, nato pa nadaljevali pot v tovornem delu tovornega vozila. Za pot naj bi plačali od 5000 do 6500 evrov, potovali pa naj bi od šest do deset mesecev. Po prestopu državne meje med Hrvaško in Slovenijo naj bi jih voznik odložil na cesti in jim dejal, da so prispeli v Avstrijo. Tujci so zatem hodili po njivah, dokler jih niso prijeli policisti. V postopku so tujci zaprosili za mednarodno zaščito, zato so jih policisti predali Azilnemu domu v Ljubljani v nadaljnji postopek.
Foto: M. Ozmec
... in takšen je s skoraj iste pozicije pogled na novo hišo v Gorenjskem Vrhu 20, v kateri so že pri-klopili elektriko, vodovod in kanalizacijo. Neža in Rajko Mislovič od sredine julija živita v bivalnem zabojniku, ki je medtem njun začasen dom.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakšrno vreme o kimavca mlaji, Jakšno je vso jesen najraji.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od24 do 28, na Primorskem do 30stopinj C.
V soboto bo povečini sončno in zelo toplo. V nedeljo bo oblačnost od zahoda naraščala, Padavine in nevihte bodo sredi dneva že zajele zahodno Slovenijo in se do večera razširile nad osrednje kraje. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo.
... s ončni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč