28. številka. Ljubljana, v četrtek 5. februvarja. XVIII. leto, 1885. I jed zhsja vsak dan »»efer, izim i m-delje in praznike, ter velja po pošti prejemali za a vstrij sko-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., M tetrt let« 1 pld., za eden mesec 1 glO. 40 kr. — Za Ljubljano hrez pošiljanj na dom z.i vse leto 13 gld. za ftetit leta 3 gld. 30 kr., za jeden raesee. I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računam* po 10 kr. za mesec, po 0 kr. z.i četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrst- po 6 kr., će se ozna> lo jedrnkrat tiska, po 5 kr., će so dvakrat m po 4 kr., co so trikrat ali večkrat tiska. Dop.st na i bo izvole fraukovati. — Rokopisi so ne vraćajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Frana Koliuana hiši, „Gleduliška stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroćn.ne, reklmn.uije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljunje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Vpravni&tvo „Slov* ftaroda*4* K notranjemu položaju. Šesta, zadnja zborba državnega našega zbora so nagiba v zaton in čez kratke mesece devnli bo-demo celo Šestletno obdobje na kritično tehtnico. Foslanci naši nam bodo slikali prošlost in sedanjost, slikali bližnjo bodočnost. Kako bodo to storili, da nam zadovoljijo nadeje, da nam osladijo bodočnost? Ko je nastopila sedanja zlatoustim vlada, ko so pred šestimi leti poslanci slovenskega naroda odhajali v državno zbornico, koliko je bilo pri nas mladostnih src, ki f-o se zazibavala v sladke sanje in naskakovnla svitle gradove! Le redki so bili na Slovenskem možje, ki so nas svarili pred optimis-mom, češ: .Lord Poodle goes out, Lord Noodle comes in", ali po noše: „Kabineti se spreminjajo, politika pa ostane, kakor je bila." Toda tudi mej temi bi najhujši črnogleda nikdar ne bil mislil, da bode koncem šestletne te zborbe, po tolikih letih jednakopravnostne politike še toliko naših narodnih terjatev nedoseženih, da! celo tako malo za likvidovanje pripravljenih! Kaj ste, gospodje poslanci, »prislužili", kaj ste nam „prinesli" s tlake, ki ste jo v našem imenu celih šest let opravljali grofu Tanffeju in državnemu eraru? Tako bodo povpraševali zavedni volilci, a v odgovor nam bodo naši zastopniki kazali prazne roke in žalostne obraze. Uvideli bodemo, kakor že sedaj vidimo, da se ta parlamentarna tlaka čisto nič ne razločuje od tlake pred 48. letom, da se mora opiavljati, da pa ni druzega, nego zamuda časa in potrata moči. In koliko se misli doseči v bodoče za izvršenje slovenskega programa, — na to vprašanje bodo nam poslanci naši javaljne mogli dati povoljen odgovor. Sedanjost nas pripravlja za pesimizem. Naši poslanci bi radi bili možje-beseda, a vselej ne morejo. Isto usodo imajo i drugi slovanski poslanci, katere doma čakajo bridka očitanja. Nove volitve se bližajo in kdor naše pat lamentarne razmere sodi po parlamentarizmu in ustavi, ta bi mislil, da bode vlada sedaj ob dvanajsti uri oborožila svoje zveste poslance z deli in pridobitvami, ki v bodočih volitvah pripomorejo njim do nove zmage in vladi do nove podpore. Kako se ta moti! Kar poslanci vzamejo sabo za odhodu i co, to je že pripravljeno na Taaffejevi mizi, namreč: 1. Davčna novela, ali po domače več davkov, ki jih ministri štejejo 2 milijona, hudobni matematiki pa 4—G milijonov goldinarjev; da jih I odo plačevali tudi Slo- venci, učila bode bližnja prihodujost; 2. zakon proti socijalistom, ki ga poredneži imenujejo „Schlauch-paragraphengosetz" in ki se bode kakor vrv ovijati dal okolu vratu naše svobode za sedaj samo pet let; 3. petnajst milijonov, ki jih bodo tudi slovenski obdavkovanci odplačali za — dolenjsko železnico, pardon! za regulovanjo rek v Galiciji; 4. predloga za severno železnico, ki bode pol veka Še oznanjala nam in našim potomcem, kako se pri nas milijoni zapravljajo in krajcarji rubijo. Pravite, da naj neham s temi dobrotami? Rad! Te grenke medicine torej bodemo použivali, ali brez sladkorja? Ne popolnem, čita se, da klerikalci dobodo nekaj, tudi Čehi nekaj — in mi Slovenci? Mi Slovenci dobodemo za žrtve, ki jih nam poslanci vladi na ljubo narekujejo, nekaj — v papir zavitega. Kaj, to je se ve da tajnost tajnih kabinetov. Le toliko vemo, da se je drugim frakcijam desnice obljubilo nekaj določenega, našim poslancem pa nič določenega, nego le fraza, da se bode ozir jemalo na naše narodne zahteve. E, ta papirček smo že tolikokrat odprli, pa ničesar nesmo v njem našli, tako da tudi sedaj ne upamo dobiti iz njega jed-nakopravnosti jezikovne, pravičnega upravnega osobja, Dolenjske železnice, obrtnih šol in druzega potrebnega v narodnem in gmotnem o/.iui! Tako torej grof Taaffe skrbi, da imajo poslanci lažjo odgovornost pred svojimi volilci. Tudi to vedenje sedanjega kabineta v zadnjih urah zborbe kaže nam jasno, da se grof Taaffe v sedanjem položaji vrlo dobro počuti, da si umeje okoristiti parlamentarno situvacijo. Desnica ima majhno večino, a ima jo le takrat, kadar grof Taaffe to hoče. Ce hoče desnica bili desnica, ubogati mora njega! Ce jej vrhu življenja še kaj druzega da, to je že posebna milost, a da jej neče dajati tega, kar ona želi po svojih državno-pravnih in narodnih programih, o tem nos je dovolj uveril, zaradi tega tudi prazne roke slovenskih poslancev In ta žalostna sedanjost prognostikuje nam še J'alostnišo bodočnost! Prvič zaradi ravnokar omenjene konstelacije, a drugič zategadelj, ker bi si grof Taaffe za bodoči državni zbor rad ustrojil močno srednjo stranko, ki bi klube narodne (zlasti češki klub in — ali ste čuli ohcijozni vriše zastran bodočega jugoslovanskega kluba?) oslabila in vlado storila od njih popolnem nezavisno. Ako se mu to posreči, potem se narodni klubi, narodni programi pogreznejo v parlamentarne ničle, narodnostne terjatve bodo izročene eksekutive — milosti. Navzlic vsemu temu dalo bi se tačas izvoje-vati tudi kaj za naš narod. Vlada naših poslancev potrebuje, kolikor toliko ugoden je čas sedanjih transakcij ludi za naši; zahteve. Pogled v bodočnost nam kaže, da bi bil „poričuluni in mora" mogoč, da bi utegnil biti usodepoln. Katera poslanska vest bi mogla kaj tacega prenašati? Slovenščina v finančnem odseku. Z Dunaja 1. februvarja. Pri obravnavi o srednjih šolah vprašal je dr. Tonkli učnega ministra Conrada, kaj je vlada storila vsled znanih resolucij državnega zbora, po katerej je bila pozvana, na srednjih šolah v Mariboru, Celji, Gorici za Slovence ustanoviti paralelko s slovensaim učnim jezikom. Minister Con rad je na to odgovoril, da vlada dozdaj še ni spoznala potrebe to storiti, ker so nobena šolska oblast, niti štajerska, niti goriška, ni za tako spremembo ogla si'n. Na Kranjskem se je slovenščina uvela le za poskus, pa že zdaj se profesorji na (Jraškej uni- verzi pritožujejo, da slovenski dijaki s Kranjskega ne znajo dovolj nemški. G. dr. Tonkli je zavrnil ministra s prav odločnimi besedami. Poprej se je vlada izgovarjala, da ni knjig in učiteljev, zdaj tega ne more več trditi, pa se sklicuje na deželne šolske oblasti, katerih večino pa ima povsod vlada v svojih rokah. Odgovor ministrov bije Slovencem naravnost v obraz in zanikuje zakon, po katerem se vsem narodom zagotavlja jednako pravo, ob jednem pa smeši državni zbor, čegar sklepe prezira in v koš meče. Najbolj Čudno pa je, da se g. minister sklicuje na premalo znanje nemščine pri vseučiliščnikih, dasi so slovenske paralelke v Ljubljani še le pred par leti se ustanovile in bo še nekaj let minulo, predno bodo učenci iz teli šol prišli na vseučilišče. G. minister Con rad e je opravičeval, da se on drži postave in nobenega naroda neče osramotiti, da pa se mora ravnati po razmerah, kakeršne so v raznih deželah. Podpiral ga je glede Štajerske znani slavofag H e i 1 s b e rg. K obravnavi finančnega odseka o učiteljiščih ni bilo ministra samega, temveč poslal je sekeij-skega šefa Fidlerja. G. dr. Tonkli jo spet vprašal, kaj je storila vlada vsled sklepov državnega zbora, da se mora vpeljati slovenski učni jezik na učiteljišči v Mariboru. G. Fidler je odgovoril, da je dozdoj še vse pri starem ostalo, ker so razmere tam čisto posebne in ker je poleg H*2 Slovencev tudi 47 Nemcev na omenjeni šoli. (1. dr. Tonkli s tem odgovorom ni zadovoljen ter zahteva odločno, da se vlada ravna po že večkrat obnovljenem sklepu 1 državnega zbora. Iz t ga poročila se lahko Slovenci prepričajo, da pod sedanjim vodstvom Učnega ministerstva ne-nnijo ničesar pričakovati, naj si bodo njihove terjatve še tako opravičene. In to se je zgodilo dan pozneje, ko so vsi slovenski poslanci iz vseh slovenskih pokrajin bili pri g. ministru Conradu ter mu izročili kratko spomenico, v kateri se navajajo težnje slovenskega šolstva in svoje gotovo ne pretirane želje izrekajo zastran slovenščine v ljudskih in srednjih šolah v pokrajinah slovenskih. Da terjatve neso pretirane ter jin g. minister, ako mu je volja, lahko izpelje, sme so iz tega soditi, da je omenjeno deputacijo vodil gosp. grof Hohenvvart sam, kateremu gotovo živ krst pretira-nosti očitati ne more. Takoj po vsprejetem zakonu o kongrui pride v obravnavo zakon o nekaterih spremembah pristojbin. O tem predmetu se je že veliko pisalo in posebno poudarjalo, da !:odo mala kmetišča do L 500 gld. vrednosti potem na boljem. Na primer bi Kranjsko imelo od sprememb v malem kiuetskeni posestvu morda kacih lo.OoO gld. manj pristojbin. Toda pozablja se, da bodo odslej neplačane kupnine, ki so doslej proste bile, spadale pod pristojbino, kar bo gotovo veliko več znašalo, kakor gori omenjene olajšave. Tudi za užitke, ki so dozdaj bili prosti, plačevala se bo v prihodnje pristojbina, oko znašajo vrednosti nad 1000 gld. Da se bodo užitki tako visoko cenili, zato bodo že skrbeli dav-kovski organi. Prav hudo zadeta pa bodo mesta in trgovci, kajti v finančnem minister-stvu računajo, kar se sploh pripovi duje, da bo vsled pristojbinsko novele kacih 5 do ti milijonov goldinarjev več prihodka. Od tega zneska bo primerni del zadel tudi Kranjsko. Recimo, da bi trgovci i& mesta le 100.000 gld. na pristojbina!] in kolekih na leto več plačevali, nego zdaj, in ta številka je najnižja, kar si jo moremo misliti, potem vsak lahko sodi, kakšne dobrote bodo izvirale iz pristojbinske novele za davkoplačevalce, Slovenski poslanci bodo tedaj pač glasovali pri generalni debati, da se naj preide v specijalno debato. 1'ri posamičnih točkah pa bode vsak ravnal po s ojem prepričanji in z ozirom na korist ne le jednega stanu, kateri pa tudi ne bo imel po sebnoga dobička, ampak z ozirom na vso narodno celoto. Saj tudi na kmetih živi mnogo trgovcev, tako da nikdo ne moro trditi, da zastopa izključno samo jeden stan. Sicer pa so vsi stanovi v gospodarskem oziru tako tesno zvezani da čute vs breme, katero se jednemu naklada. Ruščina kot občni slovanski slovstveni jezik. Znani profesor Lainanskij imel je„ v Pcterbur-skein slavjanskein blagotvoriteljnem obščestvu" govor o nalogih tega društva. Posebno zanimiv je bil oni del tega govora, ki se tiče važnosti ruščine za vse Slovane in ki slove: „Jedna glavnih nalog „Slavjanskega obščestva" je razširjenje ruskih knjig po neruskih slovanskih deželah. Seznavanje zapadnih Slovanov z rusko slovesnostjo, razširjenje ruskega jezika mej izobraženimi razredi bilo je že večkrat p vod raznim razgovorom in razpravam. Pri tem se je navadno razgovaralo o vprašanji, je li mogoče za Slovane jedinstvo slovstvenega jezika in ali je potreben za nje občni diplomatiŠki organ za vzajemno obč nje in razumljenje, ali naj jim v to služi kak neslovan-eki jezik, n. pr. francoski, nemški, ali naj jih pa zjedini ruščina, kakor je zjedinila visokoneniščina literarno Nemce, toakatišoina pa Italijane? In pri nas v Rusiji, v zapadnih slovanskih zemljah rešuje se, kakor je znano, to vprašanje različno. Jedni na primer mislijo, da bi literarno zjedincnje Slovanov s pomočjo ruščine bilo jako lepo in možno, ter to moramo le želeti. Drugi mislijo, da bi to bilo lepo in ter bi bilo želeti, da se pa ne da uresničiti. Tretji pa pravijo, da to ni dobro, ker bi rušilo zares prekrasno in Slovanom priljubljeno načelo ravnopravnosti, in tedaj ni želeti, pa se k sreči tudi ne da izvesti. To tako različno razumljeno vprašanje, vselej vzbujajoče gorečo boibo, je v praktičnem smislu vprašanje bolj ali manj oddaljene bodočnosti, teoretično pa pripada še k nerešenim in odprtim vprašanjem. Pa naj bodo že kakorkoli različni nazori o bodočnosti ruskega jezika v slovanskem svetu, vendar vam odgovarjajo vsi, kateri poznajo to stvar, da jo znanje ruščine v besedi in pismu groinadno napredovalo poslednja desetletja. Še pred petdesetimi leti so bili redko raztreseni ljudje, ki so umeli ruščino mej avstrijskimi in balkanskimi Slovani, pred dvajsetimi leti šteli so se že na desetine; sedaj pa že na tisoče. Ne samo jedna stotina jih dobro govori in piše po ruski; drugi pa dobro govoie in razumejo; tretji pa lahko razumejo ustni in pismeni ruski govor. V slovstvenih in inteligentnih krogih vseh zapadno-slovanskih narod nos tij smatra se poznanje ruskega jezika in literature za nravstveno in umstveno obigatno, ako se tudi ne zahteva pri državnih izpitih. Potrebnost UČebnikov ruskega jezika, ruskih slovarjev, in zgodovin ruske literature vedno narašča. Želeti bi bilo, da bi se izdal popolni zapisnik vseh ruskih UČebnikov v različnih slovanskih narečjih, kateri so izšli poslednja dve ali tri desetletja in prevodov ruskih pisateljev, ki so izšli posebej ali pa bili natisnem v časopisih. To bi bil res jako koristen in zanimiv katalog. Jasno bi nam bilo v kakih kotih zapadnega slovanskega sveta, na jugu ali na severu je sedaj znano in priljubljeni) mnogo ruskih imen, Kitajo se z veseljem ruska dela. Vsi, ki so kedaj bili v zapadno-slovanskih deželah, ali imajo zveze ž njimi, vedo iz skušnje, kako tam potrebujejo ru-skih knjig. Res je, da v nekaterih deželah povpraševanje po ruskih knjigah včasih utihne in pada, pa se zato v drugih baš tedaj povekša. Sploh pa to povpraševanje oslabeti ne more. Naj kriče, kakor hočejo ne dobro želeći sofisti, prodani pisači in nedobroželjatelji ruskega piosveščenja, kateri bi najraje kakor hitro je mogoče namestili prazne stolice Peterburške Akademije Znanostij z raznimi pri-šlimi in baltiškimi Nemci ali židi, da bi kričali o propadu ruske znanosti in ruskih vseučilišč, vender je resnica, da ruska znanost in ruska vseučilišča še nikdar neso stala tako visoko, kakor sedaj, četudi še ne stoje na tej visokosti, kakor bi bilo želeti. Ruska znanost začne v resnici cveteti v našej do- movini, ko bode ruska vlada dala le polovico teh vsot, kakor jih dajeta Francija in Nemčija za učene ekspedicije, napravo laboratorijev, kabinetov in klinik, kadar prenehajo naši veljavni, uplivni in bogati ljudje na ruske učenjake gledati z zaničljivim neza-; upanjem in bodo njim skazovali le del tega zaupa* J nja, katerega skazujejo na zapadu svojim in našim j učenjakom, in čislali nalogo naše domače znanosti. Pa vkljub neugodnim razmeram za razvoj znanosti in višje izobraženosti v Rusiji se vender ruska znanost, katero goje in širijo ruska vseučilišča in drugi višji ( zavodi naši, vedno razvija in vidno napreduje. Po-; vpraševanje po ruskih knjigah v zapadnih slovanskih deželah mora vedno naraščati in množiti se, a nikakor se ne bode pomanjšalo ali palo. Sem ter tja vpliv nenavadnih dogodkov in posebnih okoliščin j spodbuja k izučenju ruskega jezika in slovstva. Po-I tem se pri Slovanih h kratu pokaže za to dovolj '. energije in veselja. Tako je bilo po slovanskem shodu v Moskvi. Tako je bilo za hercegovskega ustanka srbske in bolgarske vojne. Ni treba bal j preroškega duha, ne posebne bistroumnosti, da bi ! videli, da bosti dve ali tri take okoliščine, spodbujajoče k učenju ruščine prig dile se v 188">. 1 V aprilu se bude vršilo slovesno praznovanje i spomina slovanskih prvoučiteljev. Spominjanje velikih \ ' starodavnih dogodkov vzbuja navadno v narodnem j mišljenji celo vrsto vprašanj sedanje važnosti. Prvo-učitelja dala sta vsemu siovanstvu jedinstvo ccrkov-! nega jezika, katero so pa pozneje nekatera slovan- i j ska plemena izgubila, — evo občna tema, katera bode I gotovo pri vseh Slovanih vzbudila cela vrsta spo-' minov in razmišljcvanj in vsekako prevede vnovič k ; vprašanju o možnosti literarnega jedinstva v bodoč-j nosti. Navstali bodo novi goreči spori, navajali se ! novi razlogi ravno tako za jedinstvo, kakor za raz-diobljenje v majhna narečja in slovesnosti. Pri tem mora naposled priti v razgovor tudi vprašanje o ruskem jeziku. Zagovorniki literarnega jedinstva kazali bodo nanj, kak r na gotovo orodje, katero je pripravilo zgodovinsko življenje. Protivnik! pa bodo dokazovali nesposobn st in nepripravnost ruščine postati tak združujoč organ in razkrivali škodo, katera bi po njih mnenji izvirala od takega literarnega jedinstva za vse slovaustvo. Prvi in drugi bodo pri tej priliki morali govoriti o ruskem jeziku in literaturi in pisati o teh predmetih, Ti in drugi se bodo J potrudili osvežiti svoja znanja, pridobiti nova, pre-1 delati in preveriti svoje prejšnje pojme o Rusiji in I ruskem jeziku. Ves ta neizogibljivi tek misli bode i v visokej stopinji ugoden novemu napredku poznanja ruskega jezika in literature v zapadnih slovanskih deželah Pa tudi druga okoliščina vse drugačnega svojstva more oživiti bavljenje z ruščino mej zapadnim! Slovani. V kratkem izide slovar ruskega jezika, katerega ureduje prof. Miklošič, po obrazu štirijezič-nega Reiflovega slovarja. Misel, da se izda tak slovar, sprožil je namreč pokojni princ Oldenburški. Ruski jezik je vzet za podlago: v prvej koloni bodo ruske besede v abecednem redu, in v druzih kolonah slede jednakega pomena besede: 1. bolgarske, 2. srbske, 3. češke in 4. poljske. Mnogo zasluženi slavist, petdesetletnico katerega je nedavno praznoval ves učeni svet in vsi slovanski narodi, bode s tem delom dostojno venčal svojo plodotvorno delovanje, posvečeno vsem slovanskim narečjem. V tem slovarji se le na Hrvate, in Slov nce, Slovake in Lu-žiske Srbe ni oziralo, pa za prve ugaja srbski, za poslednje pa češki in poljski del. V zaključenje svojega mnogoletnega preiskovanja različne protcklosti in sedanjosti slovanskih narndnostij nudi zapadno-slovanski učenjak vsemu zapadnemu siovanstvu lep pripomoček za čitanje ruskih knjig in izučenje ruske literature. Kak znameniti pojav, kako proroško preobrazovanje v tem slučaji! O tisočletnici slovanskih prvoučiteljev ponudi največi slavist zapadnega slovanstva vsem raztresenim slovanskim rodovom slovar ruskega jezika, kakor bi hotel reči: To naj bode priročna knjiga za vsacega izobraženega zapadnega Slovana. Prav kakor bi se labudova pesen tega velikega zapadnega slovanskega učenjaka kon-fcavala z besedami: In hoc signo vinces. Ta Miklošičev slovar hode gotovo jako oživil zanimanjo za ruski jezik mej zapadnim! Slovani. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. februvarja. „Politik" misli, da je nemogoče, da hi vlada hotela na račun veČine državnega zbora osno- vati srednje stranko. Ta list misli, da gre k večjemu za to, da bi vlada nekaj elementov odločila od združene levice. Mi nikakor v tem oziru ne smo tako optimistični, kakor ta staročeski list. Sedanja vlada dozdaj še nikdar ni pokazala svoje energije proti levičarjem, ampak le proti desničarjem. Tudi ko bi rPolitik" dobro opazovala, kake eksperimentacije so se godile na Kranjskem, da se je iz narodne stranke i/, .mila vladna stranka, bi tudi po tem o delovanji vlade drugače sodila. Sicer pa nam drugi listi, ki KO v vladni službi, dovolj jasno razkladajo, kaj misli doseči vlada s srednjo stranko. Oslabiti hoče desnico, da bi se po tem na njene želje ne bilo treba več ozirati. Rusini so sklenili, da se ne udeleže skupno BI«* t odo v *la*ii'»l. Varovati hočejo strogo narodno samostojnost in verski separatizem. Zato bodo praznovali to slavnost Is. aprila, dočim jo Poljaki 6, in na Velegrad romajo 13. avgusta, Poljaki pa že 6. julija. to i državni zbor je vsprejel zakon, da se pomnoži število sodnikov pri finančnem sodišči. — Minule dni so bili ogerski ministri Tisza, grof Szaparv in Bedeković na Dunaj i. Kaj da je bilo povdfl potovanju teh ministrov na Dunaj, ni znano. Nekateri listi hočejo vedeti, da se je hotela skleniti nova pogodba o izročitvi zločincev z Rusijo, podobna onej katera se je sklenila mej Rusijo in Nemčijo. Ogerski vladni listi, pa to zanikavajo, in h kratu izjavljajo, da hi ogerska vlada nikakor temu ne pritrdila. Ogerska vlada tudi ne namerava parlamentu predložiti nikakih izjemnih zakonov proti anarhistom, kakor jih je avstrijska. — V nedeljo so ogerski poslanci srbske narodnosti imeli shod v Pešti, in doseglo se je mej njimi v cerkvenih in političnih vprašanjih na temelji obstoječih zakonov popolno sporazumljenje. vViičuijr države. V četrtek je naš cesar vsprejel klt»|*ka poslanika Li-Fang-Paa in Hsii-C ingeh-enga. Prvi so je poslov?!, ne da bi bil podal kakoodzvalno pismo, ker to po kitajskem običaji ni navada. Poslednji je pa izročil svoje poverilno pismo, ki je pisano na rumeno svilo in ima državni pečat. Poverilno pismo S6 glasi: „Vaše Veličanstvo! Cesar Tat-singski pozdravlja Njega veličanstvo cesarja in kralja avstro-Ogerakega, Od kar se je sklenila pogodba mej Ki-j ta jem in Avstro-Ogersko, bili so odnošaji mej obema državama najboljši. Imenoval sem mandarina Usii ! Chingčh-enga poslanikom, da odpotuje v vašo stolico, I da bode vedno skušal ohranjevati prijateljske oduo-saje, naročil sem mu to poverilno pismo osobu > iz-ročitl kot dokaz posebne prijaznosti. Mandarin Ilsii-Chiangch-eng je meni, cesarju kitajskemu, znan po svojoj praktične] delavnosti, udanosti in vernosti, ter bode brez dvojbe dobro izvršil kaka eventuelna pogajanja. Po sklepu Nebes poklican, preveti ded-ščino svo ih podanikov, smatram Kitaj in inozemlje k t jedno rodbino z jednacimi nazori Moja želja je, da se utrjuje prijateljstvo z Vašim Veličanstvom in bi oba naroda živela v miru." Novi poslanik je 40 let star in je rojen v Kia-Chingu. V Kitaji je znan ! kot dober belestrističen pisatelj. Pred štirimi leti bil i je imenovan poslanikom v Japanu. Te službe pa ni mogel nastopiti, ker mu je oče umrl in po kitajskih običajih mora vsak Kitajec žalovati tri leta ter ta čas ne sme opravljati nobene javne službe. Kakor javlja „Novoje Vremja", je ru»'«i naučno ministerstvo spoznalo za potrebno, da se katoliškim duhovnikom, ki veronauk v učilnicah v zapadnih gubernijah poučujejo v ruščini, dalo ista prava, kakor jih imajo drugi učitelji na teh učilnicah. Vodja ibsHHi ustajnikov Nikola Pasić. ki je bil po poslednjem ustanku obsojen k smrti, pa ubežal v Turn Severin, se je sedaj preselil v Bu-karešt. Francoska zbornica vsprejela je izredni budget pomorskega ministerstva. — Soubevranov predlog, da so prodajo državne železnice se je zavrgel. — Pariški mestni zbor se je v petek posvetoval o jako radikalnem predlogu Vaillanta, kako naj bi se odstranila delavska kriza. Izročil je ta predlog posebnemu odseku v pretres. Samo odstavek 4, da se osnuje stalna delovska komisija je takoj v plenumu vsprejel, odstavek 6, da se razdeli 50 milijonov frankov mej Pariške delavske zadruge pa zavrgel. Neruski drživni zbor bode do Velike noči končal svoje zasedanje. Poslanci pa tudi vladni krogi žele, da se zasedanje dalje ne raztegne. Ker pa ima zbor še precej stvari rešiti in mej njimi nekatere velike važnosti, se zborovanje ne bode smelo nič pretrgati. Na pruski deželni zbor se ne bode moglo nič ozirati, četudi sedaj zboruje in je več državnih poslancev tudi v deželnem zboru Državnozborska komisija za pretresovanje predloge o subvencijoniranej parniškej vožnji je pri drugem branji zavrgla afriško, indijsko in avstralijsko progo ter vsprejela le vzhodnoazijsko. Na to so izjavili konservativci, da jim je samo poslednja proga premalo, ter bodo rajši glasovali proti vsemu temu zakonu pri končnem glasovanji v komisiji, da si obdrže potem popolno svobodo v zboru samem. Svobodnjaki pa sedaj izjavijo, da njim je pa še ta proga preveč ter bodo glasovali tudi proti vsemu zakonu. Nasledek tega je bil, da je komisija pri končnem glasovanji zavrgla zakon o subvencijoniranej parniškej vožnji s 14 proti 7 glasom. Kakor s*1 francoskim listom javlja iz Rima, zaseli bodo I'ali anl razen Beilmla in Massauah-a Še pet drugih primorskih mest ob Rudečem morji. To se bode zgodilo se ve da še le, ko tja pride druga ekspedicija, ki odpluje iz Napolja 12. t m. Turčija je neki Že protesiovala proti italijanskim zasedanjem ob Rudečem morji. V Rimu se pa za ta protest nič ne zmenijo, temveč mislijo, da se T 'rčija ne sme protiviti Italiji, če hoče posesti kake kreje ob afriškem obrežji, ker ni zabranila Angliji zasesti Egipta. V Carigradu slutijo, da Italija le išče kakega povoda, da hi zasela Tripolis. Z sto so pa Turki začeli utrjevati obrežja te dežele. Italijanski poshmik v Carigradu grof Corti odšel je za tri mesece na odpust. Sodi se iz tega, da Italija ni voljna dosti dogovarjati se s Turčiio zaradi afriških zadev, da bi celo pretrgala diplomatično zvezo ž njo, ko bi se ta kaj ustavljala njenim nameram. Iz več krajev prihajajo poročila da so oblastva dobila brezimna pretilna pisma od anarhistov, da hii*. Id i mi i nameravaj« dinamitne atentate na javna državna poslopja Taka pisma so dobili v Hamburgu, Brnu, Londonu in It mu. Ali prihajajo dotična pisma res od anarhistov, ah [»a hočejo le drugi malopridneži vsled poslednjih atentatov v Londonu zbegano občinstvo stiašiti, se ne more vedeti. Dobro pa so došla taka pisma vsem onim vladam, katere hoč jo proti anarhistom uvesti kake izjemne naredbe. S tem bodo skušale parlamente prepričati o resnični potrebi omejenja državljanske svobode. /lfrUtui k>iif>rte! D;inn truht Ihr durch die BiclVre Pforto Zutn Tompel der Gutvistlieft v.U\\ Flegmatik bi se nasproti početju nepoklicanega novega kritika tolažil z besedami Ben Akibe, da smo vse to Že jedenkrat mej Slovenci — in sicer brez vsake škode — doživeli! To so bode tudi sedaj zgodilo! Dr. Mabniča kritika zginila bode brez nasledkov z literarnega slovenskega obnebja, kakor zgine na nebu črni oblak, ki ga prepodi ostra s »pa še prej, nego je razsul ostro točo po plodnih njivah ! To je tako gotovo, kakor gotovo je bil Pe-trarca duhovnik katoliške cerkve! A živel je že v času od 1304. do 1374. leta! Zavračati kritika nenaravne trditve, dokazovati, da je kritika vsakemu svobodna, a da mora vzlic temu pametna in logična biti, bilo bi v tem slučaji brez dvojbe brezuspešno in nepotrebno. Dr. Mahnič ravna se ravno po izreku znanega francoskega diplomata, ki je hotel z jedno samo pisano besedo tistega, ki jo je zapisal, na vislice spraviti! Koliko lažje je na duševna veša'a obetati pisatelje, ki so pisali po celo knjigo besedi Take kritične šale se samo obsojajo! Ali z druzega ozira je stvar nevarnejša, kot je videti prvi hip! Najnovejšega slovenskega kritika ostra obsodba obrača se v prvi vrsti proti pesniku, ki ga je podaril slovenskemu naro lu duhovski stan. In Če se bodo nekdaj tehtale obilne zasluge tega stanu za naš narod, ne bode najini ijsa ta, da je v njegovi sredi nastopil pesnik — Simm Gregor-I čič, o katerem se sme trditi, da ima čisto dušo, kakor jo čisto zorno jutro mlade spomladi, pesnik, ki je pel pesni, ki dosedaj še nikogar pohujšale neso, če se ni hotel sam in nalašč pohujšati! Proti temu pesniku obrača se neopravičeni — da ne rabimo ostrejšega izraza — naskok Milmičev. Ranica je, da se vsled tega naskoka vrednost in cena Gregorčičevih del niti za las spremenila nesta. Kar je zlato ostane zlato, če ga profesorji še tako prelivajo na filozofičnih svojih ognjiščih! Kdor pa pozna pesnika i gorečo ljubezen do stanu, kojemu se je posvetil, kdor pozna njegovo prekipečo vernost in resnično I pobožnost, ta ve, da se je bati, da bi Simon Gregorčič ne omagal pod trnjevitn vencem, ki ga mu lastni stan pritiska na glavo, in da bi ne zakopal bliščečega talenta, kojega mu je Bog položil v trpeče srce, njemu, pesniku v žalost, slovenskemu rodu pa v veliko veselje! Bati se je tedaj, da bi Simon Gregorčič pri teh napadih, ki se sedaj sistematično ponavljajo dan za dnevom ne zgubil ljubezni do pesniškega delovanja. To pa bi bila velika nesreča za ubogi naš narod! V tem je obsežena jedina nevarnost dr. Malmičevega nastopa in ravno zategadelj obsojamo najnovejše kritikovanje gospoda profesorja z vso vstrajnostjo in odločnostjo. Napadenega pesnika pa spominjamo na besede svetega pisma, da ni vsak, kdor kliče: gospod! gospod ! v resnici pobožen! Kakor je življenje od Boga, isto tako je od Boga tudi dar poezije! Komur ga je stvarnik podelil, naj ga prosto razvija, sicer se pregreši — proti svojemu stvarniku! Zatorej upamo, da nam slana neslanega kritikovanja ne bode zamorila cvetja v pesnikovem vrtu! V Ljubljani, dne 31. januvarja 1885. Člani literarno-zabavnega večera. Iz tiSorlec 1. febr. [Izv. dop.] V četrtek 29. m. m. zborovalo je v Gorici katoliško politično društvo za Goriško „Circolo cattolico". To društvo, ki obstoji že več let in sloni na strogo verski podlagi, ni bilo do sedaj posebno plodonosno, sem ter tja priredilo je o posebnih prilikah kakšno slavnost in besedo, sicer prepuščalo pa je politično polje nasprotnikom brez boja. Zdi se, da so se merodajne osebe prepričale, da je to v veliko kvar katoliški cerkvi, ter da se bo to zanaprej predrugačilo. Pozvalo je letos k občnemu zboru tudi Slovence s slovenskimi povabili in voljeni so v odbor možje obeh narodnosti, od katerih pričakujemo uspešnega dela za mesto in deželo. Zjedinjeni Slovenci in konservativni Italijani imajo v mestu in na deželi tako ogromno večino za soboi, da bi „Corrierovcem" in liberalnim Lahom v kratkem lehko sapo zaprli. Gospodovali bi lahko v deželnem zboru, v trgovinski zbornici, v mestnem starejšinstvu itd. Seveda, tako naulo ne bo mogoče odtrgati liberalcem dosedanjih pozicij. Toda pri resni volji in vztrajnem delovanji dospemo vender le v primerno kratkem času do cilja. Mi Slovenci pozdravljamo z veseljem ta korak goriških konservativcev in jih bomo po moči podpirali, od njih zahtevamo jedino le pravico in jednakopravnost v narodnem oziru, in nad tem se ne more vender noben človek spodtikati. Isti dan zbralo se je pri Rebku na Goričici lepo število, — blizu 50 — odličnjakov iz Vipavske doline z namenom, da bi v družbi našega pesnika S. Gregorčiča nekoliko veselih ur preživeli. Vabil za to ni nikdo razpošiljal, aranžer ev za ta shod ni ni bilo nikjer, le sem ter tja je drug truzemu na uho pošepetal, da namerava prireliti mveleni dan mnogo duhovnih, učiteljev, županov in drugih veljakov iz Vipavske doline pri Rebku kosilo, h kateremu pride — tako se je govorilo — tudi naš slavni pesnik Gregorčič To je zadostovalo, prišli so od P r v a č i n e in S e m p a s a do II ubij a skoro vsi duhovniki (17), skoraj vsi učitelji, več županov in družili odličnjakov, ce o nekatere gospodo iz Gorice smo videli mej njimi. Ta shod spremenil se je sam ob sebi v priprosto a jako presi čuo ovacijo našemu pesniku. Videlo se nam je, kakor da bi bila navzočnost slavnog i pesnika pomnožila — ako je to sploh še mogoče — navdušenje do njega, vsakemu so je bralo na obrazu, kako se raduje teh ur, katere je v njegovi družbi preživel, vsak bi bil rad pokazal in povedal, kako spoštuje moža, na katerega je vsa Slovenija ponosna. Pri obedu izbran je bil Kriški župnik, ljubezniv, prijazen, odkritosrčen gospod in pravi duhovnik, stoloravnateljem. kateri je svojo nalogo spretno rešil, ter nam podal prav dobrih dovtipov in šaljivih opazek. — Kolo napitnic pričel je prvi Stanjelski duhovnik g. Klobovs, proslavljajoč navzoč-nega pesnika, a zatem sledila je napitnina napitnici, da nam ni mogoče vseh navesti. Na> Sitne je večkrat poprijel besedo, bodisi da je odgovarjal na prejšnje napitnice, bodisi da je sam napravil napitnico, a vse, kar je govoril — in govoril jo mnogo in lepo — bilo je v vezani bese d i in krasni obliki, vse jako duhovito in okolnosti primemo, verze je kar iz rokava izsipal. Žal da ni bilo nobenega stenografa, ki bi bil vse zapisal. Da se jo v prvi vrsti napilo našemu presvetlemu cesarju in očetu papežu, je ob sebi razumljivo, saj Slo enec se vedno in povsod svojih dobrotnikov spominja in je dober Avstrijec in dober katoličan. Izboren septet iz domovine slovenskih Čehov, Prvačine, kjer je vsak rojen pevec in godec, razveseljeval nas je vmes z lepimi in jako precizno izvajanimi pesnimi, da smo se teško ločili iz Rebkove krčme, kjer so nam z jedili in pijačo izvrstno postregli. Lep, nepozahljiv je bil za vse deležnike dan 29. januvarja! Iz Tr*t» 1. svečana. [Izv. dop.] (Laška napetost, Odličen rodoljub.) Res čudna je omika naših Italijanov! Ker je zadnjič narodno slovensko društvo napravilo veselico v dvorani sredi Rossetijevega vrta, penijo se kar od jeze naši Lahon-čiči. Prvi se je „Impertinente", glasilo napetih Italijanov v našem mestnem zboru spravil nad velikansko hudodelstvo, da smo se upali očitno pokazati ter celo slovensko zastavo razpeli. Enako so jezi .,Šalubarda", italijanski list jednakoga duha ter se ne more dosta načuditi, da se slovensko društvo razveseljuje na mestu, kjer je imeniten Tržaški učenjak laški Rosseti bival in Jprciskaval in spisa-val zgodovino izključno laškega Trsta! Joj, joj! kaka pregreha, da nam jo lastnik za drage denarje bil p opustil dvorano in vrt. Pač ]nas bi radi pot »pili v žlici vode — a varujejo naj se ti irredentarji, da jih mi Slovani jedenkrat ne poženemo v morje I Minoli teden smo pokopali pobožnega rodoljuba Mat. Dr banči Ca, bogatega., tukajšnjega posestnika. Mož je bil rodom s Tolminskega ter je doživel 72 let. Pri zadnjem sprehodu v novi luki, kamor so ga bili sprelepi topli dnevi izvabili, bil se je ponesrečil. Zgrabila ga ie bila božjast, tako da so ga morali domov prinesti, kjer je kmalu potem izdihnil svojo blago dušo. In res blago dušo je imel ranjki, ki je v oporoki izmed svojih hiš jedno hišo zapustil škofijskemu odgojevališču dijakov tukajšnje državne gimnazije, ravno onemu odgojevališcu, za katero je ranjki škof Dobriki živel in delal pa nabiral vse svoje življenje. In vender se bi sedaj drugi poklicani in nepoklicani radi s tem odgoje-vališčem proslavljali! Bog nam daj še nekaj takih radodarnih podpirateljev! Ganiti se je treba — in bogati Trst ima. dovolj bogatinov, ki bi o pravem času in od pravih ljudi opominjani lehko še mnogo storili za rečeni zavod. Slava in večnaja pamet blagemu M. Urbaučiču! lf Wll <«»! ;» okr;«ia 30. janu- varja. [Izv. dop.| Runi časniki prinašajo vesti o debelem snegu, da so tu in tam pota in sploh komunikacije za nekoliko časa zaprečene bile, a pri nas se v tej zadevi ne moremo pritožiti, kajti gosp. Matija Hočevar kot načelnik cestnega odbora potrudil se je, da se je sneg nemudoma po vseh cestah odkidal, in tako v tem oziru ni bila komunikacija zaprečena. Pa kaj hasni ako se je gosp načelnik našega cestnega odbora toliko trudil in prizadeval, če pa sosedni okraji svoje dolžnosti ne store. Na primer v okraji Velikolaškem do meje Za-tiškega okraja, nad Krko je takoj bila cesta raz-kidana. Zatiški okrajni cestni odbor pa se ne gane, ravno tako občina Krška ne. Ali to pristoja de-našnjemu času, da od Krke do Zdenske vasi že tri cele tedne ni nikakšnega popotnika s sanj kami zaradi debelega snega. Okrajni cestni odbor Zatiški, občinsko pred-stojništvo Krška spi že cele tri tedne. Lep red! ■ / C iiomlja '29. januvarja. [Izv. dop.] Že dolgo ni bilo nič poročil iz našega kraja, dovolite da jaz rečem jedno ali dve, ker so vas bogme, stari dopisovalci zapustili. Sicer pri nas tudi ni toliko zanimivih novostij kot pri vas, kjer marsikateri žalujejo za izgubljenim denarjem, vendar so i tu nekoji v skrbeh za novce, ki so šli z onim Vašim velikim prijateljem ki se je sam obsodil v smrt Odkar je odšel isti gospod, je tudi večji mir v našem kraji, p emda ne spimo ravno ne delavno spanje. Naša Čitalnica skuša po m gočnosti ustreči vsem članom. Naročila si je več časopisov in njene veselice nas opominjajo na njen cvet v prošlih letih. V slovenskem uradnem dnevniku bile so ob času pohvaljene neko gospe i gospodičine, koje so si za te veselice stekle gotovo dosti zaslug, a vidi se mi, da so se nekoje pozabilo bodisi hoteč ali ne-hoteč. Med temi požrtovnlnimi gospodičinaini mi je pred vsem omeniti Ivanke Sprajc, irjeve, ki nas je pri treh igrah razveseljevala z izbornim svojim igranjem. Upamo, da ni bilo zadnjikrat; le tako dalje! Kakor se nam je razglasilo čaka nas ta predpust še sijajni ples v dan l. fehruvarja i maskerada 15. istega meseca. Spodobilo bi se, da nam si. odbor na Vodnikovo tudi preskrbi vsaj kak govor o prvem našem pesniku. Tukajšni bedi hoče odpomoči nova ustanovljena, potrjena hranilnica. Želimo, da skoro počne svoje delovanje, kajti čujem, da bode izposojevala novce po 7 °/„, kar bode našemu kraju velika dobrota, kajti tu jemljejo po 10°/0, da i do -V*"/,, in niti jedna bližnja hranilnica ne more se v tem oziru hvaliti. O naši dolenjski železnici je zadnji čas vse potihnilo, morda ker je deželni poslanec naših mest odšel v Beč. Čitali pa smo nekaj o Kamniški železnici, mi jo Kamničamnn privoščimo no . to stoji, da je naša deset potov potrebneja. Sedaj hodi pošta iz Kočevja do nas in privaža nam nekoje stvari tudi iz Ljubljane, samo novine hodijo nam še vedno čez Metliko. Ker so zadnji čas na Vagenšperku bili hudi zameti, dobivali smo vse novosti navadno čez dva dni, torej — stare novine. Nam bi bolj ugajalo, da imamo naravnostim poštno zvezo čez Kočevje v Ljubljano, ne pa črto Kočevje-Rakek-Ljubljana. Morda bi kaka prošnja mesta in bližnjih občin pomagala k temu. Iz II I Ji* 4. fehruvarja. (Izv. dop.] Dne 1. fehruvarja imeli smo zopet tombolo pri g. Oblaku, katero je priredil naš gosp. c. kr. okrajni glavar in vnet šolski prijatelj na korist domačej šoli. Slava mu! Že na Silvestrov večer, ko je imelo slavno tukajšnji' uradništvo malo zabavo, določil se jo odbor kateri ima v teku januvarja vse potrebno ukreniti, da se tombola kolikor moči dobro obne.>e. Odborniki: gospa Pavličeva, gospa VonČinova, gdč. Jenko, potem gg M. Jeretin in Dovjak storili so vse, kar je imelo uplivati na dober vspeh pričetega dela. Noben pot ni jim bil pretežaven, noben prijatelj preoddaljen, da ne bi ga doseglo prijazno vabilo, naj tudi on položi svoj dar v prospeh učeče se mladeži. Živeli! Istina je sicer, da se nahaja malokje toliko revnih otrok, ko ravno v Litiji, k čemur pripomore menda največ množina poženjenih delavcev, ki pri vsej pridnosti neso v stanji preskrbeti svojih otrok z vsem potrebnim. Nasprotno pa je malokje tako darežljivo uradništvo in prebivalstvo, ko ravno v Litiji, kar se je pokazalo že pri tolikih prilikah. Gotovo ne pretiravam, če trdim, da Litijani tekmujemo v tem oziru z marsikaterim mestom. Le poglejmo časopise, ki kažejo dohodke veselic po veliko bolj obljudenih krajih in prepričali se bomo, da zaman iščemo vsote „dve sto goldinarjev", toliko znaša namreč dohodek ravno imenovane tombole. Bilo je pa tudi toliko odličnih gostov in občinstva, da se je vse trlo in marsikateri prepozno došli, moral se je vrniti, ker celo prostrane sobe gosp. Oblaka bile so v ta večer pretesne. Koncem tombole zahvali se g. nadučitelj najsrčneje v imenu šole odličnim gostom, ki so že tolikokrat pokazali, kako pri srci jim je šolstvo, kako splošna ljudska izomika, dobro vedoč, da je ravno od te odvisen ves j blngostan človeštva. Na to zapeli so Litijski pevci nekaj lepih pesnij. pri katerih smo čuli v prve zvonki tenor g. učitelja Bartela. Ker nam je v tem gospodu do-šel že toliko časa pogrešani tenorist, naj bi se vsaj sedaj ustanovilo v Litiji tako zaželjeno pevsko I društvo. Močij ne manjka, treba le nekoliko dobre volje in vstrajnosti. Običajen konec te tako dobro izvršene veselice bil je — ples. Čudno je le, da se gdč. učiteljica vselej od tegne, kadar se napravi kaka veselica v prid šoli! Ako se učitelji sami ne bodo brigali za prospeh Šolstva, kdo pa naj bi se? Iz CJoć pri Vipavi 30. jnnuv. [Izv. dop.J (f G os p. Ivan Vertovec župan.) Vsprejmite par vrstic iz naše občine. V ponedeljek 19. januvarja šel je naš župan Ivan Vertovec na somenj v Sežano, da bi nekaj blaga prodal. Gredoč z doma naročil je, da ne pride tisti dan domov, ampak da 1 bo obiskal svojega prijatelja na Krasu. Žali Bog, ni mu bilo dano, da bi še koga obiskal. Vozeč se iz Sežane, se voz zvrne in župan, Ivan Vertovec, pade tako nesrečno z voza in se na sence tako udari, da je potem ob 1 uri popohmoči v gospodu zaspal. Rajnki je bil še le 34 let star in osem let udovec, ter samo dve leti poročen. Njegova soproga je na poro lu umrla, kmalu potem tudi otrok. Nemila mu je bila osoda ves čas njegovega življenja. Boril se je rajnki ve 'no za našo narodnost in za naše blagostanje. Ko bi imeli še mndgO takih mož, bi se že bila pred več leti ustanovila čitidnica v našej občini, kakor v drugih. Pred letom je bil rajnki izvoljen županom. Tudi tu je bil na pravem mestu, vsi so ga spoštovali, vsi ljubili kakor očera. Ko se je žalostna vest raznesla, da se je gospod župan ponesrečil, je vsa občina povpraševala, je li res. Tolažili so se: pa saj ni tako hudo, saj bo še prišel mej nas V sredo 22. t m. je bil rajnki prenesen iz krčme g Fr. Bizjaka, pri katerem je na mrtvaškem odru ležal, na mirodvor. Spremilo ga je Sežansko starešinstvo na čelu gospod H. Mihorčič, častita duhovščina in še mnogo drugih. Vozovi iz domače vasi prepeljali so pokojnika domov in g. Sr, Ilahe poslal je svoj voz za prevozu jo ranjkega. Žalostna! je bila vožnja, a še žalostneje je bilo. ko so truplo rajnkega v domačo hišo pripeljali in položili na mrtvaški oder. Vse je hitelo rajnkemu zadnjo čast skazat. Še bolj žalosten pa je bil naslednji dan Vse je bilo žalostno, vse praznično oblečeno. Iz sosednih vasi so dohajali, znanci in prijatelji, da ga spremijo do groba. Ob 10. uri dopoludne žalostno zapojo zvonovi; ter naznanjajo občinarjem ločitev preljubijenega gosp. župana. Ko so rakev vzdignili zapojo domači pevci prežalostno pesem „Ločitev". Počasi se je pomikal sprevod dalje proti cerkvi. Po končani sv. maši zapojo zopet pevci „Blagor mu, ki so spočije" in potem še na grobu „Jamica tiha". Ko so poslednjo pesmico zapeli, ni niti jedno oko Buho ostalo. S teškim srcem smo se ločili in zapustili rajnkega na mirodvoru. Bog mu daj večni mir, občini pa vrednega naslednika! Obči nar. II Trutu 5. fehruvarja. [Izv. dop.] Politično društvo „Edinost" zborovalo je v nedeljo v Ros-settijevi dvorani. Predsedoval je g. Nabergoj in zborovanje je bilo precej živahno. Kajti volitve v deželni mestni in državni zbor stopile bodo hipoma pred duri, zato se je pa društvo tudi oborožilo ter izvolilo zraven odbora še centralni volilni odbor in šest okrajnih volilnih odborov po okolici, kateri imajo nalog, preskrbeti, če je mogoče, domačega okoličanskega kandidata za prihodnje volitve, ter nadzorovati tiliotapno lahonsko društvo „Cnncordia", katero hoče takrat napasti z vso silo tudi okolico Tržaško. Bil je pročitan odlok ministerstva za uk in bogočastje na prošnjo, katero je društvo uložilo, da bi se v višji gimnaziji poučevalo tudi nekoliko ur slovenščine. Gospod minister za sedaj še ne spozna potrebe, da bi se v zgornjih razredih nekaj ur odločilo slovenščini. Kaj tacega smo se že nadejali, saj so to navadne rešitve takih prošenj. Vsprejela se je tudi resolucija, na predlog g. Kamuščica, da bi se naprosila vlada, nuj upelje na državnih mestnih šolah v prvih dveh razredih za Slovence slovenski, za Italijane laški učni jezik in še le potem v III. razredu nemški učni jezik, ki je sedaj veljaven za vse tri narodnosti v teh šolah. Sklenil je občni zbor tudi, da naj društvo priredi v Pazinskem okraji spomladi občni zbor, kateri bode glede volitev mnogo uplival. Po tem je bil voljen odbor. Nek odbornik je predlagal, da naj se voli per accla-mationem ter čital z listka odbornike in namestnike, kar se je odobrilo (!). Dnevni red je bil končan in zbor s trikratnim živio na presvitlega cesarja zaključen. V soboto bode imelo , Delavsko društvo I." v ' gledališči Fenice ples, za kateri se velike priprave : delajo, zlasti, ker bode gledališče sijajno okrašeno. I Delavsko društvo II. pa bo imelo v nedeljo svoj j redni občni zbor. Letni račun kaže, da je imelo ! društvo 100 udov ter da je kljubu boleznim, ki so v Trstu razsajale, prihranilo in namnožilo svoj kapital za 739 gld, tako da znaša društveno premo-I ženje koncem leta 1223 gld. Nesrečni prepiri porodili so to društvo, katero je pa tudi slovansko, toda mirno, brez osobnih prepirov in se bode dvignolo na jednako stopinjo, kakor društvo I. Ker jo ravnokar svoja pravila času primerno predrugačilo, bode tekoče leto tudi storilo velik korak, ker je odbor izbran iz vestnih gospodarjev. Saj je obilo slovenskih delavcev v Trstu, lahko so v dveh društvih, in obe društvi jih bosta imeli dovolj. Komur ne dopada društvo L. naj pristopi društvu II. in obratno. Najbolje bi sicer bilo, da je vse združijo v jedno samo društvo, a ker to nikakor ne gre, moramo I zadovoljni biti, da imamo dve društvi. Priporočamo torej tudi društvo II. Povod prepiram sicer ni odstranjen a tolažimo se, da bi brez vojne niti svet ne obstal. Domare stvari. — (Presvitli cesar) podaril jo prostovoljni požarni hrambi v Bizaviku 60 gold. in pogo-relcem v Ti novci, okraj Slovenjo-Bistriški, 300 gld. — (Konfiskacija) zadela je naš list dva dni z'porodoma. V torek zaplenili so nas zaradi podlistka z naslovom „Predpustne slike", kije imel tako nedolžno vsebino, da bi bili prej svojo smrt, nego zaplenbo pričakovali Podlistek zaplenili so kar „en hloc", tako, da niti ne vemo, kateri stavek je zakrivil motenje javnega miru in r< dalj ožili bodemo proti tej zaplenbi ugovor. Vemo sicer, da z ugovori nemarno sreče, ali vsaj to bodemo dosegli, da se bode povedalo, katere misli so bile pregrešne, katere pa ne. - V včernjšnjej številki pa je bil povod zaplenbi drugi uvodni članek z nap som: .,Vlada in naše šolske razmere" V tem članku opisovale so se šolske razmere v Trstu in kako mestni zbor Tržaški Slovencem nasproti osorno postopa. Da p. n. naročnike, ki že dva dni neso nobene številke našega lista dobili, po možnosti odškodnjemo, dodali smo današnjej številki štiri strani ] riloge. — (Konfiskacija.) ,.Slovana" 3. številka z dne 1. t. m. zaplenila jo c. kr. deželna vlada zaradi kratke notice o vladiki Strossmayer-ji, v kate-rej je bil govor o spletkah, ki se snujejo proti „prvemu Jugoslovanu". — Uredništvo ,.Slovana" 'SgaST Dalje v prilogi. "^flS \ Priloga „Slovenskemn Narodu" &t. 28. 5. fehruvarja 1885, bode prihodnjo številko za dve poli pomnožilo, tako da bode imela 4. številka vsega vkupe štiri pole. — (Slovenski državni poslanci) so telegrafično čestitali Strossmajerju k sedemdesetlet-Dici. Čestitke poslali so tudi dalmatinski poslanci, češki klub in nekateri poljski poslanci. — (Imenovanje.) Vladni kancelist g. Andrej Kraner imenovan je vladnim tajnikom, poštni akcesist g. Adolf Rohrman pa vladnim kanclistom. — (Slovstveno zabavni večer.) Preteklo soboto bila je udeležba jako živahna. Okolu 45 gospodov prišlo je na zabavni večer. Predsedoval je sprva stavbeni svetnik g. Fr. Potočnik, potem pa dež. tajnik M. Kreč. Berilo imel je g. Bru-net, ki nam je jako živo risal slikovitost Solčave ter vmes upletel lepo narodno pripovedko, kako je „Igla" navstala. Njegovo berilo je bilo jako pohvalno vsprejeto in želeti bi bilo, da bi jednacih beril bilo Še več. G. dr. Tavčar prečital je potem izjavo proti neosnovanim napadom na pesnika Gregorčiča. Vsi člani vsprejeli so z navdušenimi dobro-k'ici to izjavo, katero priobčimo danes na drugem mestu. Fond za potovanje pevcev v Prago se je v ta večer zdatno pomnožil. Darovali so: dr. Tavčar, J. Vilhar, dr. Stor po 10 gold., J Hribar, Kreč, in Prosenec po 5 gold., posebe pa se je nabralo 5 gold. vkupe 50 gold. — (Zabavna kronika.) „Vodnikov ples" v naši Čitalnici bil je tudi letos izredno sijajen. Število plesalcev bilo je sicer nekoliko pičleje nego druga leta — plesalo je blizu GO parov, — a ples odlikoval se je po bogatih in elegantnih opravah lepega spola, po izrednej živahnosti in vztrajnosti, tako da smelo trdimo, da je bil „Vodnikov ples" najlepša veselica mej vsemi, kar jih je bilo ta pred-pust. Mej dostojanstveniki na Vodnikovem plesu imenovati nam je: deželnega predsednika barona Winklerja in deželnega glavarja grofa T h urna. Š Ift 6 n 8 k a 0 i ta 10 i C a imela je v ponedeljek v Kosler jevi pivovarni svojo slavnostno Vodnikovo besedo s plesom. Prostori bili so vsi prenapolnjeni, vse točke sporeda jako dobre, posebno vrlo sejeobnesel , Naš mešani zbor" (Stegnar). V burki , Krojač Fips" pa je gosp. Kajzel prouzročil toliko smehu, da smo bili v zadregi, koga bi bolj opazovali, Fipsa ali pa smijoče občinstvo. Po b'sedi bil je živahen ples, trajajoč do jutra. Vsa veselica bila je prav lepa in jako točno prirejena. Pevsko del. društvo „S I a v • c" imelo je ta dan v čitalnični restavraciji svoj „Venček". Prostori bili so jako polni, zabave bilo je mnogo in deležniki te veselice so polni hvale. — (Vabilo k L XVI. odborov i skupščini „Matice Slovenske") v soboto 14. febru-varja 1885. 1. ob 5. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika LXV. odborovo seje. 2. Naznanila prvo-sed8tva. 8. Poročilo lajnikovo. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo gospodarskega odseka o računskih sklepih za 1883. in 1884.1., o proračunu za 1885. 1. in o društvenoj bilanci. (J. Pretresanje tajnikovega poročila ob odborovem delovanji od 1. novembra 1883. 1. do 31. januvarja 1885.1. 7. Posamezni nasveti. — (Občina Bled) imenovala je g. Karola Luckmanna častnim občanom. — (Umrl) je g. Dra-.-otin Ter jašek, kaplan v Šmartinu na Paki v 62. letu svoje dobe. R 1. P. — (Umrl) je dne 30 januvarja ti. po kratke j bolezni gospod Josip Psu ser, posestnik in c. kr. poštar v Dolenji Vasi pri Ribnici, v 73. letu svoje starosti. Lahka mu zemlja! -- Dne 27. m. m umrl je v Dečivasi v Žužemberškem okraji bivši gozdar Cohelsberške graščine. Doživel je visoko starost, 97 let. Njegova za tri leta starejša sestra je še popolnem čvrsta. — Pokojnega dr. Koce lij a otroka umrla sta pretekle praznike. Sinek v nedeljo, hčerka pa v ponedeljek, oba za davico. C,K resa") 2. snopič ima naslednjo vsebino: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. — Pesni mladeniške ljubezni. A. Pin. - Slika in srce. Novela. Spisal dr. Stojam — Cvetlični duhovi. A. Funtek. - Majka in sinovi. Mirko. - Narodne pripovedke. Priobčujo Mat. Valjavec. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. -Nekoliko literarnih opazek. Spisal J. Pajk — Še enkrat nemška pesen o Hildebrandu in njene setre slovanske. Dr. G. Krek. — Luka Zima. Dr. Križan. — Drobnosti. — (»Dolenjskih Novic") došla nam jo 3. številka. Vsebina jo toli mnogovrstna in tako po domače pisana, da bode najpriprosteji človek, ako le čitati zna, v tem listu našel dosti pouka in zabave. Prekoristno bi bilo, da se „Dolenjske Novice" udomačijo in pridobe prav veliko naročnikov. — („Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino) ima v 2. številki za rae-Set februvar sledečo vsebino: 1. Lipa pri starem gradu (pesen zložil V. Škoda); 2. Kum pripoveduje (povest iz hrvaščine); 3. Čarovnica in solnčeva sestra (pripovedka iz ruskega); t. Pobožni otrok (s po dobo); 5. Srajca zadovoljnega (zapisal Belski); 6. Dimnikar (s podobo); 7. Sanje (pripovedka); 8 Gostoljubnost pri Slovanih; 9. Pred Bogom smo vsi jednaki (iz Češčine); 10. Otroci! usmilite se ptičev (s podobo); 11. Gašparjeve zabave (nadaljevanje); 12. Listje in cvetje. — Iz tega je razvidno, da ima tudi ta „Vrtčeva" številka dokaj zanimivega berila za našo nežno slovensko mladino. Zatorej naj se podviza naročiti vsak, komur je do tega, da dobode naša šolska mladina poučno-zabavnega berila v roke. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. GO kr., za pol leta 1 gld. 3 0 kr. — (Izgred.) V torek zjutraj, ko je bil „Slavčev ples" v steklenem salonu čitalniške restavracije že končan in ni bilo razen gostilničarja in poslov nikogar več v Čitalnici, prišli so trije Ljubljanski tički mej njimi tudi neki Avgust Zor-nič. Zahtevali so h kratu sto litrov piva, „sicer bo šla Čitalnica v zrak". Gostilničar odbil je prav odločno to zahtevo in ni jim dal niti jednega litra, rekoč, da se bode gostilna zaprla, da gredo posli spat. Na to potegne Zornič nož, s katerim preti krčmarju, njegov tovariš ga pa udari z nekim lesom, j Ko je prišla policija, zbežala sta dva razgrajalca, ZorniČa pa je policija prijela in izročila ga d"želni sod- . niji To je vestno poročilo o tem izgredu, vse druge govorice, ki se raznašajo po mestu so neosnovane iz- ' mišljotine. — (Iz srednje Istre.) Kako znado c. 1 kr. poštni uradniki zemljopis! Časopisi, koji imajo napis — „Istra, via Divača" in šo po vrhu seveda natančno tiskano zadnjo pošto, pošiljajo se navadno kar v Dalmacijo, od koder se še le čez 8 dolgih dnij čez Pulj vračajo na omenjeni kraj, ko jo kaka usmiljena roka besedo „Istra" šestkrtt z modrim svinčnikom podčrtali Pisatelj teh vrstic dobil je nek časopis, koji je imel naslov natančno tiskan, že večkrat iz necega Oastelnuova v Dalmaciji čez 8 dnij, akopram prihaja omenjeni časopis iz severnih krajev avstr. države. Želeti bi bilo, da se omenjeni uradniki bolj pazno ozirajo na naslove, da se ne godo taki neredi. „Istran". — (Za notranjo opravo dvoran „Narodnoga doma' v Rudolfovem) blagovolili -o darovati v teku meseca januvarja t. 1 preo gosp. F. S. Pire, kapltular benediktinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem, 5 gld., gosp. Viljem Pfei-fe", državni in deželni poslanec, župan na Krškem, 5 gld., g. prof Šuklje 1 gld. Vsem darovateljem izreka najtoplejšo zahvalo odbor. — (V hranilnico kranjsko) uložilo jo pretekli mesec 1878 strank 413.504 nld., izplačalo pa se je 2009 strankam 276 809 gld. 31 kr — (Ujet tat) Včeraj popoludne u k ral je postopač iz Litijskega okraja posestniku na Kar-lovški cesti iz stanovanja srebrno uro in verižico. A posestnik kmalu tatvino zapazi in teče za tatom, kateremu jo bil blizu Prul za petami. Tat, videč, da ni moči ubežati, pokleknil je na cesti in držeč ukradeno uro v rokah, prosil je posestnika, naj se ga usmili, in ne ovadi policiji. A posestnik izročil je tatu ravno došlemu mestnemu redarju. Do svetega Florijana cerkve šel je tat mirno, tam pa je povabil redarja, naj gre ž njim v gostilnico k Franci, kjer bodo dal za 1 ter vina in naj pusti vso stvar v miru, saj je bila vsa tatvina le gola šala. Ker policaj ni hotel nič slišati o tem, začel se je tat obotavljati in prouzročil velik škandal na ulici, da se je zbralo mnogo stotin ljudij. Naposled so ga redarji ukrotili in odpeljali na rotovž. — (Tatvina.) Neki tovarniški delavki ukrala je znana vlačuga hranilnično knjižico ter na knjižico v hranilnici vzela uloženih IGO gld., z denarjem pa pobegnila iz Ljubljane. — (Tatvine.) Trije pomočniki pobili so včeraj na sv. Petra nabrežji tri okna pritličnega stanovanja in ukrali z okna blazino. A policija jih je, dasi so hitro tekli, vse tri prijela. — Na Preširuo-vem trgu ukral je včeraj neznan tat v g. Žitnikov! hiši iz čevljarske delavnice par pričetih čevljev in mnogo čevljarskega orodja. — („Hrvatski Sokol") imel je v preteklem letu 10 častnih članov, 45 ustanovnikov, 542 pulpornih, 350 izvršujočih članov in 10 predtelo-vadcev, vkupe i)«51 članov. Društvenega premoženja je 57.473, dolgov pa — 47 480 gld., torej čistega premoženja 9989 gl. Čestitamo bratom Hrvatom na tem lepem napredku, ki naj bi bil našim krogom v spodbujo. — (Snežen plaz) udri se je preteklo soboto na Plešici, blizu sv. Lovrenca ob koroški železnici, ter podsul pet drvarjev, ki so v dnu doline delali. Nesrečnežev ni mogoče rešiti, ker je kup snega tako ogromen, da se ne ve, kje bi se začelo kopati. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Narodno kmetijsko društvo" v Dutovljah dne 8. fehruvarja 1885 1. v prostorih g. Ant. Stoka. — Spored: 1. G vor. — 2. Petje; pojodomači pevci. — 3. Petje kraškega kvarteta. — 4. Petje; domači pevci. — 5. Petje; kraški kvartet. — 6. Igra. — 7. Petje; dom»či pevci. — 8. Tombola. — 9. Ples. — Začetek ob 6Va uri zvečer. — Vstopnina k besedi za osobo 20 kr. Vstopnina k plesu za osobo 50 kr. Listek za tombolo 20 kr. Za tombolo so pripravljeni 4 dobitki. — Pri plesu svira dobra domača godba s pomočjo druzih izvežbanih godcev. — (Puljska Čitalnica) priredi 7. t. m. v spomin Valentinu Vodniku v prostorib restavracije „Apollo" besedo s plesom. Program: 1. Naprej, svira godca. 2. Slovan, moški zbor. i). Slavnostni govor. 4. U boj, moški zbor. 5. deklamacija. Domovini. 6. Kje dom je moj, svra godba. 7. Jadransko morje, moški zbor. 8. Oj banovci, svira godba. 9. Gluh mora biti, burka v 1 dejanji. 10. Ples. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k slovesnosti), katero priredi „Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" v spomin Val. Vodnika v soboto, dne 7. fehruvarja t. I. v restavraciji Dreherjevi na Travniku, št. 10. Začetek ob 7'/a- uri zvečer. — I. Beseda. 1. Ouvertura „Graničarji", uglasbil pl. Zajic; svira godba. — 2. V spomin Val. Vodniku; uglasbil Haj-drib; poje zbor. — 3. Slavnostni govor. — 4. Her-vatieam, uglasbil pl Zajic; poje zbor. — 5. Val. Vodniku; zložil dr. L. Toman; tleklamuje gospdč. 1. F. — 0. „Kateri bo?", veseloigra s petjem v dveh dejajih. — 7. Srečkanje. Igra se na IG dobitkov. -- 8. ,,Slovanka", četvorka, vgl. L Strauss; svira godba. II. Ples. — Pri besedi in pri plesu svira godba c. kr. pešpolka vojvoda Ludovik bavarski. — Vstopnina za osobo 10 kr., številke za sreč-kanie po 10 kr.; gospodje plesalci, ki dobijo posebna znamenja, po 80 kr. — Vstop jo dovoljen udom tega društva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera so vabljena. Ne-udom imenovanih društev ni dovoljen uhod brez vabila. — (Vabilo na veselico), ki jo priredi Čitalnica v Šmariji pri Jelšah v dan 8 fehruvarja t. I. v dvorani Jagodičevi. — I. Beseda. 1. Vilhar: „Domovina", mešani zbor. — 2. Govor. — 3. Igra na klavirji s 4 rokami. — 4. Orožen: „Želje", mešani zbor. —- 5. I»ra na klavirji s 4 rokami. — G. dr. G. Ipavic: „Slovence sem", m. zbor. — 7. „Sa-rafan" s spremljevanjetn na klavirji. — 8. Tribnik: „Slavčku". — 9. dr. G. Ipavic: „V mraku". — II. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 50 kr., damo oproščene. — Godba domača. — (Vabilo k veselici,) katero priredi bralno društvo „Sloga" dne 8. febr. t I. v Št Vidu nad Vipavo. Spored: 1. „Bože živi", moški zbor.— 2. ,Šta čutiš", moški zbor. — 3. Igra: „Pol vina, pol vode", vesela igra v jednem dejanji. — 4. „Jadransko morje", moški zbor. — 5. Komični prizor s petjem. — 0. Ples. — Začetek ob G '/a >»'» zvečer Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 50 kr. K obilnoj udeležbi uljudno vabi Odbor. — (Bralno društvo v Velikih Zabijali) priredi dne 8. fehruvarja t. 1. veselico s plesom in tombolo. Pri plesu bo sviral Goriški orkester. Začetek ob 4. uri popoludne. — (Za konje rejce.) Plemenski žrebec, vzrejen na graščini pokojnega g. Dragotina Uudeža, prodal se jo pretekli teden za 900 gold. za žreb-čarijo pod Ljubljano. To je najvišja vsota, ki soje do sedaj plačala za domače pleme. ~ (Šolki obisk v Štajerskoj.) V Šta-jerskej bilo je lansko leto 160.688 za šolo godnih Strok, od katerih jih je obiskavalo 147.242 javne ljudske in meščanske; 2164 srednje ali više šole, in G153 zasebne šole. Radi telesne nezrelosti, radi duševne ali telesne nezmožnosti ni hodilo v šolo 3878 otrok. Od normalno zdravih šolskemu obisku podvrženih otrok b lo jih je lani 7261 ali -t -iftj brez šolskega pouka. Sieer je pa hodilo v šolo 35») I otrok 4 km. daleč tj. dalje, nego je po zakonu predpisano. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 6. fehruvarja. Deputacija slovenskih poslancev izročila danes grofu TaihVju spomenico zistran slovenščine v šolah. Taaffe obljubil, da hale govoril z učnim ministrom. Djakovo 4. fehruvarja. Sinoči DA predvečer sedemdesetega rojstnega dne vladike Stross-mayer-ja veličastna ovacija meščanstva Djakov-skega. Impozantna baklada s petjem in sviranjem godbe. Navdušenje naroda nepopisno. Djakovo sijajno okrašeno. Dunaj 3. februvarja. Včerajšnji ples obrtnikov (indiistriellen) bil najsijajništ veselica te sezone. Redutne dvorane prenap »)njene. Mnogo odli'nih osob iz vseh krogov. Ministri Taaife, Kalnoky, Bvlandt, Falkenhavn, Pni''. Cesar se je malo prehladi! in zaradi tega se odpovedal. Cesarica prišla je vkupe s cesarjevičein in S nadvoJNodinjama Marijo Terezijo in Mirijo Imma-culato, z nadvojvodi Ljudevitom Viktorjem, Ka-rolom Ljudevitom, Albrechtom, Viljemom, Rai-nerom. Cesarica, cvetočega lica, nagovorila je vse patronese ter gledala kotiljon, četvorko. Ce-sarjeviču predstavilo se je več obrtnikov. Dvor odšel je s piesa če* pol ure. London 5. fehruvarja. Brzojavka Wol-seleya poroča: Mahdi vzel je Kartuiu vsled izdajstva Gordon n ijbrže ujet. Novi York 3. febr. Mlada žena, kakor se govori, strežnica v angleški bolnici, ustrelila je včeraj na ulici petkrat z revolverjem v Odo-novana Rosso. Rossa zgrudil se ^e, a ni teško ranjen. Napidovalko so deli v zapor. London 3. febr. (Oticijaluo.) General Earle zašel je v 1. dan t. m. Birtl, katero je sovražnik ostavil. Razne vesfii ' (Razstava Vereščaginovih slik.) Slavni ruski slikar Vazilij Vereščagin bil je minuli teden na l)unaji ter je na posebno prošnjo Dunajskega občinstva obljubil konci letošnjega leta najbrže j meseca novembra v umoteliniškem poslopji naše pre- j stolnice razstaviti svoje najnovejše slike. *(Buda pešta — gnezdo anarhistov.) Po umoru policijskega sovetnika dra. Ruinpfa v Prankobrodu ob Menu dopisovali sta si jako marljivo in pogosto policiji v Budapešti in v Franko-b.odu. Frankobrodska policija objavila je Buda-poštanskoj,\da je v llockenheimu zasačeni morilec policijskega sovetnika dr. Rumpf.i, črovljar Julij Lieske dlje časa bival v Budapešti in bil v zvezi s tamošnjimi krvavci Ker je v Budapešti tiskani list ,,Komunist" baje umor policijskega sovetnika Rumpfa že prej napovedal, je očividno, da je Julij laske že v Budapešti, — baje le dva dni — bivajoč sklonil Rumpfa umoriti. Policija ogerske prestolnice je zadnje dni marljivo delovala, mnogo zvedela, mnogo osob prijela in zaprla in obilo ljudij pod policij sko nadzorstvo dela. Pri nekej kišnoj preiskavi dobila je policija tudi preobilo pisem, katera jasno dokazujejo, da je Julij Lieske morilec Rumpfov. Nek policijski uradnik je že odpotoval v Frankobrod, da lastnoročno izroči ta zanimiva |»isiua nemškemu oblastvu. Kakor je videti, je BudapeSta gnezdo krvavcev in središče anarhistske propagande * (Potres v Bosni.) 2. t. m. ob 9. uri zvečer imeli so v Banjaluki, Jajcih, Vacarvakufu in v Travniku 8 sekund trajajoč prav motan potres, kateremu je bila mer od zahoda proti vzhodu. * (Potres.) Iz Konstantine se l. t. m. brzo-javlja: Včeraj čutili so v Msili potres vsled katerega 8e je 8 arabskih hiš podrlo. Ljudij ni nob iden poginil. *(Potres.) V Valparaizu Imeli so 27.m. m. ob štirih zjutraj dolgo trajajoč močan potre« * (Nov parnik za Bodensko jezero.) Število Bodenskega jezera parnikov BO bod • t kratkem za jednega pomnožilo. V Kost Jškej ladjedelnici namreč stesana avstriska salonska ladija „ Cesar Fran Josip L" bo kmalu dodelana. Novi parnik nad-kriloval bode po velikosti, ličnosti, pripravnoj in dra-gocenej opravi vse druge ladije Bodenskega jezera V dveh mesecih bode delo gotovo, tako da prične prekrasni imenik, kojega stroj ima 1O0 "Konjskih moČij, za poskušajo voziti že konci meseca mar-cija t. 1. * ( VV ashington.) Krasen in velikansk spo menik v čast Juriju VVashJngtonu je že dovršen OlHisk, postavljen v mestu Washingtonu je goro stasna piramida. 555 čevljev visoka, tedaj vsekakor najvišja stavba na vesoljnem svetu, ter stane 1,200.000 dolarjev. Velika električna luč vrhu obeliska vidi se kakor mala migljajoča zvezda na nebesu. V rojstni dan VVasliingtonov 22. febr. t. 1. vršilo se bode s sve-čanostno blajmslovljenje krasnega spomenika. Svečani sprevodi in navdušeni govori, slaveči dejanja slavnega amerikanskoga rodoljuba, poveličevali bodo ta imenitni dan. V sredi obeliska vzidano je mnogo spomenskih kamenov poslanih iz raznih delov sveta in okrašenih z raznovrstnimi napisi. Vsekakor je tii \olikan tudi spomenik amerikanske umeteljnosti. * (Dve smrtni obsodbi.) Pred sodiščem v Ogulinu vršila se je 23 m. m. glavna obravnava zoper Rafaela Pievaca, Rafaela Zorič-a in Jandra Kosira zaradi zavratnega umora. Slednja zatoženca spoznali so krivima ter ju obsodili v smrt na vislicah in sicer bode prvi obešen Rafael Zorič, za tem pa Jandrp Kosic. Rafael Pievac bil je nekrivim proglašen, * (Bob — prouzročitelj umora in smrtne obsodbe.) Sodnijski dvor v Debrezinu obsodil je 29. januvarja t. I. hlapca Jurija Juhača in Štefana Lukača v smrt. Človek bi skoraj ne verjel, kakošna malenkost včasih prouzroči umor. Zatoženca bila sta v službi pri posestniku Franu Arvi. Ker jima je nekoč domača gospodinja Sara Erdei dala haje premalo boba za večerjo, vrgla sta ne-srečnii-o v vodnjak. Ko je ubožica v ozkem vodnjaku obtičala, suvala sta jo s železnimi vilami toliko časa, da se je pogreznila in utonila. Zločinca priznala sji zlodejstvo. :: (Biseri srbske kraljice.) Iz Belega-grada se 31. m m. poroča: O poštnej tatvini biserov serbsko kraljice Natalije potihnila je sedaj nekoliko občna govorica, odkar se je zvedelo, kako je prešel paket s pošte. 20. decembra m. 1. nalagali so pnštoe pošiljatve na poštni voz. Mej drugimi dragocenostim! doli so tU li paket napolnjen z biseri namestil v voz na poštni voz. Mej vožnjo pal je paket na potu s kolodvora v mesto z voza in se razrahljal. Mimo prišli izvošček Josip Mikeš zagleda paket, ogleduje svetle kamenčke, jih pobere, nese domov in drugi dan se napoti k urarju Josi mi Aksel-radu prodajat najdene blesteče reči. Akselrad ponudi prijatelju za paket 15 cekinov, katere je Mikeš tudi vsprejel. Tako prišli so biseri kraljičini k urarju. Srbski poštni uradnik Jovanovič ni prizadet, pri tej poštnej izgubi, a se nahaja radi drugih ne-rednostij še v preiskavi. * (Draga zakonska obljuba.) Grof Or-movle (sin lorda Cairnsa) je angleškej gledališčnej igralki Fortescue obljubil, da jo bode vzel za soprogo, a dano besedo prelomil. Zaradi tega obsodila ga je sodnija, da mora z.ipuščencj gospici plačati za odškodnino 200.000 mark. * (Pogreb kitajskega princa.) Nedavno umrl je v Pekingu bratranec, cesarja Kvang-Fu-a, princ Lau-Fu. Pogreb, ki je trajal celo uro, bil je sijajen. Sprevod otvoilo je 36 v zeleno sukno oblečenih robov, ki so nosili grozno veliko in visoko kl tko, predstavljajoče ječo človeške duše Na strehi te kletko stal je visok drog, vrhu kojega je plapolal cesarski prapor s petonogatim /.majem. Potem sledilo je 100 rodeče oblečenih robov z lesenimi deskami, na katerih so bili pisani naslovi, dostojanstva in kreposti uinršega princa. Za temi korakalo je 20 lovcev in 2l0 psov prinčevih, potem kamele, mule, osli, konji in stoli pokojnikovi, prinčev domači voz, katerega je vlekla mula; 16 v zeleno svilo oblečenih slu/umikov nosilo je s tigrovo kožo pokriti stol ranjkega oddelek konjici in peščev, domači sluge in sknnljeuci, 32 duhovnikov z godbo in slednjič 80 slug. kateri SO nosili s svileno odejo pokrito krsto. Krsti sledilo je 6 praznili cesarjevih voz. princi in razni dostojanstveniki. Orožje, voze, obleke, šotore, stole prinčeve so na gomili sežgali. Narodne-gospodarske stvari. Naša kranjska c. kr. kmetijska družba. (Z Notranjskega.) Poslednji občni zbor naše c. kr. kmetijske družbe dne 28. januvarja p. 1. pričel se je še le ob jednajsti uri. namesto, kakor napovedano, ob deveti, in to vsled tega, ker se je še le do jednajste ure komaj in komaj toliko udov zbralo, da je/bor sploh sklepčen bil. Dostikrat se je že povdarjalo, da je za ude z dežele jako neprilični uredba ta, da se Jedini letni občni zbor kmetijske družbe sredi zime sklicuje, in to povdarjati je treba še dandanes. Za Boga! kaj pa je na potu, da bi se ne sklical občni zbor o poletnem času, ko bi se ga lahko prav veliko več udov z dežele udeleževalo, ko bi se tudi lahko kako uzorno kmetijstvo pri Ljubljani Ogledalo itd.? Ali tiči zapreka v tem, da se v poletnem času nekateri p. n. Ljubljanski društveniki društva, na deželo presele, ali kaj li? Ali je pa /.nabiti v kakem namenu društva ležeče, da se manj ko mogoče udov z dežele občnega zbora udeleži? Tu bi bilo pai nekoliko pojasnila na mestu, isto tako tudi n Pri vsakem društvu ima glava društva pač to biti, kar je glava človeškemu in sploh vsakemu telesu — najvažnejfii organ. Brez vseh ovinkov torej rečeno, ali boljše vprašano, ali je znabiti v pravilih našo c. kr. kmetijske družbe utemeljeno, da jej mora vedno jedna in ista osoba na čelu biti ? Ako je temu tako. molčimo; ako pa temu ni tako. bilo bi že vender poslednji čas, da bi se društvo pregovora „Riba pri glavi smrdi" iznebilo, to je, la bi si vender že novega, zdravojšoga Mtrokov-njuha, ki je zmožen jezika, ki ga govori naš kmet. za načelnika izvolilo. Človeku kmetovalcu, in udu c. kr. kmetijske družbe mora res že nekoliko čudno pri srcu hiti, videčemu tako važno društvo pod tako strokovnjaško ubornim in vidno bolnim na-čelništvom. Prestopimo torej že skoraj tudi v tej zadevi v naši kmetij ki družb iz starega testamenta v novega. Ali znabiti za to ni še časa? — Reklo se mi bode, se ve da tam v Ljubljani, ko bi se moglo to zadevo ali čisto prezreti, ali pa vsaj bolj udvorno bolj salonsko v javnost spraviti; pa kdo hode pravemu kmetovalcu z dežele zameril, ako je nekoliko ali pa tudi že precej neukreten, in glace-roko-vic, kakor tudi bliščečih se parketov nevajen. Mi-chel glattueg je v dostih zadevah na mestu, gotovo pa v kmetiških. Kaj osupnjen je bil marsikateri kmetovalec, ko je iz 23. številke Slov. Naroda" poizvedel, komu po se pri letošnjem občnem zboru c. kr. kmeti ske družbe kranjske diplome priznanja določile. Ali je res mogoče?, ali ne vidim prav?, ali je tiskarska pomota, kar čitam? Tako vprašal sem se vsaj j"z pri prečitanji seznama letošnjih diplomašev, in toko vprašal se je pa gotovo še marsikdo drugi. Svet, čitaj, čudi se in strmi! Jednemu g. dplomašu ponudilo je slavno vodstvo deželne vinorejske in sadje-rejske šole na Slapu v prošlom letu z dovoljenjem slavnega deželnega odbora več sto pri prodaji ostalih, lepih, da krasnih in plemenitih visokodebelnih sadnih dreves čisto zastonj, da jih razdeli mej kmetovalce Hrenoviške fare. Pa kaj je ta za pospeševanje sadjarstva letos d i p I o m o v a n i mož storil? — Odbil je ponujano drevje s prav niče vi mi izgovori, k;*kor da vipavsko drevje ni za Pivko itd. Razdrtci so pa vse ponujano drevje z najve.ijiin veseljem vsprejeli in posadili, in storili bi to tudi, ko bi ga še desetkrat toliko bilo. To gre vse po botrih, bi se reklo, pa gotovo bi bili nekateri nam sosedni vipavski diplomirani kmetovalci več, kakor opravičeni, ko bi svoje diplome nazaj v Ljubljano poslali. Kajti razloček mej zaslugami teh in mej zaslugami nekaterih drugih diplomašev je pač — gorostasom 11. zvezek prinaša naslednjo vseomo: L. Uuia/.d: Zadnja večerja. Balada. — 2. J)t, Fr, Detela: Veliki grof Zgo lovinsk roman. (Daljo.) — 3. J. Trdina : Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 4. J. Trdina: Vinska modrost. II Poglavje. Uganke. — 5. Ivan Subic: Nekoliko črtic o krvi naši. (Konec.) — fi. I. Trinko: Pesmi beneškega Slovenca. — 7. A. Funtek: Po zimi. Pesem. — 8: Fr. Wies-tbaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. — 9. Alfpnz Pirec: „Jour fixeM. — 10. A. Fekonja: TJplemenitev Teharčanov in njihova plemenščina. — 11. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje) — 12. Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem. (Dalje) — 18. Književna poročila: II Dr. K. Štre-kelj: Slovenska slovnica za srednjo šole. — 14. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Karol Rudež. f — Pogled na cerkveno književnost slovensko leta 1884, (Dalje.) — Književno naznanilo. — Gramatičke' zakladv jazvka slovinskeho. — Književnost hrvaška. — Novi grobovi. — Popravek. — 15. Janko Kalan: Žab. — „Ljubljanski Zvon" stoji za celo leto 4 gl. GO kr., za pol leta 2 gl. 30 kr., za četrt leta 1 gl. 15 kr. M i m j uradnMtVU. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim nn jetrah, iUt gld. 63 kr. f>5 44 48 14 Tulci: 2. fubruvarja. Pri *m. 28. januvarja: Anton Vrbovec, gostafi, 73 let, za starostjo. 30. januva'ja: Matija Pečnik, delavec, 49 let, za prsno vodenico. — Andrej Coimelj, mizar, 37 let, z« popolno zblaz nelostjo. 31. janinarja: Anton Kancijtn, delavec, 65 let, za plućnim edemom 1. f» bruvarja: Jakob Makove, rudokop, 22 let, za oslabljen jem moći j. Ti/isr Čbiic V IJlIbljHlll dne 5 fehruvarja t. 1. 1 l'1. kr. Pšenica, hktl. . . . li u Spili povojen, kgr. . Surovo maslo, „ - 74 Rez, n • • • b 4 8 Ječmen, l» ... i J ijce, jedno .... _ 3' Oves, Ajda, n • • . u Mleko, liter .... 8 i» ... 4 fi.-. (tiweie meso, kgr. - lih Proso, n ... 6 60 Telečje , „ — 08' KorU'a, » ... 40 Svinjsko „ n — r> ' Krompir, Knštrunovo „ „ — :ii, Leča, » • 1 H _ Mi Grah, j» ... Golob...... _ u' Fižol, ji ... 8 50 Sen., 100 kilo . . 1 im M» ni m. t} n 7. zjutraj 2. pop. U. zvečer T.%83 mm. 7i'J>8 82 m, 137 36 ,.im. + 08 H -J- 4 2"C brezv. si. zali. sl.jz. jas. obl. obl. 0 00 mm | 2. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer • 38 83 mm. ■ .'!H 89"m. ■ 87 72 .mi. -f 3 2" C + 68 C + 4 8 C si. jz. si. j z. sl.jz. obl. jas. obl. 0'00mm. 3. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734 23 mm. 72-HI mm. 727*98 mm. 4- 16°0 + 4-3«C + P8uO brezv. brezv. brezv megla det; megla 12 20 um dežja. Srednja temperatura —27°, + 3-4*, 4-4 8°, 4- 2 6°, za 3-8«, 4 5°, 60°, 36 nad normalom. 2Dnnajsk:a "borza dne 5. fehruvarja 1.1. (Izvirno telegrafično porodilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 45 »rebrna renta . . 83 W5 gata renta i . . , , # * * [ [ m 9 70 o /o marčna renta... 98 95 Akcije uarodae banke ....... 866 — Kreditne akcije......! i . 303 I 60 fe»ion............ 123 6') Napol 9 77 C kr cekini 5 " 80 Nemfike marke 60 " 3r) 40/u državno srečke iz 1 1854 '250 gld' 126 " 75 Državne Brečke iz 1 1861 ioo gld 174 " 25 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta 106 " 85 Ogrska zlata renta 6°/0...... _ " _ » i 4°/0.....\ 98 " 3() .■ papirna renta 5u/0...... 94 15 5v/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 " _ Dunava reg srečke f)°/n . . 100 gld Hft " 20 Zemlj obč avstr 4 Vi°/0 zl»ti zast listi . 122 " 5o Prior oblig Elizabetine zapad železnice 111 " 75 Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 " fio Kreditne srečko.....100 gld 177 "„ 50 Rudolfove srečko.....10 „ 19 „ — Akcijo anglo-avstr. banko . . 120 r 104 „ 75 Traramway-druSt velj. 170 gld. a v,. . 212 „ 25 kr. Poslano. XTeizogri"bljiT7-o! S to benedo začenja ae anonsa v danušnjel ar**v 1 tki, katera pHpornffa novo, t>o »lavnem zdravniku dr. Pinkai-u izumljeno srtdstvo, K »b' rantium Ims« ugfvarjai(»ča tekoiina), katen» je pri izpadanji las, pleScih. golobradcih ln osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspeliih ni bilo Se doseženo. NeČemo na dolgo in sir..ko ra/,kl*ljniii so izSlo in se dobivajo sledečo knjige: Knez Serebrjani. Ml. 8°, Ml. 8°, Roman. Sp:sil gnif A. Ji Tolstoj, poslovenil J P. -609 str ari j. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr, NOV. Romun. Spisal Tttrgenjer, i>. h menil M. Mdlovrh, -32 pol. Cena 70 Ar., pO pošti 80 kr. Junak našeg-a časa. Romun. Spi-al M. Lermotitor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2o4 strnili|. Cena 40 kr., po posti 45 h: IMitu'ovskf, Povest. Spisal A. S. Pttikin, poslovenil J. P. -■■ Ml. 8°, 122 strani j. Cei.u 2b k\., po polti 30 kr f-... ^>vvT; Salicilna ustna voda, arom itiena, upbvfl oživlji me. /ajireči |iok v«jS.ga ćasu. (34 — 0 i \ i i i i Kri čistilne krogljice ► > 4 JUIiU TKAItOC/.l -ja > 4 na Mestnem trgu v bjuliljuii. (41—3 ^ ne smele bi se v nijeduem gospodinjstvu pogreSati in 8(. se že tisočkrat sijajno osveilo -ile pri zalmsanji čtoVtlkega telesa, glavi.bolu, otrpn.-nili udih, skaže nem želodcu, jetruiti in oliistnili bol -zuili; v škatljuh a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Skatlpmii I gid. 5 kr. — KazpoSilja so le jeduu zavoj. Planinski zelišči)! sirop Kranjski t\ r»<; li«*.. izboren zoper kašelj, hiipavost, vrftobol, prsno in p učno bolečine. Korftt iBJŠI, pego vsi v trgovini so nahajajoči šoki in airopf* Naroči a z deželo izvrSč se takoj v lekarni „pri samorogu' SEava po ceni! V. 8AULIG, Trst, Via Oarradori st, 3. 1 kilo gld. 1.70. micali, pristro arabska . M c n i« t-.«• eslte «lr.-oicie lil |ii«'llli j «.lt Nr«'4'kO III« niesrriir iiIiii.Kc |M> <". min V \ /.ti U 41II11 x lelit IHsa: pri iielioliko prilneiu d.lovaiiji /u-slurijo lahko »>il IOO tlo HOO golili mi i' ,l'V iin mrve. I'onndbe, v katerih mora biti povedano, B ="iiu so dotičnik sedaj peča, na (62—2) v BUDAPEŠTI. Oilgovarjn se samo na nemška pisma. EOV 87311217 Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: L zvezek, nevezan po ..... elegantno vezan po..... II. zvezek, nevezan po...... elegantno vezan po ..... III. zveze<, nevezan po 1-- kr 1B0 „ 70 , 1*20 „ 70 . elagantno vezan po.........1'20 Ako pa tudi od-dajemo vsak pos mi-cen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov s K n p a j Naročnina znaša |> L, II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 1<> kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld. Naročnin« za zvezek I, II. 111, IV in V stoji 3 gld. f>0 kr., za elegantno vezanih prvih D cvetkov 8 trld. Naročnina ponija so iiHJiirikliidneje s poštnimi nakaznicami p.,d naslovom! n- J o a. Stare v Ljubljani, Munje Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroce skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Stareta v Ljubljano naročitim svoto 6 gold. (22-6) Odbor za Jurčičev spomenik. 100 litrov naravno čistega brinjevega cveta (57-3) je um prodal pri Alcrziji Domicelj-i, v Zagorjl pri si. 1'elru. Prava marzeilsta oalerta je najgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za Pletenje in ».bolj-»m»Ina in jnmči se za nujboli*! »*i>«li: dobiva se pri (30—7) A. II1IMUA\\.||. ■v LjiabljarLi, Tavčarjeva palača. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. AeizofjiMjiro ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno deluje č.i ROBORANTIUM (brada ust»ar(iij JlL''"^ nar ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstrannje pege in lase cena 8f> kr. ysr Ni sleparija! -90 (40-2) Vel ki prvunuzredui Novi Jork in vspnjemnjo limje vozijo redno v potnike po in-jiužjih parniki te blago in cenah in z najboljšo poitrežbo V NOVI-JORK. — Odhcd iz TRSTA. Parnik „East -^.ng-lla", okoltl 8. fehruvarja 1*H5. Kajuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov On golil. Potniki naj se obrnejo na (20—11) J. TEEKUILE, generalnega pasiuncga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Couinuale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se 'o Anglijo najcenfjn via Innsbruck Arlska železnica. l/nuli vo*mh listov (kart) za železnice in pamike. Vsa n<>-jasmla o potovauji po s«stri »kih in inozemskih dežel.ih dajezaatnj 800 - 8) Innsbruck, Eilerstrasse 13. Mejnarodna prometna pisarna. Ustanovljeno 1847, na Dn-1 naji ln Budapeitl od 1861. Ivan IIoII u Mirni II-uo pivo is hI duega 11 y 1< clm 1 steklenica 60 kr. luni IIi.ir u konci M tiotaui -mini i/v .e-iek 1 st. |tl. 1.12 ml. Bt. 70 kr i m o iioU-.i boiibiml iz slitiliie.a i/.vl< cuit in |n-i po 60,30, Iftin ln kr, pristni le v modrih zavitkih. It itn II«.11 u zilra*lina • inilim <'*okolada '/, kilo 1. ul 2 4o, II gl 1 60, '/4 kdo I. gl. 1.30, II. 90 kr. Pcmoč proti unn i katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabe j prebavljivosti, posebno okrepčujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, i/uuiilel u in izdelka cu preparat>v iz Hladnega i/, i le- kil. c. kr. d vin 11-m ii z.fužni a skoro vseh suver nov evropu di itd Dunaj, im nI.i. «.mi>. u. ItiuuiiorstraBHe H. V. bi.! Že več let sem bolehal na žilolci, laba prebavljivost, pomanjkanje spet tU in onemoglost so me mučile. V. Si Lan llnffo''i sladui preparati so me po, o nem ozdravili m dali mi svežo moči (sledi namcifev). Z veh spoSto atrem Morio Ti liti iii«'z T hi/, ngen. Ljubljana, 18 oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi rba Valega Iv m II IV a zdravilnega piva is aladllttga iz lička jako noliro dene, piosiiu Va", da mi zopet pošljete 28 steklenic po RudolfoVeJ železnici. S auiiHtov itiii m W. O^rin/,. c. kr. okrajni soibc, Ljub jana, Gradišče. Ziravniško zdravno poročilo. Tri ovo B strica, fi. januvarj i 1HH3. V. bi. I Ker s«- katarno stmje moje bolnice vsled rabe Lan llolf-a zdravilnega piva iz s a -nega Izvlečki vedno boljša, sili ona da ga jej topel i uročim jeden Zaboj z 28 steklenicami, d. jej ne poide ta okn pčcvalna pijača. I', uukiijeui skoro pos.ljauc. S spoštovanjem , _(ji Dr. It ne h Himni. Illirska B strica, 23. maiva 18^4. Moia io bina se je t ko privail Is Vaših odličnih sla u li preparatov, da jih tenko pogii šii, ko poidejo, zato prosim, da in i zopet pošljete f>8 Btekleniu Ivan Hoff-a zdravilnega piva izsiadnega izvleeka po tel z le.i pioti puv/.otiu. Dr Iti.i-liiiiiinii, železniški zdravnik. Gluvne y.iil«>it<*» Ijiiblana: Pet«r LnN-iiik; Kraur Fran Dolenc: aije: P««*t jilllt: Doxat & Di triih; Ko »mje: Biivanl II tui...!■; Idriji: Prsn Kos; Budolfovo: I), m. RiSiili, lekarna; Ribnica: J.r ez 1'ans.r; /.ugeeb: C. Ara/.im Salvatorjeva lekarna, nad« i.isknpska lekarna, lekarna usmiljen h bratov; (Mje: Kui»f.rseiiniiilt. Mare k, lekarni; Re^a: G. CntO, lekarna, Pr. Jeobel, N. Lav-.čić, drtnoierijl; Ooica: G. Cr stotoleiti, dvorna lekarna; Celovec: W Thurmwald, lekarna; Maribor. \V KOuig, le-k o na, P T. Hobisek: Tržič: .1 It.ii hnr k ; Pulj: (J. B. \V..HHoiuiaiin; Ptuj J Knaiinlr; Trst: F. S. 1'rinz Heravalln, Zimetti, lekann: Iteljak; P. Schnlz. dr. Kumpt-ovi dediči, lekarni; Z.iib-r. Clir. Mozoico, N. Anilroviee, lekarni. 60 vis.icih odlikovanj Objava 1 hranilnice in zastavljalnice. IzvrSevnje sklep ravnateljske seje, se naznanja, da se bode za e,\„ hranilnico odločil za zdaj še četrti uradni lan v tednu in se bodo tedaj uloge vsprejemale in izplačevale vsak ponedeljek, sredo, petek in sobot j od s- do 12. ure. Za uradna dneva zastavljalnice odločila sta se torek in četrtek z dosedanjimi uradnimi urami. Ta sprememba stopi takoj v veljavo, zato je že prihodnji i§ petek za hranilničen uradni dan odločen. (70-lj Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljalnice. v Ljubljani, v L. dan februvarja 1*85. Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j- mlje takoj pekormo in balerina vsem ranam in bulam, za-braniuje divje meso, i-vbče vsaka nlesabrez razmebčainrga sredstva in brez re/ania ukori-j brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava ulesa. zastarane poškodbe na nogah, /ain hin ee. oz hl ine, pris.dne rane. razpokane roke itd Hitro pomaga pri kašlja, daš vnema ka^ui, difieritidi, trganja, bolrčinah v križi, revmatizmu v členkih. L«»biva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Swobodi, v Ljub« lj«ni, na Preš rnovem trnu. (715—13) Zoper jetiko! Eadgostski univerzalni ca/ priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučab, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebnu za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico 1 Veliko siovilo priznatiskih pisem razpolagajo se v prepričanje _ G. J. Seiilierlu, d"imra 878 Gospodu lekarnarju .1. Sclcliertu v Rožnavi. Še enkrat Vas prOoui, »ia mi Uvoi|m kmalu poslati s p<>d iiim po. .■»• >j. m li zavitka toliko lnalje-nega radigoa skegi univerz duega čaja iu 2 šaatljici ružiiavBkih celtbčkov. U'ani Karel Momvee, kralj, gozdar. Gospodu lekarnarju J Seicliertu v R žnavi. 1'iii-iui. pošijiie m s p<>8t iiu pov/eljem 1 zavit' k glasio itega radi^o»tnk>gH univerzalnega čaja in 2 škatijici rotuMVSkih C"liličkov. U.Ihi.I Jom1|» i'oiiei, nadučitelj. Ljubno (Štajerska, N.iuarca H77. Čestiti gospod J. Seiihert! Z pet Vas prosun za 3 zav ue uuiverza'nega čaja in Midi toliko crlt čk"V. Liudje m«' proii o, da sanje naroćujom Nekdo je bil uže blizu smrti, in da d je iuiOi d'isti idr« y m k v, puntaj l.t j i vumiar luiiša njegova bolezen, do»ler da m n ismiu prepu-oi' jelneKB d.oa vašega /.diavea. ki tudi nanj izvratnu uplivu. 86 i > vanjeui Fran lialh.ms, gOsulu Car. Pod!nlany (Ceaka). 6 aprila h.9 9 Od tega po ziiiavinskej razložbi in predpisih priprav jeni čaj. ve ja za l'dnevno rabo pri prav lj. ni paket z u kazinu o rabi l gld. nv. v. Jedna ori- sinaina š atda Rolnovakiii iuab-i*raut|i «k h oaltiifi- kov no Ur. Z k di-k in /avijiuie na 10 kr. i •osebe Itniltfiihlnlti nisiver/.itloi etij i , Ito/uoVMkl lliako n.>ili .i>ki «• Ulit Ui dobiva o se vtiliio le v ekaini J. Scielieriii . Kionovi na Morav-sk« ui m raz.puHili.1,0 no naročila u.v v.-e strani proti posu emu po. /.. (ju. Da je pa p u občinstvu bolj priročno, imajo tudi za gt: siedeči 'kar i \V. Mayr v Ljulitjitui, W Klini;: ll.rilioro, 8 M i 11 O 1 li n C b mJ C 0 j o r . t %ag cel;li, I i .i i in b e r Z i g i• U I li il 0 r IU A Kndved v «..ni«lci, A. MarekinJ Kiipf'» ••• v livolh in kilah, Izvirna sKlenica 70 kr. nv. v., a kolek iu zavoj 10 kr. več. Pravi se iJoOi Mini« iianiviiiisi [] lekarno v Kožuav> d -• r.VHka (770-9) J. HElNDL-ov cerkveni umeteljni zavod, DUNAJ, STEFANSPLATZ Nr. 7 (v knežje -nadškofijskej palači), priporoča se za točno in vestno pruskrbovanjo cerkvenih paramsntov, ^ kakor: oruutov, i»Iuv1|mIov, masnih oblei.. /itNlav (mm cerkr«S fiole in driiNtvn). uobOSOV (baldaliinov) itd. Prenaianja, jioprave In montiranje paramentov svojega dela so po ceni zaračuni. Na ziihtevanjc razpošilja kataloge kriievib potov, ja-dic, božjih grobov, cerkvenih zastorov zastonj iu 1'nnko. (60-2) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar, Lastnina in tisk „Narodno Tiskarno1 r 303098 892313 TG