mmmmmemmmmmmemmm Izhaja vmak dan razen sobot. nedelj ln praznikov issued daily except S« t urda je. Sundays and Holidays % ■- '.'HIM'*»* —i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . Ur «d ni Akt in u pravniški prostori: 1657 South Lawndala Ave. Office of Publication: 1657 South Lawndala Ave. Telephone, Hockwell 4004 LETO—YEAR XL Cena liaia je $8.00 Ca lere« u ■m'obIcUm matter January 1«. IMS. at Um poat offtc« at Ctaioaco. UUaoU. under the Act of Confraaa of March ». im CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 1. JULIJA (JULY 1), 1948 Subecrlptlon 18.00 Yearly ÔTEV.-NUMBER 129 Acceptance for matiin. at »peoal nate of postMe provided tor in section IIP*. Aci of Oct. ». 1017. author..«* on June 4. 101» Jugoslovanska komunistična stranka zavrnila obdolžitve proti Titu Odbor pozval člane, naj strnejo »voje vrste in povečajo prizadevanja v gradnji socialistične države. Vse mirno v Belgradu Belgrad. 30. jun.—Jugoslovanska komunistična stranka je o gorčeno in odločno zavrnila obdolžitve Kominforme proti maršalu Titu in njegovi vladi. Izjavila je, da so osnovane na fabrikacijah in očitnem obrekovanju. Osrednji odbor stranke je v formalni izjavi, oddani po radiu, dejal, da so Rusija in dhige članice Kominforme izrekle obdolžitve in pritožbe, ne da bi prej ugotovile mnenja in nasprotne argumente Jugoslavije. Kominforma je obdolžila Tita in druge voditelje jugoslovanske komunistične stranke sovražne politike proti Sovjetski uniji, da se hočejo nasloniti na zapadne sile, da izvajajo napačno notranjo in zunanjo politiko in da so se izneverili Marks-Leninovi liniji v prilog nacionalistični neodvisnosti. Poleg zavrnitve obdolžitev je odbor pozval člane komunistične stranke, naj strnejo in oja-čijo svoje vrste ter povečajo pri zadevanja v gradnji socializma v državi. V Belgradu prevladuje mir. Pojavila se ni nobena manifestacija napete politične atmosfere. Govorice o oklicu prekega soda in gibanja vojaških čet so brez podlage. Poročilo o oklicu prekega soda je bilo uradno zanikano. C lede martorfa Tita, je ob javljeno bilo poročilo, da se je vr Upanje v rešitev berlinske krize Ameriški poslanik dospel v mesto Berlin, 30 jun— Maršal Vasilij I) Sokolovski je sinoči izrazil upanje, da bo ber linska kriza rešena, preden bodo zalog«* živil izčrpane Njegovo izjavo je objavila nemška časniška aventura. Izjava je bil odgovor na biit-•^ki protest pioti sovjetski blokadi zapadnega dela Ber lina Sokolovski je poveljnik ru kili rt*t v Nemé i j i On je dejal, da je bila blokada odrejena v interesu zasute ekonomije v i ii s k i okupacijski toni. ko so raptfidne sile (»dredile denarne reforme v zapad ni Nemčiji. V Lake Successu, N Y i«' i Ti vgve 1 -\ a/a|o /1 v ila v Berlin l'i i< aku ji sr da !><>d"' sedanje zaloge /i-\ d v zapadlimi 11«• i linu zadostile j h 111 ebain do kon< a iiillja (jeni i al I ,u( ujs D Cl.iv ame tiski vojaški govertHM je imel \ a/tw i ,i/ i\ m« \ Bel 1111 u l'd« le/111 |ih VVilliarn H Hi a jk-i pinltalink armade ^eni'tal AIIh i 1 <' edem« \ «m m g«'n« I .d P>I ian K<»l>< I t son l»r ii vki vo-j.iški i i hm \' B«'i lin i< do > |>I | V. A I lal r imali |V >' tJJ'»< i . | ,i n ik I in let i f111 ' / ( I i i . i ! < ■ 111 ' i i nil v Belgrad iz Bleda, poletnega letovišča v Sloveniji. Odbor pravi v odgovoru, da je prve obdolžitve proti jugoslovanski komunistični stranki izrekel osrednji odbor združene (boljševiške) komunistične stranke v pismu 20. marca. V tem pismu je bila Jugoslavija obveščena, da so druge članice Ko minforme bile informirane o obdolžitvah, ne pa jugoslovanska komunistična stranka. Ogrska je pozneje podprla obdolžitve; Jugoslavija je potem prejela slična pisma od ostalih čla nic Kominforme / izjemo Italije in Francije. Kominformo tvorijo reprezentanti Sovjetske u-nije, Francije, Italije, Bolgarije, Rumunije, Poljske, Ogrske, ("V hoslovakije in Jugoslavije. Člani združene komunistične stran ke so odobrili stališče osrednjega odbora brez zaslišanja voditeljev jugoslovanske komunistične stranke. Odgovor velja celo mogočnemu ruskemu Politbiroju, snovalcu sovjetske strategije. "Bolj-ševiški Politbiro noče razpravljati o predmetu in ne pobiti laži glede osrednjega odbora jugoslovanske komunistične stranke," pravi odgovor. Odbor trdi v izjavi, da ne glasilo Kominforme, ki izhaja v Belgradu, in ne sovjetski listi niso objavili dejstev o velikih uspehih rekonstrukcijskega dela v Jugoslaviji, socializacije in petletnega načrta. Molčati ne bi smeli, ko dejstva dokazujejo uspehe. London, 30. jun.—Tu prevla du je mnenje, da se bo Jugoslavija držala komunistične linije z maršalom Titom ali brez nje-;ja. Moskovska radio|>ostaja ni komentirala obdolžitev proti voditeljem iugoslovan.sk«' komuni stične stranke. Objavljene si» bile v listu Rude Pravo, glasi lu čehoslovaške komunistične st ranke. "Zdrave komunistične sile bo-do tnunifirale v Jugoslaviji." je bil naslov uvodnika v glasilu bolgarske komunistične stranke, ki izhaja v Sofi]i. Opazovalci v Londonu so iz-lavili, da Jugoslavija kot članica sovjetskima bloka predstavlja južno sidio komunistične linije, ki s«* razteza od fttetina ob Baltiku do Jadranskega morja Kot taka i«* najmočnejša v vojaškem ozn u v tem bloku z izjemo Sovjetske unije. Soseda Jugosla vije na severa je Avstrija, na l u i' u pa (Jr< 11 a Jugoslavija i«* močna baza ob Jadranskem mol- je t)8 Sporazum med Anglijo in Ameriko Dolga pogajanja v VVashingtonu zaključena Londo«. 30. jun. — Finančni minister Stafford Cripps je naznanil v parlamentu dosego sporazuma l Ameriko glede ameriške pomoči Veliki Britaniji na podlagi Marshallovega načrta. Sporazum je sledil dolgim pogajanjem v VVashingtonu. V imenu Velike Britanije jih je vodil poslanik Oliver Franks. Cripps je dejal, da je dosega sporazuma zmaga britske diplomacije. Gotovo je, da bo parlament odobril sporazum Ta med drugim določa, da mora Velika Britanija podvzeti korake za okrevanje ekonomije, stabilizacijo proračuna in izmenjave denarja. Cripps je rekel, da bo britska vlada imela proste roke v odločitvah. Aretirani dijaki bodo vložili tožbo Chicago, 30 jun.—Petnajst di jakov, ki študirajo na čikaški univerzi in so bili aretirani, ko so se udeležili zborovanja mladinske organizacije za VVallaeea, se je odločilo za vložitev tožbe proti lastniku poslopja. v kat*-lem so bili aretirani. Kongres za civilne svoboščine ju označil aretacije za kršenje civilnih pra-vic dijakov in dal zagotovilo, da jim bo preskrbel odvetnika. Prt) grešivna stranka v lllinoisu je oplazila policijskega komisarja Prendergasta, ki je odredil pre iskavo policijskega navala. Zahtevala je, da morajo biti njeni reprezentanti navzoči, ko se bo vršilo zaslišanje. Domače vesti Nor grob v La Sallu La Salle, III —Dne 26. jun umrl Vincent Mirtich. stur let, doma iz Novega mesta, v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. It CleveUnda Cleveland.—Zadnji petek zjutraj so našli mrtvega v postelji Filipa Raztresena. Zadela ga je kap. Star je bil 77 let, doma iz Butanja, fara St. Joit nad Vrhniko, v Ameriki 50 let, član dru štva 5 SNPJ. Prva leta je živel v La Sallu, 111., kjer zapušča več nečakinj, kakor tudi v Chicagu in Peruju. V Clevelandu je s pokojno soprogo vodil več let slaščičarno. Tukaj zapušča pastorko Mary Banič, poročeno Hočevar.—V bolnišnici je po daljši bolezni umrl Frank Polanč, star 56 let, doma iz Mikovca pri Mokronogu, v Ameriki 40 let, član društva 53 SNPJ. Družina je prej živela v Piercu, W Va., leta 1941 pa se je preselila v Cle veland. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, dve poročeni hčeri in tri vnuke, v Johnstownu. Pa., pa strica Johna Polanča,— Po daljši bolezni je umrl Frank Peček, star 81 let, doma U Trbine pri Novem mestu, v Ameriki 62 let, član Doslužencev. Zapušča štiri sinove, dve poročeni hčeri, H vnukov, 4 pravnuke in polbrata Jamesa Ruglja. — Pri družini Frank in Pauline Ross so se o-g lasi le rojenice in pustile prvo-rojenčka, enako pri družini Albin Rupert in John Adams v Collinwoodu. Bidault bo podpisal pomožni pakt Obe zbornici ga morata potrditi Paris. 30. jun—Svet članov francoske vlade je pooblastil zunanjega ministra Georgesa Bi-daulta, naj podpiše pomožni pakt v soglasju z Marshallovim načr torn. Ameriški poslanik Jefferson Caffery v Parizu bo p«>dpi-sal pakt v imenu Amerike. Načrt glede ratifikacije pakta bo predložen narodni skupščini po razpravi med člani posebne komisije. Pakt morata potrditi obe zbornici parlamenta. Pierre Abelin, tajnik premierja Schumana, je dejal, da je Francija v pogajanjih z Ameriko dosegla izbolj sanje vsebine pakta. Obnova prometa električne železnice Chicago, 30. jun.—Električna železnica North Shore Line je naznanila obnovo prometa. Promet je bil ustavljen zaradi stavke. katero je oklicala unija AFD v marcu Konflikt |e bil iz.iav-tian in stavka preklicana v pon del i«■ k Unije |e izvojevala zvišanje plače, Upiava železnice svetovalec mornarske unij«*, Je je vprašala državno trgovinsko'i dejal, du bo vložil pri/Iv proti komisijo /a zvišanie voznine j odloku preiskoval«-« delavskega kai le komisija odobrila. | od bor h Joseph Cur i an, predsed- nik unije, je rekel da bodo vse ponudbe kompann. ako ne b«>«lo uključevale garancij gl«*«le obstoja uposlevalnit v bod«ičnosti, zavrnjene Apel sveta mornarske unije Unija obdolžena kršenja Taft-Hartleyevega zakona New York.—— Kksekutiv- ni svet Splošne mornarske unije CIO je apeliral na unije CIO in ADF, kakor tudi na neodvisne mornarske unije, naj se izrečejo za sklicanje konference v Kvrho ohranitve unijskih uposle-valnic. * Apel je bil izdan, ko je Howard Meyers, preiskovalec federalnega delavskega odbora, ob-dolžil Splošno mornarsko unijo kršenja Taft-Harl leyevega zakona Unija je v pogajanjih s kom-panijami, ki vzdržujejo plovbo na jezerih, vztrajala pri zahtevi za ohranitev uposlevalnic Te so sporna kost med unijami in kompanijami. William L Standard, pravni mornarskt Unija CIO oklicala stavko Dolga pogajanja za izravnavo konflikta Chicago. 30. Jun —Okrog 32,-000 delavcev je zastMvkalo v enajstih tovarnah International Harvester Co., ko je potekla veljavnost pogodbe med unijo United Farm Equipment & Metal Workers CIO in kompanijo. Unija je oklicala stavko pti štl rimesečnih pogajanjih s kompanijo. Sinoči so se reprezentanti unije in kompanije ponovno sestali na seji v hotelu Congress, na kateri pa ni prišlo do sporazuma. Naznanilo pravi, da se bodo danes ponovno sestali. Kompanlja Je pristala na zahtevo unije glede podaljšanje veljavnosti sedttiije pogodbe, do kler ne bo nova sklenjena, uprla pa se je zahtevi, da «mora biti /.Višanje plače za enajst centov na uro retroaktivno »»d 14 junija. To Je edina sporna točka med unijo in kompanijo. Besednik kompanije je dejal, da so druge unije sprejele njeno ponudb«) gle«le zvišanja pla če. On se je izrekel za nadaljevanje pogajanj in izrazil upanje, da bo konflikt izravnan Armada bo sprejela 250,000 rekrutov Vojni tajnik Royall pojasnil naborni načrt. Posebni odbor bo sestavil regulacije Washington. D. C.. 30, jun.— prihodnjega leta. Armada šteje Armada bo sprejela 225,000 d«» sedaj 542,000 mož. Royall Je de- 250,000 rekrutov v starosti 10 jal, da bo armada potrebovala do 25 let v devetih mesecih od dodatnih 20,000 častnikov, 6,000 oktobra do junija prihodnjega zdravnikov in zobozdravnikov, leta na podlugi zakona vojaške Akt» st» slednji ne bodo prijavili konakripclje, ki je bil »prejet v ket prostovoljci, bodo oni, ki so kongresu pred /aključenjeni za- že služili v armadi, pozvani v sedanja To je razkril vojni taj nik Rovall na konferenci s Časnikarji, ki je tudi pojasnil naborni načrt. Royall je dejal, da bo armada sprejela skoro vse rek rute, ki bodo pozvani v vojaško službo na podlagi zakona. Služba bo trajala 21 mesecev. Letalska sila ne bti sprejemala rekrutov, mornarica pa bo sprejela neznatno števil«» rekrutov, ker se obe zanašata nu prostovoljce. Rekrutacija se bo pričela 22 septembra. Okrog 30,000 moških bo pozvanih v armado mesečno. Koliko rekrutov bodo piispevale posamezne države, btKlo odločili naborni uradniki. Zakon vojaške konskripcij^ je stopil v veljavo 24, Junija Rekrutacija bo avtomutično zaključena 24 junija I. Ittf>0 Zakon določa povečanje armade na 837,000 mož do L julija bo tvorila no..', ; 'službo j Povečana armada mogočno mobilno udarno Tvorilo Jo bo dvanajst rednih divizij, šest «livizij narodnih gard in več pomožnih vojaških enot. Letalska sila ima »edaj 382,000 mož in povečana bo na 502,000 mož, Koyall je dejal, da bo posebni odbor, katerega je imenoval obrambni tajnik Forrestal, sestavil potrebne regulacije, Unija ratificirala »klenjeno pogodbo # New York, 30 jun — Unija United Klectrical, Radio h Machine Workers CIO je ratificirala pogodbo, sklenjeno z. West-inghouse Klectrle Corp. Pogori ha določa zvišanje plače devet do 18 centov na uro, Poslanik Cannon na \ poti v Washington Poročal bo Truma nu o situaciji v Jugoslaviji Wsahlngton. D. C.. 30. Jun,— Ameriški poslanik Cavendish W Cannon Je o«!letel iz. Iielgra«la Pričakuje se, ■ I ( u ^ ki 111 m < 11 s., O* >v < i| 11 .i ||| • \ I . • ' - lun - ..M 11 i • i • ,'!l I': . « I I ! Slngapor, 30 jun Britski vo-j.. v k i kioi;i mi /iivrgli stare id«*je, d.i pu'dvojiii -i tem baz na Paei-liku 11 u«i i zaščito in varnost raz-tnscn«mu biit«kemu imp«*iiju I)i /ali Imdo !«• ono, kar jim je istaNi V Avstialiji vidijo glav-im iibiambn«» bazo imfHMija v lu ajn izbi nlia nov«* vojne K." i«1 Velika Bi Maruja za- «-la ip.idMi moinari< no l>azo v Sin-^.ipKiu ji' i r 11 * la v na« rtu ustva i 111 v «i\o< k i .msk« (»Hin«' rnorna-III i ( ; l.i vil«- l^ijrn ladje naj tu tuli k on« « i ,1 r it an« v Singapur o I i i^'.i • v «tov n» v o j na j-, p pi «■ tiili-l.i \' Singap«il u .t.« bdi |»«> i/taiiliu v-.jrii sarno dv«* «»klopni l.idp funt« V\.»l«s »n h« pu i m* I I .1 »«• Mi Ja\J> >ti« I p' 11 • PI ; d I St i a' i gi j.i «ibr.itntx l v i »•>■'« v k' »t . ., . I I .H 11 " i i J . i \ ' i K .1 TRI DRŽAVE V SOVJETSKI SFERI BODO DOBILE POSOJILA? ženevi, ftvi« a, bo vo«hl «liskuzijt Državni department tarča kritike Bridget ga obdolžil zavlačevanja pomoči Kitajski Biitamja m» zanaša, da l>«» Ami-nka ščitila Singa|»or in Hong I kong v slučaju izbruha v«ijn« nn «l zapatlnimi silami in Sovjet sko unijo Velika Biitamja je v teku vojne spoznala, «la A«* rumore zanašati na tuja ljudstva D'-matim na Malaj>kem ffiloto k * i m» (»ozdravili Japonce kot i, vol>oditelje V«>jaški kiogi v» iziazili mor nj« «la morajo biti glavne baz« v «I« /.«lati. kjer je ve« ina Ijod-, tv,« angleškega ' >r«kls Taki i 1« /i Ii -ta Avstralija in Nova /V Lindl ja Drug«« vpi asa nje v ».t i a u g i p j«' pr«Kluk« ija zivil Av 'UaliJ.i i»' «letela ki pr idela vrli k«- k'»li«'iri«' hvil OfiH t>i» lahko hranila v«»!«k«' iz «Irugih kisj^v bi itftkega im^nja V«*lika Brilaruja ^ j« «kII«»« il« / i /cr idni" loiiiraiii« nih i m / v A v tr.ilip ' i lav ni h>i t h v Sv'1 i. . j n Ki I '■ >i t O i' «o 111II Wsahlnylon. D. C., 30 jun Ako ne prišlo do w|x*rci/U- j rsj«-k«j ur (sitem, ko Je prerlaed-j gierie p«»h«»jtla ma, l»o rrmrnarska muja oklica n|k fruman podpisal načrt, ki d«»-, l.es. pmduelran v la stavk«» 2 septi-rntn a Vlada je |)0t,„fcnj«» *r.ll seje < la- tj|||( |K,,0jila n<»v ekwkutivneg.» sveta J Svetovna liarika j«- rnednaro«! Člani sveta r>o izjavili da bi |(4J ()| |j4(i kater«» V gl.«V odplava u|x»hl«'valni< dala mot nje delodajalcem Oklica J(, |,H I.M)1 ,„\ udri^inistraclje « k«» It bi od pr t«) delavnico in |x»ti«- ll0lnhki> koo|a'ra«nje, k» i«- tilla mli moi nai j«' v tla aie.k«' in su muna |xxJ Marshallovim nu ženjsk«' t a/mere, ki so prevlado- , f<|(1i< \krevanje V nv«»ien» in«»inarskih uní) í' lsni »veta so (fcv-|Míjti ,,n¿ |437,000,WIÍI l)enai piedlagali takojšnji' sklicanje i |>4>miJujc nu }/«Klliigi znu rnlh konference vm-Ii pn/a«letih unij fjj,ujj |>«»vračila m ustanov ilev « notrje front« proti lasiriikotn pmnlkov v *vr ta To b«i v kni ist t mil Ku»ijl Truman j«* ko )«• ptalpisal na «r» i/javil. "«lu )«• api opilad ja konkreten dokaz in zugol«»vll<» hVnlxMiniru ljud**lvom na svetu, du je Ameiika pi ipl av Ijina we d« lovati / njimi in jili po^tpu all v pi i/a«l«'van)ih «»Inanitev hV'ib«»«liiih ustanov stabilnosti m im z »m d« nnrj« v in inter « di ogiti »v vmii trior d« lav« « v Poitnina na pošiljke živil znižana Washington, l> <' 30 jun-Vla«ia je nazr.anila /nizanie |ki-,1 IHM' II,I i»akeli / /»vili ki ^re d« i v t vi ij m h 4 K l'a) h«» '»»• / il.I Ol lik Iji« U j« < « 'i ' e\ i «ipvklli Mí^'loy ni hotel re/pravljati '.» rtitajllh ria sestanku s «asni Ik'ilJI llejal Ji' Ii ila liod«» ff jvijila /u pt'Klukelji» lesa v p»> «lovih Jugi^lavlje ('"«•♦•o»l«»v .«ki j« m foljake piedlo«! «Jiskx/ij Repre/«'ntant »vetovne barik«- v 'dr>a\ ki pa fiiko omenjene v naznanilu Po*ln|rué je bila /«l i / ,i 11 a /n tiri «'»'lile tin v ak Ioni Iti «»die«lb* Ihi .topila v v * 1 j*'. o v«n»# v Dogovori i-klenjetil me«l Am«' nko in evropskinil di^avaml, Ihi-do v veljavi do HI junija I Hl.'<3 Pit let Ihi d'nur arnert^kih «lav koplu« eval« ev prihajal v «IrVave v «»kvirii Marshalhivega nai'rla Ametika Ih> |i>»mIj.«la dizavaiti • o'li imiIjkIi l ik« ^li '»j« i leklllC rvi Mi«lar*-ki> in /» 1« /nlAk»» optl*-run jeklo • ink I«** in leslie I/.-«Jelke Vliela in armada kitaj-»kega dlktutoijs KniM'ka Ixistu d<.trill \40 k < >' i mi mad* k I •« /mviij«* v n||ii komurilatl« mini W-»hinqlon, D. C.« 30 Jun — Senator Bridges, republikanec iz dr/ave N«w Hampshire, Je oplazil «It favni «lepartment in ga oIhIoOiI zavlačevanja vojaške potno« i armadi kitaj>kega dikta tot ja Kuišekrt Department Je gozdovih, «»menil, da je predsednik Truman Aeh- v tot ek |»odpisal načrt, k» dolin a polnoč Kitujnki. Biwlges je načelnik senatnega ods«'ka /a apiopilaclje On Je naslovil di žavnemu tajniku Mar* •hallu pum«» « piitošbo. da za-vlui uje vojaško |»ornoč Kaišeko-vi anna.lt ki je zavojevana v v«»jni i» komunističnimi silami, /ahtev al je o«l Mamhalla, naj poln m < lanom «aliteka vzrok /a-vl.n • v arija K-ingie* J«- pied /aključenjem ✓ ii iiImiiju dovolil potrošnjo ihhi ihhi /a pi»moč Kitajski. VSot.i $l21),0t>0,000 na) bi dobila Kai*»' kova armadu ostali denar pil naj hi šel /a « konomsko potu« »i i mI.IIOI Kompanija še um!rušila urožnje Suh Diego, Cal — Sen Diego K le« tu« Co se je ustrašila (roi* nje oni)«* cestnih Železničarjev AUF m pristala na |M»geJanja tik pied »»kinno .tavkr (»lavna zahl» va unije j»* zvišanje pla«e za IUI i « nh»\ fi.1 ill o PROSV ITA PROSVET A THE ENLIGHTENMENT GLASILO Ol LASTNIMA SLOVENSKE WARODWE PODWIW ___m Zdrušana driava (Uran CWcass) la MM M M«. M.00 m pol toU. 12.00 sa btri Utaj m Chicago la okolioo C—k Ca« IMS sa eela leto, M.M sa pal laiai sa law ■antra ill JO. Subacrlptlon rataat for tha United SUIaa foxeapl Chicago) and M OO par year. Chicago and Cook Couniy M M par year, foratgn ceuaJria* HUM par ys««. Coao ogla«* pa dogoTom, SakopUl dopiaor la aanaroioalh ¿lankor m aa vračajo. Rokoplal Ulararna vsabina (¿rilca, povaatl. drama, paami Ud.) m *rnaja pošiljatelju la T »lučaju, ¿a i* priloill «poipta returned, play*, posms, tie. will ba raturnad accompanied by ull «ddraaaad and itampad envelope. Maalor na tm. kar Ima >tik i liataait PROSVETA 2*67-59 So. Lawndala Ava* Chicago 23. Illinois Razkol v delavskih vrstah Izjava Wil!iama Greena, da Ameriška delavska federacija pri jsssnskih volitvah na bo podpirala republikanskega "tiketa", Deweyja in VVarrena, je vredna notiranja, čeprav ni senzacijska niti ne vaebuje kakšne implikacije o politični reorientiranosti federacije Grsen je s to Izjavo le povedal, da delavatvo nima kaj iskati pri republikancih. Tudi to ni nič novega aH senzacijskega in Je lahko mano vsakemu tolarju. Na zadnji konvenciji republikanci tudi niso ničesar obljubljali organiziranemu delavatvu, ne v govorih niti v platformi. Green je bil sicer na konvenciji kot opazovalec, kakor tudi še nekaj drugih unijskih funkcionarjev, ki pa »o bili totalno ignoriranj. Med delegati je bilo tudi nekaj unij-ukih "voditeljev", ki se udejstvujejo v republikanski lokalni ali državni politiki, toda niso prišli niti do vrat odbora za platformo. Ta Greenova izjava seveda ne pomeni, kakor tudi ne antide-lavski rekord zadnjega kongresa, da republikanci ne bodo dobili zaslombe med reakcionarnimi unijskimi politika*!. Ce bosta »lično »taUMe zavzeli tudi eksekutiva ADF in politična liga federa cije, bo tudi v ADF prišlo do stičnega razkola kakor Je prišlo v CIO. Mnoge državne in okrajne delavske federacije so namreč pod vplivom unijskih republikanskih politikašev. Prav tako tudi nekatere mednarodne unije, zlasti pa karpenterska. Njen prod sednik Hutchanson je znan kot notoričen republikanec. Publi-cltetnl direktor vozniške unije Lester M. Hunt je Greenu že povedal, da ni govoril v imenu organiziranega delavstva, zlasti pa mu ne bo sledila ta unija, ki je največja v ADF. padlim partizanom v Čezsoti H er minie, Pa. — Pred časom sem prejel prošnjo od Ljudske- odbora iz Čezsoče pri Bovcu, da bi tukajšnji rojaki zbrali nekaj: denarja za postavitev spomenika padlim partizanom v omenjenem kraju. Prošnjo sem objavil Prosveti in še! na delo. Na tem mestu objavljam imena prispevate! jev za ta namen: Nabrano po saj i društva 472 SNPJ $16, Andrej Berti, Hermi-nie, Pa., $10; po $S:: Anton Ko-msc, Roundup, Mont., John Zor« nik, Detroit, Mich., Anton Zor-nik, Herminie, John Knaus, Har-marville, Pa., Andrej Horvat, Oakmont, /Pa„ , Joseph Kaus, Cuddy, Pa., Frank Berte), Her-minie, Frank VuU in žena, Her-minie, Mary Kenda, Herminie. in Frank Mlekuš, Herminie. Ena oseba fe prispevala $2, dve pa po $1, torej skupaj $80. Denar sem poslal na pristojno mesto, pred kratkim pa sem prejel pismo od Krajevnega ljudskega odbora iz Čezsoče, ki se glasi: "Pozdravljen, tovariš Zornik! —Krajevni ljudski odbor Čezso-ča je od tovariša Klavora Hinka iz Cezaoča vzel na znanje Tvoje sporočilo o nabranem denarju za pomoč pri gradnji spomenika našim padlim partizanom. Ob tej priliki «e naš Krajevni ljudski odbor v imenu vse vasi najsrčneje zahvaljuje vsem onim zavednim rojakom in pri »tašem naprednega mišljenja, ki so odprli svoja srca in ae apom nill onih, ki ao žrtvovali svoja mlada življenja na oltar domo- Na poti v domovino Cas tvorijo dogodki, a ti pa delajo zgodovino. Zadnja svetovna vojn* je bila dogodek, ki je pretresel ves svet celo v njegovih tečajih ter pustil strašne, a vseenq pa tudi velepomembne posledice za labo. Tisti nesrečni iq vesoljni pokolj je pokončal na milijone človeških življenj, prinesel človeštvu peklensko trpljenje in napisal neverjetno gro Cyru» g. Ching, direktor svetna slušbe sa posredovanja v dalav •kih sporih, sprašuje Jokna L. Lewisa, kako atole pogajanja med radarsko unijo In operatorji. Lawla mu Jo povedal, ¿o ne bo vlada nastopila a novo InJunkclJo proti naajnazjam. "bo on tako zagodel, da se bodo operatorji dr an J all prod njegovim uradom, kdo bo prej podpisal noro mezdno pogodb«}" Išče bratranca menim, da sta prišla v Renton v najlepšem času, ker je bilo prav zovito zgodovino .za njegovo po tomstvo, Vojne so človeški razumnosti največji porog. Sedaj ko se je vojna furija malo unesla, se vrstijo silni dogodki drug za drugim. Stari politični in gospodarski sistemi se rušijo ter umikajo novim in narodi, prekaljeni v krvavih bojih za resnično svobodo in pravo demokracijo, sledijo novim idejam, novim smerem, novi miselnosti V Jugoslaviji je prišlo v tem oziru do kar najizrazitejše in najznačilnejše preosnove. Ob primeroma ogromnih življenjskih in gmotnih izgubah se je dežela otresla starih krvosesov in ujed ter postala ljudska zvezna republika. Tisti, ki jim je pri srcu blaginja jugoslovanskih narodov in sreča njihne dežele na osnovi novih smernic, hitijo domov, da pomagajo graditi svojo domovino, ki so jo kruti in krvoločni Sacramento, Calif. — Rada bi najbolj vroče, in sicer 85- vnanji in notranji sovražniki izvedela za mojega bratranca 90 stopinj nad ničlo. Seve, to ni Leopolda Podgorška. Pred leti bilo nič kaj prijetno za Tonyja, kajti je kar od njega kapljalo, je lastoval neko obrt v Chicagu,1 pred drugo svetovno vojno pa je šel na obisk k sorodnikom v Domžale, Gorenjsko, a se Je zopet vrnil v Chicago. imam mu poročati nekaj važnega iz stare domovine. Prosim, če bi kdo vedel zanj, da mi Green bo najbrže slišal «lične levite tudi od drugih unijskih politikašev, ki so del republikanske mašine. IlUnoinks delavska federacija Je na primer skoraj 100',« v republikanskem taboru, ulično tudi večina njenih okrajnih in mestnih postojank. Teh državnih delavikih federacij je najmanj 20, v katerih imajo republikanci močno zaslombo. Mnogi teh imijakih "voditeljev", v resnici raketirjev, delajo roko v roki z največjimi republikanskimi reakcionarji Če bo William Green, ki je star pripadnik demokratske stranke, kakor je tudi večina članov eksekutlve ADF, skušal usmeriti fe-| drracljo in njeno delavsko politično ligo proti republikancem, tc daj bo v ADF nastal enak razkol kakor ga vidimo v CIO. Da v ADF še ni prišlo do tega razkola, je razlog v tem, ker so Green in drugI člani ekaekutive do zdaj grmeli le proti Wallaceu. Med llutchensoni in Soderstromi (slednji je predsednik Illinoiske delavske federacije) pa bo nastala révolta, če bo ADF stopila v aktivno kampanjo proti Deweyju in Warrenu. Y»lcd tega je možno, da ADF sploh ne bo |>odpirala nobenega predsedniškega kandidata. marveč delala uslugo dvostiankaraki reakciji s tem, da bo vodila kampanjo proti Wallaceu in novi progresivni stranki. * Bolj napeta in raztukana pa postaj« situacija v CIO. V tej delavski federaciji pa se koljejo demokrati in progresivci. V vrstah CIO je prišlo do deflnitlvnega razkola že v Californiji in New Yorku. Razkol se je pričel na političnem polju, zdaj pa ne širi tudi na ekonomsko področje. Do razkola jc prišlo, ker Je vodstvo CIO odredilo, da morajo vse krajevne in državne postojanke in po implikacijah tudi vse pridi užene narodne ali mednarodne unije podpirati Marshallov na črl In aktivno pobijati Wallaces in novo stranko. V Californiji in v New Yorku se je večina uprla tej politiki in zaključila, da mestni in tudi državni svetovi CIO (»stanejo nevtralni, to je ne podpitajo in ne pobijajo ne Marshallovega načrta niti Walîaceve kandidature, marveč to vprašanje prepuščajo pridruženim kra javnim unijam in posa mesnim članom. To »tališče so progresivci ¿a vse 11. da ne pride do tazkola v vrstah CIO. Murtavjevi piialaAi so odklonili to politiko nevtralnosti v Cali fornlji in New Yorku V obeh državah so ustanovili svoje odbore za politično akcijo in zdaj so pričeli unlartavljati tudi svoje du aine sve tove CIO V Californiji je ta razkol že prišel do vrhunca na političnem kot ekonomskem polju, v New Yorku pa gre rac kot v iKto smer V New Yorku je piišlo do definitivnega razkola zadnji teden, ko je <»dstopila iz mestnega sveta CIO »kuplna unij in naznanila ustanovitev dualne mestne organizacije iste unije so že prej ustanovile dr Javni odbor ta politično akcijo To so storile, ker se je a tue t ilkn delavska stranka, v kateri so bile aktivne od usta novitve i/rekla za Henry J a Wallace« In postala del nove progresivne stianke Na čelu te razkulniške akcije v New Yorku je Louis Hollander, predsednik držav nega fcveta CIO in eden od va dilnih članov efcaekutive Združene krojaške uni)« Slično tudi njeni voditelji v Californiji. vine, za novo ureditev države, ------- _ katera ne pozna izkoriščanja I •PoroCi» <* Pa W v"u človeka po človeku. Ob zaključni beaadi Vam želimo mnogo uspeha pri delu za skupne interese delovnega ljud-siva,—Fraijc WAekuž„ predsednik." Hinko Klavora. bivfti učitelj, pa piše: Dragi tovariš!—Sem zopet v Cetsoči, kjer ostanem do jeseni. S seboj Imam ženo in tri sinove moje hčerke. Napravili smo si dom v Uclcovi hiši. Odgovar-«m Ti Šele sedaj, ker je prilla Tvoja razglednica z veliko zakasnitvijo v moje roke.—Odgovar-am Ti, da ne vem, kako bi poslal oni denar za spomenik. Morda po kaki banki ali konsulatu. Pošlji ga rra naslov: Ciril Ber-ginc, Čezsoča 87. Gotov sem, da bi Ti več nabral, če bi ne imeli Siaši rojaki nabiralne akcije zaradi onega izprljenca, ki streže svobodoljubnemu tisku po živ IjonJu. Čazsorani ho Ti za ta dar hvaležni. kakor tudi vsem ostalim darovalcem. Hvala tudi od moje strani. Koračič in Domenik sta umrla. Zdaj zidamo zadružni dom: farovž se dozidava Še na obeh straneh; v njem bo zadružna prodajalna, skladišče, sobe za razne organizacije, gostilna in gledališka dvorana. Zasebne trgovine in gostilne ni nobene več. Zdaj imam veliko dela z rudosledstvom. Rudo smo našli v Soči, Logu in tudi pri nas bo mord4 kaj. V Ljab-ijani si) mi obljubili tozadevno komisijo. Letoviščarji ae še oglašajo, samo pohištvo ni zadostno, ker ao ga mnogo uničili Nemci. Najbr že v jeaent ali drugo leto bodo gradili skozi Kesra proti Trnovemu predor za elektrarno. Vidiš. da se gibamo in iz te moke mora na*tati dober kruh. Le naj kliče in nas obrekujejo, ml gremo naprej, mi strelci' Srčno Te pozdravlja Tvoj Hinko Klavora.** Torej naši Četso^ani dobro napredujejo in si gradijo lepšo bodočnost, Najlepša hvala vaam prtapevatrijem za spomenik padlim borcem' Anten Zarntk. ce, se pa naj takoj sglasi. Moj naslov: Louise Petach, 2600—57. st., Sacramento 17, Calif. Louisa Patach. "Big" Tony ▼ ftentonu Ranton, Waah. — Poročati imam nekaj posebnega iz naše lepe, zelene rentonške naselbine. Menda je bilo na dan 25. maja, ko sem Šel po opravkih v mesto, nenadoma pa za mojim hibtom močno zatuli avtomobil. Bil je Albin Strnad, z njima pa 8ta bila "Big" Tony in njegova soproga, katera mi je predstavil. Bil sem zelo presenečen, kajti že veliko sem slišal o Tonetu in prečital mnogo njegovih dopisov. Večkrat sem že premišljal, kako bi bilo mogoče, da bi toga moža osebno videl in govori) z njim, sedaj pa se mi je želja Izpolnila. Povabil sem ga na moj dom in sta se s soprogo res odzvala. Ni se čuditi, da ga kličejo "Big" Tony, kajti visok je menda okoli Hedem čevljev. Mož je veselega značaja in naprednega mišljenja. Take ljudi pa imam rad. ' Pogovarjali amo se o tem in da pa je to nadomestil, je "bilo potrebno tudi notranje namakanje. Tako mu je namreč zdravnik svetoval. Torej je vse hudo prestal, potem pa se je popolnoma ozdravljen vrnil nazaj v Ca-lifornijo. Tonetu in njegovi soprogi želim, da bi srečno obhajala tudi zlato poroko. Če bom zdrav, bom prišel tudi jaz v Califomi-jo na njuno zlato poroko. >.4. Fvad Medvešelu j svojem slepem divjanju izpreme nili v eno samo veliko podrtijo in ki se sedaj iz razvalin in grenkih solza že poraja vsa nalada cila in čvrsta ter na podlagi de mokratičnih načel zagotavlja svoitm ljudstvom lepše in srečnejše življenje že v bližnji bodočnosti. Med Jugoslovani, ki se s ta kim namenom ravno te dni vračajo z jugoslovanskim parnikom "Radnikom" v svoje rojstne kra je, smo se tudi mi—kakih osem Slovencev—dne 16. junija v New .rYorkw; vfcccallnanj, da bi,f$-še tisti iogre*ivno stranko. Enako tudi progresivrl v drugih unijah CIO. ADF in želeiničarnkih bra tovščin, ki ko (mmI kontrolo konservativcev ali reakctonarjev Ta bot je neizogiben, ket je neizogiben tudi boj meti napredkom in reakcijo Sploh je pivi p«»tleotanja med Ameriko in Sovjetsko Kuaijo in ako temu pobotanju kledi tudi razorožitev vaeh narodov, «e bo pohtavil na »tian nove pro^retivi»«' »tränke t Wallatem in Taylor jem na čelu Kdor »anja. da )r mogoče poraxitl reakcijo v kon gresu ir v vladi % staro (*ompetMives tacu moli, je prekinilo dolgovezno in zavlačevalno pogajanje z unijskimi delavci in parnikovi uslužbenci pa potniki so se zaeno z mnogimi člani raznih jugoslovanskih organizacij Iz New Yorks lotili nakladanja s čudovitim navdušenjem ter ga dokončali z nezaslišano vztraj nosijo . . Vsi upi so tistim, ki so naščuvali unijske delavce k bojkotu, splavali po vodi . . . "Vražja semena'" se je ndU home Jezil naš Marn iz Cleveland« nad pristaniškimi delavci, ko |e omagoval pod pero svoje prti late "škandalozno" ae Je vznevo HM Ludvik Medvešek tudi ic _ __ «lovenske metropole, ko Je zrl s' dospemo v Jugoslavijo, Ra mis-krova dol na pomol, kjer so mo ( Um izpopolnili z novim dopi rali nail ljudje nositi vreče po som. z. A. N Četrtek, i. julija 1948 PROS V «T A 3 Primorske vesti Na Goriškem si glasba utira pol Trat. — Na Goriškem, kjer smo po priključitvi k Jugoslaviji zadihali novo življenje, si tudi glasba utira svojo pot. Mladi rod se glasbeno oblikuje v dveh glasbenih šolah v Ajdovščini in Sentpetru. Ajdovsko glasbeno Šolo obiskuje 60 učencev, šem-petrsko pa 52. Večina učencev obeh Šol se oči klavir in violino. Godbe na pihala zajemajo zmerom širše kroge mladine. V goriškem okraju je 8 dobrih godb na pihala ter 1 orkester. Za poživitev instrumentalne glasbe je bila sklicana posebna konferenca kapelnikov godb in orkestrov, ki so sprejeli važne sklepe za dviganje ter izpopolnjevanje mladega kadra kapelnikov. * • Nove «veze Trsta s svetom • / S 15. junijem je predvidena uvedba letalske zveze med Trstom,in ZDA. Vožnja bo trajala 45 ur in bo stala za osebo približno 400 dolarjev. Letala bodo oskrbovala tudi poštni promet , V načrtu je tudi uVedba redne avtomobilske zveze med Trstom in Dunajem. Zadevna pogajanja so se že pričela. * Tnft in Marshallov plan Generalni ravnatelj z? civilne zadeve v Trstu general Gaither je izjavil pred zastopniki Tržaške delavske zbornice, ki so znani kot prvi halpci anglo-ameri-ške okupacijske uprave, da je bila njegova "prva skrb vključiti tudi Trst med tiste države, ki bodo deležne dobrot tega plana." Ker dobro vemo, da prinaša Marshallov plan posameznim državam le gospodarsko suženjstvo, ga tudi tržaško delovno ljudstvo odklanja, saj že tri leta pošteno čuti na lastni koži, kako je privedla gospodarska politika ameriških oficirjev naš Trst do gospodarske agonije. Z nameravano priključitvijo k Italiji pa bi ga radi popolnoma pohabili, kakor se je zgodilo Že ,z Gorico, ki je danes kakor invalid na bergljah. General Gaither ni našega ljudstva nič vprašal, ali sme v njegovem imenu izvesti priključitev Trsta kot 17. dežele k 16 Marshallovim. Čas je, da preneha general Gaither po treh letih uničevanja tržaškega gospodarstva z omalovaževanjem politične volje in zahtev tržaškega delovnega ljudstva. * Fašistični valpti so bili bolj odkriti De Gasperijev režim nadaljuje staro fašistično taktiko premeščanja Slovencev v notranjost Italije. Priznati pa je treba, da so bili fašistični valpti pri tem bolj odkriti: Premestitve niso u-temeljevali. Sel si in vedel si dobro, zakaj. Sedaj pa skušajo umeteljevati takšne premestitve s "službeno potrebo"» Ob prvih primerih takšnih premestitev so pristojni organi zatrjevali, da se premestitve ne bodo več ponavljale. Toda požrli so beesdo: Goriški sodnik dr. Rakušček mora v Benetke, sodni uradnik Miha Urbančič v Rovigo, uradnik goriškega javnega toiitelstva Anton Suet pa v Belluno. Nekateri slovenski uradniki so na plačanem dopustu in pričakujejo vsak dan premestitve ali česa hujšega. Skrajni čas je. da pride do uveljavljenja manjšinske zakonodaje In da se zausta vi raznarodovalni stroj, ki so ga prenapeti reakcionarji zopet spravili v pogon. Za pravice do dela Nad 20,000 demokratičnih Tr-žačanov je prihitelo na poziv delovne tržaške mladine na nje no predkongresno zborovanje v dvorani pomorske postaje. Več tisočglavna množica tržaškega demokratičnega prebivalstva je i svojo navzočnostjo hotela do kazati, da je trdno odločena, podpirati mladino v njeni borbi. Kongresu je prieotvovalo 800 delegatov in delegatk: mladi ljudje Slovenci. Hrvati. Italijani Iz poročil je bilo povzeti, da je na tisoče mladih ljudi brez pnttelnih. Tudi adravatveno »teme naše mladine vzbuja re*no skrb Pred vojno je bil odsto-Jdlj. valstva, danes je ta odstotek na-rastel na YA. Svoje zahteve je izrazila mladina v posebni Izjavi o pravicah delovne mladine. V tej Izjavi prikazuje Kongres delovne mladine položaj delovne tržaške mladine v vsej njegovi trdi stvarnosti. V industriji se opaža redčenje mladih strokovnih sil, naraščanje brezpo selnosti mladih ljudi, razširjenje bede in siromaštva. Trst naj postane zopet delovno središče. Delovna mladina terja takojšnjo gospodarsko in trgovsko povzdi-go Tržaškega ozemlja. Gospodarsko obnovo je mogoče doseči le s pomočjo gospodarskih sporazumov s tržaškim zaledjem. Hkrati je treba razglasiti popolno zaporo nad odpuščanjem delavstva in sprejeti delovne pogodbe za vse mlade delavce v industriji, kmetijstvu, obrti in trgovini. Borba mladine za mir je posebne važnosti danes, ko se porajajo nove vojnohujskaške namere kapitalističnih reakcionar-jev. Tržaška delovna mladina si je zapisala na svojo zastavo poleg prvega, osnovnega gesla se druge: delo, saj je danes v industriji 4200 brezposelnih mladih ljudi, v trgovini 2600, v javnih obratih 4200 brezposelnih mladih ljudi, v trgovini 2600, v javnih obratih 450 itd., skupno okoli 7500. Znano pa je, da je ta brezposelna mladina spretna in sposobna v vseh panogah gospodarske proizvodnje, kar velja še v posebni meri za industrijo in pomorstvo. Napredna tržaška mladina dobro ve, da mora zmagati v znamenju borbenega dvojnega gesla: mir in delo. Neresen problem V Trstu je 13,000 brezposelnih žena. Nobenega upanja ni, da bi mogle dobiti v doglednem času primerno zaposlitev. Mnogo je žena, ki so se naveličale tega težkega življenja. Zatekle so se v prostitucijo. V Trstu se je prostitucija po vojni silno razširila. Iz dneva v dan narašča število javnih hiš. Od 800 prostitutk pred vojno je naraslo njihovo število do danes na 4000. Nekateri listi navajajo celo 6000. Zanimivo je, da je 20% teh žena in deklet s področja Tržaškega ozemlja, 80'/< pa iz Italije in drugih krajev. Današnji položaj v Trstu je zelo primeren za pospeševanje tega pojava. Število nravstvene policije je premajhno, da bi lahko rešilo ta problem. Aretacija in zdravniški pregledi potem pa spet po isti, stari poti. Značilno je, da si vojaška uprava niti najmanj ne prizade va, da bi se te prilike izboljšale. Nasprotno, vse kaže, da ih celo podpira, saj krajšajo ravno te nesrečnice angloameriškim vojakom enofično vojaško življenje. Ni druge rešitve tega problema kakor smotrna zaposlitev vseh teh brezposelnih žena, ki bi si lahko s poštenim delom služile svoj vsakdanji kruh. Žene in matere so dolžne, boriti se za čim prejšnjo rešitev tega a k tualnega problema. « Kaj je novega pri foriácih kanalskih in beneških Slovencih Kraševke so 30. maja obiskale ponosni briški Števerjan. Šte-verjanci so jih pogostili s češnjami in briško kapljico. S pes mijo bo se vračale v Jamlje in D(A>erdob, navdušene nad dobrimi srci Ste verja nov. V Podgori je uprizoril odrski krožek s Peči prijetno veseloigro. Igralci so odigrali svoje vloge še bolje kakor na domačem odru. V Žabnicah je bil sestanek pripravljalnega odbora občinske zveze v Kanalski dolini. Kra jevni zastopniki so razpravljali o osnutku posebnega statuta glede na Kanalsko dolino. V Standrežu je umrla zavedna Slovenka Frančiška Nanuit. rojena Marvin, stara 73 let. Ohranimo Jo v trajnem spominu! Slovenska čitalnica in knjižni ca v Gorici se je preselila iz dosedanjih prostorov na Travniku v nove prostore v ulici Monte-santo 42 V Gornjem Bamasu sta umrla za poaledtcami eksplozije roc- V Grmeku je prišel v komisi-' O ' Ti J* ■ jo za razdelitev Unrinih zavo-'JTC€ iilKmlUSR^ jev tudi zavedni fronta« Franc j Trušnjak. Ko je šlo za razde-11 J « ljevanje, pa Trušnjaka niso po-\Drlg(Ul€ \ vabili. Ko so pa zahtevali nje gov podpis, se je tov. Trušnjak temu odločno uprl. V So vodnjak ob Nadiii se je pripetila usodna nesreča. 12 let« ni sin Evgena Pagona je splezal na kamion, ki je stal na cesti. Ko je vozač nadaljeval pot, je fant pričel vpiti, pa ga vozač ni slišal. Prestrašeni fant je sko-čil z vozila in obležal s smrtnimi poškodbami. V Podovršiču je pobiral jajca od hiše do hiše režimovec Romeo Birtič. Dejal je. da ga pošilja župnik in da bodo z izkupičkom kupili dar materi t^ožji. .Ko se je pa |x>kazalo, da je pobiral jajca za lastno korist, so ga nekatere žene pošteno napadle. Bir-tiču ni nič pomagal izgovor, češ da "Mati božja ne potrebuje jajc." • » O tem in onem Poročili so se v Trstu: uradnik Emil Cesar in učiteljica Lavra Stok, električar Joaip Metliko vec in zasebnica Julija Nibrand, mehanik Peter Meden in šivilja Alojzija Pankrac/ Uradnik dan Fuga in zasebnica Anama-rija Brešan, mehanik Sergij Stoka in zasebnica Marija Sabadin, mornar Anton Fajman in zasebnica Nela Fajman, natakar Josip Furlan in zasebnica Ma-1 rija Grosar. Bilo srečno! V Skednju se je ustrelil 46 letni civilni policaj Benjamin Andretti. Niso znani vzroki poskus samomora. V Solkanu in vse naokrog okoli Gorice češnje zore. Nad Sabo-tinom viša» pomladni oblaki in žito leze v klasje. Jn na vse zgodaj. ko se še ni osula rosa z bogatih glicinij, ki se (/vijajo streh in plotov, se dvigne nad vso to pre-lest no pokrajino pesem in v delovnem pohodu gredo brigade na delo. Pred njimi zastava, nad njimi pesem mladosti, v očeh ponos, v srcih ljubezen. Daleč naokrog je razrlta zemlja, ogromni skladi kamenja in ruš, stavbnega lesa, cementa. Vse še nekaao ncureVno, naznače-no in razmetano, Kakor v zaledju bojišča, kjer ti armade kopičijo orožje in strelivo za napad. Toda mogočen pas nove ceste že lušči iz ti neurejenosti zamisel graditeljev in v duhu že lahko gledaš podobo Nove Gorice, ki se bo vsak Čas pričela dvigati pod nebo. Mladinska brigada "Franca Perovška" je zavzela položaje ob cesti. Globoki odtočni jarki zevajo v ravnih vrstah. V jarkih, - (v zemlji so mladi ljudje. Zasta-Jor-jva najboljše čete plapola na vrhu ilovnate piramide. Odkod li so ti mladi fantje in dekleta? Izpod Maribora, od Novega mesta, Iz Celja in Dravograda. Sonce jih obseva, dež jih izpira in težka, mokra ilovice se oklepa lopat. — Toda nič jim ne zaustavi dela. Krampi sekajo, lopate se dvigajo in tudi z golimi ' rokami se spoprimejo z zemljo. Med njimi ni plahosti, ni omah- 63-letin Pavel Perlotti iz ulice ijivoev, čvrsta, smela beseda jih Giulia 5 v Trstu se je obesil v vzpodbuje in duh tekmovanja borovcih bližu Opčin. Domne- «ifc #t—.*i a. .. ^«¿«i i^u... vajo, da si je vzel življenje za* radi slabega zdravja. Pri gradnji novega mlina v pristanišču "Duca d'Aoj>ta" je padel z odra 56-letni zidar Franc Skerl iz ulice Panzera 48. Bil je pri priči mrtev. Po treh letih od končane vojne so splovili v tržaški ladjedelnici sv. Marka prvo ladjo, ki so jo popolnoma dokončali v tej ladjedelnici. Gre za 6500 tonsko potniško in tovorno ladjo, ki je,last ogiptskega podjetja "Ale xandria Navigation Company." (Poslano SANSu.) Nova mesta * v Sovjetski zvezi Na zemljevidu Azarbejdžan-ske sovjetske socialistične republike sta se pojavili dve novi mesti — Daškeaan in Barda. Zgodovina teh dveh mest ima kljub določenim razlikam mno go skupnega. Daškesan pomeni v azarbejdžankscm jeziku zi-1 dar. Tako se je imenovala vasica, ki je ležala v kavkaških gorah 2000 m visoko. Sovjetski biologi so v bližini vasi odkrili sloje magnetne železne rude in I sedaj grade na tistem kraju rudnik. Cez gorske klance so zgra dili ceste in železniške proge. Na tisoče ljudi iz v%eh krajev države je prišlo gradit. V treh letih se je Daškesan iz oddaljene vasice spremenil v rudarsko mesto s stotinami hiš, dvema hidro-»centralama in šolo ter klubi, bolnišnicami, magazinf, otroškimi vrtci in jaslimi. Barda je ena najstarejših vzhodnih mest, #kl jih je prepo rodila sovjetska oblast. jih druži, da ao v resnici bojevniki, ki vedo zakaj so tu in ki vedo ter občutijo, da morajo zmagati, ker gre to pot za tiste velike, svetle stvari, ki jih je naš človek zajel v globino svojega sroa in svojih misli in ki so: domovina, partija, socializem, bratstvo in enotnost . . , Gledal sem v strugi korita bo sansko-hercegovski brigadi. Mladi Bosanki se je globoko v blato zarilo kolo samokolnice, da ni šlo nikamor več, Tovarišice so jo vzopdbujale. "Jela, daj,, premisli, va koga delamo!" Vsa četa je zaklicala, kakor da se je krik povzpel naravnost zi srca: "Za Tita, .za domovino!" Uprla se je v samokolnlco — in je speljala. Vsa četa ji je plo skala, kako tudi ne! Saj je Jela te dobrine duha in rok bolj njegove. Zato je po delu življenje v taborišču razlito na vse načine od čet« do čete. Mladinska brigada "Franceta Perovšk^" ima kar tri tečaji; splošno prosvetni, napol knjižičarski, pevo-vodski in režiserski. Fantje in dekleta, ki posečajo prvi tečaj, so povečini iz Štajerske, ki zaradi nemških šol v času okupacije še zelo težko berejo slovenske knjige. Toda prebrali so že "Povest o velikem načrtu", "Po vest o belem kruhu," nekaj Gor-kijevih knjig in vrsto drobnih političnih brošur. Z veliko slastjo vsak dan z večjim veseljem segajo po novih knjiguh in fant, ki v svojem šiv l jen ju še ni prebral ene knjige, je zdaj s ponosom kazal knjige, ki jih je še prebral. "Vsak dan več vem, z vsako prečitano strano sem bolj parne ton!" je povedal in ponosno je potegnil iz svoje bisage knjigo, ki jo je prejel za nagrado. V preprosti učilnici sede in nekateri so v predavatelja tako zaverovani, da pozabijo usta zapreti. Nekje iz globine notranjosti velikega taborišča se oglaša pesem. Pevski zbor brigade »e vežba za proslavo dneva zmage. Spodaj tiskajo "Brigadirja", nekje drugje tekmujejo v šahu, vadijo igro, pojo in plešejo kolo. Vljudnost, tovarištvo, prijateljstvo je vsepovsod nepretrgana vez, ki druži toliko sto mladih ljudi v mogočno delovno družino. V senci zoreče češnje je sedela Bosanka in je s palico v pe sek risala prvo besedo, ki si jo je naučila pisati v analfabet-skem tečaju. Resno, zamišljeno je z boso nogo pogrebla pesek in ga zravnala in spet pisala besedo in znova in znova. A katera je bila ta beseda? TITO "Oče in mati, bratje so umrli zanj v borbi!" je dejala. "A jaz živim zanj!" Vsebina novega življenja! Odgovor vsem našim sovražnikom. Parola miru, bratstva in ljubezni. Izraz novega človeka, borca za veliko človečnost. (Blov. poroč.) Raziskovanja o planetu Marsu Po poročilu Tassa je znani sovjetski zvu/doNlovec Grigorij Tikhov napravil nova, zanimiva raziskovanja o planetu Marsu. V razgovoru s Tassovim dopisni kom je izjavil: Naša zadnja opuzovanja so še enkrat potrdila, da je na Marsu iz "najboljše trojke, ki j¿ tvorijo1 , ast 11 nMlvo Zvtïdoslovci so že le-ona, ki je doma iz Bosanske-1 napravili hipotezo, ga Grahovega in prav od tam Stana t*r Adam iz Kladuše "Kako Žive med nami, v Sloveniji?" "Lepo! Povsod jt Partija, po vsod Je Tito!" de modro Adam. "A kjer on — tam i mi!" Ta preprosta ljudska modrost je živa in stvarna. Nič ni naučenega, nič ukazanega. Predanost do dela, ki ga izvršujejo daleč da so na Marsu pasovi, ki so v bližini tečaja najbolj ugodni za rastlinstvo. Dan traia pol Marsovega leta uli skoraj vse naše leto. Temperatura pa je približno 20 stopinj pod ničlo. Ti pasovi so najbolj bogati po vodi, ki prihaja Iz polarnega snega, ki se topi. Da obstoji na Mariu rastlinstvo, je ugotovljeno dejstvo. od rodnih krajev, je izra* nove- Tekstilna industrija ga, svetlega človeka, ki se oblikuje vsak dan bolj v popolnej ši lik borca za novo domovino, borca za socializem, v borca za vse najvišje oblike Človeškega življenja. Toda samo delo je premalo za človeka. Človek se uči, poje, gleda in posluša in z delom ao vne sto omenjajo letopfsi arabskih zgodovinarjev iz 9. in 10. stoletja. O njem Je pripovedoval Nizami kot o velikem trgovskem središču. Val mongolskega vdo-je Bardo uničil. Danes Je mesto «pet zraslo ter je središče To me-1 važnega rajona za gojitev bom- proizvodnje in znatno izboljšala je presegla plan "Tekstilna industrija ZSSZ je presegla plan prvega tromaaeč-ju za 3'/i v primeri s prvim tro-mesečjem J947. leta. Z velikim uspehom delajo tovarne za pre delavo lanu, tako da se je proizvodnja lanenih tkanin zvečala za 4fl'i in proizvodnja svilenih tkanin 1.5 kratno., Industrija »vile je dosegla predvojno raven baža V mestu obratuje več In dustrijskih podjetij. Barda ima srednje šole In druge kulturne ustanove. Po sedmih stoletjih je dobila Barda znova pravico, da «e imenuje mesto. kakovost svojih izdelkov. Bombažna industrija je v preteklem tromeaečju dala za 44'í več proizvodov kol v Istem razdobju lanskega leta, industrija volne pa 21'Jt. HBm Vagon "vlaka svaka še". Id ta dal pripelje begalo «Mrke vašnib agedovlnaklb dokumaniov tudi v Chicago. Ta "vlak svoboda ao saaeovall bankirji la borcianl v Wall »trooto—mwd» salo d• s nJim saalepljo ameriško ljudatvo. da m be videlo kako keogrea In vlada teptala civilna svobod**! ne s rapraaivno sakoaodaio im adiktl »ar delovanjem koogreeeoga ' neameriškega ' odbora, »tre ne bombe Koren Klevdl) »n Na- vlaka ooaljo Iraa eolerprteerU", odooano vlada, ker bo od njih dobil« toliko man) dobed Nesreča je pretresla vse »inekaga davka. Znali Je treba I Kljub tema al Je to dokumenta vredno oglodati, še bol) pa Ja tek tuberkuloznih 0.2'i prebi 1 vaščane! treba skrbeti. da no poaianeto krpa papirja, kakor Je namen reakcije. MARKS IN LEPOSLOVJE ob 130 LETNICI rojstva KARLA MARX A . . . Heineja in Goetheja, ki ju je v pogovoru pogosto omenjal, je znal Marx na pamet; stalno je bral pesnike, ki jih je izbiral iz vse evropske književnosti; vsako leto je bral Eshila v grškem originalu; njega in Shakespeareja je cenil kot dva največja dra-matska genija, kar jih je dalo človeštvo. Shakespeare, ki ga Je neizmerno spoštoval, je bil predmet njegovega na)podrobnejšega proučevanja. Poznal je celo njegove najneznatnejše junake. V vsej družini ao gojili pravi kult do velikega angleškega dramatika. Njegove tri hčere so ga znale na pamet. Ko mc je po letu 1848 hotel izpopolniti v angleščini, ki jo je lahko àe prej bral, je odkrival in uvrščal vse izraze, ki so bili značilni za Shakespeareja. Prav tako je obdeloval polehtične spise Cobeta, ki ga je zelo visoko cenil. Dante ln Bvrnes sta bila njegova priljubljena pesnika. Z velikim veseljem je poslušal recitacije del teh peenikov, ki so jih recitirala njegove hčere ali so pa pele satire, od nosno ljubezenske pesmi tega škotskega ljudskega pesnika . ,, . , . Počival je lako, da ae je spr«haj«l Po aobl. Od vrat do okna se je po preprogi vlekla popolnoma izhojena pot, ki ja bila tako strogo omejena, kakor kakšna steza čez travnik. Včasih Je sedel na počivalnik in bral kak roman. Dogajalo ae ju, da je bral dva ali tri romane hkrati ter jih jemal izmenoma v ro ke. Bil je kakor Darwin, strasten bralec romanov. Marx je zlasti rad bral romane ix XV111 stoletja, predvsem Fieldinguve-ga "Toma Johnsa". Med modernimi pisatelji ja hnel najraje Paula de Coqa, Charlesa Lèvera, Aleksandra Dumasa — očeta in Walterja Scotta. Scottov roman "Old mortality" se mu Je zdel epohalno dalo. Zelo je bil naklonjen pustolovskim in hu-morističnim pripovedkam. Pred vsemi romanopisci fe dajal prednost Cervantesu in Balzacu, Don Kihot mu Je bil ep izumirajočega vlteštva, čigar vrline so postale smešne poze in neumnosti v komaj nastajajočem burtoaznem svetu. Balzaca ja tako občudoval, 0a jt nameraval napisati kritiko o njegovem ve likem delu "Človeška komedi Ja", brž ko bi končal svoje eko nomsko delo. ^ Balzac ni bil Ir zgodovinar družbe svoje dobi temveč tudi preroški ustvaritelj likov, ki so bili v času Louisa Phllippa še v embrionalnem stadiju in so se šele po njegovi smrti v dobi Napoleona I If, popolnoma razvili. Marx je bral vse evropske jezike, pisal je pa. v treh Jezikih! v nemščini, francoščini in angleščini — tako da so se čudili val poznavalci teh Jazikov. Hud Ja ponavljal: "Tuj jezik je orožje v življenjskem bgju*. Bil js aeio nadarjen za jezika in njegovo nadarjenost so podedovale po njem tudi njegove Jiéere. Bilo mu je petdeset let, ko se j« xačel učiti ruščine, in čeprav ta Jazik ni bil v nobeni bližnji etimološki zvezi s starimi In novimi Jeziki, ki Jih Je znal, jo Je vendar že če/ šest meseecv tako obvladal, da je lahko bral ruske pesnike in pisatelje, ki jih je zelo cenil: Puškina. Gogolja in ftče-drina. Ruščina ae |e učil zato, da bi lahko bral v originalu do kumente o uradnih preiskavah, ki Jih je režim prepovedal žara di strahovitih odkritij, Vdani prijatelji so pošiljali te dokumente Marxu, ki )e bil nedvom* no edini evroj>sk! politični ekonomist, kateri Jih je poznal. Giovanni Batista Vlcco je dejal: Stvar je telo samo za boga, ki vae ve, za človeka pa, ki spozna samo zunanjost, je le površina " Marx je prišel stvar) na dno kakor Vlrcov bog Ni videl le površine, tvmvač je prodiral v notranjost, preiskoval Je v m* j*stavne dele v njihovem medsebojnem delovanju in pro-tideiovanju, izoliral je sleherne ga oi zanimivo videti, kako bi človek, ki »o ga imenovali "vitez razredneg» boja", obdelal to »tiašno ln vaUlaidno epi/odo J« razredne borbe antičnega »veta . . . (Paul Lafatgue, "Karl Marx", Zbornik »pomlnov Jn člankov o Marxu, Mo»kva 1034.) Na bregovih Käme gradijo N» bregovih Kame gradijo nove hidroelekuične objekte, ki bodo po ovoji zmogljivoati na drugem mestu v dišavi. Približna jjovršuia teh objektov bo znašala IflOO km» Po i«radštv! ieh objektov bodo lahko plule velike ladje po Kamni vae do Solikamake. cenena električna e-netgija m velika prirodna bogastva Urala pa bodo olajšala raa voj industrije, elektrifikacijo uralskih železnic ter ustanovitev novih indu»trijakih panog, Dunaj. — Na zborovanju, ki »a je vršilo na štajerskem In na katerem »o iMotevtirali »bore-valet proti dolovanju tajnik nacističnih otgbriizacij, Jé govornik izjavil, da so pollcljabe oblasti na (iornjem Avstrijskem prišle na »led tajni nacistldnl organi zaciji na àtajetokeen i« da ao pri loj priliki aretirali številne ne-date. Tokio ~ Na podlagi vladltO« podatkov »e bilo ob koncu Januarja na Japonekem včlanjenih v unye S.IS7.4J7 oaeb Od teh Je približno poidrug milijon P KOST BT A ČETRTEK, 1. JULUA 1948 PRED SONČNIM VZHODOM NOVIH ANTON INGOUC "Ne mučite me več! Storite, kar vam je ukazano!" je kliknil bled ko s^ena. Tedaj sta ga starejša dva začela miriti, čet da ga peljejo v sosednjo vas na zaslišanje. Po daljšem oklevanju je Matevž nadaljeval pot, toda vsak trenutek je bil pripravljen, da bo razcapanec, ki je šel za njim, skočil od zadaj nadenj in mu porinil nož v vrat. Bila je to pot, kakrine še ni nikoli hodil. Noge so mu klecale, v glavi mu je šumelo, za trenutek sploh ni videl, kje je in kaj se z njim dogaja. Slednjič so le prišli v vas. Pripeljali so ga pred "sodnike". Ko je sedel na stol, je videl pred teboj ljudi, ki so jih dražinovci že pred meseci odpeljali iz mesta. Ponudili so mu cigarete in začeli pomenek o tem, da je dobro popravljal obutev. "Oče, ničesar se ne bojte," mu je prigovarjal mlad, visok sodnik, ko je za nekaj minut odšel stražar iz šobe in ostali sami, "storili bomo za vas, kar bo mogoče." "česa me tožite?" je kriknil Matevž sovražno. "Mi ničesar," je odvrnil sodnik ljubeznivo in pogledal pomenljivo na svojega tovariša, češ tudi ml »mo njihovi ujetniki. Vendar Matevž ni razumel tega pogleda Ker se se je naslednji trenutek vrnil stražar, je sodnik nadaljeval resno: "Obdolžnica pravi, da ste . . ." poiskal je popisan list in čital počasi—-"prvič, javno blatili generala Mihajloviča in njegovo nepremagljivo vojsko; drugič, peli komunistične pesmi, in tretjič, svojega sina Tineta Gabra nagovarjali, da je sredi bitke z avtomatsko pufko pobegnili k partizanom. Vaša vzgoja, vaš . . ." "Moj sin je odšel preko?" je vzkliknil Matevž. V njegova upadla lica je zaplala kri. "Sin je na oni strani? Hvala vam, da ste mi to povedali. Hvala. Priznam prvo, drugo in tretje, Pišite! Vse priznam. Napadel sem Dražo, prepeval sem ruske revolucionarne pesmi in sina sem poučeval, kako mora preko? Da, da, vse to sem storil!" Sodniki so ga komaj umirili, dopovedujoč mu, kaj bo t njim, če prizna. Treba je najti pameten izgovor. Toda Matevž ni bil sposoben trezno pretehtati njihovo namero. Slednjič so sodniki sami našli primeren zagovor in mu ga prečitali. Prisiliti so ga morali, da je podpisal. Preden ga je stražar pdvedel, pa mu je mlajši sodnik stisnil roko: "Oče, korenjak ste, vse bom storil za vas, da se boste' zdravi in živi vrnili v svojo lepo domovino. Bil sem v Sloveniji, zato imam Slovence rad." Matevža so spet odpeljali v zapor. Življenje se je vračalo polagoma vanj. Začutil je strašno lakoto in žejo. Ko je prišel mimo okna prvi kmet, je zaprosil kruha. Dobil ga je. Zvečer mu je nekdo potisnil skozi okno nekaj kosov sira in pol pogače. "Jej, stric, kaj bi stradal! Kuhi m> že v Bol-«ariji, kmalu bodo tu!" Bolj kot kruha in sira je bil vesel novice. Najedel se je do sitega in dolgo v noč premišljeval o njej. Odtlej se ni več branil jedi. Vsak dan mu je kdo porinil kaj skozi okno, često je s kruhom dobil tudi dobro novico. Zdaj je bil hvaležen sodnikom, ker so sestavili takšen zagovor. Vznemirjen je lovil novice skozi okno, Vse je zvedel, kar je tisti dan šlo skozi vas, skozi deželo. Najprej so dražinovci izvedli splošno mobi-, lizacijo. Gruče moških in fantov so odhajale pod oknom v mesto. "Ali se bomo res z nemškim orožjem borili proti svojim ljudem?" so se spraševali mobilizirane!. "Mene ne bodo dobili, ob prvi priliki bom šel preko," je odgovoril ta in oni, večina pa je molčala. Potem so se na vasi pričele orožne vaje. Fantje so se lovili po koruzi z lesenimi puškami, moški so korakali bosi ali v raztrganih opan-kah po blatni cesti. Godrnjanje je bilo vsesplošno. Nenadoma pa nI bilo nikogar več na vaje. "Kaj se Je zgodilo?" se je vpraševal Matevž začuden. • "Nova vlada, dražinovci so zmedeni. Rusi se naglo bližajo," mu je nekdo zaupno povedal skozi okence. Po vasi je završelo, ljudje so pili in se veselili. Tudi Matevža ao se spomnili. Prinašali so mu pečenega mesa, kruha in žganja. *PiJ, stric! Z Dražem Je konec! Ne bo nam več jemal žita, živine in denarja!" "Tudi klal nag ne bo več!" . Kmetje so prigovarjali stražarjema, naj izpustita jetnika, toda vaški poveljnik, ki mu vse to ni šlo ne v glavo ne v račun, se je odločno uprl, češ da "organizacija" še obstoja in je treba počakati na komandantovo vrnitev. Svoboda je butala ob okence Matevževe ječe. Kmalu so se začeli vračati ljudje s puškami na ramenih in bombami za pasom. "Od kod?" je Matevž klical za njimi. "Gremo domov. Vse se razhaja." "Ste videli mojega sina? Tineta Gabra?" Našel se je nekdo, ki je vedel zatrdno, da je Tine prišel živ preko. Matevž je pomirjen čakal, prepričan, da bosta prej ali slej tudi stražarja vrgla orožje stran in odšla domov. Toda čez nekaj dni so začeli krožiti drugačni glasovi. "Komandant se vrača. Ves divji je. Kliče svojo vojsko nazaj; z orožnimi vajami je treba nadaljevati. Draža ne prizna nove vlade. Tistega ni govoril kralj. Draža je še na čelu vojske in borba proti partizanom se nadaljuje. Izdajalci bodo prišli pod nož, omahovalci pa poslani v borbo." (Konac prihodnjič) kov. Po sto in več ljudi čisti in barva hodnike in palube. Takih potnikov, kot jih ima Parti-zanlca, ne vozi nobena ladja. Morje je mirno, vreme soparno, večkrat ae vlije dež. 3. februar: Ob osmih zjutraj smo bili na ekvatorju. Ves dan si v nevarnosti, da te doleti ekvatorski krst Ta krst ni prav nič obzirna stvar. Škaf vode dobiš na glavo, tak, kakršen si. Največkrat je bila krščena bolničarka Vinka Tajnika ladijskega sindikata so pomotoma krstili s črnim vinom. Pravi, da se mu bo to poznalo na obleki. Morje se je popolnoma umirilo. Vroče sonce. V popoldanskih urah smo srečali dolg vlak manjših rib. Kar pobelile so površino morja. Ponoči sta prileteli v doktorjevo kabino dve leteči ribi. Pomagal jima je nazaj v morje. Letečih rib srečamo vsako uro toliko, da se zanje že nihče več ne zmeni. Zvečer dolg koncert. Nastopili so pevci, tam-buraši, solisti, posadka in povratniki. Vsa Partizanka je poslušala koncert. Tisti, ki nismo dobili prostora, smo posedli okrog ladijskih zvočnikov. 4. februar: Pisan metulj, ki je priletel sredi dopoldneva na Partizanko, je bil najboljši dokaz, da smo blizu kopne zemlje. Menda ga je zanesel na morje veter — ali pa so cejlonški metulji zelo dobri letalci —, ko nas je prišel pogledat, smo bili še 50 km daleč od otoka. V pristani šču Colomba nič novega. Pristaniška trgovina kot lansko leto zadnjega decembra, le da so imeli trgovci danes nekoliko manj blaga. Z velike tovorne ladje so Cejložani v košarah iz-tovarjali premog. Nosili so ga v žgočem soncu. Menda zaslužili za ves dan takega dela 8 pen — manj kot 10 dinarjev naše vrednosti. Od Sidneja do Cej-lona smo potovali 16 dni. Več kot polovico poti imamo že za seboj. Do Adena imamo še 5 dni, potem so pa razdalje majhne. Arabsko morje, 6. febr. 1948. Ante Mateljan s Hvara pripoveduje, kako je živel v Avstra-liji: V Avstralijo sem prišel 1. 1926. Najprej sem šel čistit zemljo za pšenico. V 18 mesecih sem delal pri petih gospodarjih. Za slovensko društvo so vodili spet reakcionarji. Bil je potreben ves mesec, da smo dobili mlajši ljudje društvo spet v svoje roke. Toda v tem času smo postavili trden temelj, ki drži še danes. Takrat je kriza že popuščala. Delavnost se je ponovno razmahnila. Podjetniki so spet zaposlili več delavcev. Delavci pa so bili sedaj drugačni kot pred krizo. Začutila se je moč organizacije. Organizirani delavci so šli v borbo za izboljšanje delovnih j>ogojev in za povišanje plač. Pojavi, kot je bil upor proti tujcem v Boulderju 1. 1934, so borbenost delavcev le stopnjevali. Po vsej Zahodni Avstraliji je bila vrsta stavk, ki so navadno uspele. Delavske organizacije so se tako razširile, da so ¡»odjetniki že težko dobili neorganizirane delavce. Vsi organizatorji pa smo prišli na črno listo. Zato tudi zame ni bilo dela. Tudi tista podjetja, za katera sem vedel, da delavce jpotre-bujejo, so bila zame zaprta. Po dveh mesecih sem dobil delo po posredovanju Jugoslovana, ki )* vodil v zlatem rudniku poseben oddelek. Delal sem osem mesecev, nato so rudnik zaprli. Šel sem v okolico Calgoorlieja, kjer sem med rudniškimi in gozdnimi delavci organiziral društvo Sloga. Tedaj nas je doletela težka nesreča. Ženo, ki je šla z otrokom čez cesto, je podrl avto. Žena je bila takoj mrtva, otrok pa težko ranjen. Ko je prišel iz bolnišnice, sem sam skrbel zanj; sam sem pral, kuhal, šival. V katoliški dečji dom otroka niso sprejeli, ker je bil pravoslavne vere. Sprejeli bi ga, če bi ga dal prekrstiti in če bi sam hodil vsaj enkrat na teden v cerkev. Kadar sem bil sam brez vsakih srtdstev, so sprejele otroka v o-skrbo družine prijateljev in znancev. Spet sem bil namreč 7 mesecev brez dela. Potem mi je pomagal znanec, da sem dobil delo pri gradnji hiš. Tu sem delal poldrugo leto. Potem je dela zmanjkalo. Vrnil sem se k rudniku. Tu sem dobil zaposlitev pri najtežjem delu, kjer so menjavali delavca na vsake tri ventilacijo. Napredovala je tudi mehanizacija dela. S strojem Kolman 12, ki je najmoden\fjsi stroj za kopanje rude, se' jo delo zelo olajšalo. Plače so se izbolj-» šale. Delavec ima pravice, katere brani delavski sindikat: Na vsaki dve leti izvolijo delavci svoje delavske nadzornike iz vrst delavstva. Ante pokliče sina, ki ga zagleda na hodniku Partizanke. Potem me povabi na čašo piva. Ne morem odkloniti. Ante pa še med potjo v bar govori: Zlati rudniki leže po vsej Av straliji. Nekateri so zelo majhni, drugi zelo veliki. Največji dosežejo globino 2000 metrov. Zlato je v faznih vrstah kamenja. Včasih se skoraj ne vidi, včasih se svetijo iz rude rumene zlate žile. Največje zlate rudnike ima Zahodna Avstralija. V okolici Calgoorlieja pridobivajo 70% avstralskega zlata. Polovica delavcev, ki je zaposlena v zlati industriji, dela v Zahodni Avstraliji. 1930. leta je našel neki Anglež kos zlata, ki je bil težak 60 kg. Ta kos zlata je bil spomin na bogato avstralsko zlato obdobje, ki je trajalo od 1901. do 1910., Po 1. 1910 so našli na povšju zemlje le še zelo malo zlata. Ante Mateljan s Hvara je bil med najboljšimi strojniki v avstralskih zlatih rudnikih. Kaj nameravaš v Jugoslaviji, Arite? Šel bom v rudnik. Pogledam njegov obraz in vprašam: Ali ne bo pretežko? Pretežko? Dvajset let bom še delal. Arabsko morje, 7. februarja. Calgoorlie, ki leži 380 milj vzhodno od Pertha, je središče največjih avstralskih zlatih rudnikov. Nekaj milj od Calgoorlieja so še mesta Coolgardie, Ka-nowna, Boulder. Večina povratnikov ta imena prav dobro pozna. Vsaj za krajšo dobo se je v teh mestih ustavil vsak izseljenec, ki se je izkrcal v Fre-mautlu. Tam je iskal delo v zlatih rudnikih ali v gozdovih, kjer sekajo les za rudnike. Pokrajina okrog Calgoorlieja je edino gosteje naseljeno področje v no- ali Sidney ju in niso dobili dela v obalnih mestih ali njih okolici. Čeprav so vedeli, da je delo v svinčenih rudnikih še težje kot v zlatih rudnikih, so se vendar napotili proti krajem, kjer so si priborili avstralski delavci v velikih stavkah po prvi svetovni vojni sorazmerno zelo dobre delovne pogoje, tudi soudeležbo pri profitu rudnikov. Pred drugo svetovno vojno je delalo v svinčenih in cinkovih rudnikih okrog Broken Hilla nad 150 Jugoslovanov. Bili so dobri delavci, bili pa so tudi zelo dobro organizirani. Kot celota, v kateri skoraj ni bilo izjem, so nastopili že v času državljanske vojne v Španiji proti Francu, protestirali so proti Japoncem, ko so vdrli na Kitajsko, med drugo svetovno vojno pa so organizirali velvke zbirke in prireditve za pomoč Rdeči ar^nadi in partizanom. V Broken Hillu imajo Jugoslovani svojo dvorano, svoj pevski zbor, nogometni klub, tamburaški zbor. Ohranili so tradicije delavcev, ki so v Broken Hillu postavili osnove Zveze jugoslovanskih izseljencev. V borbah za pravice vsega delavstva v svinčenih rudnikih so dosledno podpirali avstralska tovariše. Med drugo svetovno* vojno so sodelovali pri vseh treh avstralskih vojnih posojilih.1 (Dalje prihodnjič.) IMMEDIATE POSSESSION Owners Apt. Large frame 2 flat near Damen & Wilson. 1-7 room apt. with 2 baths, 1-6 room apt. steam heat—oil. Lot 40x125 4 car brick garage. An ideal building for roomers or students. Price $16,000.00. JÔHN F. ZURIN & CO. 2026 Montrose Days: Long. 4146 Even's: New. 093« tedne Brez zamene sem vzdr- ^ ^vgtralije. žal pri tem delu eno leto. Shuj-____ šal sem tako, da me je bila sa-' ma kost in koža. Zato so me S PARTIZANKO Cene Kraale (Ladl)akl dnevnik) (Nadaljevanje) Cejlon, 4 februarja 1948 I Pregledujem zapiske s poti od Sidnejs do Colomba na Cejlonu: 19 januar 1948 Partizanka spet plove To je lepo. I^adja. ki je privezana v pristanišču, ni nič. I^adja at počuti dobro Mimo na morju ¿dravn, lepi Sni-nej! Peljemo ne domov, 20. januar: žt• od Jutra *c smejem» delfinom, ki m* preku-picujejo na obeh straneh ladje Nekoliko svetlejfc« lh»rve so kot so delfini v Jadranu, morda so tudi ra spoznanje manjši, Neka teri so zelo spretni. l-epo se poleno iz m«»rja in lepo zaplavajo spet v mor«ko temo Drugi mi zelo nerodni. Ploskoma padajo na valove, da je celo v kabino slišati udarce Nekaj minut imamo |ato vštric Paitizankc, potem pa zaostane tV z. kakšno uro srečamo drugo hkupino V daljavi na de*ni ?*• vidijo obrisi Avstralije Morj« je mirno 21. januai Na delfine urno se te kar navadili, preveč Jih Je Lepši kot delfini »o lepi alaba stri. Bolj elegantnih ptic ni na »vetu. Imajo vitke trup«* in /elo dolga, ozka krila Beli m> kot sneg na naših planinah Redke črne prog« v perutih njih livo belino še bolj poudarjajo Mirno krotijo nad Parti/anko, |>oteni pa poaedejo na morje, ki m> g.i raztepli ladijski vijaki že v ritka) minutah ostanejo daleč /a ladjo,. Ko pobero hrano, ki so jo opazili na vodi. se dvignejo m že »o spet nad nami. S hladnim vHrimi na« o|at/uija nase JuJi»> ledeno motje. 22 januar: Veliki avstralski zaliv nas spet nekoliko ziblje. 2.1 januar: Vsi smo se umaknili v notranjost Partizanke. Morje samo pere mesto mornarjev hodnike in celo gornjo palubo Vse je mokro. Mraz. 24 januar: Na Inorju nikoli ne ve*, kaj te čaka naslednji dan Včeraj neprijazni veter, ki Je našel v*ako špianjo, danes mir in gladko morje. Alahastrov nt več Ka>e, da se drže predvsem ob julnov/hodni obali Avstralije Tudi galebov ni in ne delfinov Sem pa tja m* za kratko sekundo |>okaJte iz morja plavut mor škrga psa Vse palube in vgiaje tenko \ čer. spomin na aker očiščene zemlje so plačali! premestili k lažjemu delu. To-poldrugo liro. Na teden sem za j da po dveh tednih so me pre-služil največ štiri lire. Potem je mestili spet na najslabše mesto 1'artiranke so pokrite s ' pla»tjo «ili j4njl dan 2i> januai V zgodnjem jutru mijo pnpiuli v Fremantle 27 januar Ob |>etih popoldne ihIImkI i t Kiemantla, Smer Kupi papirnatih trakov, j«* /bi .d vtter v kote na palubah, tt.i.s \ Mik trenotek spominjajo na nIovo ik| Avstralije 2H januai Jugo\zhodnik, ki j« gosp«Mlaiil poencga razburjenja. .Toplo sonce. !. februar: Za majhno spre-I me m bo se je proti večeru ne-Aden. ; kajkr at oglasilo ob bokih Partl-ki Jih ! zanke morje Veter, ki Je prišel od nekod od afrtike strani, nas je opozoril, da »mo na Indijskem orenu Dež in soparna vročina. Zvečer kino Nekateri pot-niki so že dve uri pred predstavo zasedli prostore, niti večerjat niso šli Pravijo, da morajo filme videti od blizu, če pridejo zadnje pol ure. ne morejo več dobiti prostora 2 februar Plesni salorv je vedno aasedef sedaj ima vaje tamburaški «bor »edaj pevski cboV Komandant toii. da mu bo zmanjkalo barve, če 1**1« imeli mornarji pri pleskanju Parti-. a lik c še naprej toliko pomik nt-1 nastopila "kriza. Pšenica je iz- ( z zelo nizko plačo. Bil sem gubila vsako vrednost. Farmer- popolnoma izčrpan. Delo sem ji so bežali z zemlje. Nihče več sam pustil. Prodajal sem po ni krčil gozdov za nova polja. | mestu drva, ki sem jih nasekal Vrnil sem se v Fremantle. Tu v bližnjem gozdu. Z drvmi pa sem iskal delo ves mesec. Dela nisem zaslužil niti za hrano. Sel ni bilo. Odšel sem na zlate jx>- sem k prijatelju in mu poveda'. Ijane v Zahodni Avstraliji. V kako je z menoj. Povedal sem Calgoorlieju sem iskal delo štiri mu, da sem navadno brez dela, mesece. Dela v rudnikih ni bi-[te pa delo dobim, je tako težko, lo. Prijatelj mi je dal priporo- da se moram uničiti. Prijatelj čilo, s katerim sem šel v gozd,' ic imel zelo dobre zveze in spre kjer so sekali les za rudnike. Tu, jeli so me spet v rudnik, kjer sem dobil delo. Za tono lesa so sem delal kot strojnik do maja Poleg Calgoorlieja poznajo ' povratniki zelo dobro tudi Brocken Hill. Brohen Hill leži blizu meje med Novim Južnim i Walesom in« Južno Avstralijo, že skoraj 3000 kilometrov od Calgoorlieja. Obe mesti sta si po-i dobni po tem, da ležita sredi vročih planjav, zelo daleč od obale, kjer se razvija skoraj vse avstralsko življenje. Broken Hill je središče največjih avstralskih svinčenih rudnikov. Na področje svinčenih rudnikov so prihajali izseljenci, ki so se izkrcali v Adeaidi, Melbournu plačali 4 šilinge 9 pen. Na dan sem nasekal največ- tri tone. Delal sem od svita do trde noči. Spal sem pod šotorom. Voda je bila večkrat smrdljiva, kruh slab. Meso mi je pustil mesar pred šotorom. Ko sem prišel zvečer z dela, je bilo na mesu že polno črvov. Pokvaril sem si želodec. V gozdu sem delal dobro leto, nato sem bil odpuščen. Odpuščen sem bil, ker nisem hotel dajati pregledniku podkupnine. Vrnil sem se v Calgoorlie. Odšel sem k prijatelju, pri katerem sem bil vse leto brez dela. Po letu životarjenja sem dobil delo v zlatem rudniku. Tu sem delal 16 mesecev. Poplačal sem vse dolgove. Potem so našli v jami na mojem delovnem mestu brošuro Borbenega delavskega gibanja Odpuščen Spet brez dela. šel sem v bližnji Boulder, kjer so se naselili Jugoslovani te pred prvo svetovno vojno. V Boulderju je bilo Hrvaško-slovensko društvo Jugoslovanskih i/aeljencev. Društvo so imeli v rokah stari kraljevi ljudje. Predsednik je bil orjunaš Mlajši delavci smo organizirali napredno skupino, ki je po 6 mesecih prevzela vodstvo društva in dobila v svoje roke tudi društveno dvorano Tudi v Boulderju ni bilo dela Odšel sem v oko lico Pertha Tam sem s tovariši otgsniriral naše izseljence V dobrem letu amo ustanovili v Zahodni Avstraliji štiri močne napredne organizacije, ki so imele pn več sto članov Delali smo ilrtMlno Po 1.1 mesecih sem vrnil v Bouldci Hrvaško- 1946 Takrat je zdravniška komisija ugotovila, da moram delo zapustiti, ker imam vneta plju ča. Dobil sem 750 lir od državnega zavarovanj. Šel sem v okolico Pertha in iskal možnost za vrnitev v domovino. Za pet, šest ladij so mi ponujali vozno karto, a samo zame, ne za sina. Za sina ni bilo prostora. Rešila me je Partizanka. S seboj nosim v domovino prah pokojne žene, ker sem jo imel rad in ker sem patriot Gledam Mateljana, visokega širokoplečega človeka. Iz obraza mu žari posebna rdečica — iz njegovih lic odsevajo njegova ranjena pljuča. Ne upam ga ni česar vprašati — sam sem tako majhen pred njim. Ante me samo pogleda in mirno nadaljuje: Delo v zlatem rudniku je zelo težko. Delavec, ki naklada i lopato na vagone zlato rudo. je po delu popolnoma izčrpan. Do leta 1935 so bile plače zelo maj hne. Za zdravstvene razmere ni nihče skrbel. Ventilacije skoraj ni bilo. Rudo so kopali na su ho. V rovih Je bilo toUko prs hu, da se delavci nismo vedeli. Ko smo prišli ii rudniku, smo bili tako zaprašeni, da a» niamo poznali V rovih so minirali vsak trenutek. Vsaka eksplozija je napolnila rove % prahom in pli ni. Po I. 1935 so se razmere izboljšale Sedaj minirajo samo pred koncem dela. ko Je rov pra /en. V kopalne stroji Je pole'* zraka napeljana tudi voda. da Je v rovih zelo malo prahu. Lastniki rudnikov morajo skrbet za ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE se vsi društveni tajniki la tajale« ta člani ki 11k društva isvolijo e «a svtke. Maši ««stavljeni lokalni la pota-ralnl aaatopnikl sa določene okra)s Louis Barberieh. Wis. ta okolico. sa Milwaukee. Chía ho lina. Minn Ohle la okolico. Freak Klua is sa Chisholm la Freak Cvetan is Use Mil. Pa., ee rjo arednje-vshodno Panno. Anton Zoraik is Herminio. Fe. se Pennsylvanie. Polof vsoh tek pe lahko vsak ¿lea ali naročnik sam pošlje svojo earoé nine direktno listu PROSVETA 2S57 Bo. Lawndele Ave.. Chicago. HL V Proevei! ao dnevne svetov-aa la delavska veetL AU Ilk fcttato veek deaf W555 "PROSVETA" MS7 8. LAWlf DALE A VE. Chicago 23, 111__________________________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. .19 V slučaju, da Ja od strani u prevalit ve kakšna pomota, takoj obveetlte. da ae Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Ze Zdruš drševe la Ki 1 tednik in_________ modo IMC Ze Chieoeo la okelioo Je... ___« M I iedaik in.______ . Ul 1 1 tednika la....... ______ M8 S tednik« In...... TU S 1 cinike la __AM S tednike ta._______ _ Ul « 1 lednlka ln __IM « tednike In . 171 1 1 adnikov in.____ _____Iks ft tednikov in__ . tM Isp< Ze Evropo Jot Dnevnik $114)0 — Tednik S2.20 ►Inlte spodnji kupon, prileétte pslrabaa vaoto doner Je ett Order v »u la si Proa vote, liai, kl Je veše ki te dovolijo lo ki Ura «U stanuje}« aa eaees la letom neeiovu. T askaaam alučaju ae več kol I tednikov FeJeaailet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti, preneha biti člen SNPJ, ali če ae preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotičae druftioe. ki )e tako skupno naročene na dnevnik Prosveto, ta takoj neznenitl upravništvu lista, in obenem doplačetl dotično vaoto listu Proaveta. Ako toča ne store, tedaj mora upravništvo zmleti datum sa to vaoto naročaiku ali pe ustavi U dnevnik. FftOBVCTA. BMP J. MIT B. Lewadaie Ae«. Orišejo H,