Ptuj, petek, 22. februarja 2013
letnik LXVI • št. 15 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www. ra d ¡ o-ptu ¡. si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Aktualno Sp. Podravje
• Sneg požira desettisoče evrov
O Stran 3
Po naših občinah
Destrnik • KPK
preverja nakup občinskih prostorov O Stran 5
Kmetijstvo
Trnovska vas •
Denarja iz Evrope bo brez dvoma manj Z> Stran 7
Štajerski
Šport
Dejan Zavec •
»To je dvoboj, ki mi prinaša vse.«
O Stran 11
Slovenija • Zimske počitnice v dveh delih
Počitnice so se končale
Za polovico slovenskih šolarjev so se danes počitnice končale, za druge pa se šele začenjajo. Teden, ki je za nami, je bil za osnovnošolce iz vzhoda države izjemno pester, naklonjeno pa jim je bilo tudi vreme, ki je bilo več kot ustrezno za uživanje ob zimskih radostih.
Ponovno so zimske počitnice za osnovnošolce razdeljene v dva dela, česar se najbolj veselijo turistični delavci, ki v tem času beležijo bistven porast števila gostov, predvsem na smučiščih. Za tiste, ki niso izbrali takšne oblike oddiha, pa so poskrbeli v raznih organizacijah. Na Ptuju so tako v Centru interesnih dejavnosti vsak dan od ponedeljka do danes ponujali zanimive ustvarjalne delavnice. Poslikavali so okna, ustvarjali eko izdelke, izdelali unikatno družabno igro in odprli pravo malo tovarno nakita. Po številnih zabavnih dogodivščinah pa se osnovnošolci z vzhoda države in dijaki v ponedeljek vračajo v šolske klopi. Predvsem za de-vetošolce in dijake zaključnih letnikov so bile te počitnice izjemno pomembne, saj so lahko razmislili tudi o tem, kje bodo nadaljevali šolanje.
Dženana Kmetec
Ptuj • O domnevnem plagiatorstvu magistrske naloge
Mirjana Bušljeta: "Odločno zavračam očitke ..."
V začetku tedna je tudi v javnost zaokrožila novica, da obstaja sum plagiatorstva pri magistrski nalogi pod naslovom Organizacijski model za obvladovanje kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, katere avtorica je Mirjana Bušljeta, v. d. direktorja ptujske bolnišnice.
Govorica je v kuloarjih krožila že od decembra lani. S to nalogo je septembra leta 2011 končala magistrski študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze Maribor. Anonimni prijavitelji ji očitajo krajo intelektualne lastnine. Skupina domnevno oškodovanih, ki želijo ostati anonimni, so prepričani, da si je Mirjana Bušljeta, ki je bila v času pisanja magistrske naloge glavna sestra ptujske bolnišnice, po službeni dolžnosti pa tudi članica komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, brez njihove vednosti in soglasja prisvojila raziskovalno delo o obvladovanju bolnišničnih okužb, v seznamu uporabljenih virov naloge ni navedla dela oškodovancev. V prijavi, ki so jo konec minulega leta poslali fakulteti, so dodali oceno, da jim pripada 75 odstotkov raziskovalnega dela v njeni
magistrski nalogi. K prijavi so podali tudi 12 strani dolgo analizo magistrske naloge. Kot je v začetku tedna povedal bi-
vši direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, je Bušljetova imela dovoljenje uporabljati interne podatke o bolnišničnih okuž-
bah. Ker pa so mediji po vsej verjetnosti preveč poročali o tej zadevi, se je po ponedeljku zavil v molk in ni želel več
Foto: CG Foto: Črtomir Goznik
Štefka Presker, predsednica sveta zavoda (levo) in v. d. direktorja na eni od sej sveta zavoda ptujske bolnišnice, ki ne minejo brez razprave o uresničevanju sanacijskega programa.
dajati izjav oziroma ni več odgovarjal na dodatna vprašanja. Zaradi kompleksnosti zadeve in nekaterih nejasnosti so na Fakulteti za organizacijske vede imenovali dodatnega člana komisije, ki že razpolaga z nekaterimi dokumenti, na druge pa še čaka. Razširjena komisija bo delo končala predvidoma v 90 dneh, vmesne izsledke pa je predstavila na izredni seji senata po novoletnih praznikih, ko so tudi imenovali dodatnega člana komisije. Komisija bo postopek izvedla zakonito, pošteno in predvsem neodvisno od prijavitelja, neodvisno od domnevnega oškodovanja, neodvisno od domnevnega kršitelja, neodvisno od organizacije, kjer naj bi se domnevna kršitev zgodila, je javnosti povedal dekan FOV Marko Ferjan.
O Stran 2
2 Štajerski
Po Sloveniji
petek • 22. februarja 2013
Ptuj • Energetska sanacija stavb Vrtca Ptuj
Neracionalna poraba v kar sedmih objektih
Energetsko potratnih je sedem objektov oziroma stavb Vrtca Ptuj, ob enoti Mačice, ki so daleč najbolj potratne, še enote Spominčica, Marjetica, Trobentica, Tulipan, Vijolica in Deteljica. Gre za objekte, ki so v povprečju stari že več kot 40 let. Zagotavljanje ustreznih prostorskih in materialnih pogojev za življenje in delo v vrtcu je ena izmed prednostnih nalog lokalne skupnosti, kar je tudi zapisano v načrtu razvojnih programov MO, ki je sestavni del mestnega proračuna.
Z energetsko sanacijo objektov bo Vrtec Ptuj zmanjšal stroške obratovanja in porabe energije, bistveno pa se bodo spremenili tudi pogoji otrok v vrtcu v vseh letnih časih, da jih pozimi ne bo zeblo, poleti pa ne bo pretirano vroče, med drugim izhaja iz investicijskega programa. Kot je povedal ptujskih župan Štefan Čelan, je LEA Ptuj naredila energetski preračun za več objektov: za Mestno hišo, OŠ Olge Meglič, za vrtce in še nekatere druge objekte, pri tem pa ugotovila, da so energetsko najbolj potratni objekti Vrtca. Zaradi subvencije, ki jo je mogoče dobiti za energetsko sanacijo omenjenih objektov, so se v MO Ptuj odločili, da bodo na javnem razpisu za nepovratna sredstva sodelovali s projektom energetske sanacije sed-
Uvodnik
mih stavb oziroma objektov Vrtca Ptuj. Četudi je v enotah Vrtca Ptuj okrog 30 odstotkov otrok iz drugih občin, si z drugimi lokalnimi okolji MO Ptuj kot odgovorna za predšolsko vzgojo ne deli tudi investicijskih stroškov za te objekte. MO Ptuj bo za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj v letu 2013 zagotovila dobrih 181 tisoč evrov, vse pa je odvisno od tega, ali bo uspela pridobiti nepovratna državna in evropska sredstva za to investicijo.
Novembra lani je mestni svet potrdil DIIP za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj, investicijski projekt na prvi seji v letu 2013, na februarski seji pa bodo mestni svetniki potrjevali novelacijo januarja sprejetega investicijskega projekta, do katere je prišlo zaradi spremenjenih pogojev
Kupim doktorat!
Ta teden se m i zdi, da so moje osebne ambicije še kako lahko dosegljive. Ob vseh novicah in pretresih, ki jih doživljamo zadnje čase, sem dojela, da sploh ni tako težko biti „uspešen ali „bogat", le jajca moraš imeti, poznati zakonodajo in zmaga je tvoja.
Ker bi rada doktorirala, sem se odločila, da bom doktorat kar prepisala ali kupila - če dobim kakšnega ugodnega ponudnika (tema po želji pisca). Da ga nisem sama spisala, bodo (če sploh kdaj) ugotovili šele čez nekaj let, sankcije pa bodo z bonitetami, kijih bom v času, dokler me ne dobijo, imela, gotovo neprimerljive.
Morda bom tudi poslanka, morda direktorica, kdo bi vedel, nekako se bom že znašla.
Vsekakor pa vem, da bom najela kredit. Upam na milijon in pol, to bi rešilo marsikateri problem. Edina ovira je, da za zdaj še ne poznam nikogar na banki, ampak se bom že znašla, tako kot vsi tajkuni v naši državi. Če še ne bom imela dovolj, se bom lotila kakšnega menedžerskega odkupa, v naši državi to sploh ni problem. In ko me bodo vabili na sodišče, bom že uredila tako, da bom takrat nekje v toplih krajih. Nikakor pa to ne pomeni, da se izogibam pravnim postopkom.
Tako bom zavlačevala in uživala v nakradenem.
Če bom kdaj predsednica vlade, bom zaposlila vse iz svoje stranke, ti bodo gotovo najbolj sposobni, kupila bom zemljišče in ga bajno prodala, na svoj račun pa bom položila še nekaj prihrankov. Nič posebnega, kaj pa je kakšnih 50 tisočakov. Če ne bom imela dovolj, prodam še seno, nekaj se bo že nabralo.
Ko bodo „zobmiji"zahtevali moj odstop, bom znorela, moj poker obraz bo še bolj resen kot po navadi. Spomnila se bom ideoloških tem in nasprotnike zmerjala, žalila, poniževala.
In za konec se bom vprašala še samo, kdo je tu nor?! Pa kaj, če sem malo ponarejala, kradla in lagala - ali tega ne počnejo vsi?
Nenazadnje, to je zgled, ki nam ga dajejo „ugledne-ži", v prvi vrsti politiki v naši državi.
Dženana Kmetec
javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu prvega februarja letos. Pri spremenjenih pogojih razpisa gre za zmanjšanje sofinanciranja upravičenih stroškov, razpis določa 85-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov, izločitev upravičenih stroškov (vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov
in sanitarno vodo, vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema ter vzpostavitev energetskega monitoringa), metodologijo in merila za ocenjevanje, izločeno je merilo o deležu obnovljivih virov energije ali proizvodnja toplote iz kogeneracije. V spremenjenem investicijskem programu energetske sanacije stavb Vrtca Ptuj je vključena energetska obnova z izvedbo sanacije ovoja stavb za sedem
enot Vrtca Ptuj, ki bo predvidoma stal 1.950.000 evrov, od tega bo znašal prispevek MO Ptuj v letih 2013 in 2014 dobrih 343.000 evrov, evropskega kohezijskega sklada ter ministrstva za infrastrukturo in prostor pa dobrih 751.000 evrov nepovratnih sredstev. Sanacijo naj bi pričeli že letos in jo dokončali v letu 2014. Toplotna izolacija vseh sedmih objektov je neučinkovita oziroma neustrezna, zaradi neprimernih fasad in neustrezne
zasteklitve oken so toplotne izgube stavb izjemno velike, posledično pa tudi stroški ogrevanja in obratovanja. Pozimi jih zebe, poleti pa jim je zelo vroče, ker nimajo ustreznih mehanizmov za hlajenje, zato je energetska sanacija upravičena. Ta obsega 1107 m2 oken in vrat v fasadnem ovoju, izolacijo fasade v skupnem obsegu 2366 m2 ter izolacijo stropov v skupni površini 2415 m2. S sanacijo bi prihranili skupno 544.537 kWh ali v povprečju 112 kWh toplotne energije na m2. Energetski pregled predvideva 41.547 evrov letnega prihranka toplotne energije zaradi uvedenih energetskih ukrepov. Energetska sanacija sedmih objektov Vrtca Ptuj, ki jih trenutno obiskuje 807 otrok, se bo pozitivno odrazila tudi na samem zdravju otrok.
MG
Ptuj • O domnevnem plagiatorstvu magistrske naloge
Mirjana Bušljeta: "Odločno zavračam navedene očitke .
w
V začetku tedna je tudi v javnost zaokrožila novica, da obstaja sum plagiatorstva pri magistrski nalogi pod naslovom Organizacijski model za obvladovanje kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, katere avtorica je Mirjana Bušljeta, v. d. direktorja ptujske bolnišnice. Govorica je v kuloarjih krožila že od decembra lani. S to nalogo je septembra leta 2011 končala magistrski študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze Maribor.
"Imela sem dovoljenje takratnega direktorja ..."
"Odločno zavračam navedene očitke v zvezi z mojim magistrskim delom. Za pisanje magistrskega dela in uporabo vseh podatkov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sem imela dovoljenje takratnega direktorja in nisem ničesar ukradla ali si pridobila nezakonito, zato zavračam obtožbe. Gre za uporabo javnih podatkov in ne raziskave. Magistrsko nalogo sem pisala jaz in je prikaz dela v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Naj še dodam, da nisem včlanjena v nobeno politično stranko. Tudi noben razpis za direktorja se ni prilagajal meni. Člani sveta zavoda so me izbrali za vodenje bolnišnice prehodno kot v. d. direktorja. Prav tako sem od vsega začetka vodenja SB Ptuj imela ob sebi pomočnika za stroko.
Svoje delo opravljam za dobrobit pacientov in SB Ptuj, pošteno, predano, po zakonodaji brez odmikanj in dosledno. Mogoče je prav to glavni kamen spotike. Ob pravem času bom javnost seznanila obšir-
nejše s trenutnimi dogajanji," je na vse dogajanje okrog nje v tem trenutku povedala v. d. direktorja ptujske bolnišnice mag. Mirjana Bušljeta, ki tudi pravi, da je v takšnem položaju, kot ga želijo prikazati drugi. Njen magistrski naziv, poudarja, sploh ni prispeval k njenemu imenovanju za v. d. direktorja ptujske bolnišnice, tudi brez tega naziva ima ustrezno izobrazbo. Člani sveta zavoda so takrat izbirali med njo in gospodom Aleksandrom Vodo. Odločitev je bila njihova. In rečeno je bilo za prehodno obdobje.
Pomembne so številke
Za komentar okrog domnevnega plagiata magistrske naloge smo zaprosili tudi predsednico sveta zavoda ptujske bolnišnice Štefko Presker. Ob tem nas je tudi zanimalo, koliko anonimnih pisem je prišlo na njen naslov glede dela in ravnanj mag. Mirjane Bušljeta, ker ko jih je obravnaval svet zavoda, novinarji na sejah nismo smeli biti prisotni. Ko je šlo za prejšnjega direktorja, smo jih celo dobili od direktorja samega, ki ni ničesar skrival, še najmanj pa obtožb na svoj račun. Po neuradnih podatkih
naj bi bili člani sveta zavoda seznanjeni z dvomi v originalnost magistrske naloge Mirja-ne Bušljeta že ob prvem anonimnem pismu, vendar kot so povedati tisti, ki ga poznajo, se svet zavoda ni odzval.
"V zvezi z očitki magistrskega dela v. d. direktorja SB dr. Jožeta Potrča Ptuj bom svoje mnenje kot predsednica sveta zavoda lahko podala po sprejetih ugotovitvah izredne komisije pristojne fakultete.
Svet zavoda podpira sedanje vodstvo bolnišnice oziroma v. d. direktorja, ki ji je zadnjem letu uspelo uravnotežiti poslovanje. Znano je, da je ptujska bolnišnica v preteklih dveh letih izkazovala visok presežek odhodkov nad prihodki, leta 2010 je znašal 1.771.106 evrov, leta 2011 pa 845.666 evrov) in pri vodenju ni upoštevala zakonitosti delovanja. V preteklem letu se je poslovanje kljub znižanju prihodkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uravnotežilo in bi lahko ob celotni realizaciji programa poslovali v okviru prihodkov oziroma s pozitivnim rezultatom. Poleg tega je vzpostavljena zakonitost poslovanja, ki jo je svet zavoda zahteval od vsega začetka delovanja, tudi od prejšnjega vodstva, pa le-ta ni bila vzpo-
stavljena. To pa sta dve od pomembnejših pristojnosti sveta zavoda.
V zvezi z anonimnimi pismi sporočam, da so bila na svet zavoda naslovljena tri. Z vsemi tremi smo se seznanili in zahtevali od vodstva poročila. Očitki so se nanašali predvsem na kadrovske zadeve (razporejanja, kontrole bolniške odsotnosti, evidentiranje delovnega časa) in izražanje mnenj v zvezi z imenovanjem vršilke dolžnosti. Reševanje problemov, navedenih v anonimnih pismih, ni v pristojnosti sveta zavoda.
Anonimna pisma v času prejšnjega vodstva pa so se nanašala na nezakonitosti (zasebno delo, nezakonito sklepanje pogodb in podobno). Svet zavoda jih je bil dolžan obravnavati in ustrezno ukrepati," odgovarja predsednica sveta zavoda SB Ptuj Štefka Presker, ki tako kot ostali člani sveta zavoda podpirajo mag. Mirjano Bušljeta pri njenem delu in naj bi imela tudi njihovo polno podporo pri kandidaturi za novega direktorja ptujske bolnišnice, ki bo poslej lahko tudi nekdo, ki ni zdravnik glede na sprejete spremembe odloka o ustanovitvi ptujske bolnišnice oziroma statuta.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 22. februarja 2013
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Pluženje cest prazni občinske blagajne
Sneg požira desettisoce evrov
Čeprav je večina občin s Spodnjega Podravja konec lanskega ali v začetku letošnjega leta že podpisala pogodbe za vzdrževanje svojih cest z izbranimi koncesionarji, ki so od podpisa naprej v celoti odgovorni za stanje na cestah, tudi in predvsem za splužene ceste, pa je letošnje oblino sneženje v marsikaterem občinskem proračunu »pobralo« že precej več od načrtovanega denarja za te namene.
ar - ns*.---
- i ■ •
Letošnja zima z obilnim sneženjem in posledično množičnim akcijam pluženja ter posipanja cest povzroča sive lase marsikateremu občinskemu vodstvu, saj bo treba zagotoviti v letošnjih proračunih (precej) več denarja, kot so sprva predvidevali.
Foto: SM
Po zakonu velja, da morajo izvajalci oz. koncesionarji ceste prvega reda, torej tiste najpomembnejše, začeti čistiti, ko zapade 10 centimetrov snega, druga prioriteta cest pride na vrsto po še dodatnih 5 centimetrih. V manjših občinah in njihovih naseljih se sicer (kljub izbiri koncesio-narja - glavnega izvajalca) na te prioritete ne ozirajo kaj dosti, saj praviloma večji del občinske cestne mreže plužijo domači podizvajalci; slednji pa zelo dobro vedo, kdaj (in kje) je treba začeti. Praviloma tako v vseh naših občinah ceste začno plužiti pri slabih 10 centimetrih zapadlega snega, tudi če gre za ceste 2. in 3. razreda.
Uradno, v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, velja, da morajo biti ceste 1. razreda (avtoceste in hitre ceste) prevozne 24 ur na dan; tudi ob močnem sneženju mora biti ves čas prevozen vsaj en vozni pas. Za ceste 2. razreda (glavne, regionalne in mestne cest) velja, da morajo biti obvezno prevozne med 5. in 22. uro, ob hudem sneženju pa so lahko ponoči (od 22. do 5. ure zjutraj) do največ dve-urni zastoji. Ostale pomembnejše lokalne ceste 3. razreda morajo biti prevozne med 5. in 20. uro čez dan, ponoči so zaradi snega in pluženja lahko prav tako največ dveurni zastoji. Za ceste 4. razreda (lokalne, mestne in krajevne ceste) velja, da mora biti tudi ob hudem sneženju prevoznost zagotovljena od 5. do 20. ure, vendar pa so tudi v tem času ob sneženju opravičljivi krajši zastoji. Ob močnejših snežnih padavinah pa so možni tudi enodnevni zastoji. Za javne poti, parkirišča in kolesarske povezave (5. razred) se prevoznost cest zagotavlja po potrebah kraja, ob sneženju so možni enodnevni, ob močnejšem sneženju pa tudi večdnevni zastoji.
Tako pravi Pravilnik, a kot že rečeno, v občinah zelo dobro vedo, kje, kdaj in kako je treba plužiti, ne glede na kategorizacijo ceste, čeprav je seveda tudi slednjo treba upoštevati.
Letošnji sneg, ki mu še kar ni videti konca, je tako zahteval že precej ur pluženja; v veliki večini občin se toliko snežnih padavin niti približno niso nadejali, zato jim počasi zmanjkuje denarja, ki so ga v proračunu namenili za zimsko vzdrževanje cest. Načeloma je sicer na postavki v občinskih proračunih rezerviran denar za celoletno
vzdrževanje cest, zato bodo ponekod pač zgolj prerazporedili sredstva tako, da jih bo več za pluženje in posipanje, pa manj za ostalo (redno) vzdrževanje cest, kot so npr. krpanje lukenj, košnja obcestnih površin, vzdrževanje bankin ipd.
Ptuj: že presegli
predvidena
sredstva
V	Mestni občini Ptuj, kjer za vzdrževanje cest skrbi podjetje Javne službe, so v proračunu za leto 2013 za izvajanje zimske službe planirali 285.605 evrov. »Za december smo prejeli račun v vrednosti 92.992 evrov in za januar 200.823 evrov. Glede na navedeno bo treba ustrezno prerazporediti finančna sredstva znotraj proračuna med postavkami,« so sporočili iz službe za stike z javnostmi.
Dornava: plačujemo 100 % program vzdrževanja
V	Dornavi si s stroški zimskega vzdrževanja cest ne belijo las; kot je povedal župan Rajko Janžekovič, so z izbranim koncesionarjem, Cestnim podjetjem Ptuj, sklenili pogodbo s s100-odstotnim programom, ki zajema kompletno in optimalno vzdrževanje cestne infrastrukture. Kot je razumeti odgovor Jan-žekoviča, bo tako moralo CPP plužiti in posipati ceste tolikokrat kolikokrat bo potreb-
no, ne da bi se zato povišala vrednost enoletne pogodbe.
Podlehnik: potrebno bo več od rezervirane vsote
V Podlehniku so, kot je povedal tamkajšnji župan Marko Maučič, prav tako »za-plužili« precej več od predvidenega denarja: »Do 20. februarja smo porabili za pluženje in posipanje naših 103 kilometrov cest 87.000 evrov. V proračunu imamo zagotovljenih 73.000 evrov za celotno zimsko službo. Zaenkrat rebalans ne bo potreben, ker se lahko po določilih Odloka o proračunu sredstva znotraj postavke »vzdrževanje občinskih cest« prerazporejajo. Na tej postavki je zagotovljenih 150.000 evrov, vendar pričakujemo še povečanje stroškov zimske službe, saj se sneg napoveduje v teh in prihodnjih dneh, pa verjetno še kdaj v marcu. Vsekakor pa bo treba veliko več sredstev, kot smo načrtovali, nameniti za spomladanska gramoziranja in krpanja asfaltov, zato bomo kaj hitro porabili teh skupnih 150.000 evrov. Takrat pa bo potreben rebalans.«
Gorišnica: predvidevajo dvig postavke za vzdrževanje
Tudi v Gorišnici, kjer še niso sklenili koncesijske pogodbe s kakšnim od izvajalcev, predvidevajo, da bo treba sredstva
na postavki za vzdrževanje cest pred koncem leta povečati z rebalansom. Direktor občinske uprave Matevž Cestnik pa je povedal, da so za zimsko vzdrževanje cest v proračunu rezervirali 14.300 evrov, doslej pa so porabili oziroma poplačali izvajalce v znesku 5.508 evrov.
Majšperk: predvideli in rezervirali dovolj denarja
V Majšperku s številkami oziroma zneski ne operirajo, direktor občinske uprave Go-razd Ladinek pa je povedal, da imajo v letošnjem proračunu za vzdrževanja cest namenjenega dovolj denarja in postavke oz. deleža sredstev za zimsko vzdrževanje cest naj ne bi bilo treba poviševati. »Glede
na dejstvo, da imamo sklenjeno koncesijsko pogodbo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin na območju občine Majšperk od 1. 1. 2013, bomo skladno s to pogodbo plačevali nadomestilo za izvajanje dejavnosti koncesije na podlagi mesečnih situacij. Plačilo prve situacije za januar bo v začetku marca,« je še pojasnil Ladinek
Markovci: manj bo ostalo za letno vzdrževanje cest
V občini Markovci pa so v letošnjem proračunu za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, ki zajema tudi zimsko službo, namenili 130.000 evrov. »Vsi računi še niso poravnani oziroma glede na nedavno pluženje še niti nismo vseh prejeli, ocenjujemo pa, da bo skupna vrednost zimske službe (januar in februar) minimalno 50.000 evrov. Rebalans ne bo potreben, bo pa v letošnjem letu ostalo znatno manj sredstev za letno vzdrževanje cest,« je povedala direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko.
Kidričevo: povečevali bodo z jesenskim rebalansom
Tudi v občini Kidričevo je stanje podobno. Direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast je namreč povedal: »Za zimsko službo imamo planiranih 35.000 evrov in do 31. 1. 2013 smo porabili 33.000 evrov. Rebalans zaenkrat ni potreben, ker imamo
zimsko službo vključeno na postavki vzdrževanja občinskih cest v višini 120.000,00 evrov. Pričakuje pa se, da bo treba postavko z jesenskim rebalansom povečati, če bomo želeli v skladu s planom opraviti vsa redna vzdrževanja občinskih cest.«
Cirkulane: upajo, da rebalans ne bo potreben
V	Cirkulanah ni ničkaj drugače. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je namreč povedala, da so doslej za pluženje in posipanje cest v občini porabili dobrih 50.000 evrov; od tega za plačilo situacij v decembru 9.100 evrov, za plačilo opravljenih storitev januarja letos pa skoraj 42.000 evrov. Skupno so na postavki za zimsko vzdrževanje cest rezervirali 82.000 evrov. »Upamo sicer, da povišanje postavke z rebalansom ne bo potrebno, vendar pa se, glede na vremenske napovedi, obeta prav to.«
Videm: sredstva že presegli za 110 %
V	občini Videm pa je že do sredine februarja povsem jasno, da bodo postavko za (zimsko) vzdrževanje cest morali krepko popraviti. Za te namene so namreč v letošnjem proračunu rezervirali 80.500 evrov. »Doslej smo jih porabili 146.000, saj je bilo opravljenih 14 akcij pluženja in posipavanja na 230 kilometrih cest z javnimi površinami in pločniki,« je pojasnil vodja režijskega obrata in zimske službe na občini Videm Aleš Gregorec. V režijskem obratu so tudi izračunali, da ena akcija pluženja in posipavanja po cestah in drugih javnih površinah občino stane 10.429 evrov; od tega dobijo pogodbeni podizvajalci 5.169 evrov (s plačilom posipnega materiala vred), koncesionar (CPP) 3.560 evrov, režijski obrat, ki skrbi za čiščenje predvsem pločnikov, javnih poti, parkirišč in pokopališč, pa 1800 evrov.
SiM
4 Štajerski
Gospodarstvo
petek • 22. februarja 2013
Talum • Marko Drobnič trdi, da so in bodo storili vse, kar bo potrebno
Na potezi je država, ki mora zagotoviti pogoje za obstanek gospodarstva!
Potem ko je vlada v začetku letošnjega leta zvišala prispevek za elektriko iz obnovljivih virov in so na nevzdržne posledice dviga poleg Taluma opozorila tudi druga podjetja, so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so o tej problematiki pripravili tiskovno konferenco.
Na hude obremenitve gospodarstva zaradi dviga prispevka za OVE in SPTE sta minuli petek na novinarski konferenci na GZS v Ljubljani poleg predsednika GZS Sama Hribar Miliča opozorila tudi predsednik uprave skupine SIJ-Slovenska industrija jekla Tibor Šimonka ter predsednik uprave kidričevskega Taluma Marko Drobnič. Slednji je poudaril, da za Talum, ki je največji porabnik elektrike v državi, pomeni zvišanje prispevka kar 6,5 milijona evrov dodatnih finančnih obremenitev na letni ravni.
»Veseli me predvsem, da je Gospodarska zbornica Slovenije tokrat povezala gospodarstvo, ki bo čutilo posledice dviga prispevka za obnovljive vire, in enotno sporočila tako vladi kot celotni javnosti, da gospodarstvo nima več manevrskega prostora in da je absolutno preveč obremenjeno. Dejstvo je, da so slovenska podjetja na mnogih področjih boljša od konkurence, vsaj za Talum lahko to z gotovostjo trdim, so pa na drugi strani preobremenjena s prispevki in davki, kar nam onemogoča konkurenčnost in nas postavlja v položaj, ko pod takšnimi pogoji več ne bomo mogli delovati,« je o petkovem srečanju na GZS povedal Marko Drobnič.
Zanima nas, ali so v pogajanjih z vlado vaša resna opozorila o nesprejemljivi ceni, oziroma previsokih prispevkih za obnovljive
Prejeli smo
vire po 3. januarju letos zalegla?
»Kljub enotnemu nastopu mnogih, tukaj ne gre samo za Talum, odziva v smislu razbremenitve gospodarstva za zdaj še ni. Vse številke in kaj te pomenijo za konkurenčnost v primerjavi z drugimi državami, so bile pristojnim ministrstvom že predstavljene in argumentirane. Od njih imamo tudi informacijo, da naj bi se znotraj novele Energetskega zakona in uredbe o prispevkih za obnovljive vire to ustrezno korigiralo, ni pa še jasno kdaj. Odločitev bi po našem mnenju morali namreč sprejeti takoj, saj Talum sodi v najvišjo odjemno skupino v Sloveniji in bo v letu 2013 k obstoječim 6,7 evra/MWh omrežninskih dajatev, ki jih plačujemo danes, zaradi zvišanja prispevka moral plačati še dodatnih 6,2 evra/MWh. To je skoraj 100-odstotno povečanje in na letnem nivoju za Talum pomeni 6,5 milijona evrov dodatnih finančnih obremenitev. Teh obremenitev v tujini ni. Pa ne samo teh, tudi drugih prispevkov in obremenitev so naši konkurenti oproščeni. Če bi Talum torej deloval v Nemčiji, bi imel na letni ravni za 20 milijonov evrov nižje stroške.«
Zanima nas, kako ste v Talumu poslovali v minulem letu 2012, kolikšen je bil obseg proizvodnje, kolikšni prihodki, kolikšen obseg izvoza, kolikšna je bila pričakovana izguba?
»Talum izvozi več kot 80
Foto: M. Ozmec
Predsednik Talumove uprave Marko Drobnič: »Mi smo in bomo naredili vse, kar bo potrebno, vendar je sedaj na potezi država, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za obstanek gospodarstva!«
odstotkov svojih proizvodov, kar ga uvršča na visoko mesto med slovenskimi izvozniki. V letu 2012 smo ustvarili več kot 128.000 ton blagovne proizvodnje proizvodov iz aluminija, kar je za 11 odstotkov več kot v letu 2011. V letu 2012 smo ustvarili 263 milijonov evrov skupnih čistih prihodkov iz prodaje, od tega 23 milijonov evrov samo s prodajo storitev, ki jih Talum kot svoje znanje lahko ponudi na trgu. Kljub povečanemu obsegu prodaje pa smo ravno zaradi nekon-kurenčnih pogojev pri oskrbi Taluma z električno energijo poslovno leto 2012 zaključili z negativnim čistim poslovnim izidom v absolutni vrednosti 13 milijonov evrov.«
Je možno oceniti, kako bi v minulem letu poslovali, če bi bile cene električne energije nižje oziroma po-
dobne, kot jih imajo drugi svetovni proizvajalci aluminija?
»Po izračunih bi poslovali pozitivno, več bi lahko vlagali v razvoj, saj imamo odlične programe in projekte za naprej. Talumova strategija razvoja je jasna in postavlja našo tovarno v določenih produktih med vodilne proizvajalce v Evropi. Vendar ne pod takšnimi pogoji, na katere žal nimamo vpliva. Mi smo in bomo naredili vse, kar bo potrebno, vendar je sedaj na potezi država, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za obstanek gospodarstva, povedati v kateri smeri vidi razvoj Slovenije in kaj bo za to naredila. Neodgovorno bi namreč bilo, če bi zdrava podjetja zaradi nekonkurenčnih pogojev začela propadati.«
Kako daleč ste s prestruk-
turiranjem proizvodnje v Talumu, kolikšen odstotek proizvodnje predstavlja primarni aluminij in kolikšen odstotek predelava sekundarnega aluminija?
»Prestrukturiranje z inova-tivnostjo in trije stebri razvoja so naša ključna usmeritev v prihodnjih letih. Pri tem je treba vedeti, da je elektrolizni aluminij za Talum še vedno izjemnega pomena, vedno več pa ga preusmerjamo v izdelke z višjo dodano vrednostjo na programih rondelic, izparil-nikov in ulitkov, povečujemo obseg predelave odpadnega aluminija ter zraven novih in uspešnih programov odpiramo prostor tudi za nove, drzne, inovativne ideje. V lanskem letu je iz tega nastalo pet konkretnih partnerskih projektov, o katerih bomo v kratkem še pisali. Ta trenutek proizvedemo več kot 80.000 ton primarnega aluminija, ostalih 60.000 ton, v strukturi govorimo že skoraj o polovici, pa predstavlja sekundarni in kupljen aluminij.«
Zanima nas, kakšna je vaša ocena o recesiji in gospodarski krizi v državi, ali je verjeti tistim, ki napovedujejo, da se razmere počasi le izboljšujejo?
»Želim si, da se ta agonija preseže. Vsak od nas ima odgovornost, da da vse od sebe in da skupaj naredimo korak naprej. Imamo možnosti za to, vendar potrebujemo odločitve in usmeritve, kako bomo razvijali Slovenijo naprej. Ta
trenutek se zdi, da še vedno drvimo navzdol, problemi se pojavljajo tako rekoč na vsakem koraku, ljudje pa imajo vedno manj upanja in zaupanja. Zato nujno potrebujemo dogovor, kako naprej, potrebujemo jasne prioritete in usmeritve, ki se bodo morale izpeljati do konca. V letošnjem letu lahko pričakujemo zaostrene razmere na trgu, veliko več bo tudi previdnosti pri sklepanju poslov. Zato je v tem letu nujno doseči konsenz o ciljih, ki jih želimo doseči ter narediti vse za to, da jih dosežemo.«
In kakšni so cilji oziroma pričakovanja Taluma v poslovnem letu 2013 glede na trenutne razmere?
»Talum si je za prihodnja tri leta uspel zagotoviti zadostne količine električne energije po nižji ceni, kot je veljala do sedaj. Ta cena je še vedno višja, kot zanjo plačuje konkurenčni proizvajalec aluminija v Nemčiji. Kljub temu Talum takšno ceno lahko prenese, ker ima vedno več izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter zato, ker smo pri proizvodnji aluminija med najučinkovitejšimi na svetu. Če ne bi bil čez noč, torej nepremišljeno, sprejet sklep vlade o dvigu prispevka za obnovljive vire, bi lahko Talum poslovno leto 2013 končal s pozitivnim rezultatom. To je bil naš cilj, to so bila naša pričakovanja, to je bil realen scenarij. Žal pa smo ponovno soočeni z dejstvom, da moramo odgovorne prepričevati o škodljivih posledicah nerazumnih obremenitev gospodarstva, namesto da bi vso svojo energijo posvečali razvoju podjetja. Kljub temu smo si zastavili ambiciozne cilje, ki smo jih zapisali v našo strategijo in jih tudi redno spremljamo. Do konca leta 2015 želimo našo skupno realizacijo povečati na 295 milijonov evrov, in to na račun izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo.«
M. Ozmec
Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna - odgovor
Zaradi številnih vprašanj sovaščanov in znancev v zvezi s prispevkom Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna objavljenim v Štajerskem tedniku 22. 1. 2013 in pismom župana Ormoža A. Soka, objavljenim 12. 2. 2013, sem javnosti dolžan pojasniti, da so v članku navedene izjave ormoškega župana A. Soka neresnične, v kolikor se nanašajo na mene oziroma na mojo lastnino.
Kot je nesporno razvidno iz dokumentacije na Geodetski upravi je neresnična županova izjava, da nisem želel podpisati zapisnika z dne 10.8.2010 o postopku evidentiranja meje na katerem sva bila prisotna oba z županom. Nasprotno, zapisnik sem podpisal celo dvakrat, enkrat v svojem imenu in še enkrat po pooblastilu moje žene kot solastnice, kar je razvidno iz samega zapisnika. Prav tako je neresnična izjava A. Soka, da sem sedaj na občino prinesel potrdilo bivšega župana, ki bi mi naj dovolil gradnjo dela parkirišča na občinskem zemljišču. Takega dokumenta nimam in ga tudi nikoli nisem imel, saj ga do leta 2007 tudi nisem po-
treboval. Sem pa pred ureditvijo parkirišča v letu 2007 prejel od ormoške Občinske uprave, ki jo je takrat že vodil župan A. Sok, soglasje za gradnjo parkirišča v varovalnem pasu občinske ceste in soglasje za ureditev mulde v dolžini cca. 50 m ob isti občinski cesti. Da ni bila gradnja omenjenega parkirnega prostora sporna dokazuje tudi zapisnik o prevzemu poslovnega objekta z dne 8. 5. 2008, katerega je Občina Ormož potrdila z ugotovitvijo, da je brez pripomb. Neresnična in žaljiva je tudi trditev župana, da spadam med vročekrvne prebivalce Sodincev in nasprotnike čistilne naprave. Nikoli nisem nasprotoval gradnji ka-
nalizacije s čistilno napravo, saj sem zaradi nenehnega odlašanja omenjene investicije pred leti bil primoran zgraditi lastno biološko čistilno napravo. Nasprotujem pa izbrani lokaciji
in tehnologiji, ki je škodljiva za kvaliteto bivanja v naselju Sodinci ter neodgovornim in nestrokovnim postopkom pri pripravi in izvedbi omenjene investicije. Naj samo omenim,
da večina gospodinjstev Sodin-cev še nekaj let sploh ne more biti deležna priklopa na omenjeno čistilno napravo. Negativne posledice, ki potrjujejo moje prepričanje o neustrezni
Lastniki oz. njihovi zastopniki soglašamo s potekom tako označene meje. Zapisnik je bil prisotnim prebran in nanj imajo naslednje pripombe:


Zap. St.	/ / Podpisi lastnikov '"f- (	Datum
1	/S " C#	| h9.0$, loto
2	¿i cA	^ (.o. of. low
3		M.0Č, b40
4		(&. 0$, le/tf
5		
Vir: Franc Ozmec
lokaciji, pa so se že pokazale ob zadnji odjugi, ko se je voda iz bazenov čistilne naprave, na katero so se po trditvah župana A. Soka že začeli priključevati uporabniki drugih naselij, kljub temu da še ni izdano uporabno dovoljenje, prelila preko nasipov v okolico.
Županu svetujem, da namesto nenehnega iskanja krivcev za ponesrečeno investicijo, obtoževanja drugih in zavajanja javnosti, raje uredi lastniške odnose pri gradnji širokopasovnega omrežja, pri katerem si je dovolil posegati tudi v mojo lastnino brez vsakršnega soglasja oziroma dovoljenja.
Franc Ozmec
petek • 22. februarja 2013
Po naših občinah
Štajerski	5
Destrnik • Večnamenska stavba še vedno razdvaja
Protikorupcijska komisija preverja predpogodbo za nakup občinskih prostorov
Nakup prostorov za delovanje občinske uprave na Destrniku v večnamenski stavbi, ki jo gradi zasebni investitor, je še vedno vprašljiv. Na zadnji seji je župan Vladimir Vindiš svetnike seznanil s cenitvijo, po kateri naj bila bi vrednost prostorov za kar 42 odstotkov nižja od tiste, za katero se je dogovoril bivši župan Franc Pukšič. Ta vse očitke zavrača in pravi, da gre za poskus diskreditacije.
Kot je znano, gre za nakup dela prostorov v večnamenski stavbi na Destrniku, za delovanje občinske uprave, predpogodbo pa je podpisal tedanji župan Franc Pukšič. V tej je zapisano, da bo občina del prostorov odkupila, kar naj bi bil po pojasnilih Pukši-ča, predpogoj, da je investitor sploh začel z gradnjo.
Cena, ki bi jo morali odšteti za občinske prostore, po predpogodbi znaša 1.320.000 evrov. Tako nakup kot tudi cena pa sta se še v času, ko je sedel med svetniki, sedanjemu županu Vladimirju Vindišu zdela nesprejemljiva. Prepričan je namreč, da bi trgovino na Destrniku lahko dobili tudi drugače in da so druge investicije v občini pomembnejše od novih prosto-
rov za občinsko upravo.
Prav zato je Vindiš iskal vzvode in rešitve, da do odkupa ne bi prišlo ali pa da bi iztržili boljšo ceno.
Tudi zato in na zahtevo Komisije za preprečevanje korupcije in Ministrstva za finance so na občini Destrnik sedaj izdelali sodno cenitev prostorov. S tem je Vindiš seznanil tudi svetnike na februarski seji, podrobnejše poročilo pa bo podano na naslednji seji, ko bodo prisotni tudi člani nadzornega odbora.
Po podatkih, ki jih ima v rokah, je namreč cenitev za kar 42 odstotkov nižja od cene, za katero se je dogovoril Pu-kšič in ki je določena v predpogodbi.
Končna odločitev o tem,
Večnamenska stavba na Destrniku že stoji, ali bodo v njej tudi občinski prostori, pa še ni znano.
kaj se bo nadalje dogajalo s prostori v večnamenski stav-
bi, bo prepuščena svetnikom. Odločali bodo, ali bo plačana
Ptuj • Še o obnovi dominikanskega samostana
Trženje in vsebina v rokah Save?
Največja ovira pri obnovi dominikanskega samostana v prvi fazi obnove so nezagotovljena finančna sredstva za restavratorska in konzervatorska dela, ki bi jih morala zagotoviti država.
»Kljub navedenemu ostajam optimist, saj smo z nekoliko počasnejšim in natančnim delom odkrili največji biser tega samostana. Našli smo namreč kripto gospodov Ptujskih, ki bo temu samostanu dala žlah-tnost tudi v prihodnjih obdobjih,« je v intenzivni fazi pogajanj o morebitnih spremembah v terminskem planu dokončanja del povedal ptujski župan Štefan Čelan. Denar za restavratorska in arheološka dela naj bi bil glede na podpisane pogodbe zagotovljen, a ga kljub temu ni. O tem, kakšne so možnosti MO Ptuj, da do tega obljubljenega denarja vendarle pride in da se omenjena dela izvedejo v celoti, pa ptujski župan pojasnjuje, da gre za denar, ki ne prihaja na račun MO Ptuj, temveč ga direktno prejemajo izvajalci, ki so vsi po vrsti v lasti naše države. »Upam in verjamem, da bodo sklepi vlade in dogovori na ministrstvih izpolnjeni in s tem dela v celoti opravljena. Ker pa gre za izjemen spomenik, sem prepričan, da bomo v prihodnjih letih še veliko novega odkrili in restavrirali.«
V okviru aktivnosti in priprav na drugo in tretjo fazo in tretjo fazo investicije v dominikanskem samostanu je MO Ptuj izdelala in posredovala vso zahtevano razpisno dokumentacijo. Trenutno čakajo na
sklep o sofinanciranju s strani kohezijskih sredstev. Sledil bo razpis za izbiro izvajalca in pričetek gradnje v poletnih mesecih, pravi ptujski župan.
Slovesno odprtje kongre-sno-kulturne dvorane, katere prostori bodo sledili zgodbi ptujskih dominikancev in gospodov Ptujskih, bo predvidoma 20. julija, ko bo mesto ob Dravi v celoti zadihalo s poletnim festivalskim dogajanjem. »Osebno sem že večkrat pojasnil, da si ne znam predstavljati uspešnega trženja celotnega
kompleksa dominikanskega samostana brez javno-zaseb-nega partnerstva. V začetni fazi bodo objekt upravljale Javne službe Ptuj, ki bodo skrbele predvsem za vzdrževanje in tehnično podporo v objektu. Za vsebino, tako kongresno kakor kulturno, pa se dogovarjamo s poslovno skupino Sava. Znotraj obstoječe Regionalne turistične destinacijske orga-anizacije pa bomo iskali tudi ostale partnerje in vsebine, ki bi bile primerne za tovrstne objekte. Prva tako se pogovar-
jamo s Pokrajinskim muzejem Ptuj in mu ponujamo določene prostore za stalne postavitve naše bogate arheološke dediščine,« pa je na vprašanje glede trženja in upravljavnja nove dvorane povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je tudi prepričan, da bo ptujska arheološka dediščina lahko kmalu ponovno dostopna javnosti, saj so v tej fazi obnove dominikanskega samostana našli primerno rešitev tudi za ta del ptujske dediščine.
MG
~ I
m*, i
ml
L -■ ■JJf i
Foto: Črtomir Goznik
Pri obnovi dominikanskega samostana, ki je nekoliko upočasnjena, so našli kripto gospodov Ptujskih, ki bojtemu kulturnemu spomeniku dala žlahtnost tudi v prihodnjih obdobjih, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan.
vrednost določena v predpogodbi ali ta, ki je rezultat nove cenitve.
Pukšič: »Gre za diskreditacijo!«
O tem, zakaj je prišlo do takšne razlike v ceni oziroma kako komentira cenitev, je bivši destrniški župan in poslanec Franc Pukšič komentiral tako: „Realizacija predpogodbe o nakupu poslovnih prostorov za potrebe Občine Destrnik nima neposredne povezave s poročilom KPK. Pred podpisom predpogodbe je bila izvedena primerjava cen primerljivih objektov in primerjava cene gradnje primerljivega objekta na Ptuju (od cca. 2000 do 2810 evrov na m2). Zato sem prepričan, da je izpogajana cena ugodna za Občino Destrnik (1394,60 evra na m2). Že KS Destrnik in nato Občina Destrnik sta si vse od nastanka lokalne samouprave aktivno prizadevali na Destrniku pridobiti sodobno samopostrežno trgovino. V tem času so bila podpisana pisma o nameri in razgovori z več potencialnimi investitorji (Tuš, Jager, Mercator), vendar se nobeden ni odločil za investicijo. Kar zadeva cenitev cenilca, sem poročilo na hitro pregledal in ugotovil, da je namen poročila diskredita-cija mene in celotne ekipe, ki je 18 let na Destrniku delala, kar se vidi in nam priznava celotna Slovenija. Če samo izpostavim postavko vrednost zemljišča 16.590 evrov, kar bi znašalo okrog 6,50 evra na kvadratni meter. Spomnim pa se ponudbe zemljišča, ko je stranka ponudila parcelo za 60 tisoč evrov za cca. 40
arov - kar je za več kot trikrat več, kot ocenjuje cenilec -, ki meji na omenjeno parcelo (ponudba je na Občini Destr-nik). Iz tega jasno izhaja, da navedeno cenilno poročilo ne odraža dejanske vrednosti objekta. Moje vprašanje je tudi županu in bivšemu svetniku, zakaj ni pripeljal investitorja že do sedaj za ocenjeno vrednost po cenilcu. Ali pa naj ceno primerja s ponudbami za gradnjo vrtca, če jo že ima«.
Komunalni prispevek -nov predlog za odmero
Na 18. redni seji pa so govorili še o eni točki, ki je razdelila Destrničane kot tudi občinski svet: o komunalnem prispevku. Bilo je predvideno, da bo na seji potekalo prvo branje, a so kasneje na podlagi zahtevkov nekaterih svetnikov to točko spremenili zgolj v seznanitev.
„Vsem je znano, da komunalni prispevek že dve leti buri duhove, dela nemir in deli občane. Res pa je, da to stvar moramo rešiti. Firma, ki je zadolžena za to, je izdelala novi predlog za odmero, v katerem se komunalni prispevek krepko znižuje v primerjavi s tistim, ki je bil izdelan leta 2010. Ljudje od tega veliko pričakujejo. Ker pa v občinskem svetu nimam večine, je bil problem izpeljati celoten postopek in doseči, da bo akt sprejet. Seznanitev svetnikov je sicer potekala zelo dobro, moramo pa še nekaj malega dodelati in preveriti podatke. Nato bo šel odlok v prvo branje," je pojasnil Vindiš.
Potrdili pa so destrniški svetniki tri investicijske dokumentacije. Gre za obnovo gasilskega doma v Desencih, Volkmerjevega doma kulture in ureditev infrastrukture v naselju Janežovski Vrh. V sklopu obnove gasilskega doma se bo uredila notranjost, nakupila oprema, naredila fasada in izolacija na podstrešju, uredili pa bodo tudi e-točko.
Tudi v Volkmerjevem domu bodo nakupili nekaj nove opreme. Nekaj stvari še je namreč iz starega doma, te pa nameravajo nadomestiti z novimi. Potrdili pa so tudi DIIP za investicijo v naselju Janežovski Vrh, ki zajema ureditev kanalizacije in razsvetljave ter v enem delu asfaltne prevleke. Kot pravi Vindiš, je to pomembno, ker se bodo te hiše lahko priključile na novo čistilno napravo, ki že deluje v Janežovcih. Vrednost projekta je 400 tisoč evrov, upajo pa, da bodo uspešni na razpisih in da si bodo tako zagotovili vsaj polovico sredstev.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
6 Štajerski
Po naših občinah
petek • 22. februarja 2013
Kidričevo • Boxmark zapira proizvodnjo v Radljah ob Dravi
Foto: M. Ozmec
Direktor Boxmarka Marjan Trobiš zatrjuje, da proizvodnja v Kidričevem ni ogrožena.
Usoda 1450 delavk v Kidričevem ni ogrožena
V podjetju Boxmark Leather iz Kidričevega bodo zaradi upada naročil konec marca zaprli proizvodnjo v Radljah ob Dravi, a direktor Marjan Trobiš zatrjuje, da za 1450 delavk v Kidričevem ni bojazni; največ delajo za Audi,Volkswagen, McLaren, Porche in tudi za Boeing.
Podjetje Boxmark Leather je imelo Preventove proizvodne hale v Radljah ob Dravi v najemu od septembra 2010, a kriza, ki je zajela tudi avtomobilsko industrijo je zahtevala svoje. O vzrokih za nameravano zaprtje proizvodnje na Koroškem Marjan Trobiš, direktor Boxmarka: »Globalna kriza in situacija v avtomobilski industriji je žal pripeljala do upada naročil. Od avgusta je bil ta upad očiten, vendar smo izkoristili možnost neenakomerno razporejenega delovnega časa ter s tem omilili učinek upada naročil. Ker se zavedamo, da so naši zaposleni tudi naš kapital, smo vložili vse svoje napore ter poskušali z raznimi dodatnimi aktivnostmi na tržišču upad naročil nadomestiti, vendar se vse to zaradi splošne krize ni zgodilo. Če bi gledali strogo skozi oči kapitala, kot nam to očitajo, bi morali odločitev o zaprtju radeljskega obrata sprejeti že v oktobru, saj smo začeli zajedati v zdravo jedro, s čimer bi posledično lahko ogrozili celoten sistem v Sloveniji. Treba je narediti en korak nazaj, da bomo lahko zakorakali dva naprej.«
Koliko delavk pa bo z zaprtjem obrata v Radljah ostalo brez zaposlitve?
»Z zaprtjem v Radljah bo delo izgubilo 152 sodelavcev, ki imajo večinoma pogodbe za nedoločen čas, kar za nas
ni bistvenega pomena, saj ravnamo z vsemi zaposlenimi enako, ne glede na vrsto zaposlitve. Zatrdimo lahko, da smo storili vse, da bi zaposlene obdržali, saj smo bili z delom naših zaposlenih v Radljah izredno zadovoljni, in če se bodo razmere na evropskem tržišču spet izboljšale, se bomo seveda vrnili.«
Kako pa je s proizvodnjo v Kidričevem, ali zmanjšan obseg naročil ogroža tudi zaposlene v Kidričevem?
»Zmanjšan obseg dela bo zahteval določen obseg prestrukturiranja, načeloma pa z vidika zmanjšanih potreb, lahko rečemo, da bo preostalih 1.450 zaposlenih v Kidričevem nadaljevalo svoje delo. Obseg prodaje se je glede na preteklo leto znižal za 25 od-
stotkov, vendar bomo zaradi pravočasnih ukrepov, kjer smo racionalizacijo stroškov izvajali v celotnem podjetju, dosegli pozitiven rezultat, tako da smo v podjetju lahko zaradi globalne krize in nastalih razmer z izkupičkom delno zadovoljni.«
Kakšni pa so kazalci poslovanja v letošnjem letu, kaj pričakujete glede na dejstvo, da krizi še ni videti konca?
»Realno gledano ekonomski kazalci za to leto niso najboljši. Ne smemo si zatiskati oči, ampak se moramo soočiti z dano situacijo in se tega izziva lotiti s trezno glavo ter se racionalno in seveda dobro pripravljeni soočiti z vsakodnevnimi problemi. Prav gotovo je naša moč v kakovosti, zanesljivosti in točni dobavi,
Foto: M. Ozmec
V proizvodnih obratih Boxmarka v Kidričevem v teh dneh izvajajo tudi naročilo za opremljanje notranjosti Boeinga 747-8.
Prlekija • Prašičerejci ustanavljajo novo zvezo
tega se dobro zavedamo. Vsekakor si želimo doseči boljši rezultat kot lani, vendar lahko glede na ekonomsko stanje v tem sektorju pričakujemo enak nivo kot lani.«
Za katere dobavitelje ta trenutek v Kidričevem delate največ, so vaši obeti o možnostih novih naročil na področju letalske in ladjedelniške industrije že rodili sadove?
»Trenutno največ delamo za avtomobilski znamki Audi in Volkswagen, sledijo pa McLaren, Recaro, Porche, Bugatti in drugi. V letalski industriji smo sedaj predrli led in kup-
ca uspeli prepričati o naši kakovosti. Trenutno je v polnem teku naročilo za opremljanje notranjosti Boeinga 747-8, v hiši pa je že tudi povpraševanje za drugo. Pridobivamo tudi certifikat proizvodnega podjetja v letalski industriji in certifikat za ladjedelsko industrijo, s katerima bi lahko vstopili v serijsko proizvodnjo, kar pa bi seveda pomenilo dodatne dolgoročne zaposlitve podjetju.«
Kakšne pa so ugotovitve vašega razvojnega centra v Kidričevem o možnostih razvoja in bodočnosti vaše proizvodne panoge v pri-
hodnjih letih?
»Poleg vseh slabih novic imamo tudi dobre. Naš razvojni oddelek se širi in raste. Vloga in naloga razvojnega centra je, da razvija produkte, materiale, opremo in procese, ki zagotavljajo podjetju konkurenčno prednost. O svoji kakovosti in sposobnosti ponuditi tržišču izdelke in storitve, ki jih drugi ne zmorejo, smo prepričali obstoječe in pridobivamo nove kupce, s katerimi smo že v fazi pogovorov. Končni rezultat razvoja pa vidimo v bodočih, novih dolgoročnih zaposlitvah.«
M. Ozmec
Ptuj • Odeti v pozabo 2
Nezadovoljni so z delom Zveze p|uj v srednjem veku?
Na nedavnem letnem občnem zboru Prleškega združenja reicev kvalitetnih prašičev	»	»
Na nedavnem letnem občnem zboru Prleškega združenja rejcev kvalitetnih prašičev (PZRKP) je bila soglasno sprejeta odločitev o zapustitvi Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije (ZZRPS) ter s sorodnimi organizacijami ustanovitev Zveze društev in organizacij prašičerejcev Slovenije.
Začel se je drugi del cikla predavanj Odeti v pozabo. Gre za projekt, ki ga organizirata Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Slovensko arheološko društvo. Namen je na ta način približati arheologijo Ptuja širšemu krogu ljudi.
»Naši cilji pri uresničevanju zastopanja interesov prleškega društva niso bili doseženi,« je kot poglavitni razlog za izstop navedel predsednik PZRKP Aleš Vaupotič. Pri tem je poudaril, da je bilo veliko postor-jenega pri pobudah zakonskih sprememb na področju prašičereje, vendar je bilo njihovo delovanje izničeno v času novih volitev v organe zveze. »Zveza v sedanji obliki služi le še posameznikom,« trdi Vau-potič. Omembe vreden je podatek, da v pomurskem prostoru, z bistveno večjim obsegom prašičereje kot drugod po Sloveniji, društva združujejo številne nosilce tovrstne živinorejske panoge, drugje pa posamezna društva povezuje bistveno manj rejcev. Rejci, ki prihajajo z drugega konca Slovenije, pri prodaji prašičev, ki se za razliko od Prlekije ne izvaja organizirano, dosegajo
tudi do 30 odstotkov višje prodajne cene. »Cenovna politika je bila med pomurskimi praši-čerejci večkrat osnovna tematika pogovorov. Nenehno smo morali dokazovati, kdo ima prav in kdo ne, tega v bodoče ne nameravamo več početi, saj se netočne informacije vse bolj širijo, kar pa že tako šibki
Predsednik prleškega združenja prašičerejcev Aleš Vaupotič
panogi le škoduje. Prav k temu nas je vodila odločitev po ustanovitvi nove organizacije, kjer bo povezovanje in zastopanje v ospredju,« pojasnjuje Aleš Vaupotič.« Po njegovem mnenju je bilo programsko obdobje 2007/2013 zelo neugodno za prašičerejo, zato je nujno potrebno storiti vse, da se napake iz preteklosti ne bi ponovile v obdobju, ki prihaja. Va-upotič apelira na nadaljevanje pričetih aktivnosti pri obravnavi novega programskega obdobja. »Zamujeno, bo stežka popravljivo v prihodnosti. Prašičerejci moramo vztrajati pri zahtevi do kmetijskega ministrstva, da nam v naslednjih šestih letih (2014-2020) omogoči pridobivati subvencije za plemenske svinje in prašiče pitance v višini, ki bodo zagotavljale obstoj tovrstne panoge v Sloveniji.
NŠ
Prvo v drugem delu predavanj je potekalo minuli teden v Miheličevi galeriji na Ptuju. O začetkih srednjeveškega Ptuja je predaval Izidor Janže-kovič, ki je ravno na to tematiko septembra lani diplomiral.
Kot je ob začetku predavanja dejala kustodinja v ptuj-sko-ormoškem muzeju Aleksandra Nestorovic, je namen predavanj predstaviti zaklade Ptuja širši publiki. Obisk na tokratnem predavanju je bil zadovoljiv, predavanje pa zanimivo in poučno. Janžekovič je spregovoril o geografskih pogojih, ki so vplivali na razvoj Ptuja, o pomenu reke Drave za samo mesto, o mostovih in tem, kje so nekoč stali, kot tudi o tem, kje so bila pokopališča in na kakšen način so pokopavali v srednjem veku. Izpostavljeni so bili madžarski vpadi in najdbe, ki so ostale tudi za njimi. Drugo predavanje v
tem ciklu je potekalo včeraj, ko je Nestoroviceva govorila na temo Dragulj, podoba, mit - rimske geme iz Poetovione.
Predavanja pa bodo na sporedu tudi v prihodnjih dneh in mesecih, in sicer vsak četrtek zvečer v Miheličevi galeriji na Ptuju. Naslednji teden bosta dr. Katarina Predovnik in dr.
Dimitrij Melkuž predavala o srednjeveških fosilnih poljih v dolini Dravinje. V začetku marca bodo govorili o mostovih v Poetovioni. Skupaj se bo do 9. maja zvrstilo 12 predavanj, zadnje bo namenjeno varovanju arheološke dediščine Ptuja.
Dženana Kmetec
Začel se je drugi del cikla predavanj Odeti v pozabo. Na fotografiji Izidor Janžekovič in Aleksandra Nestorovic.
Foto: NS
Foto: DK
petek • 22. februarja 2013
Kmetijstvo, podeželje
Štajerski	7
Slovenija • Določena poplavna območja
Med najbolj ogroženimi Dravska ulica na Ptuju
Vlada je na 50. redni seji konec prejšnjega tedna med drugim določila tudi t. i. območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji in spremljanje aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na teh območjih.
Foto: SM
V zemljevidu poplavnih območij je na območju Sp. Podravje označena (le) Dravska ulica na Ptuju.
V zemljevidu, kjer so označena poplavno najbolj ogrožena območja, je tudi Ptuj oziroma konkretno Dravska ulica na Ptuju, medtem ko novembra poplavljenih območij v občinah Markovci in Gorišnica na seznamu ni.
Poplavna območja je bilo sicer (ne glede na lanske jesenske poplave) treba določiti v skladu s poplavno direktivo EU, zato je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) lani julija pripravilo predlog območij pomembnega vpliva poplav, ki je vključeval 56 območij. V juliju, avgustu in septembru 2012 je potekalo posvetovanje z javnostmi, v okviru katerega je prispelo 50 predlogov lokalnih skupnosti, stroke in drugih zainteresiranih javnosti. „Na podlagi temeljito pregledanih ter obdelanih predlogov in na podlagi kriterijev iz poplavne direktive je MKO v sodelovanju z Inštitutom za vode RS med območja pomembnega vpliva poplav dodatno vključilo 25 območij, jih nekaj smiselno spremenilo, nekaj smiselno združilo in nekaj tudi izločilo. Končni nabor območij pomembnega vpliva poplav tako vključuje 61 območij v Republiki Sloveniji, za katera lahko
Čeprav pogajanja na evropski ravni še vedno tečejo, pa je po Bogovičevih besedah že dorečeno, da bo Sloveniji, ki je sicer še vedno neto prejemnica, za neposredna plačila na voljo okoli 13 odstotkov manj denarja, za ukrepe iz Programa razvoja podeželja (PRP) pa za 20 odstotkov manj denarja. Sloveniji se bo vsota za neposredna plačila s sedanjih 144 milijonov evrov na leto postopoma znižala na približno 138 milijonov evrov v letu 2017 in ostala na tej ravni do konca obdobja: „Glede neposrednih plačil je bila Slovenija doslej nad evropskim povprečjem, torej so kmetje dobivali višje subvencije kot drugje. Ker je zdaj že v skupni blagajni za te namene denarja manj in ker se mora drugače prerazporediti med države, bo v novem obdobju za t. i. subvencije manj denarja. Druga zadeva so sredstva za PRP, ki pa bodo tudi v prihodnje enakomerno porazdeljena med vzhodni in zahodni del države."
Nekoliko podrobneje je obrise bodoče SKP opisala direktorica direktorata za kmetijstvo Martina Bavec: „Temelji SKP so vsekakor razvoj kmetijstva z večjim poudarkom okoljevar-stvu in skrbi za poseljenost po-
z veliko verjetnostjo trdimo, da so glede na kriterije iz poplavne direktive (ogroženost zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja) najbolj poplavno ogrožena v državi," so sporočili iz MKO.
Po zelo grobi oceni bi za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh najbolj kritičnih območjih v Sloveniji potrebovali približno 600 milijonov evrov. Vire financiranja izvedbe programa investicij in drugih (predvsem negradbenih) dejavnosti za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh 61 območjih naj bi iskali predvsem v okviru raznih EU skladov in drugih EU finančnih mehanizmov, Vodnega in Podnebnega sklada ter nacionalnega in lokalnih proračunov ter potencialno tudi v okviru možnih javno-zasebnih partnerstev.
Ministrstvo je pripravilo tudi okvir za spremljanje aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti, o izvajanju aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na teh 61 območjih pomembnega vpliva poplav pa bo ministrstvo, pristojno za vode, poročalo vladi na vsakih 12 mesecev. Prvič bo o trenutnem stanju obvladovanja po-
deželja. Dileme, s katerimi se trenutno še ubadamo v državi, so, kam prvenstveno usmerjati sredstva iz SKP; največje težave so na področju proizvodnje sladkorja in belega olja, kjer sploh nimamo samooskrbe, zelo slaba je tudi pri zelenjavi in svinjereji. Po drugi strani trendi kažejo, da se bo povečala poraba mleka, mesa in energije, večji poudarek bo na ekološki pridelavi in samooskrbi. Vsekakor v SKP ostajajo neposredna plačila, kjer pa bodo postavljeni višji okoljski standardi, uveljavlja se zelena komponenta, ostaja tudi shema za mlade kmete. Trenutno je v igri tudi predlog, da naj se za majhne kmetije uvede pavšal, kar pomeni, da naj bi te prejemale določeno pavšalno plačilo za obdobje sedmih let brez vsakoletnega pošiljanja vlog."
Nezaželeno izenačevanje plačil in uvedba zelenih površin
Bavčeva je nato naštela še nekaj znanih dejstev, in sicer, da se še vedno razpravlja o izenačitvi plačil za travnike in
plavne ogroženosti na teh 61 območjih pomembnega vpliva poplav poročalo najkasneje do 30. junija letos, nato pa vsako leto do tega datuma.
Kmetje čakajo na sanacijski program in pomoč
Kot rečeno, pa območje ob stari strugi Drave od Ptuja do Ormoža ni uvrščeno v t. i. območja pomembnega vpli-
njive, omejila se bodo izplačila za velika kmetijska gospodarstva, obvezna pa bo še uvedba zelenih površin na kmetiji: „Trenutno se govori o sedmih odstotkih zelenih površin na kmetijah z več kot 15 hektarji zemlje. Temu niso naklonjene vse države, kolikšen bo dejansko odstotek, bomo še videli. Proizvodno vezana plačila tudi bodo, vendar ne za vse panoge, poleg tega zna biti to dvorezen meč, saj se z uvedbo oz. prejemanjem teh plačil prejemnik zaveže, da proizvodnje ne bo povečeval. S treh na pet od-
va poplav, čeprav veliko ljudi opozarja, da bodo površine ob stari strugi zelo verjetno redno poplavljene ob večjih pretokih, saj je stara struga preveč za-muljena ter zaraščena in nima ustreznega volumna.
Novembrske poplave so sicer prav na področju Podravje povzročile ogromno škodo, zlasti v kmetijstvu in na infrastrukturi. Kot smo že poročali, je bilo na območju, ki ga pokriva ptujski KGZ (UE Ptuj in UE Ormož) poplavljenih med 4500 do 5000 hektarjev kakovostnih kmetij-
stotkov pa naj bi se povečala sredstva v Leader programu, se pravi za projekte, ki se bodo izvajali preko LAS."
Novi predsednik KGZS Cveto Zupančič je ob povedanem pripomnil, da je škoda, da se ukinjajo razpisi za upokojevanje kmetov, sicer pa je menil, da na dohodke res ne morejo vplivati, lahko pa še na izdatke: „Vse, kar kmetje pričakujemo od države, pa je to, da nas neha vedno na novo obdavčevati, obremenjevati z nekimi novimi predpisi in zahtevami. S tem bo naša država za kmete naredila
skih površin, zalite so bile tudi površine, kjer je urejen sistem namakanja in celotna infrastruktura namakalnega sistema na Ormoškem polju. Škoda je bila na tem območju prijavljena na dobrih 723 hektarjih zemljišč in po prvi oceni znaša 4,7 milijona evrov.
Sanacijski program, ki ga pripravlja vlada, je v teku, zajemal naj bi tudi delno sanacijo kmetijskih zemljišč, pripravljen pa naj bi bil do 20. marca. Kolikšen bo obseg sredstev za sanacijo, ni znano, težava pa je
največ."
Zbrani (pretežno kmetje) na okrogli mizi v trnovski večnamenski dvorani so imeli nešteto pripomb in vprašanj; precej kritike je bilo slišati na račun tega, da si bodo svetovalne službe pri KGZ morale 40 % denarja za plače zagotavljati na trgu, saj to v končni fazi pomeni, da bodo kmetje morali plačevati vedno več storitev in uslug. Minister Bogovič na to ni imel posebnega odgovora, dejal je le, da so na trgu poleg kmetov tudi kakšna podjetja in druge institucije, kjer si lahko sveto-
tudi v tem, da kmetje neposredno za poplavljena kmetijska zemljišča ne morejo prejeti odškodnine, čeprav na MKO zagotavljajo, da iščejo rešitve.
Kot kaže, pa bodo kmetje do nadaljnjega oziroma najmanj do pomladne setve prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Sicer tam, kjer se je voda umaknila in ni pustila razdejanja za seboj, posledice ne bodo tako hude, drugače pa je na kmetijskih površinah, kjer je s seboj odnesla zemljo. Vodja svetovalnih služb pri KGZ Ptuj Peter Pribožič ocenjuje, da je teh površin okoli 10 odstotkov. Škodo zaradi erozije na hektar kmetijske površine ocenjuje v razponu od 1500 do 3000 evrov, odvisno od prizadetosti, saj bodo potrebna strojna dela ter dovozi in odvozi materiala, kar je zelo drago. Kakovostne zemlje, s katero bi lahko zapolnili udore, ki so ostali, v bližini namreč ni. Poleg tega je s površinskim slojem reka odnesla tudi hranilne snovi, ki jih bo treba nadomestiti, hkrati pa novi nanosi mulja predstavljajo tveganje obstoja škodljivih snovi, za kar bi bile potrebne analize. Peter Pribožič je še povedal: „Želimo si seveda, da bi se sanacija začela v prvi polovici aprila zaradi setve koruze. Na travniških površinah pa bo treba izravnati površino in jo očistiti naplavin, manjkajočo travno rušo pa na novo posejati. Del posevkov pšenice in oljne ogrščice, ki sta bili posejani v jeseni, pa bo treba preorati in spremeniti kolobar."
SiM
valci zaslužijo večji del manjkajočih sredstev, nenazadnje pa bi si po njegovih besedah lahko lepe denarce zaslužili preko razpisov, recimo v vlogi pano-žnega povezovalca kmetov.
Na kar nekaj pripomb o tem, da kmetje ne morejo graditi oziroma že dolgo čakajo na gradbena dovoljenja za kmetijske objekte, je bil Bogovič kratek; češ da jim nova kmetijska zakonodaja omogoča gradnje, vse ostalo pa je stvar občinskih svetov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Na kritike o uvedbi 7 odstotkov zelenih površin na kmetije ter na informacijo, da naj bi Nemčija zahtevala vključitev le-teh v Na-turo 2000, pa je minister lahko le povedal, da ima Slovenija podobno stališče in da odstotek ni „zabetoniran".
Kar nekaj kritike kmetov je bilo slišati tudi okoli režima vo-dovarstvenih območij (VVO), kjer naj bi veljale prestroge omejitve, rešitev za kmete pa ni, na kar je odgovarjala Bavče-va, češ da so omejitve že zelo omiljene, nova Uredba, ki naj bi dovoljevala tudi uporabo dušičnih gnojil, pa je že v javni razpravi. Sicer pa je bilo od predstavnikov MKO še slišati, da kmetje niso izkoristili vsega denarja iz razpisa prav za VVO, poleg tega pa naj bi imetniki zemljišč v VVO1 namesto zamenjave raje želeli ta zemljišča še obdržati in dodatno dokupiti kmetijska zemljišča izven VVO1, čeprav je bila v njihovih zahtevah postavljena le zamenjava ali odškodnina.
SiM
Foto: SM
Na okrogli mizi v Trnovski vasi je minister Franc Bogovič s svojo ekipo odgovarjal na številna in zelo raznolika vprašanja (še bolj pa kritike) kmetov. Jasno sporočilo vsem udeležencem srečanja pa je bilo, da bo denarja za kmetijstvo iz evropske blagajne manj kot doslej.
Trnovska vas • Na okrogli mizi tudi o SKP
Denarja iz Evrope bo brez dvoma manj
Ena od tem na minuli okrogli mizi o stanju kmetijstva pri nas po 20 letih je bila tudi predstavitev bodoče skupne kmetijske politike (SKP) oziroma ukrepov in zahtev, ki jih ta prinaša. Prvo dejstvo, ki ga je poudaril tudi odhajajoči kmetijski minister Franc Bogovič, je, da bo denarja v obdobju 2014 do 2020 za kmetijstvo vsekakor manj kot doslej.
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 22. februarja 2013
Ljubljana • Evropski dan epiiepsije
Za kakovostno življenje brez epilepticnih napadov
Evropski dan epilepsije je vsak drugi ponedeljek v februarju. Letošnji dan je bil 11. februar. V Evropi je šest milijonov epilepticnih bolnikov, v Sloveniji jih je 20 tisoč, za 200 tisoč ljudi pa velja, da bodo v življenju imeli vsaj en epileptični napad, kar pa še ni epilepsija. Do napada pri večini bolnikov pride nenadoma.
Diagnozo epilepsije v Sloveniji letno postavijo 2000-krat. Epilepsija je skupno ime za nevrološke bolezni, katerih značilnosti so ponavljajoči se epileptični napadi. Ob primernem zdravljenju do 70 odstotkov ljudi z epilepsijo nima napadov. Letošnji evropski dan epilepsije je potekal pod geslom Brez napadov, brez neželenih učinkov. Cilj zdravljenja epilepsije je doseči kakovostno življenje brez epileptičnih napadov in brez neželenih učinkov zdravil. Okrog 2500 otrok in mladostnikov z epilepsijo ima v Sloveniji dobro urejeno medicinsko obravnavo, precej slabša pa je oskrba pri odraslih z epilepsijo, saj kronično primanjkuje specialistov. V Sloveniji imamo 4,2 nevrologa na 100 tisoč prebivalcev, kar je primerljivo z Romunijo, ki ima 4,8 nevrologa na 100 tisoč
prebivalcev, medtem ko imajo druge srednje- in vzhodnoevropske države dva- do trikrat več tovrstnih strokovnjakov.
Obolelim je v Sloveniji v veliko pomoč in oporo strokov-no-humanitarno društvo Liga proti epilepsiji, ki zagotavlja pomoč tako v obliki predavanj in srečanj kot tudi svetovanja preko telefona Epitel, ki jih izvaja s pomočjo Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije. Kljub temu da je obolelih za epilepsijo precej, ima ta bolezen še vedno negativen prizvok, predvsem zaradi tega, ker jo javnost premalo pozna. Življenje epileptikov je bolj oteženo zaradi stigmatizacije same bolezni, nerazumevanja in predsodkov drugih, kot pa zaradi napadov. Tudi okrogla miza ob letošnjem evropskem dnevu epilepsije je imela za enega izmed ciljev ozavešča-
Z okrogle mize o epilepsiji ob letošnjem evropskem dnevu epilepsije, ki je bil 11. februarja.
nje javnosti o tej bolezni, da bi bilo stigmatizacije in nerazumevanja čim manj. Na njej so
Ptuj • Sto let Olge Kajnih
»
Moraš imeti tudi srečo, da dočakaš sto let...«
V nedeljo, 17. februarja, je 100. rojstni dan praznovala Olga Kajnih iz Frasove ulice 6 na Ptuju. Skupaj z njo je praznovala cela ulica, na nedeljskem praznovanju se je zbralo okrog 80 ljudi, ki so prinesli velik šopek najlepših želja za slavljenko, ki pravi, da sama nima nobenih želja.
Živi dobro, skupaj z ljudmi, ki jih ima rada in oni njo. Vedno je z nečim »zaposlena«, rada čita, rešuje križanke, karta, če je potrebno tudi sama, za televizijski spored pa ne kaže več veliko zanimanja, tudi ne za politično dogajanje, ker ji naši politiki s svojimi dejanji preveč parajo živce. Pri stotih se še vedno umije in obleče sama, le pri česanju kite potrebuje pomoč. Težave ima le s hojo.
V Frasovo ulico oziroma na Ptuj se je preselila leta 1970, živi skupaj s hčerko Marijo Slaček
in vnukinjo, druga hčerka Olga Matjašič pa živi na domačiji v Grlincih pri Juršincih. Olga se je rodila 17. februarja leta 1913 pri Sv. Andražu z dekliškim priimkom Nemec. Ko ji je bilo enajst let, je izgubila mamo, pri štirinajstih tudi očeta. Spomin na to izgubo je še vedno zelo živ. Delo in trpljenje sta jo utrdila. Recept za dolgo življenje je po Olginem zelo enostaven: »Veliko delati, veliko trpeti, pa star grataš!« Nikoli si ni mislila, da bo kdaj dočakala stoti rojstni dan, pa je prišel. Sicer pa moraš imeti tudi srečo, da jih
govorili mag. Matevž Kržan, dr. med. spec., ki je tudi predsednik društva Liga proti epilep-siji Slovenije, podpredsednik društva mag. Bogdan Lorber, dr. med. spec., vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani, Vesna Krkoč, klinična psihologinja na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter prim. Igor M. Ravnik, dr.
med., vodja Centra za epilep-sijo otrok in mladostnikov ter ambasador Mednarodne lige proti epilepsiji. Svoje izkušnje iz desetletnega življenja z epi-lepsijo pa je predstavil Marko Sila. Prvi napad je doživel v študentskem domu, med učenjem za izpit. Nenadoma je izgubil zavest, a je k sreči bil v sobi tudi njegov sostanovalec,
ki je takoj poklical zdravnika. Pričela se je dolga pot diagnostike, pregledov in merjenja električne aktivnosti možganov z elektrodami, ki je pokazalo, da bo moral na operacijo, ki jo bo letos opravil v Nemčiji. Kljub svoji bolezni Marko normalno živi, je diplomiral in je zaposlen. V prostem času še posebej uživa v kolesarjenju in pohodništvu. Ob dobrem nadzoru in rednem jemanju zdravil se je število epileptičnih napadov bistveno zmanjšalo.
Kot je na okrogli mizi pojasnil mag. Matevž Kržan, dr. med., spec., so epileptični napadi zelo raznoliki, epilepsija ima kar 40 podvrst, ki jim je skupno le nenormalno sočasno proženje živčnih celic. Sprožilni dejavniki za napade, ki se pojavljajo brez posebnega zunanjega razloga, pa so po besedah prim. Igorja M. Ravnika med drugim lahko tudi prekomerno uživanje alkohola, menstruacija, hitra utripajoča močna svetloba, pomanjkanje spanja in izjemoma hud čustveni stres. Epilepsijo najpogosteje zdravijo s protiepileptičnimi zdravili.
MG
dočakaš sto, pravi Olga, ki je tri svoja delovna leta oddelala tudi v mariborski bolnišnici, kjer je stregla bolnikom. Poročila se je dvakrat, prvi mož ji je umrl leta 1949, drugi leta 1968.
Ob stotem rojstnem dnevu jo je obiskal tudi ptujski župan Štefan Čelan in ji ob tej priložnosti zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih let med domačimi in prijatelji. S šopkom najlepših želja pa ji je v imenu ČS Rogoznica čestital predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh.
MG
Foto: Črtomir G ozn i k
Živahni in bistri stoletnici Olgi Kajnih sta čestitke prinesla tudi ptujski župan Štefan Celan in predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh.
Foto: Arhiv
petek • 22. februarja 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski	9
Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka
Prostori v dijaškem domu niso primerni za solo
Predlog, da bi se OŠ dr. Ljudevita Pivka selila v prostore ptujskega Dijaškega doma, se je v petek dokončno izkazal za neustreznega. Analiza je namreč pokazala, da prostori v domu niso primerni, saj so grajeni kot stanovanjski in ne šolski objekt. Morebitna prenova pa bi stala skoraj toliko kot novogradnja.
Minuli petek je na Mestni občini Ptuj potekal sestanek, na katerem so pregledali še eno izmed možnih variant reševanja problematike Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka.
Idejno zasnovo prenove obstoječih prostorov v Dijaškem domu Ptuj je pripravila Projekta inženiring. S tem je postalo jasno tisto, kar je ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragi-
ca Emeršič dejala že pri prvi obravnavi predloga: da ta rešitev ni najboljša.
„Žal je objekt statično grajen kot stanovanjski in ne kot šolski objekt. Stroški statične sanacije so tako visoki, da se prenova enostavno ne splača. Zato smo vsi skupaj sklenili, da od te ideje odstopimo," je pojasnil župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Kot pravi Emeršičeva, je bil
Šola se ne bo selila v Dijaški dom.
namen srečanja, iskanje rešitve, kako priti do ustreznejših prostorov za učence s posebnimi potrebami. O tem, kak je bil predlog in zakaj se je izkazal za neustreznega, pa pravi: „Šola bi bila umeščena v dveh etažah obstoječe zgradbe. Ugotovitve so bile, da je stavba zgrajena za stanovanjski namen, ob poseganju v zgradbo za namen ureditve učilnic bi bila vprašljiva že statika objekta. Preureditev ne bi niti ustrezala normativom in standardom šolskega objekta, v učilnicah znaša viši-
Mladinski in otroški pevski zbor sta skupaj s pevskim zborom PD Ruda Severja Gorišni-ca začela proslavo z Zdravljico. Sledil je nagovor župana občine Gorišnica Jožefa Kokota, ki je poudaril pomen kulture danes in tukaj, kakor tudi nekoč in v prihodnje. Poudaril je tudi pomen povezovanja ljudi na področju kulture v bližnji ter daljni okolici in izrekel zahvalo vsem tistim, ki svoj zanos na kulturnem področju srčno razdajajo in ga prenašajo iz roda v rod.
Po nagovoru je sledil kulturni program, katerega rdeča je bila Prešernova priredba Burgerjeve Lenore. Vezni tekst so povezovali trije učenci, Lea Reberc v vlogi Leonore, Tilen Kolar v vlogi Vilhema, in Lara Zemljič kot povezovalka vmesne zgodbe.
Občinstvo je lahko uživalo ob zvokih otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Slavice Cvitanič ter ob melodijah šolskega ansambla in pevske skupine. S svojim nastopom so popestrili prosla-
na stropa 3 metre, v dijaškem domu pa je višina 2,5 metra, kar zadostuje za spalnice in ne za učilnice. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi zmanjkalo prostora za štiri učilnice ter da fasada in obodi niso primerni. Tudi stopnišče bi bilo treba urediti zaradi požarne zaščite. Na koncu je finančna slika sanacije pokazala, da bi sam poseg v zgradbo znašal približno toliko kot novogradnja. Župan je povedal, da ob takšnih stroških ostaja možnost novogradnje, vendar po fazah in razpoložljivih sred-
vo tudi otroci iz vrtca skupaj z vzgojiteljicama Valerijo Vnuk Tušak in Aleksandro Sok. Učenci drugih razredov pa so se zavrteli pod vodstvom Andreje Masten in Andreje Kolarič. Učenki 4. in 5. razreda, Blanka
Foto: ČG
stvih," je pojasnila Emeršičeva.
Novogradnja tako ostaja primarni načrt. Težava pa je nedorečena finančna konstrukcija in odnos občin soustanoviteljic, saj jih večina ne želi pristopiti k tej investiciji.
O tem, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih in letih ter kdaj bodo učenci s posebnimi potrebami vendarle dobili ustrezne prostore, pa Čelan pravi: „Največja zakonska zapreka, ki je trenutno še ne znamo prestopiti, je nedorečena finančna konstrukcija. Pogod-
in Eva pa sta poskrbeli za smeh s svojo točko o polni luni in shujševalni kuri.
Proslava se je končala s točko dramatizacije Prešernove balade Lenora, v kateri sta za ples in kostumografijo poskr-
ba, ki smo jo prejeli od države, predvideva financiranje na pet let. Vsebina te pogodbe je v nasprotju z Zakonom o izvrševanju proračuna, saj predvideva financiranje v letih 2015 in 2016, za kar ta Vlada ni pristojna (med ostalim je to tudi zapisala v pogodbo). S takšno pogodbo in sklepi nekaterih občin soustanoviteljic, ki odstopajo od financiranja, bi bila Mestna občina Ptuj v številnih prekrških, če bi pričela investicijo. V sled navedenega smo pogodbo poslali v pregled Računskemu sodišču in Komisiji za preprečevanje korupcije. Ko bomo prejeli njihova stališča, se bomo lahko nadalje odločali".
Ko bo to znano, bo novogradnja novih prostorov pri Dijaškem domu Ptuj lahko stekla, investicijo pa bodo izvajali po fazah, kar bi vsaj delno zasilno izpolnjevalo zakonske okvire. Po teh predvidevanjih bi bilo možno šolo dokončati v štirih do petih letih. „Zavedamo se, da je pet let dolga doba, vendar če smo lahko čakali na gradbeno dovoljenje pet let, bomo še na nove prostore toliko. V naslednjih desetletjih bodo naši učenci imeli enakovredne prostore večinskih šol in nam se ne bo treba seliti v začasne in neprimerne prostore. Upamo pa, da ne bo trajalo pet let in da se bomo selili prej. To bo odvisno tudi od občin soustanoviteljic, ki pa bodo s svojimi finančnimi vložki lahko pripomogle k hitrejši graditvi in primernejši umestitvi svojih občanov, ki potrebujejo izobraževalni proces, ki ga lahko obiskujejo samo v šoli s prilagojenim programom."
Dženana Kmetec
beli Irena Forštnarič in Janja Solina Črnivec skupaj z Urško Kolarič, za dramski tekst in scenografijo pa Tihana Bezdrob in Mihaela Poplatnik. Kaj se je Lenori v resnici zgodilo, kam jo je Vilhem popeljal in kaj ju je spremljalo na njuni poti, so predstavili učenci od prvega do devetega razreda.
Za organizacijo in koordinacijo ter vezni tekst prireditve sta poskrbeli Tihana Bezdrob in Mihaela Poplatnik, za scenografijo pa Mateja Matjašič in Boštjan Rihtar.
Mihaela Poplatnik
Pa brez zamere
Godot, reši nas!
Išče se odrešenik
Poznate odlično delo Samuela Becketta Čakajoč Godota? Da? Ne? V obeh primerih podajmo zelo kratek opis teme, oziroma ga brezsramno ukradimo s slovenske Wikipedije. Takole gre: »Dva potepuha - klošarja, Vladimir (Didi) in Estragon (Gogo), se vsak dan srečujeta na cesti, poleg nekega drevesa in čakata na Godota. Godot je prispodoba za boga, upanje in smisel. Vsak dan k njima prihaja deček, ki jima vliva upanje, da bo Godot zagotovo prišel naslednji dan ... V upanju, da se bosta s smrtjo uspela rešiti iz te krute situacije, se hočeta obesiti, vendar ugotovita, da je drevo prešibko in vrv prekratka. To opiše krutost njunega položaja; še s smrtjo ne moreta ubežati bedi njunega življenja. Tako iz dneva v dan čakata njuno odrešitev - Godota ... Ponavlja se njuna vsakodnevna rutina, ne opažata menjavanja letnih časov, minevanje časa ponazarja le drevo, ki spreminja barve listov - menjavanje sezon. Besedilo govori o absurdnosti življenja, o životarjenju in brezupu Vladimirja in Estragona, ki ju pokonci in s tem pri življenju drži le upanje, da bosta dočakala Godota, ki ju bo odrešil njunih muk, upanje, da bosta plemenitost in človečnost spremenila prostor, čas in ljudi. Vladimir in Estragon se bosta še naprej srečevala in živela čakajoč Godota.« (vir: Wikipedia, URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cakaio%C4%8D Godota, na dan 17. 2. 2013)
Na omenjeno delo sem se spomnil, ko sem na minuli kulturni praznik po nekem čudnem naključju naletel na skupino ljudi, ki se je vračala z zborovanja. Opremljeni so bili kot kakšni navijači, ki se vračajo iz Planice, vendar so bili precej manj pod vplivom alkohola; pravzaprav je bila velika večina popolnoma treznih. Nabavili so si zastave in druga obeležja pripadnosti tej državi, hkrati pa so imeli tudi obeležja pripadnosti deželi kot taki (upam, da ločite med državo in deželo). Skratka, če res nimate kaj veliko proti zastavam in podobni opremi, ni bila omenjena množica prav nič moteča, saj ni kazala znakov nasilja ali česa podobnega. A veliko jih je v rokah imelo tudi transparente, ki so slučajnega mimoidočega navdajali z dvomom ter privzdigom obrvi. Na njih je namreč bilo precej pogosto mogoče zaslediti nagovor, tako rekoč prošnjo točno določeni osebi iz mesa in krvi, enemu izmed nas, da naj reši državo in nasploh vse, kar se nas tiče. On sam in samo on.
Vidite, taki napisi in razmišljanje, ki je povod zanje, so vredni premisleka. Kajti pričakovati, da lahko ena oseba, zgolj točno določen posameznik, čudežno reši nas vse in nasploh vse zagate, v katere je zabredla naša državica, je popolnoma religiozno prepričanje, ki nima pretirane zveze z racionalnostjo. Bistveni element religioznega (verskega) prepričanja je namreč to, da obstaja neko bitje, vsemogočna bivajoča entiteta, ki lahko nas in vse okoli nas odreši brez pomoči kogarkoli ali česarkoli drugega. In če lahko pri človekovem religioznem delovanju še nekako razumemo takšno prepričanje, pa se le-to, kadar beseda nanese na povsem posvetne stvari, kot so država in politična ureditev, izkaže za, milo rečeno, precej naivno. Pričakovati, da lahko en človek, pa iz katerekoli stranke, bloka, politične opcije in kaj je še teh floskul, že naj bo, sam samcat reši državo, je enako, kot da bi ga postavljali na piedestal vsemogočnosti - povedano drugače, mu pripisovali atribute božanstva. To pa ni samo zgrešeno, ampak tudi nevarno. Kajti eni izmed ključnih atributov božanstva so tudi ti, da ne dopušča (pre) vpraševanja, konkurence, kritične misli o samemu sebi in svojih stališčih, ampak zahteva brezpogojno in religiozno poslušnost. Drugače se znajdemo v peklu ali nas doleti kakšna druga večna nesreča.
Vsi, od smetarja do najvišjega znanstvenika, genija, smo »le« ljudje iz krvi in mesa. Seveda imamo različne talente in sposobnosti, ki nas (raz)ločujejo, a po drugi strani nas neizpodbitno med drugim druži tudi to, da nihče, prav nihče izmed nas ni vsemogočen; da ni bog.
Gregor Alič
Gorišnica • Z občinske proslave
Od Zdravljice do Lenore
Občina Gorišnica je skupaj z vrtcem, osnovnošolci in učitelji pripravila slavnostno prireditev ob kulturnem prazniku, ki je potekala na predvečer kulturnega praznika v večnamenski dvorani v Gorišnici.
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 22. februarja 2013
Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993).
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Konec šolskih let
Nemca Ornik in Kajzer sta imela v tistem času v Ptuju šestintrideset žganjarn, s katerimi sta opijanjala Halo-žane. Slovenski advokati so izžemanje Haložanov počeli na bolj prefinjen način, ko so silili Haložane v tožbe z izgovori, da bo tako ostala zemlja v slovenskih rokah, Haložani, ki jim je bilo pri svoji daki malo mar za narodno zavest, pa so na tak način izgubili še zadnjo krpico svoje zemlje. Nemška polfevdalna gospoda je bila že bogata, medtem ko se je slovenska pričela bogatiti in je bila bolj grabežljiva. Na haloške gorice so prežali tudi kmetje. Približno trideset tisoč viničarjev, kočarjev in bajtarjev je bilo brez lastne zemlje, pridružile pa so se jim še družine, ki jim lastna zemlja ni dala dovolj kruha in so se morale zadolžiti. Še danes je veliko haloške posesti, gozdov in vinogradov v lasti kmetov in njihovih potomcev iz doline, Dravskega polja in od drugod. Potem so bile tukaj še slovenske klerikalne in liberalne posojilnice in nemški ferajni. Med njimi je obstajala samo
Letošnja predstavitev je bila razdeljena na štiri dni, skupaj pa se je izobraževalnih delavnic in predavanj študentov udeležilo okrog 150 dijakov. „Vesel sem, da projekt dobiva vedno večjo prepoznavnost in težo med mladimi. Opozoril bi, da je zelo pomembno, da vsi, ki se odločajo za svojo prihodnost, poiščejo čim več informacij, da se lahko odločijo bolj objektivno," je dejal Alen Hliš, vodja projekta in predsednik Dijaške organizacije Slovenije.
Da gre za pomemben projekt - tokrat je bil izpeljan tretjič -, ki povezuje dijake in štu-
ta razlika, da so slovenske posojilnice grabile v imenu slovenstva, ferajni pa so utrjevali nemštvo na naših tleh. Oboji so bili zelo darežljivi samo do višine, ko so pognali siromake na boben. Tem so se pridružili še farovži in kloštri, cerkev je že stoletja gospodarila s halo-škimi dušami, veliko versko obnorelih vdov ji je v testamentih zapisalo svoje gozdove, travnike in gorice. Da bi čim več iztisnili iz viničarja, je gospoda iz vrst srednjih kme-
dente, dokazuje tudi dejstvo, da je obojih iz leta v leto več. Letos je pri izvedbi pomagalo kar 35 študentov, ki so predstavljali študijske smeri ter svoje izkušnje na določenih fakultetah. Predstavili so množico programov, od študija psihologije, sociologije, elektrotehnike, računalništva, prava do geodezije, gradbeništva ...
Zanimivo je, da se je trend letos nekoliko obrnil. Bistveno več zanimanja je bilo namreč za naravoslovne programe, v prvi vrsti za medicino in farmacijo.
Dženana Kmetec
tov in žandarjev najemala tako imenovane šafarje, ki so pazili na gorice, in nasploh, da se ne bi kaj prikrilo. Med življenjem srednjeveškega tlačana in brezpravnega, izkoriščanega Haložana se je samo podaljšala časovna premica.
V zadnjih letih na ptujski gimnaziji, pozimi leta 1932, se je Potrč odpravil s skupino petih študentov v Haloze, da bi spoznali življenje Haložana. Eden je bil s kmetov, ostali pa iz mesta. Proti polnoči so premočeni potrkali na viničarsko kočo. V koči so bila ilovnata tla in nizek strop, ki so se ga lahko z glavami dotikali. Kup otrok na klopeh, na postelji bolna viničarka in njena hči z dojenčkom, hči še deklica. Vina ni bilo, le steklenka tro-pinovca. Poslušali so njihove izpovedi in usoda viničarja je študentom zavezala jezik.
Prizadevalo jih je, kako se nemška gospoda košati na slovenski zemlji, prizadevali so jih še posebej odnosi med ljudmi, ko so v Halozah mogle biti celo viničarske ženske nemška last. To pa je bil tudi čas, ko je nemško mladino začel obsedati kljukasti križ. Slo-
Leta 1958 se je kot predmetna učiteljica zaposlila na takratni nižji osnovni šoli v Loga-rovcih. Ob izjemno zahtevnem pedagoškem delu je opravljala še dela tajnice Mladinske organizacije, Društva prijateljev mladine in Kulturno-umetni-škega društva. Aktivno je delovala tudi pri organizaciji Rdečega križa in šolske sindikalne skupine. Po štiriletnem poučevanju v Logarovcih se je preselila na OŠ Stročja vas, kjer je bil tudi ob njeni pomoči ustanovljen vrtec. Jeseni leta 1964 se je zaposlila na takratni posebni osnovni šoli v Ljutomeru, kot izredna slušateljica pa je na pe-
venski dijaki niso hoteli nositi belih nogavic, dijakinje pa ne las, spetih v kito, kar je bila takratna nemška moda. Pet gimnazijcev, med njimi Potrča, so med poukom vklenili v šoli, dva so aretirali nekje pri sv. Marku, mladi gimnazijec Anton Žnidarič - Tunek je bil v okovih že na žandarmeriji, ki je bila le okrog sto metrov nižje od gimnazije v Prešernovi ulici. Po Potrča je prišel profesor Alič in mu tiho rekel, naj gre z njim. Potrč je bil že pripravljen, profesorju je želel oddati pismo za svojo Ce-ljanko Ljubo. Vendar profesor pisma ni upal vzeti, gimnazija je bila polna orožnikov. Iz žan-darmerije so jih vodili skozi mesto do železniške postaje in odpeljali v ljubljanske so-dnijske zapore. Vrgli so jih v samice, zasliševali in obsodili. Mati ga je želela rešiti in je zanj na sodišču celo krivo pričala. O tem govori Potrčevo pismo materi iz zapora. Mati mu je svetovala, naj moli, če se hoče rešiti, on pa odgovarja, naj ga že enkrat pustijo na miru s tem bogom. Sin med drugim odgovarja: »Rajši poglejte tiste vaše kočarje, kako težko
dagoški akademiji v Ljubljani diplomirala iz smeri Ortope-dagogika za duševno prizadeto mladino. Njen pomemben vložek predstavlja pobuda za izgradnjo treh šol v enem letu - na Razkrižju, v Vučji vasi ter šole s prilagojenim programom Cvetka Golarja v Ljutomeru. Po upokojitvi (1990) se je Prelogova aktivno vključila v delovanje društva upokojencev (DU) Ljutomer, kjer je bila do leta 2009 članica upravnega odbora, predsednica ženskega pevskega zbora in koordinator-ka delovanja kulturnih sekcij. Sodelovala je pri raziskavah v projektu Promocija ljudskih
živijo, vi imate pa grunte!« (Pungerčar: 8) Starši so menili, da je brezčuten, vendar je ostal neizprosen. Meni, da je bilo v tistem času tako prav. V ljubljanskih zaporih, kjer je preživel enajst mesecev, od tega šest v samici, je bil sprva strašno obupan. Podrl se mu je ves svet, bil je tik pred maturo. Vse to je hitro prebolel, ko je dobil nekaj papirja in pričel pisati svoje kočarske novele: Pastirja, Deklo Hano in druge. Tako ni več občutil, da je v celici, zaživel je s svojimi kraji in ljudmi. Zaprt je bil na Miklošičevi ulici, kjer je neki dan slišal, da so ubili kralja. Kmalu zatem so ga spustili.
Po enajstih mesecih je prišel Potrč iz zapora močnejši, še bolj odločen v svoj prav in bolj povezan z usodo proletar-cev in kočarjev. Ob aretacijah 1934 se je odločila njihova nadaljnja usoda, saj so bili zaprti leto ali dve, Spolenjak sedem let in pol. To je v tistem času pomenilo, da si bil izobčen iz družbe. Potrč je bil izključen iz vseh srednjih šol v Sloveniji, onemogočeno mu je bilo vsakršno nadaljnje šolanje in odvzeta pravica do dediščine na domači kmetiji. Maturo je opravil kasneje kot privatist.
O pisanju
Nekoliko je presenetljivo, da se je Potrč o jeziku največ naučil pri Otonu Župančiču, saj sam ni veliko pesnil. Pri Župančiču je odkrival predvsem lepoto, melodijo, bogastvo in gibčnost slovenske besede. Skupna z Župančičem je njuna živa, nepotvorjena ljudska govorica. Kakor je Župančič prisluškoval »žuborenju domače besede ob sanjavi Kolpi in med belokranjskimi brezami«, tako je Potrč prisluškoval besednim odmevom ob dravskih peščinah in na haloških obronkih. Župančičeva Mlada pota si je recitiral na dolgih šolarskih poteh. Osvojili sta
pesmi in kulturne dediščine Prlekije, na podlagi katerega je bila leta 2001 izdana knjiga.
Marija Prelog
ga Župančičeva in Gradniko-va ljubezenska in življenjska pesem. Znal je cele zbirke na pamet, tudi tuje. Prepisoval si je pesmi, ko ni imel denarja za knjige. Gspanovega Kosovela je celega prepisal, Gradnikovo prepesnitev Tagoreja, pa Klop-čičevo prepesnitev Blokovih Dvanajst. Prebiral je Sovreto-ve prevode antične dramatike, odkril je dramski trikotnik, kar mu je pomagalo pri pisanju zgodnje dramatike. Shakespearov Hamlet mu je razkril, kako napisati stavek, ustvariti razpoloženje in dramatično pričakovanje, da je stavek v sebi nasprotujoč, hkrati pa mora zveneti. Pri pisanju Kre-flov se je na primer po več dni mučil z enim samim stavkom. Pri Rabelaisu je občudoval obešenjaštvo, humor, veselje do življenja in norčavost, ki se kljub »nesmilečnemu življenju« najde v delovnih in prazničnih običajih, etnografskih posebnostih severovzhodne Slovenije, še posebej v kuren-tovanju. Ker je bila njegova prva žena pianistka, je vzljubil Mozarta in Beethovna in spoznal nekaj temeljnih spoznanj o kompoziciji krajših tekstov. Ob Beethovnovi prekipevajoči sili se je učil pisati novele. Sicer pa je pisal v Ljubljani po večerji, v Fiesi pa v zgodnjih jutranjih urah.
Prvi pisatelj, ki ga je videl kmalu, ko je začel hoditi v šolo, je bil Josip Stritar. Iz Ptuja so se peljali na Pragersko, da bi ga pozdravili, ko se je vračal z Dunaja v Rogaško Slatino. Za vselej mu je ostala v spominu Stritarjeva osivela glava, ki se je prikazala na oknu vagona. Poznali so njegovo otroško pesem o vranah: Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?. S Ksaverjem Meškom so se srečali v šoli ob petdesetletnici pisateljevega rojstva. Sedel je med cvetjem na odru z belim ovratnikom in nasmeškom na obrazu.
Nadaljevanje prihodnjič
Pripisati je gre tudi zaslugo za nastanek glasila Pintovec, ki ga ljutomersko DU izdaja že vrsto let. Do leta 2011 je bila glavna organizatorica Martinovega koncerta, na katerem so se predstavljale vse sekcije društva. Prav zaradi nje je bilo delo na kulturnem področju v tem društvu zelo bogato, obširno in raznoliko. Marija Prelog (na posnetku) je prejemnica številnih odlikovanj, med drugimi je dobila zlati znak Društva defek-tologov Slovenije, plaketo Antona Skaleta ter srebrna znaka Rdečega križa Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije.
NŠ
Foto: DK
Projekt Študent dijaku je bil uspešen.
Ptuj • Kateri študij izbrati?
Letos več zanimanja za naravoslovje
Projekt Študent dijaku, ki ga dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov pripravlja, da bodočim študentom olajša izbiro študijskega programa, je tudi tokrat bil uspešen. Predstavitev posameznih fakultet in smeri se je udeležilo okrog 150 dijakov, večino pa je zanimalo naravoslovje.
Ljutomer • Marija Prelog dobitnica Miklošičeve nagrade
Pustila je pečat v prosveti in kulturi
Kulturno dogajanje Prlekije je v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja zaznamovalo nadvse uspešno delovanje letošnje dobitnice najprestižnejšega priznanja - Miklošičeve nagrade, 75-letne upokojene učiteljice Marije Prelog iz Ljutomera.
Nogomet
V soboto odprtje spomladanskega dela
Stran 12 Dorijan Ožvald
»Vratar Tomaž Murko nam veliko pomeni«
Stran 12
Rokomet
Zmaga prinaša mirnejše nadaljevanje Stran 13
Košarka
Skoraj zapravili visoko prednost
Stran 13
Atletika
Domjanova na Ptuju v lov za normo za SP
Stran 14
NK Zavrč
Kakovostne priprave prenesti v prvenstvo
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. 3New York
To je dvoboj, ki mi prinaša vse.
»
Le še dva tedna nas ločita od dvoboja Dejan Zavec - Keith Thurman, ki se bo 9. marca odvijal v ogromni dvorani Barclay Center v New Yorku. Boksarska mrzlica zajema Dejanove navijače, ki se v precejšnjem številu pripravljajo za odhod na mesto dogodka, počasi pa se ogreva tudi celotna športna Slovenija. Znova bo šlo za izjemno pomemben in odmeven dvoboj, ki prinaša odprtje vrat do »boksarskih nebes«, do vnovičnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka.
»V ospredju imam sedaj le to, da zaključne priprave opravim brez poškodb. Zavedam se, da se moram osredotočiti na svojo pripravljenost, potem se lahko zgodi marsikaj. Nikakor ne podcenjujem tekmeca, spoštujem njegov zagon, željo po zmagi, toda tudi jaz imam za ta večer svoje želje,« je povedal Dejan Zavec, ki se na svoj 36. profesionalni dvoboj še naprej pripravlja v Nemčiji.
Kaj si doslej zvedel o tekmecu?
D. Zavec: »O kakšnih plu-sih ali minusih je glede na oglede posnetkov na spletu brezpredmetno razpravljati; glavni del se bo odvijal v rin-gu, na začetku dvoboja. Takrat bom videl, kako sva si kompa-tibilna, kakšna je njegova taktika ... Ne glede na vse to pa sem prepričan, da bom imel odgovore na vsa ta vprašanja pripravljena. Kot sem že zapisal na medmrežju: grem v ZDA in se vrnem šele takrat, ko zmagam.«
Kam bi umestil ta dvoboj
«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Izkušnje so pomembne, morda tudi odločilne. Vsekakor ne bom več ponavljal 'napak', ki sem jih storil.«
med vse tvoje dosedanje?
D. Zavec: »Na drugo ali tretje mesto. Dobesedno vse prinaša ali odnaša.«
V ZDA odhajaš drugič. Ker imaš za sabo izkušnjo iz Biloxija, bo v tem primeru verjetno lažje.
D. Zavec: »Izkušnje so pomembne, morda tudi odločilne. Vsekakor ne bom več ponavljal 'napak', ki sem jih storil. Takrat namreč nisem vedel, da so to napake, te izkušnje pa so me naredile močnejšega, samozavestnejšega ...
Že takrat sem govoril, da je iz tega vidika poraz v Biloxiju 'koristen', vse se zgodi z nekim namenom.«
Zanimivo je, da te znova spremlja TV-mreža HBO: očitno so v tebi kljub tistemu porazu z Bertom videli nekaj več.
D. Zavec: »Tega sem zelo vesel. Da sem znova na njihovi karti dvobojev, je zame osebno dokaz, da se je moje delo izplačalo. Veliko Evropejcev se je namreč že podalo v ZDA, nekaj tudi z mojega nemškega
kluba SES, le redki pa imajo možnost vrnitve. Jaz sem na srečo med njimi.«
Agencija Golden Box Promotion (ta zastopa Kei-tha Thurmana, ime pa nosi po »zlatem dečku«, Oscarju de la Hoyu, op. a.) te spre-
mlja že kar nekaj časa. Pred meseci se je pojavil na twiterju zapis, da tebe vidijo v vlogi enega od izzivalcev svetovnega prvaka.
D. Zavec: »To meni pomeni dodatno motivacijo, da še vztrajam v športu. V moji karieri so bili že manj prijetni trenutki, ko so se vrstile poškodbe, ko sem bil na stranskem tiru glede velikih dvobojev . Tudi takrat pa so me ameriški mediji in boksarski strokovnjaki uvrščali med deseterico najboljših, kar mi je veliko pomenilo. Ko sem sedaj dobil priložnost za dvoboj s Keithom Thurmanom pa so dejansko pokazali, da so mislili resno.«
Tvoj dvoboj s Thurma-nom bi lahko opisali kot dvoboj izkušenj proti mladosti.
D. Zavec: »Točno tako! In naj se izkaže, kaj šteje.«
Dvoboj je na sporedu štiri dni pred tvojim 37. rojstnim dnevom.
D. Zavec: »Lepšega darila si ne bi mogel želeti!«
Taktiko je treba postaviti nasproti višjemu tekmecu. Ti to predstavlja težave?
D. Zavec: »Sedaj delamo minimalne korake, da se čim bolj približamo idealu. S to višino sploh nisem obremenjen, saj je v ringu vse relativno. Če se malo pošalim: če stegnem roke, potem se sam sebi zdim veliko višji od 180 cm (smeh).«
Dvoboj se bo odvijal v velterski kategoriji, Thur-man pa je doslej nastopal v težji kategoriji.
D. Zavec: »Teh nekaj kilogramov ne bo odločilnih, to je bolj stvar, ki se odvija v glavi vsakega posameznika. Lahko je pomembna, predvsem pri zadnji dehidraciji, vendar se zagotovo niso odločili za to kategorijo brezglavo. Premorejo dovolj strokovnjakov za te zadeve, da bodo opravili s tem brez težav. Oba sva sedaj nekoliko težja, kilograme bo pač potrebno prilagoditi kategoriji. Dejstvo je, da z njim ne bom mogel boksati na distan-ci, na razdalji, na točko. Treba bo vedno znova iskati borbo, tekmeca bo potrebno 'zaposliti'. Vsekakor pa bo potrebno v vsaki milisekundi dvoboja dati od sebe maksimum.«
Še nekaj besed o tem, kako je sploh prišlo do tega dvoboja: dejal si, da si ta dvoboj kar sam »izsilil«.
D. Zavec: »Na medmrežju 'prijateljujem' s celotnim boksarskim svetom in ko se je začelo govoriti o tem dvoboju, sem bil takoj zelo zagret. Tudi takrat, ko je ponudba prišla na naslov kluba SES, sem dal temu prednost pred vsemi ostalimi.«
Tvoji zvesti privrženci te bodo spremljali tudi v New York.
D. Zavec: »Vem, da bodo prišli, saj že od prve minute, ko je bil uradno objavljen datum in kraj dvoboja, vztrajno iščejo informacije. Vsakemu posebej sem neskončno hvaležen, tudi tistim, ki bodo stiskali pesti zame doma; stroški potovanja v ZDA so za številne pač prevelik zalogaj.«
Jože Mohorič
Judo • Tekma za svetovni pokal v Avstriji
Urška Urek izgubila zaradi kazni
Serija ženskih tekem za svetovni pokal v judu se je minuli konec tedna nadaljevala v Oberwartu. V Avstriji je bila na sporedu odprta tekma Green Hill European Open Woman.
V kategoriji nad 78 kg je tekmovala tudi Urška Urek, članica JK Drava Ptuj. V tej kategoriji je tekmovala tudi Lucija Polavder, ki je bila na koncu tretja, medtem jo je zmagala Japonka Kanae Yama-be. Za to prestižno zmago se je borilo 13 judoistk iz osmih držav. Urekova je v uvodnem
dvoboju izgubila proti stari znanki Larisi Cerič. Z borko iz Bosne in Hercegovine je doslej izgubila že štirikrat in tudi tokrat ji ni uspel velik met, tako da je po porazu ostala brez uvrstitve. A sam dvoboj je bil dober, saj je Ceričeva zelo statična judoistka, ki jo Urekova že dobro pozna. Tokrat sta si zaradi novih pravil obe tekmovalki hitro nabrali po tri kazni. Po 4 minutah in 26 sekundah pa je Urekova dobila še četrto kazen, kar je po novih pravilih avtomatsko pomenilo poraz. Čvrsta Ceri-
čeva je tako napredovala, mladi ptujski judoistki pa je v odločilnih trenutkih zmanjkalo tudi malo sreče. Proti močni tekmici pa je poizkušala vstopiti in izvesti kakšen met, vendar ji tokrat to žal ni uspelo. Urška Urek je tako še na drugi zaporedni tekmi za svetovni pokal izgubila uvodni dvoboj, a si je skozi težki borbi nedvomno pridobila veliko novih izkušenj. Naslednjo priložnost med svetovno elito bo iskala prvi konec tedna v marcu, ko bo tekmovala v Pragi.
David Breznik
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh do polfinala med dvojicami
Zimsko člansko DP
Na igriščih MAX tenis kluba v Ljubljani je prejšnji teden potekalo zimsko člansko državno prvenstvo, na katerem je ptujski klub zastopal Urh Krajnc Domiter.
Tretji nosilec je v 1. krogu izločil Tima Žibrata (Branik Maribor) z rezultatom 6:2, 6:2, v drugem pa je meril moči s članom domačega kluba Rokom Križajem. Ta se je pokazal kot izjemno nepredvidljiv tekmec in je slavil v treh nizih z rezultatom 6:4, 1:6, 4:6. Državni prvak je postal Tom Ko-čevar (Slovan Ljubljana).
Urh je skupaj z Matejem Le-ljakom (ŽTK Maribor) nastopil tudi v konkurenci dvojic, kjer sta bila 3. nosilca. V 1. krogu sta bila prosta, v četrtfinalu
pa sta 6:3, 6:3 ugnala dvojico Gregor Breskvar/Tomaž Jeras (TA Breskvar/Slovan). V pol-finalu sta se merila z dvojico Matjaž Jurman/Gregor Repina (TC LJ/MAX LJ), ki je slavila 3:6, 2:6. Ljubljančana sta bila uspešna tudi v finalu.
TUrnir 8-11 let v Litiji
V	Litiji je v organizaciji domačega kluba As Litija potekal letošnji peti turnir v kategoriji od 8 do 11 let. Tudi na njem so vidno vlogo igrale mlade ptujske igralke.
V	kategoriji midi tenis (U-9) se je Nina Pliberšek uvrstila v finale, kjer jo je ugnala Petja Drame (ŽTK Maribor). Nina je bila uspešna tudi v leto starejši kategoriji, kjer je
v okrnjeni konkurenci celo zmagala. V starostni skupini U-11 sta nastopili Taja Lonča-rič in Nika Strašek. Slednja je izgubila v 1. krogu glavnega turnirja, prva pa v drugem. V finalu sta se srečali Pia Poglajen (AS Litija) in Alea Bubek (Nova Gorica) - prav ti sta izločili ptujski igralki - zmagala pa je Goričanka.
TUrnir U-16 v Kranju
Na igriščih TK Triglav so nastopili igralci v kategoriji U-16, med katerimi je bil tudi Amadej Goručan (TK Terme Ptuj). Ta je v 1. krogu ugnal Žana Gorenca (6:2, 6:2), v nadaljevanj pa je 4:6, 1:6 izgubil proti Gregorju Bohu (ŽTK Ljubljana).
JM
12 Štajerski
Šport
petek • 22. februarja 2013
Nogomet • 1. SNL in Pokal Slovenije	.
Nekateri izbrani prestopi slovenskih prvoligašev:
V soboto odprtje spomladanskega dela
Večina slovenskih prvoliga-šev ima na voljo še dober teden dni časa za odpravo zadnjih pomanjkljivosti in uigravanje pred spomladanskim delom sezone, medtem ko Maribor in Olimpijo prva preizkušnja čaka že v soboto. Takrat se bosta namreč v Ljubljani, na stadionu Stožice, naša najmočnejša kluba od 20. ure dalje merila v prvi tekmi četrtfinala Pokala Slovenije (povratna tekma bo v sredo, 27. 2., ob 18.30 v Mariboru). Gre za zaostalo tekmo, saj so ostali klubi to obveznost že opravili. Spomnimo: v polfinale so se že uvrstili Aluminij, Celje in Triglav.
Veliki slovenski derbi je pravzaprav najboljša možna reklama za začetek drugega dela prvenstva, saj lahko upravičeno pričakujemo veliko število gledalcev in dobro vzdušje. Derbiji s sabo vedno prinašajo tudi kanček negotovosti glede obnašanja navijačev; upati je, da bo srečanje minilo v korektnem navijanju.
Prestopni rok
Prve tekme bodo pokazale tudi to, kako so klubi kadrovali v zimskem prestopnem roku. Po pričakovanjih je bil pri tem najbolj aktiven naš najbolje or-
Igralec	iz kluba	v klub
Nusmir Fajič	Mura	Maribor
Jani Šturm	Brda	Gorica
David Kašnik	Aluminij	Rudar
Mate Eterovič	Mura	Rudar
Nemanja Mitrovič	Bologna	Olimpija
Dejan Gerič	prost igralec	Olimpija
Charis Kostakis	PAS Giannina	Domžale
Dragan Čadikovski	Koper	Domžale
Erik Janža	Mura	Domžale
Marko Roškar	Triglav	Zavrč
Sandro Bloudek	Široki Brijeg	Aluminij
Matic Črnic	Maribor	Aluminij
Alen Ploj	Maribor	Mura
Rajko Rep	Maribor	Mura
Goran Galešič	Beerschot	Koper
Jean-Philippe Mendy	prost igralec	Koper
Alen Krcič	prost igralec	Triglav
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Maribora bodo v spomladanskem delu nosili vlogo favorita, tako v prvenstvu kot v Pokalu Slovenije. Na drugi strani so Kidričani že uvrščeni v polfinale pokalnega tekmovanja.
ganiziran in finančno stabilen klub Maribor. Ta je že v prvih dneh prestopnega roka izpeljal najboljši posel z nakupom Nusmirja Fajica (prej Mura), ki je zagotovo igralec z velikim potencialom. Mariborčani so potihoma zagotovo pričakovali, da bodo katerega od igralcev tudi prodali: omenjal se je predvsem Robert Berič, na
koncu je klub zapustil le Ko-mazec. Zaradi velikega števila igralcev so ob koncu prestopnega roka Mariborčani posodili kar nekaj mladih talentov v druge klube: Alen Ploj in Rajko Rep sta šla v Muro, Matic Črnic v Aluminij. Aktivna je bila tudi Olimpija, ki se je odpovedala Davorju Škerjancu in Španci Sarasoli, namesto njiju pa pri-
Nogomet • Dorijan Ožvald, Aluminij
»
Murko nam veliko pomeni
«
25-letni hrvaški nogometaš Dorijan Ožvald je eden izmed tistih, ki so se Aluminiju pridružili v zimskem prestopnem roku. Poskušal bo zakrpati vrzel v obrambni vrsti, ki je nastala po odhodu Davida Kašnika in Blaža Brezovačke-ga. Naloga je vse prej kot lahka, vendar Dorijanu ne manjka volje in samozavesti. Zaveda pa se, da je prehod na prvoligaški nivo zanj zahteven.
»Svojo nogometno pot sem začel v Veliki Gorici, ki leži blizu Zagreba. Po dveh letih sem že odšel v Dinamo, kjer sem preživel celotno šolo, vse do mladinske selekcije. Pozneje sem igral v 2. in 3. hrvaški ligi, dokler nisem pred dvema letoma prišel v Slovenijo, k Livarju iz Ivančne Gorice. Pozimi sem prišel na preizkušnjo v Kidričevo in verjetno so bili odgovorni tukaj v Aluminiju s prikazanim zadovoljni, saj
sem ostal,« je v uvodu povedal Dorijan, ki se je posebej dotaknil Dinamove mladinske šole. »Bilo je naporno, saj sem zjutraj hodil na treninge v Zagreb, nato s tramvajem in avtobusom v šolo v Veliki Gorici, popoldne pa znova nazaj na trening. Kot vsak mlad ambiciozen nogometaš sem v petek in soboto ostajal doma, pisal naloge in treniral. A se nisem pritoževal, bilo je koristno.«
Kateri so bili tvoji trenerji in kateri soigralec je postal najbolj znan?
D. Ožvald: »Od mojih takratnih soigralcev je najbolj znan Vedran Corluka (Dinamo, Manchester City, Tottenham, Bayer Leverkusen, trenutno Lokomotiva Moskva, op. a), z mano sta od igrala še Dejan Lovren (Olympique Lyon) in Filip Lončaric. Nekaj treningov sem oddelal tudi z Dinamovo B-ekipo (U-21), v kateri so bili
Nogomet • Prijateljska tekma
Remizirali z avstrijskim drugoligašem
ALUMINIJ -KAPFENBERG 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Drevenšek (15.), 1:1 Dingol (76.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Hodžura, Ožvald, Drevenšek, Bingo, Bloudek, Kurež, M. Rešek, Črnic, D. Rešek. Igrali so še: Spahič, Pečovnik, Lonzarič, Žagar, Jeleč, Petek, Milutinovic Jovanovič. Trener: Bojan Flis.
KAPFENBERG: Lukše, Standfest, Scobdereberger, Ganze, Purmer,Ganze, Wolf, Spirk, Mičič, Dingol, Elsner, Wender. Igrali so še: Kostner, Feldfernius, Ronivaldo, Welbnicki, Redžovič, Senčar, Grgič.
Trener: Klaus Schmidt.
Nogometaši Aluminija so v pripravljalnem srečanju gostili avstrijskega drugoligaša Kapfenberg. Po precej hladnem vremenu sta ekipi prikazali soliden nogomet s polno tempa in borbenosti. V tej hitri igri pa je bilo prisotnih tudi precej napak. Domačini so imeli na začetku pobudo in tudi prve priložnosti. V 10. minuti je s strelom od daleč poizkušal Črnic, vendar ni bil uspešen. Pet minut kasneje je bil Drevenšek najbolj prise-
ben pred vrati Kapfenberga in je žogo poslal v mrežo. Do konca prvega polčasa so domačini še nekajkrat poizkušali, vendar brez uspeha.
Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, toda domačinom je šepala realizacija. Gostje so svoje priložnosti čakali v nasprotnih napadih in bili uspešni v 76. minuti ter rezultat izenačili. V zadnjih minutah so bili gostje bolj nevarni in domači se lahko zahvalijo vratarju Murku, da niso doživeli poraza.
Danilo Klajnšek
peljala Nemanjo Mitroviča in Dejana Geriča.
Eden od »zmagovalcev« prestopnega roka so tudi Domžale. Ti so največ pridobili z Erikom Janžo (Mura), ki je eden največjih mladih biserov slovenskega nogometa. Ob njem so v klub pripeljali izkušenega Dragana Cadikovskega (prej Koper), ki lahko s svojimi izkušnjami
veliko pripomore k napredku Domžal. Velenjski Rudar je naslednja ekipa, ki bo okrepljena pričakala nadaljevanje prvenstva. Trener je postal Jernej Javornik (Aleš Čeh je postal pomočnik selektorja Srečka Katanca), v Velenje pa sta prišla še David Kašnik (Aluminij) in Mate Eterovič (Mura).
Izmed klubov, ki so največ izgubili, izstopa Mura 05. Ta je ostala praktično brez polovice ekipe, saj so odšli Dragan Jelič, Mate Eterovič, Nusmir Fajič, Erik Janža, v Zavrč sta prestopila še Buzeti in Kouter. Položaj se je izboljšal s prihodom dveh Mariborčanov, Repa in Ploja, ki sta lahko pravi okrepitvi. Mura se sooča s številnimi finančnimi težavami, ki jih poskuša reševati novo vodstvo kluba.
Aktivni tudi v Aluminiju
V Kidričevem so ostali brez Davida Kašnika, Gregorja Re-žonje, Adnana Bešiča in Blaža Brezovačkega. Namesto njih bodo spomladi v rdečem dresu nastopali Sandro Bloudek, Matic Črnic, Dorijan Ožvald, Emir Hodžura in Jo-vanovič. S temi in že prej uveljavljenimi igralci si bodo pod vodstvom trenerja Bojana Flisa poskušali zagotoviti obstanek. Po jesenskem delu prvenstva Kidričani z osvojenimi 21 točkami zasedajo 9. mesto (enako število točk ima tudi Rudar), pred zadnjo Muro pa njihova prednost znaša 4 točke.
Jože Mohorič
takrat Eduardo da Silva, Niko Krajnčar, Luka Modric ... Od trenerjev bi omenil le nekatere, saj jih je bilo res veliko: Vinko Šaka, Davor Pavlov in Stje-pan Deverič v Dinamu, v Veliki Gorici pa Damir Biškup.«
Kako je prišlo do prestopa v Slovenijo?
D. Ožvald: »To se je zgodilo povsem naključno: pred dvema letoma sem prišel skupaj z dobrim prijateljem Igorjem Mostarličem igrat na malono-gometni turnir v Krško. V tem trenutku sem razmišljal o tem, ali bi še igral nogomet ali bi se zaposlil, saj je bila v hrvaškem nogometu situacija slaba za vse klube, razen za Dinamo in Slaven Belupo. Mostarlič se je takrat dogovoril za prestop v Krško, sam pa sem šel v Livar. Vse v klubu mi je bilo všeč in sem ostal dve leti.«
V Kidričevem so treningi vendarle precej bolj napor-
Foto: Črtomir Goznik
Dorijan Ožvald (18) je eden izmed novincev pri Aluminiju, na katere trener Bojan Flis resno računa.
ni: kako ste se znašli?
D. Ožvald: »Res so treningi neprimerljivi, a sem si vedno želel delati in napredovati. To je moje delo in tega se zavedam. Kidričevo je sicer majhen kraj, vendar so vsi v klubu, od uprave, trenerjev in igralcev zelo korektni. Odlično so me sprejeli in o njih ne morem reči ene slabe besede, samo najboljše. Stanujem tukaj v Kidričevem, skupaj z Emirjem Hodžurjem, OK nama je.«
Zaenkrat dobivaš na prijateljskih tekmah veliko priložnosti.
D. Ožvald: »Upam, da bo tudi v bodoče tako (smeh). Mogoče sem imel malo srečo, da se je odprlo prosto mesto na centralnih branilcih, saj so nekateri odšli. Priložnost sem zagrabil z obema rokama, trudim se po najboljših močeh in upam, da se tukaj tudi obdržim.«
V zadnji vrsti sodeluješ s sostanovalcem Emirjem Hodžuro, ki je tudi novinec?
D. Ožvald: »Dobro se razumeva, vendar je potrebno še precej dela, da se popolnoma uigrava. Skupaj sva šele dober mesec, vendar upam, da bo vse OK. Na srečo je za nama še Tomaž Murko, ki je več kot 50 % naše ekipe - res je odličen vratar. Vsekakor si želim, da bi pomagala ekipi do kar najboljših predstav in v končni fazi do obstanka, kar je glavni cilj kluba v spomladanskem delu prvenstva.«
Si vedno igral na položaju branilca?
D. Ožvald: »Sem, v vseh mlajših selekcijah. Eno sezono me je sicer trener v mladinski ekipi Dinama postavil na mesto levega vezista in takrat sem dosegel 12 zadetkov. Natančno se spomnim, da mi je oče za vsak zadetek obljubil 100 kun in na koncu sezone sem imel zbranih 1200 kun (smeh). Treba pa je povedati, da je Dinamo takrat vse tekmece premagoval s petimi ali šestimi goli razlike. Tudi v Livarju me je trener občasno postavil v vlogo vezista,
ponavadi takrat, ko smo 'lovili rezultat'. Sicer pa menim, da lahko najboljše predstave pokažem na mestu branilca.«
Katero ligo v Evropi najraje spremljaš in katere nogometaše?
D. Ožvald: »Brez dvoma angleško ligo in Manchester United, kjer igrata Nemanja Vidic in Rio Ferdinand. Tudi sam bi nekoč rad zaigral na Otoku; mnenja sem, da nikoli ni prepozno in je treba imeti visoke cilje. Pri 25 letih sem na vrhuncu svojih moči, sedaj bi moral pokazati najboljše igre. Upam, da mi bo to v Kidričevem uspelo. Od hrvaških igralcev bi izpostavil Vedrana Čorluka, ki je moj dober prijatelj. Ne morem reči, da je moj vzornik, ampak ga cenim kot igralca in tudi kot človeka. Igral je številne velike tekme, v velikih klubih, zaslužil je veliko denarja, pa je kljub temu ostal enak, kot je bil pred npr. desetimi leti. Res je pravi.«
Jože Mohorič
petek • 22. februarja 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Skoraj zapravili visoko prednost
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Holc je bil naučinkovitejši igralec ptujske ekipe.
Ptuj - Fenomeni 61:58
16:12, 20:8, 16:20, 9:18 PTUJ: Kotnik A. 6, Brkič 2, Žnida-rič 5, Kramberger, Marin, Holc 18, Kotnik M. 17, Vodušek 5, Pleskonč 8. Trener: Matjaž Damiš
V zaostali tekmi 11. kroga so gledalci v gimnazijski dvorani videli pravo dramo, ki so si jo ptujski igralci zakuhali kar sami. Ta športna drama je tokrat imela zanje srečen razplet, saj so z 61:58 ugnali Fenomene. Ljubljančani so višje na prvenstveni lestvici in so bili glede na dejstvo, da se ekipa Matjaža Damiša sooča s poškodbami in boleznimi, tihi favoriti.
Začetek tekme je zaznamovala ne preveč organizirana igra na obeh straneh in obilica zgrešenih čistih metov. Ptujčani so se šele sredi prve četrtine dodobra ogreli, solidno so ves čas igrali predvsem v obrambi ter so prevladovali tudi v skoku. Ob teh dveh dobrih elementih so izpeljali nekaj uspešnih protinapadov, Matej Kotnik pa je z dvema trojkama pripeljal domače košarkarje v vodstvo 16:12. Sledilo je najboljših deset minut igre ptujske ekipe, ki je goste zmedla s conskim presin-gom. S tesnim pokrivanjem so osvojili veliko žog, ki so jih nato pretopili v nekaj lahkih košev. Tudi realizacija v napadu je bila na zelo solidnem nivoju in rezultat polčasa je bil 36:20. Ko je v 21. minuti tekme Sebastjan Holc povišal prednost na 18 točk, so mnogi mislili, da so Ptujčani že vpisali novo pomembno
4. SKL - vzhod (m)
ZAOSTALA TEKMA 11. KROGA:
Ptuj - Fenomeni 61:58.
1.	RUŠE 12	10	2	22
2.	IVANČNA GORICA 12	8	4	20
3.	FENOMENI 12	7	5	19
4.	NONA LENART 12	7	5	19
5.	PTUJ 12	7	5	19
6.	ILIRIJA 12	6	6 18
7.	POSAVJE SEVNICA 12	3	9	15
8.	POSAVJE PODBOČJE 12	0	12	12
zmago. A Ljubljančani, ki so tekmo odigrali brez pravega organizatorja igre, so se nato prebudili, predvsem so izboljšali igro v obrambi. Ptujčani nikakor niso mogli več prebiti te obrambe, medtem ko so gostje iz nasprotnih napadov pridno zadevali. Posebej je v napadu izstopal zelo razpoloženi Boris Karadžič, ki je skupno dosegel kar 19 točk. Pri domačih sta izstopala Holc z 18 in Kotnik s 17 točkami; ta je vse svoje točke dosegel že v prvih dveh četrtinah!
Po tridesetih odigranih minutah je bil na semaforju izpisan rezultat 52:40 in pričakovali smo, da bo KK Ptuj tekmo mirno pripeljal do konca. A tega scenarija nismo doživeli, saj domači niso mogli več zadeti iz igre, hkrati pa so ponovno katastrofalno slabo izvajali proste mete. Gostje so bili iz minute v minuto bližje in napetost se je samo stopnjevala. Minuto in pol pred koncem je bil izid 59:51, tik pred koncem pa samo še 60:58. Gostje so imeli tudi svojo priložnost za popoln preobrat, a jim je za kaj takega zmanjkalo časa in tudi sreče. Končni rezultat 61:58 je Rok Vodušek postavil iz prostega meta in Ptujčani so se lahko veselili težko prigarane zmage.
Ta je zelo pomembna, saj jih dva kroga pred koncem še vedno ohranja v poziciji, kjer lahko še zmeraj upajo na uvrstitev v končnico. V primeru dveh zmag - najprej pri Po-savju iz Sevnice in v zadnjem krogu doma z Ilirijo - je to povsem mogoče.
David Breznik
Matej Kotnik, KK Ptuj: »V
prvem polčasu smo igrali dobro, saj smo dobro 'stiskali' v obrambi in smo dobro zadevali mete iz razdalje. Kot po navadi smo tudi tokrat padli v tretji četrtini, tudi v zadnji četrtini nam met nikakor ni stekel. Nekako nam je le uspelo ohraniti prednost in priti do pomembne zmage.«
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Zmaga prinaša mirnejše nadaljevanje
Le še dva kroga sta preostala ormoškim rokometašem do zaključka rednega dela sezone. Petkova domača tekma ob 19.30 z Izolo in gostovanje na Bonifiki pri Cimosu. Cilj pred gostovanjem Izole na Harde-ku je le en: zmaga, ki prinaša mirnejšo nadaljevanje sezone. Za zmago proti neugodni Izoli bo treba v prvi vrsti popraviti igro v obrambi. Ta je šepala pri obeh porazih v gosteh, pri Ribnici (36:30) in Mariboru (40:34). Pri zaenkrat edini zmagi v drugem delu sezone proti Svišu (31:23) pa je bila prav igra v obrambi na visokem nivoju. Veseli, da napad kljub odhodu Jaka Špiljaka deluje solidno, odhod Špiljaka pa se pozna v obrambnih vrstah. V napadu solidno igrata na levi strani David Bogadi, na desni strani Jan Gregorc. Na priložnost v napadu na krilu čaka vse boljši Jaša Rajšp. Na zunanjih položajih izkušena Siniša Radujkovic in kapetan Bojan Čudič dobro brzdata »pre(hitra)« Aleša Ši-šmanoviča in Anžeta Kljaji-ča, fanta, ki sta odlično unovčila večjo minutažo po odhodu Špiljaka. Še največ rezerv v igri Jeruzalema tiči na črti, kjer krožna napadalca Danijel Mesaric in Nejc Žmavc zmoreta veliko več. Prav zadetki s črte najbolj manjkajo Ormožanom. Učinek vratarjev pa je itak pogojen z dobro igro v obrambi. Ko ta deluje tako, kot je potrebno, sta tudi vratarja Sandi Žuran in Boštjan Belec blizu številke petnajstih obramb.
Ekipi iz Ormoža ter Izole se z 12 osvojenimi točkami nahajata na 9. in 10. mestu, na mestih, ki še ohranjata status v elitnem razredu v prihodnji sezoni. Prednost pred najbližjim zasledovalcem Sevnico, glavnim konkurentom v boju za obstanek v ligi, znaša štiri točke. Sevnica v 21. krogu doma gosti Sviškote in tudi ta
Foto: Črtomir Goznik
Ormoške rokometaše (na fotografiji sta Kljajič in Šišmanovič) čaka v soboto preizkušnja z Izolani.
tekma bo izjemnega pomena glede razpleta boja za obstanek v ligi. Izolani, gostje Har-deka, so na zadnjem srečanju v primorskem derbiju proti Cimosu kljub porazu prikazali zelo dobro igro in bodo še kako nevarni nasprotnik Or-možanom. Prvi violini Primorcev sta odlični strelec Peter Božič in vratar Dragan Kevič. Točke v derbiju začelja danes na Hardeku bodo štele dvojno, saj zmaga vsaj za odtenek prinaša mirnejše nadaljevanje v ligi za obstanek. Poškodb, razen nekaterih lažjih, v taboru Jeruzalema ni in za pomembno tekmo bodo pripravljeni vsi fantje. Na zadnji tekmi na Hardeku se je zbralo blizu 250 gledalcev, tokrat se lahko pričakuje še višji obisk.
Davorin Levanič do konca sezone v Ormožu
Rokometni klub Jeruzalem Ormož se lahko pohvali s šte-
vilnimi nadarjenimi mladimi rokometaši, ki igrajo vse vidnejšo vlogo tudi v slovenskih reprezentancah. V konkurenci mlajših kadetov barve Slovenije branijo brata Tomaž in Rok Cvetko, Miha Kolmančič in Matic Topolovec. V konkurenci starejših dečkov Boštjan Žižek Cvetko, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dominik Ozmec in Miha Kavčič. Vse bližje seznamu reprezentančnih selekcij je še kar nekaj fantov, ki so si poziv zaslužili po prikazanih igrah v kadetski ligi, v ligi starejših dečkov A in B, kjer so Ormožani v samem državnem vrhu. Ne smemo pozabiti, da iz ormoške rokometne šole izhaja tudi Marko Bezjak, danes član Gorenja Velenja, jutri pa nemškega Bundesligaša Magdeburga.
Vztrajno in kvalitetno delo v ormoškem klubu ter pametno razmišljanje predvsem staršev bo v prihodnosti izvrglo v svetovno rokometno orbito še koga izmed fantov iz Ormoža, saj rokometnih talen-
Košarka • PARKL
Majšperk preprečil popoln krog gostov
Tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva se že kažejo prvi obrisi končne lestvice, predvsem pa se uresničujejo pričakovanja pred začetkom sezone, saj ekipe med 3. in 7. mestom loči le ena zmaga. Vse skupaj obeta zanimiv zaključek sezone, ki bo v marcu.
11. krog je prinesel tudi dokončno potrditev kakovosti ekipe Adecca. Z zmago nad mestnim tekmecem MCAPro so že tri kroge pred koncem tudi teoretično dokončno potrdili 1. mesto po rednem delu sezone. Ponovno je tekmo odločila že tolikokrat prikazana odlična 3. četrtina Adecca. Pragersko je na gostovanju v Staršah prekinilo svojo slabo serijo in zmagalo. Zmaga prvakom hkrati pomeni mirnejše nadaljevanje sezone, saj imajo na drugem mestu kar dve zmagi prednosti pred zasledovalci. V boju za preostali dve poziciji, ki še vodita na zaključni turnir, je največjo zmago slavila ekipa Kidričevega. S Ptuja se
vračajo z zmago (71:78) in s tem močno povečanimi možnostmi za morebiten skok v prvo polovico lestvice. Na-
1. LIGA
REZULTATI 11. KROGA: GG TE
ŠD Cirkovce - NKB Maribor 69:80 (17:23, 18:17, 19:23, 15:17), KK Starše - KK Pragersko Wave block 61:82 (6:23, 15:16, 21:16, 19:27), MCAPRO - KK Adecco 61:87 (15:18, 16:16, 16:28, 14:25), Klub ptujskih študentov - ŠD Kidričevo 71:78 (13:21, 20:13, 18:12, 20:32).
1.	KK ADECCO	11 10 1 21
2.	PRAGERSKO WAVE B. 11 7 4 18
3.	KLUB PTUJSKIH ŠTUD. 11 5 6 16
4.	MCAPRO	11 5 6 16
5.	NKB MARIBOR -1 11 6 5 16
6.	ŠD KIDRIČEVO	10 4 6 14
7.	KK STARŠE	10 4 6 14
8.	GG TEŠD CIRKOVCE 11 2 9 13
2. LIGA
REZULTATI 10. KROGA: KMO
Dornava - KK Starše Čiro 48:92 (18:23, 10:17, 9:27, 10:22), ŠD Majšperk - KK Adecco Oldstars 85:47 (13:12, 29:8, 18:16, 25:11), ŠD Ptujska Gora - KK Črešnje-
sprotno pa bo zaključek sezone zelo težak za ekipo Kluba ptujskih študentov, ki kljub trenutno 3. mestu do konca
vec 57:64 (14:11, 16:13, 17:26, 10:14).
1.	KK STARŠE ČIRO	10	8	2	18
2.	KK ČREŠNJEVEC	8	8	0	16
3.	ŠD MAJŠPERK	9	4	5	13
4.	ŠD PTUJSKA GORA	8	4	4	12
5.	KK RAČE	9	3	6	12
6.	KMO DORNAVA	9	2	7	11
7.	KK ADECCO OLDSTARS	9	2	7	11
1.	liga: KK Pragersko - GG TE ŠD Cirkovce (četrtek, 28. 2., ob 19.50 - OŠ Pragersko), ŠD Kidričevo - MCAPro (petek, 1. 3., ob 20.45
-	OŠ Kidričevo), KPŠ - NKBM (sobota, 2. 3., ob 14.30 - Gimnazija Ptuj), KK Adecco - KK Starše (sobota, 2. 3., ob 17.45 - 2.Gimnazija Maribor).
2.	liga: KK Rače - ŠD Ptujska Gora (sreda, 27. 2., ob 20.15 - OŠ Fram), KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora (petek, 1. 3., ob 18.50 - OŠ Dornava), KK Starše Čiro - ŠD Maj-šperk (petek, 1. 3., ob 20.15 - OŠ Starše), KK Adecco Oldstars - KK Črešnjevec (sobota, 2. 3., ob 15.45
-	2. Gimnazija Maribor).
tov na tem področju kar mrgoli. Igralci v Ormož prihajajo iz Radgone, Ljutomera, Ivanj-kovcev, Miklavža pri Ormožu, Središča ob Dravi, Velike Nedelje, Gorišnice, Ptuja. Vse več pa je tudi ob vstopu Hrvaške v EU zanimanja staršev mladih hrvaških rokometašev iz Vara-ždina, Ivanca, Preloga in celo Ludbrega.
V vrste Jeruzalema je do konca sezone pristopil tudi nadarjeni, 190 cm visoki levi zunanji Davorin Levanič. 18-letnik ptujske Drave bo do konca sezone zagotovo dobil ustrezno minutažo v članski ekipi iz Ormoža. Igralec in trenerji pa se bodo po končani sezoni skupaj odločili o nadaljnji športni poti Levaniča, ki glede na fizične predispozi-cije spominja na Roka Žura-na in bi v prihodnosti lahko naredil odlično športno pot v slovenski rokometni eliti. Gre tudi za bivšega reprezentanta Slovenije, generacije 1994 in mlajši.
ku
čakajo še težki obračuni za ohranitev mesta.V Cirkovcah so gostovali bankirji NKB Maribor in izkoristili slabšo formo Cirkovčanov, ki bodo do konca sezone težko zapustili zadnje mesto lestvice.
Do konca sezone v 2. ligi bomo očitno videli dvoboj Črešnjevca in ekipe Starše Čiro. Slednji morajo, če želijo v zadnjem krogu v medsebojni tekmi še naskakovati prvo mesto na lestvici, računati tudi na pomoč drugih ekip. Črešnjevec je pred zadnjimi tremi krogi še neporažen, ekipa Starše Čiro pa ima ob več odigranih tekmah že dva poraza. Obe ekipi sta v zadnjem tednu zmagali. Visoko zanesljivo zmago so na gostovanju v Dornavi slavili Staršani. Veliko bolj napeto pa je bilo v Majšperku, kjer je Ptujska Gora do zadnje minute ogrožala še neporaženo ekipo Črešnjevca. Na koncu je spet odločil najboljši strelec lige Florjančič s 36 točkami. Manj uspešna od prve ekipe je drugo-ligaška mariborska ekipa Adecco Oldstars. Na gostovanju pri ŠD Majšperku so doživeli visok poraz 85:47.
Danilo Klajnšek
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 22. februarja 2013
Atletika • AK CP Ptuj
Domjanova na Ptuju v lov za normo za SP
Vrhunec domače dvoranske atletske sezone je bil prejšnjo soboto na članskem državnem prvenstvu, ki je potekalo v Ljubljani, dan kasneje pa so se za državne naslove v Slovenski Bistrici pomerili še v suvanju krogle. Največ so Ptujčani pričakovali od Nine Kolarič, ki se je drugič v zimski sezoni udeležila tekmovanj a v skoku v daljino. Zanesljivo zmago v sicer razredčeni konkurenci so ji preprečili trije prestopi, kar pomeni, da je ostala brez rezultata in brez uvrstitve. »Nina se zavzeto pripravlja za poletno sezono in si želi povratka tja, kjer je že bila. Poškodba, zaradi katere je izpustila prejšnje leto, je sanirana in ne otežuje začrtanega programa dela. Zimska sezona je bila zgolj pregledna in je služila kot pokazatelj, kako smo delali. Res je, da je merilo dela rezultat, vendar je bil rezultat tokrat drugotnega pomena. Najbolj potrebno je bilo to, da Nina občuti obremenitev tekme in z njo opravi tako, kot sva načrtovala,« je nastop svoje varovanke in načrte za poletno sezono komentiral trener Gorazd Rajher.
Precej bolj pa se je lahko Rajher veselil odličnega nedeljskega nastopa Veronike Domjan v Slovenski Bistrici. V suvanju krogle, ki ni njena osnovna disciplina, je pometla s sicer izenačeno konkurenco med mlajšimi mladinkami, za nameček pa je postavila še nov državni rekord. Pravzaprav je stari rekord popravila dvakrat, najprej na 14,49 metra, nato pa še na 14,65 metra. Prejšnjo najboljšo znamko v suvanju 3-kilogramske krogle je tako presegla za dobrega pol metra. »Kaj pomeni ta rezultat, je težko napovedati, gotovo je eno:
Najboljša ptujska mladinska atletinja Veronika Domjan je postavila nov državni rekord v suvanju krogle. Naslednjo nedeljo bo na zimskem prvenstvu v metih na Ptuju lovila normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince.
Veronika pridno trenira in rezultati ne bi smeli izostati,« je povedal Rajher.
Tretjega marca bo na Ptuju zimsko državno prvenstvo v metih, kjer bo Domjanova nastopila v svoji paradni disciplini, metu diska. »Z rezultatom v suvanju krogle sem potrdila, da sem pozimi dobro trenirala in da sem pripravljena na mete diska, ki bodo leteli čez 50 metrov,« je dejala Domjano-va, ki se že veseli nastopa pred domačo publiko. Kaj Rajher na Ptuju pričakuje od svoje varovanke? »Veronika naj zaluča disk tako daleč, kot si to sama želi. Meja je norma za svetovno prvenstvo za mlajše mladince,« napoveduje Rajher. S svojimi rezultati iz preteklega leta in na osnovi napredka v letošnji sezoni je Domjanova zelo bli-
Nogomet • Prijateljska tekma
NS DRAVA PTUJ - PALOMA
9:1 (5:0)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Nežmah, Frangež, Fridl, Nikollaj, Krajnc, Ljubec, Marinič, Antolič, Arsič, Hoj-nik. Igrali so še: Simonič, Letonja, Pukšič, Horvat, Zilič. Trener: Franc Fridl
Članska ekipa NŠ Drava Ptuj je s Palomo v sklopu priprav na spomladanski del prvenstva v super ligi odigrala peto prijateljsko tekmo. Modri niso imeli pretiranih težav in so bili vso tekmo veliko boljši tekmec. Po dobro izpelja-
nih akcijah so dosegli kar devet zadetkov, ob tem pa so imeli še kar nekaj lepih priložnosti. Med strelce sta se po dvakrat vpisala Hojnik in Zilič, po enkrat pa so zadeli Marinič, Frangež, Antolič, Krajnc in Arsič. Najlepši zadetek na tekmi je v prvem polčasu dosegel Rok Marinič, ki je s približno 16 metrov z natančnim strelom poslal žogo preko gostujočega vratarja.
V soboto čaka Ptujčane ob 16. uri na igrišču z umetno travo na Ptuju tekma s Cirkulanami.
David Breznik
zu nastopu na omenjenem svetovnem prvenstvu v njeni starostni kategoriji, ki bo julija v Ukrajini, kakor tudi nastopu na evropskem mladinskem prvenstvu v Italiji. »Veronika je biser in prihodnost slovenske atletike. Poleg tega, da je izjemen talent, je pridna, delovna, vztrajna in izredno pozitiv-
na oseba. Vse pohvale njej in trenerju Gorazdu. Prepričan sem, da bomo imeli tako v tej kot tudi v prihodnjih sezonah še pogosto razlog za veselje,« pa o članici Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pravi predsednik kluba Aleksander Lorenčič.
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Igralci članske ekipe NS Poli Drava so visoko ugnali Palomo.
Nogomet • NŠ Poli Drava
Nova turnirska zmaga ptujskih upov
Mladi upi Nogometne šole Poli Drava Ptuj so se na pustno nedeljo namesto na ptujske ulice odpravili na nogometni turnir, ki ga je organiziral ŠC Marinko Galič. Kljub nekoliko prirejenim pravilom (selekcija U-6 in vratar U-7) so varovanci Nastje Čeha spet »pometli« s konkurenco in v skupini šestih zelo kakovostnih ekip osvojili še svojo četrto zaporedno turnirsko lovoriko.
Zmagali so v vseh sedmih tekmah: v skupinskem delu so ptujski nogometaši po vrsti premagali Simer šampion Celje (5:0), NŠ Marcos Tava-res (3:1), Maribor Tabor (8:0), Hoče (5:1) in NŠ Marinka Ga-liča (2:1). V polfinalu so še enkrat ugnali NŠ Marcos Tavares (4:2), v velikem finalu pa so
NS Poli Drava Ptuj: Sandro Čeh, Luka Matjašič, Jan Lampret, Vito Kolarič, Nejc Stra-šek, Lukas Čeh, Teo Fridl, Rok Jovanovič, Marko Voda, Lan Drevenšek. Trener: Na-stja Čeh.
še visoko, s 4:1, premagali NŠ Marinka Galiča. Fantje so prikazali izredno borbeno, ekipno in kakovostno igro, katere rezultat je bil 31 doseženih zadetkov. Med strelce so se vpisali Lukas Čeh, ki je dal kar 17 zadetkov, 8 jih je prispeval Jan Lampret, 5 Luka Matjašič in enega Teo Fridl. Uspeh ekipe je s priznanjem za najboljšega vratarja turnirja dopolnil Sandro Čeh.
DB
Mladi igralci NŠ Poli Drava so pod vodstvom Nastje Čeha odlično igrali na turnirju v ŠC Marinko Galič.
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljski tekmi
Nogometaši Aluminija bodo v soboto, 23. 2., ob 14.00 odigrali zadnjo pripravljalno srečanje pred pričetkom prvenstva. Njihov nasprotnik bo ekipa Šmarje pri Jelšah.
Nogometaši Zavrča bodo v soboto gostovali na Madžarskem, kjer bodo ob 11. uri igrali srečanje z ekipo ZTE iz Zalaersega.
Rokomet • 1. A SRL (m)
21. KROG: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
18. KROG: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
14.	KROG: Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl (sobota ob 19.30), Grosuplje - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 20.00)
2.	MOŠKA LIGA
17. KROG: Col - Drava Ptuj (sobota ob 20.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
15.	KROG: Braslovče - AC Prstec Ptuj (sobota ob 17.00)
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
15. KROG: Rudar - Drava Deta Center (sobota ob 12.30)
3.	SKL vzhod (m)
15. KROG: Prepolje - Drava Deta Center (sobota ob 18.30)
Bovling • Ptujska podjetniška liga
Razpored 1. kroga (ponedeljek, 25. 2.): ob 17.30: Radio-Tednik Ptuj - Tames; ob 20.00: SKEI Ptuj - Talum, DaMoSS - Elektro Maribor, Gostišče Iršič - MP Ptuj, VGP Drava - Boxmark Team. Prosta je ekipa Saška bar.
DK, JM
Rokomet • Mlajše selekcije
KADETI - polfinalna skupina B
REZULTATI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Rudar 39:31 (17:14), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 30:22 (16:12), Herz Šmartno - Krško 25:38 (12:15). Srečanje Drava Ptuj - Gorenje Velenje bo odigrana kasneje.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 6 5 1 0 11
2.	JERUZALEM ORMOŽ 5 4 10 9
3.	KRŠKO	6 4 0 2 8
4.	RUDAR	5 2 1 2 5
5.	HERZ ŠMARTNO 6 114 3
6.	MARIBOR BRANIK 5 1 0 4 2
7.	DRAVA PTUJ 3 1 0 2 2
8.	GORENJE VELENJE 4 0 0 4 0
KADETI - nadaljevanje, skupina 3
REZULTATI 4. KROGA: Dol TKI
Hrastnik - Velika Nedelja 38:37
1.	SLOVENJ GRADEC 3 3 0 0	6
2.	SEVNICA 2 2 0 0	4
3.	DOL TKI HRASTNIK 3 1 0 2	2
4.	LIBENAU 1 0 0 1	0
5.	V. NEDELJA C. O. 3 0 0 3	0
HRASTNIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 38:37 (19:21)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Šerod 9, Ozmec 5, D. Jaušovec 5, M. Jaušovec 1, Bokša 2, Preac, Klemenčič, Ho-jžar 10, Marin 5. Trener: Branko Bokša
STAREJŠI DEČKI B -nadaljevanje, skupina B
REZULTATI 4. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:14 (14:8), Dol TKI Hrastnik - Maribor 30:36 (14:18).
1.	ARCONT RADGONA 3 3 0 0 6
2.	MARIBOR BRANIK 4 3 0 1 6
3.	DRAVA PTUJ 2 2 0 0 4
4.	DOBOVA	3 1 1 1 3
5.	V. NEDELJA C. O. 4 10 3 2
6.	DOL TKI HRASTNIK 3 0 1 2 1
7.	RADEČE MIK CELJE 3 0 0 3 0
MLAJŠI DEČKI B - vzhod
REZULTATI 17. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje
20:9 (9:2), Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 29:12 (14:7), Rače - Celje Pivovarna Laško 8:21 (4:11), Moškanjci Gorišnica -Ravne na Koroškem 15:13 (7:8).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 15 15 0 0 30
2.	DRAVA PTUJ 15 12 0 3 24
3.	SLOVENJ GRADEC 14 9 0 5
4.	MOŠKANJCI - GOR.15 9 0 6
5.	RAVNE NA KOR. 15 6 2 7
6.	V. NEDELJA C. O.
7.	RAČE
8.	JERUZ. ORMOŽ
9.	GORENJE
14	5	2	7 16	4	2	10
15	2	1	12 15	1 1	13 3
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - GORENJE 20:9 (9:2)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, V. Kovačec, Oz-mec 1, E. Kovačec 5, Toplak 3, Kokol, Šošter 1, Kuhar 10, Pfeifer. Trener: Davorin Kovačec
MLAJŠI DEČKI A - vzhod
REZULTATI 17. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje B 8:43 (2:21), Slovenj Gradec -Jeruzalem Ormož 16:25 (7:17), Pomurje - Celje Pivovarna Laško 10:25 (4:11).
1.	GORENJE 13 13 0 0 26
2.	JERUZ. ORMOŽ 13 10 0 3 20
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 13 10 0 3 20
4.	SLOVENJ GRADEC 12 7 0 5 14
5.	MOŠKANJCI - GOR. 13 4 0 9 8
6.	V. NEDELJA C. O. 12 4 0 8 8
7.	ARCONT RADGONA 13 2 0 11 4
8.	POMURJE 13 1 0 12 2
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - GORENJE B 8:43 (2:21) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, E. Kovačec, N. Toplak 1, Ž. Toplak, Kuhar 3, Pfeifer, Anderlič 1, Horvat, Simonič 3, Slana. Trener: Davorin Kova-čec
SLOVENJ GRADEC - JERUZALEM ORMOŽ 16:25 (7:17)
JURUZALEM ORMOŽ: Hebar 4, B. Zadravec 4, Belec 1, Šulek 3, J. Zadravec 3, Ozmec 5, Torič, V. Munda, A. Munda, Firšt-Šeruga, U. Horvat, Notersberg 5. Trener: Uroš Krstič
Danilo Klajnšek
petek • 22. februarja 2013
Šport, reportaže
Štajerski	15
Nogomet • NK Zavrč
Kakovostne priprave prenesti na prvenstvene obračune
Nabiranje kondicije ob obali
Igranje na naravni travi je v tem času privilegij.
vsako, še tako malenkost. Nogometaši so vsi v en glas poudarjali, da bi se z veseljem še vrnili ali pa bi svoje bivanje -glede na razmere pri nas - še podaljšali. Ves čas priprav je bil v Istri tudi predsednik kluba Roman Vuk, ki je bil prav tako poln hvale na račun izbire lokacije, obenem pa zadovoljen s prizadevnostjo fantov na treningih in obeh tekmah, ki so ju Zavrčani dobili: »Te priprave smo seveda potrebovali, saj so doma praktično nemogoči pogoji za treniranje. Obenem pa bi rad poudaril, da so sedaj na pripravah fantje nekako videli to, kar jih čaka v naslednjih letih, ko bomo verjetno nastopali v 1. ligi. Zadeli smo tudi z izbiro hotela in vadbenih površin, kjer smo
trpniroli iti Irrtr CP mpnf ti^p
nižjeligaški klubi iz Nemčije in Avstrije, na tem mestu lahko omenimo avstrijskega če-trtoligaša Wildon, kjer nasto-
pata stara znanca slovenskih zelenic Damir Pekič in Miha Golob, in pa mlajše selekcije graškega Sturma. Prav tako so bili v istem hotelu nastanjeni nogometaši hrvaškega drugo-ligaša Radnika in litovskega Žalgirisa iz Kaunasa. Za klube odlična priložnost za treniranje na igriščih z naravno travo, za hotelirje pa priložnost za zaslužek v »mrtvi sezoni«. Sicer je bil drugače Novigrad zelo podoben Ptuju, torej zve-
Med počitkom je bil čas za igre s kartami.
Igranje na naravni travi je v tem času privilegij.
vsako, še tako malenkost. Nogometaši so vsi v en glas poudarjali, da bi se z veseljem še vrnili ali pa bi svoje bivanje -glede na razmere pri nas - še podaljšali. Ves čas priprav je bil v Istri tudi predsednik kluba Roman Vuk, ki je bil prav tako poln hvale na račun izbire lokacije, obenem pa zadovoljen s prizadevnostjo fantov na treningih in obeh tekmah, ki so ju Zavrčani dobili: »Te priprave smo seveda potrebovali, saj so doma praktično nemogoči pogoji za treniranje. Obenem pa bi rad poudaril, da so sedaj na pripravah fantje nekako videli to, kar jih čaka v naslednjih letih, ko bomo verjetno nastopali v 1. ligi. Zadeli smo tudi z izbiro hotela in vadbenih površin, kjer smo trenirali, in kar se mene tiče, se bomo sem še vračali.«
nižjeligaški klubi iz Nemčije in Avstrije, na tem mestu lahko omenimo avstrijskega če-trtoligaša Wildon, kjer nasto-
Med počitkom je bil čas za igre
Nogomet • NK Stojnci
Temeljita sanacija igrišča šele poleti
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Golob (rumeni dres) se je odločil za prekinitev igralne kariere.
Letošnjo zimo bodo številni še dolgo pomnili, saj nam je nasula obilico snega. Tudi številni nogometni klubi jo bodo pomnili, saj jim prav sneg kroji potek priprav na spomladanski del sezone in onemogoča normalno vadbo. Res je sicer, da ima že kar nekaj klubov na voljo igrišča z umetno travo, toda če vprašate nogometne trenerje, potem bi praktično vsi v isti sapi dejali, da veliko raje trenirajo na naravni travi kot pa na trdi umetni površini, kjer je možnost poškodb večja. Kakorkoli že, glede na to, da večina klubov pri nas komaj životari in si ne more privoščiti priboljška v obliki priprav na toplem (izjema je le nekaj klubov v 1. ligi), se bodo morali še naprej znajti, kakor vedo in znajo.
S pripravami zadeli v polno
Podobne težave kot ostali so imeli seveda tudi v taboru ambicioznega Zavrča. Vodstvo kluba se je odločilo, da vodilni ekipi druge lige omogoči treniranje na igriščih z naravno travo ob morju. Zavrč je namreč v nedeljo končal petdnevne priprave v Novigradu, kjer so bili pogoji seveda neprimerljivi s tistimi doma. Tudi na račun imena Viktorja Trenevskega, ki na tem področju nekaj pomeni, so bili deležni prav posebne pozornosti gostoljubnih domačinov, o čemer smo se lahko prepričali na lastne oči. Da so pri sila ambicioznem drugoligašu s pripravami zadeli žebljico na glavico, je prepričan tudi strateg Viktor Trenevski: »Glede na pogoje, ki vladajo pri nas v Sloveniji, je bilo to idealnih pet dni. Bistvo priprav pa je tudi, da se fantje družijo, da se dela na homogenosti ekipe, saj vsi vemo, kaj nas čaka spomladi.« V vsakem primeru je bivanje na Hrvaškem lepo uspelo, saj je hotelsko osebje skrbelo, da fantom resnično nič ni manjkalo, poskrbljeno je bilo praktično za
2. liga: Veterani zmagali brez izgubljene igre
REZULTATI 8. KROGA: Veterani - TK Skorba 3:0 (Tumpej - Žitnik 9:0, Mazera - Hazemali 9:0, Pušnik/Merc - Ules/Žitnik 3:0), TK Skorba Gad - PSS Ptuj 1:2 (In-tihar - Čeh 3:9, Slaček - Belšak 9:4, Šlamberger/Dobnik - Čeh/ Čajič 7:9), Trgovine Jager II - Duras projekt 3:0 (Škofič - Ljubec 9:2, Zavrnik - Kos 9:2, Zavrnik/Škofič -Kos/Gavez 9:1).
	igre	gemi
1. TRGOVINE JAGER II	21	205
2. VETERANI	19	201
3. PSS PTUJ	11	157
4. TK SKORBA	11	143
5. TK SKORBA GAD	9	135
6. DURAS PROJEKT	1	99
V prvi tekmi dneva so Veterani v postavi Boris Tumpej, Ivo Mazera in Dani Pušnik zavezali tri »kravate« igralcem TK Skorba, ki so nastopili
V Istri kar mrgoli klubov
Prijetnejše vreme, številne kakovostnejše vadbene površine ter menjava okolja so seveda velik plus toplejših krajev, ki so torej v tem času prava meka za številne klube. Tako so se v istem času kot Zavrčani v Novigradu potili številni tuji klubi, prevladovali so številni
v postavi Franc Žitnik, Franc Hazi-mali in Miran Ules. V drugi tekmi je ekipa PPS Ptuj premagala ekipo TK Skorba Gad in jo prehitela na lestvici. Prvo točko je dosegel Blaž Slaček, ki je premagal Aleša Bel-šaka, izenačil pa je Peter Čeh, ki je premagal Albina Intiharja. Odločilno točko sta v igri dvojic za PSS osvojila Robert Čajič in Peter Čeh, v kateri sta na trenutke pokazala formo lanske sezone. V tretji tekmi dneva je ekipa Trgovin Jager II gladko premagala ekipo Duras projekt: Marjan Škofič je premagal Primoža Ljubca, Alfi Zavrnik pa Dušana Kosa. V igri dvojic sta Marjan in Alfi brez težav premagala dvojico Boštjan Gavez in Dušan Kos.
1. liga
Pari 8. kroga (sobota, 23. 2.): ob 8.30: STRAF SKORBA - HIŠA KAGER, TK ŠUMARI - TRGOVINE JAGER I. Prosta je bila ekipa TC GOJA.
JM
Nogometaši Stojncev so šele pred kratkim pričeli priprave na nadaljevanja prvenstva v ptujski Superligi, kar je glede na to, da je vodstvo tekmovanja prestavilo začetek spomladanskega dela sezone, povsem razumljivo. Fantje so tako imeli dovolj časa, da si temeljito odpočijejo in napolnijo baterije pred zahtevnim nadaljevanjem sezone, ko bodo rumeno-črni branili visoke pozicije.
V klubu je v zimskih mesecih prišlo do večjih premikov v smeri odhodov, saj so klub zapustili Rok Zorko (Bukovci), Marko Pečnik (Tržec), Žiga Zupanič (Majšperk), športno pot je končal izkušeni Sebastjan Golob, Gorazd Pernek in Sergej Štiberc pa se bosta posvetila službenim obveznostim. V kategoriji prihodi sta zabeležena le Anzej Arnuš, ki je prišel iz Dornave, ter povratnik vratar David Veselič. Omenjeno kadrovanje daje slutiti, da se bodo varovanci Borisa Klingerja težko vmešali v boj za najvišja mesta, saj je klub zapustilo nekaj standardnih članov prve enajsterice iz jesenskega dela, ko so rumeno-črni prikazali lep, gledljiv nogomet, po drugi strani pa bodo priložnost
dobili mlajši igralci iz lastnega pogona, tako da Stojncev, ki so dolga leta uspešno nastopali v 3. ligi, kljub vsemu ne gre kar odpisati.
Sicer pa so vse oči v klubu in tudi širše nogometne javnosti usmerjene v Športni
čine prazen, le zvečer je bila odprta kakšna »konoba«. A prav to, da ob morju sedaj še ni vrveža, je lahko še dodaten plus za kakovostno treniranje na morju.
Ekipa je prava, in če se po jutru dan pozna ...
Seveda prostega časa za igralce ni bilo veliko, kar pa ga je bilo, so se fantje posvečali regeneraciji in počitku, na voljo so imeli tudi fitnes in well-nes center. Seveda so takšne priprave pomembne tudi za druženje: ravno takrat, ko je ekipa zdoma, se dela »klapa« v slačilnici. Tako je bilo smeha na pretek, obenem pa ob večerih ni manjkalo niti gledanja filmov in nepogrešljive partije kart. Svoje soigralce je pohvalil tudi kapetan Sandi Čeh, ki je v Zavrču že nekaj časa, vendar pa so zanj, tako kot za večino, bile to šele prve skupne priprave: »Pogoji so bili dobri, vreme prav tako, tako da so nam te priprave pri-
park, ki so ga lani jeseni prizadejale poplave reke Drave, zaradi česar igrišče potrebuje sanacijo. Kdaj bodo fantje izpod Borla lahko trenirali oz. igrali tekme na svoji zelenici, ne ve nihče, toda v Stojncih so mojstri improvizacije, tako
šle še kako prav. V družbi smo si seveda krajšali čas z družabnimi igrami, partija kart seveda ni manjkala.« Medtem ko je Sandi Čeh pravi »zelenec« glede priprav, pa je njegov soimenjak Aleš Čeh že »stari maček« glede tovrstnih stvari: »Trdo smo delali, toda na voljo smo imeli res odlične pogoje. Sedaj bomo videli, kako bo doma, upamo pa na čim manj snega. Tudi na ta način fantje postajamo dobra druščina, 'klapa' je sicer že, toda imamo nekaj novincev, ki jih želimo čim bolje vpeljati.«
Ker so vsi naši sogovorniki omenjali idealne vremenske pogoje, pa poglejmo, kako so se gibale temperature: resnično je razlika med temperaturami okoli ničle in debelo snežno odejo - kot je pri nas - in pa toplimi sončnimi žarki ter stopinjami malo nad deset, kakršno vreme so imeli Zavr-čani vseh pet dni ob obali. Da bodo beli le vse skupaj prenesli v prvenstvo, ki se prične 9. marca z gostujočo tekmo roti Krškemu ...
Tadej Podvršek
da ne gre dvomiti v pozitivno rešitev tovrstnih težav. Zaradi obilice snega imajo letos težave s pripravami domala vse ekipe, tako da na tem področju zaostanka za tekmeci ne bo. Treningi zaenkrat potekajo v Markovcih, iščejo pa se dodatne rešitve. Glede na razmere bodo prijateljska srečanja odigrana na bližnjih igriščih z umetno travo. Tekem bo predvidoma pet, znani nasprotniki Stojncev pa so zaenkrat Veržej, Ljutomer in Marjeta.
Kljub pripravam pa ne počiva niti uprava kluba, ki razmišlja, kako najbolje zaščititi slačilnice pred morebitnimi novimi visokimi vodami. V tem trenutku se zdi najverjetnejša rešitev, da bi slačilnice prestavili na drugo stran igrišča, kjer je pomožno igrišče, vse skupaj pa bi postavili na betonskih stebrih, tako da reka Drava več ne bi mogla ogrožati klubskih prostorov. Sanacija ograj ter mrež sledi v kratkem, glavna sanacija sla-čilnic in klubskih prostorov pa bo na vrsti poleti, ko se bodo stene dobro presušile in bo tudi vreme omogočalo celovitejše rešitve.
Tadej Podvršek
Tenis • Zimska liga Goya
16 Štajerski
Nasveti
petek • 22. februarja 2013
Kuharski nasveti
Lignji
Lignji na žaru
Lignji so najpogostejši užitni glavonožci, ki jih uporabljamo pri pripravi številnih jedi. Zraven lignjev od glavonožcev pogosto pripravljamo še sipe in hobotnice. V tropskih in toplih vodah po vsem svetu živi na stotine različnih vrst glavonožcev. Vendar v kuhinji uporabljamo le nekatere.
Mnogi glavonožci imajo v telesu zakrknjeno lupino. Tako ima ligenj hitinasto pero v obliki meča, ki ga pri čiščenju odstranimo. Lignji imajo okusnejše in nežnejše meso od sip, posebej okusni so manjši lignji, ki imajo nekoliko sladkast okus.
Glede hranilne vrednosti imajo glavonožci največ beljakovin, malo ogljikovih hidratov in nekaj maščob, od mineralnih snovi pa zasledimo le nekaj več natrija. Hranilna vrednost lignjev in tudi ostalih glavonožcev se po toplotni obdelavi spremeni in je tudi odvisna od načinov in dodatkov pri pripravi posamezne jedi. Pri nas še vedno najpogosteje uporabljamo navadni, puščasti, kratko plavutni in pritlikavi ligenj. Razlike med posameznimi vrstami niso tako velike, tako se še vedno večina receptov uporablja za vse lignje.
Mladi lignji z lovkami, ne daljšimi kot 3 centimetre, so odličnega okusa, če jih pripravimo cele. Pri večjih lignjih je plašč zelo primeren za nadeva-nje, lovke pa zrežemo na koščke ali sesekljamo in uporabimo kot sestavino nadeva. Plašč lignja lahko narežemo tudi na obročke in te obročke ocvre-mo ali skuhamo. Plašče zelo velikih lignjev pred toplotno obdelavo nekoliko potolčemo, tako da jih prekrijemo s folijo, da se meso zmehča.
Od toplotnih postopkov za pripravo lignjev uporabljamo kuhanje, cvrenje in pečenje.
Za vse toplotne postopke je značilno, da jih moramo izvesti hitro oziroma pri visokih temperaturah. S črnilom, s katerim se lignji branijo pred napadalci, lahko izboljšamo in obarvamo številne omake in rižote. V globoko zamrznjenih in že očiščenih lignjih je črnil-na vrečica že odstranjena. Večino receptov, ki jih uporabljamo za pripravo lignjev, lahko uporabimo tudi za pripravo ostalih glavonožcev, le da je čas toplotne obdelave pri hobotnicah daljši.
Preden lignje uporabimo, jih očistimo. Po čiščenju lahko plašč, plavuti in lovke sesekljamo, zrežemo na kolobarje ali pustimo cele. Lignje očistimo tako, da nad skledo previdno potegnemo iz plašča trupa lovke in glavo. Če se vrečica že ni poškodovala, jo previdno odstranimo in damo v manjšo posodo, saj jo kasneje lahko uporabimo pri pripravi jedi. Pri lovkah odstranimo žveka-
lo, ki ga tudi zavržemo skupaj z drobovino. Iz trupa odstranimo hitinasto pero in ga prav tako zavržemo. Nato pod tekočo mrzlo vodo odstranimo vijoličasto lisasto kožo tako s trupa kot tudi z lovk. Očiščen ligenj damo na desko in mu odrežemo plavuti in plašč narežemo na kolobarje, odvisno od priprave jedi.
Jedi iz lignjev najdemo v vseh koncih sveta, tako jih v Španiji pogosto dušijo v lastnem črnilu in rdečem vinu, v Grčiji jih pripravljajo z belim vinom in koprcem, v Italiji pripravljajo številne rižote iz lignjev, pri nas lignje pogosto cvremo, tako da jih povaljamo v moki in ocvremo ali v razž-vrkljanih jajcih in prav tako ocvremo ali jih pomočimo v pivsko testo in prav tako ocvremo. Še zanimivejše jedi iz lignjev so različne solate iz lignjev, ki jih pripravljamo skupaj s poljubno sezonsko zelenjavo, ki je lahko sveža,
kuhana ali vložena. Pri pripravi solat pazimo, da so lignji še vedno nosilci okusa. Še bolj priljubljena jed pa so zagotovo polnjeni lignji, ki jih lahko polnimo z najštevilnejšimi nadevi. Izbira nadeva je odvisna od toplotnega postopka, ki ga bomo izvedli in od tega, kako bomo lignje ponudili.
Če lignje nadevamo in jih kasneje ponudimo kot hladno predjed, jih nadevamo s kompaktnejšimi sočnimi nadevi. Tako pogosto lovke sesekljamo, dodamo manjšo količino sesekljane čebule in česna, sesekljane olive ali kapre, rahlo solimo, dodamo še zelen pe-teršilj, ki ga lahko zamenjamo s svežim origanom ali svežo baziliko ter dodamo še fino naribano kuhano jajce. Dodamo lahko tudi prepeličje jajce. Lignje napolnimo z nadevom in na koncu dobro zašpilimo. Tako pripravljene lignje poka-pljamo z oljčnim oljem in na hitro opečemo na vroči maščobi. Lahko pa jih tudi rahlo opečemo in kasneje dušimo v mešanici zelenjave in vina. Vino lahko zamenjamo tudi z limoninim sokom.
Lahko pa lignje in tudi ostale glavonožce narežemo na približno 4 cm široke in 12 cm dolge trakove, jih na obeh straneh nekajkrat diagonalno zarežemo in jih plosko nataknemo na nabodala. Nabodala pokapljamo z oljem in limonin sokom, potresemo s soljo in drugimi začimbami, kot so timijan, suhi čili ali svežimi zelišči in pustimo stati vsaj 30 minut, da se meso marinira. Med mariniranjem nabodala večkrat obrnemo. Nato jih na žaru na hitro spečemo. Tako pripravljena nabodala pa lahko popestrimo tudi s poljubno zelenjavo, kot so bučke ali surov krompir. Če pripravljamo jedi iz lignjev kot samostojno jed, zraven ponudimo le rahle poletne solate.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Težave s kremplji pri mački
Gospa Marija iz Hajdoš nam je poslala vprašanje, v katerem navaja dolgotrajne težave pri njeni muci s krempeljci oziroma šapami. Muca si namreč venomer liže tačke, predvsem sprednje. Pri podrobnem pregledu mucinih šapic se opazi rdečina in nabreklost kože nad kremplji. Pri nekaterih prstih sega rdečina kože po celem prstu in na to tačko muca tudi občasno šepa.
Lastnica je poskušala s kremo bepanthen, s katero je nekaj dni mazala obolela in spremenjena mesta na tačkah, vendar brez uspeha. Muca si je po tem, ko je lastnica tačke namazala s kremo, le-te še bolj lizala in obdelovala. Muco je peljala tudi k veterinarju, dobila je injekcije in nekaj dni je bilo bolje, potem pa spet vse po starem. Gospa Marija prosi za nasvet, kako še lahko pomaga svoji mački.
Težave, s katerimi se srečuje in jih opisuje gospa Marija iz Hajdoš pri njeni mački, so pogoste in večinoma ponavljajoče se težave pri mačkah in psih. Koža prstov, ki prekriva kremplje na tačkah, je pogosto tarča najrazličnejših vnetij, bakterijskih in glivičnih, saj prihaja do poškodb, prah in
drobni delci lahko zaidejo med kožo in krempelj in delujejo dražeče, tudi razne alergijske reakcije se manifestirajo na tak način, da koža med prsti pordi in žival skeli oziroma boli. Težave pa si poslabša žival sama, ko si boleče oziroma skeleče mesto začne obdelovati z jezikom. Zelo napačno razmišljajo tisti lastniki muc in tudi psov, ki mislijo, da je v redu, da si žival liže prste na tačkah, češ saj si jih bo zalizal in težave bodo izginile. Težave se na tak način samo stopnjujejo, saj si s hrapavim in mokrim jezikom poriva infekcijo globlje v kožo in širše po tački. Mačja in pasja slina nima prav nobenih protibakte-rijskih ali protiglivičnih lastnosti, kot mnogi napačno mislijo. Z vztrajnim lizanjem žival samo slabi odpornost kože in omo-
goči vdor bakterijam v globlje plasti kože, prav tako zaradi sline, ki jo vtira v kožo, in posledično vlage in tako omogoči rast glivic, ki se hitro navežejo na bakterijska vnetja. Na tak način nastane trdovratno bakterijsko glivično vnetje, za katerega trajno ozdravitev je treba
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
kar precej truda, vztrajnosti in sodelovanja z veterinarjem.
Če opazimo pri svojem psu ali mački omenjene težave, moramo najprej preprečiti živali, da si obolelo mesto liže. To lahko storimo z namestitvijo zaščitnega povoja preko tačke, kar je pogosto težko, saj si ga žival hitro sname. Bolje in učinkoviteje je, če namestimo živali zaščitni ovratnik na vrat in tako fizično preprečimo živali, da si obolelo mesto na tački obdeluje z jezikom. Če hkrati opazimo pordelo in nabreklo kožo na stiku med kremplji in prsti, moramo poiskati pomoč veterinarja. Ta bo ocenil težav-
Kmetijska svetovalna služba
Zakaj so naše krave tako slabo plodne?
Plodnost krav ima zelo velik vpliv na prirejo mleka na krmni dan. Od tega pa je odvisna ekonomika prireje mleka. Torej ekonomika prireje mleka je zelo odvisna od plodnosti krav. Poleg tega plodnost zelo vpliva na življenjsko dobo in življenjsko prirejo. V Sloveniji dosegamo zelo nizko življenjsko prirejo mleka, kajti le malo kmetij ima povprečno prirejo nad 30.000 kg mleka na kravo. Tako nizka prireja je posledica tudi zelo slabe plodnosti, kajti za dobro plodnost bi morali imeti v povprečju vsaj 5 telet na kravo. Krava nam bi morala dati vsako leto tele. Doba med dvema telitvama naj bo 360 dni oziroma 400 dni pri visoki mlečnosti. Indeks osemenitve naj bo med 1,6-2. Doba od telitve do uspešne osemenitve naj bo v povprečju 75 dni.
Kaj so vzroki za slabo plodnost?
Nemške in angleške raziskave kažejo, da je glavni razlog za slabo plodnost pomanjkanje energije po porodu oziroma presnovne motnje pri kravah (ketoza). Vzrok za ta obolenja so napake prehrane krav v času presušitve. Drug pomemben vzrok za slabo plodnost je zakisanje krav, ki je posledica premalo strukturne krme v obroku oziroma nepravilna priprava krav na laktacijo, morda preveč koncentratov v obroku, še zlasti, če so ti neenakomerno porazdeljeni čez dan.
Krave, ki pretirano hujšajo po porodu, imajo pogosto ciste na jajčnikih in vnetje maternice. Pri takšnih živalih je trikrat več vnetij rodil kot pri živalih, ki hujšajo v mejah normale. Tudi, če žival hujša v času presuši-tve, ima takšna žival trikrat več možnosti, da zboli za vnetje maternice. Krave, ki imajo poporodne težave (slabo čiščenje), so štirikrat pogosteje podvržene vnetju maternice. Tudi težki porodi zelo negativno vplivajo na plodnost, ti povzročajo vnetja maternice. Prehitri in nepravilni posegi ob porodu in prevelika moč vleke pri porodu zelo poslabša plodnost.
Študije so pokazale, da na plodnost zelo vplivajo razmere v hlevu, način reje, dovolj prostora pri jaslih, udobnost, dolžina ležalnih boksov, dovolj široki blatni hodniki in prehodi ter pravilna oskrba krav z vodo, ki mora biti čista - pitna. Tudi svetloba ima zelo pomemben vpliv na plodnost krav in telic. Optimalna jakost osvetlitve za dobro proizvodnjo in plodnost je 200 luksov, česar v zimskem obdobju brez dodatno nameščenih luči v hlevu ni možno doseči. Zaradi kratkih dni v tem obdobju moramo z umetno osvetlitvijo podaljšati čas osvetlitve, tako da je ta dnevno med 16 in 18 ur.
Tudi plesniva krma negativno vpliva na plodnost. Zato takšna krma ni primerna za prehrano živali.
Oskrba parkljev in njena obolenja imajo velik vpliv na plodnost. Takšne živali tudi zelo slabo kažejo znake pojavitve.
Prevelik delež beljakovin v obroku, ki se kaže v povečani sečnini (ure-ji), v mleku negativno vpliva na uspešnost osemenitve in na zdravje rodil. Optimalna sečnina za dobro plodnost je 24-25 mg/100 ml mleka. Tudi nizka sečnina v mleku zmanjšuje indeks osemenitve.
Prevelika količina metuljnic v silaži ima lahko za posledico slabšo plodnost, zlasti če je silaža slabše kakovosti velik delež maslene kisline oziroma če je premokra ob siliranju.
Kako izboljšati plodnost krav?
S pravilno prehrano krav v zadnji tretjini laktacije in v času presušitve. Živali naj bodo v optimalni kondiciji ob presušitvi. Črno-bela krava naj ima kondicijo ocene 3, lisasta pa med 3,5-4. V tem obdobju moramo paziti, da ni preveč Ca, K, Na v obroku. Nikakor ne sme biti v obroku sode bikarbone. Da bomo zadostili potrebo po pravilni oskrbi krav v času presušitve, si je najbolje pripraviti posebno krmo za te živali, na primer baliramo ali posušimo starejšo krmo. Uporabljajmo vedno minerale, ki so namenjeni presušenim kravam. Ne pozabimo tudi na oskrbo krav po porodu z vitamini in mikroelementi. Pomagajmo kravam po porodu, če imajo presnovne težave.
Pravočasno odkrivajmo vnetja rodil. Večina strokovnjakov priporoča dnevno merjenje temperature. Če je temperatura preko 39,5 stopinje C, je morda znak za vnetje maternice. Kajti uspeh zdravljenja je odvisen od pravočasne ugotovitve vnetja. Ob kroničnem vnetju je uspeh precej manjši. Zato angleški strokovnjaki priporočajo med 6. in 8. tednom po porodu veterinarsko kontrolo na zdravje rodil. Nečiste živali pa pregledati že po 21 dneh.
Za dobro plodnost krav je važno tudi pravočasno ugotavljanje pojatve. Za uspešno ugotavljanje gonjenja krav bi morali vsaj trikrat dnevno opazovati živali po 20 minut. Vprašajmo se, ali to res počnemo.
Dobra plodnost krav zahteva sistematsko delo na področju prehrane, reje in menedžmenta.
Anton Hohler, spec. za prehrano živali
nost problematike in stopnjo infekcije kože in temu primerno tudi ukrepal. Najpogosteje poskrbimo za ustrezno proti-mikrobno zaščito z antibiotiki in tudi protibolečinsko terapijo, da živali odvzamemo skeleč oziroma boleč dražljaj in na tak način pripomoremo k temu, da si žival neha sama obdelovati obolelo mesto. Pri sumu na dodatno okužbo z glivicami je treba ustrezno ukrepati in razložiti lastniku živali metodologijo in dolgotrajnost zdravljenja. Le na tak način lahko žival v
resnici ozdravimo, drugače pa smo lahko priča katastrofalnim procesom na tački, ki se končajo z odpadanjem krempljev in propadanjem prstov na tački oziroma tačkah.
Gospe Mariji vsekakor svetujem čimprejšnji obisk v ambulanti za male živali, saj bo le na tak način lahko pomagala svoji muci iz težav, v katere je zabredla predvsem zaradi nevednosti in nepravočasnega ukrepanja lastnika.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 22. februarja 2013
Zanimivosti
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Letošnje Kurentovanje uresničilo pričakovanja
Ptujsko se je poslovilo od 53. Kurentovanja. Organizatorji seštevajo pluse in minuse letošnje prireditve. Kljub drugačnim napovedim, da si bo osrednjo pustno povorko ogledalo blizu 60 tisoč obiskovalcev, jih je prišla le polovica. Manjša kot v prejšnjih letih pa je bila tudi zasedenost turističnih postelj. Ne glede na to pa je bilo tudi 53. Kurentovanje prešerno, prineslo je veliko zabave in dogodkov, ki jih bodo obiskovalci še dolgo pomnili. Pustni tradiciji in veselju na Ptujskem niti kriza ne moreta do živega.
Letošnji program je vseboval kar 137 prireditev javnega pomena, razstav in koncertov z več kot 12 tisoč nastopajočimi, umetniki in pustnimi šemami. Sicer pa so letošnji udeleženci ptujskih pustnih povork prišli iz 15 držav, prvič tudi kurentu podobni liki iz Bolgarije. Letošnje pustne prireditve si je ogledalo okrog 120 tisoč obiskovalcev. Osrednji dogodek letošnjega ArtFesta pa je bil mednarodni likovni in fotografski ex tempore - Karneval 2013. Na strokovnem simpoziju o kulturni dediščini pa so strokovnjaki razpravljali o preučevanju nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg in njihovi Unesco zaščiti. Branko Brumen, vodja 53. Ku-rentovanja in podpredsednik FECC, je ob koncu letošnjih pustnih prireditev povedal: »Pust povezuje vse ljudi in civilizacije ter predstavlja tisti čas v letu, ko vzpostavimo vez s svojo prvobitno mistično naravo. Veseli nas, da je že 53. Kurentovanje ponovno uspelo predstaviti in utrditi izjemno etnolo-
odmeven glasbeno-gledališki-scenski spektakel, ki bi ga kazalo v mestu in še kje ponovno izvesti. Z odprtjem kongresno-kulturne dvorane se ta možnost ponovno odpira, je bilo v pustnih dneh na Ptuju pogosto slišati.
V tem času na Ptuju potekajo aktivnosti za ureditev prireditvene dvorane v Q-centru ob Puhovi ulici. Srečanje na to temo bo predvidoma 26. februarja. Ptujski župan Štefan Čelan je te dni povedal, da se v ta namen tru-
dijo oblikovati konzorcij. Ptuj takšno dvorano potrebuje, s tem bi odpadlo postavljanje vsakoletnega karnevalskega šotora in podobnih spremljajočih objektov za prireditve javnega pomena v MO Ptuj.
Letošnji karneval je bil 52. po vrsti, Kurentovanje pa 53. Na prvem Kurentovanju v letu 1960 so nastopili le etnografski liki, kurenti, piceki, orači, vile in drugi. Prva karnevalska povorka se je po ptujskih ulicah in trgih vila 12. februarja leta 1961. Tudi tokrat nagrade ne bomo podelili, ker pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, kdaj so na Ptuju prvič pripravili enajstdnevno pusto-vanje. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 1. marca.
Foto: Črtomir Goznik
V pustnem času je Ptuj obiskal tudi predsednik FECC Henry van der Kroon, ki je bil tudi častni pokrovitelj 53. Kurentovanja. Ogledal si otroško pustno povorko na Ptuju, fašenk v Dornavi, obiskal pa je tudi Mozirje.
ško dediščino pustnih tradicij Evrope in sveta. Nova karnevalska sezona se v Evropi prične že 11. novembra, zato so na Ptuju misli že usmerjene k sno-
vanju novega, še boljšega Kurentova-nja.« Še vedno pa je zelo živ spomin na otvoritveni spektakel lanskega Kuren-tovanja, Kurentovo svatbo, izjemno
Matic Hriberšek • Iz Velike Britanije (4.)
Liverpool
Pred nekaj tedni sem šel na izlet, na zahodno obalo Angije. V pristaniško mesto, katerega zlati časi pa so žal mimo - Liverpool. Zanimivo mesto, za katerega bi rekel, da ga prežema en čisto poseben duh. Tam sem namreč po nekaj časa dobil občutek, kakor da se kljub velikosti mesta večina prebivalcev med seboj pozna ter je ob pomembnejših dogodkih pripravljena se povezati.
Morda si samo domišljam, vendar se mi zdi, da življenje v Liverpoolu ni nikdar bilo posebej lahko. Četudi so bili časi, zlasti viktorijanski, ko je mesto izrazito cvetelo, je bil ves blišč zmerom plačan s trdnim delom. Liverpool je bil namreč za svoj čas eno največjih in najpomembnejših pristanišč v Veliki Britaniji in na tem je bilo zgrajeno vso mesto. V nasprotju z mojim dotedanjim prepričanjem Liverpool nikdar ni imel omembe vredne industrije, pač pa se je vso mesto bolj ali manj ukvarjalo s tranzitom in preprodajo.
Danes je podoba mesta precej bolj žalostna. Četudi se po panorami še vedno bohotijo čudovite in mogočne zgradbe nekdanjih velikih ladjarjev in pomorščakov, je mesto obubo-
žano. V zadnjem času je tako brezposelnost že presegla trideset odstotkov, kar se hitro opazi. Tako sem sredi belega dne zasledil tudi kar nekaj skupin brezdomcev, ki so se tebi nič-meni nič, zjutraj urejali na pločnikih.
In medtem ko se skorajšnje bede še ne opazi v samem središču mesta, se še zadnji upi in predstave razblinijo v nekoliko odmaknjenih predelih in četrteh. Veliko hiš in stavb je v tem delu praznih, na pogled hladnih in osamljenih, nekatere celo propadajo ter razpadajo. Tukaj posledično živi tudi občutno več priseljencev. Liverpool je bil tako prvo mesto v Veliki Britaniji, v katerem sem do sedaj videl pravo kitajsko četrt. Skoraj ironično se ta nahaja tik ob še eni angleški
katedrali. Ta sicer ni niti približno tako velika in osupljiva kot tista v Yorku, vendar še vseeno popolnoma vredna ogleda. Pa tudi vstop je brezplačen.
Enako je z velikim in sodobnim muzejem, ki se nahaja tik ob morju. Tudi v tega lahko vstopite brezplačno, ne branijo pa se prostovoljnih prispevkov. V muzeju si lahko v treh nadstropjih ogledate zgodovino Liverpoola, od pradavnih časov do zlate ere in tej pripadajočih slumov ter sočasne bede, pa vso kulturo in umetnost, ki je v mestu kaj veljala v zadnjem stoletju. Kar pa se mi zdi pomembno omeniti, je dejstvo, da je muzej narejen privlačno. Ni le zgradba polna polic in eksponatov z drobnimi opisi, pač pa premore tudi precej interaktivnih vsebin ter zanimivih postavitev, ki v posamezniku vzbudi dejansko zanimanje. Le nekaj sto metrov od tega mu-
zeja se nahaja tudi pomorski muzej, v katerem prav tako ne zaračunajo vstopnine. Tako kot prejšnji je tudi ta nadvse zanimiv in definitivno vreden ogleda.
Zapisal bi tudi, da me je prijetno presenetilo, ko sta bila oba muzeja polna do te mere, da bi ju težko ločil od nakupovalnega centra. Tako turistov kot domačinov. In ko sem ravno omenil domačine, tukaj je nekaj zanimivosti ... Veliko Liverpoolčanov ima korenine iz vse Evrope, kot posledico veliko pri- in preseljevanja, ki ga je pristanišče omogočalo. Še posebej veliko je tistih z vezmi na Irskem, saj je bil Liverpool najbližje pristanišče med množičnim begom pred Veliko krompirjevo lakoto.
Še najbolj pa so Liverpoolča-ni znani po svojem izjemno izrazitem narečju, ki je prav tako posledica mešanja narodnosti. Laično bi rekel, da so nekaj takšnega kot pri nas Prekmurci. Vsekakor ga je zanimivo poslušati, težko pa bi ga opisal. Britanci imajo zaradi te posebnosti zanje tudi posebno ime, in sicer Scousers.
Kakorkoli, situacija v Liver-poolu ni najbolj cvetoča, se mi zdi, da je mesto vseeno vredno ogleda in premore nekaj zelo zanimivih kotičkov. Prav tako
mislim, da se situacija počasi, počasi izboljšuje. Tu in tam je zaslediti gradnjo novih sosesk, stare mestne stavbe obnavljajo, ulice so še vedno polne, investirajo pa tudi v muzeje in turizem. Končal bi s tem, da je Liverpool prav gotovo mesto,
ki premore dušo. Spomnilo me je na družino, ki ji ni vedno lahko, a premore izjemno toplino in krepost. Morda pa ima prostranost severnega morja enak učinek kot prostranost ruske tajge .
Matic Hriberšek
Duševno zdravje
Foto: Matic Hriberšek
Mogočna mestna arhitektura pretekle ere; administrativna stavba nekdanjih pomorskih mogotcev.
Foto: Matic Hriberšek
Mogočna mestna arhitektura sodobne ere - liverpoolski muzej
Vloga družine
Blažka bi rada izvedela nekaj več o vlogi družine v procesu socializacije oziroma učloveče-nja, zaveda pa se tudi tega, da so v tem procesu pomembni tudi prijatelji in šola.
Družina je vsekakor najpomembnejši dejavnik socializacije. Družine se med seboj razlikujejo v več dimenzijah, za učlovečenje pa sta pomembni dve: ljubezen (sprejemanje) oz. sovraštvo (zavračanje) otrok ter omejevanje (nadzor, avtoritativnost) oz. popustljivost (permisivnost).
Seveda so možne tudi različne kombinacije, ki dajejo roditeljske lastnosti, npr. zanemarjanje, zahtevnost, zaščita in sodelovanje.
Glede na omejevanje in popustljivost razlikujemo štiri skupine družin.
V avtoritarni družini vladajo avtokratski odnosi, večinoma je vodja oče, ki ga morajo drugi člani družine brezpogojno ubogati. On odloča, kam bo odšla družina na izlet, kaj bodo kupili, kaj naj otroci študirajo, s kom naj se poročijo ipd. V avtoritativni družini so člani družine odvisni od vodje, vendar mu lahko tudi nasprotujejo, ubogajo pa ga zaradi ugleda in ljubezni. V demokratični družini vladajo demokratični odnosi, vodja samo ureja odnose, sicer pa družina odloča na podlagi sporazuma in soglasja. V družini z majhnimi otroci sicer taki odnosi niso mogoči, vendar starši tudi majhne otroke pripravljajo nanje. V razpuščeni družini vsakdo počne kar hoče. Vsaka od teh družin na svoj način oblikuje otroka, kar vpliva tudi na kasnejši odnos do drugih skupin in širše družbe.
Avtoritarna družina, denimo, oblikuje disciplinirano osebo, ki jo pa mučijo notranje napetosti in tesnoba, avtoritativna družina čustveno uravnoteženo osebo, demokratična družina samostojno osebo, permisivna pa osebo, ki se vede nekontrolirano in neprilagojeno. Imamo pa tudi veliko izjem.
Najpomembnejša oseba v družini je mati ali njen namestnik, na katero je otrok čustveno navezan. Mnogi psihologi menijo, da so ločitve od matere (npr. prenehanje dojenja, odhod v druga okolja, kot so vrtec in šola), posebno kadar pridejo hitro, nenadno in brez neposrednega nadomestka, travmatični dogodki, ki vplivajo na kasnejše življenje. Popolna odsotnost matere naj bi povzročala socialno hladnost, delna pa socialno glad oz. pretirano potrebo po ljubezni.
Pomembni družinski dejavniki, ki učinkujejo na proces socializacije, so tudi velikost družine, materina zaposlitev, razredna pripadnost in ekonomsko stanje družine.
mag. Bojan Šinko
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 22. februarja 2013
Slo glasbene novice
Kantavtorica Katarina Avbar te dni predstavlja svoj najnovejši singel z naslovom Pesek v oči. Skladba je bila sicer izdana lani na albumu Beležnica. Kot smo pri Katarini že vajeni, je besedilo zelo intimno in tokrat samo ljubezensko obarvano. Pesem je tako preprosta, da se je Peter Dekleva, sicer eden najboljših slovenskih kitaristov in avtor priredbe, odločil, da bo aranžma temeljil na prepletu glasa in kitare, ki ga je popolnoma prevzel, ko je slišal Katarinin demo posnetek. »Pesem je pravzaprav ljubezensko pismo, intimna izpoved o večnem čakanju na nekoga, ki ga nikoli ne bo. Govori o edinstveni posebnosti vsake romantične zgodbe, o (samo)zavajanju in pričakovanjih, o fantazmah, projekcijah naših želja in potreb na drugega.«Katarininaglasba skrbno neguje kantavtorsko izročilo in se spoštljivo zgleduje po predhodnikih domače zapuščine, kot so Tomaž Pengov, Marko Brecelj, Jani Kovačič, vendar pri tem ne zanemarja tujih avtorjev in izvajalcev, kot so Bob Dylan, Leonard Cohen, Jeff Buckley ali Nick Drake.
•kifk
8. marec ne bo samo dan, ko bodo Dan D v Kinu Šiška še enkrat odigrali Tiho, ampak bo tudi dan, ko bodo predstavili nov, istoimenski album. Sedemnajst koncertov se je zgodilo v okviru turneje Tiho, ki bo mnogim poslušalcem ostala v drugačnem spominu kot pa vsi dosedanji živi nastopi Dan D. In enega od teh koncertov so fantje zabeležili na nosilec zvoka, ki bo prvič predstavljen ravno na koncertu v Kinu Šiška. Turneja Tiho je bila v marsičem presežek ustvarjanja Dan D, pa tudi presežek, kar se tiče zbliževanja s poslušalci. Z vsemi sodelavci in člani lokalnih ekip so naredili vse, da bi se na vseh sedemnajstih koncertih vzpostavila posebna vez z občinstvom, ali kot so zapisali fantje sami: »Turneja Tiho nas je ponovno zbližala, ločnica med 'nami' in 'vami' se je zabrisala.«
MZ
Glasbeni kotiček
D
■ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. IRIS - .VRTILJAK LJUBEZNI I—RITEM ULICE iIŠKE SANJE I SERČIČ - ZATE 6. INDIGO - DEŽ NA SONCU 5. NINO - ZADNJE UPANJE 4. DMP - NEBO NAD BERLINOM 3. MANUELLA BREČKO - IL FUTURO 2. NINA PUŠLAR & STIŠKI KVARTET - VSE KAR REČEŠ MI 1. JAN PLESTENJAK - OB TEBI BOMOSTAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Lojzetu Slaku v spomin
Lojze Slak, legendarni slovenski harmonikar, avtor večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodja zasedbe, bi lani praznoval svoj 80. rojstni dan, a žal je usoda hotela drugače.
V poklon temu velikanu slovenske glasbe, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru, prejel za svoje delo številna priznanja tako doma kot tudi na tujem in tam tudi prepričal številne glasbene navdušence in poznavalce, bo 20. aprila v ljubljanski dvorani Stožice organiziran veliki koncert z naslovom Tvoje pesmi živijo naprej.
Le kdo ne pozna skladb, ki so za vse čase zaznamovale slovensko glasbo in kulturo naroda, kot so V dolini tihi, Vaški zvon, Visoko nad oblaki, Po dekle, Mama, prihajam domov, Kadar srečam te, Srečno, mlada Slovenija, Ej prijatelj, Čebelar in mnoge druge, med njimi številne že ponarode-le. V dvournem programu se bodo na tem posebnem koncertu v čast vrhunskemu virtu-ozu na diatonični harmoniki
poklonili z vso radostjo, ki jo je Lojze Slak prinašal vsa leta svojega delovanja kot pravi glasbenik, kot resnični nosilec
sreče v srce slehernega poslušalca. Vedno je nosil luč vsem ljubiteljem kakovostne domače pesmi, vsem generacijam doslej in v bodoče, ki ob raz-
ličnih priložnostih radi sami zaigrajo njegove pesmi, tako na koncertih za večtisočglave množice kot tudi na bolj intimnih, družinskih srečanjih in proslavah. Lojze Slak je zaznamoval slehernega Slovenca, njegove pesmi so zapisane v glasbene gene naroda, ki ga je
Foto: arhiv managementa
Lojzetu Slaku se bodo glasbeniki poklonili s koncertom, ki bo 20. aprila v ljubljanskih Stožicah.
vedno rad osrečeval in predstavljal v tujini. Koncert bo zagotovo nepozaben spektakel v spomin na njegovo neminljivo delo. Predstavili se bodo tako njegovi nekdanji glasbeni prijatelji in sodelavci, kot tudi tisti, ki izjemno cenijo njegovo delo. Fantje s praprotna so skupina, ki je desetletja sodelovala s Slakom, kot tudi zasedba Tria Slak, ki se bo predstavila v svoji zadnji zasedbi. Kot velikanu diatonične harmonike se mu bodo s svojim virtuoznim nastopom poklonili harmonikarji slovenskega in svetovnega slovesa, kot so Matija Slak, Rok Švab, Peter Fink, Brane Klavžar in Tine Lesjak. In da veličina njegove glasbe sega preko žanrskih okvirjev, bo o tem pričal nastop članov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko priznanega dirigenta Patrika Grebla. Program bo povezoval Jure Ivanu-šič, hči slovitega slovenskega pesnika Toneta Pavčka, ki je izjemno cenil delo Lojzeta Slaka, igralka Saša Pavček, pa bo v sklopu tega prav posebnega koncertnega dogodka ovenčala slavo našega vrhunskega harmonikarja in avtorja z nesmrtno poezijo svojega očeta.
MZ
Filmski kotiček
Dober dan za smrt
Vsebina: John McClane odide v Moskvo, kjer sreča svojega sina sredi Ciine reševalne operacije ruskega disidenta, ki ima ključne informacije in dokaze proti nekdanjemu prijatelju, oligarhu Černjakovu, ki si obeta prevzeti oblast v Kremlju in v imenu dobička povzročiti globalno politično krizo. Oče se seveda takoj pridruži sinu in tako se tokrat kar dve generaciji žilavih policajev McClane podata v boj proti teroristom ...
Pri seriji filmov Umri pokončno je zanimivo opazovati
A Good Day To Die Hard
Igrajo: Bruce Willis, Jai Courtney, Mary Elizabeth Winstead, Megalyn Echikunwoke, Patrick Stewart, Yuliya Snigir, Cole Hauser, Nikolett Barabas, Sebastian Koch, Radivoje Bukvic
Režija: John Moore Scenarij: Roderick Thorp, Skip Woods Žanr: akcijski Dolžina: 100 minut Leto: 2013 Država: ZDA
erozijo zgodbovne strukture. Prvi del se je dogajal v stolpnici, torej v zaprti zgradbi in na omejenem prizorišču. Gonilo zgodbe je bila romantična zgodba o odtujeni McClanovi ženi. Drugi del je ubral drugo pot: dogajal se je na letališču, torej zunaj, na odprtem prostoru, zgodba o ženi pa je bila potisnjena v drugi plan. V tretjem delu žene sploh ni bilo več (le telefonski pogovor), akcija pa se je preselila na področje celotnega New Yorka. V četrtem delu o ženi ni več govora, akcija pa poteka na področju celotnih ZDA, zato ni čudno, da je v petem delu na vrsti ves svet. Problem vedno bolj širokega prostora pa je seveda v tem, da ga je težko napolniti, kar se tej seriji filmov vedno bolj pozna. Ganljiva družinska drama je na tej točki regresirala na običajni teflonski puding o očetu in odtujenem sinu, ki svoj odnos uspeta ponovno zgraditi s pomočjo nekaj (kasneje posnetih in dodanih) enovrstičnic in veliko akcije.
Obraten pojav vidimo na področju akcije, ki je iz fizikalno relativno verjetne akcije
prvega dela iz filma v film postajala vedno bolj neverjetna, dokler ni v tokratnem petem delu postala povsem risan-kasta in s tem povsem nezanimiva. Čeprav akcijski film temeljijo na risankah, pa dobri filmi ne smejo preseči meje nemogočega (vsaj ne preveč očitno). Zato za šesti del lahko le ugibamo, kje se bo dogajal. Najbrž bo John McClane reševal svojega vnuka na Luni.
Kakorkoli že, kljub vedno večji strnjenosti osnovnih elementov žanra so imeli filmi Umri pokončno še vedno dovolj premišljeno izvedbo, da smo gledalci dobili kar štiri dobre filme, od odličnih do zelo dobrih. S petim filmom so avtorji zaradi nadaljnega koraka naprej v smeri obrezovanja odvečnih delov končno le stopili na področje podpov-
prečnosti. Peti del je namreč videti kot navadna francoska akcijska čežana, kjer manjko produkcije zakrivajo s tresočo kamero, rapidno montažo, izpranimi barvami in bobnečo glasbo, da gledalec dobi občutek velikanske akcije, čeprav v resnici ne uspe razbrati, kaj se na platnu sploh dogaja.
Za Umri pokončno 5 je stvar toliko slabša, ker avtorji teh osnovnošolskih trikov niso uporabili za zakrivanje ubor-ne produkcije. Nasprotno, porabili so veliko preveč denarja za to, da so zakrili in skrili vso njeno bogatost, kar je za gledalca ne le težko prebavljivo, temveč tudi povsem nerazumljivo. Videti je, da so avtorji iz prvih štirih filmov vzeli vse njihove najboljše prvine in jih odvrgli proč.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Privlačile vas bodo skrivnosti in tiste zadeve, ki odstopajo. Pravilno bo, da boste svoje cilje znali oblikovati na pravilen način. Tako se boste rešili določenega bremena iz preteklosti. V ljubezni bo nujno, da boste znali ločevati dobro od slabega. Blizu vam bo svet duhovnih zakonitosti.
BIK i, (21.4. - 20.5.) *
Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Zadeve bodo na delovnem mestu tekle v vašo korist. V osredju bodo določene novosti in novi prijemi. Finančno ne boste smeli biti obremenjeni. Dobre iztočnice bo pričakovati v smislu učenja in pri vanju znanja.
lil
DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Objeti boste v ritem harmonije. Spontano se boste lotili zastavljenih nalog in obveznosti. Odločno boste zastopali svoje mnenje in boste odgovorni pri službenih izzivih. Prav gotovo boste v tem obdobju stopili v ospredje. Pravilno bo, da svoje znanje pokažete neki širši skupini ljudi.
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Intuitivna energija bo vaša prednost. Polna Luna (25. februar) bo pričarala čarobno energijo in vam vlila novega zaupanja. V prihajajočem tednu se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo vir navdiha in možnost za romantike. Ne pozabite na sprostil-ne tehnike!
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Fizična pripravljenost bo na vrhuncu. Koraki na razpotjih bodo pogumni in samozavesti. Odkrivali boste skrivnosti in zadeve pogledali drugače. Največ motivacije boste potrebovali v ljubezni in le s težavo boste sprejeli, da ne bo vse po vaše. Duhovno prebujenje boste dosegli skozi tišino.
H DEVICA f& (23.8. - 22.9.)
Tiste zadeve, ki so v osnovi stare in neuporabne, bodo odšle. Pred vami je novo obdobje in kitajsko novo leto Tigra vam bo podarilo veliko upanja in svobodnih odločitev. Prej kot ne boste morali prisluhniti sebi in glasu svojega srca. Prijetne melodije bodo donele v ljubezni. V ospredju bo romantika.
petek • 22. februarja 2013
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS SLIKAR (OTON)
OČESCE
GOSTIŠČE OB AVTOCESTI
PEČENKA
IZSILJEVALEC
Štajerski TEDNIK
NEBO, NEBESA
ZUNANJI ZNAK, POSEBNOST
RIMSKI DRŽAVNIK
NAS IGRALEC (MARKO)
REKLAMNI LISTEK
SOL OCETNE KISLINE
ZIDARSKA ŽLICA
IVO KLARIC
ZDRAVKO ERJAVEC
BEDNA KOBILA MRHA
PREBIVALEC MESTA AALST
IZDELOVALEC MILA, MILAR
NEODKRITA ŽENSKA
OLEG VIDOV
NAS NOVINAR
MOLIBDEN
RESTAVRACIJA V KIDRICEVEM
URADNO VARUSTVO
DIVJA MACKA
OKAN
SNOV ZA CEPLJENJE
POGINULA ŽIVAL
JOŽE LANGUS
SOCIOLOG KOŠIR
HOTEL OB POHORJU
SMUČAR (JURE)
NAS PEVEC PLESTENJAK
KOVINA
OCETNA MATICA
OKUS (STAR.)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTRIN MOŽ
SIMON GREGORCIC
MERILEC SLANOSTI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JEZERO PRI IL. BISTRICI
IGRALKA KACIC
LOCENOST OD VSEGA
BALONAR ŠORN
VODNI VRTINEC
NASA TENISKA IGRALKA (URSKA)
UDAREC PRI NOGOMETU
GREGOR VIRANT
NAS ŠPORTNI NOVINAR (MIRAN)
MODEL ARGENTINSKEGA FIATA
ANGLEŠKA VOTLA MERA
NAJDALJSA ZAGREBŠKA ULICA
OLIKANO,
LEPO VEDENJE
IZ BESEDE IKOLA
PORTIR
ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR
UGANKARSKI SLOVARČEK: BRENKA = sod za vino, tudi brenčica, LAKSATIV = odvajalo, dristilo, purgativ, MOLA = akumulacijsko jezero pri Ilirski Bistrici, tudi Molja, OZELOT = leopardu podobna divja mačka, POLAK = slovenski slikar in grafik (Oton, 1917-2011), RAKETIR = izsiljevalec ali prevarant v ameriškem okolju, TlŠIČ = slovenski športni novinar (Miran), TrAVNEr = slovenska teniška igralka (Urška), VIVACE = model argentinskega fiata.
'UBJBA 'JBJBJA 'B>1!|0
'B0||| 'BU0|e9 '90BA|A 'OjSH 'i9|0A 'J9UABJ1 'JSOLUBS 'J9W0U||BS '9S 'Sn>j 'SUjBZ '|B}9UJ 'UBf '~|f 'B^JO 'OAjdOO 'OB>jO 'B|9}BJn>| '0|/\| '^nA |||A 'e^Ze|OL)!l 'iBJ IJ9AS 'M3 'B>jU9jq 'BJBjd '|9}0UI '909>]0 :OUABJOpOA 'BVINVZiaVI 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 23. februar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 24. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in javljanja s karnevalske povorke. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PONEDELJEK, 25. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.
9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM: Gospodarski izziv (ponovitev).21.00 Lestvica Naj 11. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 26. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 27. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 28. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te doma-
če viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). PETEK, 1. marec:
5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. V torek med 18. in 19. uro.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
V veliki meri boste finančno napredovali in skozi omenjeno boste dobili neko moč in potrditev. Čustvena varnost bo v ospredju in roka bo objela roko. Popaziti boste morali na svoje zdravje in modro bo, da boste telesu v naravni obliki dovajali dovolj vitaminov in mineralov.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Našli boste skrito moč in tako boste kos poslovnim izzivom. Na svoj način boste želeli dogodke prehitevati in kasneje spoznali, da se tudi počasi daleč pride. Blesteli boste v ljubezni in se predajali strastnim izbruhom romantike. Obdobje bo v lastnem bistvu plodno in ustvarjalno.
Hrepeneli boste po romantiki in čustveni skladnosti. Omenjeno boste pridobili in tako našli tudi lastno srečo. V svoje življenje boste privabljali zanimive ljudi. Na delovnem mestu boste morali pošteno zavihati rokave. Pravilno bo, da boste dobro voljo delili med druge.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Prirojeni dar organizacije boste znali v tem tednu uporabiti sebi v prid. Seveda bo jasno, da ne boste smeli pričakovati lažjih poti. Odpira se vam paleta sveže energije v komunikaciji. Nakazano je, da boste tudi več med ljudmi. V ljubezni boste skozi pogovor odprli vrata sreče na stežaj.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Igra usode vas bo prijetno presenetila v ljubezni. Dobro bo, da boste naredili prerez in se lotili tistih obveznosti, ki bodo nujne. Razbrati bo, da boste deležni tudipo-hvale in priznanja. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sprostile vas bodo vse športne dejavnosti in glasba.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Čustveno občutljivost boste morali sprejeti sebi v prid. V veliki meri vas bo označevala ljubezen in brezpogojno boste pomagali drugim. Toda vsaka pomoč ima svoje zakonitosti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Pravilno bo, da boste hiteli počasi.
20 Štajerski
Literarna stran
petek • 22. februarja 2013
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Matilda Simonič
■ m
I i' k '• • •
Ji-
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorici
Rodila se je 7. marca 1942 v Pleterjah. Nižjo gimnazijo je končala v Lovrencu na Dravskem polju in leta 1962 učiteljišče v Mariboru. Poučevala je na razredni stopnji — 10 let v Zavrču in 25 let v Osnovni šoli Franca Osojnika na Ptuju (zdaj OS Ljudski vrt Ptuj), kjer je bila 12 let tudi pomočnica ravnatelja. Obiskuje literarno delavnico pri mentorju Marjanu Pungartniku v Mariboru (4 leta), od leta 2007 pa je tudi članica Literarnega kluba na Ptuju. Piše kratke zgodbe in spomine iz mladosti. Sodelovala je na literarnih srečanjih seniorjev in se dvakrat udeležila literarne šole v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Svoja dela je doslej objavila v zborniku Zavetje besede 2007 (zgodba Jabolka) in Zavetje besede 2009 (zgodba Muhe). Leta 2008je ob 50-letnici OS Ljudski vrt Ptuj v zborniku Oda moji šoli prispevala članek Organizirano zimovanje v šolskih počitnicah. Leta 2009 je v knjigi 50 odplesanih objavila članek Plešemo. Je aktivna članica Zrelega vedeža in soustanoviteljica Potrčeve poti (leta 2000).V Zavrču je leta 2009 z besedo in s podobami predstavila življenje gledališkega in filmskega igralca Maksa Furijana.
Domača rasi
Matilda Simonie
O objavljeni epiki
Krajša pripoved nas popelje v pretekli čas, ko so v družini vladale drugačne razmere. Medtem ko je bila na eni strani povezanost v družini večja, je bila še toliko močnejša zavezanost zemlji in živini, ki so jo imeli pri hiši. Revščina in vsesplošno pomanjkanje sta kljubovala tako daleč, da je krava (kot v objavljanem delu) zavzemala posebno mesto v kmečki kulturi. Njena smrt bi v tem primeru pomenila lakoto, zato ni nobeno presenečenje, kako odreagira mati in kako njen sin, ki se nemudoma odpravi iskat živinozdravnika. Otrok kljub velikemu mrazu sploh ne razmišlja, da bi odreagiral drugače, tudi materino nasprotovanje ne traja dolgo. Oba se namreč dobro zavedata, v kakih mukah bi žival nazadnje poginila in kaj bi to pomenilo zanje.
Simoničeva pot opiše zelo spretno. Pri tem ves čas prehaja iz otrokovega strašljivega občutka in prisotne tesnobe, ko se sam spušča v neznano, v zimsko, zaledenelo pokrajino. Pa vendar to ni povsem neprijazen prostor; čeprav leden, so ljudje prikazani izrazito človeško: veterinarjeva žena, na primer, ne spodi zbeganega otroka, pač pa mu prisluhne in takoj pomaga. Tudi veterinar ne razsipava s časom, ampak takoj stopi v akcijo.
In ko mu končno uspe rešiti kravo, so vsi zadovoljni. Katarzični konec, ki je porojen iz drobne človeške situacije, avtorica še simbolno nadgradi z belim mlekom, ki se pretaka v otrokovih sanjah na koncu.
David Bedrač
LONČEK MLEKA
Janko je smučal na sosednjem hribu po steptani progi, ki so jo povzročili otroci z večkratno vožnjo po strmini navzdol. Na vrh so se vračali bočno, s smučkami na nogah.
»Samo eno uro, nič več ... Na štedilniku je lonček mleka, popij ga, da te ne bo zeblo,« je rekla mati.
Sonce je še z zadnjimi žarki bdelo nad smučarji, iz daljave se je slišal klic: »Janko, Janko!«
Smučke je dal na ramo in z najdaljšimi koraki, ki so jih zmogle njegove noge, odhitel proti domu. Zeblo ga je v roke. Svečko pod nosom si je utrnil v rokav, ker je v drugi roki držal smučarske palice iz leske. Po kolovozu gor in dol je prisopihal na manjšo ravnino, kjer je samevala stara tepka. Mati je stopila iz hleva, ki je na severni strani čuval hiško pred viharji.
»Klicala sem te že celo večnost, tebe pa od nikoder! Liška se pripravlja, očeta
pa ni doma, da bi šel po živinozdravnika .«
Obdelani deščici sta še vedno počivali na ramenu, palice so same zdrsnile na sneg.
»Po tistega gospoda, ki se vozi v svetlem hrošču, grem jaz.«
»Predaleč je in stemnilo se bo,« je rekla.
»Po bližnjici bom šel. Vem, kje stanuje. Tam, pri mostu, ob reki Dravi.«
»Mimo gradu se spusti do glavne ceste. Pazi, da ne padeš!«
Zamrzovalo je. Z gladkimi podplati je podrsaval z ene strani na drugo stran ceste. Mogočne bukve so nad njim stegovale z ivjem posute veje. Strah ga je bilo. Slišal je, da so se nekoč v bližini zbirale čarovnice. Ustavil se je šele pod gradom na glavni cesti. Hodil je po odrinjenem snegu v nasprotni smeri toka Drave. Luna
je sijala na tri večje zgradbe, ki so poslušale pokanje ledenih plošč na zamrznjeni reki. Zmeden in ves zasopel je pritisnil na zvonec pri prvi hiši. Vrata so se odprla.
»Gospod, krava bo dobila telička!«
Šele ko je vse povedal, je opazil, da pred njim stoji ženska.
»Fantič, živinozdravnik stanuje v sosednji hiši.«
S sklonjeno glavo je v mesečini lezel proti visokim vratom in trikrat pozvonil. Uho je pritisnil na les, slišal je korake.
»Kaj pa je tebe prineslo v tem mrazu, otrok ubogi?« je vprašala mlada ženska.
»Živinozdravnika iščem. Naša krava ne more povreči. Mama je sama doma. Prosim, pomagajte!«
»Prav si prišel, vendar moža ni doma. Odšel je na porod h kmetu čez dravski most. Telefonirala bom v gostilno, naj ga poiščejo. Stopi v hodnik.«
Nemirno se je prestopal, premražene roke je potisnil pod jopo in poslušal.
»Tu Danica ... Prosim, poiščite mojega moža pri Lovrečevih. Čaka ga že drugi porod, naj pohiti domov!«
»Predolgo sem bil na snegu . Kaj če Liška umre? Sestra in bratca bosta brez mleka. Dobrih sirovih kolačev, ki jih najrajši jem, ne bo več. Kriv sem! Kaj pa oče?«
Močna svetloba, ki je obsijala Jankov obraz skozi dve ozki šipi, je hitro ugasnila. Velik ključ je zaškrtal, kljuka se je premaknila. Janko je zagledal črno torbo.
»Pomagajte, naša Liška pometava!«
Moški je stekel po stopnicah in se takoj vrnil v pritličje. V roki je še vedno držal črno torbo, s ključi je zarožljal in povabil fantiča v avto.
»Zdaj pa le povej, kam se morava peljati.«
Janko je sedel na mehki sedež. Motor je zabrnel, luči so zasvetile, avto se je počasi premaknil.
»V Velikem Vrhu, številka 16, sem doma.«
»Kdo te je poslal tako pozno? Še zmrznil bi, če bi zašel s poti.«
»Jaz sem najstarejši, oče je v službi. Mama je pri Liški in z mlajšimi otroki.«
Gume so drsele navkreber po makadamski cesti skozi bukov gozd.
»Še dva ovinka in nato naravnost do prve hiše, tam sem doma .«
Avto se je ustavil pri hruški. Mati se je približala in sklenila roke: »Gospod, rešite kravo!«
Živinozdravnik je sledil brleči petrolejki, se sklonil pod podboji in na molzni stolček odložil torbo. Slekel je zimsko ja-kno, zavihal rokav desnice in segel v kravo. Zamahnila je z repom in se v križu upognila.
»Popadke ima. Oba bosta pomagala. Ti prinesi slamo, vi pa obesite luč na tram.«
Njegova roka se je poglobila do ramena. Stiskal je zobe, po licu so mu polzele znojne kaplje. Nepravilna lega je bila. Na obrazu so se napete mišice omehčale, ko mu je uspelo. Zanko je zategnil na noge in rekel: »Zdaj pa počasi vlecita. Le vlecita! Potegnita močneje!«
Na slamo se je skotalil teliček. Liška ga je oblizovala po vsem telesu. Živinozdrav-nik si je obrisal roke in čelo. Stopil bliže h kravi in k teletu, ki se je že postavljalo na noge. Mati je Liški prinesla velik kos v vinu namočenega kruha in tele potrosila z otrobi.
»Uboga Liška, pojej, da se ti povrne moč.«
Janko je v sanjah nalival mleko v lončke, ki so jih držali v rokah sestra in brata ...
petek • 22. februarja 2013
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Primusove vinske zgodbe vzhoda in zahoda
Ko se soočita slovenski vinski vzhod in zahod
Na prvem februarskem večeru Primusovih vinskih zgodb, ki je potekal v klubu Gemina XIII. 1. februarja, sta se z vinskimi izbranci soočila vzhod in zahod Slovenije.
Vinska omizja, ki so v letošnjem letu vse bolj polna, so se seznanila z vini najbolj vzhodnega in najbolj zahodnega slovenskega vinorodnega okoliša, prekmurskim vinorodnim okolišem in vinorodnim okolišem Goriška brda.
Vinskemu poznavalcu in povezovalcu večera so se pridružili Marko Mlinarič iz kleti Marof, kjer skrbi za prodajo vin, ter vinarja Aleks Simčič in Stojan Ščurek iz Goriških brd. Skupaj so vodili v skrivnosti odličnih suhih vin tega območja, ki so ga z izjemnimi kulinaričnimi specialitetami dopolnili kuharji Primusa, z glasbenimi in pevskimi utrinki pa Žanet Vidovič za klavirjem, Komorni moški zbor iz Ptuja in harfistke Jerneja, Natalija in Renata iz Zasebne glasbe-
Stojan Ščurek, Janez Vrečer, Marko Mlinarič in Aleks Simčič (od leve).
Kar zgodilo se je, da je začel igrati harmoniko, ni bilo nobenega posebnega motiva ali vpliva: enostavno harmonika mu je všeč v vseh pogledih. Ker je pokazal zanimanje, so mu starši kupili harmoniko, danes ima že tri (dve frajtonar-ci in eno klavirsko), s katerimi razveseljuje na svojih nastopih in osvaja z igranjem. Igra tudi na klavir, za seboj ima nižjo glasbeno šolo.
Pred dvema letoma je prijel tudi za klavirsko harmoniko. Leto 2013 je začel nadvse uspešno, prineslo mu je zlato priznanje na 7. Avsenikovem mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik 2013, kjer je v klavirski harmoniki dosegel 98,33 od 100 možnih točk. Prvič sem tekmoval s klavirsko harmoniko, na kateri igram dve leti, zato nisem pričakoval, da bi bil lahko dober. Resnično se veselim tega uspeha kot vseh drugih, pove Blaž, ki je na tem tekmovanju tako kot drugi udeleženci, največ jih je bilo iz Slovenije, sodelovali pa so tudi mladi harmonikarji iz Nemčije, Avstrije in Italije, zaigral eno obvezno skladbo, eno pa po izbiri. Zaljubljenec v Avseniko-vo glasbo se lahko pri sedemnajstih pohvali že z izjemnim repertoarjem, predvsem Avse-nikovih, pa tudi skladb drugih avtorjev. Uspešno je nastopil tudi na prvem Slakovem me-morialu, kjer je slavil v konkurenci harmonikarjev od 15 do
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Hameršak
35 let. Vse tri žlahtne plakete (bronasto, srebrno in zlato) je osvojil na tekmovanju harmonikarjev v Ljubečni, slavil pa je tudi na Štajerski frajtonarici leta 2012, z zmago v tretji kategoriji tekmovanja in kot absolutni zmagovalec.
Igranje harmonike jemlje zelo resno, vsak dan igra najmanj tri ure, pred tekmovanji pa tudi več. Blaž pravi, da mu je glasba vse, zato se ji tudi toliko posveča. Ob šoli in igranju ima zelo malo prostega časa, ki ga rad preživi s prijatelji. Oče Robert pravi, da ga družina z
veseljem podpira, ker vidijo, da se resnično trudi, nagrade so samo potrdilo njegovega truda. Prvi Blažev mentor je bil Primož Kelenc, ki je bil tudi prvi zmagovalec Štajerske frajto-narce, nadaljeval je pri Toniju Sotošku v Krškem, pri klavirski harmoniki pa je njegov mentor Andrej Toplišek (Okrogli muzi-kanti).
Pred pol leta je Blaž sestavil kvintet, pred tem je uspešno nastopal s triom, ki trenutno še pridno vadi, ognjeni krst pa bo imel na koncertu Veselih Jože-kov, ki bo 16. marca v dvorani
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
£táf'WÍa> budilka
www. raÁio-ptuj.íi
—37 98,2 WM^K 104,3 Mh


00.00 Vldeo strani
08.00 Faienk v Markovcih 2013
10.00 Koncert MCPZ župnije Lenart
11.15. Oddaja ŠKL
12.00 Vldeo strani
18.00 Oddaja ŠKL
18.50 Glasbena oddala
20.00 Mesečna kronika Iz občine Markovcl
21.00 Ujemi sanje
22.30 Polka In Majolka
23.30 Video strani
00.00 Vldeo strani 08.00 Oddaja SKL 09.00 Kronika občine Hajdina 10.00 Od kleti do kleti s prijatelji 11.00 Ob Kulturnem prazniku na Vidmu 13.00 Ob Kulturnem prazniku v Domavl 15.00 GorlSnlca - Iz nažlh krajev 16.30 Glasbene novičke z Ingrid 17.00 Destrnik - Ob kulturnem prazniku 18.30 Koncert MCPZ župnije Lenart 20.00 Starie - Kulturni praznik v Trničah 21.00 Glasbena oddaja 22.00 Vldeo strani
00.00 Video strani
08.00 Faienk na Vidmu 2013
09.20 Oddaja ŠKL
10.15 Ptifjska Kronika
10.30 Ujemi sanje
12.00 Vldeo strani
18.00 Ob Kulturnem prazniku na Vidmu 20.00 Kronika Iz občine Markovcl 21.00 Markovcl - Iz domače skrinje 22.30 Glasbene novičke z Ingrid 23.00 Vldeo strani
ne šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Rumena rebula, s katero so začeli vinski večer, je najbolj prodajano vino vinarja Stojana Ščurka, ki se vse bolj usmerja na trge Azije in Kitajske. Brez rebule pa tudi ni Brd, je še povedal. Z modro frankinjo, ki je nekaj posebnega že zaradi selekcije v vinogradu in nato še v kleti, en grozd na en trs, je postregla klet Marof. Vino sicer še ni v prodaji, v steklenice so ga natočili posebej za ptujski večer, kar je ptujske in druge ljubitelje kakovostne vinske kapljice še posebej razveselilo. Z duetom, ki je zvrst merlota,
kaberneja sovinjona in kaber-neja franka, prevladuje merlot, se je predstavil vinar Simčič, ki največ svojih vin proda v Ameriko. Skupaj je bilo na vinski karti devet vinskih vzorcev. Na večeru suhih vin so ljubitelji žlahtne kapljice in kulture pitja izvedeli tudi novo resnico o pitju, in sicer da mora izkušen pivec znati piti naprej in nazaj, pravi Aleks Simčič.
Nocojšnji vinski večer bo potekal pod naslovom od slovenske Istre do Dalmacije - jadranski dragulji, z dalmatinskimi melodijami pa bo razveseljeval kvartet Prijatelji.
MG
Ptuj • Blaž Hameršak, uspešen mladi harmonikar
Ko je harmonika vse ...
Blaž Hameršak, doma na Pobrežju 3 v občini Videm pri Ptuju, dijak ptujske gimnazije, ki bo decembra letos dopolnil 18 let, se je za igranje na harmoniki navdušil pred desetimi leti, ko je pričel igrati na diatonično harmoniko.
Pan v Kidričevem, kjer se bodo občinstvu predstavili kot Ansambel Blaža Hamerška.
Po končani gimnaziji se bo Blaž izobraževal na glasbenem področju, vpisal se bo na Akademijo za glasbo v Ljubljani, saj želi nekoč tudi sam poučevati glasbo, prenašati glasbeno znanje na mladi rod. Tudi sam je pri svojih sedemnajstih letih navdušen, da ima Slovenija toliko dobrih mladih harmonikarjev in toliko profesionalnih, izjemno kakovostnih glasbenikov, osebno pa si želi, da bi se jih več odločilo za klavirsko harmoniko.
MG
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00.00 Vldeo strani
08.00 Gorlšnlca - Iz nailh krajev
09.10 Oddaja ŠKL
10.00 Pust v Lenartu 2013, 2012
11.30 Utrip iz Ormoža
12.30 Polka In Majolka
13.30 Ujemi sanje
15.00 Vldeo strani
18.00 Koncert MCPZ župnije Lenart
19.35 Glasbene novičke z Ingrid
20.00 GorlSnlca - Iz naših krajev
21.10 Utrip Iz Ormoža
22.10 Glasbena oddaja
23.00 Video strani
Prireditvenik
Petek, 22. februar
10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice, darilne vrečke za
najlepša darila, s Sabino Intiher, do 12:00 18:00 Boč, Dom na Boču: občni zbor PD Poljčane 18:00 Hajdina, Gostišče Olga: 12. občni zbor Planinskega društva Hajdina
18:00 Polenšak, Bratislavci: tekmovanje v veleslalomu, smučarska
sekcija ŠD Polenšak 18:00 Ptuj, dvorana KGZ: 11. redni letni občni zbor Društva proti mučenju živali
19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer, Oče in hči na koncertnem podiju, Janez Lotrič - tenor in Katarina Lotrič - klavir
19:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: premiera predstave F. S. Finžgar Divji
lovec, KUD Šmartno na Pohorju 22:00 Ormož, Unterhund: Klubski nastop glasbenih skupin
Sobota, 23. februar
15:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje
Andreja Špeca, Zakaj zbolimo v življenju, zakisanost telesa 18:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor Društva gospodinj Draženci 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: občni zbor PGD Gerečja vas 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor ŠD Hajdoše 18:00 Kicar, gasilski dom: 40. redni občni zbor PGD Kicar 18:00 Majšperk, KPC: 33. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije, regijski tematski koncert 18:00 Polenšak, gasilski dom: občni zbor PGD Polenšak in zabava z
ansamblom Škrjančki 18:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: občni zbor PGD Ptujska Gora
18:00 Zg. Ložnica, večnamenska dvorana v OŠ: Premiera igre Nebesa na zemlji
18:30 Cerkvenjak, v gostišču Pri Antonu: 13. redni letni občni zbor
Društva rojakov Janeza Puha 19:00 Cerkvenjak, kulturna dvorana: gledališka predstava Šah mat-gotova si
19:00 Podlože, prostori društva: občni zbor športnega društva Podlože 19:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: predstava F. S. Finžgar Divji lovec, KUD
Šmartno na Pohorju 19:00 Zg. Hajdina, dvorana DU: Vroča ljubezen, produkcija KPD
Staneta Petroviča Hajdina, abonma za odrasle 19:00 Žetale, Kulturna dvorana: 17. redni občni zbor strojnega krožka Žetalanec
19:30 Ormož, Dom kulture: glasbena burka Hiphophondrija, za gledališki abonma in za izven 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert glasbene skupine Nula Kelvina, pop, rock, jazz in šanson
Nedelja, 24. februar
9:30 Cirkulane, dvorana: 22. občni zbor Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze
15:00 Ptuj, grand hotel Primus: Primusove ustvarjalnice, Vilijeve vragoli-je, brezplačno, za otroke od 4. leta dalje, do 16:30
15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija -vice
15:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice: Križev pot na Ptujski Gori, po romarski poti miru, maša ob 16. uri
15:00 Zg. Ložnica, večnamenska dvorana v OŠ: predstava Nebesa na zemlji
18:00 Destrnik, Kulturna dvorana: gledališka predstava KUD Vitomarci, Šah mat-gotova si
Torek, 26. februar
18:00 Zg. Polskava, gostišče Golob: predavanje na temo balkonske zasaditve, Lorete Vlahovič
Mestni kino Ptuj
Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. februar: 16:00 Ernest in Celestina; 18:00 Ljubezen je vse, kar potrebuješ; 20:00 Sedem psihopatov
Foto: MG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 22. februarja 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
FORD MUX 1.0 ECOBOOST-FORDOV NOVI MOD	NOVO	0013240,00	NOVO VOZILONA ZALOGI!	SREBRNA, ČRNA KOV.
FORDCMAX I.61REND	2006	5*01)	KUHA, AUI 000,2. UST.	SREDRNAKOV.
FOHDCMHI.STDGIIRENDSVHAT	NOVO	00 MO,OD	PDPUSD-V0ZILA NA ZALOGI	ČRNA, SRERRNA KOV.
FORD RESTA l.2SIIÏÏ,SVMT-ÏÏSnit	RS/2012	M5,0»	TEMF0MAT, CONTROL PAKEI2	HOTMAGENTAKOV.
FORD HONDEO 2.Z1DCI GHtA, 5 VRAT	2000	1990,00	VEUKO OPREME, 2E101ER	ČRNAKOV.
FORD HESTA 1.25 IRENO. 5 VRAT	2000	7J90.00	P0TJIAf,I.IAST, IE44.077 In	ZEENAWEZEKOV.
FORD HESTA 1.Z5 TREND, S VRAT-GARAN.	as/2011	1990,00	AVTJUJMA, USB, KOT MOV	MODRA KOV.
FORD RESTAI^3 VRATA	2003	2190,00	LE 109JIS la*, SERVO VOLAN, ABS TANGO ORANGE KOV.	
F0RDHESTAU,5VHAT	2000	1990,00	AVT. KLIMA, IHEGL, 1.IAST.	TANGO ORANGE KOV.
FORD MONDEO10 TDCIT1TMIIUM. S VRAT-TESTNO 2DII		21001,011	ČRNA STREHA, NIZKA PORABA	BELA
FORD RESTA t4T11EH,SU)	2000	7.990,0»	BLUEOOTR, AVTJUJMA, POT.RAČ. SV.M0DRAAVA1DNK0V.	
FORD RESTA HSVRAT	2000	4.390,011	PARKSENZORJI ZADAJ, HUMA	1ANG0 ORANGE KOV.
FORD RESTAIREND I.Z55VRAT	2000	TiOOJID	ALU PLAT., ABS, MEGL^VT.KUMA MODRA KOV.	
FORD RESTA TREND l.4,SVRAT	2000	7J90,00	TEMP0MAI, AVTKUMAjlAST.	TANGO ORANGE KOV.
FORD FIESTA TREND 1A, S VRAT	2010	1990,0»	MOLHF. VOLAN, ALU PLAT.	MOREUM1ETKOV.
FORD FOCUS UÏÏVCT IRENO, SVRAT	2012	MO,00	GARAN. 00 01/2014, NOVO MODB BELA S ČRNO STREHO	
FORD FOCUS EBONY 1ü, 5 VRAT, GARAM.	05/2011	11990,0»	PARK SENZORJI,1EMP0MAT	SREDRNAKOV.
FORD FOCUS EC0R00ST1REND- AVTO LETA	NOVO	OD 13.110,0»	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA£RBRNAKOV.
FORD FOCUS KARAVAN 1 Ji	2007	1910,0»	D0D. 4 ZIM. GUM NA PLAT.	SREDRNAKOV.
FORDFUSION 1.SCOHFOFET	2000	1090,00	ALU PLAT., AVT.KUMA, MEGLEN.	TRINO SNA KOV.
FORD FUSION I.B EBONY, SU)	2011	1590.00	Il 0.445 In, KOT NOV	ČRNAKOVNSKA
FORD FUSION TREND 1.E. SLO	2000	1990,0»	1.IAST,SEHV.KNJIGA,IE 105JIOO Ion TRINO SNA KOV.	
FORD GALAXY Z.0 TDCI, TREND,? SB1EŽEV	2010	15.490,0»	ALU PLAT., MEGL, DVAVT.KUMA	SV. SIVA KOV.
FORD KÍ TITANIUM, U	2010	7.910,00	ALUPLAT., MEGL, POT.RAČ.	ČRN0RDEČA
FORD KUGA TREND 2 Jl TDCI 4X2	00/2010	17400,00	RJNKC. PAKET, STISKI PAKET	REIA
FORD KUGA TREND 2 Jl TD« 4X2-NA ZALOGI	NOVO	0011520,00	SISKI PAKET,TEMP.	REIA, ČRNA, UINAR KOV.
FORD MONDEO 1JH.4VRATA	2001	1290,0»	KUMA, EL PAKET, MEGIENKE	«KOV.
RlRDNIONDEOAIIIDIENlII.il,SVRAT	200!	3.790,00	DUO. 4 LETNE GUME NA ALU PIAT. BELA	
FORD MONDEO TREND 1 Jl, 5 VRAT, SLO	2000	U90.00	ADS,MEGL, KUMA^L PAKET	BELA
FORD TRANSIT 2 JI D 300S	2004	5.490,00	0 SEDEŽEV* TOVOR, IE 139.000 h REIA	
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.net/avtamobilipr				
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Do konca februarja -20% gotovinski popust
(ft RAD IO PTUJ
VC^ 89,8° 98,2° I04r3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 72.2.
9:00 Ptujska kronika-pon. 1:20 Kuhinj ica - po it, ' 0:00 Ptujske Kronika - pen. ~:20 Modro - pori. 45 Prodamo okno 2*00 RegiTV Ormoi 3:00 Prodajno okno 5:35 Kuhirjica 7:00 povabilo na kavo-por. 7:35 cista umetnost -16. oddaja,- pon.
Nedelja 24.2.
9:00 Ptujska kronika-pen 9:20 Kuhmjica
1:00 PtujsHe odrske deske - 7. oddaja -1 3:00 Pregled tedna-pen. Zemlja in mi-15. c
.19:55 Naj smučišče 2012/2013 - Trije kralji 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske - 7. oddaja - pon. 20:45 Spot(no)-14. oddaja -pon. 21:15 Motoscena- 1B. oddaja -pon. 21:40 Regi IV EoriSnica - pon.
Sobota 23.2.
9:00 Ptujska kronika-pon. 10:25 Modro - pon. M5 Zemlja in mi-15. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabila na kara-pon. 3:00 Pregled tedna 3:23 RegiIVOrmoi-pon. 15:15 Kumnjica- pon. 15:55 Naj smučišče 2312/2313 -
Trije kralji-pon. 16:00 Ptujska kronika - pon
3:20 Zemlja iti mi -15. oddaja -pon, 3:E3 Sporf(no) -14. oddaja - pon, 5:15 Gostilrra pr Francet -18. oddaja 7:30 Ptujski pustni utrip-pon. 8:00 Ptujska kronika - pon 33:00 Ptujska kronika - par. 20:20 fovabilo na kam-pon.
-14. oddaja -
20:50 Šport(no)-14. oddaja-pon. 21:20 Motena-18. oddaja-pon. 21:45 Cista umetnost -10. oddaja - pon.
_..., iskakronika-bon. 8:20 Cista umetnost-10. oddaja - pon.
8:00 0.23 8:35
19:25 Brazilija na slovenski način - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 Zemlja in ml -15. oddaja - pon.
20:55 PtujsKl pustni utrip
21:25 Ptujske odrske desk - 7. oddaja - pon.
22:00 Ptujska kronika - poti.,
Ponedeljek J5.2.
3:00 Dnevnik TV Maribor -pon.
9:25 Kuhirtjica - pon.
9:50 Modro - pon.
0:45 Pregled tedna-pon.
5:00 Pomurski tednik
5:40 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo-pon
17:35 Pregled tedna-pon,
10:20 Naj smučke 2012/2013 -
SoriSka planina 19:25 Povabilo ita kavo -pon. 23:00 Ptujska kronika - pon, 20:23 Moioscena-IB. oddaja -pon. 2045iport(no) -14. oddaja-pon. 21:15 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon.
-R
PTUJSKA TELEVtZUA
www.petv.tv
Spun- Ijilt <iis lätt lud ra tî n SIOL tV
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT 2061.4IX-LINE	2005	3.700,00«	89.000 PREV.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI PREMIUM SANTA FE 2.2 crdi AVT. 4WD	2007	10.700,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	11.400,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETTI 1.416V SE	2009	4.950,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSAFîA PICASSO 1.816V SX	2001	1.890,00«	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
NISSAN COMFORT ALMERATIN01.816V+PLIN	2001	3.090,00«	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION	2003	3350,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
FIAT MULTIPLA 1.616VSX100	1999	1.950,00«	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0	2002	3.120,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.212V COMFORT	2002	2350,00 €	SERV0 VOLAN	BELA
TOYOTA SOL COROLLA VERSO 2.2 D-4D	2007	7.400,00«	PRVI LAST.	KOV. SIVA
VOLVO C301.6TD	2007	8.250,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 1061.01	1999	1350,00«	78.000 PREV.	KOV. ZELENA
PEUGE01406 2.0 HDI BREAK	1999	2.130,00«	KLIMA	KOV. MODRA
HONDA CIVIC1.7VTI AVT.	2003	3.700,00«	SERV. KNJIGA	BELA
FORD FUSION 1.616V GHIA	2003	3.890,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
PEUGEOT 2061.4 16V XS	2004	3.150,00«	PRVI LAST.	kov. Črna
PEUGE0T407 2.0 HDI 16VC0NF. AVT.	2005	6.200,00«	SERV. KNJIGA	kov. Črna
PEUGEOT 2071.4TRENDY	2007	5.550,00«	50.000 PREV.	KOV.BORDO
FORD FOCUS 1.6 MAESTRAL KAR.	2004	3.230,00«	KLIMA	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCII.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. NOVO: velika izbira oblek za valeto. AKCIJA: 20% popust na prodajo in izposojo poročnih oblek. SALON BARBI V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Možna _dosta-va. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino) in pelete ter brikete. Tel. 051 632 814.
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor, najraje Zetor, IMT, Ur-sus ali Deutz. Tel. 041 680 684.
PRODAM velike kakovostne okrog bale sena, prvi odkos. Tel. 040 599 110.
NESNICE MLADE, cepljene v začetku nesnoti, rjave , po 15. 3. tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM prašiče od 25 do 55 kg. Tel. 040 611 231.
PRODAMO svinjo domače reje, težko okrog 230 kg. Tel. 040 561 699.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 140 in 180 kg. Tel. 041 462 171.
PRODAM zajce domače reje in kletke na rešetke s krmilniki in napajalniki. Tel. 031 448 396.
PODAM luščeno koruzo in kolesne uteži za traktor (Zetor). Tel. 031 302 698.
PRODAM 150 kg prašiča za zakol in 50 kg za nadaljnjo rejo. Tel. 041 893 546.
PRODAM odojke. Tel. 041 986 390.
PRODAM odojke in bikca, črno-bele-ga. Gsm 041 848 359.
DRVA, klaftrska, menjam za koruzo ali ječmen. Gsm 03 5827574, zvečer.
PRODAM dve svinji, težki od 1 30 do 160 kg. Telefon 02 751 03 81.
KUPIMO bale sena v kockah ali okrogle bale. Gsm 041 931 031.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Kicarju. Informacije na tel. 004971 52 358 758.
PRODAM garažo pri Rimski peči. Tel. 041 345 676.
PRODAMO trosobno opremljeno stanovanje na Ptuju v velikosti 82 m2. Tel. 041 474 148.
DOM STANOVANJE
DVOSOBNO stanovanje v Krčevini pri Vurbergu 58 dam v najem. Tel.
040	188 337.
NA PTUJU oddamo v najem večje obnovljeno dvosobno stanovanje. Gsm
041	664 863.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
ODKUPUJEMO jelšino hlodovino, hrast, oreh in druge vrste lesa. Pokličite: 041 610 210 ali 02 769 15 91. G.O.Z.D. - BIO-LES PREDELAVA LESA, Medved Vlado, s. p.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM tri nova okna, lesena, z roleto, 100 x 140 cm. Tel. 740 83 46.
PODARIM kotno sedežno in regal za dnevno sobo. Tel. 031 542 318.
PETKOV VEČER
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Bodite nocoj (i družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
petek • 22. februarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
So ptice v daljavo poletele, z njimi tudi ti si odšel, spomladi bodo spet nazaj priletele in zapele, le ti več nazaj ne boš prišel. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno ti živiš.
SPOMIN
21. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Franci Kokol
IZ NOVE VASI 17 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spominjate.
Vsi, ki smo te imeli radi
Or O/Hiklav* C.i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
AJDI A4 2.0 TDI AVANT	2006	8.480.00	AMBIENTE	KOV. ZLATA
BMWSERUA1,116i	2008	9.770,00	SLOVENSKI	ČRNA
LANCIA DELTA 1.6 MJLHJET	2010	10.680,00	PLATINO	KOV. SIVA
OPEL CORSA 1.3 CDT1 ENJOY	2010	6.980,00	KUMA	BELA
PEUGEOT 308 SW 1.6 HDI	2009	8.150,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 5008 1.6 HDI	2010	12.680.00	NÄVI.	KOV. BAK. SIV
RENAULT GRAD SCENIC 1.5 DCI	2011	10.980.00	EXPRESSION	KOV. RJAVA
SEAT CORDOBA 1.416 VFRESC	2009	5.280,00	TEMPOM.	RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2008	7.280,00	AVT. KLIMA	ČRNA
TOYOTA AVENSIS 2.0 D4D KARAVAN	2009	12.880,00	DYNAMIC	KOV. SIVA
TOYOTA VERSO DYNAMIC D4D	2010	13.650.00	7 SEDEŽEV	KOV. SV. MODRA
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	6.180.00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1.4	2001	2.590,00	KUMA	KOV. ZLATA
VW PASSAT 4X4 KARAVAN	2002	4.790,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 Uli KARAVAN	2008	9.680,00	AVT. KLIMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI UMUZINA	2009	11.980.00	AVT. KLIMA	KOV. SV. SIV. MOD
VWTOURAN 1.9 TDI	2006	7.650.00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku; Podelitev priznanj, plaket in oljenk; Zgodovina Prešernove ulice v besedi in sliki; Ljudska univerza Ptuj uvaja model vrednotenja znanja; Andreja Razlag prejemnica Bloudkove plakete za leto 2012; Mednarodni ex tempore privabil priznane umetnike; Nagrajena likovna dela umetnikov; 9. likovna kolonija z dobrodelno dražbo; Pustna sobota v znamenju 8. Obarjade; Predsednik republike Borut Pahor obiskal Ptuj; Četrta mednarodna otroška pustna povorka; Ples veselih maškar v karnevalskem šotoru; Princ predal oblast ptujskemu županu Štefanu Čelanu; Pokop Pusta.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.radio-tednik.si
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Jožefa Brodnjaka
IZ DOLAN 21 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja ter darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala g. dekanu Emilu Drevu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku g. Lesjaku za besede slovesa, ge. Kelc za molitev ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči njegovi najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči in mnogo prerani izgubi moža in očeta
Bojana Cestnika
IZ DRAŽENCEV 18 B 1. 2. 1968-13. 2. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, z nami delili žalost in bolečino ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Najlepša hvala domačemu župniku g. Marjanu Feslu za opravljen obred in sv. mašo ter cerkvenemu zboru. Hvala nečaku Matevžu Cestniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem, ki ste nam finančno ali kakorkoli drugače pomagali, še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Vesna, sin Bojan, hčerka Maja, oče
in brat z družino
t-*
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni zarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim.
ZAHVALA Alojz Rakuš
KRAIGHERJEVA 29, PTUJ
V najtežjih trenutkih našega življenja nas tolažita misel in spoznanje, da ni bil cenjen in spoštovan le med nami, ampak med mnogimi, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem za vso nesebično pomoč, hvala sosedom in znancem ter bivšim sodelavcem Perutnine Ptuj za tolažilne besede in vsak ljubeč stisk roke ter tople in sočutne objeme. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Emilu Dreuu za čuteče opravljeno daritev svete maše in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala govorniku Mirku Lesjaku za ganljive besede slovesa. Hvala nosilcem križa, zastave in prapora. In nenazadnje hvala pogrebnemu podjetju Mir za zgledno opravljene storitve.
Žalujoči: žena Marica, hči Silvija s Sebastjanom in sin Dušan z Metko
Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
19. februarja 2013 je minilo 25 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek, tast, brat, stric in svak
Ludvik Jurgec
IZ GRADIŠČ 28
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Vajine pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na vaju.
SPOMIN
Danes mineva 20 let, odkar smo ostali brez našega dragega moža, ata, tasta in starega ata
Franca Ciglarja
IZ KICARJA
27. leto mineva, odkar smo ostali brez naše drage mame in matike
Marije Markež
IZ KICARJA
Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu.
Vajini najdražji
Oh, kako boli,
ko ljubi mož, oče, dedek, brat te več ni, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kako skala vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in botra
Konrada Roškarja
roj. 18. 8. 1943 IZ BUKOVCEV
Iz srca hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, sinova Milan in Ivan z družinama ter sestra Otilija z družino
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli...
(A. . lomšekk) S
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in babice
Angele Bela
IZ SEL 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali in vlivali pogum v času njene bolezni. Iz srca hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni poslednji zemeljski poti, darovali za sv. maše, jo v času bolezni in slovesa spremljali v molitvi, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje in besede tolažbe, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nam kakorkoli pomagali.
Lepa hvala patroma Tarziciju za molitev in Jožetu za darovano sv. mašo zadušnico in opravljen cerkveni pogreb. Hvala ge. Hedviki za besede slovesa, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir za vse opravljene storitve. Iskrena hvala društvu upokojencev Sela in njihovemu praporščaku, sodelavcem iz podjetja Boxmark in članom Lovske družine Ptuj. Posebna hvala dr. Valeriji Šaško in sestri Zdenki za vso pomoč v času mamine težke bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za vse.
Vsi njeni
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
ZAHVALA
V 80. letu nas je tiho zapustila naša mama, tašča, teta, botra, babica in prababica
Julijana Kolarič
IZ BUKOVCEV 4
Ob nenadomestljivi izgubi mame se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli besede tolažbe in sožalje, darovali za svete maše, vence in sveče. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi, ge. Tilčki Markovič za ganljive besede slovesa, društvu upokojencev Markovci. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Draga mama, imela si zlate roke in zlato srce.
Tvoji najdražji: hčerka Lidija z možem Marjanom, hčerka Nada z možem Martinom, vnukinja Tamara z Dariem, vnuk Marko z Martino in pravnuk Neo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
BABICI V SLOVO
t ^
Draga babi!
Bila si moja najboljša babi, pogrešala bom tvoj nasmeh, dotik in tvoje zlato srce. Rada te imam!
Tvoja vnukinja Tamara z Dariem
Ptuj • Pogovor z Branko Bezeljak
Kriza se je v kulturi začela pred 15 leti
Branka Bezeljak je predavateljica, gledališka mentorica in režiserka, ki je v več desetletjih delovanja sodelovala z mnogimi priznanimi slovenskimi igralci, kar nekaj jih je, ki svoje zasluge pripisujejo ravno svoji prvi gledališki učiteljici. Za izjemne dosežke na področju kulture se ji je z veliko oljenko zahvalilo tudi mesto Ptuj.
Intenzivno se je Bezeljako-va na področju kulture začela udejstvovati leta 1975. Najprej je bila mentorica v gledališkem in literarnem krožku na ptujski gimnaziji, nato pa je vodila Klub mladih, ki je bil središče mladinske in alternativne ustvarjalnosti. Ustanovila in vodila je tudi gledališki studio DPD Svoboda Ptuj, ko je delala na Zvezi kulturnih društev Ptuj, kasneje je vodila tudi ptujsko območno izpostavo JSKD. Skoraj 36 let se poklicno ukvarja z gledališko režijo, dramaturgijo in gledališko pedagogiko. Še vedno pa vodi gledališki studio in svoje znanje prenaša na mlade igralce. Z Bezeljakovo smo se tokrat pogovarjali tako o njenem delu kot o tem, kaj ji oljenka pomeni in kako vidi trenutni položaj kulture.
Že kmalu zatem, ko ste začeli opravljati poklic učiteljice, ste se začeli ukvarjati z različnimi delavnicami za mlade. Kako je prišlo do tega, da je to postal vaš poklic?
„Prvo leto, ko sem prišla v službo na ptujsko gimnazijo, sem nekako po naključju, ker sem bila najmlajša v učiteljskem zboru, morala prevzeti krožke, in sicer literarnega in gledališkega. Potem sem se nekako začela temu posvečati intenzivneje in iskati možne variante za dodatno izobraževanje. Po osmih letih sem ugotovila, da bi to lahko bil tudi moj poklic in sem se preusmerila. V tem času sem pripravljala tudi vse možne proslave in se izpopolnjevala. Vodila sem Klub mladih in iskala alternativne smeri v ptujski kulturni ponudbi. Združevali smo vse mlade, ki so hoteli delati drugače, tako smo vključevali mlade literate, likovnike, glasbenike, rock skupine. V Klubu mladih se je družilo vse, od študentov do dijakov, in to je bilo neke vrste mladinsko središče. S temi programi, ki so takrat
nastajali, smo dosegali - tudi na republiškem nivoju - zavidljive rezultate. Zelo hitro smo opozorili nase in to mi je dalo pogum. Takrat so me povabili v službo v Zvezo kulturnih organizacij, kjer sem organizirala vse prireditve, abonmaje in vodila gledališko skupino DPD Svoboda ter se začela poklicno ukvarjati z gledališčem."
Kot mentorica, predvsem gledališka, ste delali z mnogimi danes priznanimi igralci. Na kakšen način ste prepoznavali in spodbujali talente?
„Veliko sem se izobraževala na področju gledališke režije in predvsem gledališke pedagogike, tako da sem takoj zaznala, kdo ima talent, čeprav te besede sploh ne uporabljam rada. Nikogar pa nisem tako spodbujala, da bi se moral z igranjem tudi poklicno ukvarjati, saj so to odločitve, ki jih mora vsak posameznik sprejeti sam. Nekateri so bili zelo pogumni in odločeni ter so šli na umetniško pot. Vsak zase sprejema odgovornost, ko gre za izbiro poklica."
Zanimivo pa je, da sta ob podelitvi oljenke na odru skupaj stala z Igorjem Samoborjem, priznanim dramskim igralcem, ki je pred študijem prav tako deloval pod vašim mentorstvom. Najbrž je to poseben občutek, saj sta skupaj prejela oljenki?
„Res je bil to poseben občutek, ko ugotoviš, da si že precej star, če je že tvoj učenec toliko let v igralstvu; drugič pa zato, ker je to bilo izjemno skupno spoznavanje in odkrivanje gledališča, predvsem alternativnega gledališča. Takrat nismo imeli možnosti delati velike predstave in nastopati na ptujskem odru, zato smo delali veliko proslav, ki so bile pravi gledališki spekta-kli. To je res nepozabna izkušnja. Danes je Igor prvak narodnega gledališča in izjemen
Branka Bezeljak
umetnik. Videla sem skoraj vse njegove vloge. Škoda, da ga večina Ptujčanov ni videla v vlogah v Drami v Ljubljani."
Ob predstavah še zmeraj režirate tudi proslave. Koliko jih je potekalo pod vašim okriljem?
„Proslav sem režirala res veliko, na Ptuju in drugje. Mislim, da sem naredila okrog 500 proslav in 39 predstav."
Kot mentorica ste v teh desetletjih delali z mnogimi generacijami mladih. Kakšna je razlika delati z mladimi danes in ob začetku vaše kariere?
„Vsak mlad človek je svet zase, tako da se v osnovi ni veliko spremenilo. S prvimi generacijami sem se tudi jaz učila, zdaj pa se mi zdi, da ni več nobene stvari, ki bi jo na novo odkrivala, lahko le še posredujem svoje znanje."
Kaj pa mladi, kako se je spremenil njihov odnos in pogled na življenje nekoč in danes?
„V osnovi se ni spremenil, mladi so zmeraj vedoželjni. Je pa način razmišljanja drugačen, tudi glede na tehnologijo, ki jih spremlja v življenju,
in način, kako se izobražujejo."
Jih je treba kaj bolj spodbujati, da se odločijo za kakovostno preživljanje prostega časa? Velikokrat slišimo, da mladi povečini le sedijo pred televizijskimi sprejemniki.
„Ne, moje izkušnje ne kažejo tega. V gledališki studio pridejo tisti, ki se tako odločijo, ali sami ali s pomočjo staršev. Ti že pridejo z določenim interesom. Vsi, ki pridejo v gledališki studio, se želijo preizkusiti na odrskih deskah in delo vzamejo resno. Vsak mlad človek v življenju sanja, da bi bil podoben zvezdi. To ostaja enako, edino gledališki vzorci so danes bolj pogrošni, bolj poceni. To spremljamo v šovih, komedijah, ki so pisane na prvo žogo, veliko je posnemanja in ravno takšne stvari poskušamo izpodrinit in mlade naučiti igralstva v najboljši možni obliki, brez pačenja."
„Ljudje kulturo najprej črtajo!"
Prejeti oljenko MO Ptuj za posebne dosežke je velika čast. Kaj vam osebno
pomeni?
„Dobila sem že veliko priznanj tudi na državnem nivoju. Vsako priznanje pomeni, da te je okolica opazila, da ljudje tvoje delo cenijo. Sem vesela, da so na Ptuju moj prispevek zaznali in da smo se vsi, ki smo delali, tudi na ta način zapisali v zgodovino. Glede na to, kdo so bili do sedaj prejemniki oljenke, sem zelo vesela, da sem v njihovi družbi, saj se mi zdi, da se je zmeraj to priznanje podeljevalo upravičeno."
Je pa bilo na podelitvi oljenk večkrat izpostavljeno, da je kultura trenutno na težki preizkušnji. Se strinjate s tem?
„Kulturniki smo se zmeraj borili za svoj prostor, predvsem v proračunih, ker nikoli v kulturi ni bilo rožnato. Tudi v najboljših časih, ko sedaj pogledamo nazaj, v socializmu, ko je kultura imela svoje mesto, se nam je zdelo, da nam oblast in ljudje niso naklonjeni. V primerjavi s tem, kako je danes, pa je bilo takrat odlično. Vsa ta kriza, predvsem socialna kriza, se je v slovenski kulturi začela že pred 15 leti. Nihče je ni opazil prej kot kulturniki. Ljudje te dobrine najprej črtajo v svojem družinskem proračunu, okolje ostaja v svojih vrtovih, ljudje ne hodijo na koncerte, prireditve, šole organizirajo vse manj takšnih dogodkov. Kar naenkrat bomo obstali na neki točki. Mladim se godi največja krivica, saj bodo ostali v ozkih okvirih svojega okolja.
Vsi govorijo o domoljubju in nacionalni zavesti, a dejstvo je, da nobena domoljubna pesem ne bo pomagala, če ne bomo skozi doživljanje jezika in poznavanje nacionalnih ustanov in visoke umetnosti gojili kulture. Če tega ne gojiš, ti tudi petje pesmi ne more prav nič pomagati."
Dženana Kmetec
Črna kronika
Pijan prespal pri policistih
19. februarja je 37-letni moški v vinjenem stanju prišel na Policijsko postajo Slovenska Bistrica, kjer se je razburjal, ker naj bi se skregal s svojci. Dežurni policist ga je napotil domov. Moški je zapustil prostore policijske postaje in se pred vhodom ulegel na tla ter zaspal. Policist ga ni mogel zbuditi, zato je na kraj poklical dežurnega zdravnika. Ko ga je le-ta hotel pregledati, ga je moški skušal udariti, nato pa skušal preskočiti ograjo. Policist ga je opozoril, naj preneha s kršitvijo, moški pa ga je udaril. Zato so policisti uporabili prisilna sredstva - fizično silo in sredstva za vezanje in vklepanje - ter moškega pridržali. Izdali so mu plačilni nalog.
Kradli žlebove
19. februarja ponoči je Ope-rativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo, da je prišlo do tatvine odtočnih žlebov v Razvanju. Policisti so nemudoma odšli na kraj in čez 15 minut v Slivnici ustavili osebni avtomobil Mercedes-Benz, v katerem so se nahajali štirje moški iz okolice Maribora, stari od 15 do 41 let. V vozilu so našli odtujene predmete in jih zasegli. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Je hotel urejati promet?
16. februarja je 48-letni moški iz okolice Maribora stal v križišču Streliške ceste in Ulice Pohorskega odreda in oviral oz. ogrožal cestni promet. Njegovo početje sta videla policista v službenem vozilu. Ukazala sta mu, naj stopi na pločnik in zahtevala osebni dokument. Moški je takrat udaril enega policista in ga lahko telesno poškodoval. Policista sta nato uporabila prisilna sredstva - fizično silo in sredstva za vezanje in vklepanje - in moškega pridržala. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Ukradel za 18.000 evrov računalnikov
Med 17. in 18. februarjem je neznani storilec vlomil v poslovne prostore podjetja v Šentilju v Slovenskih goricah. Iz notranjosti je odtujil večjo število osebnih računalnikov. Premoženjska škoda znaša okoli 18000 evrov.
4 ne vii« kara«
pomaranča, el* d ra vi 3 a, ptiij
Napoved vremena za Slovenijo
Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zašije.
vsak delovnik od 11. do 15. ure
Danes bo oblačno, na Primorskem bo večinoma suho, drugod bo občasno rahlo snežilo. Pihala bo šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -6, v alpskih dolinah do -9, najvišje dnevne od -5 do 0, na Primorskem do 4 stopinje C.
Obeti
V noči na soboto bo predvsem v osrednjih in vzhodnih krajih občasno rahlo snežilo.
V	soboto se bo na zahodu delno zjasnilo, drugod bo oblačno in večinoma brez padavin.
V	noči na nedeljo in v nedeljo bo oblačno, občasno bo snežilo, na Primorskem deževalo, pihala bo zmerna burja.
Foto: CG