duhovno življenje la vida eypirHual Leto XXVI. Št. 6 Junij Krivda in zasluzenje krvi Dočakali smo nov junij v tujini, junij, ki nam je od leta 1945 dalje postal mesec nedolžno prelite slovenske krvi. Brezbožni komunisti so v svojem satanskem sovraštvu do vsega, kar je božje, pokazali, da jim ni mar človeško življenje in da jih vodi pri njih ravnanju le hudobija srca in neomejen pohlep po oblasti. Škof dr. Gregorij Rožman je 4. junija 1950 ob priliki spominske svečanosti pobitim žrtvam bratske zaslepljenosti v Clevelandu povedal več globokih misli, ki nam razkrijejo, zakaj je Bog dopustil tako strašen zločin, ki so ga izvršili slovenski komunisti nad najboljšimi sinovi in hčerami našega naroda. V zadnji vojski, ki miru ni prinesla, koliko je bilo krvi prelite! Ne vem,, A točna statistika že narejena — gotovo je bilo ogromno žrtev ne samo 'u^ Rojaki, še več v taboriščih, rjavih in rdečih, in med civilnim prebi-a^tvom v zbombardiranih mestih — reka krvi, ki napolnila bi jezero. V človeški zgodovini, ki skoraj ni drugega kakor povest, kako se je člo-v^a kri prelivala — od uboja Apela pa do današnjih dni — morje krvi, „ ateri bi ves sedaj živeči človeški rod utonil, če bi prelite krvi usmiljena ■ernlk ne popila. Prelita človeška kri — ali se je drži krivda, ki terja maščevanje, ali služenje in odrešenje? Oboje! Krivda: j,e Kdor neupravičeno prelije kri drugega, nosi krivdo — vnebovpijočo, jjjpvdolžna kri vpije do neba. Aij.el^0vi'enni delu na prvi in drugi strani ovitka: Blizu pristanišča v Buenosj čin0 stoji sredi visokih palač lepa bazilika najsvetejšega Zakramenta. Za ve-Prist .^vencev je bila ta cerkev ob prihodu v Argentino prvo zavetje miru, tuđi mnogih milosti in tolažbe v dneh negotovosti. Posebnost cerkve je stalno češčenje najsvetejšega Zakramenta, ki je izmenoma izpostavljeno v gornji cerkvi ali podzemski kripti (Posnetki DŽ) Neupravičeno. — Kdor nima zakonite oblasti nad življenjem in s&človeka, torej samozvano, samovoljno ubija, bodisi kot zločinec, bodi* kot revolucionar — krivda se drži njegove morilske roke, ki se z v01' ne da izprati. , Neupravičeno preliva kri tisti, ki ima sicer zakonito vladarsko obU1-"^ a s smrtjo kaznuje dejanja, ki smrti ne zaslužijo ali brez strogo dokazi krivde neupravičeno ubija — oblast, ki krivično vojsko začne, kajti za » _ vico ni nikoli nobenega moralno upravičenega razloga — vojska, ki 1 krivičen cilj, nikdar ne more biti upravičena ne pred Bogom ne pred Ijud" edoti' Zasluženje krvi: se drži tiste krvi, ki je bila nedolžno prelita. Ne morilca ampak po nea nem ubitega venca zasluženje in slava pred Bogom. Kdo je tako nedolžno umorjen? r Kdor ni ničesar zakrivil, a so njegovo kri prelili — kdor koli: oblo5 ali samozvanci. ^ Kdor je sebe in svoje upravičeno branil pred napadi nasprotnika kogar koli: ali tujca ali domačina. Kdor je padel v obrambi krivično napadene domovine. Kdor se je vojskoval za pravo svobodo, za tmičenje trinoštva nad sl,l> hodnimi ljudstvi, za splošne človečanske pravice in svoboščine. Po teh moralnih načelih moremo presoditi, kdaj je prelivanje P»' krivda, kdaj ne, kdaj znači zasluženje za tistega, čigar kri se je prelila, k ^ pa kazen za tistega, ki je vzrok prelivanja nedolžne krvi. Natančno in polnoma pravično bo to presodil Bog. On, Vsevedni, edini natančno pretc krivdo, presodi nedolžnost, preceni zasluženje in pravično določi kazen-Božja pravičnost mora za vsako neupravičeno prelivanje krvi zahtel ^ zadoščenje, naložiti kazen; če bi Bog tega ne storil, ne bi bil nesko11 ^ pravičen. Kdaj in kako bo terjal zadoščenje in, če ni prostovoljnega ^ šcenja, naložil kazen — to je Njegova zadeva, ne naša. Včasih še le stoletjih; včasih vidno tu na zemlji, včasih samo v večnosti, kar je očem že zakrito. Pride pa — tako Jezus Judom: „Pride nad vas vsa Prcll[l kri prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija.. ga umorili med templjem in oltarjem. Resnično povem vam: Vse to bo P nad ta rod.“ (Mt 23, 35, 36). .|frt Božja pravičnost pa da krvi nedolžnega, ki se je po krivdi in0)\e{i prelila, odrešilno moč in to v moči in zasluženju najbolj nedolžne iw ,,i krvi, ki je bila kdaj prelita — odrešilne krvi Jezusove. V vsaki n(,( 0 preliti krvi je zasluženje in odrešenje, posebno v krvi mučencev, ki s° mučeni in ubiti iz sovraštva do vere, do Cerkve, do Boga. . Ta kri je dragocen zaklad v božjih očeh. Ta kri ni tekla zastonj, c£ oVnf Anton VOVK "««a ni nobenega vidnega «speha doslej imela - “f" 6‘' ^jJ^Z :r»i omadeževani morda omagali - zaslon, nri Počakamo, kakor >ehlec ki je položil seme v zemljo, da vskah in začne ras i. Mnogo nedolžne slovenske krvi je bilo prelite od črnih, rjavih in rdečih praznikov - srca se nam krčijo, ko se je spominjamo - a na to kri °Pira nage najtrdnejše upanje. _ nwnhnienie ne Ta kri bo našemu narodu v vstajenje, ne v smrt, v J ^ V ^ženjstvo, v zasluženje, ne v kazen - v končno odres ] ' mJaU pre_ trdna vem> ki j0 izrekamo ob slovesnem spominu na one, k lti «vojo kri, da nam zasije boljša in lepša svoboda. ÖW nRF.aORIJ ROŽMAN Kristus utrjuje harmonijo na svetu (Nekaj misli iz govora sv. očeta Pija XII. vsemu katoliškemu svetu za sveti božični praznik leta 1957) Vsemogočnost Njega, ki „vse stori, kar hoče“ (Ps 115, 3), in ji stoji ob strani Njegova neskončna modrost, ki „se razteza močno od enega konca do drugega in milo uravnava vse stvari“ (Modr 8, 1), je postavila veliki zakon harmonije in skladnosti, ki vlada na svetu in razlaga dogajanje na njem. Božji Duh, ki je v začetku z višin vodil stvarjenje, se je nekako vdahnil v njega, medtem ko se je v polnosti časov po usmiljeni Ljubezni sama večna Beseda učlovečila in se v njega osebno uvrstila ter ga vidno in dokončno sprejela v posest. „Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke“ (Hebr 13, 8). Vesoljstvo se na ta način zdi nekaka čudovita simfonija, narekovane od božjega Duha, katere temeljni akord izvira iž spojitve božjih popolnosti: modrosti, ljubezni, vsemogočnosti: „Gospcd, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji“ (Ps 8, 2). Vendarle za tiste, ki imajo s psalmistom ušesa z užitkom poslušati božjo simfonijo, ki odmeva v vesoljstvu, stvarstvo ni samo estetsko dejslvo, dano ljudem, da vzbuja ugodje in povzroča le • hvalo najvišjega Stvarnika, že od začetka, ko je Bog dal človeku višje dostojanstvo kot vsem delom svojih rok, mu je vse stvari podredil, tudi nebes, luno in zvezde, ki so jih oblikovale njegove roke (prim Ps 8. 4), z eno besedo: svet, da on deluje v njem in varuje njegovo harmonijo (prim. 1 Moz 2, 15). Toda Kristus sam, ki je priča in poroštvo harmonije na svetu, je dokazal z zgl® dom svojega življenja in svoje sn» kakšen dejaven, naporen in bolest6’1 prispevek mora človek doprinašati, da se harmonija ohrani in spopolnjuje, in ket je pomanjkljiva, da se spet vzposta'-' Delo vzpostavitve, ki jo je Kristus vršil, je on sam opredelil kot borbo z° per „vladarja tega sveta“, in njen «P log kot zmago. „Jaz sem svet pren1® gal“ (Jn 12, 31; 16, 33). Božjo simfonijo vesoljstva, posebj1® na zemlji in med ljudmi, je najvigJ Stvarnik zaupal človeškemu rodu s® memu, da jo ta kakor neizmeren ol^e. ster, v raznih dobah in z mnogoličn’ ^ sredstvi, združen pod Kristusovim v°^ stvom vedno predvaja in kolikor mog° popolno izvaja njeno edino in genia1 temo. To je: Bog je izročil ljudem s načrte, da jih ti osebno in svobodno videl priznanega in uveljavljenega. nagnjenjih, ali naj izhajajo od zun; satanu in njegovih vražah. , a Sv. Pavel ni drugače gledal krisD® na svetu, ko mu je ----------- - božje fronte in ga spodbujal, da b’ svoj« vršujejo; zastavil pa je vso njihovo m® ralno odgovornost in zahteva od njib- kolikor je potrebno, napore in žrtve P Kristusovem zgledu. V tem P°. kristjan božji red na svetu najprej 0 ^ čuduje, da vzljubi in stori vse, da bi Zato ga bo nujno branil zoper sile in te*nj ki se upirajo njegovemu uveljavljen pa naj se te skrivajo v njem v sla aj P0 naštel sovražn'^ * bojno opravo božjo, da se bo mo-Ustavljati zvijačam hudičevim, opa-ot)1 0k°li ledja z resnico in obdan z ‘ePom pravice (prim. Ef 6, 11. 14). v h krščanstvu torej ni božje J* ilo k le estetskemu uživanju pri pre-’sijevanju njegovega čudovitega reda, llPak je obvezen poziv k neprenehne-'u in trdemu delu v vseh smereh in ^gledih življenja. Njegovo delo je v popolnem izpolnjevanju mo-nega zakona, katerikoli je njegov v^met, majhen ali velik, skrit ali ja-i l1’vpa naj nalaga odpoved ali pozitivno v rs'tev. Moralno življenje ne spada le jj *l0*ranje področje tako, da bi s svo-1 nčinki ne zadelo tudi ob harmonijo Sveta. tU(ieiavck nikdar v nobenem primeru, •ni-' na^bolj edinstvenem, ni tako sam, njp° ne^elj>v, in ločen od drugih, da bi val Ve °dločitve in dejanja ne odme-bož' V SVet’ Sa obdaja. Ker izvaja U,0r° s*nifonijo, zato noben človek ne 'meti svojega dela za izključno 1,0 zadevo, ki se tiče le njega. b°g zahteva od kristjana s°delovanje pri redu NA SVETU Ea ^|>^0Vanje pri svetovnem redu, ki tla °? na splošno zahteva od kristja-spiff6 niora prav tako ogniti nekemu biti' UaBzmu, ki bi mu hotel prepredle 'Sa*C Poseg in vmešavanje v zuna-1>šISpa'leve’ 'n b' je, že sprejet v kato-stvg^ taboru, napravil veliko škodo Stva' .^r*stusovi in vesoljstvu božjega Vzdrže a’ Kako bi bilo sploh mogoče led .Vati 'o spopolnjevati svetovni lldejstCe b' se pustila popolna svoboda Vajo T0Vanja tistim, ki ga ne prizna-v Svet " tUtB n°čejo, da se utrdi? Poseg v'ca j’ se Vz{lržuje božji red, je pra-111 dolžnost, ki spadata notranje h kristjanovi odgovornosti in mu dovoljujeta, da upravičeno podvzame katerikoli privatno ali javno ali organizirano delovanje, ki je primerno in naravnano na smoter. Od te odgovornosti ne morejo opravičiti subtilne pretveze, ki jih kot izgovore kuje lenoba nekaterih kristjanov, ali jih prišepetava neopravičena ljubosumnost nasprotnikov, zlasti kadar se trdi, da krščanska dejavnost v svetu zakriva pohlep po oblasti, ki je tuj Kristusovemu duhu, da vzbuja odpor do krščanske vere pri tistih, ki ji že tako niso naklonjeni; da je sad nezaupanja do Boga in do njegove vsemogočne previdnosti in da diši po nadutosti ustvarjenega bitja. So tudi marsikateri, ki namigavajo, da je krščanska modrost v vrnitvi k takoimenovani skromnosti katakombskih teženj. Nasprotno, bilo bi modro vrniti se k navdihnjeni modrosti apostola Pavla, ki v pismu cerkveni občini v Korint, s smelostjo, vredno njegove velike duše, in na osnovi polnega božjega gospod-stva, odpira vsa pota udejstvovanju kristjanov: „Vse je vaše..., naj bo svet ali življenje ali smrt, ali sedanje ali prihodnje: vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa božji“ (1 Kor 3, 22). Kristjan, ki bi ne upal lastiti si te popolne svobode, bi Kristusu samemu molče odrekal posebno pravico do moči, „s katero si more podvreči vse“ (Filp 3, 21). Moral bi si celo šteti za sramoto, da se pusti od božjih sovražnikov prekositi v živahni delavnosti in podjetnosti, v zvezi z duhom požrtvovalnosti. Ni ograjenih prostorov ne prepovedanih smeri za kristjanovo udejstvovanje: nobeno področje življenja, nobena ustanova, nobeno izvrševanje zmožnosti ne morejo biti prepovedani božjim sodelavcem, da se vzdržujeta božji red in harmonija na svetu. KRISTJANOVO VMEŠAVANJE, DA SE VZDRŽUJETA RED IN HARMONIJA NA SVETU Tako vmešavanje nikakor ne vsiljuje misel na ločeno in skoraj ljubosumno delovanje z ozirom na doprinos drugih. Že večkrat smo rekli, da katoličani morejo in morajo sprejeti sodelovanje z drugimi, ako so sodelovanje teh in dogovor z njimi taki, da res koristijo redu in harmoniji na svetu. Vendar je potrebno, da si katoličani preje dajo odgovor, koliko da zmorejo in kaj da hočejo; to je: bodo naj duhovno in tehnično pripravljeni na to, kar so si namenili. Drugače ne bodo doprinesli nobenega pozitivnega deleža skupni stvari, še manj pa dragocen dar večne resnice, v očividno škodo za čast Kristusa in lastnih duš. Ker je tako, zato ni prav, da se pripisuje duhu nestrpnosti in ločitve, kar se večkrat imenuje „geto“, ako katoličani težijo za tem, da bi imeli šolo, vzgojo, izobrazbo mladine na krščanskih temeljih; da bi ustanovili katoliške stanovske organizacije; da bi podpirali organizirani vpliv krščanskih načel tudi na političnem in sindikalnem področju, kjer tradicija in okoliščine to svetujejo. Ni le zgolj abstraktno vzeta krščanska „ideja“ v preteklosti ostvarila visoko omiko, s katero se po pravici ponašajo krščanski narodi, ampak so to storila konkretna uresničenja te ideje, to se pravi, zakoni, odredbe, ustanove, ki so . jih ustanovili in pospeševali ljudje, vdani Cerkvi in delujoč pod njenim vodstvom ali vsaj pod njenim navdihnje-njem. Katoliška hierarhija ni le skrbela, da bi ne ugasnila luč vere, ampak je s konkretnimi upravnimi dejanji, z uredbami, z izbiro in določitvijo oseb, ustanovila tisto mnogolično celoto živih organizmov, ki so ob strani drugih, ne pravzaprav njenih, osnova družab^0 sožitja. Krščansko udejstvovanje se tudi ‘ nes ne more odpovedati lastnemu Pr3 in značaju samo zato, ker nekateri » dajo v današnjem človeškem so2!., takoimenovano pluralistično dri'2 razklano od nasprotujočih si mnenj» ^ premakljivo v odnosnih postojankah» ne morejo prenašati nobenega sod|>* , esK' vanja, ki bi ne bilo zgolj na „člo^es ravni, če bi to „človeško“ pomenilo» kor se zdi, agnosticizem glede vere vsa*1 resničnih vrednot življenja, bi vabilo k sodelovanju bilo enako P®21 id'. k odpovedi, ki ji kristjan ne more V , trditi. Odkod pa bi sicer to „človes . ute' dobilo moč obveznosti, moč, ki bi ^ meljila svobodo vesti za vse, ako moči božjega reda in božje reda in h® harmonije? To „človeško“ bi naZ jq. ostvarilo nekak „geto“* novega tip3» da brez splošnega pogleda. N-4 RED IN BOŽJA HARMONIJA SVETU — VODILO DELOVA^J VSEH LJUDI DOBRE VOLJ® Red in božja harmonija na s' morajo biti zato glavno vodilo udelsl vanja za splošno korist, ne le kns.,,, nom, ampak vsem ljudem dobre v njihova ohranitev in razvoj pa mor3 najvišji zakon, ki naj načeljuje ve liki01 Čl®' sestankom ljudi, če bi se današnje ^ veljave tega zakona, to je absolut11 • spoštovanja reda in splošne harm0 ^ na svetu, bi bilo težko predvid«'3 n»: * Izraz „geto“ pomeni judosko etekio; selbino, ki je živela zlasti v Prete,-Vije' popolnoma ločeno in samostojno zi ‘ nje z ozirom na krščanske preb11 »žirom na KrscansKe pie^*. ^0' Sv. oče zavrača pojmovanje, da b1 rali živeti kristjani v današnji di ločeni od drugih in brez vpliva 110 kot zaprti v nekakem „getu“. ^‘'kšna bo usoda narodov. Potreba te skladnosti je bila praktično občutena, 0 so pravkar nekateri specialisti v 'fodernih vedah izrazili dvome in no- ranji nemir glede razvoja atomske «Oergije. Kdo zares ne vidi, kako razvoj in "Poraba nekaterih iznajdb v vojaške "antene prinašata skoraj povsod izgube, ..' niso v razmerju niti z dobrinami po-‘tične narave, ki iz njih izhajajo in ki ' Üh bilo mogoče doseči po drugih po-z manjšim izdatkom in z manjšo *'evarnostjo, ali pa jih celo odložiti na “olj zrele čase? Kdo bi mogel v števil-"k Preračunati gospodarsko škodo na-''d k a, bi ga ne navdihuje modrost? , aka množina materiala, toliko kapitala, .1 io bil privarčevan in je sad omejitev " naporov, tolika energija človeškega 1 "'a, odtegnjenega nujnim potrebam, se 'Porabljajo, da se pripravi to najno-^eiše orožje, tako da morajo tudi naj-^ngutejši narodi naprej videti čase, v ^aterih bodo obžalovali nevarno oslab- ietio harmonijo narodnega gospodar-V"v’ ali jo dejansko že obžalujejo, četudi """šajo to prikrivati. ^Rmovanje med narodi glede Napredka pri oboroževanju s4 ^ko stvari dobro premislimo in d'11"0 Presojamo, moramo reči tole:. . "a^nje tekmovanje med narodi, da bi azali lasten napredek v oboroževa-j)6 ' izvzemši vedno pravico do obram-,)a proizvaja res da nova „znamenja list n(^Ul(’ bolj pa znake oholosti, Pa J6 0^0^ost'> ki koplje na zemlji pre-le med duhovi, redi sovraštvo, pri-^l'ia žalovanje. ^ Zatorej naj gledalci današnjega tek-V()"Vania znajo omejiti dejstva na njiho-be reSnižno sorazmerje, in četudi naj se Zavrnejo poskusi za mirovne spora- zume, ki so vedno zaželeni, naj niti ne popuste laskanju cesto le trenutnih prvenstev, niti se dajo obvladati od strahov, ki so umetno povzročeni, da bi si pridobili njihovo simpatijo in podporo, v zavesti, da pripadajo takemu rodu ljudi, med katerimi „homo faber“ večkrat prevladuje nad „homo sapiens“. Naj torej nadvlada krščanski človek, ki rabi svobodo duha, izvirajočo iz zelo obširnega gledanja na stvari, in ki tako v objektivnem preudarjanju dogodkov najde tisti mir in trdnost duha, ki korenini v božjem Duhu, ki je v svetu vedno navzoč in vse ureja. PROBLEM MIRU A tisto, kjer naj končno vzdrževal« božje harmonije na svetu uporabijo svoje najboljše napore, je problem miru. Poznate Našo misel, zato je dovolj, da ob tej priliki pokličemo v spomin neposredne namene, ki jih narodi morajo postaviti in jih uresničiti. Storimo pa to z očetovskim čustvom in kakor v tolmačenje nežnega joka božjega Deteta v Betlehemu, ki je početnik in poroštvo vsakega miru na zemlji in v nebesih. Božji zakon o harmoniji na svetu nalaga vsem vladarjem narodov strogo dolžnost, da s primernimi mednarodnimi ustanovami preprečijo vojsko, da pod učinkovitim 'nadzorstvom znižajo oboroževanje, da prestrašijo tiste, ki mislijo kaliti mir, s povsem varno solidarnostjo med narodi, ki ga iskreno hočejo. Gotovi smo, da bi se ob prvem znaku nevarnosti vedno bolj tesno sklenila ta vez, kakor so to nekatere novejše ,manifestacije“ jasno potrdile; toda zdaj ne gre toliko za to, da se hiti v bran, kolikor da se prehiti motnje reda in da se da zasluženi oddih svetu, ki je že preveč trpel. Mi smo se ne le enkrat v kritičnih trenutkih prizadevali, da bi s svarili in nasveti utrdili to solidarnost, in smatramo za posebno božje naročilo Našega pontifikata, da bi pobratili in združili narode. Mi ponavljamo naš opomin, da naj med resničnimi prijatelji miru preneha vsaka možna rivalnost, se izloči vsak vzrok neza-upnosti. Mir je tako dragocena, tako plodovita, tako zaželena in res želena dobrina, da je vsak napor za njegovo obrambo, tudi z vzajemnimi žrtvami lastnih upravičenih teženj, dobro potro- šen. Gotovi smo, da se narodi brez orn3 hovanja ujemajo z Nami, in da lS od' z Nami, čutenje pričakujejo tudi od svojih v nikov. Knez miru iz betlehemskih jaslic 11 vzbudi, ohrani in potrdi te namere blagovoli v korist vseh ljudi izvršiti t* česar danes najbolj manjka: da Pr’ do reda in harmonije v svetu, tako si ju je zamislil Stvarnik. TRI ROŽ’CE (Narodna) Po polju mi uže raste oj drobna pšeničica; ko se bodo oblate delale, se bodo grešniki obhajali, da bi po vrednem prejeli presveto Rešnje Telo, da bi premišljevali tvojo martro to. V gorah mi pa rastejo vinske trtice; kedar grešniki pijejo , Tvojo sveto Rešnjo Kri, da bi premišljevali, kaj Jezus za nas trpi. * ' Po dolah mi je vzrastla pšenička rumena, po gorah pak je vzrastel preljubi vinski trs. S pšenice bodo delali oj bele oblate, mcšnik posvečevali, grešnikom devali. Kateri pak brez greha prejme božje milosti zadobi, oj vince pak bodo pili, na moje muke zmišljali. • j Na tej mizci, na tej mizci en kelih stoi' ta kelih je zlat, je Jezusov brat. * V tem kelhu, v tem kelhu tri kaplje ki'*' tri kaplje krvi, ki so Jezusove. * Jezus vzame ta kelih v roke, zdravje napije celemu svet. Noter v tem kelhu so tri kaplje krvi» tri kaplje krvi, ki je Jezusova. * Prva rožca je le-ta, oj rumena všeničica; per svetej maši jo nucajo, za samo sveto hostijo; am jo povzdihujejo, ludje se perklonjujejo. Druha rožca je le-ta: ljuba vineska trtica; per svetej maši jo nucajo za samo sveto Rešnjo Kri; ani jo povzdihujejo, drugi se perklonjujejo: to je pravi živi Buh, ki nas je rešu od nadluh! LAS RIQUeZAS y LOS GASTOS DEL PAPA Urj ntre '*as ca'umnias que los sec-Sü[i0s andan difundiendo contra la per-Sumo Pontifice, existcn estas: Var-Papa es so^erano mas rico”. “El 'caiio es el Estado que mäs oro tie-S[ ' • Ta el Papa deberia pensar por y , 0 en el mantenimiento de los curas 6 Us obras de beneficencia...” eSc^k- Queremos polemizar; solamente ten^ lremos breves parrafos para in-ar Uustrar a quien lo necesite. ®1 Papa no es el dueiio del Ya-Cafn’ n* ^os l5!01168 ‘l® la Iglesia c*ön° ICa’ como el Presidente de la Na-las •n° es la Casa Rosada ni de ri(luezas de la Nacion. L°s bienes inmuebles de la Santa Suez relJresentan realmente valiosas ri-cU|, as’ de orden material, artistico y >isj ral> Pero el Papa no puede admi-rarlos para su utilidad privada, pues son de la Iglesia, o sea, de todos los catölicos, los cuales se sirven de ellos para sus manifestaciones de fe, su for-maciön religiosa y cultural, el desen-volvimiento de los trämites inherentes al gobierno espiritual. Ademäs, aquel complejo de bellezas artisticas sirve para dar gloria a Su Divina Majestad, a la par que la hermosura de los edi-ficios püblicos contribuye a la grandeza de la Nacion. 3f) Es verdad que el Sumo Pontifice “maneja mucho dinero”. Este, llega a sus manos en concepto de limosna ofre-cida espontaneamente por los fieles po-bres y ricos, sübditos y gobernantes. A ella pertenecen las colectas que se rea-lizan cada ano en todas las iglesias y capillas el 29 de Junio. Existe tambien ima iniciativa, llamada del “Obolo de San Pedro”. 49) Las sumas que el Papa adminis-tra sirven: para el mantenimiento del personal, Basüicas, Palacios, Museos, etc. Ademas, el Pontifice acude a las necesidades de las Obras Misioneras, y al socorro de los desventurados, en oca-sion de graves desgracias. Tambien presta ayuda a Instituciones y perso-nas, extraordinaria u ordinariamente, por intermedio de la “Obra Asistencial Pontificia”. S?) Ordinariamente, todo organismo catolico vive con sus propios recursos, proporcionados tambien por los fieles. 69) ;Ojalä que el Papa pudiera dis-poner de mäs dinero! La ventaja seria toda y sola de los pobres. 79) El Papa lleva personalmente una vida sencilla. El fausto que le rodea ea exigido por su caräcter de Soberano y Sumo Sacerdote. JOE JUCK Za kaj bomo ta mesec molili? DA BI LJUDJE V NEMIRU NAŠIH ČASOV STAVILI SVOJE UPANJE V LJUBEZEN SRCA JEZUSOVEGA Mesec junij je posvečen češčenju presvetega Srca Jezusovega. Ta prelepa pobožnost zavzema v sveti Cerkvi odlično in prvenstveno mesto med tako zelo številnimi in različnimi izrazi vdanosti, ljubezni in češčenja božjegk Odrešenika. Je kakor čudežen cvet, ki je pognal v vrtu Cerkve iz najplemenitejše zemlje, iz neskončne ljubezni Jezusovega Srca do človeškega rodu. Je kakor svetla luč v temi zmot, v zablodah in negotovosti modernih časov, luč, ki kaže pot rešitve, ki vliva v žalostna in potrta človeška srca tolažbo in upanje, ki naznanja trpečemu človeštvu, zaman hrepenečemu po mirnem in zadovoljnem življenju, novo dobo, ki bo zaznamovana z najvišjim, najlepšim, naj učinkovitejšim znamenjem ljubezni: ljubezni Boga do ljudi in ljubezni ljudi do Boga. Sveta Cerkev veruje v odrešilno moč ljubezni Jezusovega Srca s polno gotovostjo. Nasproti posmehu in preziru nevernega in prevzetnega sveta, ki zida svoje upe le na svojo lastno spretnost in na zunanji, tehnični napredek, gleda Cerkev v pobožnosti do Srca Jezusovega ono veliko, nebeško zdravilo za vse "• posvetitev prinaša narodom upanje h ^ ših časov in razmer, zakaj po viri ^ bodo obnovile in utrdile one vezi* ^ družijo svetne zadeve z Bogom. V n3t’ časih se prepogosto zgodi, da se vzf,i" 0 kakor cela stena zadržkov med drzaV La*tjo in Cerkvijo. V državnih ustano- vah in P^avo v administraciji se prezira božje s premišljeno namero, da bi noben efski element ne imel vpliva na oblike na^‘ne družabnega življenja. Do take javnosti gre ta drznost, da se skuša . ristusovo vero popolnoma izriniti in, bi bilo mogoče, samega Boga vreči iz 'eta. nj ^to čudno, da taka ne-Jmnost prevzetnih duhov vodi člove-. r°d v take zmede in negotovosti, da ,1 °niur ni dano živeti brez nevarnosti j11 strahu... Odtod izvira poplava zla nesreč, ki dajejo našim časom prav en značaj in zahtevajo z vso silo, in s® išče pomoč nekoga, s kojega močjo j s'i° bi se mogle odpraviti. In kdo fcd'1*'* nai bi bil ta, če ne Jezus Kristus, i^lnoroieni Sin božji? ‘Nobeno drugo ^ e ni bilo dano ljudem pod nebom, da j2,Se _v njem mogli zveličati’ (Apd 4, z ‘ Njemu se moramo torej zateči, ai On je pot, resnica in življenje, njo r ^ zgre*ii pravo pot, naj se na Povrne; komur se je zatemnila luč s^an,a Po temi zmot, naj jih vrže od duh Z Iuei° resnice; in kogar je zatela le I 'na smrt’ naj spet objame življenje. ,.at)ai Se bodo spet mogle zaceliti tolike Sy e. 'n Pravica bo spet upostavljena v hie/'* brvotni moči, obnovljeni bodo te-bQ Jl tr,iru, meči bodo omahnili in orožje vla jo je potem izvojeval. sini v' n°Vo znamenje se danes nudi na-bresv-'t11'’ Vzv*šeno in božansko, in to je: 0 Srce Jezusovo, s križem nad seboj in žareče v presvetlih plamenih. Vanj moramo staviti vse svoje upanje; Njega moramo prositi in od Njega pričakovati zveličanje človeštva.“ To so besede velikega Leona XIII., ki je postavil pobožnost do Srca Jezusovega kot znamenje rešitve in zmage v središče življenja Cerkve in sveta. V maju leta 1928 objavlja papež Pij XI. okrožnico „Preusmiljeni Odrešenik“ o bistvu pobožnosti do presvetega Srca Jezusovega, zlasti o zadoščevanju in za-dostilnem svetem obhajilu. V njej ponavlja nekatere misli Leona XIII. in dostavlja naslednje: „Med vsemi pričevanji neskončne dobrotljivosti našega Odrešenika se posebej odlikuje dejstvo, da se je v časih, ko se je ljubezen vernikov ohladila, ljubezen božja razodela na poseben način, v podobi češčenja presvetega Srca Jezusovega. In kakor je nekdaj Bog hotel, da je pred očmi zastopnikov človeškega rodu, ki so stopali iz Noetove ladje, zablestela na nebu mavrica kot znamenje in poroštvo božjega prijateljstva, tako je v viharnih časih moderne dobe predobri Jezus razodel človeštvu svoje Srce kot zastavo miru in ljubezni, razvito nad narodi zemlje, zagotavljajoč zmago v silni borbi...“ „Nikoli ne smemo dvomiti, da bi iz pobožnosti do Jezusovega Srca, ustanovljene in ukazane v vesoljni Cerkvi, ne prišli mnogi in preslavni sadovi, ne samo posameznikom, ampak vsej družbi, duhovni in svetni, saj je naš Odrešenik obljubil sveti Marjeti Mariji, da bodo vsi oni, ki bodo s to pobožnostjo častili njegovo presveto Srce, napolnjeni z nebeškimi milostmi. Grešniki, gledajoč. Vanj, ki so ga prebodli, in ganjeni po vzdihih in joku vse Cerkve, se bodo skesali svojih grehov in krivic, prizadetih najvišjemu Kralju, in se bodo vrnili k njegovemu Srcu, da se jim ne zgodi, da bi zaslepljeni in nespokorjeni v svojih krivdah zastonj in prepozno enkrat jokali nad Njim, ko ga bodo videli, po njih ranjenega, priti v oblakih neba. Pravični se bodo po tej pobožnosti bolj in bolj posvetili in se bodo z novo vnemo predali službi svojega Kralja, ki ga vidijo tako zaničevanega, preganjanega in s toliko sramoto zasramovanega. Posebej se jim bo vnela gorečnost, da se bodo žrtvovali za rešitev duš, da bi se kri božjega Jagnjeta nad grešniki ne bila prelila zastonj. Trdno pričakujemo in zaupamo, da bo tista božja Pravičnost, ki je bila pripravljena radi desetih pravičnikov odpustiti grešnim prebivalcem Sodome, še veliko bolj odpustila krivdo vsem ljudem, klicana in prošena in z zadoščevanjem potolažena po občestvu vernikov, združenih s Kristusom, ki je njih srednik in glava.“ Ob 40. obletnici posvečenja človeškega rodu presvetemu Srcu Jezusovemu zasede prestol svetega Petra sedanji papež Pij XII. V svoji nastopni okrožnici z dne 20. oktobra 1939 omenja to dejstvo z veliko hvaležnostjo, obujajoč spomine, ganotja in navdušenje, s katerim so tedaj on sam, pravkar posvečen v duhovnika, in vse krščansko ljudstvo izvršili dejanje posvetitve, gledajoč v okrožnici Leona XIII. sporočilo iz nebes. Ves prevzet že v uvodu te svoje prve okrožnice obljublja, da mu bo češčenje presvetega Srca Jezusovega začetek in konec njegovega hotenja, njegovega upanja, njegovega učenja in delovanja, njegovega potrpljenja in njegovih bridkosti — vse hoče posvetiti širjenju kraljestva Kristusovega. Akt posvečenja človeškega rodu, odrejen po Leonu XIII., se mu zdi ob 40. obletnici vedno bolj kot resnična odredba božje Previdnosti, poslanica vzpodbude in milosti božje, ne le za Cerkev, ampak za ves svet. Trdno veruje in zaupa, da bo pobožnost do Srca Jezuso- vega očistila duše, jih dvignila in oM1 pila v veri, ki so jo tako mnogi izgubi*' in bo ozdravila in oplemenitila človes družbo ter pospešila utrditev splošne» blagostanja. Ko je Pij XII. pisal te misli, mu ^ dospela strašna vest, da se je ^ vsemu njegovemu prizadevanju razdi'^, vihar druge svetovne vojne. Gleda) pred seboj silno morje trpljenja in gor' , ki bo zagrnilo narode zemlje, čuti » svojo dolžnost, da s povečano silo ne oči in srca vseh, ki so še ohra** v sebi nekaj dobre volje, k Edine***, od katerega pride rešitev sveta, ^ j,, nemu, ki more s svojo vsemogočno , usmiljeno roko zaustaviti razbesnel* har, k Edinemu, ki more s svojo *u razsvetliti duha in s svojo ljubezni ogreti srca tako neizmernega dela c veštva, potopljenega v zmoto, v seD nost, v prepire in borbe.. . Poln za**" nja pravi: „Bog premore vse. On * v svoji roki srečo in usodo ljudstev, r v svoji roki drži tudi naklepe človes src in jih ljubeznivo naklanja, ka***^. hoče. Za njegovo vsemogočnost s° tUje ovire le sredstva, s katerimi obl*K stvari in dogodke in usmerja duho'e misli in svobodno voljo ljudi k svoj' najvišjim ciljem. Po dobroti Presve*e^, Srca Jezusovega se bo zgradil nov s' boljši svet, v pravičnosti in ljubezni, ^ tem ko se bo človeštvo utrudilo na P® j zmote in se nasitilo z grenkimi sa sovraštva in nasilja. Zato ni večj® ^ nujnejše dolžnosti kot oznanjati 1]** naših dni nedoumljivo bogastvo KJ* ..3 sovo in razviti v vetru zastavo Kr‘ sledil* Kristusa pred očmi vseh, ki so pt tak® še gredo za goljufivimi prapori, ter znova pridobiti za kraljevsko ban križa one, ki so ga zapustili.. Za stoletnico uvedbe praznika _ Jezusovega v vesoljni Cerkvi je svet* Pij XII. dne 15. maja 1956 izdal obs* ln globoko okrožnico o češčenju presve-teSa Srca Jezusovega, z začetnimi be-Sedami: „črpali boste vode iz studencev Odrešenikovih.“ V njej podaja v sistematični obliki dogmatično utemeljitev Pobožnosti, jo zagovarja in brani pred ';| '“dsodki in nerazumevanjem ter goreče Priporoča njeno vajo pastirjem in ver-Pikorn vsega katoliškega sveta. Hvale-Bogu poziva k premišljevanju obil-P’k in tolažljivih sadov, ki jih je Cerkev ž i-6 Pobožnosti prejela: neštevilna spre-"hrnenja h katoliški veri; oživljena vera Premnogih, ki so bili omrznili; tesnejša P°vezanost vernikov z ljubljenim Odre-S tako je zaupanje cer-iočo'*-1 P°S’'avarjev v zdravilno, odrešu-pre° obnovitveno moč pobožnosti do l5iVoVeteSa Srca Jezusovega, v nezmag-'s k’ s^a<^ko silo njegove ljubezni. V t,.e bridkostih, težavah, stiskah in pre-kor ” set'aniega časa naj tudi nas, ka-2avenamestnike Kristusove, tolaži sladka hämi ' nat^ nam'» me<^ nami in z b„ ,^n> ki nas ljubi z neskončno Iju-^Pi]o. Pez"n°e ^ubezen“ — piše sveti Ja-b0jjj ’ ‘k 16). Božji pogledi, božje misli, pjp? sklepi z ozirom na človeštvo so navdihnjeni po ljubezni in in ‘leniu. Cesto nam je to ob stiskah b°žj a^'b življenja težko umeti in dela 6 Previdnosti ostajajo našim očem in dušam velika skrivnost. Ali Srce Jezusovo nas spominja kljub trpljenju in preskušnjam, ki so skupni človeški delež na zemlji, da je božja Previdnost predvsem očetovska, Previdnost dobrote in ljubezni. Kristus je prišel na svet, da bi nas odrešil. Vse njegovo življenje na zemlji je bilo dobrota in ljubezen. Iz neskončne ljubezni do ljudi je umrl na križu in hotel, da je sulica prebodla in odprla njegovo srce, predmet in simbol njegove neskončne, vse objemajoče ljubezni. V zakramentu ljubezni živi med nami v naših cerkvah, naš zvesti prijatelj, tolažnik, zdravnik, naša žrtev, naša dušna hrana. V svetem Rešnjem Telesu kot v nebesih je in ostane naš veliki srednik in nenehni zagovornik pri Očetu. Vse to nam oznanja pobožnost do Jezusovega Srca, ki jo sveti oče Pij XII. imenuje „presladko pobožnost“, ki ima svojo večno utemeljitev v besedi Jezusovi sveti Marjeti Mariji: „Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo...“ Iščimo torej vedno, v vseh trudili in težavah, zavetje, pomoč in tolažbo v presvetem Srcu božjega Odrešenika. Obnovimo posvečenje družin presvetemu Srcu Jezusovemu, ostanimo stanovitni v obhajanju naših svetih ur in prvih petkov. V vseh preskušnjah življenja bodimo trdno zasidrani vanj po sidru ne-zmagljivega zaupanja v njegovo ljubezen, v njegovo dobroto in božjo moč. In molimo v tem mesecu juniju po namenu Apostolstva molitve, da bi vsi ljudje dobre in blage volje z nami delili to vero, zaupanje in ljubezen do presvetega Srca Jezusovega, ki vabi k sebi vse trpeče in preskušane z onim prelepim, milim, sladkim povabilom iz evangelija: „PRIDITE K MENI VSI, KATERI SE TRUDITE IN STE OBTEŽENI, IN JAZ VAS BOM POŽIVIL“ (Mt 11, 28). ALOJZIJ KOŠMERLJ BLAGRI 6. BLAGOR NJIM, KI SLUŽIJO Učenka. Gospod, kadar slišim tvoje pridigarje in celo ob čitanju duhovnih pisateljev, se mi zdi čudno, da tako poudarjajo potrebo, da smo ponižni ter da zatiramo v sebi vsako željo po oblastovanju. Čudim se, ne, da bi se mi zdelo tako govorjenje oporečno, ampak samo, ker nič kaj ne čutim stremljenja po ukazovanju, vsaj v važnih rečeh. Pri kaki razpravi imam sicer rada, da obvelja moja — res je, da se mi to redkokdaj posreči; rada vsiljujem svoje mnenje. Ako pa gre za važno odgovornost, ako_ je treba prevzeti kako ukazovanje, se moja bo-ječnost ustavi, zagrabi me preplah in z vsem svojim nagonom zbežim v kot. Sem pač ženska in rajši pobožno strežem. Učenik. Otrok moj, v tem govorjenju je mnogo neumnosti in nekaj zrn resnice. Praviš, da je tvoja pobožnost v tem, da strežeš, pa je jasno, da še ne veš, kaj vsebuje ta strahotni blagor, tudi ne, do kolikih zahtevnosti lahko vede tvojo obljubo. Učenka. Gospod, to besedo umevam v njenem čisto preprostem smislu. Strah me je vse vzvišenosti, ki pravijo, da jo vsebuje. Rada sem ustrežljiva. Kadar le morem komu pomagati, me veseli, in čutim se boljšo. Ako pa iz hudobnosti ali vnemarnosti nisem lju- bezniva, začutim nemir, nekaj težke?9 v vesti, česar se rada znebim. Učenik. Hočem, da umevaš službo, kakor j9 umevam jaz. Ta beseda ni tvoja, 0l_ kar sem ji vtisnil božji pomen U' sem jo postavil v svojem svetem P. smu pod zaščito Svetega Duha. lastil sem si jo, da sem izvršil poslanstvo in ukaz nevidnega Oce ter sem dejal, da Sin človekov šel, da bi se mu streglo, ampak da on stregel: non ministrari, sed mi* _ strare. Temu naj višjemu pravilu ^ raš v bodoče podvreči vse svoje 21 Ijenje, če mi hočeš biti podobna- ^ Niso na eni strani poveljujoča drugi pa služabniki. Samo dva naCl ^ službovanja sta: ali sprejme kdo govornost odločevanja, ali pa ukr v spolnjuje, čim bolje more. Pred® ^edstoi; niki, če so kristjani, so služabn*. občne blaginje. Ne smeš jih smatr za mogočneže, ki držijo vse P°d nike v svoji samovolji. Tudi zaP°'ja, dovanje je neka vrsta službovafl.^ Ako staviš eno nasproti drugemu-motiš. vn0, Naučiti se moraš služiti natau^g ponižno, brez umetne razvrs ^ opravkov po njihovi vrednosti. S* j,j ko čistiš čevlje, prav tako, kakor razpravljala o skrivnosti Pr®s p Trojice. Služiš, ko paziš na se kuha ali krpaš nogavice, prav , kot kardinal, ko predseduje kaki ^ gregaciji svete stolice. Vidiš, S ^.g, je, da imaš rada službo ne zara 1 jek risti, ki ti jo nudi, ampak za napr Mojega dela, najinega dela, tistega, ki njem delava vzajemno. S° ljudje, ki strežejo z veseljem Zaijadi drobiža hvaležnosti, na katero |acunajo kot na nekako napitnino. Ti 16 bodo nikdar razumeli blagra, o ka-erem govorim. To so plačanci, ki ve-°mer gledajo v dlani svojih lakom-nih rok. Drugi so, ki radi strežejo zaradi °tranjega zadovoljstva, ki navadno ^Plemlja vsako dobro delo. A ti so stikrat nesrečni ter so hitro zagre-jeni a]j razočarani, ker temu zado-, Jstvu je večkrat primešana brid-*0st in ker Pove. v slučaju neuspehov od- iti . hočem popolni blagor tistih, ležijo: nebeško radost, da sod.e-je'Ie's s tvojim Zveličarjem ter izvršu-j, I v njegovem imenu požrtvovalne r0i0ee> katere ti poveri, polneč tvoje zakladi dobrote, ki jih hoče w,1 1 ln polagajoč v tvoja usta be-e(^e usmiljenja. svojem službovanju bodi dobra, hiti" 1OSornosti> zadovoljna, da moreš brez Ua Pristna. Ne želi nikake druge ade, kakor to, da ostaneš z menoj. hamt0 ^ pri vol-,i biti Pazljiva, lahko trganVlS’ hodo tvoji dnevi nepre-tev' k1- Yrsta uslug- Celo tvoja moli-Posia.!. jo. opravljaš za ves svet, bo Zubrote ter bo delila milo-naj ls°čem neznancev. Tvoje besede Želi0 ei vsebujejo, kot žarek luči, ePakö Ca koristila. Sprejemaj z cl°Va . v^1’ostj° odgovornost zapove-Uii Q,Ja.In .navochla pokorščine. Z vse-Žajjjji^Duri močmi bodi zvesta slu- sed^°ja ^ati ni izbrala drugačnih be-duš’e a le izrazila veliko željo svoje d^n al?or ona> nioraš biti tudi ti « G0SP°d0Va-. sr zapomni: Blagor službo- LUČKA PRED OLTARJEM Lučka v cerkvi pred oltarjem, Jezus, mi naznanja te; v tabernaklju si med nami, da za nas daruješ se. V beli hostiji se skrivaš, dušam v hrano se deliš, blagoslov jim svoj razlivaš, s svojim zgledom jih učiš. Jezus, vodi duše naše, po stezi, ki v raj drži, daj jim večne, rajske paše, milost stanovitnosti. Jezus, tvoja smo družina, srca ti darujemo, pod podobo kruha, vina te hvaležno molimo. Gregor Mali vanja ne prenaša polovičnosti. Ako še gojiš v sebi zahteve, terjatve, če gledaš na to, da najprej priznajo, da ti dolgujejo vse, če ti uhajajo obdol-žitve in če ohranjaš, kakor, zapisnik v računovodstvu, vse, kar si storila za druge kakor sveženj kreditnih listov za izterljive dolgove, tedaj se zamotaš v malenkost in ne boš nikoli uživala plemenite radosti popolnega službovanja. Tvoje prostovoljsko življenje te daje v službo vsemu svetu. Ne smeš več gledati, če so opravila, katera ti zaupajo, po tvojem okusu ali ne. Ne smeš izbirati. Kdor izbira, izločuje. Kdor ima kaj rajši, izločuje. Zato pa hočem, da si prav tako zadovoljna, naj strežeš Judom ali mohamedan-cem, črnim ali belim, tu ali tam, kajti povsod se boš vedno žrtvovala z menoj in zame. O. CHARLES Prevedel fr. Herman Vedenik O.C.Ref SILVESTROVANJE Kmetje so še nadalje hvalili Tita, novo mejo in Jugoslavijo: „Gospodarsko si boljše rešitve ne moremo misliti. Niti z anšlusom nismo toliko pridobili, kakor bomo sedaj. Na črno bomo prenašali blago z ene strani na drugo stran in na veliko trgovali in bogateli. Na vsaki strani si bomo lahko postavili novo hišo. Kdo pozna poti bolje, kakor mi!“ „Vojaški rok bo treba služiti. Res pa je, da so Jugoslovani dobri vojaki,“ je spregovoril žabičar. Odkar se je cerkveno poročil, mu glavni nacisti niso več zaupali. Hodil je svoja pota kakor Wurmitzer, vesel, da so ga pustili pri miru. Zato mu stari Bogataj tudi ni da! navodil za razgovor z župnikom, kakor jih je dal sinu, Steinerju in Ruhdor-ferju. „Zato se jih pa Italijani tudi boje, kakor vrag križa!“ mu je brž pritrdil čelničin brat. ,„Ne samo Italijani. Tudi mi smo bežali pred njimi. Leta 1919 bi Jugoslovani zlahka zasedli vso Koroško, če bi hoteli,“ je Žabičar še nadalje hvalil jugoslovanske vojake. „Mi smo se tedaj tako hitro umikali proti severu, da se sploh nismo z njimi udarili, še danes ne morem razumeti, kako so se Jugoslovani pozneje umaknili pod Celovec, ko so ga že imeli v svojih rokah. Sprva jim je res bolj trda predla, dokler so napadali sami Kranjci. Izrinili smo jih z vse Koroške tja do Spodnjega Dravograda. A brž ko so prišli Kranjcem na pomoč Srbi in Makedonci, smo izgubili vso Spodnjo Koroško. Sam Bog naS varuj, da bi se spomnil kak Jugoslova"; kaj smo v tistih bojih počeli z njihovi^11 vojaki po prvi ofenzivi! Naša četa ie pri Kotmari vesi naletela na ranjenega slovenskega prostovoljca. Še danes £a slišim, kako je zdihoval in nas pr»8’ požirek vode. Naša dolžnost je bila-bi mu dali vode in mu poskrbeli bolj5, nego. Pri ranjencu se ne sme gleda na to, ali je prijatelj ali sovražnik' Tudi on se je boril iz domoljubja, kakc,r mi. Jaz sem mu hotel pomagati, a P° veljnik mi je prepovedal. Približal se ranjencu, potegnil revolver, ustrelil ra njenega vojaka v čelo in pri tem klic kot norec: — Tu imaš vodo! da Povem vam, da me je bilo sram. ^ sem bil Nemec. Upal sem, da bo ^ poveljnik pred mrtvim vojakom spoS vanje in bo ukazal, da ga pokopljellt° Pa ne! Dva naša vojaka sta mrU' i ur® zagrabila za noge in ga vlekla p°l ^ daleč po tleh, da je imel obraz ^ razbit, zamazan in krvav. A to ni ^ edini primer. Prijatelj mi je pravih so pri Apačah naši z bajonetom P bodli ranjenega slovenskega porocn1- \ Zadnji dan naše ofenzive je padel P , Guštanju drug jugoslovanski P°rot v() in bil na mestu mrtev. Naši so njeg® t truplo javno sramotili in opij1" Niso se torej vedli do njega nič h0 kakor strahopetni Lahi do mrtver Mussolinija. Nasprotno so se srbski^ jaki do nas častno vedli. Nobenega ma' Pri Guštanju je padel Malgah Pje ati nn nnrnpniV Kronic, iz DO Apačah pa poročnik Kranjc vasi. cevanja, nobenega nasilja, nobenih so-Vražnosti nismo čutili od njihove strani.“ »Zanimivo, kar poveš. Jugoslovani 's° se do nas častno vedli, naši pa niti Pfed jugoslovanskimi ranjenci in mrliči j-iso imeli spoštovanja in obzira,“ je 0 Hanzu zelo po volji, kar je Žabičar P°'edal. Slednji je nadaljeval: ^ »Tako je in nesmiselno bi bilo tajiti! 0 sem slekel vojaške cunje, sem šel . edat zmagovite Jugoslovane na Zma-ev trg v Celovcu. Preje so nas strašili, a nas bodo Srbi žive požrli, če nas .Jo v roke. Svetovali so nam, naj v ^•jmeru, da bi bili obkoljeni, streljamo, ler imamo strelivo, zadnjo kroglo pa J sebi poženemo v glavo. Dejansko je * mal° manjkalo, da nismo bili v Me-v' , dolini docela obkoljeni. Jugoslo-yani 80 nas imeli že čisto v kleščah. e.ncJar smo se zadnji trenutek le še v 1 1 'n tako sem prvič videl na Zmaje-in tr"u zagorele Makedonce od blizu . .016 je minil vsak strah. Utrujeni so ,0;^» aj' se igrali po trgu. Tudi nji-j.jli’^®astniki so se nam prijazno sme- ],0 ”^l'eba se bo torej le priučiti nji-ho'6*’3 ^ez'* učijo obeh jezikov. Dokler prav0t* Avstrijo ali Nemčijo, jim hodi vij0 nem8k°- Ko pridejo pod Jugosla-jen,’ .Se sPet zlahka sporazumejo v svo-Jeziku.“ Str^2 tufj' tako mislim, da bi se Av-koy .morali pridneje učiti tujih jezi-„Vf .?e gostilničarju pritrdil žabičar. škimSl .*° nas učili, da greš z nem-to 'nkko po vsem svetu. Zdaj ko]j 116 drži. Naj gre človek v katero S lan> je brž na meji. Na drugi strani pa že govorijo drugačen jezik. Jugoslovani so bolj pametni od nas. Na oni strani Karavank se učijo in znajo ljudje po dva jezika in tudi po več jezikov, kar jim često zelo prav hodi. Na misel mi prihaja, kar so pripovedovali spomladi leta 1919, ko je prišla na Koroško ameriška komisija, da bi določila začasno razmejitveno črto med Avstrijci in Jugoslovani. V avtomobil, ki so v njem sedeli Amerikanci in dva Avstrijca, je na koroški strani prisedel jugoslovanski častnik. Pozdravil je po nemško, se stisnil v kot in molčal. Avstrijcema seveda ni bilo všeč, da ju moti tujec, a kaj sta hotela. Ven ga tudi nista mogla vreči. Tolažila sta se z mislijo, da Jugoslovan angleško ne razume. Zato sta Amerikancem še nadalje opisovala razmere na Spodnjem Koroškem, kakor se jt pač njima prav zdelo. Marsikaj sta seveda po svoje prikrojila, kar je ob taki priložnosti čisto razumljivo. Da je od nekdaj dežela bila docela nemška in da se Jugoslovanov radi njihove krutosti vsi bojijo. Da bodo vsi ljudje bežali, ako Jugoslovani zasedejo še nove kraje, in da bi bila velika krivica in nepopravljiva škoda, ako bi Amerikanci na to res pristali. V ponazorilo, kako kruti so Jugoslovani, sta navajala primer, ki naj bi pričal, da se Jugoslovanom v krutosti more primerjati le še svetopisemski Herod: V Pliberku — tako sta pripovedovala — je ob zasedbi ondotni poveljnik trgal materam iz rok dojenčke, jih natikal na sablo in se, držeč na hrbtu sablo, ki je bilo nanjo nabodeno nemško dete, sprehajal po mestu. Ko naša dva že nista vedela več kaj povedati, je nepričakovano spregovoril jugoslovanski častnik in v gladki angleščini povedal, da je on tisti poveljnik, ki je zasedel Pliberk. Prosil je Nemca, naj navedeta imena vseh ne- dolžnih otročičev, ki jih je on v Pliberku pomoril. Predlagal je celo Amerikan-cem, naj ob prihodu v Pliberk na licu mesta preiščeta zadevo, da se prepričata o verodostojnosti nemških govoric.* Ko sta Avstrijca spoznala, da je Jugoslovan razumel vse, kar sta govorila, sta prebledela, kakor zid. Opravičevala sta se, da se je to o njem pač po vsem štajerskem govorilo. Jugoslovanski častnik je nato zavračal drugo za drugo njune trditve, tako da Amerikanci končno niso vedeli, komu naj verjamejo. Naša dva pa sta odslej morala paziti na vsako besedo. Kar sem hotel s tem reči, je bilo to, da znanje tujega jezika človeku cesto zelo prav pride.“ „Po vsem tem moramo čestitati gospodu župniku, ki bo mogel Tita pozdraviti v jugoslovanskem jeziku. Mi pa se bomo morali potruditi, da si dotlej vsaj nekaj jugoslovanskih besed vtepemo v glavo,“ je bilo Laknerju prav, da sta bila Žabičar in gostilničar z njim istih misli. „Saj res, gospod župnik, učite nas jugoslovanskega jezika, da se bomo mogle sporazumeti s Titovimi vojaki,“ je prosila župnika domača dekla. „Z vojaki se dekleta lahko sporazumejo tudi brez besed,“ je pojasnil Win-klerjev fant, zajemajoč svojo modrost iz bogatih izkušenj vojaškega življenja. „Kar se jezika tiče,“ je spet vedel čelničin brat več kakor drugi, „je težak in čisto nič našemu podoben. Preje, recimo, smo rekli kraju, ki je onstran karavanškega predora, Assling. Po vojski so ime spremenili in se kraj imenuje Jesenice. Ime mesta Krainburg se je Titu zdelo predolgo in ga je za polovico skrajšal. Podobno so predrugačili vsa krajevna imena. Tudi ob progi ------- * Častnik, ki je na meji vstonil v avtomobil, je bil Franc Malgaj. Bil je študent prava in je govoril pet jezikov. Assling—Triest, ki so jo Jugoslovan* pred kratkim prevzeli od Italijanov, že spremenili imena. Preje recimo, s***0 rekli mestu ob isti progi Giirz, lašb° Gorizia. Titu ni bilo nobeno teh itn®1* všeč in sedaj se imenuje postaja Nov‘'1 Gorica. Mesto je itak v Italiji ostalo 111 še nosi staro ime. Pravijo pa jugosl° vanski železničarji, da bodo na svo)1 strani zgradili novo. večje in lepše nF sto, kakor je ono, ki je ostalo na itn janski strani. Tudi mestece Caporett*1; nemški Karfreit, kjer so bili Lahi sV°J čas strašno tepeni, ima novo ime: barid. Z ničemer Italijana bolj ne nje ziš ali užališ, kakor če ga spomniš k° baridskega poraza in mu rečeš: retto. Italijanom seveda ni prav, ^ Tito spreminja krajevna imena v J*1 .. ski Benečiji. Pred kratkim sem g0^°r^ z italijanskim sprevodnikom v Trbiž*1 Kanalski dolini. Kar skakal je od |eZ^ da je Tito izdal zemljevil, ki stoj* ^ njem za laško ime Tricorno ime morala glav. Vendar mu jaz nisem mogel P*^. dati, ker smo tudi mi rekli tisti Triglav, čeprav ji nekateri rajši rec Dreiköpf.“ „Kakšna zmešnjava v imenih,“ se razvnela še gostilničarka. „Jaz mislJm, da bi država ohraniti stara imena, da 11 bilo toliko zmešnjave,“ je menil k Weber iz Goričice. j0. čelničin brat je bil ponosen, da liko ve. Še nadalje je učil kmete: „Pravijo, da bo na Koroškem P*" ge do istega, če pride Tito. Klagenf**r^e< bo imenoval Celovec, čisto drug0 Jugoslovani imajo že določena vsa na za nove kraje, ki jih bodo zase tii PaS „Prav zato bi bilo prav, da P gospod župnik učil jugoslovanšči**6-se je on tako brž naučil našega J ^ se bomo tudi mi njegovega. Tako spet nismo, da nam ne bi šel v S ^6seni relief iz leta 1490 v krški stolnici. Hema in Viljem objokujeta smrt svojih sinov. V ozadju: rudarji so umorili Hemina sinova J6 zavzel za pouk jugoslovanščine ^Uhdorfer. . "Učite nas torej jugoslovanskega je-1 a’“ so župniku prigovarjali še drugi. Gospod Simon je vse to govorjenje 1 0 Poslušal in si mislil po svoje. Pri k°Sovoru o plebiscitu je ponovno uvidel, vako težko je zaključiti pogovor, ako se *ovek vanj poda. Tudi je vedno bolj 'oitiil v resničnost Bogatajeve vesti. ^ ko je res bil v Bistrici, so ga morda ^a'lekli ali pa se je Hubert vse skupaj sl* ^mislil, da bi videl, kaj bo dejal k hi'v^ ^upn*k- Čisto izključeno pa tudi 'j°i da bi Rusi končno ne prodrli in £e ZaPadni zavezniki tudi del ponem-g.*!6,Koroške za novoletno darilo pri-' * zmagoviti Jugoslaviji. Hči 6r. 80 kmetje le silili vanj, naj jih .sv°jega jezika, se je čez čas odločil, p0 IZrak' Priložnost in da svojim fara-Hekaj pojasnil: ar se tiče preimenovanja krajev- nih imen, se gospod Rehberger moti. Imen kakor Jesenice, Kranj ni uvedel šele Tito, temveč so bila že pred vojsko v rabi. Ko so Gorenjsko zasedli Nemci, so dali krajem nemška imena. Prav tako so imena Gorica, Kobarid, Triglav stara in udomačena imena. Nihče ni nič ugovarjal. Veseli so bili, da je župnik sploh spregovoril. „Tudi jugoslovanskega jezika vas ne morem učiti, ker jugoslovanskega jezika ni, kakor ni avstrijskega jezika. V Avstriji se govori nemško, v Jugoslaviji se govorijo različni slovanski jeziki. Južno od Avstrije se govori enako •kakor na Spodnjem Koroškem —“ „Windisch!“ je že vedel čelničin brat. „Beseda vvindisch je za Slovence žaljiva in je zato tudi v Avstriji prepovedana.“ „Kaj torej govorijo na Spodnjem Koroškem? Jaz tudi še nisem nikoli dru- gače slišal kot windisch, pa imam že 50 let,“ se je zavzel Steiner. „Na Spodnjem Koroškem in v Sloveniji onstran Karavank do Trsta govorijo slovenski jezik,“ je končno prišel gospod Simon do kraja. „Učite nas torej slovensko, gospod župnik!“ so si bili vsi edini. Dušebrižnik se je vdal. Naj vidijo, da ni tako lahko naučiti se drugega jezika! Upal je, da pri tako nedolžni stvari ne more ziniti kake neumnosti, čeprav je čutil nekoliko vina v glavi. Dobro se je še zavedal vsake besede, ki jo je spregovoril, čeprav zaradi pijače in silnih vtisov morda ni bil docelo zmožen jasno presoditi, ali je pametno, da sploh še sedi v gostilni in se razgovarja o tako kočljivih zadevah, predno z gotovostjo zve, koliko je resnice na stvari. „Pričnimo torej pri najlažjem! Haus se pravi hiša, Maus se pravi miš.“ Gostilničarka je brž ponovila: „Haus hiša, Jlaus miš. Ni težko. Ni čudno, se je gospod župnik tako brž nenišk0 naučil. Pa pravi Hans Rehberger, da, sl nista jezika prav nič podobna.“ Za njo so še nekateri drugi pona'" Ijali: „Maus miša, Haus hiš.“ Župnik je popravil napako in preš4’ na drugo lekcijo: „Berg se pravi gora. Majhni gori s« pravi gorica, čista majhni gori se Pr3' goričica.“ „Hočete reči, gospod župnik, da ute? ne biti ime naše naše vasi Goritschit*c|' slovenskega izvora?“ ga je prekii” Hubert. „Tako se zdi,“ je gospod Simo« v zadregi zaključil pouk slovenščine. Zde se mu je, da je šel nekoliko predaleč 11 se je odločil, da odide domov. A Vra'1 tedaj je prišla mežnarica in gosp0 bogati sadovnjaki so se razprosti- rali Doli za hišo daleč v breg. Lepa je bila narjeva domačija. Še sedaj v trdi v ^11 jo je vsak z veseljem pogledal, kaj Šele v poletnih ali pomladnih dneh, ko stala tam vsa bela in prijazna v cvetja in zelenja. Raz oken so v soncu bohotili rdeči slapovi nagelj-> Rorečke in begonije so žarele med 6 ei’jem rožmarina. Na dišeči lipi so tovale čebele, njihova neumorna pe-11 dela je napolnjevala ozračje. Dre-a so se šibila pod težo svojega bo-jVa> žitna polja so valovila v prijet-' sapah poletnih dni. Nad vso pro-ran° kmetijo je vladal blagoslov božji. >n- P0si)0dar Primož je bil mož, da , 0 takih. Njegova hiša je bila od- bita Prav Vsem, Vsakemu je rad pomagal, Y .. *vetoval. Vsi v vasi so ga spošto-jj ce*° gospoda kaplana sta rada ‘lJala k njemu na pomenek. bovs, ^jegova žena Neža je bila njemu c'm enaka. Daleč naokoli je bila sv. Vida pri Vipavi. Župnij-Poist Cer^ev’ posvečeno Marijinemu J^fa Vu> Je našel v slabem stanju, n o v °Voril je župljane, da so postavili teri(\Ce.r^ev in j° posvetili lurški Ma-Jegli^ji- Posvetil jo je 1. 1906 škof dobj0-^0 80 naši predniki pred ilarj.01' Petdesetimi leti storili za Post.,'11!10 slavo in njena svetišča! Mi jen drim° Mariji vsaj v srcu dosto-oitar! Fr. Kr_ znana njena gostoljubnost. Za vso revščino duše in telesa je bilo odprto njeno srce. Znala je pomagati s tako ljubeznijo in obzirnostjo, da se nihče ni čutil ponižanega ob njeni dobroti. Tri otroke jima je Rog dal; dve najmlajši sta še doma, najstarejša pa že več let služi v daljnem mestu. Mati je trepetala zanjo v teh težkih dneh in jo še z večjo gorečnostjo priporočala Mariji. V veliki prijetni izbi so bili ta večer vsi zbrani. Odmolili so že, a nikomur se ni ljubilo spat. Odkar so „osvoboditelji“ v vasi, so noči tako strahotno dolge. Komaj je zarenčal pes pred hišo, že so vsi prestrašeni prisluškoval^ kaj bo planilo iz teme. Sleherno noč se je to ponavljalo, nihče ni bil več gotov življenja. Milka in Helena sta bili sklonjeni nad knjigo, ki jima jo je tisto popoldne posodil kaplan Simon. Z največjim zanimanjem sta si ogledovali slike s kongresa Kristusa Kralja in še enkrat v duhu vživali vso lepoto tistih blagoslov-Ijanih dni. „Milka, kaj se ti ne zdi, kakor da bi se sedaj resnično pričela igra o „Kraljestvu božjem“?“ je tiho vprašala Helena. „Res, prav tako je sedaj. Lucifer je spustil vse svoje pomagače med svet in zdi se, kakor da so si ga že popolnoma osvojili!“ „O, ne boj se Milka, končna zmaga bo le naša. Kristus mora kraljevati!“ je Helena prepričevalno govorila. „Dekle moje, prav imaš,“ jo je oče mehko pohvalil. „Kdor hodi za Kristusom, ne hodi v temi in njemu se ni bati ničesar. Kakor otroci luči hodite... nam je še to jutro govoril v cerkvi kaplan Simon.“ „O, ko bi njega vsi poslušali, kako vse drugače bi bilo na vasi,“ je mama žalostno vzdihnila. „Prišel bo dan, ko bodo to spoznali, a bojim se, da za Panoge prepozno. Satan ima sedaj vso moč, a tudi Bog je velik!“ jo je tolažil Primož. Vsi so se zamislili. Milka in Helena sta polglasno zaprosili k božjemu Detetu z besedami kaplana Simona: „Vzdigni roke čez sveta valove, zgradi zopet zrušene domove, pošlji zarje sončne, nove za bodoče dni.“ Veter je žvižgal okoli voglov in se zaganjal v veje stoletne lipe, da je presunljivo ječala. Pes Čuvaj je bil ta večer do skrajnosti nemiren, da so ga v izbi že težko poslušali. Podil se je na verigi okoli hiše in jezno renčal. Skozi bučanje vetra jim je tisti hip udarilo na uho oddaljeno govorjenje in smeh. Bližalo se je vedno bolj, dokler ni obstalo pred hišo. Čuvaj se je pognal na svoji verigi, zatulil s tako močjo, da je še bučanje vetra premagal. „Ej, tovariš Primož, pridrži tvojo mrcino, če nočeš, da ji poženemo strel v glavo!“ je skozi lajež in vihar zavpilo od ceste sem. Vsi so zatrepetali, kot bi jim kroglo pognali skozi vrata. „Moj Bog, kaj mi hočejo?“ je z grozo pomislil Primož. Stal je sredi sobe velik in močan in trepetal kot dete. Vanj so zrli trije prestrašeni, bledi obrazi. Čuvaj pred hišo je le naprej tulil in se kot nor zaganjal proti ljudem na cesti. Primož je pomislil na njihovo grožnjo, škoda bi bilo zvestega psa. Odrinil je zapah in stopil ven. Pridržal je psa na verigi, temna gruča na cesti se je zganila in mimo njega, iz- ginila v hišo. Zaprl je psa v hlev. Žalostno je cvilil in se zaganjal proti njemu, kot bi ga prosil naj mu dovoli, da ga bo branil do zadnjega. Primož je stopil v razsvetljeno izb0' Pet odurnih obrazov mu je zarežalo naproti. „Tovariš Primož!“ so mu ukazali, »z nami moraš na višjo komando!“ Primož jih je gledal, kot da jih ne razume, šele ko sta se mu Milka it Helena glasno ihteč vrgli okrog vratu, je spoznal resnico. „Kaj mi pa hočejo?“ je s teža'0 spravil iz sebe. „Mi tega ne vemo. Ukaz imamo, da te tja pripeljemo,“ so mu brezčutn0 odgovorili. Žena Neža je brez moči obsedela n3 klopi. Zakrila si je obraz s predpasni' kom in pridušeno zajokala. V Primožu je divjal vihar. Sleherni živec mu je trepetal, kakor bi ga trga1’ z železnimi kleščami. „Atek, Kristus bo zmagal!“ mu ie skozi solze tiho ogovorila Milka na srce; V Primožu je mehko zavalovilo. Sedal je vedel: Kristus Kralj ga kliče... Dvignil je glavo še svoji, najmlaj** Heleni, ki se je kakor zlomljen cvet naslanjala na njegovo ramo. „Bodita vedno moj ponos!“ jima ie mehko rekel in ju poljubil na čelo. Stopil je do žene, ki je v dve gu*’1 sključena še vedno ihtela pri peči. „Neža, ne jokaj, če bo božja volj3» se še vrnem!“ Pobožal jo je po laseh, nato se zadnjič zagledal v njene dobre, zveS*0 oči. Videl je v njej ženo in mater ,3 kot bi bil le še nebogljen otrok, j° -1 zaprosil: „Blagoslovi me!“ Neža je dvignila svojo trudno Ijavo roko in ga nežno pre čelo, usta in srce. ikrižala na »Bog s teboj, moj Primož!“ je tiho ^šepetala. »Zadosti je tega, naprej!“ so ne-Str)>no priganjali partizani. Hčerki sta 1,111 Prinesli plašč in kučmo, še zadnjič S,a ga objeli, da se ni mogel ločiti od j^iu. Tako objeti so šli vsi trije iz izbe. Peči sem je presunljivo zajokalo. -Na cesti so se morali ločiti. Parti-Zan°ni se je mudilo. Iztrgal se je iz Njunega objema in brez besed izginil v Poč. ^ župnišču pri gospodu dekanu je v Prostrani kuhinji, kljub pozni uri, še '®dno gorela luč. Kaplan Jože, ki je tiste ni bival v farovžu, se je šele pred dobro Pro vrnil. Sveto popotnico je nesel težko . Poniu dekletu, v tri ure oddaljeno po-triižnico, visoko v hribih. Truden je bil, ' v srcu neizrečeno srečen. Komaj pol-j^Pgo leto je bil duhovnik in njegovi openeči duši so se odkrivale vedno erje tajnosti. , Duhovnik božji — neizčrpna je ta rJStda, kdo bi jo razumel? Tudi on je '■ ^°t morje globoka in neizmerna se lj11 ie zdela, do dna bi ji ne prišel nikoli. ^^‘Pišljal jo je to popoldne, ko je on, °Sljena stvarca, nosil Stvarnika sve-skozi prostrane gozdove. Ni čutil 'lenosti, ne mraza, ne strahu, kajti Ce *nu je bilo prevroče ljubezni Tiste-ea> ki Vsa ga je na veke zase izbral. „jj njegova mladostna leta so šla h,, .0 Pjega na tej samotni poti, leta, n»,, . 0 v njegovi duši samo eno hre- h0v..nj®> samo en cilj: postati duhovnik Iji '' ®vet ga je vabil, ponujal mu min-^0ka^a cve^a’ n' poslušal. Preglo-BoJ1 '*e. *eDa njegovega srca: K Bi razsvetljuje mojo mladost! je vga varalo njegovo hrepenenje. Vse bil kS, P” čemur je hrepenel. Prej je lej..,,aaar samotno zrno, zdaj kot sto-1 Pšenični klas. Gospod dekan je sedel pri peči v naslonjaču. Z veseljem je poslušal svojega mladega kaplana, ki mu je navdušeno pripovedoval o ljudeh na najvišji podružnici, o njihovi vdanosti v voljo božjo, pa o prelepem svetu, ki se razprostira za visokim vrhom. Dobro je poznal gospod dekan svoje ovčice. Skoro vse je on krstil. Osivel in obnemogel je v težavni službi in v skrbi zanje. Komaj da se je še vsako jutro privlekel v cerkev, da je tam maševal. A ni mu bilo žal, s starčkom Simeonom je tudi on ponavljal: „Sedaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru...“ Gospod dekan in kaplan Jože sta se v razgovoru razvnela, niti opazila nista, kako pozna ura je že. Drug drugemu sta odkrivala svoje lihe bojazni v teh težkih dneh, ko je vihar strasti in sovraštva prekipel do vrhunca in zajel tudi njihovo mirno vasico. V pregraji, na drugem koncu dvorišča, so zaškripala lesena vrata. Gospod dekan in kaplan sta obmolknila in napeto prisluškovala. V prvem hipu sta mislila, da mogoče spet kdo kliče za previdet, a takoj nato sta misel opustila. Preveč ljudi se je bližalo hiši. Vrata v veži so zaječala pod težkimi pestmi. Postrežnica, ki je pri peči že na pol dremala, je prestrašena planila kvišku._Z negotovimi koraki je odtavala k vratom. „Kaj hočete ob tej uri?“ je vsa tresoča vprašala. „Kaplana Jožeta iščemo. Vemo, da je pri vas, odprite!“ Postrežnica je s prestrašenimi očmi pogledala kaplana Jožeta in jim ni odgovorila. Kaplan Jože je spoznal njeno zadrego, odločno je stopil v vežo in odklenil. „Tukaj sem, kaj pa mi hočete?“ „Na komando te kličejo, kaj mi vemo čemu?“ Kaplan Jože se je stresel. Že drugič mora na to težko pot. Prvič se je vrnil, a sedaj... ? „Takoj pridem, še gospoda dekana pozdravim,“ je komaj zbral svoje misli. Partizani so stopili v vežo in tam obstali, kakor da bi se ne upali naprej. Kaplan Jože je padel na kolena pred gospoda dekana, za hip položil glavo v njegove roke in tiho zaprosil: „Oče moj, blagoslovite me!“ Gospod dekan ga je s tresočimi rokami pritisnil na svoje srce, nato dvignil desnico in z glasom, ki je komaj zadrževal jok, počasi izrekel: „Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in svetega Duha naj pride nad te in na tebi vedno ostane. Amen.“ S kaplanovo močjo se je nato s težavo dvignil z naslonjača. Postrežnica je prinesla kaplanu Jožetu plašč in kučmo in mu stisnila v roko aktovko, v katero je v sili zmetala nekaj živil. „Ne jokajte, Bog je še nad nami,“ jo je tolažil kaplan Jože. Potem je nežno dodal: „Sestro mi pozdravite, pa skrbite zanjo.“ Prijel je gospoda dekana pod roko in skupaj sta odšla v vežo. Tako sta stopila pred partizane. Dva duhovnika — prvi ob zatonu življenja, ves osivel in obnemogel, potem ko je vso svojo mladostno moč in zdravje daroval Bogu za duše. Drugi v pomladi življenja. Partizani so kakor v zadregi umolknili. Mogoče, da se je v najtemnejših globinah kaj zganilo, mogoče kot zadnji opomin usmiljenega Boga. Na zunaj tega niso pokazali. Gospod dekan jih je neustrašeno gledal, da so nehote povesili glave. „Ali ste kaplana Simona tudi že odpeljali?“ jih je ostro vprašal. Partizanom je bila laž vsakdanji kruh. Eden izmed njih je naglo odg*»' voril: „Mi ne vemo nič zanj, to ni važno-Ukaz smo dobili samo za tegale tu!“ Kdo drugi bi jim mogoče verjel, S°' spod dekan jim ni, preveč je bil izkušen-„Že dobro, vse razumem! Pa samo t° vam še povem. Pomnite, da je tudi nad vami še Bog in gorje vam, kadar h* nad vas padla njegova pravična jeza! Nič več ni bil betežen starček. Vj' soko vzravnan je stal pred njimi, iz oč' so mu švigali bliski, vsa njegova posta'-* je izražala neko nadzemsko m01 in oblast. Njegove besede so udarjal® kakor besede preroka. Partizani si niso upali ugovarjati' Neprijetno jim je bilo pri srcu ob P°' gledu na tega častitljivega starčka. * je stal pred njimi kot sam pravir**1 sodnik. „Tovariši, naprej!“ je tedaj eden i*' med njih rezko prekinil mučni n*olv' Skoro pognali so se skozi vrata. plan Jože je še enkrat prijel roko P® spoda dekana in jo z največjo spost**^ vostjo poljubil. Nobene besede ni n*oP več izreči, preveč je bil presunjen. D šel je za drugimi v noč in vihar. Gospod dekan je obstal na mest*1' dokler niso koraki zamrli v buca**J vetra. , Do smrti utrujen in žalosten 3e ^ taval do svoje pisarne. Prižgal je ‘ in se zgrudil na klečalnik pod kriz Kristusa. „Moj Bog, zgodi se tvoja volja, ir ječal, „a če je mogoče, daj, da Pre ^ kelih mimo njih. Ozri se z očmi llS” Ijenja na tvojega osivelega služabn sprejmi njegovo življenje kot z zanje.“ Kristus na križu pa je molčal-•• ZORA PIščANC, G°rlCli TRi poti Poti skozi življenje, ki jih ima Bog z'u'isane za vsako dekle, so tri: prva je v dvoje, t. j. tista, ko se dekle poroči in 1 v zakonu svoja leta na zemlji. Je j0’ kakor smo rekli, pot večine. Kljub na je treba reči, da jih mnogo na to pot, čeprav ne bi smele, živi v ka teinu Stopi ^er niso dobile zanjo lastnosti in torej ‘e klica od Boga. Trstenjak pravi v ^njigi ;>]yjec] ljudmi“ o tem sledeče: „V 'oje živeti ni lahko. Vsakdo nima poti ^ Za ^°' daljo živim, tem več 0 'azov mi prinaša življenje, da beseda jamski poklic“ ali „zakonski poklic“ Jl Prazna, da gre tu res za poklic, t/^kdo gre v zakon brez poklica ter ak zan^' za druge mnogo bolje, ki bil ostal zunaj in se ne poroči!.“ s kkmga pot je tista, ko potuje dekle iu^11 življenje, t. j. ni se poročila pe S^ži Bogu kot redovnica. „Nihče si j. Prisvaja tega, razen tistega, ki ga je o°f Poklical,“ pravi izrecno sveto pismo ^ uhovništvu in isto bi veljalo o redov-j, * Vu- Da je tudi tu lahko katera, ki ki j,-ne sPada> in da je še več takih, ker morale biti na tej poti, pa jih ni, k°tovo. se bojazljivo umaknile, to je So Tretja °stale pot pa je pot neporočenih, ,ki v svetu. Zunaj samostanskih ^ v bvetu. ZiUnj v hodijo same. Na to samotno pot sodijo vse tiste, ki so poklicane, da se posvete znanstvenemu, umetniškemu ali pa sploh človekoljubnemu delu v bolnišnicah, sirotišnicah, šolah itd. Te se odrečejo zakonskemu življenju in njegovi sreči zato, da laže posvetijo sebe in vse svoje življenje z vsemi močmi sreči človeštva. To je bila n. pr. pot Edel Quee-nove, junakinje apostolata, čeprav je bila dolgo časa prepričana, da jo Bog kliče v samostan. Na eno od teh treh poti Te kliče Bog. Ni rečeno, še zdaleka ne, da Te kliče na prvo, pa čeprav se Ti zdi to tako samo po sebi umevno. Ali imaš res dovolj potrebnih lastnosti, da boš živela v zakonu? Si zares zdrava, da boš lahko početnica zdravega rodu in ne rahitičnega, slabokrvnega, da Te bodo potomci do tretjega in četrtega rodu kleli? Ali imaš potrebne družabne kreposti za življenje v dveh in kasneje v krogu otrok, ali pa si egoistka, komodna, čudakinja? Pa spet na drugi strani: misliš ostati sama, pa si res prepričana, da si poklicana v to ? Ali ni zadaj strah pred odgovornostjo, komodnost ? Tu bi moral priti tisti čas premišljevanja in tehtanja razlogov, tisti noviciat, predno bi se dekle dokončno odločila za eno od treh poti, oziroma predno bi dognala, kam jo Bog kliče. V iskanju božje volje pa ne igra vloge le pot sama, ampak že vstopijo v premislek skupaj z njo tudi nekatere od nje neločljive zadeve: če se odločiš za pot v dvoje, že nastopi tudi vprašanje, kdaj, pri kateri starosti in s kom, v kolikor je seveda vse to od Tebe odvisno. Če se odločiš za samotno pot: v katere vrste službo Te kliče Bog, oziroma v kakšnem poklicu naj v svetu služiš Stvarniku in človeštvu: Edel Queenova je služila v Marijini legiji kot apostolska duša, Ivana Arška kot spretna vojščakinja. In tu nastane tisto vprašanje, kako naj dosežeš božjo voljo o sebi in o njem, ki Ti je določen za spremljevalca na poti, ali o sebi in delu, ki Ti ga je večni Gospodar odmeril ? Trije načini Trije načini so, po katerih se bo dekle po daljšem ali krajšem času, po napornejšem ali manj napornem delu prikopala do spoznanja. Ti trije načini so, da vpraša tri za svet: Boga, sebe in pametne ljudi. 1. Najprej Boga: Ko je sv. Pavel pred Damaskom oslepel, je padel na kolena in rekel: „Gospod, kaj hočeš, da storim?“ Velike stvari so veliki ljudje navadno odločevali po posvetu z Bogom. Bog ima širši razgled, Bog bolje pozna ljudi in stvari, Njemu je tudi bodočnost znana. In katera odločitev bi mogla biti važnejša kot prav izbira življenjske poti ? Kadar popotnik pride v puščavo in mu je veter s peskom zasul pot, se ozre v nebo, na zvezde, da se lahko orientira. Tudi dekle naj bi iskala življenjske orientacije na nebu. Bog je brez dvoma pripravil ene duše za druge, če je kateri zate pripravljen, prosi Boga, naj Ti ga da spoznati. Nekje sem bral to-le: „če so zakoni zapisani v nebesih, vam bo molitev pomagala razbrati to nebeško pi- savo in najti na zemlji tistega fanta, katerega ime je združeno z vašim na nebeških ploščah.“ In ruski pregovor pravi: „Predno greš na tuje, moli enkrat; predno se vkrcaš na ladjo, moli dvakrat; trikrat pa moli, predno se p°' ročiš.“ Bog Ti hoče pomagati, ker Te ima rajši kot vsi ljudje. On Ti pa tudi lahko pomaga, ker točno ve, kakšno srce bo primerno za Tvoje srce. 2. Potem vprašaj za svet sebe. Misliš, da se poznaš, pa si si morda tujka. Treba se je študirati. Ne toliko zunanjost, kot notranji svet, talente in nagnjenja, nemire in teženja, fizične in moralne sposobnosti. Bog nam da take lastnosti, ki nam bodo prav prišle prav na poti, ki jo bomo v življenju hodili-Študij lastnega notranjega sveta Ti bo odkril božji načrt o Tebi. Vzemi si čas in zapri se v svojo sobo in se vprašaj1 „Kdo sem prazaprav jaz?“ Vzemi knjigo, ki našteva lastnosti, potrebne za zakonca. In preglej, koliko Tvoje last' nosti tistim zahtevam odgovarjajo. 3. Končno vprašaj za svet tudi Pa' metne ljudi. Med te ljudi spadajo navadno starši, ker oni Ti gotovo dobr° hočejo, pa tudi izkušnjo imajo in, kaf je najvažnejše, poznajo Te. Vendar je dostikrat lahko nevarnost, da pri njih igra vlogo interes: hočejo ti vsiliti svojo voljo, ne ker bi nam Bog tako in tako pot določil, ampak ker to njim Pra'" pride. Zato je najboljši svetovalec du' hovnik, še bolje spovednik, zlasti če naS iz večletnih spovedi pozna. Pojdi k nje' mu tudi izven spovednice in razkrij nia svojo dušo: to je predpogoj, da Ti lahk° kaj svetuje. On se seveda ne bo namesto Tebe odločil, a dal Ti bo svet in TvoJa odločitev ne bo več tako težka. Tudi ma bodo stanovske milosti pomagale, da •>-bo prav svetoval... Recimo, da si se sedaj odločila, o . Poročiš. Molila si, vse dobro premi-*a in tudi posvetovala si se. Kaj pa D , j '• Sedaj pride pri fantih iskanje, dekletih pa čakanje, a to čakanje je f'° priprav za kasnejše življenje. v bi se rad dotaknil le še enega jPrašanja: Kaj pa če ne sledim poti, ki 0 ^Poznam za od Boga določeno? Ali stesim ? na splošno ni greh ne slediti >zbe irnn klicu, ker ni zapoved, da si Sai lerno eno drugo pot, ampak je sv k° SVe^ ®mo svobodni, popolnoma Ve° 0<^ni- Vendar — in tu pride tisti ar> •— vendar pa je velika nespa-uPi'eti se božjemu klicu. Vselej bo Čl ° vdekle čutilo neko nezadovoljstvo: n-*e n^esar dobilo. Za-tte e®°iznia je ostala mrtvo zrno, ki ),a ,0d'- Zakopala je talent in za seboj 5)e ,.SVetu ob odhodu ne bo zapustila *’ ki bi jo morala. neka razklanost v tistih, ki so Rešili. Ne ^zu • i'lc rnorej° naJti miru. Saj je bov.^jivo: njih življenje ne odgovarja načrtu. Je neskladnost, ki jo ob U ■ ki se je zmotil, in dostikrat Z eftl °ni, katei’im je usojeno živeti Lahko bi bila kdaj, v posebnem ha t,?jU ^aka zmota vsaj posredno usod- tudi za večnost. Pa recimo, da si se že odločila in besede ne moreš več vzeti nazaj. In Tvoja odločitev je zmotna, prepričana si o tem. V tem primeru je edino primerno, da narediš vse, kakor da si bila na to pot poklicana. Da bi si sedaj grenila življenje in ga grenila tudi drugim, ne gre. Bog Te tudi v tem položaju ne bo zapustil, zahtevati pa seveda ne moreš posebnih milosti in posebnega blagoslova. Ko bi Te mogel povabiti, da bi poslušala izjave ljudi po župniščih: „Ne vem, kaj sem mislila, ko sem se poročila s tem človekom. Kako, da ni bilo nikogar takrat, ko sem začela hoditi z njim. Po glavi bi me moral tedaj, da bi ga pustila. ... A sedaj je, kar je. Nosimo, dokler bo mogoče nositi...“.. Pa drugo izjavo: „Poročila sem se in srečna sem. Ni vedno vse, kakor bi si človek želel, a tega nikoder ni. Je dosti trpljenja, a trpljenje ni tako težko, ker ga oba vzajemno nosiva.“ Da bi Ti po letih svoje nove poti lahko rekla iskreno, da si zadovoljna in srečna, ker si si v mladosti vzela toliko časa, da si svojo bodočnost nekoliko vnaprej pregledala, to je h koncu moja želja in trdno upanje. Ko je brat bratu zver postal... Objavljamo nekaj odlomkov iz zapiskov bivšega domobranca, ki je bil v maju 1945 skupno s tisoči drugih izročen rdečim nasilnikom, a se mu je posrečilo pobegniti in po daljšem skrivanju najti pot v svobodni svet. homi?S>je skupine beguncev so se podvzela ukrepe. Razdeljeni v dve cdi-6 Preko Tržiča. Partizani so niči, se je posrečilo potisniti napadalce >n prj»^r*^* d“ sape, našli „svojo dušo“ za več sto metrov nazaj. Ta položaj je * S*re^at* na naše begunce. Po- ostal nespremenjen do noči. Nato smo a domobranska kolona je takoj dobili povelje, naj se umaknemo proti severni strani Tržiča in pridružimo ostalim domobrancem, ki so branili bežečo množico, ki je zapuščala Tržič. Takoj nato so partizani „triumfalno zavzeli“ Tržič. Ko je naša edinica prispela do ceste, nas je njihova straža opazila in njihove strojnice so poslale točo svinca v našo sredo. V hipu smo bili v varstvu gozda, a razdeljeni na desni in levi strani ceste. Proti jutru smo nadaljevali pot proti Ljubelju. Toda naša izredno težavna pot po gozdu in strminah je bila zaman; tik pred mejo nas je zopet presenetil ogenj sovražnikovih strojnic. Umaknili smo se in zedinili v sklepu, da obidemo Stol in poizkusimo prekoračiti mejo na drugem mestu. Bila je nedelja. Za nami je bil napor štiriindvajseturne hoje. Bili smo precej visoko, ko smo se na primernem mestu blizu velikih snežišč odločili za počitek. Z višine smo zrli na prelepo gorenjsko pokrajino, zlasti na Blejsko jezero z Marijino cerkvico na otoku, naše ljube Brezje in nešteto drugih cerkva, v katerih se je morda v tem času vršila daritev sv. maše. Toda mi? Kje je bilo naše praznično občutje? Nismo občutili pravega nedeljskega veselja. Le od daleč in s solzami v očeh smo gledali prelepo pokrajino pod seboj in mislili na tiste, ki so se \ sedali za pogrnjene mize k nedeljskemu obedu. Mi smo bili že dva dni brez hrane, le žejo smo si gasili s snegom, ki ga je bilo v tistih višinah še precej. Vem, da je večini vrela iz srca prošnja k naši brezjanski Kraljici. Brez besed smo sedeli in tiho molili za rešitev iz tega težkega položaja. Tišino je nenadoma prekinilo lahno in nato čedalje bolj jasno meketanje jagnjeta. Ozrli smo se in ga ugledali na više ležeči vzpetini. Vprašujoče smo se spogledali. Morda je v bližini cel trop? Toda v tej višini in tem snegu? A v tej gorski tihoti nismo zaslišali n’' kakih glasov zvoncev črede, de osamljenega jagnjeta se nam je bliža*' 1’oklicali smo ga in priteklo je k naij^ kakor bi hotelo reči: „tukaj me imate-Ni me sram priznati, da sem imel solze očeh, ko je kri pordečila tajajoči se sneli' Bile so solze ganotja nad božjo pomoej0’ ki nam je bila podeljena po Marijini Pr prošnji. V dveh skodelicah smo nai0 štirikrat kuhali neslano meso za ses najst oseb. Hvaležno smo sprejeli skf(’ men obed, ki nam je dal moč za na<^ Ijevanje poti. Preko mnogih težav nevarnosti smo prišli 14. maja v Vete' • na Koroškem. * Tudi meni je bilo odločeno, da doŽ' vim del trpljenja vrnjenih domobrance Ne bom popisoval tega, kar so že bo J opisali drugi. Naj navedem samo ne doživetij potem, ko so nas med nepr^ stanim pretepanjem in zaničevan) pripeljali v Slovenj Gradec.. Tam ločili med obupnim jokom in vpn) žena in otrok civiliste od vojakov. P® g mene je bil domobranski častnik, bi ^ mu bili partizani posebno „naklonjen- Neprestano so ga klicali otroci: ne zapusti nas!“ Jokala je obupana Očk«- Žen«' a njen mož, ki so mu bile po nas ^ mnenju radi visokega čina ure štete ^ je ostal čudovito miren. S solzam1 očeh je gledal svojo ženo in otroke r mirno ponavljal edino prošnjo: »«* zame, molite!“ ^ ^ Namestili so nas po zatohlih s ^ vojašnice, kjer smo bili kljub tes1^^ večkrat „zaslišani“. Zasliševanje 3® redno spremljano s pretepanjem. e<« tistih dni pa ni prekinilo naših m<’ 1 ^ Nasprotno. Glasno je bilo zmoljenih _ šteto rožnih vencev in drugih m° Med nami je bil tudi domobranski ^ rat Boris Kerč, ki nas je neprestano^ ^ podbujal k zaupanju v božjo potno N Pride karkoli. Ko je mineval drugi našega zapora, je prišel v našo sobo aam je dejal: „Fantje, moja ura je **a. Odpeljali me bodo skupno s čast-'• Lahko si mislite sami, kaj bo z ^aau. Bodite trdni v veri. Zaupajte v Zj0 Pomoč, v Marijino varstvo, četudi r|(ie najhujše nad vas. Molite veliko in ZauPno. Dal vam bom vesoljno odvezo. J sem morda poslednji duhovnik, ki lahko podeli — božji blagoslov.“ Po ^ar 116 ^om P°za^‘* tistega trenutka, d veS0ljni otivezi nam je razdelil po-^ *ce Brezmadežne, še sedaj jo hranim ‘sP°min na tiste dni. je zadnjega maja, prav na praz- svetega Rešnjega Telesa. Obujali sPomine na praznovanje tega praz- nik sm0 Pikn Po]"’ procesii valovitimi žitnimi evP*’ na PlaP°lanie bander in petje Pa ar's*a®n*h pesmi. Te ganljive misli ^ le pregnalo povelje, ki je padlo ,lz' sunkovito odprta vrata. V nekaj 'eri111*3*1 smo stali pred vojašnico. Seni ”rez Pretepanja na vsakem koraku je °' smo čakali na cesti, se nam on 'S'ljeva>o vprašanje: Kam nas bodo (ij.j'^tali? Domov? V Italijo? IMorda v Sj ^e zapore ali taborišče? Le ene misli vs 1 P'Lče upal izreči, čeprav nam je __ 'rtala po glavah: morda pa v smrt Tol Stnrt na praznik svetega Rešnjega Č,- es ne bi popolnoma Med s Cerkvijo. da zasliševanjem je žena trdila, Piko' ,a navzoča in da takrat z žup-krg)-111 n* govorila. Navajala je, da je >iavz;0!'?anizirala njena mati. Toda pri Zasern zasliševanju je morala pri-V ee. P6 Pristala na krst, da je bila Te : . in da je govorila z župnikom. 0P0zo^pVe i6 P°ciaia’ ko jo .je sodnik PpjV ri > kakšne bodo posledice krivega ®vanja. Trebi6.1? S0Pr°g pa ni bil na razpravi. prav-a i 80 samo zdravniško izjavo, ki nikf, ’ / a Je nesposoben priti pred sod-cliroL , r Pe nekoliko hrom in zaradi V°rir e °sü tudi ne more razumljivo goda i1" iKoniunistični listi so navajali, e ohromel, ker so ga napadli člani Katoliške akcije in ga pretepli, da je ohromel, a je policija z zdravniki ugotovila, da ni bilo na njem nobenih sledov pretepanja.) Kap je zadela Bellandija v novembru 1957, nekaj mesecev potem, ko je začel proces proti škofu. Svetovna razstava v Bruslju (17. IV.—19. X.) Že šestič (1888, 1897, 1910, 1935) je Bruselj, po svetovni razstavi v „Crystal Palace“ v Londonu leta 1851, zopet letos prizorišče znanih svetovnih razstav. Je to prva svetovna razstava po drugi svetovni vojni; zadnja se je vršila v New Yorku leta 1939, ki se je pa morala v septembru (26 milijonov obiskovalcev!) predčasno zaključiti, ker je USA vstopila v vojno. Bodoče razstave ne bo pred letom 1964. Leta 1889 je bila svetovna razstava v Parizu. Ob tej priliki je inžinir Eiffel zgradil 300 m visok stolp, ki je nato postal simbol Pariza in tudi Francije. Bruseljsko razstavo pa simbolizira 110 m visok spomenik Atomium (prvotno so nameravali zgraditi 650 m visok Heysel-stolp!), katerega 9 jekleno-alu-minijastih krogel predstavlja 150 milijard povečane atome, ki so razpostavljeni okoli svojega jedra; med seboj so ti povečani atomi (premer je 18 m) povezani po jeklenih ceveh, s premerom 3 metrov, po katerih so speljane jeklene stopnice. Iz spodnjega v gornji atom vodi dvigalo, ki odpelje vsakih 25 sekund obiskovalce na vrh. V najvišji krogli je razgledišče in restavrant, kjer more naenkrat jesti 130 obiskovalcev. Zgradba Atomium je stala Belgijo 140 milijonov državnih frankov. Svetovna razstava v Bruslju se je na nek način začela že 24. septembra 1955, ko je kralj Boudewijn ob pol 5 popoldne položil prvi temeljni kamen razstavišča. Prostor razstavišča se imenuje Heizelvlakte (Heizel-planota) in je last kraljeve družine. To razstavišče se nahaja v okolici mesta, blizu kraljeve palače in narodnega svetišča Srca Jezusovega (Basilique Nationale du Sacre Coeur). Znamenje razstave je neenaka peterokraka zvezda, ki ima v središču bruseljsko „The Town Hall“ ter med zgoraj navpičnim in desno stranskim kra-ikom zemeljsko oblo; zraven je še letnica 58. Ta znak predstavlja 56 narodov sveta, ki bodo. v letu 1958 zastopani na svetovno razstavi v Bruslju. Bilo je letos v februarju, ko sem se iz radovednosti približal razstavišču. Že od daleč so se bliščale v zimskem soncu aluminijaste krogle Atomija. Mimo prostora, ki je rezerviran mednarodnim organizacijam (UNO, EKGS = Evropska skupnost za rudo in jeklo, itd), sem prišel do Heysel stadiona. Tu sem dospel v obzidano, trdnjavi podobno mesto, ki ima uradni naslov „Belgie 1900“. Ko sem hodil s prijateljem po kamnitih ulicah tega umetno-starega mesta, sem se nehote preselil v stare, dobre čase Belgije ter ostale Evrope. Nad 180 hiš in hišic je narejenih po vzorcih evropskih hiš iz leta 1900. Zlezel sem na bližnjo hišno teraso (ploščo) in zopet sem zagledal Atomium. Pred mano bodočnost z Atomiumom in okoli njega desetine paviljonov, ki kažejo svet, ki bo čez četrt stoletja; pod mano pa svet, ki je bil pred pol stoletja: lepi, zlati, stari časi. Pritisnil sem na gumb ter oboje spravil za spomin na filmski trak, da vsaj nekaj takega pokažem bralcem sedanjosti. S prijateljem sem se vsedel v V. in tako smo nadaljevali z razgledom razstavišča. Ne daleč od Heysel-stadiona sta dva velika prostora, kjer je prostor za najmodernejša zabavišča (Sam Sny-der’s Water Follies, Cmerama, Skystro-per, Luna park itd.). Od tu se boste mogli odpeljati z 8 m visoko atomsko raketo na Mars; mogli boste streljati na divje živali (Kühlers Kino-Schissen) in se voziti z dirkalnimi avtomobili znamke Ferrari, Maseratti in Mercedes. Tu ne bo samo pravljična dežela za otroke, ampak tudi za mnoge odrasle. Nato smo obvozili še velik del prostora belgijskega razstavišča, kjer so pripravljeni paviljoni, v katerih boste mogli videti celotno „bitje in žitje“ da' našnje Belgije. Blizu vrat (atomiumpoort), ki vodij0 na ulico Atomija, smo zlezli iz avtomobila. Bili smo že blizu mednarodn1*) paviljonov. Najprej smo zagledali velik1 kristalni ruski paviljon (SSSR). V ev' ropskih časopisih se mnogo ugiba, kakšne skrivnosti da hrani ta paviljon-Vsekakor mnoge! Nekateri v smehu namigavajo tudi na Sputnika 4. Nikaka skrivnost ni več, da bomo videli v paviljonu 25 m visok kip očeta komunizma Lenina in tudi sorodnice psice Lajke-Tu bo tudi razstavljen največji rusk1 turbo-avion TU-104. V restavrantu boste mogli tudi jesti sveži astrahansk1 kavijar, katerega bodo z letalom v ko}1' čini 100 kg pripeljali dnevno iz, Rusij0-Soseda Rusov je Amerika, ki je zgradba na prostoru 25.000 m2 okrogel pavilj011’ ki jo je stal ca. 20 milijonov dolarjev (ruski pa trikrat več). Paviljon bo tovo zelo zanimiv in tudi ta hrani v seo1 mnoge skrivnosti, ki pa niso najbrž® zastražene s puškami ter pištolami ko so ruske. Vsekakor nam bosta ta dva paviljona najbolj nasitila radovednost- Ko so časnikarji vprašali mrs. Howard, pomočnico ameriškega komisar! paviljona za razliko med obema paviljo noma, je ta rekla: „Vse kar bomo videli v ruskem paviljonu, bo presenečenje, ker bo tu dana prva možnost, d" pokukamo za zaveso njihovih skrivnost • Medtem ima Amerika za zapstmj svet malo ali skoraj nobene skrivnosti-Sosed obeh mogočnih paviljonov pn 1 vatikanski paviljon, ki je narejen P° vzorcu beduinskega šotora. Ta pavilj0 si bomo podrobneje ogledali v eni izm®, prihodnjih številk DŽ. Pri „kraijeV1 vratih“, ob vstopu na Vorstenhuisla311 in nato Belvederelaan, pa stoji jugosi vanski paviljon. Za soseda ima Švico 1 ^ Portugal ter nato Nemčijo. Tudi 0 šem paviljonu bomo še poročali. *s kakor si ga bomo dobro ogledali slove ski izseljenci, ker vemo, da tega in ostale, našim rojakom v domovini 116 , _ dano obilo videti (iz Jugoslavije bilo dovoljenje za obisk razstave le b“ cm visoki spotik „Atomium“, 1 Sa je videti na SVetovni razstavi v Bruslju j.'j1! od teh le 600 Slovencev. Za okraj sj“ -'ijano bo dobilo dovoljenje 280 obi-lih°Va'Cev’ za 55, Trbovlje 50, osta- D dovoljenj pa bo razdeljenih še «ruge kraje). l9rs kežna slika o svetovni razstavi ’ na kateri bomo mogli videti ves Voj r.e’Po čemu?“ se je Mojci delala ma-l0marno. »Le pojdi le,“ ji je ponagajal Lipej, bi^0^a pa zve(^ela- koga boš do- „,»0h, ste sitni,“ se je obregnila in 0asla. • pa je pomivala posodo in je 3 ^°tija sama z njo v kuhinji, jo (.Q nenadoma vprašala: „Kako pa se ^j.^Pravi, kar ste preje omenjali v »Bezeg trest?“ »La, zvedeti, kdo bo moj fant?“ »L kako? Čisto enostavno. Jutri 2 ecer» na kresni večer, ko se prižgo gaeZ(^e na nebu, pojdi pod bezeg in L Potresi, zraven pa govori: ‘Bez-Za- Daj moža!’ — in ga boš videla.“ bn”H njega, mojega bodočega moža 111 videla?“ je bila neverna Mojci. ^a- Le poskusi,“ je Rotija lel;i zatrjevat. venclar> ee je morda daleč »Se že tako naredi.“ "Čudno.“ PrLi !eži P'a J6 v temi stal Lipej in in S nakoval. Potiho je odšel čez prag "^eel kovati načrt. dan, ko je pod večer prignal bj s 0 ,s Paše, ni mogel strpeti, da ne klic |°^ega načrta zaupal Lekšeju. Poda b 8a je na svisli in mu razkril, da k° ^njei ta večer tako prestrašil^ Posl a "ekala' Lekšej ga je pazljivo da jeSa ’ dokler ga ni zlomek zmotil, e tudi on napravil svoj načrt. zle2®l Pneden se je zmračilo je Lekšej slop. P.0c* streho gospodarskega po-tijirna. *n se zaril v seno. Kmalu za prisopihal Lipej in nosil s 'slamo nagačenega dedca. S konolško^ je previdno odtrgal desko v opažu in jo položil čez tram tako, da je ere del gledal prav nad košati cvetoči bezeg, drugi del pa je slonel na kupre sena. Nagačenega dedca je položil predse in čakal. Prijeten vonj cvetočega bezga ga je omamljal, da je skoraj zadremal. Tedaj se zasliši od zdolaj: „Bez-beza! Daj moža!“ „Hudirja!“ mu je ušlo. Urno je stlačil skozi narejeno odprtino slamnatega Ciedca in ga rinil naprej. Tudi sam se je pomaknil skozi* odprtino. Iz sena se stegne dvoje rok in privzdignejo desko. Lekšej je izvršil svoj načrt. Lipej zdrsne po deski navzdol, skupno s slamnatim dedcem in oba. padeta v sredo bezgovega grma. Dva krika, polna strahu. Mojci zbeži, ne da bi pogledala, kaj je padlo z neba, Lipej pa se je vjel v rogovilo. Veje so ga oprasnile, da mu je kri enakomerno lila po obrazu in po rokah. Takega so našli, ko so pritekli gledat, kaj se je zgodilo. Najevnik je hitro razumel položaj. „Salamenski trot, a si jo skupil? Kaj ti pade v tvojo budalasto glavo? Na, zdaj jo pa imaš!“ Se razume, da so se ga vseeno usmilili, ga zvlekli na tla, ga umili, polili rano z močnim žganjem in ga obvezali. Mojci pa se je skrila v kamro in hlipala deloma od strahu, deloma onia svobodna. tu je0<^a verniki niso svobodni. Pa še Sv0b Tre^a popravka. Tudi verniki so cei0 ni- Vsakdo gre lahko v cerkev, biy ^'Sak dan. Samo pripravljen mora a bo vržen iz državne službe; da bo nadzorovan; da bodo iskali razlog, da ga onemogočijo. Profesorju je treba včasih le nekaj opominov in če še ostane svoboden in gre v cerkev, bo nekega dne kratko malo vržen na cesto, ker pač ni sposoben vzgajati mladine v „naprednem duhu“. Zajamčeno svoboden je verouk. Samo otroci ali dijaki so v šoli vprašani, če hodijo k verouku. In treba je svobodnega poguma, da se izpostavijo zapostavljanju ali celo nevarnosti slabih ocen. Svoboden je akademik, da vstopi v organizacijo ali ne. Samo svobodno mora sprejeti nase posledice. Celo vojak je svoboden. A če ga zalotijo, da je šel v cerkev, ga čaka disciplinski zapor ali vsaj šikane vso dobo vojaškega roka. Svoboden je tudi bolnik v državni bolnišnici, da kliče duhovnika. Po zakonu je zajamčeno, da uprava bolnišnice mora dovoliti prihod duhovnika, če kdo izrečno ali celo pismeno prosi. Pa celo umirajoči duhovniki niso dobili poslednje tolažbe, da ne govorimo o vernikih. Svobodna je vera, a samo toliko časa, dokler je samo v srcu. Vsi zunanji znaki, ki vero izpovedujejo, pa se merijo in cenijo po načelih borbenega materializma. Kalup „naprednega človeka“ je pripravljen za slehernega vernika in drznega poguma je treba, da katoličan kalup odkloni in ostane svoboden na račun neprijetnih sumničenj, zasledovanj, preganjanj ali celo zapora. 2. Ali je Cerkev svobodna? Tudi na to vprašanje je treba odgovoriti pozitivno. Tudi v Jugoslaviji je Cerkev svobodna, še celo, ker je Cerkev ločena od države. V sebi močna in nadnaravna, neodvisna od političnih menjav in narodnih posebnosti ostaja vedno in povsod vzvišeno svobodna. Tudi grabežljiva komunistična roka ne more poseči v skrivnostno življenje mističnega Kristusovega telesa, kar v svojem bistvu Cerkev je. V sebi svobodna je Cerkev, a škofje in duhovniki niso svobodni. In spet je potreben še ta popravek: svobodni so, vseh organizacij se lahko poslužujejo, vseh modemih pastoralnih sredstev, v vse zasebno, družinsko in javno življenje lahko posegajo, dokler jim vse to delo ni onemogočeno in ne pridejo v zapor. Za zapor pa ne samo, da je malo potrebno, zadostuje „nič“, iz katerega umetnost borbenega komunizma ustvari sodni proces. Res je, minul je čas masovnega zapiranja duhovnikov, kajti sprevideli so, da administrativni postopki ne vodijo do cilja. A kakšna zmota tistih, ki zaradi tega menijo, da komunistična partija nima več namena rušiti Cerkve. Prav zato, ker ima ta namen, ki je postavljen pred vse kulturne in socialne cilje, je partija začela iskati nova, uspešneje sredstva za dosego cilja. irali Vse prefinjene metode, da bi ovi njihovo delo, dan na dan postavlja duhovnike pred nove probleme. Je raZ lika med duhovniki v Cirilmetodijske,,1 društvu in duhovniki, ki hočejo biti bodni. Poslednji so bolj izpostavljeni s kanam, posebno če so delavni. A bis vene razlike ni. Materialne težave zaradi davk znajo menda samo komunisti. •k Ali je idejna borba svobodna? Vprašanje je namreč aktualno. iz ^ajjj partija se je premislila in se v administrativnih postopkov umaknila Stv' n0 jn idejno prevzgojo Ijud- ^ d- Razumljivo, da je ta prevzgoja unjena predvsem mladini. Vodi pa S6 na vsej črti. ligj^kena posebnost ni, če dobi kato-riat Tuofesor predavanje o dialektičnem letnerializmu. Postavljen je pred di-i)rj. ’ uh govoriti proti svojemu pre-Cauju aij zapUStiri poklic, tei °rej j’ouka. In celo svobodna je. V Sv°bodi tiči največja ironija. ca ^>l|kovniku ostane edinole prižni-t)č'n^a ^am 116 smo omeniti dialek-opj. öa materializma, če noče imeti ^0UeI^a Z k*200- Verouk na deželi je S]ab C°» dobro obiskan, ponekod zelo bRc. ^ mestih pa sliši duhovnikovo «sedo ’ ^adin, 1 i . m majhen procent doraščajoče iri , . e’ ki študira na srednjih šolah «uverzah. biolnSa šolska vzgoja je materialistična; lcjei.®lJa’ zgodovina, literatura so tereni, re^aj S° morejo mladim ljudem kazati Ce v zmaličeni podobi. Cerkev pa nima ne tiska, ne radija, ne filma, ne svojih šol, nobenega vpliva izven cerkve. Kratkomalo: v tej idejni borbi stoji kot David pred Goljatom. Poslednjikrat se je razšel jugoslovanski episkopat s partijo ravno zaradi tega, ker je zahteval svobodo tiska, šole, vzgoje mladine. A odločen je bil odgovor: to je državni monopol. Tako je borba svobodna samo za partijo. Cerkev pa ima zvezane roke letos prav tako kot pred desetimi leti. Niti braniti se ne more. Obsojena je na molk. Komunisti čutijo, da bi v svobodni idejni borbi propadli. Zato bodo z močno roko zapirali duhovnike v zakristije, da jih ločijo od ljudi. Zato ne bodo dovolili svobodnega katoliškega tiska, niti tega ne bodo dovolili, da bi Cerkev povedala svoje mnenje, da bi se branila, da bi pojasnjevala krivične sodbe in obsodbe. Nekaj podobnega je, kot je rekel upravnik taborišča nekemu duhovniku: nimate pravice v nobeni stvari. Duhovnik je namreč prosil vsaj pravico, da se sme zagovarjati, ko so ga po krivem obtožili. Odločno moramo stati na stališču, da se stvari ne potvarjajo, povečujejo ali posplošujejo. To bi samo škodovalo. Prav tako odločno pa moramo biti pripravljeni povedati vso resnico, pa čeprav o njej molče svetovne agencije. Javno mnenje še ni premagalo strahu, povedati resnico. Da je ni mogoče izreči za železno zaveso, je razumljivo. Zato pa bi jo bilo treba oznanjati vsaj po „svobodnem“ svetu. Če je tudi tu ni mogoče, je znamenje, da tudi „svobodni“ svet ni več svoboden, ampak obseden strahu pred maščevanjem komunizma. SLOVENSKA KOROŠKA Kako razumejo avstrijski Nemci manjšinsko vprašanje, so najlepše izpričali 14. marca v Nonči vesi. Tam je bilo napovedano skioptično predavanje o Lurdu, ki naj bi ga imel slovenski duhovnik g. Vinko Zaletel. Toda do predavanja ni prišlo, ker sta vdrla v sobo dva nasilneža iz Vidre vasi ter začela pretepati zbrane žene in otroke. Ko je hotel Franc Buschwald posredovati, sta ga tako zdelala, da sta mu izbila prednje zobe. Orožnika, ki sta prišla na kraj spopada, nista zoper napadalca ničesar storila. Pač pa sta napadalca nemoteno lahko odšla v gostilno, kjer so ju navzoči sprejeli kot junaka. — O tem podlem napadu je poročalo tudi komunistično časopisje v Sloveniji. Toda nihče od njih ni omenil, da je šlo za versko prireditev. V tem oziru so se rdeči pisci izkazali vredne, da jih ona dva napadalca sprejmeta medse. Župna cerkev v Št. Jakobu v Rožu je zelo stara. Posvetili so jo 1. 1498. Ni čuda, da je bila že potrebna obnove. Sicer so bili mnogi mnenja, da je potrebna nova cerkev, ki bi bila bolj prostorna (sedanja je le 24 m dolga in 8 m široka) in bi ležala mesto na hribu v ravnini, toda novo cerkev je danes težko zidati. Zato so zmagali tisti, ki so bili za obnovo cerkve. Od avgusta 1957 do 15. decembra je bilo treba božjo službo z Najsvetejšim prenesti v po-družno cerkev v št. Petru. Med tem so tekla dela v farni cerkvi naprej. Glavni oltar je postal dosedanji Marijin oltar s starodavnim kipom sv. Jakoba v sredi. Nove klopi so dolge 6 m. Namesto hodnika po sredi cerkve sta dva ožja levo in desno ob strani. Vsi kipi po stenah so ostanek nekdanjega lepega oltarja opata Hirschbergerja iz 1. 1656. — Slovesno je obnovljeno cerkev blagoslovil celovški kanonik Aleš Zechner. Govoril je o sreči, da imajo verniki božjo hišo sredi domov. V njej se opravlja daritev, delijo sv. zakramenti, razliva božja pomoč v družine. Okoli nje bodo nekoč počivali in čakali svoj6®9 poveličanja. PRIMORSKE VESTI Zaključek vzornega tedna v Gofj^ Letošnji vzorni teden dekliške Marij' družbe v Gorici je imel še svoj pose značaj. Združen je bil z zahvalno s ^ vesnostjo za petdesetletnico obstoja družbe, zato so ga praznovali še P08®0^ slovesno. Od nedelje, 16. marca, naslednje tihe nedelje, je bila v stolnici sv. maša z govorom. Govori toplo in prisrčno pater Anton Surin3' ^ deluje v Altamura v Južni Italiji in e je rad odzval vabilu voditelja Marijine družbe. Večerne govore P3 g. pater imel v cerkvi sv. Antona; ® vori so bili res lepi in sodobni. žilo se jih je zgledno število družbe pa tudi drugih goriških deklet^in Posebno slovesen je bil zaključek nega tedna na tiho nedeljo. Zjutraj bilo v stolnici skupno sv. obhajil0’^., poldne pa istotam slovesen blag0® j. Izredno čast je izkazal prevzvišeni škof, ki je hotel s svojo pričujocno^ še posebno počastiti ta veliki dan. ^ ključni govor č. g. patra Surina bo vsem v najlepšem spominu, saj^ je v .-g, udeležencem tako toplo priporočal ce-nje Matere božje. .- V Umrl je kanonik Ivan Kramar* ponedeljek, 24. marca, je v Barko j^i pri Trstu po težki in navidezno K ‘ jlc bolezni, nepričakovano umrl k3 ^re-Ivan Kramarič. Njegova smrt Je, veii' zala globoko vrzel med tržaško s^g. sko duhovščino. Kar strah nas je’vL jii' mislimo, kako se redčijo vrste r*1151^ bi hovnikov in da skoro ni nikogar,v je jih nadomestil. — Mons. Kramarič g_ rodil v Radoviči v Beli Krajini ^ julija 1892 v družini, ki je st® vepi otrok. Gimnazijo je študiral v -srir mestu, bogoslovje v Ljubljani. V oVal ka je bil posvečen leta 1915. gja' je v Črnem vrhu nad Idrijo, nat0 vini in leta 1922 je prevzel vofls agu mostojne duhovnije v Št. Petru n3 je in jo vodil do 27. aprila 1945, k° J ge moral proti svoji volji zapustiti ■^akniti pred nevarnostjo za življenje, ^lnogo je trpel v težkih letih vojne. , ^obodilna fronta mu je umorila brata Uhovnika, nato še drugega brata Stan-, ^ * ženo, a kljub temu je jasno in od-cn° nastopil proti največjemu sovraž-u slovenskega naroda, proti komu-l2tnu, ki se je tako nedolžno skrival krinko OF. Leta 1948 ga je tržaški jj poslal v Barkovlje v tržaški oko-pb kjer naj bi skrbel za slovenske ver-Istega leta ga je škof imenoval ^ kanonika pri Sv. Justu. Od leta 1945 * ,Ie je nepretrgoma učil v slovenskih . 'jh in škof mu je poveril skrb za na-^.®sčenje katehetov. Bil je tudi predsed-yK- Upravnega odbora za Marijanišče. — j^casten pogreb v sredo, 26. marca, Pričal, kako so vsi spoštovali in ce-jj.,1 tega značajnega in svetega duhov-j Zbralo se je nad 50 duhovnikov n tržaške in Goriške iri velika množica zlasti faranov. Pokopali so ga na s ^°yljansko pokopališče, kakor si je })lam želel. Dobri Bog naj mu bo bogat kil ^V' .ttriž pri Trstu. Skoro drzno je Prirejati sv. misijon v tej vasi in 1^ ko so duhovi tako razburjeni. Toda riis*^ Bogu in Lui-ški Mariji, Marijin kov ^ se ie Posrečil nad vsa priča-i,6s]anla- Že na predvečer, ko smo pri-kvicl ^^P Lurške Matere božje iz cer-sv. Roka v župno cerkev, se je kil na- 0^rornrla množica ljudi, tako da je teni ■ ZOr Podoben kakor v Lurdu. Po-t^6 vsak dan bolj rastlo zanimanje tak0 arsko Marijo, ko je g. misijonar SrCa roplo govoril o Njej in pripravljal Po .velikonočno spoved. Posebno le-Pfoy “dj obiskovani stanovski govori. CVej-j^Pričakovanju se je na četrtek pred Voru , ^.edeljo zbralo k stanovskemu go-dotnav.°bko fantov in mož, da je izjavil splag , vzupnik, da se je sv. misijon jri v. Ze. zaradi tega. V petek zvečer, ®ila s52nik žalostne Matere božje je Prot; ^avna pobožnost za grde kletve 0ljčno 'ri;ii. in Proti nleni častL Na «Voj Kodeljo pa je dosegel sv. misijon lsek. Zjutraj je bilo veličastno skupno sv. obhajilo, popoldne ob treh pa se je slovesnega zaključka udeležil sam prevzvišeni tržaški škof, ki je v lepem govoru v slovenskem jeziku polagal vernikom na srce, naj ostanejo zvesti Bogu in Mariji. Vsi navzoči so šli nato mimo Marijinega kipa in položili k Marijinim nogam oljčno vejico, vmes pa prepevali lurško himno. Bazovica. Na cvetno nedeljo je bila v tem kraju razstava gospodinjskega tečaja, katerega so vodile šolske sestre, znane po svoji zgledni gospodinjski šoli v Tomaju, sedaj pod Jugoslavijo. Velika udeležba .občinstva je dokazala, da se je glas o tečaju zelo razširil po deželi in da so razumeli važnost in potrebo, da se dekleta usposobijo za družinsko življenje. Vsak poklic zahteva gotove priprave, za zakonski in gospodinjski stan pa se dekleta navadno najmanj pripravljajo. Velikonočni prazniki v Gorici. Praznik vstajenja na Primorskem si ne moremo misliti drugače kakor skupni dvojni praznik vstajenja — Kristusovega in nove pomladi. Letos pa je pomlad v naravi ljudi prevarila. Mrzli vetrovi so jo preprečili in komaj da začenjajo cveteti prva zgonja drevesa. Zato pa je bilo po naših cerkvah toliko bolj slovesno in prisrčno. Posebno lepo je bilo vstajenje v goriški stolni cerkvi. Od blizu in daleč in tudi iz onstran meje so prihiteli verniki, da slišijo mogočno velikonočno petje in prisostvujejo procesiji z vstalim Zveličarjem po cerkvi. Zunanje velikonočne procesije so v Gorici povsod odpravili. Zelo veliko je bilo tudi sv. obhajil, kar znači, da je bila priprava na veliko noč res temeljita. Goriški duhovniki, ki nimajo odgovornosti za fare, so povečini odšli za praznike v bližnjo Jugoslavijo, da tam pomagajo ostarelim in bolnim duhovnikom, pa tudi faram, ki so v tako velikem številu ostale sedaj brez dušnega pastirja. To je bilo za vernike pod Titovim režir/.om brez dvoma v veliko tolažbo in sladko zavest, da niso pozabljeni in da naša vera ne pozna ne zaprek ne mej. KATOLIŠKA CERKEV V JUGOSLAVIJI V ŠTEVILKAH 1. Bačka apostolska administratura, sedež v Subotici (Vojvodina). Trenutno nezasedena. Šteje 112 župnij, 134 duhovnikov in 395.000 vernikov. 2. Banatska apostolska administratura, sedež v Zrenjaninü. Upravlja dr. Josip Ujčič, nadškof beograjski. 50, 36, 110.000 (prvo število pomeni število župnij, drugo duhovnikov in tretje vernikov). 3. Banjaluška škofija, sedež v Banjaluki. Upravlja dr. Dragotin Čelik, naslovni škof. 26, 43, 105.000. 4. Barska nadškofija, sedež v Baru (Črna gora). Upravlja Aleksander Tokio, nadškof. 18, 15, 20.000. 5. Beograjska nadškofija, sedež v Beogradu. Upravlja dr. Josip Ujčič, nadškof, predsednik škofovskih konferenc. 15, 23, 50.000. 6. Dubrovniška škofija, sedež v Dubrovniku. Upravlja dr. Pavel Butoras, škof. 58, 88, 70.000. 7. Djakovska škofija, sedež v Dja-kovu. Upravlja dr. Anton Akšamovič, naslovni škof; nomožni škof Štefan Bäuerlin. 130, 20‘l, 400.000. 8. Goriška in tržaška apostolska administratura, sedež na Kapeli v Novi Gorici. Upravlja dr. Mihael Toroš, hišni prelat. 150, 100, 100.000. 9. Hvarska škofija, sedež na otoku Hvaru. Upravlja Mihael Pušič, nadškof. 45, 71, 55.000. 10. Kotorska škofija, sedež v Kotoru. Upravlja Gracijan Ivanovič, apostolski administrator. 29, 27, 39.000. 11. Krška škofija, sedež na otoku Krku. Upravlja dr. Josip Srebrnič, škof ter apostolski administrator čresa, Lošinja in bližnjih otokov. 51, 73, 39.000. 12. Križevska škofija, sedež v Križevcih (na Hrvatskem). Za katoličane slovanskogrškega obreda na c§lem ozemlju Jugoslavije. Upravlja dr. Gabrijel Bulatko, naslovni škof. 50, 59, 55*000. 13. Lavantinska škofija, sedež v Ma' riboru. Upravlja dr. Maksimilijan Držeč' nik, naslovni škof. 225, 356, 532.000. 14. Ljubljanska škofija, sedež v Ljub' Ijani. Upravlja Anton Vovk, naslovni škof. Upravlja tudi slovenski del rešk« in pazinske apostolske administratur®' 276, 447, 506.000. 15. Mostarska škofija, sedež v starju (Hercegovina). Upravlja Andr®! Majič, apostolski protonotar. 62, U1' 185.000. 16. Pazinska apostolska administru' tura, sedež v Pazinu. Upravlja dr. Dru' gotin Nežič, naslovni škof. 69, 43, 73.00b' 17. Poreško-puljska škofija, sedež ' Pazinu. Upravlja dr. Dragotin Nezj®’ slovenski del pa Anton Vovk. 51, 4 ' 74.000. 18. Reška škofija, sedež na Upravlja dr. Viktor Burič, škof senjsk'j pomožni škof Pavlišič; slovenski d upravlja Anton Vovk. 21, 33, 80.000. 19. Senjska in modruška škofiju, dež v Senju (Dalmacija). Upravlja u ' Viktor Burič, škof. 142, 99, 250.000. 20. Skopljanska škofija, sedež Skoplju (Macedonija). Upravlja d ' Smiljan čekada, škof. 19, 19, 30.000. __ 21.Splitsko-makarska škofija, v Splitu. Upravlja dr. Franjo Fran1 ’ naslovni škof. 152, 240, 270.000. 22. šibeniška škofija, sedež v 'A beniku. Upravlja dr. Ciril Banič, v slovni škof. 57, 89, 132.000. 23. Vrhbosanska škofija, sedež v ^ rajevu. Upravlja dr. Marko Alaup0' naslovni škof. 108, 192, 350.000. v ir 24. Zadrska nadškofija, sedež v vl)i dru. Upravlja Matej Garkovič, nasl° škof. 105, 80, 120.000. v v 25. Zagrebška nadškofija, sed®2^, Zagrebu. Upravlja pomožni Škot Franjo Šeper. 389, 677, 1,850.000. Skupno je bilo v začetku letu y, v Jugoslaviji 2.494 župnij, 2.382 ul nikov in 5,979.000 vernikov. po svetu Argentina in ^0Venslii dan, ki je posvečen slogi gj bratstvu ter vzajemni pomoči med binnen v Buenos Airesu, je letos- ■— ]e J6 tretji v vrsti — še prav posebej deb Lepi jesenski dan bele ne- Vjj^e je privabil že dopoldne veliko šte-v j. °j)iskovalcev na slovensko Pristavo ki • or.onu- Začel se je dan s sv. mašo, W° ^ 0Pravij S- direktor Anton Ore-V, 1 v Oltar je stal ob impozantnem tak °Z U rn°S'očnega ozadja, ki ga je kri° Z-a svet° mašo kot za popoldansko t selitev zelo okusno pripravil g. Ivan ve steber odbojkaškega moštva SIo-pri j- ? fantovske zveze iz Morona. V vij, j® S- Orehar lepo razložil, da je bratske sloge in medsebojne po-v6fi krščanska ljubezen, ki jo je zapokala <^osP°oreda je bila zanimiva prija-^ahi "t^kma v odbojki, ki so jo dobili Slovenske fantovske zveze iz Mo- rona nad moštvom Našega doma iz San Justa z rezultatom 2:1 (13:15, 15:7, 15:8). Po tekmi so prikorakali na igrišče vsi športniki, ki so nastopali na letošnjih II. športnih dnevih. Pozdravil jih je predsednik Društva Slovencev ing. Albin Mozetič. Razdelil je pokale med zmagovalce in izrazil željo, da bi se prihodnja, tekmovanja še spopolnila in razširila tako, da bodo enkrat v domovini ti športni dnevi postali slovenske olimpijade v svobodni domovini. Na večer je g. ing. Albin Mozetič v spremstvu predsednika Slov. planinskega, društva g. Roberta Petrička obiskal naše skavte, ki so taborili pod vejami košatega ombuja sredi Pristave. Zahvalil se je njih voditelju g. Marijanu Trtniku, ki vsa leta, odkar smo proč od doma, požrtvovalno zbira mladino in jo vzgaja v skavtskih načelih. Moramo poudariti, da prav ti mladi skavti govorijo lepo in čisto slovenščino, čeprav so bili rojeni vsi že izven Slovenije. Vsem rojakom pa so veljale besede, ki jih je nanje naslovil ing. Albin Mozetič: „ So bistvene stvari, ki naj nas vedno družijo. In te so: smo Slovenci in se čutimo Slovence. Priznavamo krščanska načela in jih skušamo uveljaviti v našem javnem življenju. Ljubimo svobodo, ki je največja dobrina, ki jo je Bog dal človeku. Zato hočemo spoštovati človeško osebnost in spoštovati različna mnenja, dokler ne nasprotujejo našim osnovnim načelom.“ Prisrčna je bila letošnja materinska proslava, ki so jo priredili Mladinski odsek Društva Slovencev s sodelovanjem Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije v nedeljo, 20. aprila, v farni dvorani Ramos Mejia. Žal je ta dvorana za te vrste prireditev po- stala kar premajhna. Na sporedu je bilo več prizorčkov, deklamacij in petje, glavna točka pa je bila igrica „Pavelčkova piščalka“, ki so jo otroci pod vodstvom ge. Marijane Batagelj zelo doživeto odigrali. Slovenska kulturna akcija je mogla po dobroti mecena, ki pa želi ostati neimenovan, tudi za leto 1958 razpisati božično knjižno nagrado v skupnem znesku 10.000 argentinskih pesov z namenom, da se poživi slovensko ustvarjalno delo. 1. Nagrade so tri in sicer v zneskih 5.000.—, 3.000.— in 2.000 argentinskih pesov; 2. Prispevki morajo biti izvirna leposlovna ali znanstvena dela, ki še niso bila objavljena ali izvajana (roman, povest, drama, zbirka esejev, pesmi, novel ali črtic; razprava iz humanističnih ved, iz slovenskih domoznanskih področij, pa tudi drugačen izsledek slovenskega znanstvenika); 3. Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik ali znanstvenik razen članov žirije in nagrajencev predhodnega natečaja; 4. Rokopis je treba poslati do 31. oktobra 1958 v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija (Knjižne nagrade, Alvarado 350, Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Argentina) ; 5. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa.mora biti znan vsaj enemu članu razsodišča, je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se od-pro na dan razglasitve izida, to je dne 22. decembra 1958. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev; 6. Slovenska kulturna akcija si pridrži pravico za morebitno objavo nagrajenih del ali njih uprizoritev, seveda šele po dogovoru z avtorjem; 7. Materialistično usmerjeno delo ne pride v poštev; 8. Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu; 9. Žirijo sestavljajo gg. dr. Vinko Brumen, prof. Alojzij Geržinič, Ruda Jurčec, dr. Milan Komar, Karel Rakovi in dr. Branko Rozman. 10. Glasovanje razsodišča je tajn°’ 11. Razsodišče ima pravico proglas*1 kako nagrado za neppdeljeno. Prav ta> ima pravico združiti dve ali več nagra in jih razdeliti. „Družabna pravda“, družba za šif jenje krščanskega socialnega nauka, J letos slavila desetletnico svojega zborovanje, nato pa občni zbor. V cerkvenem govoru je dr. Ivan čin razvil tri misli: zborovanje šovp^ nes družba delu priznava čast, pa pri tem ne 'zaveda, da je bilo krščanst tisto, ki je človeštvu vlilo spošto'" Jožefa Delavca. Ta novi praznik j® potreben, ker je družba pojem del» skvarila. Danes se delo obožuje, Pr‘;2 nik sv. Jožefa Delavca pa nas o pozida ni delo le redna pot za dosego gostanja na zemlji, temveč tudi do ' ■ nega življenja. Žal pa že tudi premn^j novska, ki povezuje delavce s p°djev-, S sv. Pavlom lahko rečemo: Druz®^; pravda je ohranila vero v ideale, v socialno pravičnost. Dvanajst _3PgVet-lov je z božjo pomočjo preustvarilo jq, Tudi člani Družabne pravde ga če bodo zaupali v Boga. jg Slavnostni govor na zborovanj^jj imel g. Maks Jan. Opozoril je 113 sadove desetletnega dela-, na s°c -• 0fie’ dneve v Argentini, na socialne kr fcj> na ustanovitev federacije krača3 ob' stoja. Na proslavo je odbor povabil z» ici svet» stopnike vseh slovenskih organizacij f Buenos Airesu. Najrej je bila sv . maša, ki jo je opravil častni predseduj organizacije dr. Ivan Ahčin, sledil® J Ah' s civilnim praznikom dela (1. maj)- anje znik3 i* gV* Cerkev dodala liturgični praznik ^j) do dela. — Temu civilnemu prazn.- gV_ naši izseljenci zgubljajo čut, kakšno bo delo. Uničujejo si zdravje in stavljajo v nevarnost, da se bodo v ge pogubili. — V ta dvojni praznik P» y srečno vrašča „Družabna pravda • teku svojega obstoja se je vedno b°^z. za krščansko pojmovanje dela. Ne Ad IVI oCclUoIvU pujinu V cllljti UtUd. zt'l' redno bojna organizacija, temveč V;. ■n v ’ e L' n L-i rvnvovn v n rl öl o c TJOftl ^ h _ , 0,,a lurška kape-Y v Villa Madero, , ,el- Buenos Aires, ^jer živi mnogo '«vencev in ki je astala ob izdatni «I«oči našega ro-Jaka Avguština Gabrijelčiča ,!11(likatov Srednje Evrone v New Yorku Rajnik dr. Ludvik Puš) ter na izdajo g6« zvezkov dr. Ahčinove „Sociologije“, je v tisku 400 strani obsegajoča ‘'«nomija“ istega avtorja. v G;1 navzočih gostov je v imenu Slo— '««skeč sga dušnega pastirstva in drugih zastopnikov spregovoril g. di- .......- (j. lpr Anton Orehar. Izrazil je veselje, zav.ie pred desetimi leti organizacija k; IT«1»; čestital je članom na žilavosti, stJ!« je ves čas odlikovala in na zve-je v1 socialnemu nauku Cerkve. Prosil c^ne, naj taki ostanejo še naprej Sai ^ vedno povezani z ostalimi or-1Zl>W slovenske izseljenske skupnosti. tov. ^«ni zbor je bil dobro obiskan. Po- Stv'a odbornikov so bila zanimiva in -Go prihodnjih volitev bo vodil p'’, organizaciji naslednji odbor: Loj-6odn aVec> predsednik; Luka Milharčič, Varj ewdsednik; Maks Jan, tajnik; Ed-Df a Škulj, blagajnik. List „Družabna đolf 'i1" bo urejal dosedanji tajnik Ru-tn ^roersu. Mesto duhovnega vodje je Prevzel g. poddirektor Jože Jurak. ko8ioeG?s 23. marca je bila slovesno bla-v Vili iona novozgrajena Lurška votlina Vj)0va Madero (okolica Buenos Airesa), astitev stoletnice prikazovanj Brez- madežne v Lurdu. Postavljena je bila llo neumornem prizadevanju tamkajšnjega župnika č. g. Salvadorja Guida, ki je sicer po rodu Italijan, toda velik prijatelj Slovencev, saj jih velikokrat postavlja svojim rojakom za zgled, dostikrat žal neutemeljeno. Pri delu mu je mnogo pomagal tamkajšnji slovenski rojak Avguštin Gabrijelčič, ki je že dolgo vrsto let v Argentini, pa je kljub slabemu okolju ostal zvest Cerkvi in narodu, gotovo po Marijini priprošnji, katere velik častilec je. Prav tako je vzgojil svoje otroke v katoliškem in narodnem duhu. To naj bi služilo za zgled tistim Slovencem, katere je še pred dobrimi desetimi leti Marija rešila iz stisk, pa so sedaj na vse takratne obljube pozabili in se predali materializmu. Pri tem je treba povedati, da je krivda Slovenca, ki se preda tukajšnjemu okolju veliko večja kot domačinova, kajti njegova verska izobrazba je vse bolj resna in je živel pred kratkim v globoko katoliškem okolju. Zato smo zapisali v začetku, da nas g. župnik Guido hvali včasih neutemeljeno. Marija nas je rešila zato, da bi bili v novem svetu luč in kvas pri pokristjanjenju domačinov, pa so nekateri pozabili na slovesne obljube, dane na Rakovniku v dneh groze. k. POT Y SMRT IN NAZAJ V ŽIVLJENJE V pokrajini, ki jo namaka in preplavlja reka Pad, nastajajo legende v zvezi z divjanjem vode, kadar prestopi- bregove in divja po poljih in nasadih. Pred štiri sto leti, tako vedo povedati tamošnji ljudje, je živel sredi reke na plavajočem mlinu (kajti taki so tam v navadi) mlinar, ki je bil kruljav. Morda je bila telesna hiba vzrok, da je bil hud na ves svet in celo na dobrega Boga. Le hudiča je visoko cenil. Tako ga je ta nekega dne, ko je narasla voda vse odnesla, z njegovim mlinom vred potegnil k sebi, da mu dela družbo v peklenskem ognju. Toda ljudje trdijo, da se ob sivih zimskih dnevih kruljavi mlinar, vrača na površje vode. Tedaj se vidi v motnih obrisih plavajoči mlin, njegov lastnik pa blodi po poljih in puli nezrelo pšenico ter si z njo polni vreče. To je slabo znamenje, vedo povedati domačini; žito do slabo obrodilo in zmanjkalo bo moke prihodnje leto. Belgijski pater Wer®11 fried von Straaten je ustanovil nov „bratov zidarjev“. R®“ s je hitro razširil in 1111 _ pripadnike že med 26 n» rodnostmi. V preteki®, letu so ti bratje zgra<;U ■ novih poslopij v S^UP vrednosti za 200.000 , larjev. „Bratje zidar) opravljajo daljšo do temeljitih verskih prav, predno polože z obljube. Njih naloga graditi nove hiše za 1 veže in bolnike, prav ko grade tudi cerkve ^ zavode za katoliške P trebe. Dela opravljaj0 P vsej Evropi. V novem ^ tu bodo šli gradit tri z vode v belgijski v nemški deželi Hari ver pa bodo zgradih "mostansko poslopj® redovnice, ki so •gnane iz vzhodne -pe. Bratje imajo m verniki laične sodem, ^ ki hodijo k njim na 0 in jih opravljajo se' brezplačno. Tristo let nato je voda spet narasla. Razdrla je velik nasip in si v eni minuti osvojila to, kar so ji ljudje iztrgali v trdem delu tekom več stoletij. Med nasipom in naseljem Topolščico je stala v globeli majhna kapela z nizkim zvonikom. Ko je voda predrla nasip, je vdrla tudi v globel in pre-grnila kapelo, poleg katere je spal cerkovnik, ki se je potem zbudil k življenju na drugem svetu. Ko se je nekaj let nato vrgel stari Tolli v globino na tistem mestu, kjer je stala kapela, so ljudje trdili, da je zazvonilo v zvoniku pod vodo. In ko je isto storila hčerka iz gostilne, se je zvonjenje ponovilo. Vsaj tako so vedeli povedati naseljenci, Ki so živeli v bližini. .st«' Duhovnik — predsednik francos» parlamenta Ves čas po drugi s , ovni vojni je bil r li predsednik Par jjtelj ;a komunistični v° je-Marcel Cachin. P°. jovi smrti je sedaj ,^e. starejši član franc0 ra parlamenta ai°a0%reli' lix Kir, ki je župan tlj kega francoskega ^11 Dijon. Rev. Kir J® ^ 82 let in član fra^g, zbornice od leta l Noč, v kateri sta se hotela Mariolino in Gina Poročiti, je bila ena tistih, ko se ljudje spominjajo kujavega mlinarja in potopljenega zvona. Fant in dekle sta sklenila, da se poročita v kapeli na dnu potopljene globeli. Preko nasipa je v^ekel močan veter, toda na kraju, kjer je voda Pokrivala kapelo, je vladalo popolno brezvetrje. »Sva že blizu stare kapele,“ je Mariolino s Prstom pokazal na kraj,, kjer naj bi bilo skrito Nekdanje svetišče. »Bojim se, da pridejo ljudje za nama, ko'bodo 2aslišali brnenje zvona,“ je bilo strah Gine. »Naj jih vrag vzame kot nekdaj starega mli-öarja,“ je fant mračno odgovoril. »Ni sedaj čas, da preklinjaš ljudi,“ ga je mi-r^a Gina. „Prekleti bi morala sebe, ker si hočeva ^Zeti življenje. Velik greh je to.“ , »S svojim življenjem razpolagam jaz in le jaz,“ e Mariolino rezko odgovarjal, „in lahko storim z kar hočem.“ »Da bi vsaj bili za priči kruljavi mlinar in S^ari zakristan!“ je globoko vzdihnilo dekle. V tem je plusknila voda iz tolmuna in jima ^ila noge. »Joj, saj je mrzla kot smrt,“ se je Gina Vozila. »To je samo prvi občutek,“ je dejal Ginin fant. ” 1,ePko se bova oprijela drug drugega in se spu-a na dno tolmuna, kjer stoji kapela.“ »Toda bojim se, da bo zvon preveč brnel, ko v® kova spuščala v globino in bodo ljudje še pravi prihiteli, da naju rešijo. Kajti to pot bo zvonil ^6lna na enkrat in to se bo gotovo slišalo daleč okrog,“ je Gina še vedno vztrajala na svojih ^islekih. _ »Nič se ne boj!“ je bil Mariolino odločen. „Smrt alu bo združila bolj trdno kot kateri koli župnik 911 župan,. Gina v°d0 ni odgovorila ničesar. Gledala je temno p in zdelo se ji je, da jo vabi v svoje osrčje. a°oi so vode vedno skrivnostne in dostikrat se Konkordat z Avstrijo Vatikanski viri so objavili, da je sv. stolica odklonila razgovore za sklenitev novega konkordata z Avstrijo. Niso sicer tega uradno potrdili, vendar tako v Rimu, kakor tudi na Dunaju izjavljajo, da je novica točna. Po zadevi okoli katekizmov Katekizmi, zaradi katerih je nastala zadeva, ki je dolgo prepletala razgovore in debate, so sedaj prišli v šole in takoj se vidi, da je bilo v razpravljanju marsikaj bolj povečano, kot pa je v resnici bilo. Katekizmi imajo dodatke in popravke in iz njih je razvidno, da ni bilo načeto nobeno doktrinarno vprašanje. Nikdo ni bil obsojen in tudi nobena knjiga prepovedana. Oba duhovnika iz reda sulpijancev, ki sta dala svoji mesti na razpolago, sta ostala še naprej v vodstvu O-srednjega centra za ka-tehetiko. Med debato se je pogosto navajalo ime sv. oficija. Kdor pa malo pozna delovanje rimske kurije, se je moral vpraševati, zakaj bi posegala v zadevi kongregacije za koncile taka ustanova kot je sv. oficij. Vendar je vsa zadeva rodila tudi dobre sadove. Katehistični center v Lyonu je objavil vrsto knjižic in komentarjev o vsem vprašanju, zlasti pa so zelo upoštevani je že zgodilo, da so zapeljale na srcu ranjena dekleta, ki so stala na njih obrežju in se začela vanje spuščati, dokler jih niso popolnoma prekrile. „Korakala bova, držeč se za roke,“ je šepetala Gina. „Ko nama bo zmanjkalo tal, sva zašla v tolmun. Tedaj se bova objela in doživela poroko v kapeli pod vodo.“ Brez besedi sta si ponudila roki in pričela neizprosno pot v smrt. * Prav v tistih trenutkih pa so se zbirale temne sence, ki so jih baklje in žarometi pošastno osvetljevali, da nameravano poroko pod vodo preprečijo. Približno ob enajstih ponoči je v veži župnišča sunkovito pozvonilo. Don Kamilo se je pravkar spravil v posteljo. Vstal je in zagledal enega iz Filottijeve družine. „Gina je izginila!“ je krčevito izdavil iz sebe. Nekaj časa za tem je že stal sredi kuhinje, kjer je bila zbrana vsa Filottijeva hiša. Celo otroci so vstali in ga gledali začudeno v svojih kratkih srajčkah in z velikim očmi. „Slišali smo, kako loputa oknica v sobi, kjer spi Gina,“ je razlagal stari Filotti, „pa sem poslal Toneta, naj pogleda kaj se dogaja. Seveda, nič-vrednica je ušla skozi okno, na skrinji pa je pustila pismo.“ Don Kamilo ga je preletel z očmi. „Odhajam. Ali naju poroči don Kamilo v župni cerkvi, ali pa se poročiva v potopljeni kapeli. Ko boste slišali zvonjenje iz tolmuna, vedite, da sva že poročena.“ „Ne bo več kot dobro uro, odkar je odšla,“ je ugotavljal stari Filotti. „Ob tričetrt na deset je še Jakobova žena bila pri nji in ji izročila svečo.“ „V eni uri se lahko mnogo primeri,“ je suho odvrnil don Kamilo. „Gospod župnik, ali vam je o pobegu kaj znano?“ je poizvedoval stari Filotti. „Le kaj naj vem ?“ je bil don Kamilo kratek. „No, da, bal sem se, da sta nepridiprava šla k vam in da ste se ju usmilili. Tako pa jima je komentarji k izjavi ško' fov z dne 20. septembra- Kdor se zanima, more prejeti popolno dokumentacijo pri uredništvu revije Catechistes (Pa' ris VII, rue de Sevre9 78). Novi župnik pri sv. Trojici v Parizu . Fara sv. Trojice v Pa' rižu uživa ugled eI,e najodličnejših fara v Pa' rižu. Kardinal FeltiU’ pariški nadškof, je ii?®' noval za novega župn'ka Jacquesa Hollanda, k' l.e bil 14 let superior Pari' škega misijona, to je uU' sijona duhovnikov-deluv' cev. Slovesno umestitev J opravil sam kard. Felt1.11 >ri' i- in je na slovesnost P šel tudi pravosodni r-U nister Lecourt, ki Pa K izjavil, da ni prišel k° zastopnik vlade, zato, ker je vernik, spada v faro sv. TrojP^ V svojem govoru je k® dinal omenjal, da s.^ ustaviti delovanje nji __ jona duhovnikov-delu'.^ cev nikakor ne pome j da se Cerkev ne zanir!^_ za delavce in da je °P stila apostolat v • nah. Pač pa je poud?1^ da bodo duhovniki, ki ^ delovali v misijonu ^ delavce, s tem deloru 1 j0 daljevali in da se o0.g gotovo radi obračali ^ radi obračali naprej na župnika /"i llnnrln Vi «i le na llanda, ki si je veliko izkušenj. Najstarejši škofjCRi, Ob božiču je bil v mu mons. Elio y P“1 ka» Prav. Naj ju vrag vzame! Mi pa gremo spat,'1 ^vjal starec. Don Kamilo je pri teh besedah vzrojil in udaril ePko ob mizo. „Vrag bo vzel vas, neusmiljeni ^Zsrčnež! Nihče ne bo šel spat, dokler ju ne ^idejno!“ ,. Nekaj hipov nato so bili že vsi iz hiše na pori, 1 v°di k reki. Toda hodili so komaj sto metrov, ko so zadeli 1 drugo skupino ljudi. Bili so s „Pogorišča“. Le . arega Čira ni bilo zraven. On je mislil kot stari Giotti. Na čelu skupine s „Pogorišča“ je šel župan T0Ib čemur 'Ion star; smemo čuditi, kajti preden je Namilo zapustil župnišče, je še naročil svoji i . - služabnici, naj skoči k županu in mu sporoči, Se 'To je primerilo, da on obvesti „boljševike“ s borišča“. v No sta se vodji obeh rešilnih „ekspedicij“ sre-. a’ sta najprej molče obstala in se mrko pogle-a‘ Nato je Pepon prvi pozdravil s tem, da je ^ klobuk z glave. Don Kamilo je zgledu sledil, bi si izmenjala kako besedo. je vsa procesija z lučmi, ki so se sestajale v, zavila proti nasipu. t0 80 prišli do njega, je don Kamilo, ki je bil Pot vrhovni poveljnik, ukazal: „Sedaj se bomo t^Nili. Vi z „Bikovke“ boste šli z*menoj ob reki Če .®0r’ vi s „Pogorišča“ pa v nasprotni smeri. , 6 nista Gina in Mariolino dospela do tolmuna, boino rešili.“ h0^a> Duče,* razumemo,“ je Pepon sprejel ukaz. Sel Katnilo ga radi naziva ni ravno prijazno po-aT rekel pa ni nič. * t)]jv^ed tem sta se mlada zaljubljenca vedno bolj tolmunu. Voda jima je že segala do kolen. pa.^0 80 Tasisti uradno nazivali svojega vodjo nadškof v Madridu, ki je sedaj 80 let star. Prišel je k sv. očetu ad limina. Škof je postal v letu 1914 in sicer ga je papež sv. Pij X. imenoval za škofa tri mesece pred svojo smrtjo. Vendar mons. Elio y Garay ni edini še živeči škof, ki je bil imenovan še za časa sv. Pija X. Živi so vsaj še trije škofje, enega je imenoval še Leon XIII. Dva živita v Avstraliji, eden živi v Mali Aziji. Nadškof Bakhače je pa-trijarh v Antiohiji in je star 92 let; za nadškofa je bil imenovan v letu 1900. Dr. Dubing je nadškof v Brisbanu, dr. Mannix pa v Melbournu. Sv. Pij X. je imenoval nadškofa v Jaboticabalu v Braziliji, in je sedaj star 94 let. Dr. Mannix bo v kratkem star 94 let, dr. Dubing pa bo v septembru star 87 let. Odprava razlik v Cerkvi Nadškof v Toulousu v Franciji, mons. Ga-ronne, je odredil, da se v cerkvah njegovega področja ne smejo delati razlike pri pogrebih ali poročnih slovesnostih. Župnikom je naročil, da naj izdajo predpise za oblačila in cerkveno opremo zlasti pri cerkvenih porokah. Podrobno naj bo navedeno, kako se smejo uporabljati orgle, kako naj bodo okrašeni oltarji in koliko naj znaša denarna nagrada za duhovnika, ki opravilo izvrši. Vsi novi predpisi pa morajo Še nekaj korakov, in končana bi bila njuna pot v skupno smrt. Tedaj se je na vrhu nasipa posvetilo. In nekaj trenutkov za tem je valovilo na nasipu že celo morje lučic. „Naju iščejo,“ je dejalo dekle. „Če naju dobijo sedaj, sva izgubljena,“ je pristavil mladenič. Toda čudno: čeprav bi morala storiti le še deset korakov, pa bi za vedno zginila v potopljeni kapeli, sta nenadoma začutila voljo do življenja. Reka in smrt sta zgubila za nju ves čar. Navzočnost ljudi ju je spet priklenila na svet, ki sta se mu bila že za vedno odrekla. Hitro sta stekla ob nasipu v upanju, da se zatečeta v gozd, ki se je temno odražal v ozadju. Toda zasledovalci so opazili njih namero. Z obeh strani so začeli zapirati obroč in ko sta se znašla don Kamilo in župan Pepon drug pred drugim, sta bila mlada zaljubljenca že ujeta. „Ničvrednica!“ je tedaj zavpila ena izmed Fi-lottijeve družine in se vrgla na Gino. „Nesramnež!“ je zatulila žensska s „Pogorišča“ in se grozeče zagnala proti Mariolinu. Toda don Kamilo je bil hitrejši. „V imenu božjem vam ukazujem, da ne storite nobenemu od obeh nikake sile! Pojdimo!“ In župan Pepon je dodal: „V imenu zakona jaz ukazujem isto!“ Nato se je razvil sprevod: spredaj Romeo in Julija,* za njima don Kamilo in Pepon s hrastovima krepelcema v roki, in nekolikanj bolj zadaj člani obeh družin. Komaj so sestopili z nasipa, se je moral sprevod ustaviti, kajti stari Filotti jim je zastavil pot. Ko je zagledal svojo vnukinjo, je grozeče dvignil pesti proti nebu. Seveda je bilo naravno, da se je tedaj pojavil tudi stari Cir s „Pogorišča“. Divje sta se oba starca pogledala in čeprav * Nesrečna zaljubljenca iz ene od Shakespeare-jevih dram. biti takšni, da se odst?^ ni vsako nepotrebno košje, zlasti pa i*!0 priti do izraza dejst'^' da so opravila za boga in reveže enaka. Venu se pri tem nikakor sme liturgični P0IIV„ opravila okrniti. Vsa^ župnija mora nove Prt niše oredložiti ordina1 Nemški parlament V° verski pripadnosti Ko so bile lansko k sen volitve v zah0°jf nemški parlament, se ■ zgodilo, da katobc y niso več v večini- . prejšnjem parlamentu ^ bilo 131 katoličanov 112 protestantov. K® v bilo število posla11' zvišano, je sedaj v 0. slanski zbornici 191 j jj. testantov in 192 ka^;- čanov. Tistih, kj se,n;iak »Amen,“ je dodal Pepon in s tem je bil dan za odhod proti vasi. Nato so prešla leta. Sicer še stoji žična ograja, J tvori mejo med „Bikovko“ in „Pogoriščem“, toda avna odprtina ni veg vir prepirov, pretepov in vTaštva. Skozi njo se plazi otrok, ki ima dom na a straneh pregrade. Delo stari Filotti in stari s „Pogorišča“ sta si stala dobra soseda in se ne prepirata več; da, ^r°bar ve povedati, da še ni našel dveh mrtvih, t>i biia tako soglasna kot sta Filotti in Cir drug ^Ugem. Dar monakovskint vernikom Sv. oče Pij XII. je poslal vernikom v Mona-kovem nekaj relikvij sv. papeža Pija X. Relikvije so v posebni zlati skrinjici in bodo na oltarju v kapeli sv. Pija X. Kapelo bodo dogradili v takozvani Frauenkirche za mednarodni Cvetovni evharist. kongres, ki bo v Monako-vem v letu 1960. Dokler se kapela ne dogradi, bodo relikvije ostale v kapeli monakovskega nadškofa in kardinala Wendela. Jubilej škofa v Liegeu Škof v Liegeu, mons. Kerkhofs, je slavil svoj osemdeseti rojstni dan. Med prvimi, ki so mu prišli čestitat, so bili zastopniki židovske verske občine. Med vojno je škof Kerkhofs, skrival pred nacisti židovskega rabina za vso Belgijo in ko je nemška policija vdrla v njegovo palačo, je škof rabina rešil na ta način, da ga je zaprl v svojo spalnico. Neki mrzli jesenski popoldan sedi Janček brez čevljev in nogavic, popol-a bos, pri mizi in računa. Pa ga opazi mama in mu naglo reče: »Janček, Janček; popolnoma bos pri mizi? Se boš prehladil!“ dan »Eh, mamica,“ pojasni Janček, „do danes sem računal samo s števili do deset, 08 Pa že začenjam do dvajset!“ ki;0 »Ko sem stehtala češnje, ki jih je moj otrok kupil pri vas, je manjkalo četrt ®l’arna,“ se pritoži ženica pri branjevki. je v »Da, da! to vam morem točno pojasniti,“ odvrne branjevka. „Moja tehtnica Wavična! Vi bi bila morala tehtati še vašega otroka, ko je prišel domov!“ k duhovno življenje la vida e/pirrtual Junij št. 6 Leto X^‘ V tej številki: Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar) Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramon Palcon 4158, Buenos Aires Registro de la Propiedad Intel. 574.991 Urejujejo: Jurak Jože Mali Gregor Šušteršič Marijan Platnice in stalna zaglavja je narisal Hotimir Gorazd Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 110 pesov. Za Uruguay in druge države, če se plača v argentinskih pesih, je naročnina 140 pesov; za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev, za Avstrijo 95 šilingov, za Italijo 2000 lir, drugod pa protivrednost dolarja. Poverjeniki revije: Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Bs. Aires Brazilija: Vinko Mirt, Caixa Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.: „Familia“, 6116 Glass Ave, Cleveland, Ohio Kanada: Ivan Marn, 83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia 313 Krivda in zasluženje krvi (Škof dr. Gregorij Rožni® j 316 Kristus utrjuje harmonijo n'dv,it svetu (papež Pij 320 Tri rož’ce (narodna) 321 Las riquezas y los gastos del papa (Joe 322 Mesečni molitveni namen za •’j., (Alojzij Kosme™ 326 Blagri (O. Charles) 327 Lučka pred oltarjem , (Gregor M®1 328 Meja (Gregor Hribar) 332 Lurški spomeniki v Sloveniji (Fr;. j) 335 Petnajstim v spomin (Z. Pišč®11 ^ 339 Tri poti . ] 341 Ko je brat bratu zver posta • 345 Po svetu 350 Na kresni večer (-x) 353 Tri vprašanja 356 Vesti iz domovine 359 Med Slovenci po svetu . 362 Don Kamilo (Guareschi-JuraK) o • sili U-« TARIFA BEDUCIDA ConecAlom N«. 2H* Italija: Zora Piščanc, Riva Piazzutta 18, Gorizia \ VSlf in • Anton Miklavčič, „ Spittal a/Drau, D. P. Camp, Kärn Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Avstralija: rev. Bernard Ambrožič, ■, 66 Grdon Str., Paddington (Svdnel' Tiska tiskarna Salguero, Salguero 1506, Buenos Aires „Sveta si zemlja, in blagor mu, komur plodiš... “Lahno valovito Sorško polje za Kamnitnikom. Spodaj: „Zdaj je treba lepih sončnih dni, da se seno lepo suši in žito zori“ — piše v pratiki. Dopolnil se je prvi veliki čas vsake kmečke domačije: košnja. V rosnih junijskih jutrih se oglaša vriskanje in petje koscev. Omamno dišeče pokošene trate in prelepi so večeri na senožetih. Na zadnji strani: Senik na robu livade pod Golico Gledam te, o zeleneča zemlja, diham, srkam te in pijem; mimo tebe nimam drugih čaš, v dušo slastno te natakam, lijem. Slavko Srebrnič