Naj ▼ «č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Nem York celo leto ^ Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS List: slovenskih idelavcevy Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States. o Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 43 — ŠTEV. 43. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 21, 1933. — TOREK, 21. FEBRUARJA 1933 VOLUME XT.T, — LETNIK XLL POSLANSKA ZBORNICA ZA PREKLIC 18. AMENDMENT A Japonska je sklenila zapustiti Ligo 289 POSLANCEV JE GLASOVALO ZA PREKLIC; ZADNJO BESEDO IMAJO DRŽAVNE KONVENCIJE Ko je speaker Garner objavil izid glasovanje, je zavladalo v dvorani silno navdušenje. — Pred glasovanjem se je vršila kratka, toda ostra de-bta. — Suhaci zatrjujejo, da je dežela najmanj za sto let nazadovala. — Po dolgem času je imel narod priliko odločevati. WASHINGTON, D. C., 20. feb ruarja — Kongres je danes pozval vseh oseminštirideset držav, naj se izrečejo za odpravo prohibicije, ki je uve ljavljena že trinajst let. Poslanska zbornica je odobrila resolucijo za odpravo osemnajstega amendmenta z 289 proti 1 21 glasovom. Resolucijo morajo odobriti državne konvencije najmanj šestintridesetih držav, nakar bo prokibi-cija odpravljena. Komaj je bilo glasovanje zaključeno, so že pričela prihajati iz raznih držav poročila, da bo storjeno v najkrajšem času vse potrebno za odobrenje novega ustavnega amendmenta, ki bo razveljavljal osemnajsti amendment. Državni tajnik bo oficijelno obvestil governer-je posameznih držav, da je kongres sklenil predložiti, zadevo glede preklica prohibicije posamez-znim državam. Tozadevno obvestilo bo najbrže že jutri poslano po pošti. Za predlog je bilo oddanih petnajst glasov več nego je bilo potrebno, dočim je pri zadnjem glasovanju, ki se je vršilo dne 5. decembro manjkalo šest glasov do prepisane dvetretinske večine. Pred glasovanjem se je vršila kratka, toda ostra debata. Noben kongresnik ni smel govoriti več nego dve in pol minute. Da bo izpadlo glasovanje ugodno za mokrače, je bilo znano že prej. V senatu je bil v četrtek odobren tozadevni predlog s 63 proti 23 glasovom. Vsi kongresniki so bili navzoči, in galerije so bile polne do zadnjega kotička. V zbornici je zavladala popolna tšina, ko je speaker Garner pozval demokratskega voditelja Rayneva, naj predloži Blai ne-jev predlog. Nato so se začeli oglašati suhači mokrači. Voditelj suhačev, demokrat Moore iz Ohio, ie rekel: — Ako bo ta predlog sprejet, bar to pomenilo, da je dežela za sto let nazadovala. Sprejem predloge pomeni povratek salona. Republikanec Guyer iz Kansas je vzkliknil: — Vsak demokrat in vsak republikanec, ki glasuje za ta predlog, glasuje proti platformi svoje lastne stranke in za povratek salona. Jaz nikakor ne morem poj miti te pregrešne zveze med demokratskim in republikanskim vodstvom. Ta zveza ie izdajstvo nad narodom. Republikanec Beck iz Pennsylvanije je rekel: — Prvič izza uveljavljenjo prohibicije je imel narod priliko odločevati, če naj osemnajsti amendment o-stane ali Če naj bo preklican. Na predlog suhača Blantona iz Texasa je speaker Garner odredil glasovnje, ki so ga v zbornici in na galerijah napeto zasledovali. Ko je bil razglašen izid glasovanja, je nastalo v zbornici strahovito ploskanje. Za preklic je glasovalo 1 79 demokratov, 1 09 republikancev ter Kvale iz Minnesote, ki je zastopnik farmersko delavske stranke. Proti je glasovalo 32 demokratov in 89 republikancev. Zaenkrat še ni znano, če bo zvezna vlada skrbela za sklicanje državnih konvencij ali č ebo ta zadeva prepuščena zakonodajam posameznih držav. Nekatere državne konvencije se bodo sestale baje že meseca aprila. MLEKARSKA STAVKA V WIS. Stavku joči farmer ji razlivajo mleko. — Piketi se sicer vzdržujejo vsakega nasilja. New London, Wis., 20. febr. — Ka r mor.j i .st» t nI no drže- pri .stavki in piketi razlivajo mleko po cesti! h. Posebno močno ,m> zastra- /ili okraj AVaupne-a i it v New London jo prišlo zrlo mnlo mleka. Klizu Mana\va so farmerji razlili z dovolili tovornih avtomobilov okoli 2fi,000 funtov mleka. Dnipar-c pa .so piketi za drže mirno in no delajo nikomur nikake-ga nasilja. Državni pravdnik v okraju Ou-t a prani i e. K ran k P. Wheeler je imel razgovor z governerjevim namestnikom Kalph Immel in dvema častnikoma narodne garde glede dovoza mleka, toda ni.so ni-' česar gotovega sklenili. Kot se poro«"a iz Milwaukee, je tam vso mirno, ker se farmerji iz okoliee niso hoteli pridružiti stav-karjem. Zaradi postavnega praznika ZW "Washingtonovega rojstne-X^eT* ga dne" ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka JjEF" izide v četrtek, februarja. r prava. VARNOSTNE ODREDBE PRI INAVGURACIJI Hoover in Roosevelt bosta pri Rooseveltovi in-auguraciji imela močno stražo, v— Mobilizirano je vojaštvo, policijo in detektivi. ŠPANSKI ADMIRAL JE UMRL Admiral Aznar je bil zadnji Alfonzov ministrski predsednik. — Se je boril proti Združenim državam. Madrid, Španska, 20. februarja. Admiral Juau Bautista Aznar, častni generalni kapitan bojne mornarice, ki je bil zadnji ministrski predsednik pod monarhijo, je umrl. Star j«1 bil 72 let. Že več časa je bolehal za neko nrsno boleznijo. Prvi, ki j«1 prišel v hišo mrtvega admirala izrazit svoje sožalje, je bil večkratni ministrski predsednik pod kraljem Alfonzom grof Don Alvarado de Romano-nes. Admiral Aznar, ki je bil poznan v mornariških zadevah .skoro vse svoje življenje, je bil 14. aprila 19,11 m in islr.sk i predsednik, ko se je moral kralj Alfonz odpovedati prestolu in je bila razglašena republik;«. Ko je Aznar naznanil kralju odstop .svoje vlade, se je kralj eno uro pozneje odpovedal prestolu. Kralj je .še hotel pokii-cati na posvetovanje tri svoje po- i litične voditelje, da bi jih vprašal za svet. Medtem pa so republikanci voditelji poslali kralju ultimatum, v katerem so zahtevali, da razglasi republiko. Admiral Aznar se je zelo odlikoval v špansko-ameriški vojni ler je služil na Filipinih, na Kubi in v Maroko. Ladja, na kateri je bil tedaj tretji povejnik. je bila potopljena in ameriški mornarji si ga ujeli ter ga prepeljali v ujetništvo v Norfolk, Va. Po mestu se je mogel prosto gibali in je bil pogosto poVabljen v hišo raznih me-, ščanov. V ujetništvu je bil deset tednov. Po sklenjenem premirju je 1' admiral Aznar odpotoval na Špansko, kjer je bil vedno ^v službi na odličnih mestih. Washington, D. C., 20. febr. — Ob priliki inauguraeije 4. marca bo avtomobil, ki bo ob 11 dopoldne odpeljal izpred Bele hiše. bol j zastražen, kot pa kak oklopni avtomobil. ki je naložen z zlatom. V avtomobilu bo mož. ki bo zatem še eno uro predsednik Združenih držav, poleg njega pa mož. ki bo za prihodnja štiri leta stopil na njegovo mesto. Za avtomobilom, v katerem bosta peljala predsednik Iloover in novoizvoljeni predsednik Koo-sevelt k inauguraeiji pred Kapi-tolom, bosta še dva avtomobila in mogoče še več in v njih bodo ei-vilno oblečeni možje, katerih oči bodo pazljivo gledale v obraze vseh, ki bodo stali ob kraju uliee. To bodo tajni detektivi, katerih naloga je, skrbeti za varnost predsednika. Se živo jim bo tedaj v spominu predrzni napad na Roo-sevelta v Miami, Fla. Posebno bodo pazili na vsako sumljivo gibanje med množieo. Vsled atentata v Miami, bo straža, ki navadno vedno spremlja predsednika, podvojena ali pa še pot rojena. Najbolj pazna pa bo straža opoldne, ko bo Koosvelt podal prisego kol predsednik Združenih držav. Kot je običaj, po inuguraeiji en detektiv vedno .spremi bivšega predsednika na železniško postajo. Letos bo spremilo Hooverja najbrže več detektivov. Ostali detektivi bodo spremili predsednika Roosevelta v Belo hišo in skozi štiri leta bodo imeli vodno pazne oči v bližini Franklina I). Koosevelta. ZANGARA OBSOJEN NA 80 LET JEČE _*_____________ _ _ Čermak je imel zelo nemirno noč. — Zdravniki so prepričani o njegovem okrevanju. — Sedeti ne bo še mogel pred koncem tedna. Miami, Fla., :.'(). februarja. — Po nemirni noči je zdravstveno stanje ehica-Škr^ga župana Antona J. Cermaka vedno resno. Dr. T. \Y. Hutson je malo .pred devetimi dopoldne naznanil, da bo izdan zdravniški bnlotin o C'er-raakovem stanju, kadar pridejo uruui zdravniki. Poleg tega je dr. Huston tudi rekel, da župan CVrmak ne bo še mogel sedeti pred koncem tedna. Mrs. O ill, ki je bila tudi ranjena. ko je Giuseppe Zangara streljal na Roosevelta. kaže tudi nekoliko i zb o 1 j ša n j a. (Joverner Henry Horner iz države Illinois je sinoči odpotoval domov. iNe 1 >i se odpotoval, ako ne bi bil popolnoma prepričan, da je kaka nevarnost a za župana ("er-maka. — je rekel governer Horner pred svojim odhodom. Zangara pred zaslišanjem pri sodišču ni hotel govoriti z nikomur kot s svojim zagovornikom in sodnikom K. C. Collins. — Ničesar nimam govoriti z nikomur. — jo rekel Zangara svojim paznikom. Ze dve uri pred zaslišanjem je radovedno občinstvo zasedlo cel > sodnijsko dvorano. Policisti in detektivi so vsakega preiskali, ako nima pri sebi revolverja. Po kratkem zaslišanju je obsodil sodnik Zangaro na osemdeset let ječe. Atentator se je zaničljivo nasmehnil in rekel: — Osemdeset let! To je premalo! Obsodite me raje na sto let! VLADA JE ODPOKLIC ALA SVOJE ZASTOPNIKE IZ ŠVICE TOKIO, Japonska, 20. februarja. — Japonski kabinet je sklenil, da Japonska izstopi iz Društva narodov ter obenem sklenil, da odpokliče japonsko delegacijo s konference Društva narodov. Ta korak je posledica poročila odbora devetnajstih, ki je obsodil japonski vpad v Mandžurijo in odklonil priznanje rtove države Mančukuo. ZAMORCA SO OBESILI Okoli 500 mož je ujelo zamorca, ki je ustrelil bankirja in storil silo njegovi ženi. — Črnca so obesili in ustrelili. Ringgold, La., 20. februarja. — Okoli f>(X) mož je vjelo 24 let stare 0 milj dolgi fronti ob meji Dežhola zbirajo Japonci in Kitajci vedno več vojaštva in Japonska bo najbrže še pred koncem tega tedna pričela svojo veliko ofenzivo v državo Dželiol. Od Fančiakou. kjer je glavni prehod skozi kitajski bid med Pei-pingorn in mestom Dxebol, pa do mesta Kailu se nahaja okoli 50.000 japonskih in maneukuo vojakov, ki čakajo na znamenje, da pričin napad. Preko meje, v provinciji Dželiol. pa .so Kitajci postavili okoli 300,000 vojakov, katerim poveljuje governer Džehola. general Tang Yn-lin. Za ojačenje te dobro izvežban? in dobro oborožene armade je j nankinška vlada postavila južno Predno so ga obesili, so mu še ; od kitajskega zidu armado 250.00!I dovolili, da je na list papirja na-i mož. ki so pripravlejni takoj iti pisal ime in naslov svoje matere, j v ogenj, kakorhitro pricno Japon-ki živi v Curtis, La. Po linčanju ei z napadom. Med temi se tuui . MLAD IZSILJEVALEC Pittsfield, Mass., 20. februarja. Danes so aretirali 15-letnega šolarja Johna ltose-a, ki je skušal izsiliti od bančnega predsednika Lyncha deset tisoč dolarjev. Pisal mu je. da bo usmrtil njegovega sina. ako ne dobi denarja. MLADA MILIJONARKA Zapuščinski sodnik Foley je včeraj dovolil, naj dobiva devetletna Gloria Vanderbilt vsak mesec štiri tisoč dolarjev. Xjen varuh pravi, da potrebuje toliko za primerno vzdrževanje otroka. Otrok je podedoval po svojih stariših nad tri milijone dolarjev. ŠTRAJK FRANC. DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Vsi mestni in državni u-službenci so zastavkaH od deset minut do ene ure. — Protestirajo proti znižanju plač. Pariz, Francija, 20. februarja. Vsi državni uradniki in uslužbenci po celi Franciji ter mestni u-službenei v Parizu so zastavkali po deset minut do ene ure v pro-test iproti nameravanemu znižanju plač. Demonstrant je so ustavili vse poštne avtomobile, podulično in poulično železnico. Učitelji so vsled tega zakasnili s tpoukom. Po celi Franciji so bili ■pismo-noše za eno uro prepozni. Podiliične železnice, bu.si in poulične železnice so v mnogih mestih za deset minut ustavile obrat, pariški mestni uradniki in uslužbenci pa so sedeli eno uro na stolih s prekrižanimi rokami. Poštni uradniki so izbrali čas, ko je treba razposlati največjo so se v.si naglo razšli in so pitstili Xashovo truplo viseti na drevesu. Po aretaciji je bil Xash zaprt v neki garaži, ker v mestu ni ni-bene ječe in je bil močno zastražen. Ljudje pa so se pričeli zbirati in so zahtevali morilca. Slednjič je bil Xash ipotl močuo stražo peljan na kraj zločina. Ivo so bili eno miljo izven mesta, so ljudje obkolili stražnike, pograbili morilca in ga še dve milji peljali do kraja, kjer je umoril bankirja. In tam so ga pozneje linČali. .Xash je ob štirih zjutraj vlomil v Rathelorjevo hišo. katero je oropal, nato je zvezal obema roke in ju prisilil, da sta mu sledila iz hiše. Ko so bili poldrugo miljo izven mesta, je Xash storil silo Bathe-lorjevi ženi. Navzlic temu, da je imel zvezane roke. se je Bathelor boril z Xasliom. nakar ga je Xa.sl nahaja 1?). pešpolk. ki se je proslavil pri obrambi Šanghaja in ki je šest tednov odbijal japonsk<-napade. Cilj japonske armade je mesto Džehol, ki more po mnenju generala Tanga zdržati obleganje šest mesecev. Do tega pa je treba Japoncem ipre.koračiti 200 milj divje pokrajine od meje Mančukuo. Kadar posežejo v boj kitajske čete južno od kitajskega zidu. bodo Kitajci imeli sedemkrat več vojakov kot Japonci. Toda japonski vojni minister general Araki je rekel, da je en japonski vojak za deset kitajskih. Peipmg, Kitajska, 20. febr. —■ Ameriški vojaki na severnem Kitajskem so pripravljeni na vse slučajnosti, da branijo ameriške interese, ko se prične japonsko prodiranje v provincijo Džehol. Amerikanci imajo v okolici Pei-pinga in Tientsina mnogo podje-česar so ameriški povelj- ndaril z revolverjem po glavi. !,,iki Izvabili ameriškega poslani po I'mrl je kmalu potem, ko je klicanje žene privabilo nekaj ljudi iz okolice. množino pisem za stavko in so so razgubili po kavarnah. Učitelji so stavkali pol ure in pričeli popoldanski pouk pol ure pozneje, kot navadno. Davčni uradi so bili zaprti pol ure. Ponajveč so pričeli stavko ob desetih dopoldne, brzojavni in telefonski uslužbenci pa so držali čas stavke tajno in vse trgovine in uradi so bili zelo nervozni. Železniški uslužbMici niso zastavkali, ker niso hoteli ogrožati življenja prebivalstva, toda izdali so odločni protest proti nameravanemu znižanju plač. ka Johnsona na skupno posveto* vanje. VODA ZA ROMUNSKEGA POSLANIKA Washington, D. C., 20. febr. —* Romunsko poslaništvo je dobilo iz Evrope petnajst zabojev šampanj* ca. Ko je oskrbnik odprl steklenico, se je je prepričal, da je v nji voda. Odprl je drugo in tretjo steklenico —• v vseh je bila voda. lrsodepolno zamenjavo je najbrž izvršil kak mornar na par-niku. ADVERTISfc. in "GLAS NAP.ODA' "O L A ft 9 i 1 O D r HEW YORK; TTTEflOAV, FSfrkttAlLY 21, 1033 [ THE LARGEST SLOVENE DAILY ra U. S. A. Glas Naroda" ] Owned and Published by iLOtEKIC PUBLISHING COMPANY U Gettarmttafc) Vrmak Baiwr. President L, Boirtfli, Tnti Place or bnalneva of the corporation and addressee of above officer«: W. t«lk Street, Beroagk of Manhattan, New York City, N. Y. -O L A 8 NARODA" (Voice ef the People) lamed Every Day Except Snndfiys and Holidays i* <*io i«t o velja aa Ajaeiiko tn - Za New York aa celo leto . * • ... $7.0C Kanado . ^•l^iaif *«t# «<• ^S.OU Zti- pol l^ts ... |3.50 •■pol leta eeee a m mm m ••aaeae e Za Inozemstvo ca celo leto ... ... $7.00 fla #6 trt 1« IH »150 Ta pol leta................. ... $3.50 Subscription Yearly S6.00 AdrertlMtneot on Agreement "OU» Nerada" izhaja vsaki dan IxraemM nedelj In praznikov. Dopial bfM podplaa In -oaetonostl se ne prlob^ujejo. Denar naj se blagovoli MUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se mm tudi prejšnje bUallSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. <«LAS NARODA", 216 W. 18th Street. New lot*. N- \ Telephone: CHelsea 3—3878 SKRAJNI CAS JE Dežela krvavo potn4m.jp voditelja, ki bo stopil prod narod s »motreiiim pn^rainom. Zastopniki naroda sp nahajajo v taki zadregi in so^a-ko brez »ton, da ila posledica take politike. So pa ludi taki, ki givdo še dalje. V glavo so vsi vbih, tla hi bila vojna edina rešitev. Vojna, ki bi spravila tovarne v obratovanje ter potom kmiškripeije napravila k za odredbe IJ^e » ara lov in se norčuje iz izjav ameriškega državnega depart tihenta. Taka vojna hi bila po mnenju šr-nvmVv pvvej popularna. I*ravijo, da ])omenja Japonska največjo nevarnost za Združene države, kar pa nikakor ni j < s. JapoftiskaTii se stokrat prej premislila, j »redno hi nastopila proti ZdruženimVti-žavam. Šestdeset odstotkov svojega blaga eksportira v Ameriko. Kani hi po'em s teni blagom? Vojni sčuvači imajo zelo skU> spomin. mislih jim je samo vojna prosperiteta, ne pa. brezmejna gospodarska reakcija, penzijc in veteranski bonusi t«*r strahovito visoki davki. Mislijo 1 od danes do jutri in jim niso mar posledice, ki jih ima vojna za vse človeštvo. Skrajni čas je torej, da prevzame vajeti močna n»ka ter napravi koncu brez vestnemu ravnanju neizkušenih politikov. J - * Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Samomor 13-letnega dečka. Thinkan je bil baje neizmerno bo- V Varaždinu .si je kanca 1 na S vernico življenje 13-letni učenec osnovne šole Stjepan Klasta. Obe-1 ženi Ani. rojeni sil .se je doma na podstrešju in v poslovilnem pismu je napisaJ. da je zakrivil njegovo smrt .sosed Ki-kola Klobučar. Oblasti so uvedie preiskavo, da .se dožene v koliko je sosed res kriv dečkm*e smrti. Harakiri vpričo otrok. V K o vem Sadu .si je hotel končati življenje 56-letni ekonom iz Iiočkega Petrovega Seila Mihajlo Vor. Ker so mu pa domači samomor preprečili, si je zjutraj vpričo .svojih otrok razparal trebnli in je kmalu v silnih muhah izdihnil. Žalostna usoda vojnega ujetnika. Dnevno časopisje večkrat poroča o vrnitvi ujetnikov večinoma iz Rusije, ki .so bili v ujeti v svetovni vojni, pa so se po dolgih letih vrnili domov. CCavadno .so bili progla-seni že za mrtve in s<» ol> vrnitvi doživeli razna razočaranja. TJekord me1 njimi pa je brez dvorna dosegel Nikola l»unjanin iz lvasi Oraber je -pri Petri nji. Dvajsetletni mladenič Kikoln je špI je-^ni 1911 k vojakom, in ravno hi odslužil triletni vojaški rok. ko je izbruhnila svetovna vojna. Januarja meseca 191 o je bil ujet na ruski fronti in od tedaj ni bilo več •rl.isu <»d njesga. Takratne vojaške oblasti so ga proglasile za mr- tvega. Medtem il pob''«--nil. .so, se (ponesrečili. Vsa ta leta je neprenehoma mislil na domovino in na svoj rojstni kraj, ali nikoli se mu ni nasmehnila sreča, da 'bi izvršil svojo namero in se vrnil domov. Lansko poletje se mu je .končno posrečilo ubežati iz kolonije pri P.ajkalskem jeze tu, nedaleč od kitajske meje. Vs pot do rojstnega kraja je prehodil =pe«. Prišel je čez Malo Azijo do Carigrada in od tam .skozil Rol-garijo in Romunijo do Madžarske. kjer je bil zaprt v Pečului nad dva meseca in pol. Končno se mu je okrog Božiča posrečilo pobegniti iz zapora in nekega dne je ipo tolikih letih trpljenja, ko je prehodil na tisoče kilometrov in doživel toliko hudega v tujem svetu, stopil na rodna tla. Doma pa je doživel bridko razočaranje. Hišo. ki je bila niegova, so prodale njegove sestre, ki .so se pomožile, istotako fi jutrrtv zomnje, ki so bile na podlagi uradne obja\-e prepričane, da je mrtev. Xevesta. ki mu je obljubila, da ga bo čakala, dokler se ne vrne iz., vojne, se je poročila in bo kmalu postala — stara mati. Vse to ga je tako po-trlo, da je ves obupan in kot berač izginil iz rojstne vasi. Seveda ga sedaj iščejo, tudi oblasti so uvedle (poizvedovanje za njim, on pa tava nekje po jug. domovini, po kafri je tako zelo hrepenel. Z mili j ar dno dediščino ne bo nič. Jugoslovanski listi so na dolgo in šiToko poročali, da je na otoku Javi leta 1D30 umrla Ana Dun-kan, rojena Ivovačič, doma iz hrvatskega .Sombora, ki pa ima sorodnike istega 'priimka tudi na ■Slovenskem, menda v Lescah na Gorenjskem. Kovačičeva Ana je bila včasili sloveča operna pevka na Dnnaju, kjer jo je videl bogataš Omikan z Jave, se ž njo poročil in jo vzel seboj na Javo. ga t člmvek. Ko je umrl. je v.se svoje premoženje zapnstil svoji Kovačič. Leta 1930 je tudi ta. umrla brez potomcev in brez oporoke. Ilolandske oblasti »o začele iskati bledice. Ker pa navadno akt iz ene pisarne v drugo, potrebuje več dni ali celo tednov in je -Tava daleč notri blizu Indije in Avstralije, ni čudno, da .so minula, skoro 3 cela leta.- predno so .sorodniki pokojne Kovačičeve Ane izvedeli, da jih čaka strašno velika dediščina 4 do 5 milijard -dinarjev. Kajpada .so se .silno razveselili. ker 4 milijarde dinarjev niso mač-kine solze, Četudi bi bilo srečnih dedičev kaka stotina, vendarle bi vsak dobil več kakor je dovolj za dobro življenje. Xo. dotlej je stvar v redu. Zagrebški odvetnik dr. Fran-geš je vzel stvar v roke in ugotovil. da zadeva z milijard no dediščino ni tako enostavna kakor bi si dediči želeli. Xajprvo je treba Ufrotoviti. da ,po .seznamu, ki je jiijr. oblastem na razpolago, zapuščina rajne Ane D nakan nikakor ni tako velika, kakor se je govorilo. Poleg teiga — in to je glavno — ]>a je njena zapuščina razdeljena že med dru|?e srečnejše dediče. Treba hi bilo začeli novo pravdo za to dediščino. Stvar je namreč ta: Ko je Ana Dunkan umrla, so sodišča na Javi. ki je holandska, čakala nekaj let, kolikor določa holandski zakon. da .se oglasijo pravi dediči. Leta so minula, ne da bi se bilo dedičem »v Jugoslaviji sanjalo, da jili na Javi čaka taka bajna dediščina. Tako je ipotekel rok in za dediče so bili proglašeni drugi. Da je na -Tj« vi res pr rtiču o velika, zapuščina, pokojne Diuikan, o.tem ni nobenega dvoma, ker je odx-et-nik dr. Xikola Fran kes že dobil lira d ni akt javanskega sodftča, ki govori o tej zapuščini. Iz tega akta pa ni razvidno, kolika je zapuščina. Razvidno je le, da akt govori o nekih vrednostnih papirjih. delnicah in obligacijskih ho-lanskih industrij na Malajskem otočju. l> je to edina zapuščina Duikkanove, roj. Kovačič. potem je pač jasno, da o štirih ali petih milijardah niti govora ni. Vsi ti vrednostni »papirji, o katerih govori ja van ski akt., niso vredni po sedanjem tečaju več kakor kaka dva milijona dinarjev. Vendarle je težko verovati, da bi bila to edina zapuščina Dunkan. ki je bila po svojem možu izredno bogata. Zato so jug. oblasti mnenja,, da je 'v tem sodnem aktu navedeno le njeno premično premoženje, da pa je nepremično premoženje zabeleženo v kakem drugem aktu, ki ga nimajo jugoslovanske oblasti v rokah. Zaradi tega je nastalo med zainteresiranimi ljudmi v jugoslovanski državi oziroma med njihovim * vnim zastopnikom, ter med javanskimi oblastmi dolgo dopisovanje. Ker *pa je Java silno daleč in ker se s tem dopisovanjem trati le čas, je dr. Prankeš vso zadevo izročil ministrstvu za socijalno politiko, ki naj po diplomatski poti to stvar hitreje reši. Ali pa bo to posredovanje imelo uspeh ali ne, ali hrvatski in slovenski dediči ne bodo ogoljufani za veliko upanje, ki so ga že imeli, to vse bo pokazala bodočnost. DENABfll* HAKAZILA IZVRŠUJEMO SImTIVO in točno kakor vam pokaže nastopni seznam Din no Din 300 Dta «0 soo v Jugoslavijo % 335 $ 4 .80 $ 6.30 $ 7J80 V ITALIJO 100 SOO . S00 Ur Lir Ur Lir Ur 600 Lir 1000 Din 1000 ................ $1555 Din 8000 .............. $75 Xa taplaCIto mCjHi znnkw Kot igwaj tirali tf»v«tJu3«nM *• b*J« TAl Za llMtto I Ub morate poslati " . " $10.00 " ** •» »» $15.00 " »» M " 130.00 »» » •MM «1 $ 5.70 $11J» $i6.ae ™ $21.75 — $20.75 ____$52.50 iburim aH $ 5.70 $15JO $21.00 $«1J0 taniujtiM m CABLI LKTTKR um rrnffv BAKswx) »H WE8T IŠtk 8TBXMT NEW FOtf« N. T, Glas "skrivnostne bele žene' \% Virovitiee poročajo: V bližnji vasi Pepelani so kmetje pri razkopavanju zemlje naleteli na sledove grobnice Lz stare rimske dobe. Zalo je zanimivo, kakor je prišlo do tegra odkritja. Neki pre-mogar je sanjal, da se nahaja na področju brega, ki ga tamkajšnje ljudstvo imenuje "turški jrrad". zakopan zaklad. V istem hipu .se mu je. prikazala neka bela žena. ki mu je svetovala, naj jrre prvo nedeljo po polni luni pod "turški grad". Označila mn je točko, kjer mora razprostreti robec, nanj poklekniti in moliti; nato naj vztrajno koplje in našel bo zakopano blago. Premogar je zjutraj pripovedoval svoji ženi te sanje in žena ga je prvo nedeljo po poi-lii huii nagovarjala, naj posluša P-las .tajne žene. -Re.s je premoprar otlšel na dotično mesto in n;i opisani način izvršil pogoje bele žene ter začel kopati. Ko je s kopanjem prišel ž a dva metra prJoboko, je izkopal ostanke lobanje, kar pra je tako preplašilo, da je vr«rel lopato proč in pobegnil. Za to je zvedel ekonom Laza Markovič, ki je lastnik omenjenega zemljišča na bregu "turški grad", in je nadaljeval .s kopanjem. Kmalu je naletel na jrrobnieo. v kateri •bilo. polno človeških kosti. Sodijo. da ta grobnica pohaja iz rimskih časov, ker so nedaleč od tam našli rimske zidove. Žal da Markovi? zaradi pomanjkanja sredstev ne more nadaljevali z izko-na«vanjem. FRANCIJA OSTANE ZVESTA POLJSKI Naši t Ameriki. V petek zjntraj je p remi mil v Olevelandu Stefan Pular. star let..I?anjki je bil rojen v I'ari St. Peter na. Mrežnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 3IJ leti. Ran.j-zapušča \soprogo. hčer in 3 sin«>-a• .starem kraju pa sestro. " — Pretekli petek- je na svojem domu. West Allis. Wis., preminul zopet eden starih slovenskih naseljencev v Miltvankec. rojak Louis Bergant, ki je svoj čas dolgo vrsto let vodil pjostilno. Leta 1001 je pokojni najprej prišel v Kanado, od tam pa je čez dve leti prišel v Milwaukee. Uolehal je na'1 eno leto. Star je bil 61 let in (loma iz va.si Seničiča pri Medvodah nad Ljubljano. Pol ep: .soproge zapušča tri sinove. — Prejšnjo nedeljo-popoldne je podlegla v Milwaukee pljučnici poznana rojakinja Jennie Bevee, v starosti 42 let. Pokojna je bila doma, iz Št. Rupert a na Dolenjskem in je bivala v Ameriki *23 •let. Zapušča polepr soproga še ID. letno hčerko in 14-letnega sina. — Prejšnji torek zvečer j" Frances Magister sporočila iz Tex asa .svojim otrokom v Milwaukee. da jim je tamkaj umrl. zadet od kapi. oče Anton Magister. K prijatoljem v Texas je šel iskat zdravja, a doletela ga je smrt. T "mrl je pri prijatelju Permetn v Le Feria. Tex. Pokojni je bil star 48 'let ter doma iz vasi Sostro pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. V Ameriki je bival 30 let. — V Toronto, Ont., Canada, je bil obsojen na šest mesecev zapora radi raznih sleparij neki Oskar Boležal, ki se je pred meseci priklatil v. Ca nad o. in se izdajal za pristaša hrvatske kmečke stranke. Ko presedi zapor, bo deportiran v Jugoslavijo. Peter Zgaga Bivši -predsednik vlade Ilerriot je imel v ogrojimi dvorani (!a-veau v prisotnosti 'številnih francoskih državnikov in inteligence predavanje o problemih vzhodne Evrope. Zelo mnogo časa je posvetil predavanju o Poljski in njenih odnošajih napram Franciji. O Poljski se je izrazil zelo laskavo in ji priznal zlasti kulturni in gospodarski napredek. Ilerriot je poudarjal da je Franeija energično proti temu. da hi se* Halt.sko morje zaprlo za Poljsko po Rusiji in IX e mri ji. ,ker je zgodovinska naloga Poljske, da organizira konferenco baltskih držav, ki iii •zajrotovila svobodo vsem drža-i vam. ki ležijo na Baltiku. Govorec o odnošajih Francije do Poljske, je podčrtal, da ji bo Francija ostala vedno zvesta pri jat el ji-ea. Kakor so nekdaj Poljaki našli azil v Franciji, tako sme Poljska tudi sedaj, ko se je ponovno rodila kot velika in sodobna država. računati, da ho šla Francija 7. njo vedno roko v roki. OD DELAVCA DO UMETNIKA Najslavnejši pevci so začenjali svojo .slavno .pot kol navadni Telesni delavci. V* mladosti ni nihče slutil, da ho postal velik mož. saj ni imel nikakih šol zri seboj. Pomislimo na slovitega italijanskega lenori.sta Caruso, ki je bil v svoji mladosti zidarski pomočnik, a pra jo neki glasbeni profesor "odkril' Bilo mu je takrat 2'1 let. \*je-gov angleški impresari j je postal večkratni milijonar, a Caruso sam je zapustil svoji hčerki 10 milijonov lir. a poleg tega d obrv a približno toliko letno za gramofonske plošče, na katerih iioje Oaru-so svoje pesmi. Salja.pin je bil nekoč nosač na obali Nove v Petrogradu. Profesor petrograjske glasbene akademije. Jerov. >;e je nekoč spreha- Zadnjič sem pisal, da bomo kmalu čitali oglase, v katerih išče i mlada Slovenka rojaka v staro>ii od trideset do štiridestih lei v svrho možitve. Tak rojak naj bi imel stalno delo. stalen zaslužek ter bi inorai znati kuhati, peglati, ribati in prati, pa par tisoč dolarjev naj bi imel na banki. Pa se je koj ena oglasila, ki pravi. da je v ogla.su pomota, ker je izpuščeno, da mora imeti tudi hišo in avtomobil. — In pa. lep mora bili. — dostavlja samozavestno — sicer ti • bo nič. * Vdova se najprej potolaži z mislijo. d« .se bo zopet poročila. ¥ Možak, ki je imel strašansko hudo ženo. se je nekega dan1 igral s svojim šest let starim sinčkom. Otroci so pač otroci. Slišijo kako stvar in stavljajo vprašanja, ki bi jih jim človek ne prisodil. — Zakaj si .pa vzel mamo.' — ga je vprašal sinček. Očetu so se vlile .solze. — Torej tudi tebi se že čridno zdi. predragi otrok? — 2a je žalostno vprašal. * Najbolj nesrečna vdova je tista. ki je prestara za možiiev. * V nekem smrtnem naznanilu sem čital: — Pokojn.k je bil blagu duša. Vsi so pa radi imeli. Zvečer je šel zdrav in vesel spat, zjntraj se j«- pa mrtev prehudih * j TTuda taš«'-a je mislila ugnati svojega zeta. v kozji rop in p-a je vprašata .* • j —iRecimo. da hi bili v čolnu; jaz 1i in moja hči, ki je sedaj ivoja , . žena. Čoln bi se prevrnil, voda bi tal po predmestju ruske prestol- , i u- i . , . , , r;ila globoka, plavati hi znal pa samo ti. Katero hi skušal rešiti: nice in slišal iz krčme prelep bariton pijanega delavca. Jerov je vzel v šolo Šaljapina — in nekdanji obalni nosač ne poj." '..".nos izpod $2000 na večer. ZLOČINSTVO DVEH SLUŽKINJ mene ali tvojo ženo.' — iXajprej bi skušal vas rešiti. In če bi rešil vas, bi skušal rediti ženo 1 er bi se ž njo vred potopil. __I (iovornik. ki je razpravljal o Tz Le M a nsa v Franciji poroča- kulturi in izobrazbi, se je razvnel jo o strašnem umoru, ki sta ga iz- ter zaključil svoj govor z beseda-vršili dve služim ji nad ženo in 1111 : hčerjo nekega advokata. Poživi-j — Kultura je tisto, kar nas po-njeni ženski sta najprej tolkli drži. Kultura in izobrazba. tvi s kladivom po glavi, potem pa S To mora vendar za.stopiti vsak si ju obdelovali z nožem do smrti., hudič. Trupli sta. bili uečloveško razme-' sarjeni. Eni izmed umorjenih žensk sta služkinji s kvaeko iztak-nili oči. Sodijo, da je prišlo do zločina zaradi tega. ker je gospodinja ok regal a oba posla. Zločin je zbudil v Franciji silno ogoree- j RooseVeha, je svoječasno zidaril jijp^ I za nekega italijanskega gospo-__________J darja. Ce mož predolgo ne umre. .se zdi ženi vseeno, da je vdova. * Oiuseppe Zangara. ki je hotel usmrtiti bodočega predsednika Ceneno zdravilo j« rešilo soprogu delo "Moj nu« jc strašno trpel vsled otrk- Isii in bulrčili n^ Ikofi. ni uio- Bel. Zilraviiikj iiju svetovali, naj Cff v boliu^nicu liU operacijo. OJ-HCila -«ri»i j-c, tia poskusim Anchor I'ain-KxiK-IU-r. in Ico sem trikat š( ESKO: ZVIŠANA PRODUKTIVNOST PRSTAN ANGLEŠKE KRALJICE AFRIŠKI SLOM SE SfRAJO egrlasi zv >n,"-,'k na stop- riit'-t iiiicti. riiiin'in I; vratom, 'hi hi i*l|wl. Tcilaj ne m kdo Hitom« prerine v pr< duj-i -ol. >. Mož gdtoro ni pri pameti. I "Mil so miii odprta. hrki mu VI-.«' lli/dol, *M*i nu gledajo hlo pisMm proti širnim. Mož sko- Ali imate * Koledar za 1.1933 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, C L A N-KI IZ ZEMLJEPIS-JA. ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA SI H PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 Weat 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! «'-i na mizico. | voh od i n-vv .lamski l*sU-aii h.- nitrosti.... Včeraj M«*m klohuk in |>ogleda pliiuJto uro. . priletel v nekn stanovanja, ]mi so "Tovariš,'' vprašam (prestrafce-j mKlilL a ste. proshn .Mnrda l>nipd .-cm polomil mizico — kontrol«" ' " j krk*'iin j<* iu zlovoljnoa»t- V Mi- " Kontrol.m*. " pravi lir i pav«. — sednji hi*i sem |m> neprevidni »si i '' K* »d a j prcglerhijem in moram koj strgal plinsko -uro s stropa. Stano-leteti dalj**..." Skoči na tla. sune / nogo v ogel skrinje in plain* ves •'asnp k vratom. "Tovariš .. bratec....'." pravim. "sedite vendar.... ponjtc si____ tako sla h sto videti.__" Kontrolor postane. se oddaline inJ r:ve: "Tu ... Res je.... Do smrti »»em utrujen dane*.... Saj jc sto stanovanj.... Pr j smo jih imeli It* p« <;0 pod kontrolo. sedaj p« |h> Iu «*-e .'lov.-k naredi ve«", dohi na-trrado.... D.uns l»i jili rad k<*ntro-lira I 1."»(), ni.-* vt»oe v (iuavani toliko «"*iisa kot oKVoboj • net-. kolikor je prebil kot kazm-tie.-'i Toda redki so bili tisti, ki so ni"gli gorami in Vilctorijskiu jezerom, se ki je živela in via- j*" prirastek slonov se izredno po-Angliji ch\ leta do ItilKi. večal, pa ne le naravno itam je valeč mi je hotel dati kJftfnto. Oh. ttržavljan. kako se IjuUje težko prilapod«'. Samo v Vašeia stanovanju j:* Minn in «r<»s^>osko.... Ali jo klohuk »*e porabe« Ali win .ki" klobuki." pravi k »n'roler, ned«»h**nM in » >e I: vratom iu doKtavi : — "Križ je s t » zvišano produktiv-iifrstjo. Človek .se trudi na vse pre- ol»ei:istvo p:i s<* ua.l tem tika.... T.i.... moram leteti naprej.^ Ya svidenje....** Planil Je z mesta, se potapljal po kolenih ra skokoma je bil imi stopnicah. ProduktivnoM je rasla. ODKRITJE V IRAKU Stara .Mez-ipoianiija ji1 še vedno kopali le nekoliko metro, v zemljo i na prvih iu neizčrpnih zakladnic in davno minule d(*>e >e bodo od-/n starinoslovee. Ni š<* dol^o rasa krivaie pred učenjaki. Dosedanje * hI tejfa, kar --»o odkrili znamenite in najdbe so ž^ tako bogate, tla jih drajroeeii"sti polne jrHdwivc v sta- bodo razdelili meti Irak in JSritari-rem l iu. Sedaj pa prihajajo ve- *ki muzej in oba host a imela dovolj sti. da .so pri Arpaeijahu poli4^ najvažnejših predmetov, starodavnih XLniv našli (Ktanke kulture iz preiizgod'>vitiske dc. Že to. kar so dtiM'tiaj (xlkrili, jjo-trjnj«* mnenje umofrih odlieuili /nanstvenikov. taniiji. ObvLuia-la je te dežele v K- stoletij, pred no .]*' \-pliv iuts»-tji IV sejr«*l tndi do tja. SAMOSTAN V KON-KURZH ' PretUetlnik izvršilnega komiteja bi •itan.ske arheološke šole v Iraku je izrazil, da ima- umio^o upanja. t'as| morajo biti res težki. V sino prišli tako daleč, tla napove konkurz celo samostan. Taka itsodi; je doletela neko<"' hojrati siimostan Smara«:tl ji je bil )>o jrrof prstan vrnil, kar se pa ni zjrodilo. (Irof M op i) na morišče in njegova plava je padla. Krat'iea je hri.l-ko plakrila in dva tedna se ni pokazala. Po-jr»H*je .so je i 'kazalo, da je bil n«'-sr-čui «rrof izro."-il prstan sto ji roilnici irrofiei Nottingham s pr<»š-ujo. naj ira takoj pošlje kraljici. O tem je pa zvihIH $rn»fi<-iu mož. ki "e »rrofa sovražil, in je prstan >vze|. tlrofiea i«* prod sr-ojo sairtj-i p«^-vedala kraljici, kako j* bilo > prst a nam. Kraljico je to take potrlo. da ni hot -!r! Vič jeKti iu je čez 20 tlni umrla. Kssexovi dedn'-i .so prodali prstan v mtjni «1 1'nnt^v. kupil ira je neki lord in n igrivi otroci so jra zopet prtahdi. Tako je končno priromal v r<»ke bor,zneši. Nje^i»va žolto-žalost na barva so j»- širila. Nenadno .i.* nekiht vzkliknil: Tu s«»; Pokazal j • tla črerlo 1."» sh»uov. Aled temi jih je i.ilo nekaj hredno velikih eksemplarov. ki so se v daljavi o(MI metrov dobrodušno ogledovati na vse strani. Njihovi nemočni lirbti s<» s»* vzpenjali vis«»k«» nad zelenim ^rmU-evjem in bel » jate pti-eev so jih obletavale. Ti ptiei so nekaki »jrlednlii slonov. Ako kroži kj bela jata v sinjim, je t«» znamenje, da se ua!i ija poil njo čr«*tla -Ionov. Kmalu je bilo opazili nove črede, ki >•• s** vrstile kakor nm«-«ol*rojii * irlave /v i m* po evropskiSi pašnikih. Prerivali so se skozi sro--to »rmieevje. a bele jate iih niso niti za hip zapn.-tilc. Nekaj .-Ionov je pri lomasti In k vodi pit. 10«*-trov ko bili 'hI <**i»lna. \*d«'li s«» s<- razločno veliki bel i oklji in široka it*sa so visela. Da hi jih vznemirili. je zatulila sirena. Niti iranili se niso. Samo bele ptice, ki so po-krivale slonov«* hrbte. >o »i«-* ]»o*rnc.-le v zrak. Ali smejo dmiaeini streljati šlo zsv Levi nas /. vlikiioi ttT-uii vpr»šujej"». |m• kaj sim» prišli v t.» '-e\ --kot -širok bel oblak. Ko >ni'» že spoznali življenje slo. nov na irornj -m Nilu. snn» krenili v h*P«» Kaui|». jrlavo«« i»i»'-r<» l"*rati-de. katern so Aiurleži kr-lili: '"Kome of fIn* -Inntrle". ker ,i»i prav tako kot klasR-ni Him zidana n setlnierih jrričih. Ker j** n 'ki h v«*e jn»strelil na «»bre/.ju Katouvre v enem >ani« ni letu nad »nov s«i s.* ti večinama umaknili \ Ton-. Tudi ob yrorn.i«*m Nilu iu v v/hod-neiu delu Koiijra /ive številni sloni. V Afriki je prav za prav ve."- vrst slonov, ki razlikujejo to'-d s> l..»i po veli.-iui in obliki uš**<. Sit.ni. |;i .selijo i/. Koliba v Ton v. ni-.. tlost i večji k "t naš v<*l. tiiko dolifo prenašati skrajno nezdravo podnebje. OTROKA MOČIL DO SMRTI I 'rožniki v Lounu na Češkoslovaškem so aretirali 27-letnejra kočija- da bodo izkapnine v ArpaČijahu ,H'0i0K' benediktincev v St. Lam-miH^o pripomogle do razumevanja he,nu v Avstriji, ki zahtevajo po-pre/^ tloviiuske dobe v .Mezopotami- I aVJUlwo ,k^astvo ^tostaua j«' ji. Tudi stroški teh ml k rit i j tokrat lo i£,Waiti v MiljiS^ih. saj je imel ne b mIo veliki. , lokro« 10 (KH) ha l>olja in jrozdov. Lani so pri razvalinah -Vimve Kriza v I *sui industriji je pa moč-, kopali nad 20 metrov globoko in 110 vplivala na dohodke in končno našli so ostanke posod nefcepa pred l>cnediktinci ,»okusili najti na, zgodovinskega naroda, ki j<* svoje o z barvarni krasil 11 so ««tai»wili velik hotel, pa soj in jih tudi pol ira 1. Te posode so ^podarili tako slabo, da .so L'-ti-., n«j«tarej5e. kar so jih do Mnlaj na- ^^ |K>1 milijona šiliujrov. Tudi šli v Nmivah. Sodijo, da so iz vJ'v'msk<' i/*ktu£ujejo obetltuo iz-, tinočletj* pred Kristusovim roj-'t-nibo- Najbrž so g* i>o>a)žni očetj« st\ om. V tej jami pa so ponovno jsa 111' P»vveč radi cukali. našli lončevi^o, pnpadajočo stare polju tekom minul epi let^i in v l-»»tovn in njegovo 30-letno že-posebnem odstavku navaja naj- An«, ki je imela še kot dekle dva viša. odlikovanja, podeljena a me- j otroka. 7-letno Marijo iu tt-letno riškim znanst venikom tekom let i j Jarmilo. Otroka je imela v reji. oh 1M2. lzmeta vzela o- lia jla Pupina. »tročir-ka k sebi prost«»voljin>. totla KONEC PEKLA NA VRAŽJIH OTOKIH Pariški lisi '* t^uotklini " por.«"-:i da pripravlja franco-ko pravot^odno ministrstvo reformo kazenskeyr.i reda. ki ho z njefjovo uzakonitvijo obenem odpravljena kazen jiošilja-"nja zločincev v prekomorske kazensko kolonije. Franco-k i kazenski zaktui "Code pena!"" i,'.vira i/. Napoleonova dob. in ni torej čuda. da ne od«»ovarj-i več pravnim nazorom i/, leta 1 !•-»:!. Sicer j.* pa z zakoni povsod približno tako. Namestil deportacije na Vražji otok. v fruavano itd. bodo francoski zločinci odslej zapi-ti v Fraiiei'i >aini. Najvišje znanstveno odlikovanje je bilo seveda podel it e v Nobelove" najrrade za kemijo Dr. Irvin-I/an«rmuir-u. soravnatelju raz-' iskovalnili laboratorijev od iiene-ral Electric Company. <>n je tudi dobil nagrado $10.000 mesečnika Popular Science Monthly. k*nalu jima je portal n ari leže 11. Xe o 1>«ižiču sta ravnala z njim r<'lo jrrd. mož je pripofriba 1 otroka nazaj in zažigal jiod njim svečo. va! lloraAnMIV0# Finančna pm-ohi m^t« Ni m ve i«-!lkuratlira ^ je ]t(i pridružila še z trok je moral po cele ure klečati na i> * ii-i -1 • • 11 -i golih kolenih na ostrem polenu iu Pi'ol. Miha.iJo i^uptn je th»bil»T . .. ., , , 1 , T 1 .. , , 1 ce je v silnih mukah omairal. ga je John Fntzovo medaljo za uspehe 1 ..........7 J ,. . ^-v .. , brezsreni oeini ziiwi pretepel, na ]K»lfiu praktičnih znanosti. Iz- _ ... , '1 ., . , t „., le dni te tlekletee tlavu. kar '<* med drugih odlikovanj najdemol , . , , " , . ^ .. ...... »Mogel, mu pot Mikal prsta v usta 111 imena električnega inženirja rae « ' 1 cioli. Dr. Spidel. in drugih tuj«' v francoskih kazenskih e je pisalo limono v VAŽNO ZA T NAROČNIKE J1 tih 1/ mishtra j> ruzrtthfj /.-ihti iiiin/i fiinrii m; /Ml Točil tat-. I*rro \ttr>tkn pijie«* nt t »•'. ihu-!/>i »Jan ,n irt tja .'ft,,. Ztiduje ttfHttuim tu račitm s,uo ruzpt*-sli/h ;.i A^Uro h tu ni /rir hi i«/» -h. ihi hoih prihf'uiti toliko n*-fnth'4 hut f/41 ti>fn m strošknr, Z'.l-t ti l 'lis pi(>Sllil'l, tin S k u Kil t f I Iti-rtu.-n »» /j((/i-»i:i/>(ir. /ii-ni i-mit t. fptt..topnik\i e l"i|,š« in kroju jh kt.ltri'1 Ofl I: Hi' ti Ziistttjnii/. <>r. f.-'.'h until' sti 11.\l,iin,i z tl-Ut liiiii t rt.,1 ni I., ttftrtl 11' ,th,^l;,itt lutii tlriiif, litis, lin nt. I.\',r j, ko j nt 1-it h ru fiiktn' nos* I >1 11 ih. t 'A 1.1 K« »KN1A San Frainix t "i »I j »ItA1 »i»: l*ueblo. !N*|.-\Valx*iihiirg. INI »I AN A : liidiaiiajmli-. Jaroli latushili r fillip, A. Snflie M. J. Itatuk l.oiii< Sank-ti <> peklu kolonijah FVaiu-iji in v inozemstvu. v kratkem pomrli, pobrala jih jc tr>'-j»ična mrzliea. ki razj-aja v tej močvirnati zemlji. Samo. zainorei so -.e lahko prilagodil strašnemu pi^l-nebju. Zadnja leta je pošiljala Francija v (inavaiio biH) do S00 kazujene *v letno. Število prebival- Moški zgodovinski dobi mega. Po skrbnih raziskavanjih ]>ra>ta rili gradiš«* v okolici, -so pri Arpa-> v ob-n>kjh< ki bi piševa! v ,pre-e.jahu našli na površju poliranc o-L^^ po Prefl sodiščem stanke posod, ki so povsem enake. upnikm- sieer izjaAi|;1 7» ta predlog, niso pa mogli ttgo- FUS. zneskom poldrugega milijona šiliti-' j f?ov. Samostan ponuja 50 odstotkov j 1MVERZA ZA NEVESTE _'_ enim iz Niniv. Dve tretjini vseh do sedaj pri Nmrvah najdenih reči pripada prazgodovinski dobi in ne Asireem. kakor so nekateri dr»m-nevali. Pod mestom Nini ve se nahajajo še velika najdieča, a težko je v taki globini priti do njfh. Zato so .-.e starinoslovci tem >boilj razveselili odkritij pri Arbačijahu. kjer bo delo neprimerno lažje in cenejše na kraju, kjer .zaželeni ^predmeti no leže tako globoko in se deloma I celo na poyrsjti nek-danj(»stare na-! scPViine. Le tega še ne vedo, ep so t zemlji ne skrivajo tudi večji ostanki | zgradb. Geometrične oblike na iga-ni glini pač .pričajo, da je to pred-ztrodi/vinsko ljudstvo imelo precej tehniške spretnosti. Okraski, ki so jih do sedaj odkrili, so trobarvni t in utlsnjeni na notranji in zunanji strani. Se vedno je ohranjena živo • rdeča barva, ki se menja a črno na ! rumenem ali rožnartem dnu. Nekateri ufltanki vaz so izredno fini in debeli kakor jajčna lupina. Srečna ckspedicija je do eedaj našla nekoliko starih naselbin, ki apa-' dajo eelo v VI. tisočletje jared Kristusom in katere ni noben drug narod d« sedaj uporabljal za. nove naselbine. Zadostovalo bo, 4a «todo __ toniti zahtevanih 75% kapitala, kajti interesirani banki nista s ponudbo zadovoljni. Pa tudi če bi hi-Ui sprejeta, bi .pOnvmila pora\nia-va popolno obubožanje samostana., ki bo primera n prodati vse svoje premoženje, eenjono na Ti milijonov šilingov. Pa še pravijo, da je cerkev siromašna! CENA DR. CEBMOTEGA 8EKH1 JEZNIZANA Senile (XNOUU KfMBEMIl Po velikih nemških m.-stih so bile zadnja leta ustanovljene nekakšne univerze zii neveste, ki jim jej namen skrbeti za srečne zakone. To\ >o v bistvu tečaji zfi dekleta, ki bi se rada omožila. Dekleta se uče Šivati. kuhati, gospodinjiti, vzgajali otroke iu sploh vsega, kar je potrebno za prijetno in udobno doma-i če ognjišče. Vsako dekle, ki .pride na to univerzo -se počuti, kakor bi bilo že o može no. samo moža še nima. Vse drugo je urej»no tako, kakor v zakonskem življenju. Dekleta dobe otročičke, morajo jih kopati in previjati, pole«: tega morajo kuhati, a tu pa tam dobe tudi goste in jim morajo pokazati, kaj vse znajo. Dekleta vstajajo ob 7. zjwtraj. najprej pri hdprtih oknih telovadijo. potem si pa pripravijo aajn-trk. Po zajutrku se room jo odločiti, kaj bo za obed, nakar ene kuhajo. druge delajo na vrtu. tretje pospravljajo itd. Popoldne pridejo na vrsto teroretični predmeti. Med njimi je tudi poseben predmet — "kako osrečim svojega moža". O, tem predmeln predavata .zakonska žena in zdravnik. Zanimivo je, da vsi zakoni, sklenjeni z nevesta ( po ahaolvirani. univerai za neve-bftja aražai pozornost! hnu prelomil desno rtN-ico na dveh J*" r^i,.... nazn.om... ki i... |M;- • _ v.iIjik. vsakemu, ki j«- sr.-
  • .i<. i krajih. Vsega izmučenega otr»K*ič- »taj^st" in *<»- euti. »h. j»otrein»je /...ms- i - i., --ti i. . -„ . • ____v. i ijtv«» TONIKi«, 1»;. l>.t i is.iV-t-rim. ka je tre^-il kom-tio tako moeno ob( k. |t. _ m(ijjiitV ,iranjl) it;unm,iJj 2 tla. da si je rasmbil «rlav»» in da sej n=uro<-iioni mu je kri ra-zlila p » možganih. Naslednjega dne «ra je pa š«' na vso I jeoč sunil a* trebuh in hodil po' ____ njem. dokler ni nezavesten obležal. | mi pošiljatelja tiiivkin««, k.- ia nr»*tlpiv Otročička so prepeljali v bolnico.' »->»<;«- i^i^. • i *• t | lolai na nu-s«-.- xdravil<> — li.uht.' sa rt. kjer je pa še istega dne umrl. j »voj — nat.avu.- si st«-i-1, ni.-., š, Nu^a-Tonc j.oiiO DRUŠTVA » NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE GLAS NARODA 99 CENE ZA OGLASE SO ZMEKAE i. II.L!\'t »iS : Aurora. .Mary Thitehar ciii.-a^o. .1. i-.ov.-ir-, .i. LiikHnidi ei.iTo, J. 1'abnn .t'hK-ago. eii-p-.i ill Illinois I .l«'li«*l. Mary llamlm-it. .luscjili Uro vat Sail«*. J. Speli.-h Mas4-outah. Frank Ati^usiin N..rili riiicajo. Jo'/«* Zrinic KANSAS : «:ii-artl. Ajines Mm-nik Kansa- t'it v. Frank /a-ar M A 1CY1.AN I»: Kil /.mill.*r. i*r. V«Mli~»|'»r«v- Slever. 4. Orne iza Pcmia^ \V. Va. in Mtl. > Mirim; an : I ».*i r«»it. Frank Sltilar mixm:s< »ta : t"liisliolni. Frank < Jon/.«* Kly. .los. J. l*estnis Vi-ssol Ilit.l.iiiir. -lol.n I'ov^.- Virginia. Frank Ilrvatleh Mi »NTANA : Koiin.Iii]*_ M. M. l';iuian Wash.«-, I,. Fhauipa N Kit It ASK A : i >mali:t. I*. ltr.Hleriek Ni:\V Y»I|£K: Cowaiala. K:irJ St misija I.iiile Falls. Frank Masle OHI«»: lSarla-rtoii. .lohu Urtl.nu. 4oe Hiti t "Jovi-laiKl. Anton I'»ilK*k. Chas. Kar-linger. .la. oh Itesaik. John Slapnlk Ku.iai. F. li.ijt »iira.l. Anton I.or:rin. I .talis I ta lan t. John Kliniki* Warren. Mrs. F. Ra.har Youiijrstovi-u. Anton Kik«*lj oitKi ;< »N : Oregon t'iiy. tir.* J. Koli]ar PENNSYLVANIA: AmlirMge, Frank Jakše lS«>ss<*Tiier. Mary Ilril.ar llrou^htoii. Anton J]iave<* Foneuiaugli. 4. Bmiiver Ki]>ort. .1. Previe. Louis Supaocif Farrel. Jerry Okorn Forost (Mlv. .Math Kamin tJrecnsImrg. Fnmk Novak Johnstown, John Polnntz Krava. Ani. Tauielj ljuzerne. Frank Balloeli Manor. Fr. Honishar Meadow Lmds. J. KoiirivSok Midway. John Ž ust Moon Hun. Frank Podmtlšek IJitis4itirjrh ia vso okolico, Vinjeni Arh Pittsburgh. J. PogaCar Prosto, F. B. riemsliar % Reatlnsr. J. Pezdire Stoehon, A. Hren Turtle FrtM^k, J. skerlj. Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovau WISCONSIN: Milwaukee, .losepli Tratnik in 5«* Koren ShelKkygon. I«o Majrmn West Allls. Frank Skftk WYOMING : Rock Springs, Louis Tauehar rtiamondviUe, Joe Rollch Vsak aastepnlk izda potrdUo n wo* to. katero je prejel. Zastopnike roj» kom toplo priporočano. UPRAVA "GLAS NARODA" 'O L A ■ I i K O D 4" MBW YOMT, TOBgPAY, PKRR UAHY 21, 1933 7 TBS LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A. JUD1TINA PRISEGA ^ I I ROMAN 12 ŽIVLJENJA ■ ZA "GLAS NARODA' PRIREDIL I. H. ^ (Nadaljevanje.) Ha r o u liUtz pl. Horau je .sprejel poročilo o nenadni smrti svoje »sestre z veliko žalostjo. Toda ni slutil, da je zapustila otroka, ki .ie med »potovanjem sturišev v gore ostal pri Fadkovih «tarišdh. Tako tudi m vi'del. da je bila Ta. mala hčerka njegove sestre izrejeua iu vzgojena v liiši dr. Ileina kot lastna lu*i. Dr. llein in njegova žena sta vedela, da se je družina baroniee Itorau njej popolnoma odpovedala. Naznanilo o smrti ponesrečenega mladega, paru .so poslali v Horau. ker pa baron Horau ua to naznanilo ni odgovoril. >e za. to tudi dalje niso več brigali. Nikdar niso mislili na to. da [trosili za .ludito kake milosti od sorodnikom njene matere. Toda po smrti svojega moža je gospa llein vendar prišla na misel, a ko bi bilo popolnoma prav. da bi pozabili na Jn-ditino dedščijio. do katere je bila Jnditiua mati popolnoma opravičena. To bi bilo za .ludito velike važnosti. In tako se je gas])ti llein ttdločil.i. ti;* .se preseli v Seliwarzenburg. To je bil njeni drugi povod, katerega pa ji ni hotela zaupali. tla bi ji obranila mir njenega srca. tiospa Ifeinova je .skušala na kak način priti v stik z družino Horau. Vedela je. da je brat .Juditiue matere gospodar na Horau. Toda ničesar drugega ni vedela, niti tega. ako je poročen ali ne. Toda baron t.oruu ni mogel pozabiti gospiee Seliwindove. Xa tljetla mesto ni luogel postavili nobene druge žene in je postal re-Ken in samosvoj. Ker j«* ljubljeno dekle postala go^podariea ua sosednjem posestvu, mu je bil zadosten vzrok, da se je izogibal ljudi. sklenil je, da je noče nikdar več .srečati in bal se je. da .se temu ne bo mogel izogniti, a ko ne bo živel popolnoma sam zase. Polagoma mu je {Ktstala ta .samota potrebna ter se je .skoro b;iJ priti v stik s kakim človekom. Pri tem pa .;»• liorati gospodarsko vedno napredoval, medtem ko je Kri an leto /a letom vedno bolj nazadoval. Ali je baron Horau čutil pri tem kako zadoščenje. Kdo hi mogel brati v njegovi duši * tiotovo je bilo samo. da -se je še vedno bal srečati grofieo in ako se je njen voz kdaj prikazal v njegovi bližini, je naglo zbežal. (iroiiea je dobro vedela, lesko je užalila tega moža. toda njeni gizdavosti in lahkomišljenosti je to pomenilo bolj zmago, kot pa neprijetnosti Tudi .sedaj je še bila lepa /ena. Xjen obraz kazal ie malo sledi globokejših čustev. Xjene premoženjske razmere «o jo težile in pri vsem tem ui bi j m zadovoljna, da si je njen .sin izbral poklie. v katerem je mogel zaslužiti za svoje življenje. Pri tem pa je živela na gradu Krlau samo še na miloht svojih upnikov, ki so postavili na posestvo zelo sposobnega oskrbnika. nje pa niso ugnali z gradu, ker se v tem času n«' bi zgladil noben kupec. Pomanjkanje je .seveda bil kuhar na gradu Erlau. Toda zadnje leto je bilo malo boljše. Grofica je namreč marljivo gledala okrog za kako hogato in primerno nevesto, ki bi ji odvzela skrbi in stiske. Toda bogate neveste so bile bolj redke, kot kdaj poprej. In tudi nobene ni bilo. kajti grof Hans je imel svojo voljo. Nekega dne pa se spomni grofiea. pa.storke grofa KrJau. ki je pred ti odpotoval v Ameriko. Pričela je ž njo dopisovati, ljubez-njivo jo jt. povabila, da bi saj za. uialo časa prišla na Erlau in čez nek;ij dni je Miss Field res prišla na grad. Imela je že osemindvajset let. toda navzlie svojemu premoženju še ni našla moža. ker ni bila obdarjena s telesno lepoto. Orofico jo je .sprejela navidez tako prijazno. da *e je Miss Field počutila kot doma. Iu ko je enkrat s]K>znuIa grofa liana-, »e je navzela, da more samo ta postati njen mož. Da bi dosegla ta cilj. je velikodušno dajala grofici denar, da bi mosta pokrivati izdatke za go*podin>itvo. In grofiea je z vso silo podpirala želje mlade dame. *» imena, da bi ga zamenjal za njene milijone. —, reče llaius. I ^^H h T.mIh. Hans, ne sineš .pozabiti, da je Krlau zaklet v pogubo. ako s»« bogato ne oženiš., I'oga gotovo ne pozabim iu s to mislijo seiu .s.- že sprijaznil, da je Krlau za ua* izgubljen. Veseli me. da upniki tebe in Feliee so puste tukaj živeti, dokler .se meni tie posreči, da vama morem dati primeren dom. K »j vendar misliš. Jlaus. primeren doiu? Mogoče stanovanje .S štirimi sobami, z napol doraslo služkinjo- Itesiio. toda mirno jo .pogleda. S tem bi .seveda spočetka morale biti zadovoljile, mama. toda upam. da bom naglo napredoval in moja služba me opravičuj" do takega upanja. Pot-,,, pa bom .skušat vama napraviti življenje prijetno, kolikor bo v moji moči. Imej samo nekoliko potrpljenja' ni opusi i misli, da bi svojega .sina prodala debelo denarno mošnjo. Kako priprosto *e izraziš, llaris. saj Mildred vendar ni ni-Kaka denarna mošnja. Oprosti, toda vedno imam občutek, kakor da je. Meni tudi n, po.se h no prijetno, da od nje jemlješ denar za gospodinjstvo. Veliko ljubše bi mi bilo. ako bi uredila svoje govpodinjtsvo z denarjem. ki ti ga dani vsak mesee od svoje plače. S tem ne bi prišla daleč iu tudi kar ne razumem, zakaj Mildred tudi ne bo plačevala za hrano, ker je dovolj bogata; mi pa. zal. prer«»vn,. da bi j, v velikem obsegu kazali svojo gostoljubnost. Zahteva razkošno življenje in v Ameriki ni nič redkega, da človek tako gostoljubno*! plača. Skrbim, da ima pri nas življenje kar najbolj prijetno in ker nimam .sredstev, da bi preživljala cele mesece, mora za to plačati. To se ji /di popolnoma razumljivo in rada plača. *amo da more ostati. To ubogo bogato dekle čuti tako osamljena na svetu in v resnici *e ti mora smiliti. Ko Ukor hočeš. mama. samo ne zahtevaj, da bi .jo poročil, »n* / vodenimi očmi. * postavo dragonerja in z usti. ki so dvakrat prevelika in z redkimi zobmi — ne mama take žene pa nočem imeti Kckiio te prosim, da opustiš to misel ter nesrečnemu dekletu ne pogovarjaj, kajti zgoditi se ne niore. Že njeno vsiljivo obnašanj* me razburja Ako *e Vse to ne izpremeni. me boš prisilila, da ki poiičem stanovanje v Xehwarzenburgu, česar ne ^napravim rad. •ver rajši dam denar, ki bi ga moral plačati z« stanovnje. tebi in Feliee. ,l v obliki kaše razkuhali. o silnem grškom banketu. V dobi J Razumemo to. Če pomislimo, da ta-dijetuili kuhinj, vitaminov iu ka- krat še niso poznali vilie. lorijsko bogatih jedil, ki so jih tir-j Tudi sadje ni ušlo tej mauiji. ki grmadili v prave hekatomhe za-j Tako so n. pr. jagode pomešali z klanih jagenčk->v. krav iu divjači-! maudlji iu rozinami i kar bi še dene. se nam nudi komaj zabrisan loma šlo i. vse to pa popopradi in za-pojm. kaj in kako so stari narodi činili x raznimi dišavami. To je bi-jedli. Toda duč v to nejasnost naiu.la sadna kaša. To razumemo, ker posveti sr«*dn.ji vek. ki ni nič zao-vemo. da so imeli srednjevečani stajal za starini. Ali so ljudje ta-* abnormalen gonj za koreninicami, krat v resniei boljše in več jedli) od n dsn o za špeeerije. Sem seveda kot danes? Veličastnost takratnih obedov naj nam pojasni Henrik VIII.. ki je tik pred ločitvijo od o oblika zemlje iz-premenila. Najvažnejša središča sveta ne bodo več blizu premoga, nafte in zlatih rudnikov, temveč tam. kjer neprestano piha veter, na morskih obalah ali puščavah. K metski stan ho sploh izginil. Kemija ho izdelovala sintetično hrano iz zraka. Mesto polja zavzamejo gozdovi in vrtovi. Nastane nesluteni ra.zmah biologije in fizologje. t"l.»-vekov značaj l»odo določal v laboratorijih s posebnimi injekei-ami. ^fanroiseov pogh'd v bodočnost je prav tako malo razveseljv. kakor Shawov. le da mepoveduje ^Iau-roist« vse to mnogo prej. kakor slavni angleški pi-atelj. Shaw pa pravi še. da s;_> obeta intelktualeem sredi tekočega stoletja splošen po-tolj. NAVIDEZNI MRLIČI Kakor so časopisi poročali, so pred nedavnim pokopavali nekega moža v hliižni Limoge. ker >o ga kajpada smatrali za mrtvega ; ko ne spadajo razne koreninice, mar-1 so pa krsto spustili v grob. so po-več tudi pijače in končno parfum. I grebei zaslišali trkanje, odprli rain te razne dobrine, ki si jih je | kev iu ven je stopil "tnrtvee". ve žene pripravil ogromen obed. Tu srednji vek privoščil, so bili povedi Taki dogodki se ponavljajo pr. je bilo zaklanih 24 volov. 1001 - - - ....... mastnih m ae. ,">1 telet. 34 svinj in 90 mladih prašičkov. Pa to ni bilo nič v primeri s tem. kar je anglikanski škrtl' Vorka v istem stoletju priredil. Saj je zaklal 1000 ovae, .'»04 t Met. 2lKK) svinj in 17.000 kosov raznih vrst perutnine. Seveda moramo pri tem vedeti, da so take požrtije trajale eele tetine in da se ;e udeleževale na stotine ljudi. V splošnem pa so bile življenjske zahtev* sredn 'ega veka mnogo skromnejša1 kot 'lanes. Navadni jedilni list je nudil kruh. sir. zelenjavo.... Meso se je smatralo za redek užitek. katerega so si privoščili v e$Ie»n letu komaj po dvakrat, trikrat. Xi čudno torej, da so po takih skromnih eeloletnih obeti i h inogli spraviti tolikšno število raznih živali ua mizo ob redkih pojedinah. Toda v primeri grškmi jetleži so bili ljudje srednjega veka ž<- bolj slad-kosnedueži. dasiravuo se nam nji-hov okus danes upira. < "e vzamemo v misel sanio ret-ept osebnega kuharja Riharda II. Angleškega, bo. mo razum -1 i sladkosnednost takratnih ljudi, dasiravuo so bili tolikanj udarjeni na meso. Kuhar je dal o-soljeno ril»o v mandljevo kašo, kanu, i- je primešal še sladkorja, mleka in riža. In to zmes je sktdial. Sploh vo srednjeveški kuharji (zelo v na- za odkritja novih .zemelj. Zakaj j v*eh delih sveta. In vendar se sko mornarji in trgovci so ]>lovilj poj raj nikjer nič ne govori o kriveih. morjih in ideali otokov in kontinentov. kj«r hi se te dobrine dobile. Niso hili torej le zlati zakladi, ki so klicali mornarje in pustolovec v široki svet. marveč predvsem želja, tla iztaknejo kje zemljo s takimi dišavami. Tudi Kolumb je jadral h tem namenom proti Indiji, pa je prijadral v Ameriko. Tako je sred -njeveški ckus mnogo pripomogel, da poznamo danes vzhod in zapad. stari in novi svet.... POGLED V BODOČNOST Fraiu-oski pisatelj Audre Mau-rois-1 pravi v svoji kn.'igi "Moj.* sanje", da se bo svet v pičlih 10 letih pepolnoina izpreinenil. I'.pr--niembtk prinese svetu razmah televizija .V.^ak človek bo imel žepni aparat, ki bo z njegovo pomočjo lahko ogovoril iu videl vsakega človeka na zemlji. Razdalje ne ho več in tudi ločitve ljudje ne bodo več poznali. Zaljubljencev ne b<, več bolelo >rce..sestanke si bodo napovedovali na valu 4">2. Človek ne bo mogi'1 vi č tajiti svojih de:ant. j ki so povzročili tak ponop. Saj se morajo vendar mrliški pregledi vršiti vestno in strokovno. V resniei pa se mrliški lisi i izpolnijo pa -všalno. brez vesti. Tn vendar zagotavljajo sodnome-det-iniski instituti, tla so izklniče-ne vse navidezne smrti. č » le zdravnik točno pregleda mrliča. Zakaj takoj spojna nedvomno znamenje smrti v tako zvanih mrliških lisah. Ako je namreč srčni poklopee odklopljen, teče kri po zakonu težnosti v viseče telesne dele, radi čsar nastopijo lise sinje barve. Truplo, ki je ležalo delj časa na hrbtu, ima take mrliške lise na zadnji strani tele>ia. obratno, ako leži na trebuhu : obešenee pa ima taka znamenja na nogah. Vse ostale metode smrtnih dognanj (kakor na primer, če srce več ne d"luje. ali če človek več ne diha, poskus na reakei'o bolečine in podobno) so negotove. Jsaj se da delovanje pljuč skrči ti na minimum, tudi bitje srca u-tegne postati tako slabotno, da s. ne da niti s siušalom vin' ugotoviti: puis povsem preneha. ol»čutja od-nim. kožo prevzame mrliška bledica. In kljub v*eni t»UM '.uajnenjem se utegne zadržati Še življenje v Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. \8th Street New York, N. Y. ■ POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U človeku. — O nekem takem sluča-Avtoniatičua letala bodo krožila, ju poročata llofiuann in Haberdr v svoji "Knjigi sodne medicine". V mrzlem oktoberskein dnevu leta 101!) so našli ua cesti v CJruene-waldu pri Herlinu neko strežnico {ki je en dan prej vzela dokazuje dozo morfija. Njeno telo je bilo o-trplo in ledeno, iu kakor so poročali. je med |v>tjo umrla. Navideznega mrliča so spravili v mrtvašnico. kjer je zdravnik ugotovil, da ne diha in da mu srce ne tolče. Ko | na je naslednjega dne tik preti pokopom prispel policijski uradnik a bi dognal identiteto osebe, je dalo telo komaj vidna znamen ;a. da živi. Po velikem trudu ."-e je mrlič , končni prebudil, shodil in zapustil , mrtvašnico. | Na mrliške lise. ki jih ta oseba ni imela, seveda ni bil nihče pozoren. j Podobne navidezne smrti kaj ...... ».. - r Lu (di I 1. aprila: H«-x v *>itm«- ili S;i\-r>ia v .flrnf»a Alajestit: v CherlMitue t. marca: Aquitania v Cherbourg lYrsidciit Unoscvrlt v llavre Albt-rt Uailin v Jl.inilaitf 4. marca: 1'aris v Iluvre Saliiruia v Tr«t Wi-iuhmi v liou!r.j;ne 8. marca; heviathj.n v Chtrb,,iirg lliuiil.iirg v llumliiut; 9 marca: I u t111 n v t fr.-me n 10. marca: • »I\ lupii- v Olivrliou,b 11. marca: <*ii:.i>i)>ruiil v Iliivr« Ilt-X v Ctolu 14. marca l:r«-n»«-n v Hrenien 15. marca: I ►«,, t.s. lila ml v Hamburg 17. marca: .\i|iiitauia v t?lir, boum 18. marca: l^»fa\.-lt<- v llavre r»iiir iti s j vi»iu v 'li-noa 22. marca: l'"cri .|.;t v Ilifincn Ala nI,at la >1 v Mavra X»-\v Vi.rk v llamburic 24. marca: I "a ris \ lluTre M:ijrsiit- v C"l»»rl.«mric 25. marca: .\uj;as|iis v Ci*niia 12. apnla: l^uls^-tilaiid v llanibiirg 14.aprila: StiUt-ii'lam v llnulngiM Salurnia v Trst 15. aprila: Itrcnirii v i: rnm-n 18. aprila: Maj»-stir v Cherbourg I'iiris v llavre 19. apnla: Manhattan v 11 a vre N.-w V or k V Hamburg 21. aprila: « >lMii|-i,- v Cherbouai ft Muurftanla v Cberhouie 22. apnla: CI,a in |r'a In v Havre ISuttia v Clen.'Si 25. aprila: l..'Vialhan v C"li»*rb«iii,g ICuropa v i:ri*m«i, 26. apri'a: I J»*r- ,iK.'J"ia v Clif-rbourjr Albert 1 Tallin v Hamburg W»*inli«(n v Iloiiti'gu« 29. aprila: II»- «-it r.: liiii v llantburpc 30. marca: Breiiu-n v l!remen 31. niarca: Olympic v C'frlioiirf V JUGOSLAVIJO Prako Havra Na Hitrem Ekspresnem Parnika PARIS f .1/1 AT. 1 ?/. Miwru — J-<. Aprila CHAMPLAIN 11. Marca— 1. Aprila LAFAYETTE 18. M arc a NIZKE CENE DO VSEH DELOV J 1(1 OSLA VI JE Za poginila in potne tiste vpra-Aeite naie p«obl*U»n« egente tJreaeh, «4na 19 STATE 55TREET. NEW YORK doljro pa v t s" krat žive še taki <»tt(,-ei. pričajo medicinske z^otlbe. kj»-i-take mrliče takoj pokopljejo, a jili po nekaj urah (ko morda priti,' zdravniki zopet izkopljejo — žive. Znanost išče pojasnit ve za to življenje, pa se zdi da drži otroka pri življenju h* to. k<*r potrebuj«' tako malo kisika. Tiojazen. da bomo živi pokopani. je potemtakem povsem noosjm-vana. K»er je predpisan zdravniški pregled, ne lx» jr'»tovo nihč«» končal svojega življenja med šli rimi deskami. Ifcvne naprave v grobu, kakor električni zvonee. ki takoj zazvoni pri najmanjšem premiku mrliča, niso še nikogar izmeti teh ljudi priklicale z hiše mrtvih, odkoder ni več povratka.... TURKI OSTANEJO PRI KAVI Tudi v naši gospodarski zmedeni dobi bi bil paradoks, če bi haš Turčija prepovedala uvoz in prodajo kave. Xa vsem svetu znana turška kava namreč ne r«uste v Turčiji in ker se mora tudi Turčija boriti z deviznimi težkočami. je hita velika nevarnost, da 1m> kava prepovedana. V mnogih krajih Turčije so bili storjeni že poskusi odstraniti to narodno pijačo. Najrazličnejša nadomestila so, ponujali Turkom, tako žitno kavo in razne sirupe, ki bi imeli se največ Izgledov. da izpodrinejo kavo, ker Turki navdušeni za vse sladko. — Toda nič ni pomagalo. Turek k;i- Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. M OGROMNA DEDŠČINA Dolgi se je vlekla pravda za dedščino po ameriški milijarderki čudaški Elli Wendelovi, te dni je bila pa končana in zahteve v Xem-r-iji živečih dozdevnih članov Wen-delove rodbine so bile zavrnjene. Ameriške oblasti so priznale pravico do dedščine samo devetim sorodnikom, živečim v Ameriki. V Nemčiij ;e je pa potegovalo za ded-ve za vse na »svetu ne da. Ponujali!šcino nad 2300 dozdevnih sorodni- ko jiin namestil Jcave tudi fige in I kov bogate Američanke. Organb.i-grozdje, toda ^-se zaman. ' rali so se hili v koncem dedičev, v Nevarnost prepovedi kave je v Turčiji zdaj premagana in ljudje so si oddahnili. Nagla moder niza cija jim je šla itak preveč na živce in zdaj so veseli, da so jim pu- Xew York u so imeli posebnega advokata in v pravdo so vtaknili težke tisočake, zato je pa tudi njihovo razočaranje bridko. Dedščina je pa tudi tako ogrom- rade nastopajo pri ljudeh, ki so izčrpani ali v r»vezi s silnimi krči. s 'histeričnostjo in epilepsijo, pri za-strupljenju z narkotičnimi sredstv , kloroformom itd. Razentega znajo I nastopiti podobni slučaji pri ljti-(deh. v bližino katerih je udarila strela ali so delovali nan;e dnuri I električni vplivi, kakor ob telefo-njt. ako je nesrečni slučaj povzro-• čil dotik z močnim električnim t kom ali je strela udarila naravnost žene kave z devizami, temveč bo! deset milijonov. Umrla je krt 87-v dovodne žice. {dauiia Braziliji svoje izdelke in j letna starka a- zelo skromnih raz- Xavidezna smrt se preeestokrar pridelke v odgovarjajoči vrednosti. I merah. Vse življenje je bila bolj o>otovi tudi uri novorojenčkih. *o- Tako bodo Turki v bodoče plače-j podobna siromašni postrežnici. kot ^da ako uokličejo takoi zdravnik vali svoj strast do kave s prepro- milijonarki. Stanovala je skromno "nr^bndi ta .r umotnimi sredstvi gami, oii\-nim oljem, figami in j in živela čudaško življenje, kakor življenjsko važne funkcije. Kako grozdjem. 1 vsi člani njene rodbine. stili vsaj tipično orijcntalsko pi- na. da je bilo vredno potegovati se jačo. Kriza kave je bila odstranje- f za njo. Ella Wendelova. ki je umr-na po sporazumu z Brazilijo. Tur- la v začetku 1. 1931 in je zapustili čija ne bo v bodoče plačevala uvo-j ogromno premoženje preko štiri-