SI. flevlM
I UttOBL t JRfc IS. lini 1911
XUV.ien.
.Slovenski Narod* veha:
bfcaja mk to
v Ljubljani na dom dostavlje
do leto......K 24 —
pol leta........12*—
četrt leta........ 6-—
ca mesec....... 2*—
v upravniStvti prejemac:
celo leto......K 22-—
pollata      .......11 —
četrt leta.......9 5*50
na mesec....... 1*90
netfelf« te
Inserati veljajo: peterostopna petit «tvta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aii večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Uprav niMvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati itd. to je admiBfetrativnc sn ari.
.Slovenski Narod* velja po po«!:
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crcdciitvo: Bnaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34,
Na pismena naročila brez istodobne vpoalatva naročnine se ne ozira. Narodna lianama telefon št 85.
ca Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K K*—
pol leta.......■ 13*
četrt leta.......•  6 50
na mesec.......• 230
za Nemčijo: celo leto     ......  K W*
za Ameriko in vse droge dežele-celo leto......K 3»
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamfcs Vpravatttvo: Knaflova nliea tt S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it
Težftoče v parlamenta.
Dunaj, 14. marca.
Nemški nacijonalci, ki so svoj čas italijansko fakulteto v Inomostu demolirali ter na roparski način pregnali iz tirolskega glavnega mesta italijanske študente, igrajo sedaj vlogo prijateljev kulture.
Posl. dr. S t e i n w e n d e r je aranžiral potovanje nemških poslancev k jubilejnim slavnostim v Rim in tam je hotel pred vso italijansko javnostjo, kakor ljubezujivi stric iz tujine potegniti iz potne torbe italijansko fakulteto ter jo prezentirati kot dar avstrijskega nemstva vzra-doščonemu italijanskemu narodu. Hvala in slava nemškemu »edelvoi-kn« bi bila popolna . . .
Nemški r-Naionalverband;-; seveda prav dobro ve, da on ne tvori večine v parlamentu in da sprejetje italijanske fakultete ni odvisno od njega, temveč od popolnoma drugih činite] jev, posl. Steinvvender ve nadalje dobro, da obstoja baš v tem »Nationalverbaudu« močna struja, ki je prineipijalna sovražnica italijanske kulturne zahteve, notai>c-ne edina prineipijalna sovražnica v celem državnem zboru, vse ono pa so ■-i hoteli nemški nacijonalci predrzno zaigrati kot rešitelji od najrazličnejših neprijateljev ogroženih italijanskih kulturnih teženj.
»Slovanska Kuota<% ki se je da-ues popoldne s+*stata,, je pravilno protestirala proti taki predrzni igri ter izjavila, da nima povoda, irarati lo-vorjevega listja.^ katerim okineaui bi se potem Nemei dali slaviti v Rimu. — Jasno je že daness da italijanska fakultetna predloga ne bo rešena pred Veliko nočjo in da bodo n eniski romarji v Rim morali tja brez nj*».
To se pravi, ako pojdejo. Danes popoldne so se sicer sestali k rimski 021131 priglašeni poslanci k posebni onferenci, o kateri so izdali komunike, ki zatrjuje, da se potovanje v ftim izvrši za vsako ceno; toda od 1 sklepa do izvršitve je še jako daleč .. .
Zadeva potovanja nemških po-slnneev v Rim je postala namreč velike notranje politične važnosti. Nemci* ki navzlic svojim »naprednim': in demokratičnim« idejam drvijo za svojo vlado čez drn iu stro, ter se ne ozirajo ne na desno, ne na levo. ako-tudi morajo časih čez močvirje nnj->iazadnjnskih vladnih akoij, se čim dalje bolj boje za svojo pa namena r-ne in politične pozicije.
Parlament pa se nahaja v situaciji, ki je vse kaj drugega, kakor rožnata. O jako problematičnih agrarnih resolucijah, ki, strogo rečeno, spadajo pred forum deželnih zborov, ne pa državnega zbora, se razpravlja še vedno brez konca in kraja, pred vratmi zbornice pa stoji cela vrsta nujnih vprašanj, ki morajo biti rešena do konca tega meseca in ki vendar ne morejo čez prag.
Glede proračuna upajo optimisti še vedno, da bo proračunski odsek pravočasno s svojim delom gotov. Računa se i dejstvom, da bo debata v par dneh tako oslabela in razpoloženje v odseku postalo tako trudno, da se bo poglavje brez težkoč odgla-sovalo. Zatrjuje se tudi, da imajo zlasti Poljaki in krščanski socijalci največji interes, razpravo pospešiti; prvi bi se radi izognili obširnejšim razpravam pri poglavju naučnega ministrstva in trgovinskega ministrstva (rusinska univerza in vodne ceste!), drugi hočejo, da izide zlasti dr. Weisskirchner brez posebnih madežev iu turi i pri postavki o kredita deželnobrambnega ministrstva, bi jim bila kolikor mogoče kratka debata najljubša*, ker se hočejo izogniti neprijetne zadeve veterajnarskih organizacij, katero zavlačujejo opozi-cijonalne stranke v vojnem odseku, za katero pa so se krščanski socijalci častno angažirali.
Navzlic vsemu temu pa jc danes skoraj gotovo, da budgćtni odsek s svojim delom ne bo pravočasno centov in da bo tekom prihodnjih M dni moral priti v razpravo mm proračunski provizorij.
Vlada je tozadevno predlogo podala že pretekli teden takoj v prvi seji drž. zbora, ter si prav kom od no v ta provizorij vzela tudi posojilo 76 milijonov kron, potrebnih za amortiziranje drž. dolgov in ta kritje avstrijskega, deleža v delega-eijah sprejetih vojnih kreditov.
Ta vsem ustavnim in parlamentarnim običajem nasprotujoči način, ki je v zvezi z naglim pred loženjem cele predloge, očiten izraz nezaupanja vlade napram njeni lastni večiui, je vzbudil celo pri nemških nacijo-naleih neprijetne občutke in zavest, da smatra vlada sama položaj za jako težaven in negotov.
Nujno vprašanje rekrutne^a zakona — vojaški nabori so morali biti že itak preloženi — tvori uaoaljno težavo, in o davčni reformi danes govoriti je sploh nemogoča stvar, ker ni stranke, ki bi se (že z ozirom na svoje volilen) tipala potrditi nazore
fin. ministrstva z brezpogojnim da.
Nemški nacijonalci so morali vrhutegra spoznati, da se na gotovih mestih smatra njihova vožnja v Rim kot nekaka demonstracija, kateri bi Si vladna stranka morala na vsak način izogniti, a kar je še mnogo hujše, na najvišjem mestu se znane lilo-merieke resolucije, ki šovinistično odklanjajo vsak mir med Čehi in Nemci najostrejše obsojajo . . .
Baron Bienerth je prišel do spoznanja^ da tako ne gre naprej. IJvidel je končno, da njegova večina ne prenese naloženega ji bremena in da so ovire, ki se stavijo njegovim načrtom skoraj nepregledno narasle...
Nezaupanje vlade napram lastnim strankam je le preveč utemeljeno. Posedaj najenotuejši in najzanesljivejši »Poljski klub« je od notranjih bojev razoran in razni nasprotniki trde, da do razpada ni več daleč. — Kljub v sem poskusom od znotraj in zunaj raztrgati »Slovansko Unijo«, se ta reprezentira enotno in kaže, dobro voljo, nadaljevati trezno in strogo solidarno opozicijonalno politiko: njenih 125 mož in pa soc. dem. falanga 88 mož tvorijo tako enotno opozicijonalno maso, da je proti njej cela vladna večina kakor r-eurejena četa landšturmerjev — na katere se človek ne more zanesti.
Ni je danes ideje, ki bi bila vsem vladnim strankjpn skupna ter tvorila zanesljivi temegtrl^iie korporacije.
To spoznanje ovlada celo politično javnost, ter ustvarja ono neprijetno nervozno atmosfero, ki je znamenje, da se pripravljajo novi važni dogodki.
Včeraj in danes >e je ponovno sestal ministrski svet, baron Bienerth je bil dolgo pri cesarjn in za jutri je napovedana nova ministrske? konference.'-
Zdi se. da so približujemo usodnemu vprašanju, na katero bo treba v kratkem jasno odgovoriti.
Ali temeljita sprememba političnih razmer, reformacija večine in 2 njo tudi kabineta ter sistema --ali pa politični obup. kateremu dajemo tako lepo ime: apel na volUco ...
Naskok ptujskih nemfor-jeo no ptujsko Thnensho
posojilnico.
Ker je v blagajnah ptujske nemške šparkase, ki se pa redi izključno od slovenskega pupilarnega
denarja, nastala huda suša, hočejo priti kavalirji ala Ornig in tovariši, ki to šparkaso vodijo, na ta ::ačin zopet do denarja, da so začeli po svojih kreaturah hujskati proti slovenskim denarnim zavodom, posebno pa še proti Ptujski slovenski posojilnici. Kakor znano, je Ptujska posojilnica skoraj najmočnejši denarni zavod na Sp. Štajerskem, ki uživa radi svoje solidnosti splošno zaupanje. Da bi naščuvali vlagatelje proti tej posojilnici, so začeli v proslulem ptujskem listu »Štajercu« širiti vznemirjajoče, povsem zlagane vesti, da jo Ptujska posojilnica izgubila svoje na tisoče in ti^oee znašajoče vloge pri polomu »Glavne posojilnice« v Ljubljani.
V tem listu se dalje trdi, da je Posojilnica v hudi denarni stiski in da je primorana že odpovedovati posojila. Vse te vesti, katere širijo sedaj po ptujskem okraju štajercijan-ski šnopsarji, so kakor rečeno popolnoma izmišljene. Ptujska posojilnica nima sploh nikake vloge pri »Glavni posojilnici« v Ljubljani in tudi ni>;a-kega deleža. Zlagano je, da bi odpovedovala posojila iu je v resnici tožila le neko stranko, ki je bila že skoraj tri leta na dolgu obresti, in je tej stranki bil odpovedan kredit. Ko je dotična stranka zadevo glede obresti poravnala, ji je Posojilnica zopet v polnem obsegu kredit pustila. Da je bila stvar z odpovedjo kredita res takšna, so gospodje pri Nemški hranilnici dobro vedeli, vendar pa se niso sramovali v »Štajercu« te zadeve zlobno zasukati in jo zlorabiti za svoje nečedne namene. So pač kavalirji! Kakor zvemo, hoee vodstvo Slovenske ptujske posojilnice storiti energične korake v svojo obrambo. List '»Stajere« bo prmrorau, de svojs laži popravi. Vložena je tudi ovadba na državno pravdništvo v Mariboru in je bilo okrajno glavarstvo v Ptuja kot politična oblast, ki nadzoruje pisavo v »Štajercu«, pozvano, naj varuje ljudstvo ptujskega okraja pred škodo, ki bi lahko nastala, ako se se dalje trpi hujskanje po imenovanem listu. Radovedni smo, ali bo oblast hotela vršiti svojo dolžnost, skrajni čas bi bil, da se stopi revol-veržurn al istom okrog »Štajerca« že enkrat pošteno na prste. Ptujski nemčurji hočejo bojkot! sprejmemo ga, toda orožje se bo obrnilo oroti ptujskim nemškim trgovcem in obrtnikom. Če bodo ti čutili slabe posle -diče, se pa naj zahvalijo pri svojem prijatelju Ornigu, ki je v prvi vrsti odgovoren za vse hujskartje.
Politična kroniko.
Državni zbor se je včeraj pečat z agrarno resolucijo. Vendar pa ni mogel končati posvetovanja o tej zadevi, ker so se skoraj vsi agrarni poslanci prijavili k besedi. Še-le v petek bodo mogli glasovati o agrarni resoluciji. Upajo, da bodo po končanem posvetovanju o zakonskem načrtu glede javnih agentov takoj prešli k prvemu branju rekrutnega kontingenta.
Z ozirom na kratek čas bo delovni program državne zbornice pred velikonočnimi počitnicami le kratek. Obsegal bo le rekrutni zakon, bančno predlogo in dva- ali trimesečni proračunski provizorij.. Laska fakultetna predloga nikakor ne bo rešena še pred Veliko nočjo, kar posebno jezi nemške napredne in laške poslance.
Podajamo kratko poročilo o seji: Posl. Kotlar je poudarja!, da imajo agrarne resolucije namen, povzdigniti produkcijo mesa in bodo ta svoj namen tudi dosegle. Ker so more s svinjorejo v kratkem dva- in trikrat več mesa producirati, nego 55 govedorejo, sedaj naj se poprime j« svinjereje.
Posl. B u d i g je zahteval, naj država respektira zakone o pašah in »servituto posameznih posestnikom; Obžaloval je. da se pri pogozdovanju alpskih pokrajin bolj gleda na to, da se pokrajine izpremene v lovske revirje, kakor pa, da so uvede umno gozdno gospodarstvo. Končno je zahteval, naj se razširi dunajski centralni zavod za kontrolo semen i u osnujejo postaje v posameznih deželah.
Po posl. dr. B u z e k u je govoril posl. N i e d r i s t, ki se jc pritoževal o slfcbih gospodarskih razmerah na Tirolskem
Posl. S i e g e I e je zahteval od vlade, naj tako skrbi za poijedelstvo v interesu države, kolikor je to po trebuo, da more izpolnjevati svoje naloge in eksistirati.
Posl. B i a n k i n i je zahtevat, naj se regulira več vod v Dalmaciji. Akcija za gospodarsko povzdigo Dalmacije jc v zadnjih letih marsikaj storila, nujno potrebno pa je, da se ta akcija tudi v drugih panogah pospeši.
Posl. F a i d u 11 i se jc zavze-mal za meltjoracije na Goriškem in za izboljšanje pašnikov na Krasu, Govornik je tudi priporočal, naj s*' pomaga vinoreji in sviloreji ter je
LISTEK.
Sku!n]ove Tomaža KroiežUavčka.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavee.
(Dalja.)
Krmežljavček ie slonel ob vratih kakor bi pričakoval svojo zadnje ure. Vajen je bil, da mu je tdpr-la žena in ga pozdravila s kakim pri-mernim orodjem. Xa njegovo veselo začudenje pa mu zdaj ni odprla Neža, marveč občinska babica Urša in ni gu. pozdravila z udarci z metlo, nego s prijaznimi besedami.
»Ali kje pa hodiš toliko časa! Kdaj smo že poslali po tebe!<-
Krrnezljavčku se je začelo nekaj svitati, da ga je prišla neka ženska klicat v krčmo, češ, doma je porod., a natančnega se ni mogel ničesar domisliti.
»Fanta ste kupili,« je hitela pripovedovati Urša. »Ni uro tega, kar je prišel na svet.«
»Ali je res?« je vprašal Krmežljavček. »Lej, lej, kdo bi bil to mislil! In fanta praviš? Čigav pa je!«
»Kako pa govorifcf« se je razhu-
dila Urša. »Da te le sram ni. Take be-
sede iz krščanskih ust! Ali mar nisi ti sam oče?«
»Ne vem — nekaj pravijo, da sta si moja žena in gospod župnik sumljivo dobra, da, in to vem tudi, da sem šele tri mesece oženjen -— da, in tudi to vem . . .«
Občinska babica Urša je bila sicer že davno iz let skušnjav, a vzhc temu je spadala med najvnetejše pri-vrženke župnikove in so jo Krmcž-Ijavčkove besede hudo razkafile.
»Ti grdoba grda, muha pijana,« ga je prekinila in ga butala ob vrata. »Ti boš gospoda župnika, svojega dobrotnika, tako žalil in svojo dobro ženo boš tako zasramoval. Fej te bodi, pijanec!«
»Ti — Urša — še eno tako besedo —- pa napravim ovadbo — jaz sem uradna oseba,« jo grozil Krmež-Ijavček,« in v službi sem! Pazi!«
»Jaz sem tudi uradna oseba,« je jezno odgovorila Urša, »in malo bolj važna kakor si ti. Jaz imam skušnjo, ti pa nobene, tebe sploh nimajo za drugo delo, kakor da pijance domu nosiš in beraške uši preganjaš. In kaj stojiš zdaj tu in sloniš na vratih. Pojdi notri ali pa ostani zunaj.«
Lahko je bilo Urši tako govoriti. Krruežljavček bi bil kaj rad šel v sobo, ko bi le mogel. A noge so mu bile pretežke, glava mu je omahovala in samo toliko pameti je še imel, da se ni odmakni! od zidu.
»Poglej jo, to uradno osebo, kako je pijana,« je sikala Urša videč, da se Krmežljavček ne more ganiti. »Prava sreča, da Neža lezi, drugače bi že posvetila tvoji uradni osebi. Ali hočeš tak pred Nežo? Pojdi rajši v kamro.«
»Saj je. res, da, v kamro, da, v kamro,« je z veselo vneino pritrjeval Krmežljavček. »Kaj bi Nežko motil, ko je tako bolna. In fant gotovo že spi ? Da, v kamro poj de m — samo malo mi pomagaj, veš, čarovnica me je potrla . . .«
»Ali pa te je luna trknila,« je pripomnila zlobna Urša, a je vendar prijela Krmežljavčka okrog pasa, ga krepko podprla in ga previdno vlekla skozi kuhinjo proti kamri.
»Da„ Urša, že vidim, da si dobra,« jo je hvalil Krmežljavček, »res dobrega srca si in prav krepka si in zdrava. Ti bom pa kupil ruto za novo leto. Samo Neži nie ne povej. Svileno ruto ti bom knpil! Da, pn kaj sem hotel reči? Kako je pa fantu ime?«
»Saj še ni krščen,« je podueevala Urša Krmežljavčka odpirajoč kamro. »Mislim pa, da bi ara krstili za Silvestra, ker je v Sil vest rovi noči na svet prišel.«
»Ne, Silvester on ne,« je z nenavadno odločnostjo aaklieoi Krmežljavček- »Naj bo fant že fajmoštrov ali moj, Silvester ne bo. Naj mu bo
laje nSrečno novo leto« ime. Učitelj je uocoj rekel, da bi to bilo poetično ime.«
Zdaj pa je Uršo minila zadnja iskra prizanesljivosti. Povedala .je Krraežljavčku svoje mnenje tako, da se jc skoro sesedel, ga pahnila v kamro in za kazen zaklenila vrata, klieoč porogljivo:
»Zdaj je pa enkrat policaj v špehkainri. Haba! Lahko noč ti, ti — uradna oseba,«
Krmežljavček je stal sredi tem* ne kamre in ni vedel kaj se je ž njim zgodilo. Kamra je bila polna vsakovrstne ropotije iti je služila tudi za shrambo jedil, za perilnico in različne druge namene. Krmežljavček je tipal okrog sebe, a ni našel prostora, kamor bi mogel leči ali se vsaj vse-sti. Klical je Uršo in ji dajal sladka imena ter obetal cele svilene obleke in toliko dela, da ga bo komaj zmagovala, a nihee se ni oglasil. Kor je bilo v kamri tudi dosti toplo, se je začel tajati sneg, ki je bil zašel Krmež-Ijavčku pri rabuki pred župnišeem ta srajco in v žepe in čutil jo, da je ves moker.
»Ah, kako sem uesrečen in zapuščen,« je vzdihoval Krmežljavček in tipal po svojih žepih. »Še prehladil se bom.«« Našel je v žepu res škat-Ijioo vžigalic, a bile so tako mokre, da se je vnela lo ona sama in še ta samo za hip. A to je za silo zadosto-
valo, kajti pri svitu te vžigalice je Krmežljavček zagledal prostor, kamor lahko sede in se razveseli!, da so prav okrog tega prostora visela na napeti vrvi vsakovrstna ženska krila. V temi je slekel svojo obleko in obesil nase ženska krila; nekaj si jih je privezal okrog pasa, debelo bati-ranko pa okrog vrata. Toplota mu jo dobro dela. Sedel je potem na pripravo, ki jo je bil zagledal pri svitu vžigalice in v naslednjem trenotku že spal tako trdno spanje pijanega pravičnika, da ni nič čutil, kje da se* di. Sedel je pa na čebru, polnem namočenega perila, a dasi se je vse bolj pogrezal v čeber, tako da je naposled sedel v sami žajfniei, se vender m prebudil do belega dne.
Klici začudenja, klici ogorčenja, klici zasmeha iu poniževanja so končno prebudili Krmežljavčka. Z izbuljenimi oemi je gledal okrog sebe, a ni spoznal nikogar, videl je le množino ljudi. Zbrani so bili vsi posli iz gradu in so vlekli Krmežljavčka iz čebra ter se mu posmeho-vali, videč ga v ženskih krilih in vsega premočenega. Ravno ko je hotel Krmežljavček zarohneti nad razposajenimi ženskami, pa je njegov pogled obvisel na črni postavi, stoječi med vratmi, in tedaj m o je bilo pri srcu kakor obsojenci}, kadar zagleda veomlau Na pragu je namreč stal sam župnik Matevž Stebalar. (W prinos****
ker se na Korošlteni agrarne opera-Posl. Pirker se je pritoževal, izreke! upanje, da se bodo kmalu regulirale kolonatske razmere, cije prepočasi izvršujejo.
Posl. Ceglinski je predbaei-val vladi, da se premalo briga za Rusine in da izpolnjuje edinole želje Poljakov.
Nato so se prečitalc interpelacije. Med drugim so interpelirali posl. Spadaro in tovariši zaradi pomanjkanja tehničnega osobja pri pomorskih uradih v Trstu.
Posl. Heilingerje izjavil, da je notranji minister dne 3. februarja v odseku za državne nastavljene« sporočil, da je sedanji položaj državnih financ tako neugoden, da ne prenese večjega obremenjenja za izboljšanje materijalnega stanja državnih uradnikov. En dan pozneje je izjavil finančni minister v Budimpešti v delegacijah, ko je šlo za vojne zahteve, da se finance krepko razvijajo. V proračunskem odseku je minister poudarjal, da je donos davkov nadkriJil preliminare. V6led tega so skoraj gotovo tudi izboljšali stanarino častnikom. Z ozirom na te nasprotujoče se izjave finančnega ministra, je govornik vprašal predsednika, ali je dejstvo, da se je finančni položaj izboljšal in da se potem lahko h boljša materijalno stanje državnih uradnikov in slug, kakor se je izboljšalo to častnikom.
Predsednik je izrekel Željo, da bi se državne finance kmalu toliko izboljšale, da bi se mogle zvišati plače uradnikom, obenem pa znižali davki.
Nato je bila seja zaključena.
Proračunski odsek je včeraj nadaljeval posvetovanje o etatu notranjega ministrstva,
Posl. dr. Mavr se je zavzemal za obrtnike ter predlagal resolucijo z ozirom na organizacijo državne ga arhivarstva,priporočal je tudi, naj se službe pomožnih uradnikov izpreme-?ie v definitivne.
Posl. dr. Kol i s c h c r je zahteval, naj se juristični upravni uradniki oproste manipulativnega in pisarskoga dela, naj se nastavijo stenografi pri okrajnih ghvvarstvih. Predlagal je resolucijo, naj se zvišajo krediti v asanačne svrhe in za vodovode .v manjših mestih in trgih.
Posl. N e m e c je odločno zahteval, naj se uprava kmalu reformira. Vlada se mora zavzeti za avstrijske državljane, ki so bili brez vzroka iz Prusije izgnani.
Poti. Kotlar je izrekel svoje začudenje, da zaveznica Nemčija tako sovražno nastopa proti deškim delavcem in rokodelcem.
Ko so govorili še poslanci K u -r a u d a, dr. A d 1 e r in dr. K r a -m a f, je bila seja zaključena.
Člani večine v proračunskem odseku so se včeraj na povabilo posl. dr. S v 1 v e s t r a zbrali k posvetovanju. Posvetovali so se o nadaljnem razvoju dela v proračunskem odseku in o možnosti, da se redni državni proračun v pravem času reši. Izvolil se je pododsek, ki naj stavi primerne predloge, nc samo z ozirom na rešitev rednega proračuna, temveč tudi z ozirom na rešitev eventualno potrebnega proračunskega provizorija, V ta pododsek so bili izvoljeni: posl. dr. C o n c i, baron F u c h s, pl. Starzinskv, dr. S t c i n w e n -d e r in W i 11 e k.
Položaj v vojnem odseku je še vedno napet. Cesar je včeraj sprejel ministrskega predsednika v avdijen-ci. To avdijenco spravljajo v zvezo s težkočami v vojnem odseku. Včeraj je bilo več posvetovanj z opozicijo o vprašanju veteranskega zakon«, ki bo pa ostala brezuspešna. Krščanski socijalisti zahtevajo, da sc mora omenjena zakonska predloga nemudoma rešiti, dočim se Oehi in socijalni demokrat je z vso silo temu upirajo. Poljaki, nemški liberalci in krščanski socijalisti so na poziv ministrskega predsednika brzojavno poklicali za danes vse svoje člane, ki so v vojnem odseku, na Dunaj. Upajo, da bo današnja seja sklepčna.
Včeraj popoldne je imel pododsek za preskrbo invalidov sejo. Sprejela se je resolucija, v kateri se pozivlje vlada, naj v najkrajšem času izdela zakonski načrt, s katerim sc bo reformirala preskrba vojaških invalidov. Kdor pozna naravnost škandalozne razmere vojaških invalidov, mora priznati, da je skrajni čas, da se ta preskrba invalidov temeljito reformira.
* *
Jugoslovanski klubi so imeli včeraj popoldne konferenco o laški fakultetni predlogi. Konstatiralo se je, da so klerikalni Slovenci opustili obstrukcijo, vendar pa Jugoslovani ne čutijo prav nikake potrebe, da bi pospeševali predlogo. »Slovanska Enota« se je pridružila predlogom jugoslovanskih klubov.
V hrvaškem sabora so je včeraj
nadaljevala adresna debata. — Poslanec Bodisavljevie je izjavil, da sprejme adreso koalicije, ker izrfcia vse trpljenje ljudstva. Poudarjal je, da so Srbi navzlic vsemu preganjanju od strani različnih vlad pri procesih, vedno izšli kot cisti in neomadeževani. Pečal se je tndi z zagrebškim »veleizdajniškim« procesom ter izjavil, da je bil baron Rauch v času, ko se je vršil ta proces, vedno v stiku z načelnikom zagrebške policije Sporči&em, ki je občeval z vohunom Nastieem. Govornik je preči t al celo vrsto pisem, katera je pisal Sporčio Nasticu.
Posl. Radič nato zavpije: To so špijonažne zadeve, ki ne spadajo sem.
Ko je posl. B u d i s a v 1 j e v i o začel brati nemška pisma žurnalista Izidorja Steinhardta, je zaklical posl. Radič: Ne smemo trpeti, da bi se tu nemška pisma čitala!
Dr. B u d i s a v 1 j e v i ć je nato preči tal celo vrsto brzojavk, ki jih je poslal Sporčić Nasticu o različnih sestankih na Dunaju.
Predsednik je prosil govornika, naj ne govori tako dolgo o tej stvari.
Nastal je velik vrišč, na kar je predsednik sejo prekinil.
Ob pol ene je dr. B u d i s a v -1 j e v i č nadaljeval svoja izvajanja. Pokazal je več odrezkov od poštnih nakaznic za zneske, katere je dobil Nastič od Sporčiča. Dokumenti dr. Budisav ljevica so vzbujali veliko pozornost. Ob pol dveh je govornik končal svoja izvajanja ter izjavil, da 1k> glasoval za adreso koalicije.
Nato je govoril ban dr. Toma-š i č, ki je pred baci val koaliciji, da preprečuje delovanje sabora in da hoče njejra vreči. Vseeno bo pa ostal na svojem mestu, dokler je to v interesu naroda in dokler ne bo izpolnil svoje misije.
Med Hrvati in Srbi v Bosni je
prišlo do ostrega konflikta radi jezikovne predloge, ki jo je izdelal poslanec dr. M a n d i č. Ta predloga določa, naj bo v Bosni in Hercegovini uradni jezik ali samohrvaški, ali pa samosrbski. Srbi smatrajo to za kršitev svojih narodnih pravic in izjavljajo, da bodo uporabili vsa sredstva, da preprečijo uzakonitev te predloge. Predloga nadalje določa, da se mora vsak v Bosni službujoči uradnik v dveh letih naučiti deželnega jezika-,da ne bo v Bosni nastavljen noben uradnik, ki ni zmožen deželnega jezika, raz ven tehničnega osebja. Ker hočejo Hrvati v zvezi z Muslimani na vsak način prodreti s tem predlogom, bo prišlo do ostrega boja. Sicer so pa tudi v vladnih kro-erih mnenja, da bi vlada sama ne predložila tega zakona v sankcijo.
Siorsko.
Iz štajerskega dež. šolskega sveta. Staj. dež. šolski svet je v svoji seji dno 9. t. m. dovolil delitev šestraz-redne mešane ljudske šole v Studencih v orazredno deško in orazredno dekliško ljudsko Šolo. Ljudska šola v Novi cerkvi pri Vojniku se razširi iz trorazrednice v štirirazrednir.,. De-iinitivno so nameščeni: na ljudski šoli v Jarenini def. učit. Jož* Oonč; v Kapelah prov. učit. Jože J -še, v Jurkloštru prov. učitelj Andrej Go-stiša, pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic prov. učit. Kari Drnfenik, v Kamnici pri Mariboru pr<. . učit. Mirka Wach in Pavla Bazelj, v Lju-bešaem Viktorija Zohrer, v Petrov-Sah Marija Confidenti. Za okr. pomožnega učitelja v slovenjgraškem polit, okraju je imenovan prov. učitelj v Mariji Puščavi Andrej Lesk o vsak.
Velik požar v Sp. Dravogradu. V nedeljo ob 11. ponoči je izbruhnil požar v žagi g. V. Golla v Meži pri Sp. Dravogradu. Zaga je popolnoma zgorela. Škoda je zelo velika.
Imenovan je za kancelisui pri slovenjgraškem okr. glavarstvu narednik c. in kr. pcjšpolka št. 17 v Celovcu Friderik Pleteršek.
Drobne novice. Mariborska porotna sodnija je obsodila raznašalea peciva Klobasa iz Jareni-ne zaradi umora posestnika Donka na 18 let težke ječe. — D e t o m o -r i 1 k a. V Piršnem bregu blizu Brežic so našli te dni pod čebelnjakom skelet novorojenega otroka. Sedaj se je odkrilo, da je otroka porodila ločena ž°na, dekla pri tem kmetu, Jožefa Presker. — Iz Šoštanja, Vžigalico je užgala na vroči peči v sobi triletna Francka Klančnik. Z vžigalico si je užgala oblekico in dobila težke opekline. — Maščevanje zasajenega tata. Kovača Iv. Preskerja iz Planine so dobili na podstrešju posest niče Marije Ilodej v Selah ravno pri tem, ko je hotel izprazniti slaninjak. Ko je zagledal Marijo Hodej, je zgrabil kos lesa in ti grozil, da ji ne bo šlo dobro, ako ga izda. Na to je šel v hlev spat. Zjutraj je našla Hodej svojo kravo pod milim nebom tako zvezano, da so jo ko-
neiUL Bila jo p& vana, da so jo morali zaklati. Presker jo že pod ključem.
Štajerska kmetijska dražba ima
dne 29. in 30. marca stoj o boni zbor v Gradcu.   Mariborska »Strmin« se
zavzema za to, da bi dobil v družbi-nem odboru tudi ravnatelj kmetijske šole v St. Jurju, g. I. Belle viri Jen glas, kakor ga imajo njegovi nemški tovariši. Se pridružujemo — in izrekamo željo, da bi se zastopniki epod-nještaj. podužuic, ki so večinoma v naprednih rokah, prav mnogoštevilno udeležili občnega zbora. Zaradi napetih razmer v deželnem zboru utegne priti na njem do prav burnih prizorov.
Iz Polzele nam poročajo: Nerrški »Sohulverein« se ukvarja z mislijo, da bi ustanovil tu otroški vrtec. Na Polzeli je naraščaj za ponemčevalni-co še premalo »prepariran«, to je ne zna niti besedice nemški in se ga torej ne da uspešno »reševati« za nemški jezik in kulturo. Odpor s slovenske strani je zlasti od poklicano birani, to je od občine in vseslovenske (?) ljudske stranke docela neznaten. Narodnega župnika Atenteterja je že teh malo prask z nemškutarji tako ostrašilo,   da si bojda prosi drugam.
V Šmarju pri Jelšah se ustanovi danes, 15. marca zvečer ženska podružnica C. M. D. Govori potov, učitelj g. I. Prekoršek. Želeti je, da bi se nova postojanka C. M. D. v zvezi z že obstoječo moško podružnico C. M. D. prav krepko razvijala. Ustanovni shod je pri Habjann.
Vzgledi vlečejo. Graški nemški listi poročajo, da se uči sin znanega orjaka posl. Roškarja kmetijstva na — nemški kmetijski šoli v Grotten-ho-fu pri Gradcu. Isti listi pripominjajo, da se je Roškar svoječasno navdušeno boril za — slovensko kmetijsko šolo v St. Jurju ob J. ž. No — >bisk na tej šoli je tako dober, da se bo že tudi izhajalo brez sinov slovenskih prvoboriteljev. Ali pa uživa nbogi Roškarjev sin deželni štipendij na Šoli ali ne — to se ne piše. Sin nemškoklerikalnega dež. odbornika in poslanca Hagenhoferja, kateri ima na leto samo malenkostnih 30 tisoč dohodkov, ga uživa . . . Pri Ro-škarjevem sinu je gotovo le obstruk-cija v štaj. dež. zboru edina ovira za dosego toli potrebnega dež. štioen-dija.
Iz Ptuja. Hajdinski župan Gra-har je bil zaradi žalitve nekega urada obsojen na 20 K globe. Gre se za iezdarenje paragrafov napram — slovenskemu žnnanu.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu nam pišejo: Trgovec Franc Simonič se je vračal te dni z vozom iz Ljutomera. Bilo je že precej pozno. Na Stari gori so naenkrat ustavili neznani ljudje voz in konje. Simonič je nvi-del, da ga hočejo oropati in si je po-macal z revolverjem. Enega napadalca je ustrelil, enecra te-žko ranil na nogi. drugi so zbežali. Ranjenca so dobili že orožniki in je pod ključem. Oni. ki je ustreljen, je doma v Medži-murju. Ali nova naša orožniška ]>o-staja nič ne izda za dosego večjo varnosti ob meji K
Učiteljsko društvo za celjski okraj -zboru ie v soboto, dne "Jo. mar-ea t, 1. ob 10. v celjski okoliški šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in razne društvene zadeve. 3. Poročilo računskih pregledov al cev. 4. Izvolitev odposlancev za »Zaves*«, o. Iz svoje botanične puščice, razkazuje tov. Ivan Logar. 6. Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu. 7. Slučajnosti. — Ob 9. pevska vaja 'stotam. Cenjene pevke in pevce prosimo točne in polnostevilne ndeb žbe. Do cenenih tovarišio in tovarišev v sosednjih okrajih, ki so obljubili sodelovati, se s tem še posebej obračamo a naivljudneišo prošnjo, da se blagovolijo potruditi k tej vaji. Žrtev je res velika, a smoter je lep.
Svetinje, Župnik Bratušek si prizadeva na vse kri pije, kako bi čimprej stavil na župnišče eno nadstropje. Izmislil si je med drugim to-Ie: Načelnika krojnega šol. sveta Vraza je nacrovoril, da je isti skrpucal na okrajni šol. svet prošnjo, naj se vpelje v prvem in drugem razredu, kjer je čez sto otrok, poldnevni pouk. samo za to, d« bi kmetom bdi ko pravil: »Glejte, zdaj je vsein pomagano; vam davkoplačevalcem, ker ram ne bo treba plačevati razširjntve šole; vam učiteljem, ki imate več dela, zato pa mani učencev in dovolj prostora, vam hišnim predstojnikom, ki imate otroke poldneva doma za pastirje, in meni. kar je glavno, jaz dobim nadstropje, to pa že lahko plačate!^ No. ali ni to modra glavico, ta BT*atušek.
Ženska Ciril-Metodova podružnica v Ljutomeru ima na Jožef ovo, dne 19. t. m. v Fraoc-Jožofovi šoli ob 3. popoldne svoj redni občni zbor. Cenjene članice iz trga kakor tudi iz oko^ce se vabijo k polnoštevilnemn obisku.
Predrzen vlom. Predrzni tatovi so poselili v noči od nedelje na ponedeljek v mesnico mesarja hi hišnega
posestnika Bndolfa Feiarsa v Beljaku. Odprli so železno okno pri mesnici, nbili steklo in tako prišli v mesnico. Eden je stal na straži pred hišo, drugi p* je delal v mesnici. Tam je ukradel iz misnice pri blagajni kakih 21 K v srebru in kakih 10 K v niklju in bronu. Tat gotovo še ni bil na višku svoje umetnosti, pustil je namreč železno blagajno popolnoma pri miru, pa tudi mesa in slanine se ni dotaknil, samo za pol kg klobas je vzel s seboj.
Nezgoda. Mestni cestni delavec v Volšperku Ivan Bučar je hotel obrezati neko drevo kraj ceste, pri tem pa je padel z drevesa tako nesrečno, da je dobil težke zunanje in notranje poškodbe.
Dvakrat okraden. Pri i>osestni-ku Šumiju v Vabčivesi v občini Dhorše pri Celovcu so tatovi v noči na 9. marca vlomili in odnesli precejšnjo množino slanine in klobas. V noči na 11. marca pa so tatovi vlomili zopet v njegovo prekajevalnico in odnesli kar vse, kar so našli, namreč nad 100 kg slanine.
Primorj&o,
Gregorčičeva »Gorica« je res kaj komoden list.. Le prečesto prihajajo na dan take reči, ki kažejo, kako sistematično odrivajo v stran in uničujejo Slovence Lahi v deželnem odboru ob kimanju in dremanju po-slancev-odbornikov S. L. S. Berbuča in Stepaneiča. Ali »Gorica« se zna ob takih prilikah na kratko odrezati. Pravi, da ni res, dasi dobro ve, da jc res. Parkrat smo povedali, kaj nameravajo storiti sedaj z deželno slovensko kmetijsko šolo, da jo namreč hočejo namestiti v mokri Rožni doli-ui, »edauje njene pro&tore na primernem kraju pa prepustiti laški deželni kmetijski šoli. Res je, da namerava deželni odbor to izvesti, ali »Gorica« pa pravi kar na kratko, da ni res, da se ne ve še nie, kam pride laška deželna kmetijska šola, na katere mestu se bo gradila najbrže deželna bolnišnica. S tem, da je povedala, da se misli postaviti deželna bolnišnica na mesto laške kmetijske šole, se je pa zvita »Gorica« vendarle ujela. Torej priznava, da se ima namen, premestiti laško deželno kmetijsko šolo. Naša javnost že dosti ve, kam se ima premestiti. Ca sc ne bodo slovenska županstva energično uprla, se bo izvršila laška nakana, kateri bodo lepo prikimali in jo potrdili brez ugovora vrli zastopniki S. L. S. v odboru in deželnem zboru.
Na vsak način je hotel v zapor neki Josip Verder iz Gradca, po poklicu čevljarski pomočnik, seveda ne da bi tam delal čevlje, ampak da bi lepo v miru počival in dobil vsak dan kaj gorkega v želodec. Prišel je v Gorico ter hodil tam okoli. Ko sc jo naveličal pohajkovanja., se je obrnil do nekega c. kr. redarja ter ga zaprosil, naj ga aretira, da pride v zapor. Ker redar ni hotel nič o tem slišati, si jc znal Vorder pomagati. Začel je prav grdo zmerjati in žaliti redarja, na kar ga je ta seveda aretiral. Verder je prišel tako v zapor in pred sodnike, ki so mu prisodili 13 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Verderju se zdi to skoro malce preveč, ker se bliža spomlad in on ni imel požel jenja, za celih 13 mesecev oškodovati sodišče,
Oseški davek. Lep zaslužek ima dekan v Croičah pod Cavuom v bližnjem Oseku. Nekdaj je spadal Osek pod Crnice, duhovniki, ki so opravljali tam svojo službo iz Cmič, so dobivali za to tudi plačilo in natura: toliko in toliko hI vina. Čez čas so dobili Oseščani svojega duhovnika, katerega vzdržujejo, ali, glejte, davek za Črniškega dekana jc ostal. Še vedno mu morajo dati vsako leto določeno število hl vina, dasi pride menda samo dvakrat mašo brat v Osek. Drage so te maše, kajti dekan črniški dobi za nje toliko vina, da je n. pr. po letošnji ceni vina skupil za vino 1800 K; drugače ima vino iz Oseka vrednosti na leto gotovo 1000 kron. Tak krivični davek morajo plačevati uboeri vinogradniški trpini v Čruiee. Prosili so že dekana, naj ne pobirajo vee vina, ker ga ne zaslužijo, prosili so škofijski ordinarijat pa vse zaman. Stvar bo trehn spraviti pred parlament, drugače se ne bo pomagalo oseškim trpinom.
Trgovsko - obrtniška zbornica. Trgovinski minister je potrdil izvolitev Jos. Venutija za predsednika in J os, Mulitscha za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice v Gorici.
Ples in pretep, V neki gostilni za gradom v Gorici jo bil ples. Plesali so vojaki in civilisti in to rodi največkrat pretep. Tndi v tej gostilni se je tako zgodilo. Laški plesalci so izzvali prepir, kateremu je sledil pretep. Hanjen je bil med pretepom neki Alojzij Pahor.
S steklenico. Avgust Lasič iz Vrtojbe* ki je ranil o Božicu Ivana Jarca, je stal zaradi tega pred goriškim sodiščem. Dobil je 14 dni zapo-
ra in mora plačati Jarcu odškodnino za bolečine.
Požar. V nedeljo, kmalu po 12. opoldne se je vnela v Gornjem Cerc-vem hiša Ivana Humarja, Zgorelo je vse poslopje, vse premičnine in nekaj denarja v bankovcih. Zgorel jc tudi 3 mesece star otrok. Ena junica je popolnoma zgorela. Gospodar Iv. Hum ar se je močno ožgal po obrazu in rokah in so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Cerovci so pridno gasili in delali, da se ni ogenj razširil. V nevarnosti je bilo v Gornjem Cerovem tudi 30 do 40 hiš.
Svojo hišo zažgal. V Dolu to aretirali nekega Ivana Pahorja, ker jc na 6umu, da je zažgal svojo hišo z namenom, da dobi izplačano odškodnino.
Tržiška ladjedelnica. S pomočjo zavodov »Wiener - Bank - Vereina« namerava ladjedelnica v Tržiču zvišati svoj kapital od 3 na 6 milijmov kron. Po drugi verziji pa prevzame omenjeno bančno društvo vse podjetje.
Aretacija. Na ovadbo neke Marije Bertuzzi so aretirali v Trstu 61-letnega dninarja Petra Bertuzzija, stanujocega v ulici Gelfi št. 6 ker je hotel prisiliti omenjeno Marijo Bertuzzi z grožnjami, da trpi njegovo nenaravno počen janje. Pri :asli sevanju je aretiranec vse tajil.
22 ročnih vozičkov. V nekem skladišču v Trstu v ulici Pieta št. 5, ki je je najela policija, da spravi tam večje stvari, za katerih lastnike policija ne ve, je shranjenih tudi 22 ročnih vozičkov, ki so stali brez lastnika na cestah in katerih lastniki se še niso oglasili.
Iz politične službe. Provizorični namestništveni koncipist dr. Termaid grof Khuen-Belasy v Trstu je imenovan za definitivnega namestništve-nega koncipista in namestništveni konceptni praktikant Anton Mrakov-Čič v Kopru za provizoricnega na-mestništ vernega koncipista na svojem dosedanjem službenem mestu.
Tatvina. V stanovanje rodbin«■ Schwab v Trstu v ulici Farne to št. 12 je vlomil predvčerajšnjem predrzen tat ter odnesel dragocenosti v vrednosti 280 K. Kot tatvine sumljivega je aretirala policija 351etnega iz Trsta odpravljenega Jožefa Benclea iz Gorice.
Boj s tihotapci. Finančni stražniki Plazonič, Grubišič, Tezulati in Siša, ki morajo stati ob črnogorski meji pri Sisičah, so naleteli ponoči na tihotapce, ki so hoteli spraviti čez mejo dva vola. Tihotapci so streljali na finančno stražo in straža ;im je odgovarjala. Z enim volom so jo slednjič tihotapci pobrali nazaj za mejo, drugega pa so morali pustiti na mestu, ker je bil obstreljen.
Iz politične službe. Dalmatinska namestništvena tajnika Ivan Tabeau in Lino Lana sta imenovana za okrajna glavarja, okrajni komisarji dr. Franc Dure, Krištof Radimin in Štefan Krpan pa za naineatniŠtvene tajnike v Dalmaciji.
Legar. V Rovinju se razširja logar. Vsled tega je odredil pristaniški admiralat v Pnljn, da vojne ladje m smejo pristati v rovinjskem pristanu in da se pomorščakom ne smejo dovoljevati dopusti za Rovinj.
Dohodki železniv. Primorske lokalne in male železnice izkazujejo z» mesec januar sledeče dohodke: Furlanska železnica 32.200 K, Vipavska železnica 13.100 K, Trst-Poreč 38300 kron, Trst-Opčina 16.190 K, Opatij ska železnica 18.198 K, Goriška že-leznica 10.750 K, Puljska cestna železnica 1H.S22 K,   Tržaški tramvaj
87.572 K.
Nezadovoljnost med dalmatinskimi poštnimi uradniki. Dalmatinski poštni uradniki se boje, da bo imenovan za višjega poštnega uradniku političen uradnik in ne strokovni uradnik. Zato so imeli dalmatinski poštni uradniki že več shodov, na katerih so protestirali proti takemu postopanju in sklepali resolucije, ki so jih'potem odposlali centralni zvezi. Tekom včerajšnjega dne so odposlali dalmatinski uradniki 200 brzojavk na razna uradniška društva in na poslance, v katerih prosijo zlasti te zadnje, da naj ukrenejo potrebne korake pri trgovinskem ministrstvu.
Dnevne vesti.
+ Klerikalci in občinske volitve. Iz imenika volilcev so klerikalci izrek lami ral i vse septembrske žrtve. Z ljudmi, ki so vendar samo iz prevelikega navdušenja in iz pregorečega idealizma zašli v nesrečo in bili obsojeni, bi moral tudi političen nasprotnik drugače postopati. Klerikalci pa so vložili proti njim reklamacije, v katerih so zahtevali, da se te septembrske žrtve izbriše kot obsojene hudodelce iz volilnega imenika In naravnost so zapisali v svoje reklamacijo »obsojen zaradi septembrskih izgredov.« To je tako brutalnost in grdobija, da se je mora sramovati tudi vsak klerikalec, če sploh Še človeško čuti.
-f- Nujno potrebna organizacija. Klerikalci so iz slovenske Ljubljane
napravili dvojezično mesto. Prvi đo*. iaz tega so razglasi mestnega m agi.* strata. ki so bili dolgo let samo^fo-TOnakl, zdaj   pa so dvojezični. Cez dober mesec pa se pokaže dvojezičnost še v vsi drugačni luči. Čez dober mesec bodo namreč občinske volitve, vsled katerih pride zopet več nemških občinskih svetnikov v mestni zastop. Sedemindvajset let se v občinskem svetu ni govorilo nemško. Zdaj se bo to zopet začelo no »zaslugi«   klerikalcev.   Ker pa prihodnji klerikalni občinski svetniki večinoma ne bodo znali nemško, no bodo razumeli svojih nemških tovarišev. Zadrega bo velika, če klerikalci ne preskrbe    pravočasno,   da se. bodo □jih bodoči zastopniki nemško naučili. Najbolje bo, da po znanem izgledu ustanove »Kružok   ljubiteljev nemškega   naroda.«   Tak kružok bo za klerikalce praktičnega pomena, odgovarjal bo tudi njihovemu ovistvo-vaujn in — k*r je pri klerikalcih vedno glavno — tak kružok bo gotovo dobival od nemške Šparkase, nemškega »Sohulvereina« in   »Stid marke*: mastne subvencije. Torej na no-
+ Klerikalni junaki. Današnja graška »Tagospost«   priobči.je med brzojavnimi in telefonskimi vestmi t/i-le dopis: »Težka   obdolžitev. K. Ljubljana, 14. marca. Slavno uredništvo! V »Tagespošti« v torek, dne 14. marca se nahaja po »Jutru« povzeta notica pod u asi ovom »Težka obdolži-tevr. Prosiva slavno   uredništvo za prijazen sprejem   tega-le pojasnila: Pq »Jutru« po vzeta notica   je enostavno iz trte izvita. Gre se samo za volilni manever, ki bi naj služil za prihodnje občinske   volitve. Midva nisva nikdar niti sama niti s pomočjo kake druge osebe vdrla v pisarne trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, nikdar nisva odstranila pečatov z volilnih spisov in nikoli nisva falsificirala glasovnic. O tem ni trgovinski iu obrtni zbornici kot rue-rodajni instanci prav čisto nič znanega. Za prijazni sprejem teh vrst se zahvaljujeta: Ivan K r e g a v , podpredsednik kranjske   trgovinske in obrtne zbornice, Ivan S t e t e , urednik »Slovenca«. —- Ne da bi se spuščali v vprašanje, da li imata častivredna gospoda Kregar in Ste Te pravico podajati kakšno izjavo v imenu tTgovinske in obrtne zbornice, pripominjamo k zgoraj citirauemu »»pojasnilu« to-Ie: Kes je, da sta Kregar in Štefe dobila od   nekega pomožnega uradnik« ključ do pisarne trgovinske in obrtniške zbornice, res je, da *»ta dobita v roke volilni akt in res je. da sta v družbi gospe Ste teto ve popravljala volilne spise. To vse  trdimo ■ apodiktično gotovostjo in pričakujemo z isto gotovostjo,   da   !>osia gg. Kregar in Štefe   še   danes violila proti nam tožbo radi   te   obdolži t ve. Ako tega ne bosta storila, bo vedela vsa javnost, koliko je bila ura.
-f »Koroška nemška in ljubljanska zadružna sveza.« Prejeli smo 10-U pismo:
»Glede na telefonsko in brzojavno poročilo »Koroška nemška in ljubljanska zadružna zvezam, objavljeno v vašem listu z dne 9. marca t. 1., prosiva, da v zmislu 5 1$. tisk. zakona na istem mestu in z istimi črkami priobčite naslednji stvarni popravek:
V vašem poročilu se trdi. da sva iia podpisana na Dunaj intervenirat r zadevi propadle koroške nemške i>klerikalne<- zveze in da sva se obrnila do vseh klerikalnih poslancev s, prošnjo, da posredujejo, da bodo prišle tozadevne vladne podpore v prid tudi slovenskim klerikalnim zavodom, o katerih da so do sedaj trdovratno tajili, da bi bili s tem krahom v kaki zvezi.
Na tem poročilu je samo toliko resnice, da sva se podpisana udeležila deputacije, ki je te đni intervenirala na Dunaju v svrho sanacije nemške centralne kase in sicer sem se jaz, podpisani dr. Brej c, te deputacije udeležil kot pravni zastopnik centralne kase, jaz podpisani V. Pod-gore pa radi tega, ker so me po begu msgr. Weiesa ne samo prizadeti nemški kmetje, ampak tudi gg. revizorji in »Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju« nujno prosili, da pomagam pri ureditvi zamotanih razmer in pri sanaciji ponesrečene »Centralkase«.
Popolnoma brez vsake podlage pa je trditev, da so pri polomu centralne kase prizadeto tudi slovenske zadruge; torej je tudi docela neresnično, da sva se podpisana do vseh klerikalnih poslancev, ali pa sploh do kogarkoli obrnila s prošnjo za posredovanje, da bi bili tudi slovenski klerikalni zavodi deležni vladne podpo-re.Radi tega se tudi pri teh konferencah slovenskih denarnih zavodov niti Z eno besedico omenjalo ni. Nasprotno sem jaz podpisani dr. Brejc na me-rodajnem mestu celo izrecno konstatiraj da se gre tukaj izključno za zadevo nemške stranke.
Celovec, 12. marca 1911. Dr, L Brejc.       Msgr. V. Podgorc.« K temu popravku pripominjamo:
Pod zaščito zloglasnega paragrafa 19. se lahko vse popravlja. Će
tta   primer danes napišemo, da sta
nam gospoda dr. Brejo in msgr. Pod-gorc poslala pismo, napisano na belem papirju, nam jutri lahko ta gospoda pošljeta ta-le popravek: »S pozivom na § 19. t. z. zahtevava, da priobčite v zakonitem roku in na istem mestu naslednji stvarni popravek: Ni res, da bi bilo pismo, ki sva ga vam ]>oslala, napisano na belem papirju, res pa je, da je dotično pismo napisano na črnem papirju.« Iu dasi ve ves svet, da črni pismeni papir sploh ne ekMstira, ali ga vsaj nihče za pisma ne vporablja, veudar bi bili primorani popravek priobčiti, ker bi bili sicer obsojeni, ako bi nas popravkarja tožila. Na podlagi § 19. se torej iahko svobodno postavlja resnica na glavo, ker   so   odgovornemu uredniku nasproti popravkarjem popolnoma vezane roke. To se je nam zdelo potrebno v pni vrsti pripomniti k popravku gospodov dr. Brejca in Podgorca, da se spozua vrednost tega popravka. V popravku nauizane navedbe so torej lahko resnične ali pa tudi ne. Sicer pa opozarjamo na včerajšnjo izjavo   našega   dunajskega urednika dr. Alberta Kramerja, v kateri le-ta izjavlja, da so njegove informacije popolnoma zanesljive. Stoje si torej nasproti trditve gospodov dr. Brejca in Podgorca in trditve g. dr. Kramerja. Če se vpošteva, da dr. Kramer pri stvari ni prizadet, dočim sta pri aferi močno prizadeta in interesirana Pod-gorc in dr. Brejc, potem pač človek niti treuotka ne more biti v dvomu, kateri izmed trditev naj bolj verjame — Brejc-Podgorčevi ali dr. Kramarje vi. Sicer pa je naravnost drzna trditev gg. Brejca iu Podgorca, da pri koroškem polomu ni prizadeta nobena slovenska zadruga, ko je vendar iz aktov razvidnu da so prizadete ne samo   razne   zadruge, marveč tudi razne slovenske cerkve, oziroma župnije. Da dr. Brejc in Pod gore ne bosta mislila, da smo o stvari tako malo poučeni, kakor si ona domnevata, na--vajamo tu samo eno ime —- Št. Ru-pert. Značilno je, da monsignor Podgore v popravku navaja, da so ga za intervencijo prosili prizadeti nemški kmetje, revizorji in »Splošna zveza zadrug     avstrijskih    iu kmetskih
na    Dunaju v.
skrbno pa se iz-
ogiblje povedati, da jc bila ta intervencija njegova dolžnost, ker je sam odbornik propadle nemške »Centrul-kasse«. Iz vsega tega, kar smo navedli, je pač razvidno, koliko je verjeti Brejc-Podgor če v emu » po p rs v k u «.
-- Odgovor na škofovo »pastirsko« pismo. Naročnik nam piše: V včerajšnji številki ste pravo zadeli, ko ste priporočali odgovor na škofovo »pastirskoa pismo. Stalen gost in dolgoleten gost sem neke gostilne. Rečem vam pa, da takoj izostanem iz te gostilne, če ne opusti »Slovenca«, ki je že toliko gnojnice zlil na napredne ljubljanske meščane. Prepričan sem pa, da mi tega uc bo treba storiti, ker gostilničarji nimajo drugega od klerikalnega »Slovenca« nego škodo in sicer velikansko škodo. Draginjo, ki vlada dandanes na ljubljanskem trgu in ki onemogočuje gostilničarjem uspešno izvrševanje njihove obrti, so povzročili edinole klerikalci s svojo veleagrarno politiko. Zato sem pa tudi prepričan, da bodo gostilničarji sami izprevideli, da ne morejo in ne smejo podpirati svojih največjih sovražnikov in škodljivcev.
-j- Stavka v predilnici in klerikalci. V tukajšnji predilnici je stavkalo delavstvo dva dni. Zahtevalo je povišanje plač in druge koneasije. Odkrito povemo, da se nam zdi borba delavstva za zboljšanje gtti )tnega položaja vzpričo današnje iv znosne draginje upravičena., vendar pa se ne moremo ubraniti domnevanju, da so to stavko vprizorili klerikalci, ne toliko zaradi toga, da pomagajo delavstvu, marveč zgolj iz sebičnih in strankarskih ozirov. Klerikalcem se očividno ui šlo, kakor kaže vse njihovo postopanje, toliko za stvar, kakor v prvi vrsti za osebe. Za pisarniškega ravnatelja v predilnici je bil s novim letom imenovan ljubljanski rojak g. Fran Debevc. Kdor ga pozna, ve da je vseskozi pošten, vesten, pravičen iu dobrodušen mož, ki ima edino to napako, da ni istega mišljenja kakor častivredni gospod dr. Ivan Zajec. Ko je bil Debevc imenovan za pisarniškega ravnatelja, so klerikalci javno govorili po mostu, da bi jim bil ljubši na tem mestu vsak še tako zagrizen nemški nacijo-nalec, kakor pa Debevc, a to samo zategadelj, ker Debevc, dasi sc ni nikdar politično eksponiral, ne trobi v klerikalni rog. Napovedovali so, da bodo prvo priliko porabili, da spravijo Debevca z njegovega mesta. Iu to, kar so napovedovali, so tudi izvršili. Brez pravega povoda so oognali delavstvo v stavko in napovedali tovarni boj pod pretvezo, da *e jim gre zgolj za zboljšanje gmotnega položaja delavstvo. V to borbo se je vrinil za posredovalca dr. Zajec in ta je pri svojem posvetovanju takoj pokazal pravo barvo — da se klerikalnim kolovodjem ne gre tehko za povišanje plač delavstvu, kakor v prvi vrsti za to, da spravijo s pota ravnatelja Debevca. Zakaj sc klerikalci
Debevca tako boje, se bo razumelo, da je predilnica bila doslej eldnrado za klerikalce, ker so lahko tam počenjali, karkoli so hoteli. Sedaj računajo s tem, da bi se te razmere lahko pod novim vodstvom spremenile, zato njihovo stremljenje, da bi se na vsak način od križal i neljubega Debevca. Klerikalno načelo je torej: Raje nemškega nacionalen, kakor pa domačina — ne klerikalca! Vkljub vsem naporom pa klerikalci svojega pravega namena vendarle niso do segli: delavstvo je doseglo zvišanje plač, ravnatelj Debevc pa je ostal na svojem mostu no morda v jezo delavcev in delavk, marveč zgolj v J3zo raznih klerikalnih kolovodij, ki so se kapricirali na njegovo odstranitev.
+ Pokopališče pri Sv. Križu nima mrtvašnice. To pokopališče je cerkveno. Klerikalci se imajo zahvaliti bivšemu županu Hribarju, da Ljubljana ni dobila občinskega pokopališča, marveč cerkveno. Iz tega pokopališča vlečejo duhovniki ogromno denarja, Podražili so vse prav po eifutsko in izžemajo tudi najrevnejše ljudi s tisto hladno brez vestnost jo, ki je lastna klerikalcem. Pokopališče je torej cerkveno; last je cerkve, duhovniki je upravljajo, duhovniki komandira jo, duhovniki spravljajo denar. Mrtvašnice pa nečejo zidati, marveč zahtevajo, naj jim ju sezidajo davkoplačevalci. Ali so praktični. Kadar je treba plačati, takrat ni klerikalca nikdar blizu, če je pa kaj po-basati, se gnetejo, kakor pujski okrog korita.
f- Zioraba prižniee. Iz Škocijana pri Mokronogu: Kakor povsod se izrablja tudi pri nas prižnica lc zgolj \T strankarske namene. Hujska se proti vsesan kar ne trobi v njihov rog; posebno pa jih bode »Slovenski dom« v oči, ki ima po zaslngi neustrašnega boritelja napredne   ideje   tuk. g. P. Dur java, toliko   naročnikov,   da z mrklim očesom gledajo v bodoeno>t, ko se tisto bore malo zaupanje in spoštovanje, ki ga nekateri še goje do njih, od dne do dne manjša. In kako ne — ljudje brez izjeme se zgražajo nad nadutostjo naših ljudskih osre-eevalcev v   osebi   bujskajočega ka-plančka. Večina hodi v cerkev le radi zabave, ki ga imajo nad razgrajajo-čim »govornikom«. Da pa spozna nekoliko tudi širša javnost naše, vzor voditelje, bodi na kratko omenjeno delovanje   in   uspehi škoeijanskih »božjih namestnikov«. G. župnik n. pr. se še vedno peha in bori na vse kri pije. kako bi prišel do gospodarstva ^Furmanskega grunta«, vkljub temu, da je vsako pot pri vsaki od borovi seji za eno blamažo bogatejši. Mora imeti pač trdo kožo, da vse pikre opazke in splošno preziranje lahko prenese in se zadovolji s tem, da si gre vsako pot kri hladit v Ljubljano, da tsm osebno odda kako skrpucalo, da se vsaj nekoliko potolaži in v popolno zadoščenje si privošči ob povratku na nedeljo nekaj lepih fraz '.n priimkov, kakršnih so tudi že v Ljubljani vajeni od razuik voditeljev S. L. S. Posebno se mu dopadejo imena raznih živali kakor svinje, krave, csli, teleta. —   Nimamo zastonj izobraževalnega društva! »Ta debel ga-spud so pa sprevidel«, da se z raznimi priimki, ki pitajo poslušalce pridig, nič ne doseže, da ne spreobrne nevarnih oveie. Začel je, poslušajte z — bojkotom. Ker ni pri posameznikih zunaj cerkva nič dosegel je pričel kai s prižniee   bojkotirati. Priliko mu je dala zadnja »poslanica vernikom« očeta»Rdeče brošure«. Naravnost škandal je, kaj si vse upa gobez-dati ta »dostojen« jeruzalemski romar. Med drugimi psovkami čez naročnike naprednih časopisov so značilne besede, ki imajo namen bojkotirati, približno tele: »Vsak kdor prestopi prag biše, kjer sc bere »Slovenski Dom«, »Slovenski Narod«, »Jutro«, »Gora« itd. bode proklet, i u ne dobi svete odveze niti na snui-ni postelji ne. Tak je tudi   slabši, kakor najgrši ciganski pes.« Ali se ne pravi lahkoverne ljudi s tem bogati, in nimajo li namena bojkotirati. Možje, ki bi bili lahko vsled tega v gmotnem oziru oškodovani, naredite konec tem nesramnostim. Toliko za danes! Nadaljevanje prihodnjič.
— Lepa olika šulferajuskili učencev se lahko vsak dan vidi po ljubljanskih ulicah. Vemo sicer, da je mladina živa, živahna in često tudi objestua, ker je to že v naravi mladeži. Toda take razposajenosti in divjanja po javnih trgih iu šctali-ščih, kakor jo uganjajo ti deeaki dan na dan po Zvezdi, Kongresnem trgu itd. presega vse meje. Kriče in vpijejo kakor žerjavi, skačejo preko ograje, trgajo se^in pehajo ter zaganjajo v mimoidoče občinstvo, ki se ogorčeno zgraža nad takim početjem. Če pa jih kdo posvari, se mu posmo-hujejo ter ga zmerjajo kot vredni zastopniki nemške kulture. Slične pritožbe se čujejo tudi o učencih mestne nemške šole. — Ali vodstva res nimajo moči, da bi preprečila tako divjanje po javnih trgih in ulicah?
— Umrla je danes ponoči na Blenveisovi cesti št. 20 zasebnica gospa Adalberta T r a t n i k. N. p. v m.
t Za 4#l*ta* sMmovaaje. Odlikovana sta bila s medaljo za 401etno zvesto službovanje rudarja v Idriji Bartolomej Zonta III. in Fran R e p a r m.
Za 25letno službovanje. Za 251et-no delo na polju ognjegaške in rešilne akcije sta bila odlikovana člana prostovoljne požarne branibe v Vevčah Fran Mihelič in Anton Zupančič, istotako tudi član borovniške požarne brambe Ivan L e b e z.
LTuirla je v Podzemlju trgovčeva soproga ga. Mici L u ž a r, rojena Be ve. P. v m.!
Samomor pod vlakom. O izpru-šanem kurjaču T e m c r 1 u , ki je pred kratkem v Trnovem-IIirski Bistrici šel iz obupa radi svoje žene, ki živi z drugimi v Reki, pod vlak, se širijo vesti, da se je ponesrečil. Te vesti pa so popolnoma neutemeljene. Očividec, edina priča, ki je cel prizor videl, nam zatrjuje, da se je dotičnik vlegel pred odhodom poleg brzo vlaka, mesto da bi šel na stroj, in ko je peljal že tretji voz mimo njega, se z rokami dvignil in potisnil jkmI kolo, ki mu je odtrgalo glavo. Znano je tudi, da je Temerl samomor radi žene že parkrat poskusil, a so ga vedno rešili.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored od srede, dne 15. marca do petka, dne 17. marca 1911: Moric ima oster pogled. (Komično.) Italijanski kira-sirji* (Naravni posnetek.) Vzhodnja Afrika. (Francoska kultura na otoku Madagaskar.) (Naravni posnetek.) Ljubezenske skrivnosti matere (Drama iz življenja.) Maks Linder se gre kopat. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Sokriva, (Drama.) — Večerni spored šolski mladini ni dopusten.
Marcev sueg, ki iips je snoči iz-nenadil in pozdravil zjutraj » precej debelo belo edejo, je povzročil poleg iznenađenja tudi mnogo škode po vrtovih in javnih nasadih. Po celem mestu vise potrgane telefonske in brzojavne žice. Tudi promet >ia železnici je veliko trpel. Pretrgal je zveze raznih vlakov. Gorenjski vlak pa, ki pride v Ljubljano ob 7. uri 14 minut je imel radi obilice snega in hudega zameta toliko zamude, da je sploh izostal in je prišel danes prvi vlak iz Gorenjske šele ob pol 11- uri Popoldne se je zjasnilo in ogrelo, prisijaio je solnce, ki nas bo lemalo rešilo neljubega obiska.
Žepni tat v kinematografu »Ideal«. V nedeljo zvečer zglasiia se je po predstavi ob 8. uri pri ravna« telju kinematografa »Ideal« g. Fiala. neka gospa, in mu naznanila, da ji je med predstavo zmanjkala ročna torbica s približno 10 kron denarja. Dva obiskovalca sta se zdela g. Fiali sumljiva, in obljubil je, da bode pazil, če morda poskusi tat tudi pri drugi predstavi svojo srečo. In res je prišel eden izmed osumljencev. Vsedel se je na 1. prostor. G. Fiala ga je skrivaj opazoval, in res kmalo zagledal, da stika po žepih svojih sosedov. Poklical je stražnika, obenem pa tudi prosil tata, da gre na kratek po-menek ž njim v pisarno. Tam ga je stražnik preiskal in našel pri njem že omenjeno žepno torbico. Poleg te pa je imel še štiri denarnice z različnimi vsotami denarja. Tat je neki loletni dečko imenom Fr. Koch iz Sedmograškega^ ki je gotovo že marsikomu znan. Hodi namreč v akrobatski obleki zvečer po gostilnah, napravi par lahkih vaj in nadleguje goste, pri tem pa je dečko večkrat še jako predrzen in je zadnji čas, da se je vjel in pride na varno.
Nadebuden mladenič. Pred dvomi leti je loletni sinček nekega tukajšnjega obrtnika ukradel doma 2134 K, ter ž njimi pobegnil na Reko. Tam je bil aretovan iu je zato dobil kot mladoleten lOdnevni zapor. Nato se je šel učit v Kranj pekovske obrti. Tam je zopet kradel in dob i i 3 tedne. Nato je prišel zopet domov ter ukradel očetu srebrno žepno uro z verižico, suknjo in 400 K denarja ter jo popihal v Trst. Ko je denar zapravil, se je javil policiji, katera ga je po odgonu poslala v Ljubljano. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Čigava je tobačnica, Kakor smo že poročali, je policija aretovala neko tatico, pri kateri je našla poleg drugega tudi tobačnico z tnonogra-mom J. B., katere lastnik je dosedaj še neznan. Zglasi naj se v kriminalni razvid niči.
Delavsko gibanje. Včeraj se jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 37 Slovencev, 102 Macedonca, 1 Oger in 322 laških zidarjev, 17 jih je šlo pa v Kočevje. Iz Dunaja je prišlo 32 Kočevarjev, v Heb je šlo 65 Hrvatov, 22 jih je šlo v Monakovo, 10 v Judenburg, 7 pa v Zidan most.
Izgubila je Avgust Plečnikova denarnico z manjšo vsoto denarja.
Zaletel se je kanarček. Lastnik ga dobi nazaj v Kolizeju, soba št. 83.
HortNlno o&iumtoL
II. občni zbor podružnice it. 1 društva »Branlbor« v Ljubljani se je
vršil snoci v gostilniških prostorih
»Pri Počivalniku«. Predsednik Pod-krajšek je pozdravil navzoče ter konstatiral sklepčnost Poudarjal je, da delovanje podružnice vsled prekratke dobe ni moglo biti popolnoma zadovoljivo, vendar jc pa ustvarjen zdrav temelj za uspešno delovanje-Tajnik V u č n i k jc podal tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 100 članov. Blagajnik P o t o č n i k je poročal, da je imela podružnica 201 K dohodkov, od tega se jc vplačalo centrali 170 K. Stroškov je bilo 15 K 5 v, torej preostanka 5 K 95 v. P 1 a n i n: š e k je predlagal zahvalo odboru, ki se je z odobravanjem sprejela. Pri voli t vi odbora je predlagal predsednik centrale, notar dr. Hudovernik, naj se voli stari odbor. Nato sc bili per acolamationem izvoljeni: za predsednika Fran Podkrajšek, revi-dent južne železnice v p., v odbor pa: Fran M a s e 1 j, c. in kr. stotnik v p., Drago V u č n i k, pristav južne železr nice, Andrej K n e i s 1, rev id en t južne železnice, Fran Potočnik, revi-dent južne železnice, in Miha Ve -r o v š e k, magistratni uradnik. Kot odposlanca za glavno skupščino sta bila izvoljena: P o t o č n i k in V u č -n i k. Pri slučajnostih sta predsednik centrale, notar dr. Hudovernik. in tajnik, Pustoslemšek poročala o delovanju centrale. Ko je §e Planinšek predlagal, naj podružnica na svojo pest prireja veselice in druge priredbe, je predsednik zaključil občni zbor. — Apelirati pa moramo na prebivalce šentpeterskega okraja, naj v obilnem številu pristopajo k tej podružnici in se tudi redno udeležujejo občnih zborov in drugih priredb.
Družbi sv. Cirila in 3Ietoda je izročila ga. Ana P o d k r a j š e k o v a 4 K 63 vin., nabrane v plesni šoli I. drž. gimnazije.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu zna ceniti koristno delovanje Ciril-Metodove družbe za Slovence sploh, posebno pa za Sloveu ce na Koroškem. Poslala jej je letos že 94 K. Družba rada prejema denar s Koroškega, piše neki list, ki pravi, da skrbi za Koroške Slovence, dosta vil naj bi še, če je pravičen, da družba tudi veliko da za prosveto Slovencem v ogroženih koroških pokrajinah. Dobrim dobrotnikom: srčna, hvala!
Društvena naznanila.
Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani obhaja letos 251etnlco svojega obstoja in je ob tej priliki izdalo knjižico, ki jo je prav natančno sestavil društveni podpredsednik fgy*p. Anton Trstenjak. V knjižici, kr stane eno krono, beremo, kaj je društvo namer jalo, storilo in doseglo v četrtstoletni dobi na polju dobrodel stva, književnosti, kulture, napred ka in uarodnega probu jenja in kako je sploh izvrševalo svoje narodne dolžnosti. Inicijativo za ustanovitev pisateljskega društva je dal že leta 1872. Davorin Trstenjak in res se je še isto leto ustanovilo »Društvo slo venskih pisateljev«, ki pa je kmalu nato prenehalo. Osnovalo se je še le čez 13 let »Pisateljsko podporno društvo« z glavnini namenom, da podpira slovenske pisatelje in njih obitelji z denarno pomočjo ter s tem pospešuje slovensko literarno delavnost Prvi predsednik društva je bil dr. Josip Vošnjak, ki je opravljil ta posel 10 let, ko se je pa leta 1895 preselil is Ljubljane, stopil je na njegovo mesto prof. Rajko Peruš^k, ki še danes vodi društvo. — Društvo je vedno po svojih močeh podpiralo slovenske pisatelje in njih rodbine. Premoženja ima zdaj nad 19.500 K. Prvi čas svojega obstanka je prire jalo društvo literarno-zabavnc shode, kjer so člani čitali svoje spise, ki so se potem priobčevaii v časopisih ali v posebnih knjigah. Ti shodi so se lepo razvijali do leta 1889, potem pa je delovanje društva v tem oziru pone-havalo, ker so druga društva kakor »Glasbena Matica«, »Sava«, »Sokob itd. prirejala zabavne večere, ki >o imeli večjo privlačno moč od omenjenih literarno zabavnih shodov. Društvo je priredilo mnogo narodnih slavnosti širom slovenske domovine. Prirejalo je slavnosti v spomin in čast pesnikom in pisateljem in prvo-boriteljem ter netilo s tem narodni ponos in zavest v najširših slojih. Priredil se je slavnostpi večer v spomin pisatelju Josipu Jurčiču 1886, isto leto je praznovalo društvo dostojno tristoletni spomin Trubarjeve smrti ter odkrilo spominsko ploščo pesniku, učenjaku in pisatelju dr. J. Zupanu; leta 1887 je bila odkrita spominska plošča pesniku dr. Lovru Tomannu, leta 1888 je bil banket na čast društvenemu častnemu članu vladiki Juraju Strossmaverju; isto leto je vzidalo društvo spominsko ploščo pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju, leta 1889 pa postavilo s pomočjo dežele kranjske in mestne občine ljubljanske spomenik Valentinu ' Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske. Društvo je skrbelo, da se je Erjavca postavil v
Gorici nagrobni spomenik, v Izbijani pa da se mu je vzidala spominska
plošča.   Leta 1890 je priredilo dru-štvo  spominski večer Davorinu Trstenjaku ter odkrilo spominsko ploščo   tržaškemu   škofu-pisatelju Matevžu Ravnikarju. Leta 1891 je od* krilo spominsko ploščo Janezu Blei-weiau,   priredilo   L 1893 Gestrinov spominski večer, 1895 pa Vošnjakov vecer. Leta 1896 se je odkrila spominska plošča   slikarjema bratoma Janezu in Jurju Šubicu, leta 1897 pa je društvo v družbi s »Slov. Matico« oskrbelo prenos Kopitarjevih kosti z Dunaja v Ljubljano.   Leta 1904 je priredilo društvo dr. Josipa VoŠnja-ka častni večer ob tega 701etniei, leta 1905 pa se je odkril   v Ljubljani veličastni Prešernov spomenik, katero misel je prvo sprožilo Pis. podp. društvo in tudi   prvo jelo nabirati prispevke zanj. Vrhu tega je postavilo društvo umrlim zaslužnim pisateljem nagrobni   spomenik na ljubljanskem   pokopališču Sv. Krištofa. V društveni grobnici počivajo za ves slovenski narod zaslužni možje (Bož. RaiČ, Levstik, Anton Raič, Iv. Želez-nikar, Gestrin Fr., Sim. Rutar, Iv. N. Resman,   Andrejčkov   Jože Pod-milšak).   Poleg   tega se je društvo udeležilo   raznih narodnih slavnosti kakor   Wolfove    v   Idriji (1S87), Einspielerjeve v Srečah (18S7), Levstikove v Vel. Laščah (1889), Blaža Potočnika v Št. Vidu nad Ljubljano (1891),   Vodnikove   na Koprivniku (1893), Cigaletove   na Ornem vruu pri Idriji (1894), Trstenjaka Dav >ri-na v Kraljevcih (1S96), Koseškega v Sp. Kosezah (1898). — Ker je n::men društva vzvišen, da namreč podpira slovenske pisatelje, v kateri namen tudi je spisana ta knjižica, zato želimo, da bi občinstvo seglo po tej brošuri, iz katere je razvidno marsikomu še neznano društveno delovanje, upamo   pa tudi,   da   se število društvenih članov in podpornikov zviša in pomnoži.
Zveza jugoslovanskih železničarjev. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice r.Zveze jugoslovanskih železničar je v« bo dne 19. t. m. ob pol 5. popoludne v steklenem salonu pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti.
Litijska podružnica »Slovenskega planinskega društva« ima svoj redni letni občni zbor prihodnjo soboto, dne 18. marca 1911 ob 8. zvečer v gostilni gospe Alojzije Haslinger.
Iz Novega mesta. Belokranjska železnica se jc tukaj na pustni torek zvečer srečno otvorila. Vse, kar se zanima za gospodarski   napredek Dolenjske in Bele Krajine, tako celega naroda   kakor   njegovih posameznikov, je prihitelo   pod raznimi krinkami in tudi   brez   njih v Narodni dom, kjer je trajalo   veselo rajanje »sve do dana beloga«.   Xova prosra dela zgraditeljem, mojstrom g. inženirjem Klodiču pl. vit. Sabladolske-mu, Kavčiču, Bloudku i. dr. vso čast. Prvi vlak z originalnim svojim strojem je pripeljal k nam visoke dostojanstvenike, ministra, ki je nam Dolenjcem, zlasti pa Narodni čitalnici ^elo naklonjen   in   ima za otvoritev velike zasluge, admirala,   ki je stal ministru zvesto ob strani, in sijajno spremstvo. Naši župani so bili možje na svojih mestih, zato so dobili odlikovanja,   za katera jih jc marsikdo zavidal. Tudi njihovi govorniški talenti so se splošno občudovali, saj so znali tako ginljivo združiti lepo s koristnim in narobe. Na vseh postajah od Metlike   pa do Novega mesta je pričakovala vlak   ogromna množica naroda.    Na novomeškem kolodvoru je nastopilo tudi domače pevsko društvo »Sraka«,   kojega geslo je: »Iz grla za grlo!« Pozdravilo je dostojanstvenike s posebno umetniško dovršeno kompozicijo; tudi besedilo je bilo popolnoma v duhu našega časa in naših razmer. Čast, komur čast! Na posameznih postajah smo videli toli pestre slike iz naše dolenjske strani, da se nismo mogli načuditi bogastvu in lepoti, ljubeznivosti in prisrčnosti vseh slojev našega vrlega naroda in ljudstva. Tudi tujci-gostje so bili zadovoljni z lepim večerom. Izmed ofi-rrijalnih osebnosti omenjumo g. okr. glavarja z uradništvom, g. nadzornika Opitza s celim trasijskim oddelkom, ki ni mogel verjeti, da se železnica lahko tako hitro zgradi in otvori. Tudi gospodje iz komisije za politični obhod proge so si prišli pogledat novo progo, katero so že prej tolikokrat pregledali, da niso našli nič več novega. Na postajah so pogostile občinstvo vrle Dolenjke ^in Belo-kranjice v narodnih nošah. Zlasti živahne in brhke   so bile Metličanke: gospe Dovjak, Kuder, Rozman in Zidar, v Uršnih Selih gospe Bloudek, Skalicky, Vojska in gospica Segulo-va, v Kandiji v restavraciji pa gospe Hrašovec, Rohnnan in gospica Prea-toni. V restavracijski dvorani novomeškega kolodvora se je pred prihodom vlaka in po prihodu   celo noč plesalo prav animirano ob zvokih vojaške godbe 47. polka v Gorici. Videli smo na plesišču krasne Crnogorke, Dalmatinke, Belokranjice, švigili so po dvorani razni hudički in hndl-či, čarovnice, dimnikarice, deteljice, domini in dirndli itd. itd. Tudi repor-
terjl, železniški uslužbenci, agenti, potniki in policaji, — slasti stranmi je bil eden izmed novomeških policajev, ki se je naučil prav lepo pozdravljati, — kakor se spodobi na takem kraju in v tem Času. Opolnoči je nastopila damska kapela. K a pel u ica je občinstvo s svojo zunanjostjo in svojo umetnostjo naravnost očarala. Četvorko je plesalo pod spretnim vodstvom g. Kende nad 40 parov. Bilo jc veselo! Kdor ne verjame naj prida prihodnje leto pogledat! Vaš poročevalec se je odpeljal z zadnjim nočnim vlakom v Metliko, kjer pa tudi u i našel sicer prav nič zaželjenega počitka. Kdo bi počival na pustni torek, ko je vendar v celem letu toliko pepelničnih dni, da je joj! Vsem onim pa, ki so pomagali iu taktično tudi pripomogli, da je maškarada. tako sijajno vspela, izražamo na :cm mestu svoje najiskrenejše zahvale.
Pfosvetn.
gledališče, zadnjic v
francoska
Slovensko deželno Jutri, v četrtek se poje abonnementu ljubezniva opereta   »Mamzelle   Nitouche« (za
par) i gdč. Thalerjevo, go. Bukšeko-vo, g. Iličičem in g. Povkoiom v glavnih vlogah. Operni koncert v II.
dejanju z gdč. Nadasovo, gdč. Per slovo, gdč. Šmidovo in g. Peršlom. —
V soboto prvič Leharjeva najptpu laruejša opereta »Vesela   vdova« z
gdč. Hadrbolčevo, gdč. Thalerjevo, g. Bohuslavoin in g. Iličićem v glavnih vlogah. Nova oprema. — - V nedeljo popoldne operetna predstava za mladino; zvečer prvič izvirna Farsa Sari vari s petjem in godbo. V tej aktualni farsi nastopijo igralci v svojih najboljših vlogah klasičnega, modernega in ljudskenn rodne tra značaja.
Slovensko gledališče. Ne vemo prav natanko, kako bi naj imenovali sedanji položaj slovenskega gledališča. Ravnateljstvo skuša, poskuša vse načine, ki bi mogli zakriti vso mizerijo operno krize; zdi se nam, da se je snoci odprl zadnji register, ki se kolikortoliko prijetno doni. Ce že nimajo člani opere v operi sami nika-kega dela, naj vsaj izpopolnijo malo te velike praznote s tem, da nastopijo z raznimi točkami, da nam dado nekak koncert. Pravzaprav ni to slaba ideja in ravnateljstvu gre v tem oziru, v proizvajanju idej, vsa rast. Ta takozvani koncert je obsegal štiri točke. G. Peršl nam je zapel arijo Reneja iz Verdijeve opere »Ples v maskah«. Arija sama na sebi se odlikuje po oni mirni občutnosti, ki je lastna vsem Verdijevim delom Glasovno se prilega tenorskemu barito-uu. G. Peršl nam je čimdalje bolj všeč in gotovo bode dosegel z lepim in jasnim materijalom še velike uspehe,
V dobro prednašanju bi bilo, <-e bi ono nalahno stokanje za soglasni ki n, m, k, d, odpadlo, ker prvič ni este-tično, drugič pa je nenaravno. Arija Dalille iz opere »Samson in Dal'lla« je našemu občinstvu že znana, a je kljub temu fascinujoče vplivala po krasnem prednašanju g. M. PerŠlove. Samo en večer v celi sezoni smo imeli priliko slišati to izborno domačo moč in čudimo se ravnateljstvu, kako to, da ji ne da prilike večkrat se pokazati?! Mascagni je bil zastopan po romanci iz opere »Cavallerv« ru-sticana«, ki jo je pela gdč. M. Xada-sova. Že njena graeijozna in elegantna prikazen učinkuje, kar najboljše, a ko zaslišimo bajne glasove, ki jih izrablja liki vila svojemu krasnemu organu, nam prikipi navdušenja do vrhunca. V tej romanci pokaže i a h ko pevec kaj zna, a g. Nadasova je sijajno dokazala, da je daleč preko znanja, ker ona jo razume in občuti, poje jo iz vse duše, zato tudi najde njen odmev pot do duše. Gdč. Smidova se je pokazala kot dobro izšolano p*v-ko - koloraturko v kovatini :z »Brivca Seviljskega. Zdi se, kakor da bi imela nabrane vse glasove na najmočnejši vrvici, s katere jih spušča z veliko spretnostjo in lahkoto, sedaj hitreje, kot smeh, za tem polahko in jasno, nato s vso hitrostjo, kot krasen trilček. Aplavz je povsem zaslužila. Vse te točke je spremljal na klavjrju g. Reiner, izpod čigar prstov lete sami biseri, on jc v resnici izboren pianist, — O opereti »Mamzelle Nitou-che« sc ne izplača podrobneje govoriti. Glasbene cene nima nobene, dejanje samo pa je uprav neslano in neumno, zato se je priljubila nanemu občinstvu. Naslovno vlogo je igrala gdč. Thalerjeva, ki jc pokazala, koliko more napredovati oni, ki ima v resnici veselje do poklica. Imeli smo priliko pideti v tej vlogi Grosovo, go. I. Polakova in njo, a z veseljem konstatujerno, da nam je gdč. Thalerjeva najbolj dopadla. G. Povhe si je Celestina zamislil prav dobro in je zelo ugajal z neprisiljeno komike in z dobrimi »vici«. Major g. Bu&Šek se je gibal v okvirju največje dostojnosti, vojaških neslanosti sicer ni povsem manjkalo; običajni majorjev kuplet o treh ljubicah je izostal, za kar se zahvaljujemo. Ostali zaslužijo priznanje, da bi jih navajali po imenu se v resnici ne izplača, ker nima* jo oni prav nič od tega, če čitajo sa-
mo svoja imena v listu, »ftpaeetelni« o modernih ženskih hlačah naj enkrat za vselej izostanejo, ker stvar je sila dolgočasna in kaže precej na razne okuse. b.
Dramatične društvo v LJubljani ima svojo izredno od borovo sejo, pomnoženo s člani intendance slov. deželnega gledališča v četrtek, 16. t. m. ob 5. uri 30 m zvečer v prostorih »Narodne Čitalnice« v »Narodnem domu«. Ker so na dnevnem redu važne zadeve se prosijo gg. odborniki in člani intendance, da se blagovolijo udeležiti polnoštevilno. — Odbor.
Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi dne 25. in 26. t. m. izlet na Reko in v Opatijo, kjer nastopi v velikem koncertu v hotelu Quarnero. Južna železnica jc dovolila izletnikom poseben vlak, ki odhaja iz Ljubljane v soboto 25. t. m. ob polu 7. zjutraj, pride na Reko ob polu 11. dopoldne. Iz Reko je povratek 26. t. m. ob polu 8. zvečer, prihod v Ljubljano ob polu 12. uri. Cena voznim listkom znaša v III. razredu nekaj nad 5 kron, v II. razredu krog 8 K -— za tja in nazaj. Uporaba posebnega vlaka je dovoljena tudi nečlanom. Priglase vsprejema odbor pevskega zbora. Udeležniki se lahko priglase tudi v trafiki gdčne Dolenčeve v Prešernovi ulici nasproti poŠti, kjer je tudi vplačati vožnino. Udeležniki naj zajedno navedejo, ako reflekti-a-jo, da jim odbor preskrbi prenočišča in obede, ker v nasprotnem slučaju odbor glede prenočišč in obedov ne prevzame nobene odgovornosti. Odbor si je že zasigural, kakih 300 prenočišč v prvih hotelih na Reki.
Razsled po slovanskem svetu.
•—     Kongres jugoslovanskih zdravnikov za operativno medicino.
Po dogovoru hrvatskih, srbskih, bolgarskih in slovenskih strokovnjakov se vrši meseca septembra t. 1. v Bel-grradu I. jugoslovanski kongres za operativno medicino, na katerem se imajo sestati zastopniki vseh strok operativne medicino (kirurgije, ginekologije, okulistike, ofijatrijo, la-ringo-rinologije itd.). Podrobni program in Čas kongresa se objavi naknadno. Vsi jugoslovanski zdravniki-strokovnjaki so prošeni, da sc t: ga kongresa aktivno udeleže. Predavanja je treba prijaviti najkasneje do konca meseca maja t. 1. podpisanemu, ki daje tudi vse potrebne informacije. Vsak predavatelj lahko rabi svoj materni slovanstki jezik. V B 1-gradu začetkom meseca marca 1911. Predsednik izvrševalnega odb ra dr. V. Suboti č, Belgrad, Simina ulica 31.
— Glavno skupščino »Matice Hrvatske« sklicuje predsednik vse-učiliški profesor dr. Oton K u Č e r a na dan 25. t. m. Skupščina se bo vršila ob 10. dopoldne v dvorani deželnega glasbenega zavoda.
— Gospa Stessljeva — defrav-dantinja? O gospe Stessljevi, ženi branitelja Port Arturja, generala Stesslja, se je svoječasno mnogo pisalo. Te dni je izdalo dobrodelno port-arturško društvo v Petrogradu svoje letno poročilo. V tem poročilu se nahaja tudi kopija ovadbe, ki jo je poslalo društvo državnemu pravdni-štvu proti gospe Stessljevi, češ, da je ona svoječasno za društvo nabrala v Port Arturju 17.000 rabljev, a jih še dosedaj ni izročila društvu. Državno pravdništvo je na to ovadbo pač uvedlo kazensko preiskavo, a jo je pod pritiskom visoko stoječih oseb ustavilo.
— Pravnukinja malornskcga pesnika Sevčenka. Jelena Ševčenko se nahaja v otroški bolnici v Petrogradu. Bolna je na jetiki. Deklica je brez sredstev, ker ji je nedavno umrl njen krušni oče, državni svetnik Bara-novskij. Sedaj so izvedeli zanjo čest ilei pesnika Tarasa Sevčeuka ter sklenili, da jo bodo prevzeli v svojo oskrbo.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Opečen novorojenček. Marija V r h n n c, izprašana babica na Glincah, je položila novorojeno dete Alojzije Jereb na razgret štedilnik, kjer je dobil otrok hude opekline na hrbtu. Izgovarja se, da ga ni imela kam položiti, in da ga je pustila tam le toliko časa, da je natočila vode. Dalje trdi, da ni vedela, če je štedilnik vroč, posebno, ker je bilo v sobi baje mraz kot v beznici. Da se ta protislovja kolikor možno razjasne, je sodnik obravnavo preložil, da bo poklical tndi otrokovo mater, ki je seilaj baje z otrokom v bolnici.
Ker »Čuki« ne puste »aufati« so napadli na povratku od sestanka klerikalnega izobraževalnega društva v Mostah fanta M. Babnika in njegovega tovariša. Ce mislijo, da je to le njih domena, jim jo radi prepustimo, vsekakor pa niso opravičeni zato koga napadati. Podrli so Babnika na
M. I
tla In ga tepli in suvali tako surovo, da se je fant, dasi le odraščen, jokal. Ko se mu je posrečilo dvigniti se s tal, pograbil je nož in zamahnil ž njim proti napadalcem, da bi so jih ubranil. Pri tem jc ranil dvakrat fanta Antona Bokava* Na tozadevno ovadbo je sodišče napad konstatiralo, vendar pa obsodilo Babnika radi prekoračenja silobrana *j zaporno kaznijo.
•    i *
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem*
Nevarna    tatica   in   slepa rit a.
Frančiška Lindič, 25 let stara, pristojna v Boštanj, brez stalnega bivališča je zelo delom ržna oseba, ter *e preživlja s sleparstvom in tatvino. Dokazalo se ji je in to tudi sama priznava, da je minulo leto izvršila sodem tatvin od katerih imajo ljudje 470 K 80 v škode ter opeharila 3 stranke za 22 K. V Ljubljani je izmaknila Urši Vider gotovine 300 K. Sicer trdi obdolženka, da ji jc vzela le 95 K 34 v. Oškodovana pa potrdi, da je neposredno popreje imela še 300 K ter da je z obdol ženko izginil tudi denar. Župniku Francetu Vidmarju v Mokronogu je pa rekla, da potrebuje 6 K kot predplačilo za nakup Šivalnega stroja. Sodišče je obsodilo nevarno tatico na eno leto težke ječe, po prestani kazni pojde v prisilno delavnico.
Zvečer je brez loči vozil Tine Šum iz KraŠnje proti Lukovici, in sicer po državni cesti. Orožniška patrulja jo že iz daljave 20 korakov obdolžencu klicala,, da naj ustavi. S početka je Sum res jel voz ustavljati, ko je pa orožnika spoznal, začel je znova konja poditi. Orožnik je prijel za voz in ga hotel ustaviti, a je padel na tla in se nekaj poškodoval. Se-lc, ko mu je rekel orožnik, da ga pozna in da mu ne bo mogel uiti, je nehal konja poditi. Obdolženec pravi, da je res to, Česar se ga toži, zagovarja se pa s tem, da ni orožnikov poznal. A dognalo se je, da je bil orežnik komaj pol metra od njega oddaljen, ter da ga je moral po bleščečem orožju in čeladi spoznati. Sodišče ga je obsodilo na 6 tednov težke ječe.
Dobrota je sirota. Posestnik Anton Zaje je na poti proti Dolskemu za neko stvar Filipu Bohalju, delavcu iz Kleč, obljubil, da mu plača v Klečah liter vina. Ko sta dospela tja, ni hotel Bohal nič slišati o tem. Začel se je med njima prepir, in ko sta bila že oba dobre volje, pretep. — Zaje je udaril Bohula s četrtinko po glavi, ne da bi ga bil opasno poškodoval. Nato sta se vrgla na tla in drug drugega dušila, dokler ju ni gostilničarka ločila. Bohal je odne-kod prinesel sekiro in ž njo udaril Zajca na desno sence in desni komolec. Poškodba, ki mu jo je prizadejal je bila težka. Obdolženec pravi, da je bil tako zmešan, da ne ve, kaj je delal, da je že mogoče, da ga je on s sekiro udaril. Sodišče mu je prisodilo 2 meseca ječe,
V špehkamro ui maral iti. Jakob Jeriu iz Velike vasi, hlapec brez stalnega bivališča-, je bil v nedeljo, dne 19. februarja t. 1. precej pijan, vendar ne tako, da no bi vedel, kaj dela. Razgrajal je po Zvezdi v Ljubljani, vsled česar ga jc hotel stražnik spraviti izlepa domov. A Jerin je ponovno povedal stražniku napačne naslove in ker je še vedno razgrajal, ga je aretiral. To je pa Jerino pogrelo; oplazil ga je s svojo suknjo po obrazu, nakar mu je stražnik ovil vrvico okrog roke. Med ruvanjem sta padla v kup snega. Ko je stražnik vstajal, zapletla se mu jo sablja med noge. Tedaj ga je pa obdolženec zagrabil za vrat, ga potisnil znak na tla, rekoč: »Čakaj, hudič, zdaj ti bom pa pokazal, zdaj te imam pa jaz!« — Končno sta dva moška rešila stražnika iz opasnega položaja. Obdo^e-nec se zagovarja, da je bil tako pijan, da se na ničesar no ve spominjati. A ta zagovor ga ni rezil kazni; obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Rožne stvori.
* Profesor iz Ljubljane. Po Sre-inn je hodil po ondotnih zavodih nek človek, ki se je izdajal za profesorja Martinčka iz Ljubljane in je imel baje nalogo od šolskega sveta študirati ondotne šolske razmere in naprave. To priliko je seveda profesor iz Ljubljane porabil tudi za to, da je svoje »kolege« pošteno napumpal pod raznimi pretvezami potem pa izginil preko Zemuna na Srbsko in od tam baje na Turško.
* Samomor zaradi hlačnega krila. Stotnik Rossi, veteran izza sedemdesetih let, ki se je bil udeležil tudi zavzetja Rima, se je včeraj v Rimu obstrelil zaradi gizdavosti svojih dveh hčera. Hčerki sta rabile strašno mnogo denarja za svoje obleke :'n sta si naroČile ravno hlačna krila, ki jih stari stotnik ni mogel plačati.
* Pretepa vanje otrok. Na Dunaju je skočila 131etna Ana Casati, šo-larica meščanske šole in hčerka nekega  trgovskega sluga iz četrtega
nadstropja na cesto, kjer je ooiesaia f'ninva. Starši so izjaviti, aa je dekle \ to storilo iz strahu pred kaznijo. Po-'lzveuoe pa so dognale, da so starši
deklico strahovito pretepavali.
* Nevihta na Bodenskem jezeru. Kakor se poroča iz Bregenca, je Uiv-Jjal na Bouenskem jezeru v ponedeljek .hud vihar. Mašinista Jehleja bavarske lauje »Princ Rupreht« je vinar presenetil ravno ko je ribaril s čolnom na jezeru. Jehle je utonil. Včeraj so prinesli valovi v Bregenc še neki drug ribiški čoln.
* Ljubezenska drama. V nekem hotelu v 11. okraju na Dunaju so vdrli v sobo, kjer se je bil zaklenil neki par. Našli so oba obstreijena v sence v zadnjih vzdihijajih. .Njih imen ni bilo mogoče ugotoviti, ker sta sc biia priglasila z napačnim imenom, sluti se pa, da nista bila poročena. Najbrže gre za dramo zakonske nezvestobe, ker sta imela oba poročne prstane.
* Se več kakor hlačno krilo. Veliko senzacijo vzbuja vest, da hočejo hlačno krilo spopolniti z ozkim jopičem, ki je na štirih krajih odprt in katerega bodo nosile dame k širokim hlačam. Izrecno se poudarja, da bo nova moda odgovarjala vsem zahtevam higiene in tudi estetike, ker bo okrašena z raznimi trakovi.
* Dve deklici zgoreli pri plesu. V Radomu na Ruskem Poljskem se je užgala pri plesu obleka dveh hčera posestnika Lipinskega, Svetilka se je namreč utrgaia, pauia na tla ter eksplodirala. Obe deklici ste se jako nevarno opekli ter kmalu na to umrli. Mati se je iz obupa obesila,
:" Grozovita posirovelost. Iz Lvo-va poročajo o neverjetnem nravnustnem zločinu, ki so ga izvršili vojaki na neki sedemnajstletni služkinji. Topničar Rost je zvabil deklice v gostimo ter ji dal toliko piti, da je bila pijana. Potem jo je peljal v vojašnico, kjer jo je posilil in potem skril pod streho. Dva dni je bila deklica pod streho skrita in med tem časom jo je zlorabilo še 20 drugih vojakov. Potem pa so vrgli vojaki svojo popolnoma onemoglo žrtev čez plot, kjer so jo našli mimoidoči in jo oddali v lx)lnišnico. Stvar se je naznanila tudi vojaškemu poveljništvu. ki je uvedlo strogo preiskavo. Topničar-ja Rosta in več drugih vojakov so že zaprli.
* Od Vezuva. *J0 tujcev je bilo ravno na poti na Vezuv, ko se je pred njih očmi utrgal kos notranjega Ve-zuvovega stožca v širokosti kakih 300 metrov in v višini kakih 80 m. Z močnim bobnenjem se je zvrnil ta del stožca v Vezuvov krater. Za hip se je prenehalo kaditi iz žrela, potem pa sc je dvignil gost dim, pomešan s prahom in pepelom nad Vezuvovo giavo. Močno bobnenje je naznanilo potres in trenutek pozneje se je zazibal ves kolos. V hiši vodnikov pod kratrom so se prikazale široke razpoke in železnica na Vezuv je morala ustaviti promet, ker je ponekod hudo poškodovana. Krater &e vidi mnogo nižji in zdi se, kakor da bi se raztezala na vrhu Vezuva široka planota.
* Eksplozija smodnika. Kakor se poroča iz New Yorka je zletelo v Plessant Prairie <Wiskonsin) v zrak več skladišč neke tovarne za smodnik. Razletelo se je 180 ton smodnika in podobnih snovi. Vsa tovarna in več sto poslopij v mestu je razrušenih. Hiše na 10 milj razdalje so poškodovane, čutili pa so eksplozijo tudi 100 milj daleč, kar je provzročilo v gledališčih v Čikagi in v drugih inestih velik strah. Ubit je bil samo eden, ranjenih pa je 350 oseb. Tovarna ima pol milijona dolarjev škode, vsa škoda pa so ceni na poldrugi milijon dolarjev.
* Proces proti Camoristom. V Viterbu se je začel pred tamošnjo poroto proces proti 43 članom Camorre, Proces se nanaša na umor, ki so ga obtoženci izvršili leta 1906. 6. junija 1906 zjutraj namreč so našli na obrežju Torrc del Graeco priNeapoiju nekega Cuoecola, istočasno pa so zločinci napadli in oropali tudi njegovo ženo v njeni hiši. Izkazalo se je, da so izvršili to dejanje iz maščevalnosti camorristi, od katerih je bil eden vsled ovadbe Cuoecola obsojen in izgnan. Ta sc piše Arena. Drugi, neki Rapi, pa je bil vedno v nevarnosti, da ga Cuoecola ovadi. Rapi je tudi izvršil oba umora v družbi bratov Alfa-no in nekega lbella. Sodna obravnava bo trajala najbrže pet mesecev.
* Harem na državne stroške. Čudne razmere so odkrili pri reviziji postajališča Taškent. Postajenačelnik si je na državne stroške uredil cel harem, v katerem je imel 20 mladih deklic, ki so bile nastavljene kot telegrafistinje, služkinje in uradnice. Dobivale so državne plače, delati pa jim ni bilo treba ničesar ker so bile tu le, da so bile na razpolago pe~ stajenačelniku. Postajenačelnik in uradniki pa so kradli kakor srake. Od plena si je pridržal postajenačelnik vedno samo manufakturno blago, posebno perilo in damske obleke, ki jih je rabil potem za svoje punce. Pri reviziji so dognali, da je uporabljal modemi postajenačelnik čakalnico I. razreda za rasne svečanosti,
___hj
ki jih je dajal s svojim haremom. Uradniki so živeli naravnost kraljevsko, in so porabili  vse dohodke
edinole za sebe.
za asanocijo „Glavne posojilnice*4.
Danes dopoldne je bilo pri deželnemu glavarju dolgo posvetovanje o asanaciji »Glavne posojilnice«. Udeležila sta se ga dva člana dež. odbora: pl. Šuklje in dr. Lampc, od občine svetnik Laschan in knjigovodja Trdina, vladni zastopnik svetnik Kremensek, kot zastopnik odvetniške zbornice dr. Majaron, zastopnik trg. in obrtne zbornice Kregar, ravnatelj
Zadružne zveze« Rašica in dva zastopnika likvidacijskega odbora. Obzirno so se   razgovarjali   v stanju
Glavne posojilnice« in o potrebi pomožne akcije. Poudarjali so tudi potrebo konsorcija denarnih zavodov, ki naj bi prevzel asauacijo. Vsi so bili mnenja^ da je potrebno in v intero--u ljubljanskega denarnega liga, da se konkurz čimpreje konča,vendar pa da se hipoteke ne smejo prodajati za slepo ceno. Tudi naj se prepr:vSjo paralelne eksekueije proti posameznim članom. O posvetovanju so izda oficielen komunike. Upati je, da pride asa nacija »Glavne posojilnice« v ugoden tir.
Telefonska inlrzojavna
poročila,
Brat kralja Petra — poveljnik srbske konjenice.
Beigrad, 15. marca. Listi javljajo, da bo brat kralju P^tra princ Arzen Karagjorjević. sedaj polkovnik
telesne straže carja Xikolaja. imenovan za poveljnika srbske konjenice. Po informacijah na komi»etentnem mestu se pač razpravlja o tem vprašanju, vendar pa stvar še ni definitivno rešena.
Srbo - hrvaški dijaški kongres. Begrad, 15. marca.   Dijaki tukajšnjega vseučilišča so priredili sestanek, na katerem so razpravljali o prireditvi srbo - hrvaškega dijaškega kongresi.    Sestanku je prisostvoval predsednik hrvaškega akad. društva Zvonomir« na Dunaju Milau Buj. Sklenilo se je, da se priprave za prireditev imenovanega  kongresa poveri belgradakemnakademskemu društvu »Pobratimstvo«, ki se ima v fo svrho reorganizirati.
Bolgarski in macedonski vstaši. Sofija, 15. marca. Več zapovedni-
ko\ bolgarskih in macedonskih vsta-, ki so se dosedaj ljuto preganjali, je imelo v zadnjih dneh posveto valja, ki mi se tikala skupnega nastopa čet.     Dosegli so* baje popolen sporazum. O akcijah vstaških čet v najbližji prihodnosti baje ni bilo govoril, • udar   se   vidi, da bodo bolgarski vstaši z Albanci skupno nastopali. Bolgarsko planinsko društvo. Sofija, 15. marca.     Tu je imelo rovanje bolgarsko planinsko dru-za čegar predsednika je bil izvo-dr. Kozaro v. Na zborovanju se je razpravljalo    med    drugim o /vezi ivanskih    planinskih    društev ter ionilo, da bodo Bolgari v prvi vrsti pili v čim najožje prijateljske sti-z   jugo>]o\anskinii planinskimi iruštvi.
>U zakonski sin kralj Milana — sleparija.
Sofija, 15. marca. Tu se je poti-po šantanih človek z leseno nogo, ki se je izdajal za nezakonskega sina >jnega srbskega kralja Milana — stića. Pod tem imenom se je že je izdajal v Pešti in Novem Sadu. Sedaj se je dognalo, da ta človek ni Milan Hristič. pravi sin kralja Milana, marveč Milenko Rajčevič. ki je bil na Francoskem obsojen radi tatvine in od tam izgnan. Določitev grškega pismenega, jezika.
Atene, 15. marca. V zbornici je trajalo   včeraj   posvetovanje zaradi grškega pismenega jezika do 4. zjutraj. Na predlog ministrskega predalnika Venizelosa je sprejela zborni-ca dopolnilno določbo k osnovni usta-i, v kateri proglaša za pismeni jezik oziroma za oficijalni jezik oni, v rerem so pisani zakoni in državne listine. Ob enem prepoveduje ta zakon   vsako izpremembo tega jezika. Nadaljnje določilo prepoveduje pre-janje   svetega pisma v vulgarno-grški    jezik    brez avtorizacije eku-menskega patriarha.   Ta določba je vzbudila dolgotrajno odobravanje. Rusija in Kitajsko.
Petrograd, 15. marca, Petrograd->ka brzojavna agentura poroča iz Pekinga: Tukajšnji ruski poslanik je dobil naročilo izročiti Vajvupuju noto, ki poudarja, da vidi ruska vlada v odgovoru kitajske vlade, ki se bavi z omejitvijo ruske trgovine potom monopolov in z ustanovitvijo ruskih
Dober tek!
konzulatov v okrajih IKbeda, dokaa
neprijatnosti kitajske vlade, ki hoee
potvoriti smisel pogodbe in oropati rusko trgovino onih pravio, ki jih ima glasom te pogodbe. Ruska vlada zahteva od kitajske vlade, da premisli
posledice takega nastopa, ki vodi do prekinjenja prijateljskih odnošajev med obema državama.
Angleško proti oboroževanju. London, 15. marca. Poslanička hiša je sprejela od vlade odobren amendement, v katerem obžaluje potrebo nadaljnega oboroževanja in želi* da se velesile dogovore, kako bi bilo mogoče ustaviti pretirano oboroževanje. Tekom debate je izjavil državni tajnik G r e y med drugim tudi, da pozdravlja in srčno vrača izjavo avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrenthala, da sta angleška in avstrijska vlada pripravljeni stopiti zopet v one prijateljske stike, kakor so vladali nekdaj.
Zedinjene države in Mehika.
\Vashington, 15. marca. Kakor vse kaže, bo demokratična hiša poslancev pri prihodnjem zasedanju internirala vlado, zakaj je odredila tako drago mobilizacijo. Zdi se, da ima vlada odgovor že pripravljen in da bo poudarjala pred vsem, da je morala varovati neutraliteto. Še iz drugega stališča so da nagovarjati nastop Zedinjenih držav proti Mehiki, namreč ker je mogoče, da se Mehika približa japonskemu cesarstvu in da dobi na ta način Japonsko zelo opasne privilegije. S tem v zvezi je tudi. da je v meksikanskih vodah navzočo amerikansko ladjevje. Zatrjuje se, da odpluje ladjevje, čim se preskrbi s premogom.
t
Ker je brzojavna zveza z Dunajem pretrgana-, so izostale vse dunajske brzojavke.
Izjava. )
Podpisani Štefan Klavz, knjižničar v Ljubljani,   obžalujem s tem javno, da sem spisal  in objavil v > Slovenskem Narodu« z dne 30. decembra 1910 (Jutr. izdaja št. 477.) s psevdonimom:     »Semen« podlistek pod naslovom: »Ruška«,   v katerem sem   popisoval   neke izmišljene do godke med gdčno. učiteljico, nastavljeno v kraju ob Kolpi, in g. župnikom na Plemeni tašu. Glavni osebi v tem podlistku sem popisoval in označil tako, da je vsakdo, ki je bral ta podlistek in ki so mu količkaj znane krajevne razmere, moral opravičeno misliti, da meri ta podlistek na gospodično Terezijo Ravhckar,   ki je bila nastavljena   kot   učiteljica ob Kolpi in pa na g. župnika I. Sabliča na Plemenitašu.
Obžalujem zlasti tudi, da sem mi-stificiral s tem uredništvo »Slovenskega Naroda«, ki ni moglo slutiti, da popisujem lažnjive stvari, ki krutu žalijo na časti gdčno. Terezijo Ravhckar.
Izjavljam, da nimam nobenega dokaza za to, da bi mogel vsaj ponuditi dokaz resničnosti za obdolžit ve v dotičuem podlistku.
Prosim s tem slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« in gdčno. Terezijo Ravnokar odpuščanja za svoje nepremišljeno dejanje, ki se je zgodilo v mladostni prenagljenosti icr se iskreno zahvaljujem gdčui. Tereziji Ravhckar, učit. v Valti vasi, da velikodušno umakne po s vejem zastopniku odvetniku g. dr. Josipu C. Oblaku pred deželnim kot porotnim sodiščem dvignjeno zasebno obtožbo pod pogojem, da objavim to svojo izjavo v ljubljanskih dnevnikih in plačam vse stroške. (90(>)
Ljubljana, 2* marca 1911. _ Štefan Klavz.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno lc toliko, kolikor to določa zakon.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pastoslemsek.
Darila.
Mesto venca na krsto prof. Jer. šinovičevemn očetu so darovali za podporno društvo »Radogoj«: Ivan Hribar, državni poslanec, 10 K, profesorji IL državne gimnazije 30 K, prijatelji   profes. Jeršinovica 32 K.
»Domovina«. Nabiralna j>ola gdč. Milke Hafner v Železnikih: Jos. Globočnik, Anton Globočnik po 20 kron; dr. Hierschl, Ivan Demšar, le-sotržec, Avg. Ant. Hafner po 10 K; I. Dermota, Jos. Košmelj, pos. Iv. Tušek, trg. Thaler, trg. Fr. Demšar po 5 K; naduč. M. Dolenc, trg. K. Dolenc, gostiln. I. Kralj, Pavla Jak-šc po 2 K; Jos. Demšar, Cešnjioa 3 krone; Urban Tro jar in Terez. Kralj 1 K. Razven že lani priobčenih dobrotnikov, so darovali v tekočem letu na novo, oziroma obljubili podpirati sledeči: Gen. major Iv. Lavrič, Vysoke Myto,   Luka Svetec, Litija;
palit in proeveteo iraftvo za Krekovo in Trnovo, notar Ornntar, Ribnica, kmetska posojilnica na Vrhniki, ga Carman Neža, okrajna posojilnica v Litiji po 30 K. Ga. Helena Snmoova nam. venca ge. Jarčevi, dr. Svigelj, obravnava ca. O. Huber, Sol nograd; Iv. Bonad aa novoletnioo, ga. ravn. dr. Požarjeva, dr. Oblak vftled poravnave po 10 K. — P. Hočevar, Trst 7 K; mest. pol. nadstraž-nik A ž man 6 K; ga. Kadivčeva (letno), Jos. Herriseh po 4 K; gdč. Gilly, ga. Seunig po 2 kroni mesečno; gdč. Varšekova, gdč. Glavač, mest. pol. nadstražu. A ž man, Kavčič, Pečnik, Šink, dr. Babnik, avsk. Kraj, vsi mesečno po 1 krono. — Gdč. Ribnikar, gdč. Planine po 50 v mesečno, dr. Trilier (mesečno), zaupniki šentpe-terskega in kolodvorskega okraja po 30 K. — Kegljaški klub »vseh m vet« 50 K; Ljublj. kreditna banka, mest. obč. ljubljanska L obrok za 1011 po 500 K; volilo ge. Vilharjeve 888 K. Volilo gdč. Nolli 89 K 48 v; Neimenovan 100 K; L. J- za anonimno vpo-slano vstopnico 3 K 20 v; g. Malčika Magdič za 1911 24 K; posl. Turk podaril voz drv, Jakopič, zelje in repo, ga. Herrisch, mast, čevlje in obleko, I. BonČar 1 vrečo moke, dr. Jos. Stare 25 K. Dr. Dan. Majaron za 3 dijake celo hrano, Vera dr. Šlajmerjeva za 1 dijaka.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. marca: Ivan Keil, sin tovarniškega, vodje, 8 let, Marije Terezije cesta 11. — Marija Pocivavšek, delavka v predilnici, 37 let, Pokopališka cesta 19. — Rudolf Ferjančie, posestnikov sin, lb let. Radeckega cesta 11. — Ivana Prossinagg, zasebni ea. 74 let, Dunajska cesta 2.
Poslano.
la prebivalce mest, uradnike Itd.
Proti težkočam prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 *8
Svetujemo Vam, da ne zanemarjate revmatičnih in protinskih bolečin, bodonja v strani, bolečin v križu in členkih. Poizkusni tueat Feller-jevega fluida z zn. »Elzin fluid« stane tamo 5 K. Učinkujoče sestavine, ra-barbare, ki pospešujejo menjavanje snovi, torej izboljšujejo kri, obsegajo bolečine tolažeče, tek pospešujoče, krč blažeče rabarbarske kroglice z zn. »Elziue kroglice«. 6 škatlic franko 4 K. Dobivajo se pri E. V. Feller-;,u v Stnhici, Elziu trg št. 238 (Hrvaško) .
Srečen vse žive Jat, Vsaki na jed dttf, Nikdar bolu: Kdor vži?a
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljndska kakovost liter K 2*40.
Kabinetna kakovost „    „ 4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN*\ Ljubljana.
Postavno varovano.
novo trgovino
865 K
Ljubljana
Stari trg štev. 1
rej bazar).
Ilfofa edina slovanska IIIKlfl, ura m telovadne.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II fl
Mri tn IL J
HLjubljana Sf. Pftn cesta
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Dradil karti dioajske sorte
■•(•ikoni papirji.
4 ■' ,. majeva renta .... 4 2-. srebrna renta . . . . 4°/, svstr. kronska renta . . **/• op. . .
4°/0 kranjsko deželno posojilo 4 • , k. o. češke dež. banke .
15. marca
Denarni i
Srečke
Sr«ek«.
Iz I. 1860 »/,
„ „ 1864.
tiske.....
zemeljske 1. izdaje
m S* »»
ogrske hlpotečne . dan. komunalne
avatr. kreditne . .
ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa
ogr.    ».     « •
bazilika  .  .  . .
turske.....
CblfllOC.
Ljubljanske kreditne bari i.e Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dru2be . Južne železnice . . . . Državne železnice . . . Alpine-Monten .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . .
Valat«.
Cekini Marke Franki Ure . Rub! jI.
.       . 4
92-951 96-95 S 92 951 91 70 j
95*— 94 — I
211 50 3\2rt0 !57.c0 296 50 2»7 tO 252 — I 529 — 531 -8S'r0 77-75 47 .SO i 37 25 < 254 80 j
466-—i
673-50 I
Si8*-
112*10
749-25
801-25 279«_
282-
11 37
! 17*37 M 9505 i 94 £0!
253 50 j
1911. Sftfftva
9315 97 15
93 15 91 90 96*-95 —
21750 318.c0 163 50 302 cO 293 50 258 — 539 — 541 -
94 50 83 75 53-50 41 25
257 80
472 — 674 0 559 — 113 10 750 25 8'2 25 280 25 2a3'—
11-39 117*57-95-20 94 70 25425
Žitne cene v Budimpeiti
Dne 15. marca 1911. Termin.
Pšenica za april 1911.  . .
» » oktober 1911. . Rž za april 1911 .... Rž za oktober 1911 . . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za april 1911 ...
Efektiv. Mlačno.
za 50 kg 11 M
za 50 kg 1065
za 50 kg 8 09
za 50 kg 785
za 50 kg 5 69
za 50 kg 8 64
Meteorolosično poročilo.
V;«ir.p T86 merfen 39f*2.
Srednji zraćai tlak 73t* aa
g { tanja
čas ShUnJe!
baru- i t :»
barometra V mm
f2
>
o
Nebo
14. !2.pop.| 724 8 .   9.zv. i 724 t
6-1 j sr. jzah.! dež ti j si. sever j sneg
15.;
7. zj. ! 720 7     0 3 j slab jug
Srednja včerajšnja temperatura 3*8*f norm. 3-4J. Padavina v 24 urah 42*3 mm
invstnl učitelj Fran emle javlja v svojem in v imenu svoje soproce ter svojih otrok Rezikc in Gabrijele vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegov preljubi in nepozabljeni sinček
Stanislav Galč
nceaec L rairaaa ljnaske iole
po kratkem in mukapolnem trpljenju, danes 14. marca ob 3. uri popoldne v 7. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. 985 Pogreb se vrSi v četrtek, 16. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica 21, na pokopališče pri Sv. Križu.
Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, 15. marca 1911.
+
Potrtih src javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vei t, da je naša preljubi jena dobra stara mati, sestra in teta, gospa 984
Adalberta Tratnik
zasebnlca
danes ob 1 uri zjutraj po kratki bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče v 70. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki preblage pokojnice se bodo blagoslovili v četrtek, dne 16. marca t I. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Bleiweisova cesta štev. 20, se nato prepeljali na južni kolodvor in odtod v Šmartno prt Litiji.
Pogreb v Šmartnem se vrši v petek, dne 17. marca ob 10. uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 15. marca 1911.
Žalujoči ostali,
I. kranjski pogreb, zavod Fr. Doberlet
obstoječe iz dveh opremljenih sob d posebnim vhode m 965
se ođda 11 aprilom v VVolfovi jd 3, H aađslL Za maj in za takoj je oddati še nekaj
z eno sobo m kuhin o na Poljanski cesti štev. 60. 952
Sprejme se zanesljiv, trezen, oženjen
r__•__eo
00
srednje starosti.   Plača po dogovoru.
Stanovanje in razsvetljava prosta. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Dve elegantno opremljeni
obi =
pripravni tudi za pisarno,
se oddasti takoj.
EventU' Ino   brez   oprave. Kn&<
ilova ul. 59 parter desno. t>56
Dva
m prodajalno v najlepšem delu mesta
se oddata takoj v najem.
Vprašati je: Šelenborgova uiica 6 II. nadstropje desno. 977
Kavama JieRKUR'.
Danes zvečer
K0HC6RT
Spoštovanjem
966 M. V. Izlakar.
VABILO
na
Posojilnice na Vranskem
r. z. m n. z.,
980
ki se vrši
v nedeljo, dne 26. marca 1911 ob 3. popoludne v zadružni pisarni na Vranskem hiš. št 82.
SPORED.
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Potrjenje računa za leto 1910L
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Revizijsko poročilo „Zadružne zveze.*,
5. Sprememba tn razširjenje pravit
6. Volitev načelstva in nadzorstva.
7. Slučajnosti
Nafttlgftfo.
GK ■ Zdrav iriodec imamo in nič nas ne tiači šelodec, odkar rt* *wo izborne Fellerjcve kroglice z rabertarou in mamko .Bsine krogUoe*. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite vavnave* •lasne «s>aja«» m ompeiujcjo prclMivo  § ikattjic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubid, Eiizin trg St 238 na Hrvalkem
43
16727491
Trgovski učenec
krepak, iz poštene rodbine
»sprsjBe titijT trnTiii zseaiii Mm
Kje, pove upravništvo »Sloven skega Naroda.« 942
v bližini LJubljane
8 odda v najem takoj ali z majem t. L
Reflektanti naj se pismeno obrnejo na: „GostUna" poste restante, Vič pri Ljubljani.
gostilno na račun
pod ugodnimi pogoji Naslov v upravništvu »Slov. Naroda.«
V enem najbolj prometnih mest Zgor. Koroškega se pod dobrimi pogoji prav ceno proda
i restavracija.
9Jo
nuiuiiiiiiiv
Več pove Peter Mntolit, obl. konc posredovalna pisarna v Ljubljani, Ško-fja ulica 10. Telefon 155. 922
Jlffljus v OnltU"
pomožnega druitva za bolne na pljučih.
7173 dobitkov v skupni vrednosti 974 135.000 kron.
dobitek 60.000 kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitnega davka izplačajo tudi
Žrebanje nepreklicno 4. maja 1911. Srečke po 1 K
se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. ter pri loterijski upravi na Dunaju L, An der Hiilden 1.
Pozor K
Edioavljubijafii
Laška kuhinja
Pozor!
Edina v Ljubljani
hotel Jftalič, nasproti glavne pošte.
970
Vsak dan sveže ribe jadranskega morja raznih vrst.
Sprejemajo se od sobote dalje abonenti n a kosilo od 50 v naprej.
Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak »lan kaka specilaliteta laške kuhinje in sv že tržaške škedenjske ročice (bige). — Danes Specijaliteta Od
7. dalje Costoline  di vitello Marsighg-e — Maiseliska telečja reberca.
GREMIJ TRGOVCEV v LJUBLJANI
naznanja svojim članom, da smejo biti
v nedeljo« dne 19. t. m.
ker pade na ta dan praznik sv. Jožefa, v smislu dež. zak. z dne 31. oktobra 1905 št. XI.
od 7. zjutraj do 12. opoldne ter od 3. do 6. popold.
Načelnikov namestnik: IV. MEJAC, ;. r
969
00
Avstr. patent št. 4b.347.
Patentovano v 7 državah.
ČUDOVITO!
Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdb j
železnih skladnih stolov« klopi in miz«
m jih Izdeluje In ralaga
--tovarna  a^**m*2Ia Izdolkov/ ——
FR. BURGER V SPODNJI ŠIŠKI.
Prospekti  /astonj ?n poštnine prosto. Vzorce po^fljam po poTz**Ja.  Ako ite ej/.ji. sprejmem pottnfae prosto
oazaj io vrnem vplačani denar.
S L
IL
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
I Kreditno in eskomptio Irattro 1
r.  z   se  o    j 5£
PULJ, Ulica Giosue Carducci štev. 45. S
:xx
prejema a) hranilne vloge in jih obrestuje po 4l/2o/0
b) vloge na tekoči račun
c) tedenske vloge na deleže;
000   Uradne ure od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. XXX
XXX XXX XXX
XXX daje članom predujme in kredite v svrho poboljšanja njih XXX stanja in gospodarstva; preskrbuje inkase. eskomptuje meni-J(XX « in daje informacije o vsakem banCnem poslu.
M
M Svollm (lanom daj. draitvo »Trto o ma, kar a. Q  tiče različnih taka la drogi* ftaaacl]alalk poslov.
Sxxxx:
EMSKA V DD A
frriztariese zarifUai pri katarih, kanja krtpafistt, nsjoctja, ie-loefaj fciiliii Mm m I !■ ■■ilidfcifc.
Dobiva se povsocKpo lekarnah, dmgerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 798
CurSke srečke
kupim.
Ponudbe z navedbo številke srečke in cene pod |aTurM" na upravništvo »Slov. Naroda«. 911
Prodajalna
z zalogo
se takoj odda oziroma proda.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda*« 954
Ugodna prilika!
na eni najbolj prometnih cest v Ljubljani z gostilniško koncesijo, s hlevom z gostilniškim in vrtem za
zelenjavo Je na prodni.
Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt. V hiši so prostorne
kleti. — Poizve se v Prečni ulici št 6, pri gosp. Arzellnj, 937
J. Zamljen
čevljarski mojster }
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovndske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245
26 letna, dobro vzgojena, izobražena
deklic
želi službe pri nadučitelju
na deželi, kjer bi opravljala vsa gospodinjska dela; je tudi nekoliko mu-zikalična in dobra pevka; glavni pogoj lepo ravnanje. Gre tudi k uradniku.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 970
Lep velik prodajalnički 976
1 O li Gl 1
z vso opravo za špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago, ker se je trgovina že nad 30 let izvrševala,
s se takoj odda. s
Lokal leži ob deželn« cesti, v večji fari na nailepSem prostoru ter nasproti c. kr. sodnije. — Eventualna se tudi proda iz hrastovega lesa delana in še prav dobro ohranjena
prodajalniška oprava.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda.«
• V
Vešč in zaupljiv človek, ki bi obenem opravljal službo hišnika, se sprejme z dobro plačo v trajno službo za v Sarajevo (Bosna). — Bivši vojaki in vrtljarstva malo vešči z večletnimi svedoč-bami imajo prednost. Za vprašati v upravništvu Slovenskega Naroda. 934
Mlad mož, ki se želi udeležiti indust. podjetja išče nevesto s premoženjem, brez ozira na leta, samo, da je zdrava in bbgega značaja. Event. ponudbe pod šifro Jtirift NUN* na uprav. »Slov. Naroda.* Stroga tajnost. 938
1
iz dobre hiše fC0|«W takO|
3m Xramaar, mesar v Je jaku.
916
Takoj se sprejmeta
900
na Kongresnem trgu 6.
TrgofsH sotrodnlk bi rad prevzel
dobro idolo trgovino
v kakem prometnem kraju, najraje pri železnici. — Ponudbe z natančnim popisom na upravništvo »Slov Naroda« pod »Zmožen št. 20". 947
za razširjenje že dobro vpeljane
lipi ga ttk
Potrebni kapital K 20.000. Ponudbe   pod  „A,  K.  B.", poštno
leteče, lijnbljana. 950
Popolnoma novo 9*
damsko kolo
samo enkrat rabljeno, se ceno proda.
Kje, pove upravništvo »SI- Naroda*.
Iscem slntbo
trafikantinje
v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe pod „trafika11 na uprav* ništvo »Slov. Naroda.« 851
Mlad zgovoren  mož, slovenščine in nemščine zmožen, bi prevzel kako
agenturo
oz. zastopstvo proti stalni plači in proviziji. Dopisi pod „Agentur 100", LJubljana, poste restante. 849
Miitmilanli pomočnik
samostojen delavec se sprejme. Ravnotam se proda dvovprezni
nov voz
z ostruženimi osmi. — Voz nosi do 3500 kg, pripraven posebno za trgovca.
Iv. Pustj ključavničarski mojster Poljanska cesta 26. se^
Tehnična  pisarna  in stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLlft
oSOl
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. STroKorca izmltev vseli vrst načrtov is proratov, strokovni znanstTEDi izvidi prevzetja zgradeb.
mm
s za železobetonska dela s
popolnoma vešči tudi nadtalnih del, se sprejmo pri arhitektih
HONIGSBERG & DEUTSCH
V-
c. kr. dvornih stavbnikih v Zagrebu
3 96 11 i d- 3
97?
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 27. svečana 1911 opr. štev. E 961/11/3 se prodajo
dne 21. marca 1911 in naslednje Oni (22., 23. in 24. marca)
dopoldne Ob 9. ari v Novem mestu štev. 74 na licu ni j-ta
na javni dražbi:
1 bendn-motor (10 konjskih sil), več strojev, ki se rabijo pri usnjarski obrti (1 Viktoria-Waze, 1 Stoss-masehine, 1 Spaitmaschine itd.), velika množina različnega usnja, različne usnjarske potrebščine, več pohištva, sodov, kadi, vozov, kočija in več drugega.
Reči se smejo ogledati vsakega označenega dne pred prodajo na licu mesta. — Natančneja pojasnila se dobe pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5.
C. kr. okrajno sodišče Novo mesto, oddelek IL,
dne 27. svečana 1911.
p Pi v j vama Mengeš 1
JULIUS STARE
KstaMvtjcna leta 1818. Ustanovljena leti 1818.
Zaloga v Ljubljani,
JKetelkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno vležano auurtao, dvojno | aarćno in bavarako pivo v sodčkih in steklenicah.
Telcfea štev. 248.
telefon Jtev. 248.
33
37
544
51^9
SPJC
17
88
68
32B
Prva kranjska
1505
aročila spreje
izvozna pivovarna In sladarna na Vrhniki p H poro 6 a svojo izborno izdelke.
a tudi  Ljubljanska  kreditna   banka v Ljubljani.
946
Movolina na dražba t L
»e prične dne 21. t. m. ob O. dopoldne«
)rodalo se bode obsežno posestvo
približno okrog 60 oralov njiv, travnikov in gozdov, ter zraven obširna gozdarska poslopja. V hiši je bila več let dobro idoča gostilna. Stoji med 3 rometnimi cestami, tik farne cerkve in šole ter 3 minute od kolodvora, pri-ravna za vsako večjo in manjšo obrt. Posestvo se bode na drobno ali pa tudi i željo kupcev več parcel skupaj prodalo. Kupci, ki žele kupiti celo posestvo i k hiši potrebno zemljo, si lahko stvar popreje ogledajo. Na posestvu je mogo živine, vozov, mrve itd., kar se na dražbi ne bode prodalo, vendar pa hko to kupec privatnim potom kupi. Podrobnosti glede posestva se izvedo v Dsredovaln ci L. Rebolj v" Kranju; Hražbeni pogoji pa  so na  vpogled v
i-arni c. ki*, notarja g. Alfreda Rudeža v Radovljici kot sodn. komisarja
opr. št  P 58 SO/16 973
Pri c kr okrajnem sodišču v Novem mestu je po prošnji lastnika ndl. ranceta Bobnarja na prodaj po
javni dražbi
mljišče vi. št. 28 k. o Kandija s kovačnico, za katero se je ustanovila izklicna
jna 7000 K. — Dražba se bo vršila
dne 22. marca 1911 dopoldne ob 10. uri
bobi št 3. — Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice
rez ozira na prodajno ceno. Dražbeno  izkupilo je v delnem znesku 1000 K, po preteku 14 dni aljni  delni  znesek   1000 K v treh mesecih po odobritvi in ostanek z 5°/0 :>restmi v enem leiu v sodno shrambo založiti.
Dražbene pogoje je mogoče up gledati pri tukajšnjem sodišču.
'. kr. okrajno sodišče Rudolf ovo, oddelek L,
dae 16. marca 1911.
Pri demoliranju hiš v okolici nemškega gledališča se proda večjo množino še uporabnega stavbnega materijala in sicer:
II
OP, Zlili
Mm akia. vrata, želei.
1 i. L L
Ogleda se na licu mesta in da pojasnila delovodja Kranjske stav-binske družbe g. Anton Žumer.
Pekarija
se takoj odda.
Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda.« 9 3
in ledenico
na (leteli, lani popolnoma renovirana zraven velike lesne tovarne z velikim celoletnim prometom se radi družinskih razmer 039
odda takoj v najem.
Prednost imajo oni ki bi hoteli točiti proti primerni plači od litra. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda.«
Stanovanja
M oddajo Z 1* majnikom oziroma
še prej in sicer: 2 Stanovanj obsto ječih iz dveh sob, kuh<nj«- in pritiklin in 2 Stanovanj obstoječih iz 1 sobe, kuhinje .n pritiklin.
Stanovanja so popolnoma prenovljena in ima poslopje lastni vodovod in krasno solnčno in zračno lego, vsled česar so zelo priporočljiva. 931
Nadahna   pojasnila   daje Janko
Popovič, Bleiweisova cesta št 32 o-iroTT.j. Jos. Jebacin, špecerijska trgovina na Dolenjski cesti ¥ isti
bili, kjer se lahko og eda jo stanovanja. Najboljša in najzdravejša ——
barva
CM
za lose In brado
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečehm lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v stekU nicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMO Ll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Pomladna in poletna sezija 1911
Kupon
Metr. 310 dolg
se kompletno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
i kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
t kupon 12 kron
1 kupon IS kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniSkih cenah kot solidna in poStena vrlo znana 472 zalege tvornice sukne
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis ln poštnine prosto.
prednosti ortvataNi odjemalcev, ako Mtf o naroča direktno pri firmi Sle gel »o precejšnje.
Zaradi silnega prometa Naga veseo popolnoma srezega blaga. — Mate« asfalti« eese.
— Tudi najmanjša naročila se po vzorcu vestno izrrše.
I j j Edina slovenska kisla voda j | j
T0LST0VRŠKA SLATINA
je po zdravniških strokovnjakih priznana kislini
med najboljšimi planinskimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grla, pljočib, želodca ia crevesib, za želodca! krt, zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešnjc tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tndi osvežujoča namizna kisla voda. — Odlikovana je bila na mediar. razstavi v Inoaosta 1886 in na bigljen. razstavi na Do naj u 1899.
Naroča se In zaloga vode je pri Rusu, Marije Terezije cesta 8 v —•  Ljubljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. —
Slovenci! Zahtevajte povsod le Tolstovrsko slatino! Vsaka slovenska gostilna naj iaa le edino slov. kislo vodo. - M eistib ćshodkov fre v narod« namene.
Letovišče, zdravilišče, sobe za tujce.
Od danes naprej
levov in slonov z drugimi najredkejšimi živalmi.
Hnja vsak dan od jntra de večera. Predstave vsak dae n 5. in /.
Takrat glavno krmljenje vseh živali.
Ob nedeljah ob 11. dop. ter od 2. pop. naprej vsako uro predstave.
Cene prostorom: I. prostor 50 vin., otroci 30 vin.; H. prostor 30 vin,, otroci 20 vin.
Za obisk tega poučnega in zanimivega podjetja vabi vljudno Javi Michol, lastnik.
Perisku hločna Kri
m kostumu
m
Ta kroj je tuli za iiajsolidnejn damo priporočljiv, ker ie eleganten ii iako lepo pristaja.
Obleke  i igo t ovijene ia po meri iste ceoe.
Videti samo i izložbi
.ii
9
940
O. Bernatović
Telefon štev. 16.
Leta 1887. ustanovljena delniška družba 437
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA 11 LJUBLJANI
Telefon ste v. 16.
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniška deta; tesarstvo in miza dela § opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vi&uj kamnolomi v Podpefti in v Opatiji.
s strojnim obratom za stavbna In fina Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
prodaja in pošilja pa ptitnen povzetju v. Bonač v Ljubljani.
Cena >UU 9 kron.
3730
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva uliea štev. 2. ne
Podružnice v Spletu, Celovca. Trota la Sarajeva.
Delnieka glavnic« K 5,000.000.
fM* —«—a kroa.
Sprti
vloge n tepci a u tektfi raca ta jka M 1 obresraje a ne vloge to Osla j
friporoca preaesc na otiajske kosmata ««»no dobitek j2 fl sreča a 18 X — Žrebanje 1. nuna. K 300.000*—
800551
36
333
0229
01
8164
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
===== tovarna zarezanih strešnikov ; -
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani
strešnik-zak rivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni ZsUtopolU m ličcjo.
I MATEJ OBLAK
O <2.   v*a*k ^tM&*> .....
JJ 3 zalogi
S domačih ii
ca P tovarniških
_ w čevljev
Ljubljana
KoBoreml trg
Najbolj pripravne in varne
trzoporilnihe
za krmo, slamoreznlce, preže in stiskalnice za sadje in grozdje, rebljače, reporeinice, motorje, ielez. blagajno, nagrobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo ieleznino se dobiva najceneje in najboljše pri znani 2015
veletrgovini z žsleztino in poljedelskimi stroji
FR. STUPICA v Ljubljani
litanije Terezije cesta št. 1.
Zahtevajte ponudbe! Cene nizke!
Priznano največja, resnične domača, že 25 let obstoječa ekspertna trrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani. Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bieiu
:-: m torej lahko po originalno tiGrniftii cenan :-:
garan irano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronom > ćnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, niklju in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
(Saztitittt Satna m ptipoioča
c7(Pa šfiof'-Q)arte(i
239
ofbS cTianco.
£>afni &to6utii vcSno pzi-ptavtjcni. čTafio tuSi venci i> itaficvi in za z ne cvct/icc /.   Soma izaotcvtfcnc.
Ijubljatia, gradišče 7
„Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvajaš   električne naprave
za lUČ in moč (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; eSektr.
zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: j llago saso prve rote na razpolago
r
vseh dežela izposluje inženir 35
»a oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.y Mariahllferstrasse st. 37«
Št. 6827
936
r - T« ^ m
biš     **aV aV
Pri mestnem magistratu ljubljanskem 80 Sprejme V SluibO
paznik 28 gozdne in d ruse nasade
na ljubljanskem Gradu z letno plačo 600 K in s prostim stanovanjem na Gradu, Prednost pri podelitvi službe imajo prosilci, ki so izvežbani v gozdarski stroki.
Prošnje je vlagati do dne 20. t. m* v vložnnem zapisniku mestnega magistrata.
magistrat v Ljubljani,
dne 7 marca 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Vila 5 Jezica1
Novo zgrajena vila z modernimi sobami in električno razsvetljavo v središču kraja in blizu zdraviliškega parka, se cenjeni gospodi toplo priporoča.
OPATIJA, dne 1. marca 1911.
Marila Naglic,
Priporoča se
M. Hristofič-Bučar -
Star! trg it 28, LJubljana, nasproti Zalaznlka. U^"" Zadnja moda ~9S
BLUZE KRILU
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
: POMLADANSKE PLAŠČE in PELERINE :
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po meri. 867 MT Najfinejšo In kompletne ~wM
OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE
Z*af~   in krstna oprava. "W
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
. -.,     In vsako drago modno In drobno blago lz solidni* tovoren .
Geflr  po najnižji ceni. ~naja XK^
Na ogled poiilja tudi po posti.
Č?an dunajskih in berolinskib prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifi h. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
Spedltljsko podjetje
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
x m X
Cementne cevi v vseb dimeazi-barvaste plošče Itd.
X E X
Ljubljana
Javarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908
Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lani, špediter, Dunaj I. Schulhof 6.
3
X B X
Stopnice, balkone, spo-menlU, stavbni fthraafcl Itd.
X
lastnina in Uifc »Narodna tiskarn*
68