lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
> izde1ava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
4 Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo obiektov
Ptuj, petek, 9. septembra 2011
letnik LXIV • št. 70 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Podravje • Kdo, kdaj in zakaj je dolžan plačevati
O Stran 3
Po naših občinah Cirkulane •
Govorice in resnice pri Barbari
O Stran 9
Po mestni občini
Ptuj • "Saj mladina svoj kotiček že ima!"
Z> Stran 24
Štajerski
Šport Nogomet •
Mladi Slovenci na Ptuju ugnali bivše evropske prvake
O Stran 11
Spodnje Podravje • Vinogradi in kleti so oživeli
Trgatev na višku
Začetek septembra je letos ob ponovnem odprtju šolskih vrat tudi v znamenju začetka trgatev, najprej zgodnjih in srednje poznih sort, do konca meseca pa naj bi bila končana tudi trgatev poznih sort.
Dozorevanje grozdja v idealnih vremenskih razmerah in vroči drugi polovici avgusta je bilo izjemno hitro, kot kaže, pa bo nadpovprečno obilna letina tudi zelo kvalitetna. Sladkorne stopnje so namreč že konec avgusta presegale 80 oekslov, ustrezne pa so bile tudi kisline. Težave se zaradi še vedno precej visokih dnevnih temperatur znajo pojaviti le pri kletarjenju, zato strokovnjaki priporočajo, da se grozdje obira v bolj zgodnjih jutranjih urah, potrebno pa je paziti tudi na temperature v vinskih kleteh, kjer se bo negovalo bodoče vino letošnjega letnika. Prevzem grozdja je začela tudi Ptujska klet. Po besedah direktorja Alojza Erlača je doslej prevzeto grozdje zelo dobre kakovosti, odkupne cene pa so na ravni slovenskega povprečja in se gibljejo med 45 in 60 centi za kilogram, za grozdje ekstra kakovosti pa od 70 centov navzgor.
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Biloxi, ZDA • Utrinki z boksarskega dvoboja Dejana Zavca
Kako so kovčki potovali z(a) nami...
Na skoraj 10 tisoč kilometrov dolgo pot preko luže, v ameriški Biloxi ob Mehiškem zalivu, smo se odpravili v sredo zjutraj izpred hotela Primus na Ptuju. Skupino so sestavljali štirje legionarji - Matjaž, Vid, Nejc in Boris - ter fotograf Matija in avtor tega sestavka.
Rokomet • Krka favorit proti Ormožu O Stran 13
Legionarji so se pred pri-četkom pohoda primerno okrepčali s perutničkami, v velik kovček stlačili opremo in
šofer Jani je kombi že pognal proti Budimpešti. V Lendavi smo si s prijaznimi gostitelji v hotelu Lipa privoščili še eno
domačo, slovensko kavo. Ko smo jim povedali, da gremo na boks v ZDA, so se le nasmehnili in odmahnili z roko. »Dobra
jutranja šala! Kam pa res greste?« Ko so čez čas videli, da to ni šala, smo se že fotografirali pred hotelom ... »V nedeljo zjutraj bomo gledali prenos, vi pa tam navijajte še za nas,« in že smo 'sekali' madžarsko ravnico.
Da bo šlo ta dan na Madžarskem nekaj narobe, se je nakazalo že s tem, da je Vid po pregledu dokumentov ugotovil, da na obrazcu ESTA nima prave številke in fotokopije potnega lista. Brez tega lahko
kar pozabi na vstop v ZDA, zato je bil čas za akcijo: čez nekaj časa je imel potreben dokument na mailu, nekje ga je bilo treba le še natisniti. Do letališča nas je prijazna gospa v garminu vodila po najdaljši možni poti, skozi središče Budimpešte. Minute so minevale veliko prehitro, zato smo pred letališče v Budimpešti prispeli zelo pozno, le dobro uro pred vzletom letala za Pariz.
OStrani 12,13
m		to Sejem vseh sejmov f 44. M©S } MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
dobre v*®* j www.ce-sejem.si	-^c -r-14. SEPTEMBER 20^	
	■ . _________i ¡zdelki in storitve, nakupi	
Foto: Matija Brodnjak
Središče ob Dravi • Osma seja občinskega sveta
Al a	■	V	■■■■	|V|
Čistopis proračuna za milijon manjši
Na osmi redni seji so se središki svetniki pogovarjali o 10. točkah dnevnega reda, med drugim tudi o Lokalnem energetskem konceptu (LEK), ki je sestavni del občinskega prostorskega načrta, hkrati pa občino in njene prebivalce usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, poviševanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih virov energije.
Analiza dejanskega stanja v občini Središče ob Dravi je pokazala, da z 46,9 % prevladuje poraba primarne energije za ogrevanje, pridobljene iz ekstralahkega kurilnega olja. Dr. Janez Petek, ki je študijo pripravil, je povedal, da v gospodinjstvih prevladujejo starejši, slabo izolirani objekti s starejšimi kurilnimi napravim z nizkimi izkoristki. Povprečna poraba toplotne energije v gospodinjstvih na prebivalca znaša 4.214 kWh, kar je za 7,6 % nad slovenskim povprečjem. V zadnjih letih so se, poleg izrabe lesne biomase, pojavili tudi drugi sistemi obnovljivih virov energije, in sicer toplotne črpalke in sončni ko-lektorji, njihov delež v občini pa ostaja nizek. Analiza javnih stavb pa je pokazala, da imajo javne stavbe v občini Središče ob Dravi znaten potencial energijskih prihrankov. Nobena stavba ne dosega razreda
Uvodnik
C glede energetske učinkovitosti. Pri specifičnih emisijah so v občini Središče ob Dravi v primerjavi s Slovenijo količine emisij primerljive s slovenskim povprečjem. Izstopata le CO2 ter CO, kjer je količina emisij CO2 za 30 % višja od slovenskega povprečja, količina emisij CO pa za 38 %. Podžupan Bojan Mlakar je koncept zelo natančno preštudiral in imel nanj tudi nekaj pripomb. Potencial v smislu bioplina je po njegovem mnenju precej precenjen, opozoril pa je tudi na nekatere zastarele podatke.
Pri omembi občinskega prostorskega načrta je svetnike zanimalo tudi, kako daleč so postopki njegovega sprejemanja. Župan Jurij Borko je povedal, da so z ministrstvom za kmetijstvo končno prišli do kompromisa in upajo, da bo le-to kmalu izdalo manjkajoče mnenje. Industrijska cona je sicer bistveno manjša, kot so
Kdo bo naslednji na referendumu?
Najbrž ste opazili, da so v teh dneh pred upravnimi enotami spet pobirali podpise. Kajti spet se nam obeta referendum. Pa čeprav se vsakokrat znova jezimo nad njimi: prvič, zaradi stroškov, ki jih njihova izvedba povzroča; drugič, zaradi vsebine vprašanj, kajti ta so mnogokrat tako zapletena, strokovna in nerazumljiva (mogoče včasih tudi namerno?), da potem povečini "zaupamo" svojim strankam in njihovim prvakom - pa glasujemo tako, kot so nam oni namignili; tretjič, zaradi tega, ker se potem kljub vsemu zgodi drugače, kot smo mi mislili, da smo se demokratično odločili na referendumu (Se spomnite nedeljskega delovnega časa trgovin? Kaj smo se že takrat odločili? In kako je v našem imenu "odločil" kapital?); četrtič... Marsikateri argument bi se še našel, vsak kakšnega svojega.
Ampak očitno je ta jeza pri marsikom neiskrena, sfigo v žepu. Kajti spet nas vabijo na novo igro demokracije. Pri čemer seveda večina spet ne vemo točno, o čem bomo demokratizirali - je pa nekaj v zvezi z "družinskimi vrednotami", kot nas želijo prepričati. Ker ve se, kaj je družina: ona + on + otrok. Ne pa ona + ona + otrok ali celo - bog ne daj - on + on + otrok. Za marsikoga je pomembno še, ali je v tej seštevanki kaka duhovna vrednota (ve se, katera je edina prava), mogoče kaj ljubezni . Ampak to so že podrobnosti, o katerih tokrat ne odločamo. Kajti otrok je srečen samo v prvi formuli - pa čeprav je v njej "on" lahko tudi grobijan, če je "ona" več bita kot sita ... (Mogoče vam bo kaj o taki sreči povedala knjiga Rod-dyja Doyla Ženska, ki se je zaletela v vrata. Ali pa Jana Guillouja Zlo. Pa najbrž še marsikatera - teh dveh sem se pač trenutno spomnil.) Najbrž vam bo kdo zatrdil, da nima nič proti istospolnim partnerjem - samo ne more taka zveza biti uradna, javna - v javnosti moramo imeti lep videz, pa čeprav je ta včasih samo fasada.
Tokrat torej referendum o istospolnih (ne)družinah. Kateri bo naslednji? Da se ne moreta poročiti bel in črn partner? Da se ne moreta invalidna in neinvalidna oseba? Da se ne spodobi, če se pripadnika različne vere, različnih narodnosti, različnih državljanstev? Koliko krasnih idej za izražanje najrazličnejših nestrpnosti!
Jože Šmigoc
Foto: Viki Ivanuša
Anica Skrinjar, predsednica odbora za premoženje, finance in proračun, je na zadnji seji posredovala stališče svojega odbora do rebalansa.
jo želeli, a so kljub temu zadovoljni.
Proračun mora biti sveto pismo
Rebalans proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2011 je bil potreben, ker so se bistveno spremenile številke tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani. Največja sprememba (463.676 evrov) je pri projektu izgradnje vodovoda med Središčem in Ormožem, kjer je že odobren
in te dni tudi začet projekt, premaknjen v prihodnje leto, ko bodo na občini prejeli sredstva iz razpisa. Zato bo tudi dejanska realizacija izvedbe v dveh koledarskih letih. Zaradi zakasnitve prihodkov od IPA projekta Pijemo isto vodo in zaradi zamika prihodkov od prodaje zemljišč v leto 2012 se je morala občina dodatno zadolžiti v višini 105.000 evrov, ki jih nameravajo takoj, ko bodo prejeli sredstva za projekt, vrniti. Na razpisu niso bili uspešni s projektom
obnove Orlane, za kar so morali prav tako za 53.000 evrov znižati načrtovane prihodke. Proračun se je s popravki znižal za skoraj milijon in po novem znaša okrog 2,1 milijona evrov.
Svetnik Jurij Dogša je pri rebalansu opozoril, da sprememba prihodkov in odhodkov ni bila enaka, kar pomeni, da se je proračun uravnotežil z novim zadolževanjem občine. To se mu ne zdi dobro, saj bo obremenjevalo realizacijo prihodnjih velikih projektov, kot je kanalizacija, možnosti finančnih manevrov občine pa se s tem zmanjšujejo. Opozoril je tudi, da bi bilo v bodoče dobro, če bi se lahko v občinskem svetu izognili sprejemanju že izvršenih dejstev: „Svet naj odloča prej, preden so projekti že realizirani v praksi. Treba bo reči, da je sprejeti proračun sveto pismo, od katerega se ne bo odstopalo, če ne bodo zares izjemne okoliščine."
Anica Škrinjar, predsednica odbora za premoženje, finance in proračun je podala pripombe članov odbora, ki so bili presenečeni glede neka-
terih postavk za odhodke, ki so se bistveno povečali. Omenila je zlasti povečanje financ za obnovo strehe gasilskega doma, dvig stroškov za vzdrževanje cest, povečanje obsega sredstev dotacij društvom, povečanje sredstev za glasilo Sredica, ki ima občasno povečan obseg strani in drugo. Člane je zanimalo tudi, kolikšna je bila donacija za projekt Moskva tour, na kar je župan odgovoril, da 1000 evrov. Anica Škrinjar je predlagala tudi popravke 5. in 10. člena rebalansa, kjer je bilo treba besedilo uskladiti z besedilom proračuna.
Obravnavali so tudi predlog sklepa o financiranju političnih strank, ki so jim namenili skupno 1695 evrov, od tega 1392 evrov SDS/NSi, ostanek pa DeSUSu. Tudi tukaj si niso bili edini o načinu izračuna. Zato bodo pridobili mnenje o tem, kakšen postopek je imel v mislih zakonodajalec, ko je določal način izračunavanja finančnih virov za politične stranke.
Svetniki so Zdenko Dogša ponovno potrdili za odgovorno urednico glasila Sredica.
Viki Ivanuša
Slovenija • Mlekomati pod drobnogledom
Mleko iz mlekomatov da, a prekuhano
Uživanje surovega mleka iz mlekomata je pri ljudeh vedno bolj priljubljeno, vse več pa je tudi pomislekov glede njegove higiene in varnosti. Pomisleki niso vedno brez osnove, kar je pokazal tudi test v septembrski reviji VIP, ki so ga izvedli na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
V različnih krajih po Sloveniji so med 17. majem in 1. julijem dvakrat obiskali 22 mlekomatov in vsakič natočili dva litra mleka v dve enolitrski plastenki. Tri kmetije se lahko pohvalijo z zelo dobrim mlekom, mleko s treh pa je bilo ocenjeno kot zelo slabo, saj so bile v vzorcih prisotne bakterije Listeria monocytogenes. ZPS vsem uporabnikom surovega mleka priporoča, da surovo mleko pred uporabo prekuhajo, ter poziva k zakonski ureditvi prodaje surovega mleka. Prodaja surovega mleka je v nekaterih evropskih državah celo prepovedana.
Surovo mleko lahko dostopno, nadzor pomanjkljiv
Porast priljubljenosti mleka iz mlekomatov pri potrošnikih lahko pripisujemo prednostim, ki jih ima to za potrošnika in kmeta, in sicer potrošnik lahko kupuje kadarkoli, podpira lokalno proizvodnjo, omogočen je direkten stik s kmetom. »Vendar pa so prav potrošniki hkrati izpostavili pomanjkljive infor-
macije o kakovosti in varnosti mleka iz mlekomatov. Raziskava ZPS je pokazala, da so pomisleki žal povsem na mestu, saj je bilo med vzorci nekaj dobrih, nekaj pa tudi takšnih, ki so lahko zdravju škodljivi,« je predstavila razloge za test mlekomatov dr. Tanja Pajk Žontar, prehran-ska strokovnjakinja iz ZPS.
10 kriterijev ocenjevanja
Na ZPS so testiranje mleka iz mlekomatov (na vsakem izmed izbranih mlekomatov so mleko vzeli dvakrat, vsakič po dva litra) izvedli na 22 mleko-matih, 44 vzorcih oz. 88 litrih mleka. Na testu so preverjali temperaturo mleka takoj po točenju, vsebnost maščobe in beljakovin, zmrziščno točko, število somatskih celic, skupno število mikroorganizmov, število enterobakterij, morebitno prisotnost bakterij Listeria monocytogenes in E. coli ter morebitne ostanke antibiotikov v mleku. Pozorni pa so bili tudi na ceno mleka in plastenk/ steklenic, ki se jih lahko kupi
ob mlekomatih. Testiranje je bilo izvedeno v neodvisnem laboratoriju.
Kakovost surovega mleka ni vedno ustrezna
Na testu ZPS so odkrili, da so pomanjkljivosti med t.i. fi-zikalno-kemijskimi lastnostmi redke, saj na kmetijah dobro obvladujejo npr. vsebnost maščob, beljakovin. Večinoma je bila ustrezna tudi temperatura mleka pri točenju. Več pomanjkljivosti pa so odkrili pri izpolnjevanju mikrobioloških meril pri surovem mleku. »Razlog lahko iščemo tudi v pomanjkanju ustreznejše zakonodaje, ki bi mikrobiološka merila natančneje določila. Dejstvo, da smo v štirih vzorcih našli bakterijo Listerio monocytogenes, pa je opozorilo, da je nujno potreben boljši nadzor, saj je mleko, pri katerem število teh bakterij v enem mililitru preseže 100, nevarno za zdravje,« meni dr. Tanja Pajk Žontar, prehran-ska strokovnjakinja iz ZPS, in dodaja:
»Seveda se zavedamo, da nadzora, ki bi potrošniku zagotovil popolno varnost, ni. Potrošnikom zato svetujemo, da za varnost poskrbijo tudi sami, in sicer da surovo mleko pred uporabo prekuhajo.
Zaradi potencialnih tveganj za zdravje potrošnikov, posebej še nosečnic, otrok, starejših, ljudi z zdravstvenimi težavami, smo prepričani, da bi morali imeti vsi mlekomati napis, da je surovo mleko potrebno prekuhati. Še več, prepričani smo, da potrebujemo poseben predpis o prodaji surovega mleka prek mlekomatov. Tega zdaj nimamo, kar je zaskrbljujoče, saj je test mleka iz mlekomatov pokazal, da je na trgu potrošnikom dostopno surovo mleko, ki je lahko zdravju nevarno. Pozivamo vse odgovorne za nadzor nad varnostjo mleka, da dokler ni zagotovljena večja varnost surovega mleka, naj se z mlekomatov odstranijo vsi avdio in pisni nagovori, ki pozivajo potrošnike k uživanju surovega mleka.«
www.zps.si Revija VIP, september 2011
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Težave s plačili oskrbnine za varovance Doma upokojencev
Kdo, kdaj in zakaj je dolžan plačevati?
Občinski veljaki že nekaj let bolj ali manj glasno negodujejo nad različnimi socialnimi transferji, ki jih morajo plačevati občine, pa naj bodo to plačila za pomoč na domu, za vrtce ali oskrbnine za domove upokojencev. Zlasti slednje znajo biti hud kamen spotike, saj nikakor niso majhne, velikokrat pa občine od tega nimajo nič.
Da poskušajo velikokrat tudi sami (bodoči) varovanci doma upokojencev ali njihovi otroci kot (vsaj delni) plačniki oskrbnine čim večji delež tega stroška prenesti na občino, upravičeno ali ne, tudi ni nobena posebnost.
Eden takšnih primerov (imena vpletenih ne bomo navajali) se je nedavno zgodil v eni od spodnjepodravskih občin. Starejši gospod, ki živi sam in je srčni bolnik, se je namreč odločil, da ne more več skrbeti zase in bi rad v dom. Njegovi trije otroci ne živijo z njim in očitno, kot je pokazalo nadaljevanje zgodbe, z njim tudi ne želijo imeti nobenega opravka. Ostareli gospod se je tako sam odpravil na pogovore na CSD in na svojo matično občino, kjer naj bi mu dali vedeti, da mu bodo pri plačilu oskrbnine pomagali. Do kratkega stika oz. napake v razumevanju postopka pa je nato očitno prišlo še med odgovornimi na občini in na CSD, saj je slednji na občino poslal dopis, iz katerega je razvidno, da CSD začenja postopek oprostitve plačila za omenjenega občana, ki naj bi ga v zameno za vknjižbo na njegove nemajhne nepremičnine (do)plačevala občina.
Konkretno je v dopisu, ki je priromal na sedež občine, med drugim zapisano tole: „Obveščamo vas, da je vaš občan na tukajšnjem Centru za socialno delo vložil zahtevo za oprostitev plačila socialno varstvene storitve domskega varstva, zato smo v skladu s tem začeli postopek v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. O pričetku postopka smo obvestili tudi zavezance (otroke,
op. a.) za doplačilo oskrbnine za omenjenega občana in jih pozvali, da dostavijo ustrezno dokumentacijo, ki jo potrebujemo za določitev njihove plačilne sposobnosti. Vsi trije zavezanci so se glede na njihove dolžnosti do očeta odzvali negativno, češ da ima oče dovolj premoženja, da bi si oskrbnino lahko plačeval sam. Zato smo gospoda napotili na vašo občino z namenom sklenitve dogovora o dopla-čevanju oskrbnine zanj z vaše strani v zameno za njegovo premoženje. Gospod nam je nato sporočil, da ste se odzvali pozitivno, prav tako smo se o tem z vami (občinskim predstavnikom, op. a.) dogovarjali v telefonskem pogovoru. Zato vas prosimo še za čimprejšnjo pisno privolitev o doplačeva-nju oskrbnine, saj si gospod želi takojšnjo namestite v Domu upokojencev."
Županu dotične občine pa je takšen dopis CSD „dvignil pokrovko" potrpežljivosti in razumevanja: „Občine vendar nismo nobene socialne ustanove, da bomo kar tako povprek plačevale oskrbnine za starejše! Občan se je res pogovarjal pri nas, vendar mu je bilo povedano, da oskrbnine ne bomo plačevali kar tako, ampak moramo najprej dobiti uraden sklep CSD, kolikšen je njegov dohodek, kolikšno premoženje ima in koliko bodo otroci lahko doplačevali zanj, če sploh so sposobni. Šele potem se kot morebitni sofinan-cer lahko vključi občina, če se izkaže kot potrebno, če pač ne občan, ne otroci niso sposobni stroškov oskrbnine. Na tak način, da bomo mi samo pozvani v pisno privolitev, da plačujemo oskrbnino za občana, brez vseh podatkov, pa
Direktor CSD Miran Kerin: „Otroci so po zakonu kot zavezanci dolžni plačevati oskrbnino za starše v domovih, delež plačila pa se lahko določi sporazumno ali pa, v primeru nestrinjanj, z natančnim preračunom na podlagi Uredbe. Občina pa nastopa kot zavezanec za plačilo, če otroci in uporabnik doma sami dokazano ne zmorejo plačila oskrbnine."
seveda tega ne bomo naredili! To je nedopustno, saj potem si lahko vsak izmisli, da ni sposoben plačevanja, in bo občina blagajna za vse ljudi. Seveda pa bomo plačevali oskrbnino v skladu z odločbo CSD, če se bo pokazalo, da je to res potrebno in ni druge možnosti! Ampak najprej je treba zbrati vse natančne podatke in dokaze o finančnih prilivih otrok in občana ter podatke o njegovem imetju, ne pa kar nekaj približno, da ima ta občan npr. približno 530 evrov pokojnine, kot je pač sam povedal, pa je lahko res toliko, lahko pa da ima tudi več! Kolikor vem, otroci nočejo slišati zanj, ampak to nikakor ne more biti razlog, da niso dolžni plačevati vsaj dela oskrbnine, pač glede na svoje finančne možnosti!"
Otroci se staršem (in plačilu oskrbnine) ne morejo odpovedati!
Jeza župana je v tem pogledu, kot je razumel dopis, seveda upravičena, na CSD
pa so bili nad reakcijo župana kar nekoliko presenečeni, češ da ne gre za nobeno uradno odločbo, po kateri bi bila občina kar dolžna plačevati oskrbnino, pač za zgolj za dopis z obvestilom, da so začeli uradni postopek za določanje oprostitev pri plačilu domskega varstva.
Direktor CSD Miran Kerin potrjuje, da se „lestvica" tistih, ki so po zakonu dolžni plačevati domsko oskrbo, začne pri samem upravičencu oziroma oskrbovancu: če ima ta dovolj visoke prejemke (pokojnino), potem si mora plačevati oskrbo sam, pri čemer lahko koristi tudi svoje morebitne prihranke. Če njegovi dohodki ne dosegajo višine mesečne oskrbnine, so za oskrbovanca dolžni po zakonu plačevati otroci, seveda v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi in prihodki. Uredba, ki določa, kolikšen delež oskrbnine je dolžan plačevati otrok za starša, je hudo zapletena in ima malo morje formul, po katerih se preračunava delež za plačilo po posameznem otroku. Šele v primeru, da otroci dokazljivo niso sposobni dopla-čevati oskrbnine ali pa oskrbovanec otrok sploh nima, se kot (do)plačnik oskrbnine postavlja matična občina. Če ima takšen oskrbovanec kaj imetja, nepremičnin, se občina v takem primeru vknjiži na njegovo lastništvo in je nato, po smrti oskrbovanca, upravičena tudi do sorazmernega deleža njegovega imetja glede na vsoto plačanih oskrbnin. Če pa oskrbovanec doma nima nobenega imetja, potem seveda občina ne dobi ničesar ...
Kerin tudi zelo jasno pravi, da se otroci staršem (in doplačilu domske oskrbnine) po črki zakona nikakor ne morejo odpovedati, razen v izjemnih primerih, ko recimo
otrok lahko dokaže, da je bil že v zgodnjih otroških letih dan v rejo, ali pa s pričami dokaže, da so ga starši kot otroka (nekje do 18. leta starosti) dejansko zapostavljali ali celo zlorabljali in so ga vzgajali ter mu pomagali drugi, morda sorodniki ipd.
Najlažje je seveda v primerili, ko si oskrbovanec lahko sam s svojim denarjem plača oskrbnino in v družinah, kjer so otroci finančno dovolj sposobni in tudi razumni, da si deleže razdelijo medsebojno, brez prepirov. V takšnih primerili posredovanje CSD in razne izračunave deležev sploh niso potrebne.
TUdi občina se ne more odreči plačilu po odločbi CSD
Miran Kerin ob tem pravi: „Moram reči, da nekih velikih težav glede tega, da občine plačujejo del ali celotno oskrbnino za varovance doma, nimamo. Seveda je prihajalo tudi do kakšnih pritožb, tako od otrok kot od občin, glede višine deleža za plačilo, vendar smo se na koncu vedno vse bolj ali manj sporazumno dogovorili! Seveda ima občina vso pravico odkloniti plačilo oskrbnine za občana, vendar je naša diskrecijska pravica, seveda po tem, ko pretehtamo vse možnosti o plačilih otrok in samega oskrbovanca, da izdamo odločbo o višini plačila - tako za občino kot za otroke. Tako eni kot drugi imajo potem možnost pritožbe na drugo stopnjo, kjer se primer ponovno obravnava in določajo plačilna razmerja. Zadnja možnost je še pritožba na sodišče, vendar takega primera pri nas še nismo imeli. Odločba sodišča je zadnja, nanjo ni možna pritožba, ampak lahko sledi le še izvršba!
Moram pa reči, da se včasih pri teh vprašanjih pri nas dogajajo prav neverjetne scene: otroci bodočega oskrbovanca kričijo in se prepirajo med seboj, kdo bo koliko plačal, si očitajo, kdo je že koliko dobil doma, ipd. V takšnih primerih, ko ne pride do dogovora med otroki, je naša dolžnost, da na osnovi Uredbe natančno izračunamo, kolikšen delež mora kdo od njih plačati glede na svoje prejemke in socialno stanje, in tudi izdamo takšno odločbo za vsako stranko v tem postopku, torej za občino, če je ta vključena v postopek, in za otroke. Kot pravim, je po-
tem možnost pritožbe, in če potem otrok na drugi stopnji dokaže, da zaradi argumentiranih razlogov dejansko ne zmore plačevati določenega deleža oskrbnine, ker bi s tem ogrožal lastno socialno stanje oz. preživetje sebe in morebiti svojih otrok, družine, se mu delež lahko tudi zniža. Med takšne argumentirane razloge za znižanje določenega zneska oskrbnine štejejo, recimo, težka bolezen otroka, reševanje stanovanjskega problema in s tem povezan kredit ipd. V takšnem primeru potem mi dejansko nekoliko znižamo višino deleža otroka in seveda sorazmerno zvišamo delež občine. Ta se kot stranka v postopku lahko pritoži na zadnjo instanco, torej na socialno sodišče, vendar je z našo predhodno izdano odločbo vseeno že zavezanka za plačilo odmerjenega deleža."
Kerin sicer povzema, da se praviloma deleži oskrbnine določajo dogovorno med vsemi strankami, bodisi da gre samo za otroke ali pa za otroke in občino kot zavezance; podlaga individualnim obravnavam vsakega (spornega) primera posebej pa je veljavna zakonodaja in uredba.
Oskrbnino morajo plačevati tudi tisti z minimalno plačo ...
Razmišljanje tistih (otrok), ki prejemajo minimalni osebni dohodek (torej okoli 573 evrov neto), da niso dolžni oziroma niso zavezanci za plačilo oskrbnine svojega starša, je napačno! Kerin še pojasnjuje, da se delež oskrbnine določa tudi njim, in sicer lahko celo do višine 180 evrov, kar pomeni, da jim od plače lahko ostane le 390 evrov! Prav tako je dobro vedeti, da je oskrbnino dolžan plačevati tudi otrok, ki je brezposeln, če je njegov partner zaposlen, in obratno. Pri tem je lahko višina oskrbnine za brezposelnega otroka (če ima njegov partner relativno dobro plačo) celo višja kot oskrbnina tistega otroka, ki je zaposlen ...
Na višino oskrbnine za starša torej vpliva finančno stanje celotne družine otroka (če jo ima), kot še pravi Kerin, pa je socialni cenzus zavezancev za plačilo v teh primerih postavljen res že pod prag revščine, zato vedno poskušajo najti najoptimalnejše rešitve za vse stranke v postopku.
Foto: SM
Moškanjci • Z 9. srečanja upokojencev Spodnjega Podravja
Vse več zanimanja za športne aktivnosti
Na devetem srečanju upokojencev Spodnjega Podravja v Moškanjcih so v nedeljo, 4. septembra, opravili tudi slovesno razglasitev s podelitvijo pokalov in priznanj najbolje uvrščenim v športnih srečanjih, za katera je tudi med starejšimi vse več zanimanja.
Foto: M. Ozmec
Predstavniki zmagovalnih ekip iz posameznih društev upokojencev so prejeli pokale in priznanja, za dosežene uspehe pa jim je čestitala tudi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak (v sredini).
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podrav-je, ki združuje 42 društev upokojencev z okoli 13.000 člani iz 19 občin na območju Spodnjega Podravja, je po besedah predsednika Franca Hoj-nika v svojih sekcijah vse bolj aktivna tudi na kulturnem, športnem in rekreativnem področju. Največ skrbi seveda posvečajo reševanju upokojenske problematike ter delu s starejšimi in onemoglimi, v skrbi za ohranjanje telesnih aktivnosti svojih članov pa že nekaj let pripravljajo tudi razna športna srečanja upokojencev. V letošnjem letu so uspešno izvedli športna tekmovanja članov društev upokojencev v šestih disciplinah, in sicer v steznem kegljanju, streljanju z zračno puško, balinanju, šahu, pikadu in v športnem ribolovu.
Predsednik komisije za šport pri pokrajinski zvezi ZDUS Spodnje Podravje Zlat-ko Rajh je izrazil veselje, saj je za športna tekmovanja tudi med upokojenci iz leta v leto več zanimanja, to pa potrjuje tudi vse večja udeležba v po-
sameznih tekmovalnih disciplinah. Tekmovanja v lovu rib s plovcem se je letos udeležilo šest ekip, prvo mesto pa je dosegla ekipa društva upokojencev Ptuj pred DU Ormož in DU Markovci. Na državno tekmovanje upokojencev v športnih disciplinah, ki bo v organizaciji DU Markovci 15. septembra v Prvencih, pa sta se uvrstili ekipi DU Ptuj in domačini iz DU Markovci.
Najbolj množično je bilo letos tekmovanje v pikadu, saj se je pomerilo kar 13 moških in šest ženskih ekip. V moški konkurenci je 1. mesto dosegla ekipa DU Cirkovce, 2. mesto je osvojila ekipa DU Zarja Kog, 3. mesto pa DU Turnišče. Med posamezniki je prvo mesto dosegel Ivan Čuček iz DU Vitomarci, drugi je bil Anton Dolenc iz DU Cirkovce, tretji pa Janez Veselko iz DU Zarja Kog. Na državno tekmovanje, ki ga letos organizira DU Slovenj Gradec iz Koroške, sta se uvrstili ekipi iz DU Cirkovce in lanski državni prvaki v tej disciplini, ekipa DU Vitomar-ci. V ženski konkurenci pa je v pikadu zmagala ekipa DU Tur-
nišče pred DU Zagojiči, tretja pa je bila ekipa DU Markovci. Med posameznicami je prvo mesto dosegla Anica Hentak, druga pa je bila Silva Gerdak, obe iz DU Turnišče, medtem ko je tretje mesto dosegla Nada Bezjak iz DU Markovci. Na državno prvenstvo v pika-du se je tako uvrstila ekipa DU
Turnišče.
V balinanju so se pomerile štiri moške in tri ženske ekipe. V moški konkurenci je 1. mesto dosegla ekipa DU Ormož, druga je bila ekipa DU Velika Nedelja, tretja pa ekipa DU Dornava. Tudi v ženski konkurenci je 1. mesto dosegla ekipa DU Ormož, 2. mesto DU Dor-
nava, 3. mesto pa ekipa DU Polenšak. Na državnem prvenstvu bosta tako ZDUS Spodnje Podravje zastopali obe ekipi iz Ormoža, za moške bo tekmovanje potekalo v organizaciji DU Koper, za ženske pa v organizaciji DU Piran.
V tekmovanju v šahu pa je sodelovalo pet ekip, 1. mesto
je dosegla ekipa DU Gorišni-ca, ki bo sodelovala na državnem tekmovanju v Murski Soboti. V streljanju z zračno puško se je letos pomerilo pet ekip, 1. mesto je dosegla ekipa DU Ptuj, ki bo sodelovala na državnem prvenstvu v Škofji Loki. 2. mesto je dosegla ekipa DU Majšperk, 3. mesto pa ekipa DU Ptujska Gora.
V steznem kegljanju so se pomerile tri ekipe, najboljša pa je bila ekipa DU Ptuj pred DU Zagojiči in DU Turnišče. Na državnem tekmovanju, ki bo letos v Litiji, bo tako sodelovala ekipa kegljačev iz DU Ptuj. Na srečanju upokojencev v Moškanjcih je predsednik ZDUS Franc Hojnik vsem pr-vouvrščenim ekipam v posameznih disciplinah izročili pokale in priznanja, čestitala pa jim je tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak in vse skupaj pozvala, da v bodoče pritegnejo k rekre-acijsko-športnim aktivnostim čim več svojih članov, saj bo tako njihova jesen življenja še pestrejša in zanimivejša.
-OM
Ptuj • Ustanovljeno novo društvo in pevska šola
Petje, dramska igra in učenje angleščine
V lanskem šolskem letu je bilo na Ptuju ustanovljeno Društvo vokalne glasbe Allegro, v sklopu katerega je zaživela tudi istoimenska pevska šola. Ta mladim od 6. do 25. leta ponuja izobraževanje na področju vokalne glasbe, sočasno pa se bodo udeleženci izpopolnjevali tudi v znanju angleškega jezika.
V pevski šoli Allegro trenutno delujeta otroški in mladinski zbor ter vokalna skupina, začenja pa se še individualni pouk solopetja. „Naš cilj je združiti mlade pevce celotnega ptujskega območja in okolice. V letošnjem letu smo pripravili tudi novost, to je English musical theater, v katerem bodo otroci pridobivali ne samo na področju glasbe, ampak tudi pri tujem jeziku -angleščini. Že samo ime pove, da bomo pripravljali mjuzikle za otroke v angleškem jeziku," pojasnjuje umetniški vodja društva Allegro Jasna Drobne.
Čeprav ima pevska šola za seboj le tri mesece delovanja, so že nastopili na festivalih Zdravo sosed in Aye, izvedli pa so tudi svoj prvi letni koncert.
„Osnovni namen društva je ponuditi mladim iz Ptuja in okolice v prvi vrsti kakovostno pevsko šolanje, kar pa seveda samo po sebi prinese še cel kup ostalih stvari, ki jih otroci s tem pridobivajo: kakovostno preživljanje prostega časa, druženje z vrstniki, socializacija, odgovornost, timsko delo, razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti,
delovnih navad, kreativnosti, ustvarjalnosti, koncentracije, pridobivanje veščin javnega nastopanja ... Prav tako želimo z mladimi v našem društvu ohranjati glasbeno kulturno dediščino in razvijati kulturni utrip našega mesta. Predvsem pa si želimo povezati mlade iz Ptuja in okolice v kakovostne pevske zbore, ki bodo glas Ptuja ponesli tudi čez meje," pojasnjuje Drobnetova in dodaja,
da je prepričana, da bodo svoje cilje dosegli, kljub temu da je na področju glasbe na Ptuju pestra ponudba raznovrstnih glasbenih šol.
Na vprašanje, ali meni, da je dovolj prostora še za eno šolo, odgovarja: „Vsekakor. Nikjer se niso sistematično lotili poučevanja petja v najmlajši razvojni dobi otrok. Solopetje glasbene šole praviloma učijo v pomu-tacijski dobi, kar pomeni šele
nekje tam po 16. letu. In tukaj se definitivno razlikujemo od ostalih, saj ponujamo pouk solopetja in vokalne tehnike tudi za najmlajše. Skrbimo za pravilno pevsko tehniko že pri najmlajših. Prav tako lahko otroci pri nas napredujejo glede na glasbene in druge sposobnosti v vedno zahtevnejše izvajalske zasedbe, od otroškega pevskega zbora preko mladinskega vse tja do vokal-
Pevska šola Allegro ta mesec vabi k vpisu.
ne skupine, za katero iskreno upamo, da bo tudi slej ko prej postala pevski zbor."
Ob petju še angleščina in dramska igra
Čeprav bo osrednja dejavnost pevske šole Allegro izobraževanje na področju vokalne glasbe, so k temu letos dodali še nekatere spremljajoče komponente. Petje so obogatili s tako imenovanim »En-glish musical theater«. Ta bo vključen v otroški in mladinski pevski zbor, pevci pa bodo pripravljali otroške angleške mjuzikle, s čimer bodo ob glasbenih sposobnostih razvijali in utrjevali tudi svoje znanje tujega jezika - angleščine. Ob tem bodo seveda spoznavali še vse ostale prvine mjuzikla, predvsem ples in igro. V ta namen bodo v društvo povabili tudi priznane umetnike, ki bodo z otroki izvajali plesne in dramske delavnice kot tudi delavnice vokalne tehnike in solopetja. Povezali so se z društvom Čar griča, ki bo pod vodstvom Natalije Resnik Gavez izvajalo delavnice izdelo-
vanja scenografije, kostumov in vsega, kar je potrebno, da glasbeno-gledališko predstavo postavijo na oder.
Zborovodkinja, ki je zadolžena za najpomembnejši del, petje, Jasna Drobne, pa je javnosti dobro poznana kot vodja pevskih zborov Mladika. Ti pod njenim vodstvom dosegajo odlične rezultate, tudi na mednarodnih tekmovanjih. Kot pravi, bo poslej še bolj predana delu z mladimi pevci, a ker z mladimi rada dela in ker je polna idej, jo to zelo veseli. Kot pravi, je tudi nekaj pevcev iz OŠ Mladika že vpisanih v pevsko šolo Allegro, kar ji predstavlja priznanje, da dobro dela.
Sicer pa Drobnetova na OŠ Mladika kot zborovodkinja dela že štirinajst let. Odličnost Mladikinih zborov so dokazali že večkrat ne samo z bogatimi koncerti in tremi izdanimi zgoščenkami, temveč tudi z odličnimi uvrstitvami na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Dve leti je Drobnetova vodila tudi mladinski zbor Secunde CS v Pevski šoli CS, ki deluje pod okriljem zbora Carmina Slovenica. Poleg vseh »tekmovalnih« priznanj pa je, kot pravi, posebej ponosna na priznanje MO Ptuj za posebne dosežke MPZ Mladika, za priznanje OI JSKD Ptuj otroškemu in mladinskemu zboru Mladika ter bronasti plaketi Carmine Slovenice.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv
Lendava • Čezmejno sodelovanje Slovenija-Madžarska
Za projekte kar 12 milijonov
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v torek v Lendavi organizirala podpis pogodb o čezmejnem sodelovanju Slovenije in Madžarske pri kar 21 projektih. Eden izmed partnerjev je tudi Ljudska univerza Ptuj, ki si je uspela zagotoviti kar 80 tisočakov.
Gre za sofinanciranje projektov, ki so bili odobreni v okviru drugega javnega razpisa Operativnega programa Slovenija-Madžarska za obdobje 2007-2013. Evropski sklad za regionalni razvoj tokrat financira 21 projektov, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, namenjeni pa so prebivalcem obmejnih območij. Kot je pojasnil Aleš Mrkela, predstavnik sektorja za upravljanje čezmej-nih programov Slovenija-Ma-džarska, je bilo v prvem razpisu predvidenih 12 milijonov evropskih sredstev. Doslej so bili počrpani le trije milijoni, kar je precej manj, kot so za to obdobje predvidevali. A napovedi so optimistične, saj prijavitelji projektov v zadnjem času dohajajo napovedane zneske.
Program Slo-Hun, ki je bil podlaga za začetek implementacije projektnih idej, je ob podpisu pogodb v torek v Lendavi predstavila predstavnica Službe Vlade RS za lokalno samoupravo Hermina Golob.
Podpis omenjenih pogodb o financiranju predstavlja začetek kar 21 pomembnih čezmejnih projektov, ki naj bi prispevali k uresničevanju najpomembnejših strateških ciljev, kot je okrepitev gospodarstva v regiji. Ljudska univerza Ptuj sodeluje v projektu Z učenjem do znanja, z znanjem do izobrazbe skupaj s partnerji iz Lendave in Madžarske. Vrednost projekta je 432.209 evrov, od tega bo hvalevrednih
Foto: Ljudska univerza Ptuj
Slavnostni podpis pogodb v Lendavi: levo na fotografiji Hermina Golob, ki je pogodbo podpisala z 21 partnerji.
80 tisočakov namenjeno ptujski Ljudski univerzi. Projekt se je že začel izvajati s 1. julijem 2011, traja pa tri leta."Pretekle izkušnje in statistični podatki so pokazali, da je tako v Sloveniji kot na Madžarskem prevelik osip v izobraževanju tako med dijaki kot med odraslimi udeleženci izobraževanja. Tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne dokončajo izobraževalnega programa, se težko uspešno vključijo v družbo, posledično pa postanejo tudi trajno brezposelni, saj nimajo ne ustrezne izobrazbe in ne strokovnega znanja za vključitev v sfero
dela. Zaradi slednjega so v veliki večini primerov odvisni od različnih oblik socialne pomoči. Brez tuje pomoči pa ne najdejo izhoda iz situacije, v katero so bili pahnjeni. Poskusi, da bi rešili problem osipa med dijaki in med odraslimi udeleženci izobraževanja, so se izvajali že na obeh straneh meje, vendar so bili rezultati le delno uspešni. S pomočjo tega projekt želimo na podlagi pridobljenih izkušenj pri delu z osipniki nuditi pomoč dvema skupinama: mladim, ki so vključeni v redno izobraževanje in jim zaradi slabih rezulta-
tov preti izpad iz šolskega sistema, ter tistim, ki so vključeni v izobraževalne programe za odrasle, vendar jih zaradi izostajanja ne bodo zaključili," pojasnjuje direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež.
Cilj projekta je izdelava takega programa izobraževanja, ki bo omogočil ciljni skupini ponovno vključitev v družbo. Učitelji-mentorji bodo pridobljeno znanje lahko uporabili v obeh državah. S pomočjo povečane usposobljene delovne sile naj bi se povečala tudi konkurenčnost podjetij.
Dženana Kmetec
Hajdina • Podpis pogodbe o izgradnji kanalizacije
Pomemben infrastrukturni projekt
7. september je bil za občino Hajdina pomemben dan: župan občine Hajdina Stanko Glažar in direktor CP Ptuj Martin Turk sta podpisala pogodbo o gradnji kanalizacije na Zgornji in Spodnji Hajdini v vrednosti 577 tisoč evrov. Podpisa sta se udeležila tudi podžupana občine Hajdina Franc Mlakar in Andrej Tkalec ter direktorica hajdinske občinske uprave Valerija Šamprl.
Izvajalca so iskali z javnim razpisom, skladno z zakonom o javnih naročilih. Prijavila so se tri podjetja, na osnovi pogajanj v drugi fazi pa so izbrali
podjetje, ki je izpolnjevalo vse
pogoje iz javnega razpisa in je bilo tudi cenovno najugodnejše: Cestno podjetje Ptuj.
Za investicijo, ki bo potekala dve leti, je občina pridobila sredstva sklada za regionalni
Foto: Črtomir Goznik
Pogodbo o izgradnji kanalizacije na Zgornji in Spodnji Hajdini v vrednosti 577 tisoč evrov sta 7. septembra podpisala župan občine Hajdina Stanko Glažar in direktor CP Ptuj Martin Turk.
razvoj v višini 212.406 evrov v prvem in prav toliko v drugem letu. Nekaj sredstev bo primaknila tudi država, in sicer 106.670 evrov v dveh letih. Razliko do 577 tisoč evrov v višini dobrih 45 tisoč evrov bo zagotovila občina Hajdina iz lastnega vira. Po besedah župana Stanka Glažarja gre za nadvse pomemben projekt za občino Hajdina, da bi se čim več ljudi priklopilo na kanalizacijo. Cilj je, da se v letih 2014 in 2015 vsa stanovanjska in druga poslopja priključijo na kanalizacijski sistem.
Direktor CP Ptuj Martin Turk je ob podpisu pogodbe povedal, da izgradnja kanalizacije na Zgornji in Spodnji Hajdini ni prvi projekt s tega področja, ki ga bodo izvedli, saj imajo precej referenc. Prepričani so, da bodo izpolnili
zaupanje lokalne skupnosti, ki jim je zaupala izgradnjo kanalizacijske mreže na delu občine Hajdina. Terminski plan je v izdelavi, dela morajo biti dokončana do konca avgusta leta 2013. Dela bodo prilagodili dotoku sredstev in vremenskim razmeram, potrudili se bodo, da bo promet na območju gradnje potekal čim bolj nemoteno.
Zemljiško je trasa gradnje urejena, na območju Spodnje Hajdine pa bodo morali najprej svoje opraviti arheologi, ki pa naj bi že pričeli pregledovati zemljišča. Če bodo potrebna večja izkopavanja, bodo povečali obseg dela na Zgornji Hajdini, tako da izvedba projekta ne bo ogrožena. V tej smeri bo zastavljen tudi terminski plan izgradnje.
MG
Foto: SM
Od tod in tam
Slikarji DPD Svoboda v Supermestu
Foto: Črtomir Goznik
Od 1. septembra so v Mercatorjevem trgovskem centru Supermesto, v pritličju in etaži, v Ptuju na ogled dela članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Razstavljajo Cecilij Bernjak, Bogomir Jurtela, Tonči Šoemen, Franc Simonič, Frida Brenčič, Mirko Prelog, Nada Ivančič, Branko Gorjup, Rozina Še-betič, Anica Zupanič, Marija Gregorc in Rozalija Hojnik. Za strokovni izbor in postavitev razstave z osemnajstimi slikami je poskrbel dolgoletni mentor sekcije prof. Jože Foltin. Kot je v imenu sekcije povedala Cecilija Bernjak, je razstava prodajna, saj želijo do leta 2012, ko bo sekcija praznovala 40-letnico delovanja, zbrati čim več sredstev za izdajo jubilejne publikacije o življenju in delu sekcije v tem času. Razstava bo na ogled do 2. oktobra.
MG
Ljutomer • Nova podoba ulic
Foto: NS
Ljutomerske mestne ulice, vključno s Starim trgom, bodo v naslednjih dneh pričeli obnavljati.
Izvajalec del bo Komunalno podjetje Ormož, izvajalsko pogodbo pa sta podpisali županja občine Ljutomer Olga Karba in direktorica KP Ormož Pavla Majcen (na posnetku). Izvajalec bo do konca avgusta prihodnje leto prenovil sedem ulic in Stari trg v Ljutomeru. Pogodbena vrednost naložbe znaša 1,7 milijona, od tega si je ljutomerska občina zagotovila 1,5 milijona evrov iz regionalnih razvojnih programov. V letošnjem letu bodo predvidoma prenovili Postružnikovo ulico in Stari trg, v letu 2012 pa Vrazovo ulico, Ul. Ivana Kavčiča, Užiško, Zacherlovo, Ul. Franca Kovačiča in ulico Ob progi v skupni dolžini 2273 metrov ter 1620 metrov pločnikov. V Postružnikovi in Užiški ulici bodo urejena še parkirišča skupne površine 1350 kvadratnih metrov. Ustrezno bodo inštalirani tudi kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava.
NŠ
Prlekija • Bučarija na Stari Cesti
Foto: NS
Turistično društvo Stara Cesta v občini Ljutomer se v svojih številnih dejavnostih vsako leto še posebej izkaže pri pripravi in izvedbi praznika buč. Prva septembrska nedelja je bila že šesto leto zapovrstjo namenjena bučariji, s katero se člani društva z najrazličnejšimi aktivnostmi predstavijo na domačiji Stajnkovih v Mekotnjaku. Ob domiselni pripravi razstave, kije na ogled še cel teden, se posamezniki lotevajo tradicionalnega trebljenja buč, najmlajši pa so na svojstven način dejavni v priročnih delavnicah. Gospodinje pripravijo številne izvrstne jedi iz buč, kjer še zlasti izstopajo sladice. Poseben čar prireditve se namenja tekmovalnem delu z izborom najtežje buče. Najbolj se je izkazala družina Gregorinčič, kije vzgojila bučo velikanko - tehtala je kar 69,5 kilograma. Silva Rudolf je z 48 kg osvojila drugo mesto, Ivan Gaube pa je bil z 39 kg tretji.
NŠ
Ptuj • Trgatev na višku
Ptujska klet pričakuje odlična vina
V Ptujski kleti so letošnjo trgatev in odkup grozdja od svojih kooperantov začeli prvega septembra, zaenkrat pa so, kot pravi direktor Alojz Erlač, s količinami in kvaliteto odkupljenega grozdja izjemno zadovoljni.
»V vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer naši kooperanti pridelujejo grozdje za vino iz Ptujske kleti, že več let ne velja pravilo, da bi se v določenem časovnem obdobju septembra ali oktobra odločili za trganje posamezne sorte grozdja in ga potrgali od začetka do konca. Vsako sorto trgamo večkrat in v daljšem časovnem obdobju; vsakokrat v tesni odvisnosti najprej od lastnosti, ki jih želimo s sodobno enolo-ško tehnologijo iz grozdja prestaviti v steklenice, in drugič tudi od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih, vinogradniških leg in faz. Do zdaj smo odkupili približno 150 ton grozdja, ki je izvrstne kakovosti in zdravo, kar je tudi sicer pogoj za odkup v Ptujski kleti,« je način uveljavljenih trgatev različnih sort grozdja najprej pojasnil Erlač, nato pa nadaljeval: „Trenutno poteka odkup grozdja sorte rizvanec in grozdja za pripravo penin, nadaljevali pa bomo s sovi-njonom muškatom. Glede na vremenske razmere, seveda ob predpostavki, da bo vreme stabilno, pričakujemo, da bomo trgatev zaključili še ta mesec. Vremenski pogoji za dozorevanje grozdja so bili letos odlični, tako da obiramo zelo kakovostno grozdje, hkrati pa lahko načrtujemo optimalno obiranje tudi glede na sorto in lego grozdja. Glede na vse pogoje
Direktor Ptujske kleti Alojz Erlač: „Letošnje odkupne cene grozdja se gibljejo v razponu med 45 in 60 centi za kilogram, odvisno od sorte, kakovosti in zdravstvenega stanja, kar je v povprečju odkupnih cen v Sloveniji."
smo prepričani, da bomo lahko v postopkih donegovanja vin iz grozdja potegnili maksimum in pridelali vina naših blagovnih znamk Haložan, Pullus in Pinky Chick v maksimalnem duhu kakovosti, na kar so tako potrošniki kot tudi stroka že navajeni."
Kriteriji za prevzem grozdja v Ptujski kleti ostajajo enako strogi kot prejšnja leta: „Že sama kakovost Haložana in Pullusa kakor tudi ocene vin Pullus na domačih in svetovnih vinskih ocenjevanjih so izjemen dokaz pravilnosti naših odločitev izpred nekaj let, da v kleti predelujemo samo zdravo in v optimalni fazi tehnološke zrelosti potrgano grozdje. Zara-
di tega nismo imeli nobenih razlogov, da bi kakorkoli spreminjali merila naših kakovosti za sprejem grozdja za naše vinske polnitve, kar pomeni, da lahko v prvi kakovostni razred uvrstimo samo grozdje z manj kot odstotkom neželenih lastnosti oziroma gnilobe, v drugi kakovostni razred uvrstimo grozdje z manj kot petimi odstotki teh lastnosti in v tretji kakovostni razred z manj kot desetimi odstotki tovrstnih lastnosti. Drugačnega grozdja pa že nekaj zaporednih let v Ptujski kleti sploh ne sprejemamo!"
Žal pa so tudi odkupne cene, kot priznava Erlač, ostale na ravni prejšnjih let: „Letošnje odkupne cene grozdja se gi-
Trgatev in odkup grozdja v Ptujski kleti sta te dni na vrhuncu; pričakujejo, da bodo odkupili skupno blizu dva milijona kilogramov grozdja, kar je več kot prejšnja leta.
bljejo v razponu med 45 in 60 centi za kilogram, odvisno od sorte, kakovosti in zdravstvenega stanja, kar je v povprečju odkupnih cen v Sloveniji. Grozdje ekstra kakovosti, ki je namenjeno posebnim polnitvam, pa lahko preseže ceno 70 centov za kilogram. Sicer pa bodo vinogradniki zaradi dobre letine letos obrali tudi do 40 odstotkov grozdja več kot prejšnja leta, ki so jih zaznamovali slabo vreme in katastrofalna toča,
tako da bo tudi ekonomski učinek za njih bistveno boljši."
V Ptujski kleti sicer v letošnji trgatvi za vina Pullus 2011 pričakujejo odkup blizu dva milijona kilogramov grozdja, ki ga kooperanti pridelujejo na skupno dobrih 400 hektarjih vinogradov v Halozah in Slovenskih goricah. Glede na sortne značilnosti vinorodnega okoliša bo odkupljenih rdečih sort grozdja le 10 odstotkov, vso ostalo količino predstavlja-
jo bele sorte. „Količina pridelanega grozdja v zadnjih treh letih se je zmanjševala zaradi neugodnih vremenskih razmer in opuščanja dejavnosti manjših vinogradnikov, kar sovpada tudi z našimi potrebami po grozdju. Opredelili smo se namreč na letno pridelavo 1,2 milijona litrov vina, za kar zadostuje 1,6 milijona kilogramov grozdja," je še povedal Alojz Erlač.
SM
Kmetijstvo • Potenciali reje drobnice še neizkoriščeni
Težave s cenami in samopromocijo
Čeprav reja drobnice predstavlja manj kot en odstotek bruto dodane vrednosti v kmetijstvu, vedno bolj pridobiva na pomenu. Tako število ovc in koz kot število rej v zadnjih 15 letih raste. Žal pa je gospodarski vidik reje drobnice (za razliko od drugih živinorejskih panog) še vedno premalokrat preučevan, posledica pa so lahko nepravilne odločitve rejcev in premalo izkoriščeni potenciali kmetij.
To so temeljne ugotovitve predavanja na srečanju rejcev drobnice in kmetijskih svetovalcev, ki sta ga konec avgusta v Gornji Radgoni pripravila Zveza društev rejcev drobnice Slovenije (ZDRDS) in revija Drobnica. Zbranim je bilo najprej predstavljeno gibanje cen ja-gnjet od leta 2008 do leta 2010 na podlagi podatkov iz tržnega poročila Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prikaz pa je, bolj kot stanje na trgu, predstavil neurejenost oz. nezanesljivost tovrstnih podatkov. Razlog za to je bil majhen vzorec, saj je bilo zajeto le 6 do 7 odstotkov vsega zakola, izračunana povprečna cena pa je relativno nizka, saj uradno znaša 4 evre na kilogram klavne polovice. V primerjavi z drugimi državami znotraj Evropske unije je cena slovenskih jagnjet druga najnižja (nižja je samo na Slovaškem), v nekaterih drža-
vah dosegajo tudi dvakrat višje cene, povprečna cena v EU pa je okoli 50 odstotkov višja od slovenske (6 evrov na kilogram klavne polovice).
Precej drugačne podatke o odkupnih cenah je prinesla telefonska anketa, ki jo je predstavil Damjan Jerič s KGZ Murska Sobota. Anketa je zajela 28 kmetij, med katerimi je bilo 14 ovčerejskih kmetij usmerjenih v prirejo mesa (polovica ekoloških), štiri ovčerejske kmetije, usmerjene v mlečno prirejo in izdelavo mlečnih izdelkov (ena ekološka), štiri kozjerej-ske kmetije, usmerjene v prirejo mesa (ena ekološka) in šest mlečnih kozjerejskih kmetij s predelavo mleka (ena ekološka). V anketi je bilo ugotovljeno, da so dejanske cene jagnjet višje kot uradno evidentirane (med 5 in 5,5 evra na kilogram klavne polovice). Večji del oziroma kar 81 odstotkov prodaje
na anketiranih kmetijah poteka neposredno. Pokritje pri reji ovc za proizvodnjo mesa se giblje med 25 in 41 evrov na ovco, pri ekološki pridelavi pa med 39 in 56 evrov na ovco (ob predvideni plodnosti 1,8
jagnjeta na leto). Vsi ocenjeni stroški na kmetiji s tropom stotih ovc se pokrijejo pri 2,8 letno vzrejenih jagnjet na ovco, pri rejcih z večjimi tropi (200 ovc), pa že pri 2,4 letno vzre-jenih jagnjet na ovco. Pokritje
Reja drobnice se v Sloveniji zadnja leta sicer konstantno povečuje, gospodarnost te dejavnosti pa je še vedno izjemno nizka.
pri reji mlečnih ovc in koz s predelavo mleka na kmetiji se giblje med 152 in 517 evri na ovco oziroma med 147 in 517 evri na kozo. Na ekonomičnost proizvodnje ovc in koz za proizvodnjo mleka v največji meri vpliva mlečnost živali. Pri reji ovc se s povečanjem mlečnosti z 220 na 260 litrov pokritje poveča za 91 evrov. Skupni ocenjeni stroški na kmetiji, kjer redijo 100 ovc oziroma 70 koz za proizvodnjo mleka (in s predelavo mleka) se pokrijejo pri 260 litrih mleka za ovce in 550 litrih mleka pri kozah.
Ob koncu je Jerič poudaril, da bi v Sloveniji obseg reje drobnice lahko še povečali, vendar je treba delati na organizaciji trga mesa in mleka oz. na zagotavljanju primerne cene. Le tako bi se lahko izboljšala proizvodna konkurenčna sposobnost kmetij. Po njegovih besedah pa bo treba posvetiti
še nekoliko več časa analizi in pospeševanju povpraševanje po tovrstnih izdelkih.
Sicer pa je bilo iz razprave zbranih rejcev razbrati, da je potencial reje drobnice v Sloveniji še neizkoriščen, krivdo za slednje pa morajo prevzeti predvsem rejci sami. Tako je bilo med drugim slišati, da je na slovenskem trgu prostora za pet- do desetkrat več koz-jerejcev s predelavo mleka na domu, sire se lahko proda tudi v trgovske verige, vendar pod pogojem, da kmetija dosega stalno kakovost. Kmetijski svetovalci pa so opozorili na neizkoriščene možnosti, kot so promocija sonaravne reje, drugačni tržni pristopi in večja organiziranost pri prodaji.
Predsednik ZDRDS Boris Grabrijan pa je prisotne opozoril na problem dampinških cen jagnjet: „Nekaj zanesljivo ni v redu, če se odkupovalcu iz Bele krajine bolj splača iti po bovška jagnjeta 300 kilometrov daleč kot kupiti jagnjeta iz sosednje vasi. Večkrat smo se znotraj Zveze dogovorili za minimalne cene, pod katerimi ne bomo prodajali jagnjet, a so žal bili dogovori kaj kmalu pozabljeni. Dokler tega ne uredimo, bodo naše cene ostale na takšni ravni, kot smo videli na grafu primerjave evropskih cen!"
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Sedemdeset let Ota Mesarica
Uspesen na številnih prizoriščih
Oto Mesarič, ljubiteljski gledališčnik (leta 2012 bo praznoval 40-letnico odrskega nastopanja), zadnjih deset let navdušen likovni ustvarjalec, uspešen telovadec, krvodajalec, ribič in kinolog (s svojo psičko Piko je stal na stopničkah 100-krat), je 22. avgusta praznoval 70. rojstni dan.
Prvega septembra je družinske člane, prijatelje z odrskih desk, člane likovne sekcije DU Ptuj, kjer je sam član od leta 2001, ko je narisal svojo prvo risbo, in ptujskega kinološkega društva ter nekatere druge povabil v gostišče Lužnik na Ormoški cesti na Ptuj, kjer je odprl svojo osmo samostojno razstavo, s katero je proslavil tudi prvo desetletnico svojega likovnega ustvarjanja. S svojim delovanjem na številnih področjih si je ustvaril številna prijateljstva, zato ga skorajda ni starejšega Ptujčana, ki Ota ne bi poznal. Za ubrane kulturne utrinke je poskrbel Edi Klasinc s harmoniko.
Oto Mesarič se je rodil na Ptuju, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo, na Ravnah metalurško šolo, nato pa še delovodsko šolo. 32 let je delal v ptujskem Agisu, nazadnje je bil zaposlen v ZKD Ptuj, od koder je pred osmimi leti odšel v pokoj. V mladosti je bil nadvse uspešen telovadec, član Gimnastičnega društva Ptuj. Tekmoval je mnogoboju, obvladal je šest orodij, kot član II. razreda je bil trikratni republiški prvak, v bivši državi Jugoslaviji pa je v mnogoboju zasedel tretje, sedmo, deveto in enajsto mesto. Kot veteranu pa mu ni bilo para, vedno je stal na prvi stopnički, tako na Kraševem memorialu na
Hrvaškem kot Težakovem v Mariboru. Pri petdesetih letih je bil še aktiven tekmovalec v mnogoboju in se tudi mladim tekmovalcem ni dal ugnati. Fantom, ki jih je treniral, je dejal, da če bodo zmagali, bo tekmoval tudi sam. Fantje so zmagali, obljubo je izpolnil in zasedel odlično tretje mesto v konkurenci z veliko mlajšimi. Tako jim je pokazal, da je človek lahko uspešen ne glede na leta, če le ima voljo.
V mladih letih se je zapisal tudi krvodajalstvu, v svoji aktivni dobi krvodajalca je kri daroval kar 105-krat.
Tik pred upokojitvijo se je zapisal kinologiji in likovnemu ustvarjanju. Zdaj sta s Piko, s katero sta stala na stopničkah stokrat, tudi sta bila trikrat državna prvaka, v zasluženem pokoju. Čeprav več ne tekmujeta, ni dneva, da ne bi obiskala kinološkega poligona. Četrtega septembra je bila stara devet let. V njegovo življenje je prišla nepričakovano in tam ostala, njuno prijateljstvo je spletlo uspešno zgodbo, ki je ne bi bilo, če je snaha ne bi prinesla domov, saj jo je nekdo v škatli za čevlje odložil pred vrati veterinarske bolnišnice na Ptuju. »Deda, usmili se je, če ne, jo bom nesla nazaj, bogve, kaj jo čaka,« mu je pihnila na dušo. Deda se je je usmilil; če je že
Foto: Črtomir Goznik
Ob svoji 70. obletnici je Oto Mesarič (stoji) pripravil že svojo osmo samostojno razstavo, s tem pa proslavil tudi 10-letnico svojega likovnega ustvarjanja.
tu, naj ostane, je odgovoril na njeno prošnjo. Šla sta v pasjo šolo. Pika je bila že od nekdaj zelo poslušna, Pridobila sta ustrezno znanje, se udeležila prvega tekmovanja, ki jima je prineslo tretje mesto, potem pa so se uspehi kar vrstili.
Na »stara leta« še likovnik
Likovne začetke Ota Mesa-riča je ob odprtju razstave v gostišču Lužnik opisal likovni pedagog Franc Simonič, ki
je tako kot Oto član likovne sekcije DU Ptuj, skupaj pa sta nastopala tudi na gledališkem odru. Ob neki gledališki vaji mu je sramežljivo pokazal eno svojih risb, ker je želel vedeti, ali kaj velja. Bila je risba s svinčnikom na papirju. Za začetnika dobra, zato mu je svetoval, naj nadaljuje v tej smeri, če ima veselje. Nato so prišle barve: na začetku se jih je lotil zelo previdno, tako rekoč bojazljivo.
»Vesel sem, da se je likovnega dela resno prijel, da je
rastel s slikami, da so prepoznavne, da je našel svoj način likovnega ustvarjanja. Dobro obvladuje risbo, ki je osnova vsakemu likovnemu ustvarjanju,« je povedal Simonič in Otu zaželel še veliko ustvarjalnih trenutkov in da bi bile poteze njegovega čopiča še bolj sproščene, kot so trenutno.
Oto danes slika v oljni tehniki na platnu, občasno pa tudi v akrilu. Njegovi priljubljeni motivi so tihožitja in narava, zlasti še motivi z vodo, saj kot ribič veliko časa preživi
ob njej. Loteva pa se tudi portreta, avtoportreta, živalskih motivov, mestnih dvorišč, vedute Ptuja in podobno. Na razstavi so na ogled izbrana dela desetih let, med njimi pa ni tiste slike o Ptuju, ki je bila izbrana za državno razstavo Zlata paleta, ki jo organizira Zveza likovnih skupin Slovenije. Zanjo je prejel tudi državno priznanje. Oto je povedal, da je poniknila neznano kam, nihče ne ve, kam. Razstavil pa je tokrat tudi svojo najnovejšo sliko, svoj avtoportret s Piko.
Prvega septembra so mu na odprtju osme samostojne razstave številni stisnili roko, med njimi tudi njegova učiteljica Rozina Šebetič, ki je vesela, da se je za likovno ustvarjanje odločil še en njen učenec in da gre po njeni poti. V imenu likovne sekcije DU Ptuj je razstavo odprl Branko Gorjup. Čestital mu je ob življenjskem in ustvarjalnem jubileju ter zaželel še veliko lepih trenutkov v življenju in likovnem ustvarjanju.
Oto Mesarič je eden tistih Ptujčanov, ki polno živi tudi v jeseni življenja, zapečkarstva se je ognil v velikem loku in se posvetil vsemu tistemu, kar v življenje prinaša lepe in nepozabne trenutke. Zaradi njih je življenje še toliko lepše.
MG
Kicar • Deset let skupine Stari prijatelji iz Kicarja
Jubilejni večer ljudske pesmi in glasbe
V soboto, 3. septembra, je bilo v Kicarju še posebej slovesno. V gasilski dvorani je potekalo že 10. jubilejno mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki so ga ob 10-letnici uspešnega delovanja pripravili člani skupine Stari prijatelji iz Kicarja.
Stare prijatelje sestavljajo Štefka Arnuš, Stanko Arnuš, Jožica Ciglar, Slavko Ciglar, Kristina Kocmut, Janko Kocmut (vodja), Marica Vojsk, Marič-ka Šimenko in Lizika Majcen. Skupina je bila ustanovljena na pobudo Janka Kocmuta aprila 2001.
Ljudska glasba in petje sta v skupino povezala sosede, sošolce, prijatelje od rane mladosti, zato tudi ime Stari prijatelji iz Kicarja, ki so povrhu še sorodstveno povezani. V skupini imajo namreč tri zakonske pare, dve svakinji, nečakinjo ter dve sestri in brata. Na začetku so samo peli, zatem pa so še dodali ljudska glasbila, ki so jih naredili kar doma. Le harmonika v rokah vodje skupine Janka Kocmuta je kupljen instrument. Začeli so s sedmimi člani, kmalu pa so se ustalili pri devetih. V desetih letih so se na vajah sestali 401-krat, imeli 384 nastopov, izdali štiri CD-je in organizi-
rali deset odličnih prireditev Kicar poje igra z mednarodno udeležbo ljudskih pevcev in godcev, ki vsako leto pritegne več gledalcev, ki jih nimajo kam posesti. Tako je bilo tudi na letošnji jubilejni prireditvi, na kateri so se jim pridružili tudi nekateri gostje.
Vodja skupine Janko Ko-cmut se je ob jubileju skupine še posebej zahvalil sponzorjem in donatorjem, ker brez njih ne bi šlo kljub vsej njihovi zagnanosti. Upa, da bo tako še naprej. Ob jubileju so podelili priznanja za sodelovanje podjetjem, ustanovam in posameznikom, sponzorji in donatorji so za 10-letno pomoč prejeli zahvale. Za spomin pa so jim izročili tudi posebno polnitev kicarske šmarnice, ki so jo prejeli tudi nastopajoči. Letos so se Starim prijateljem iz Kicarja na odru pridružili ljudske pevke Jezero, harmonikar Tilen Šimenko Golob, Fantje treh vasi KD Lovrenc, vaški pevci
in godci Prvenci-Strelci, De-strniški oktet, harmonikarska skupina Vujeci, Mladi veseljaki
iz Cirkulan, harmonikar Aljaž Hliš, ljudske pevke Skorba, KUD Cvetlinski zvon iz Hrva-
ške, ljudski pevci Mejaši iz Le-skovca in Gorički lajkoši. Starim prijateljem so ob ju-
Skupina Stari prijatelji iz Kicarja je 3. septembra praznovala 10-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili že 10. mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra.
bileju čestitali mnogi. V imenu MO Ptuj in župana Štefana Če-lana jim je čestital mestni svetnik Marjan Kolarič in zaželel še veliko uspešnih nastopov in jubilejev, da se na kicarskem odru srečajo tudi čez deset let, ob 20-letnici delovanja. Janko Čeh je prinesel čestitke ČS Rogoznica, v spomin na jubilej jim je izročil priznanje četrtne skupnosti. S tem so jim izrekli tudi zahvalo za vse njihove nastope v četrtni skupnosti in širše. Deseto obletnico uspešnega delovanja pa so kronale tudi Gallusove značke. Bronasto so si pripeli Kristina Kocmut, Jožica in Slavko Ci-glar, Marička Šimenko, Lizika Majcen in Stanko Arnuš. Srebrna Gallusova značka je šla Marici Vojsk in Janku Kocmu-tu, častno Gallusovo značko za več kot 30 let prepevanja pa je prejela Štefka Arnuš.
Jubilejni večer je odlično povezal Marjan Nahberger.
MG
Foto: MG
Sp. Podravje • Zametki novega interesnega združenja
Pridelovalci oljne ogrscice se povezujejo
Potem ko je z zaprtjem Tovarne sladkorja v Ormožu s spodnjepodravskih polj pred leti izginila najbolj profitabilna kultura - sladkorna pesa -, se vedno več kmetov odloča za pridelavo oljne ogrščice. Ta rastlina se namreč, glede na odkupne cene in donose, lahko uvršča v sam vrh ekonomično smiselnih poljščin.
Na območju, ki ga pokriva Upravna enota Ptuj, se je število pridelovalcev oljne ogrščice že povzpelo preko 70, povečuje pa se tudi število njivskih hektarjev, kjer se ta kultura že goji; neuradno, skupaj s Perutnino Ptuj, se oljna ogrščica danes prideluje že na preko 1500 hektarjih polj.
Pridelovalci, zlasti tisti večji, pa se ob pridelavi oljne ogršči-ce srečujejo tudi z nemajhnimi težavami, zato so se na pobudo vodje ptujske svetovalne službe Ivana Brodnjaka začeli srečevati na rednih sestankih oziroma srečanjih, ki jih bodo organizirali približno štirikrat letno, po potrebi pa tudi večkrat. Kot je pojasnil Bro-dnjak, ne gre za ustanovitev kakšnega uradnega instituta, pač pa za interesno združenje pridelovalcev oljne ogrščice po vzoru pridelovalcev žita. Cilji in nameni povezovanja in srečevanj pridelovalcev oljne ogrščice so predvsem v strokovnih izobraževanjih in nasvetih, pa tudi v doseganju skupinskega dogovora glede odkupnih cen, saj na tem področju zaenkrat vlada prava stihija.
„Poudariti je treba, da je oljna ogrščica ekonomsko zelo zanimiva kultura, zato je pričakovati višanje števila pridelovalcev in širjenje
vzgoje tudi v prihodnje. Oljna ogrščica ima namreč dve bistveni prednosti; je odlična rastlina v kolobarju, ker zelo zrahlja zemljo in izboljša rodovitnost, na hektar pa daje tudi najboljšo vsebnost beljakovin. Ob visokih pridelkih oljne ogrščice tako lahko na hektar pridelamo okoli tri tone kvalitetne beljakovinske krme in okoli 1000 do 1200 litrov rastlinskega olja, ki se spet lahko uporablja za različne namene; in sicer kot jedilno olje, kot motorno olje ali pa se meša k D2-gorivu v razmerju 40 : 60. Večina črpalk na traktorjih s takšno mešanico nima težav, razen najmodernejši traktorji z visokotlačnimi črpalkami. V primeru kakšne naftne krize je to lahko dobra strateška rezerva. Če namreč pridelamo okoli 1200 litrov olja na hektar, je lahko kmetija z energetskega vidika praktično skoraj samooskrbna!"
Dejstvo pa je tudi, kot poudarja Brodnjak, da je pridelava oljne ogrščice v zadnjih letih postala zelo zahtevna, zato je toliko pomembneje,da se pridelovalci povežejo in redno srečujejo, saj bodo lažje, s strokovnimi nasveti in seznanjanjem z novostmi, dosegali boljšo pridelavo: „Oljna ogrščica je ena tistih kultur, kjer so nihanja v donosu lah-
V Spodnjem Podravju je z oljno ogrščico zasajenih okoli 1500 hektarjev njivskih površin, v prihodnosti pa se - glede na visoke odkupne cene in večnamensko uporabnost te kulture - pričakuje povišanje števila pridelovalcev in posledično tudi hektarjev.
ko izjemno velika! Pridelek na hektar se lahko giblje med skromno tono ali tono in pol, lahko pa dosega tudi pet ali šest ton! Pri nobeni drugi kulturi ni opaziti takšnih nihanj v donosu!"
Dobre odkupne cene, a zelo zahtevna pridelava
Po drugi strani pa so tehnološke zahteve pridelave vedno strožje. Oljna ogrščica se na-
mreč lahko uporablja kot glavna kultura in hkrati tudi kot ozelenitev njivskih površin, kar se je v zadnjih letih pri nas zelo razraslo: „S tem pa so se zelo razmnožili razni insekti: bolhač, ki četrti, peti dan po setvi naredi grdo škodo; samo lani je bilo treba zaradi napada bolhača uničiti oziroma podorati preko 300 hektarjev površin oljne ogrščice! Jeseni dela škodo repiščna grizlica, ki lahko popolnoma uniči letino, spomladi pa je nevaren re-piščni kljunotaj, ki lahko prav
tako uniči od 30 do 40 odstotkov pridelka, k škodljivim in-sektom pa spada še hrošček repiščar, ki najeda cvetje. Vse našteto pomeni, da je treba na njivah oljne ogrščice uporabiti insekticide štirikrat letno. In da je zadeva danes še hujša, je po poginu čebel prepovedano uporabljati tretirano seme s klotianidinom, prav tako pa tudi vse insekticide, ki vsebujejo klotianidin. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da ta element nikakor ni kriv za pogin čebel, so kmetijski mi-
nister in vse pristojne službe gluhi. Slovenija je tako edina država v EU, kjer je klotiani-din prepovedan!"
Prepoved uporabe substratov s klotianidnom pa pred pridelovalce oljne ogrščice postavlja nove težave. „Ker zdaj ni dovoljena uporaba tretiranega semena, oljna ogrščica v začetni fazi rasti ni več odporna na bolhača. Zato ga morajo kmetje uničevati z drugimi pripravki, ki pa znajo biti bistveno bolj strupeni za okolje, ob tem pa to predstavlja tudi višje stroške pridelave za kmetovalce."
Letošnja žetev oljne ogršči-ce je že mimo, odkupna cena pa je bila ugodna, saj je v povprečju znašala nad 400 evrov za tono: „Ob takšni ceni je imel pridelovalec dobiček, če je bil donos na hektar štiri tone ali več. Prednost odkupne cene oljne ogrščice je tudi v tem, da je zelo stabilna in ne niha tako kot pri žitih. V prihodnje tudi ni pričakovati kakšnega nižanja cen, saj so cene oljne ogrščice vezane na cene goriv, zato se bo v prihodnosti prej zviševala kot pa kaj znižala," je še povedal Brodnjak in dodal, da so se pridelki spodnjepo-dravskih kmetovalcev gibali od najmanj 1,5 do največ 5,5 tone na hektar.
SM
Ormož • Največji slovenski vinar pred novo sezono
Vinogradniki spet obnavljajo
V vinogradih se je delo začelo zares, kajti trgatev je letos zgodnja, in če bo vreme vinogradnikom še nekaj časa naklonjeno tako kot doslej, se lahko veselijo dobre letine in letnika. Skupina P&F Wineries, največji slovenski vinar, ki s 650 hektarji pod isto streho združuje kleti Jeruzalem Ormož in Jeruzalem Ljutomer, letos prvič po dveh letih pričakuje količinsko normalen letnik.
Na prleškem koncu vinogradniki obnavljajo največ nasadov. V Sloveniji je bilo lani obnovljenih vsega skupaj 96 hektarjev vinogradov, kar 45 hektarjev jih je bilo zasajenih v ljutomersko-ormoškem okolišu, ki pa predstavlja v zbiru slovenskih vinogradov le borih 10 % vseh slovenskih vinorodnih površin. Zato je glavni enolog ormoške kleti Mitja Herga optimističen in prepričan, da je zavel pozitiven veter: „Samo P&F je lani obnovil 23 hektarjev vinogradov, letos 27, prihodnje leto pa načrtujemo 36 hektarjev. V naši trsnici ugotavljamo, da zasebni vinogradniki znova kupujejo veliko sadik vinske trte. Za obnove se odločajo predvsem večji vinogradniki, ki so se začeli resno ukvarjati s pridelavo grozdja. Težava je pri malih vinogradnikih, kjer
mlajše generacije ne želijo prevzeti nasledstva od staršev. To za nas pomeni, da imamo vsako leto nekoliko manj kooperantov, a hkrati tudi več grozdja, ker veliki prevzemajo
manjše."
Letošnja odkupna cena ostaja na ravni preteklih dveh let, saj imajo z zadrugama in kooperanti sklenjene dolgoročne pogodbe. Povprečna cena
znaša 58 centov za kilogram grozdja. „Letos se nadejamo, da bodo vinogradniki prvič začutili povišanje cen grozdja iz leta 2009, kajti količine na
hektar in kakovost kažejo zelo lepo, po drugi strani pa smo imeli vsi vinogradniki letos manjše stroške v vinogradih, saj smo lahko izpustili tri škropljenja."
Investirali v
v^ I «v ■
presno hiso in
fermentacijsko
dvorano
Trgatev v lastnih vinogradih je za podjetje velik zalogaj, saj dodatno za čas trgatve zaposlijo 200 do 220 delavcev. Be-
Foto: Viki Ivanuša
Glavni enolog Mitja Herga je povedal, da v prihodnjem letu podjetje načrtuje obnovo še dodatnih 36 hektarjev vinogradov.
Foto: Viki Ivanuša
Tanki v tretji fermentacijski dvorani bodo omogočali še boljšo kakovost.
rači so okoliško prebivalstvo in brezposelni, ki jih k njim napoti zavod za zaposlovanje. Trgatev zaenkrat poteka brez težav, saj so že kar utečena ekipa. Posebnost letošnje trgatve je, da zato, da bi zagotovili čim boljšo kvaliteto, trgajo v plastične zaboje, da je čim manjša poškodba grozdja pri transportu.
Pred trgatvijo pa so v Ormoški kleti posodobili tudi pre-šno hišo, s čimer so povečali kapacitete za okrog 20 %. Letos je bila zaključena prva faza obnove, druga bo na vrsti prihodnje leto, ko računajo, da bo imela ormoška klet kapaciteto sprejema več kot 300 ton dnevno. To pomeni, da vrst niti v konici sezone trgatev ne bo več. Tudi ta posodobitev je bila narejena zaradi povečevanja kvalitete. Uredili pa so tudi tretjo fermentacijsko halo in povečali kapacitete za 1,6 milijona litrov. Vendar pri tej investiciji ni odločilno povečanje kapacitet, ampak možnosti. Mali tanki od 3000 do 26.000 litrov bodo omogočali, da bodo lahko najboljše lege trgali posamezno, jih označili s posebno etiketo in plasirali na tržišče kot vrhunsko posebnost.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Cirkulane • Občina še ni zadolžena
Govorice in resnice pri Barbari
Dejstvo je, da je cirkulanski občinski svet že pred časom sprejel sklep, po katerem se občina lahko za izvedbo načrtovanih naložb zadolži v znesku do 700.000 evrov, če bi bilo to potrebno. „Zaenkrat potrebe po kreditu ni in naša občina spada med tisto peščico slovenskih občin, ki ni zadolžena še niti za en evro," na govorice o veliki zadolžitvi odgovarja župan Janez Jurgec.
Med občani se namreč že kar nekaj časa šušlja in govori, da naj bi ob velikih gradbiščih, ki so trenutno v občini odprta, občina že najela kredit in se zadolžila. „Tudi če bi bilo treba najeti sicer na občinskem svetu že odobren kredit, tega ne bi storil kar tako, ne da bi obvestil svetnikov. In če bo slučajno kredit do konca leta res potrebno najeti, potem bom o tem najprej povedal občinskemu svetu, nikakor ga ne bom najemal brez njihove vednosti, čeprav bi to tudi lahko naredil. Še vedno sem prepričan, da se kredit splača najeti, če je manj vreden kot dodana vrednost tistega, kar bomo z njim naredili," še pojasnjuje Jurgec.
Razlog za razmišljanje občanov, da je Občina že najela kredit, najverjetneje leži v tem, da se je konec avgusta odprlo še gradbišče za izgradnjo večnamenske dvorane ob šoli, ki bo do dokončne ureditve z opremo vred zahtevala slaba dva milijona evrov. „Ta dvorana bo letos do konca leta deloma financirana iz denarja, ki ga občina prejema od države po 23. členu Zakona o financiranju občin, razliko pa predstavlja denar iz Regionalnih razvojnih programov (RRP), kamor smo projekt uspešno prijavili in je zanj odobrenih nekaj preko milijon evrov. Sicer predvidevamo, da bo letos za opravljena dela, ki pomenijo izgradnjo dvorane pod streho, treba po izdanih situacijah plačati okoli 700.000 evrov, ostali znesek
Izgradnja športnega objekta (slačilnice s pokrito tribuno) je v zaključni fazi, pogodbena vrednost del je dobrih 450.000 evrov, večino denarja pa naj bi občina prejela iz razpisa za razvoj vasi.
Kredit morda za odkup občinskih prostorov
Po mnenju župana Jurgca tako letos za vse izvedene in še tekoče naložbe najem kredita nikakor ne bo potreben: „Lah-ko pa se zgodi, da ga bo treba najeti za odkup občinskih prostorov v novem poslovno-sta-novanjskem objektu, za katerega se trenutno pridobiva uporabno dovoljenje. Če bomo imeli na občinskem računu dovolj denarja za celoten odkup prostorov, potem seveda ne bo težav. Če pa se bo izkazalo, da denarja ne bo dovolj, gre za vsoto okoli 400.000 evrov, potem se bomo na občinskem svetu dogovorili, ali najeti kredit za potreben manjkajoči del kupnine ali pa bomo kupnino plačali v dveh delih, torej nekaj letos in nekaj drugo leto, pri čemer pa je treba seveda računati na to, da nam bo investitor zaračunal obresti, ki znajo biti manj ugodne za nas, kot če bi najeli kredit.
Poudarjam pa, da tudi za plačilo celotne kupnine letos ni nujno, da bomo najemali kredit, obstaja pa verjetnost, da ga bomo morali. Če povem povsem odkrito, imamo trenutno na našem občinskem računu okoli 550.000 evrov in
s tem lahko razpolagamo do konca leta. Ob tem pa mesečno prejemamo še okoli 33.000 evrov primerne porabe, ki je niti ne porabimo v celoti. Zato pravim, da je vprašanje kreditiranja zelo odprto in zelo lahko se zgodi, da tudi ob plačani celotni kupnini za nove občinske prostore kredita ne bo treba najeti."
Da bi se občina Cirkulane letos dolgoročno zakreditira-la, župan Janez Jurgec absolutno zanika in še pojasnjuje: „Seveda bi pa bil kredit potreben, če bi uspeli z vsemi prijavljenimi projekti na razpis Južna meja, ker bi nam v tem primeru zmanjkalo denarja za zagotavljanje lastnega deleža. Vendar pa, kot vemo, smo dobili negativne sklepe za sofinanciranje kanalizacijskega sistema Dolane, prav tako tudi za modernizacijo dveh cest. Navsezadnje pa, tudi če bi dobili odobreno sofinanciranje vseh teh projektov z evropskim denarjem, ne bi bilo v tem primeru nič slabega, če bi se zadolžili za njihovo izvedbo. Konec koncev je v Sloveniji zadolžena velika večina občin in nas je takšnih, ki nismo zadolžene, moč prešteti na prste obeh rok."
SM
pa naslednje leto. Gre namreč za dvoletni projekt, kar je tudi dogovorjeno. Dejstvo je tudi, da naši občini pripada poln znesek denarja po 23. členu ZOF (okoli 160.000 evrov, op. a.) in ne le polovičen, kot je bilo sporočeno iz Službe vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj (SVLR), saj spadamo med tiste občine, ki ta denar namenjajo za projekte, sofinancirane tudi z evropskim denarjem. In v takšnih primerih, kot je naš, so občine upravičene do celotnega izplačila iz države, kot je navedeno tudi v obvestilu SVLR."
V letu 2012, ko se bo gradnja večnamenske dvorane končala, bo občina porabila preosta-
nek evropskega denarja, del denarja za poplačila bo spet zagotovila iz države, del pa še iz občinskega proračuna.
Tudi pri izvedbi drugega večjega projekta po besedah župana najemanje kredita ne bo potrebno; gre za športni objekt s pokritimi tribunami ob igrišču, ki bo dokončan v mesecu ali dveh: „S tem projektom smo uspešno kandidirali na razpisu za razvoj vasi in dobili odobrenih 307.000 evrov. Izgradnja bo sicer zahtevala namesto predvidenih dobrih 600.000 evrov po podpisani izvajalski pogodbi okoli 450.000 evrov, zato se lahko zgodi, da nam bodo nekoliko znižali že odobrena
sofinancerska sredstva iz razpisa. Seveda bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se to ne zgodi, vendar tudi v najslabšem primeru za realizacijo tega projekta ne nameravamo najemati kredita, saj smo predvideli lasten delež denarja v proračunu.
Prav tako ne bo najetja kredita za izvedbo sekundarnih priključkov na kanalizacijski sistem, kar se pravkar izvaja, saj je kritje stroškov v višini okoli 100.000 evrov predvideno na postavki proračuna. Brez kredita se izvaja tudi cesta Kapela v centru občine, saj je 85 odstotkov denarja spet zagotovljenega iz razpisa za razvoj vasi."
Letos bo občina odkupila prostore zase v novem poslovno-stano-vanjskem objektu; kupnina bo znašala približno 400.000 evrov. Ali bo plačana v enem ali dveh delih ali pa bo treba najeti kredit, je zaenkrat še odprto vprašanje.
Miklavž pri Ormožu • Tretje odprto prvenstvo v visečem kegljanju
Upokojenci želijo priznanje tega športa
Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu je minulo soboto organiziralo 3. odprto pokrajinsko (državno) prvenstvo upokojencev Slovenije v kegljanju s kroglo na vrvici. S to prireditvijo so želeli dokazati, da je omenjeni šport v sedmih pokrajinah tako močno razvit, da ima pravico biti tudi državni šport.
To poskušajo dokazati z ligami, ki se ves čas odvijajo, in tudi s takšnimi množičnimi prvenstvi, je povedala Slavica Mihorič, predsednica Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu, in dodala: „Že nekaj let se pri Pokrajinski zvezi trudimo, da bi nam to uspelo, in menimo, da množičnost te prireditve to tudi dokazuje in upravičuje."
Da je kegljanje s kroglo na vrvici zares zelo priljubljeno med upokojenci, priča tudi dejstvo, da se je tekmovanja udeležilo kar 18 ekip iz mariborske, pomurske, celjske, velenjske, ptujske, posavske, krške in koroške pokrajinske zveze. V primerjavi z 2. prvenstvom je število prijavljenih ekip poraslo. Upokojence sta med drugim pozdravila or-
Foto: Viki Ivanuša
Domačini so se odlično odrezali, moška ekipa je bila tretja, ženske četrte.
moški župan Alojz Sok in tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti Emil Trstenjak, prisoten pa je bil tudi predsednik Pokrajinske zveze Spodnje Podravje Franc Hojnik in predsednik Zveze društev upokojencev Ormož Mirko Novak. Alojz Sok je tekmovanje s prvim metom tudi uradno odprl.
Domačini so se na tekmovanje dobro pripravili, saj so goste lepo pogostili, ponudili pa so jim tudi idealne tekmovalne pogoje. Pri Miklavžu so namreč uredili športni park, v katerem imajo na voljo kar tri igrišča, tudi zato njihove ekipe in posamezniki dosegajo vidne rezultate. Domača ekipa šteje 18 kegljačev, ki imajo do omenjenega športa veliko volje in veselja, pri urejanju igrišč pa so opravili tudi veliko prosto-
voljnega dela. Sredstev za delo nimajo ravno v izobilju, saj v ormoški občini deluje šest ekip, ki skupno dobijo 1600 evrov. Letno se udeležijo čez 17 tekem in to je povezano s precejšnjimi sredstvi. Medobčinska liga štirih občin kaže, da je šport tako pri ženskah kot moških enako priljubljen.
Med ženskami je prvo mesto pripadlo Dupleku (574), druge so bile kegljačice Starš (504), tretje Podgorčanke (503), domačinke pa četrte s 469 podrtimi keglji. V moški konkurenci je prav tako slavila ekipa Dupleka B (579), drugi so bili Duplek A (573), tretji pa domačini, ekipa Miklavža pri Ormožu (511).
Kot je povedala predsednica Slavica Mihorič, se v Društvu upokojencev Miklavž pri Ormožu z drugimi športi ne ukvarjajo. Imajo pa sekcijo pridnih rok, ki izdeluje razne okraske in kvačkane prtičke za prireditve in priložnostna darila. Radi pripravljajo tudi razstave. Zelo aktivni so tudi ljudski pevci, ki so letos izdali že drugo zgoščenko, želijo pa si tudi, da bi v društvu zaživela folklorna dejavnost.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Maribor-Ptuj • Premiera mariborsko-ptujske koprodukcije
Prihaja sodobni Kurent
Sočasno s predstavitvijo nove sezone Lutkovnega gledališča Maribor je bila v torek na novinarski konferenci predstavljena tudi prva ptujska premiera sezone 2011/12. Igralsko-lutkovna predstava Kurent je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, premierno pa jo bodo na ptujskem odru uprizorili v četrtek.
Mestno gledališče Ptuj se v novi sezoni lahko pohvali s kar sedmimi premierami. Prva nosi naslov Kurent in je koprodukcija z Lutkovnim gledališčem Maribor. Kompleksen in inspirativen tekst za Kurenta je prispeval Aleš Šteger, ki se je tokrat prvič preizkusil v pisanju besedila za dramski oder.
Starodavni Kurent se v predstavi v sedanjosti spopada z izzivi sodobnega časa. Poda se na pot iskanja zime, ki je zaradi globalnega segrevanja izginila, pri čemer se srečuje z različnimi liki, ki ga usmerjajo v Afriko. Iz mitološkega junaka se Kurent prelevi v kritičnega opazovalca. „Moj Kurent je izrazito aktualen, sodoben, zastavlja vprašanja današnjega dneva; poskuša pokazati vso aktualnost avtohtonih mitoloških tradicij, ki jih kar prehitro radi pometemo med staro šaro," je o tekstovni predlogi povedal Šteger, ki je priznal, da je bila dramska forma zanj velik izziv.
Sicer pa je besedilo za Kurenta začelo nastajati že pred
Ekipa, ki je ustvarjala predstavo, je svoje delo predstavila na novinarski konferenci v Lutkovnem gledališču v Mariboru. Z leve: Neva Vrba (asistentka avtorja lutk), Saša Jovanovič, Peter Srpčič in Aleš Šteger.
štirimi leti, ker gre za lutkovni muzikal, pa je bilo njegovo nastajanje bistveno drugačno kot predhodne Štegrove knjige.
Tudi za Petra Srpčiča, direktorja Mestnega gledališča Ptuj, ki je predstavo skupaj s Sašem Jovanovičem režiral, je omenjena predstava nekaj posebnega. Gre za njegovo prvo bližnje srečanje z lutkami, ki so, kot pravi, zanj nov, fantastičen svet. „Še posebej, če jih ustva-
ri genij, kot je Grega Lorenci. Je pa res, da sem zavedajoč se svojega nepoznavanja lutkovnega sveta odločil, da vzamem na popotovanje v Kurentov svet še Sašo Jovanoviča, izvrstnega mojstra te umetnosti; in dobro, da sem se tako odločil, ker je delo z lutkami izjemno zahtevno," pojasnjuje Srpčič v prepričanju, da to ni njegovo zadnje srečanje z lutkami.
Predstava pa je posebna
tudi z aspekta režiranja, saj sta tandem tvorila izjemna režiserja, ki pa sta si, kot pravita tako v estetskih pogledih kot značajsko zelo različna.
Srpčič kot gledališki in Jo-vanovič kot lutkovni režiser povezujeta svoje znanje iz izkušnje v nov koncept, glasbene predstave, muzikala, v katerem se resnični liki prepletajo z lutkami.
„Gre za prvine, ki so zelo močne in skušali smo jih povezati v koherentno in harmonično predstavo," pojasnjuje Jovanovič in dodaja: „Tragič-no groteskna zgodba resno onesnaženega, materialno in duhovno zapacanega sveta se v naši lutkovni predstavi skozi pesem in ples razvije v srečen konec ... Kurent najde Zimo in mu uspe znova vzpostaviti naravno ravnotežje." S temi besedami Jovanovič opisuje vsebino predstave, za kaj več informacij pa si jo bo treba ogledati. V Mariboru je že doživela uspešno premiero, na ptujskem odru pa bo zaživela v četrtek.
Dženana Kmetec
Skorba • Prvi folklorni večer občine Hajdina
Oživljena tradicija ljudskih plesov
V organizaciji FD sv. Martina je 3. septembra v kulturni dvorani v Skorbi potekal prvi folklorni večer občine Hajdina.
Na njem so nastopile folklorne skupine oziroma ljudski godci s Hajdine, iz Jurovskega Dola, Starš, Polhovega Gradca in Sračinca iz Hrvaške. Haj-dinska folklorna skupina se je predstavila s spletom vzhodno-štajerskih plesov, FS Jurovčan iz Jurovskega Dola neprekinjeno nastopa že 39 let, v Skorbi
so zaplesali splet prekmurskih plesov, FS Grof Blagaj iz Polhovega Gradca se je predstavila s plesom na velikonočni ponedeljek, skupina je v letu 2010 proslavila prvo desetletnico delovanja, iz Sračinca pa je na prvem folklornem večeru občine Hajdina sodelovalo KUD Zavičaj, ki šteje 50 članov,
predstavili pa so se s folklorno in tamburaško skupino oziroma s spletom zagorskih plesov. Na koncu pa so oder v Skorbi v soboto zvečer zavzeli še ljudski godci KUD Franc Ilec Loka Rošnja.
Kot je na prvem folklornem večeru občine Hajdina povedal predsednik FD sv. Martina
Foto: Črtomir Goznik
Folklorna skupina sv. Martina je bila ustanovljena pred dvema letoma. Na prvem folklornem večeru se je predstavila s spletom vzhodnoštajerskih plesov.
Albin Dobnik, bo folklorni večer postal tradicionalna prireditev, prvemu bodo sledili še drugi. Domači folkloristi so želeli nastopiti že z novimi kostumi, ker pa pripravljajo še en projekt, jih bodo predstavili ob drugi priložnosti. Gre za kostume, s katerimi so karseda verodostojno posnemali kostume, ki so jih nekoč nosili v haj-dinskih vaseh. Projekt so izvajali leto in pol, zaključili so ga aprila letos. V novih kostumih bodo zaplesali tudi ljudske plese, ki so jih nekoč plesali na območju občine Hajdina, doslej tega ni bilo. Folklorna skupina sv. Martina je bila ustanovljena oktobra 2009, prvič pa se je javnosti predstavila še pred formalno ustanovitvijo, 3. septembra leta 2009, na ploščadi pred hajdinsko občinsko stavbo, ob predstavitvi zbornika občine Hajdina, ko so nastopili še v sposojenih oblekah društva žensk. V skupini trenutno pleše devet parov, v kratkem se jim bodo pridružili še trije. Vadijo v prostorih gasilskega doma v Hajdošah, občasno pa tudi drugje, ker želijo, da bi folklorno dejavnost čim bolj približali Hajdinčanom.
Tednikova knjigarnica
Neredko!
Neredko s klicajem iz današnje Knjigarnice je čisto preprosto ime. Ime? Ja, tako, zelo očitno in prepoznavno je avtorica Nina Mav Hrovat poimenovala bitjece, škrat-ka, ki najraje domuje v otroških sobah. No, ja, priznam, tudi pri spodaj podpisani knjižničarki zagotovo najdejo toplo zavetišče škratje iz družine teh, ki jim pripada vra-žiček Neredko iz slikanice z enakim naslovom in jo je posrečeno ilustrirala Suzi Bricelj. Ilustratorka je pred leti zaslovela z ilustracijami in oblikovanjem velike slikanice z Martinom Krpanom, tokrat pa je lepo upodobila preprosto, simpatično, vzgojno, kratko pripoved, sicer brez umetniških presežkov, a zagotovo zelo dobrodošlo staršem in vzgojiteljem, ki vse pogosteje segajo po »projektnem branju«. S »projektnim branjem« mislim na zgodbice, povesti, pravljice, pesmice, ki se dotikajo na primer zdrave prehrane, higiene, enakosti in razumevanja med spoloma, drugačnosti, lepega vedenja, spoštovanja odraslih, bonto-na, hišnih ljubljenčkov, varstva narave, kroženja vode ... Mnogi slovenski avtorji, pa tudi drugod po svetu verjetno ni drugače, se tako lotevajo leposlovja s šolskimi temami in neredko trpi literarna kvaliteta na račun vzgoje in izobraževanja.
Ampak slikanica Neredko je prav z ilustracijami, ki so posejane, razmetane čez strani knjige iz zbirke Velike slikanice, ki ima pri založbi Mladinska knjiga zelo dolgo, cenjeno tradicijo, segla čez rob izključno »slikaniške po-spravljalne motivacije« za najmlajše, kar se odraža v kompoziciji, barvi, sproščenih oblikah, zgodbo začenja pisateljica z bistvenim in tudi finim, resnim in hkrati duhovitim vprašanjem:
Ste se kdaj vprašali, kdo prebiva v vaših omarah, da so vedno tako razmetane?
In Hrovatova pozna odgovor. To je škrat Neredko, ki je kriv, da nogavice zgubijo svoje pare in kriv je za vse nečednosti, ki se tičejo nepospravljenega perila in oblačil.
Nekoč se je ta tip, majhen in bel, skoraj podoben mucku z nekoliko večjimi, šiljastimi ušeski (osebno sem se ob njegovi podobi spomnila na znamenite kosovirje Svetlane Makarovič) nastanil pri Žigu in Klari. Bratec in sestrica nista in nista mogla pravočasno v šolo. Njuna skupna omara je postala vir mamine jutranje jeze, saj otroka nista in nista našla ne čistih oblačil, ne pravih majic, pogosto sta zamenjevala hlače, čeprav niso bile enake velikosti ...
Tako je Neredko skrbel, da je bilo pri hiši Žiga in Klare vse več žalosti in nekega dne je mami prekipelo. Zelo ji je prekipelo! Tako, da sta Žiga in Klara stopila v akcijo in si razdelila omaro ter vsa oblačila zmetala iz nje. Klara je dobila polovico omare in pet polic. Žiga pa je dobil predale in drugo polovico omare.
In sta začela razvrščati in zlagati perilo. Njuno zlaganje, obešanje, razvrščanje, ločevanje obleke in podobnega je trajalo in trajalo. Škratič Neredko se je motovilil iz zloženih oblačil, zgrožen se je vedno teže skrival, četudi se je še tako močno držal s krempeljci za rob krila. Takrat sta ga otroka opazila in zasmilil se jima je. Ovila sta ga in ga pokazala mami in očetu, ki sta bila presenečena, saj sta za vsemogoče gozdne, vrtne in še kakšne škrate že slišala, za take, iz omare, pa še ne.
Na cesto seveda niso mogli pognati ubogega, prestrašenega škrata, ki pa na srečo ni postal brezdomec. Družina je na skupnem posvetu ugotovila, kateri prostori, kateri predali si lahko privoščijo nekaj nereda. In tam bo Nered-kovo novo prebivališče.
Slikanico Neredko priporočam vzgojiteljem, cicibanom, učiteljem in učencem razredne stopnje.
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Boks
Kako so kovčki potovali z(a) nami ...
Stran 12
Boks
To ni bila Dejanova zadnja beseda
Stran 12
Rokomet
Krka favorit proti Jeruzalemu
Stran 13
Atletika
Pet Ptujčanov in devet zmag
Stran 13
Kolesarstvo
Gazvoda slavil v Vojvodini
Stran 14
Nogomet
V Ormožu zmagi Središča in Mure 05
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ ticuna íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Slovenija - Ukrajina U-21
Mladi Slovenci na Ptuju ugnali bivše evropske prvake
Slovenija - Ukrajina 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Lazarevic (57), 2:0 Jelenič (67)
SLOVENIJA: Oblak, Jovic, Rešek (od 74. Trajkovski), Krhin, Mitrovic, Kampl, Rep (od 80. Božič), Lazarevic, Delamea Mlinar (od 40. M. Me-vlja), Jelenič, Beric. Selektor: Tomaž Kavčič
Po nekaj letih premora je v torek na Ptuju ponovno gostovala slovenska nogometna reprezentanca U-21, ki se je v četrti tekmi kvalifikacij za Euro 2012 pomerila z Ukrajino. Ukrajinci so pred samim srečanjem veljali za absolutne
favorite, saj gre za generacijo, ki je pred dvema letoma osvojila evropski naslov v kategoriji do 19 let. Naših fantov taka delitev vlog pred tekmo ni zmedla, poleg tega pa je za dodatno spodbudo poskrbelo kakih 1500 gledalcev na ptujskem Mestnem stadionu, ki so pripravili res sijajno vzdušje in po daljšem času res lepo napolnili stadion v najstarejšem slovenskem mestu.
Slovenska mlada izbrana vrsta je bila boljša že v prvem delu igre, vendar ji premoči, kljub poskusom Repa, Berica in Lazarevica, ni uspelo kronati. V drugem delu so naši mladi upi, v vrstah katerih so
bili tudi štirje nekdanji igralci Aluminija (Črnčič, Jovic, Mi-lec in Delamea Mlinar), zaigrali še podjetneje in plod tega sta bila dva čudovita dosežena zadetka. Najprej je v 57. minuti za potezo srečanja poskrbel Lazarevic, sicer najboljši igralec srečanja, ki je najprej prei-gral dva branilca, nato pa neubranljivo zadel s strelom s 16 metrov. Podoben zadetek smo videli tudi v 67. minuti, ko je Jelenič streljal s »filigransko« natančnostjo z roba kazenskega prostora in postavil končni izid srečanja. Razglašeni Ukrajinci na omenjenem srečanju niso pokazali praktično ničesar in gromek aplavz številne-
Foto: Črtomir Goznik
Tekmo Slovenija - Ukrajina si je na Ptuju ogledalo več kot 1500 gledalcev.
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Se je reprezentanca izpela?
Res je, da bo slovenska članska nogometna izbrana vrsta do konca kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012 igrala še eno srečanje (v Mariboru s Srbijo), toda bolj ali manj je jasno, da bo ta tekma zadnja, ki jo bo s klopi vodil dosedanji selektor Matjaž Kek. Naši fantje so z bledimi igrami, še bolj pa z odnosom zapravili vse bo-nuse pri javnosti, poleg tega so se za zaprtimi vrati slačilnice ponovno pričele dogajati stvari, ki se ne bi smele (suspenz Bačinoviča zaradi domnevnega ponočevanja, nedajanje izjav igralcev po tekmah novinarjem, skrivanje pred njimi, čeprav pravila Uefe govorijo drugače). Svoj piskrček pri vsem je prav gotov pristavil tudi sam selektor.
Reprezentanca se zdi izpeta in vse glasnejši je poziv javnosti, da so potrebne radikalne spremembe. Tisti, od katerih bi pričakovali največ (Novako-
vic, Koren...), se v izbrano vrsto pridejo kratkočasit, nekateri mlajši (Birsa, Jokic...) so daleč od želene forme, z lučjo na koncu tunela, ki nedvomno obstaja, pa nam selektor Kek ne postreže. Kako si drugače razlagati dejstvo, da po katastrofalni predstavi proti Estoniji selektor še kar naprej zaupa igralcem, ki se po igrišču le še sprehajajo, medtem ko za igralce, ki igrajo v kolikor toliko solidni formi ali lahko s potezo več odločijo srečanje (takih sicer res ne premoremo veliko), vztrajno drži na klopi. Ali mladi rod resnično ne prinaša dovolj alternative? Sam sem bil eden tistih, ki sem si v torek živo ogledal srečanje mladih reprezentanc Slovenije in Ukrajine na Ptuju. Slovenija je to srečanje dobila na sredini igrišča, torej prav tam, kjer v članski vrsti najbolj škriplje. Glede na to, da v zadnjem času igramo sila predvidljivo,
počasi in še kak negativen pridevek bi se našel, bi bilo več kot smiselno ozreti se po tistih, ki bodo v bodoče nosili članski reprezentančni dres.
Ni tragedija izgubiti proti Italiji ali imeti slabega dne proti Estoniji. Problem je v tem, da je Slovenija izgubila mnogo nogometnih karakteristik, ki so jo krasile pred časom. Kdo nam jih lahko spet povrne? Kek verjetno ne. Pojavljajo se imena, kot so Pušnik, Stoja-novic in po novem tudi Kata-nec, ki je znova prost. Morda po vseh zadnjih zdrahah v reprezentanci in okrog nje ne bi bilo napačno razmisliti o tujcu, ki je neobremenjen z našimi internimi zgodbicami. Kdorkoli bo že verjetno kmalu postal novi selektor, ga čaka težka naloga pripraviti reprezentanco na naslednje kvalifikacije. V teh nas lahko reši le še čudež.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Varovanci selektorja Tomaža Kavčiča so oba zadetka dosegli v drugem polčasu.
ga ptujskega občinstva je pokazal, da je publika uživala v tem, kako se bori za nacionalni grb ter da bi morebiti lahko tudi Koren, Novakovic in druščina kdaj pogledali kakšno tekmo svojih naslednikov.
tp
Tomaž Kavčič, sektor Slovenije, U-21: »Čestital bi celotni ekipi, tudi tistim na klopi in na tribuni. Naša zmaga je povsem zaslužena, saj smo na igrišču naredili vse tisto, kar smo se pred tem dogovorili v slačilnici. Posebna zahvala pa gre tudi številnemu občinstvu na Ptuju. Ob tem bi rad poudaril, da mi je žal ptujske Drave in predvsem njenih mlajših selekcij, ki jih ni več v 1. ligi in upam, da bo imel ta kraj čez nekaj časa ponovno prvoligaša.«
Nogomet • NK Aluminij
Dobrodošla nova zmaga
Zaradi nastopov slovenske reprezentance so imeli odmor tudi nogometaši v 2. ligi. Nekaterim, ki so slabše začeli prvenstvo, je to prišlo dobro za dodatne priprave, nekaterim pa seveda to ni odgovarjalo. Tu mislimo predvsem za Aluminij in Krško, ki sta na vrhu prvenstvene razpredelnice s po desetimi zbranimi točkami. In prav ta tekmeca se bosta v nedeljo pomerila v Kidričevem. Vsaka ekipa je doslej prejela po en zadetek, napadalci Aluminija pa so bili uspešnejši (11:6)
Ekipa Krškega je v novem prvenstvu povsem nekaj drugega kot v minuli sezoni, ko je bila bolj pri dnu prvenstvene razpredelnice. Pri Krškem se praktično vse vrti okoli izkušenega Igorja Mostarliča, ostali igralci pa disciplinirano izpolnjujejo navodila trenerja Adnana Zildžoviča, ki je pred leti deloval na Ptuju. Vprašanje je, kakšno taktiko bodo ubrali gostje, vsekakor pa v Kidričevo ne prihajajo na izlet.
Premor so nogometaši Aluminija izkoristili za priprave, odigrali pa so tudi dve tekmi: pokalno v Gorišnici in prijateljsko z Muro 05. Na tej tekmi se je po poškodbi vrnil izkušeni igralec sredine Gregor Režonja, ki bo v nedeljo znova pomagal po svojih močeh.
Eden izmed stebrov obrambe Aluminija, Andraž Baj-lec, je povedal pred tekmo s Krškim: »Do sedaj smo igrali dobro, kar pove že pogled na prvenstveno razpredelnico. Upam, da bo tudi proti Krškemu tako in da bomo ostali na samem vrhu. Zavedamo se, da
nobeno srečanje ni lahko, saj je v nogometu vse mogoče. Na tej tekmi bomo morali dati vse od sebe in potem uspeh ne bi smel izostati. Igramo doma, pred svojimi navijači, kar je dodaten razlog za optimizem.«
Danilo Klajnšek
Prijateljska tekma: Aluminij - Mura 05 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (12), 1:1 Lotrič (64), 1:2 Lotrič (77)
ALUMINIJ: Poljanec, Medved, Topolovec, Bingo, Sambolec, Bajlec, Pečovnik, Kokol, Petek, Kurež, Rešek. Igrali so še: Rajc, Spahič, Kme-tec, Ljubec, Majer, Lonzarič, Režonja. Trener: Bojan Flis.
MURA 05: Luk, Kous, Cipot, Maruško, Kramar, Bohar, Dodlek, Horvat, Sreš, Spreco, Fajič. Igrali so še: Drakovič, Kouter, Slavič. Togač, Botjak, Pavel, Lotrič, Bencak, Gruškovnjak, Mauko. Trener: Ante Šimundža.
Odmor zaradi nastopa slovenske nogometne reprezentance sta izkoristila Aluminij in Mura 05 in odigrala prijateljsko nogometno tekmo, ki je bila zaprta za javnost. Muraši se pod vodstvom novega trenerja Anteja Šimundže nahajajo v Moravcih na mini pripravah. To je bil pravi test za oboje, ki niso nastopili v kompletnih sestavah. Aluminij je nastopil brez vratarja Tomaža Murka in Alena Ploja, v drugem delu pa je prvič po poškodbi, dobljeni v Dobu, zaigral Gregor Režonja. Pri Muri pa ni bilo Rajka Repa, Erika Janže, Mate Eteroviča in Damjana Ošlaja.
Prvi polčas tega srečanja je bil v znamenju domačih nogometašev, ki so svojo dobro igro kronali tudi z zadetkom v 12. minuti preko Kureža. Imeli pa so še nekaj strelov, ki bi lahko prinesli še višje vodstvo. Gostje v tem delu niso prikazali veliko in je izgledalo tako, kot da je Aluminij prvoligaš in ne Mura 05.
V začetku drugega polčasa je prečko zadel Rešek. Žoga se je od nje odbila za golovo črto, vendar sodniki tega niso videli. Po številnih menjavah je tempo igre sicer malo upadel, vendar je bilo srečanje še naprej zanimivo. V zadnji tretjini srečanja pa so gostje iz Murske Sobote zadeli dvakrat z leve strani preko Mitje Lotriča in na koncu slavili minimalno zmago.
Boks • Dejan Zavec - Andre Berto, Biloxi, S. september 2011
Kako so kovčki potovali z(a) nami ...
Nadaljevanje s strani 1
Vid je svoje dokumente s pomočjo prijazne uslužbenke uredil skorajda ekspresno (stroški telefona v to izjavo nišo všteti!), zato pa se je znova zapletlo pri prtljagi. »Največja dovoljena teža posameznega kosa prtljage je 32 kg,« je oznanil uslužbenec, kovček z legi-onarsko opremo pa je tehtal krepko čez 50 kg! To je bil čas za paniko, še posebno zaradi tega, ker je bilo do vzleta le še kakšnih 10 minut. Dve opremi sta bili v trenutku izločeni, čas pa je neusmiljeno tekel. »Na to letalo ne boste več mogli, počakajte na naslednji polet,« je znova oznanil Madžar, a s to izjavo nas ni prepričal. »Ni možno, mi gremo gor,« smo bili odločni. Z nekajminutno zamudo je letalo družbe Air France - vključno z nami in našimi kovčki - poletelo proti Parizu ...
Air France : Egypt Air = Westfalen : Teharne pole
Ogroooooomno letališče Charles de Gaulle - eno največjih v Evropi - nas je sprejelo zelo prijazno, časa za prestop na letalo proti Atlanti v ZDA pa je bilo vendarle malo (če k temu dodamo še čakanje na Borisa, potem ga je bilo še manj ...). Ker Matjaž v Budimpešti ni dobil karte za let Pa-riz-Atlanta, je moral urejati še to. »Za Atlanto? Hitro, hitro,« nas je priganjal uslužbenec pred vstopom v letalo. Ko so se za nami zaprla vrata velikega airbusa 340-300, je pilot začel svoj pozdravni govor ... Udobno letalo, prijazna postrežba, fantastična sladica cream tartlet (Matija jo je 'degustiral' vsaj
Dejan pred hotelom Beau Rivage pred borbo z Bertom
Foto: Matija Brodnjak
trikrat), neomejena količina pijače (Vid je bi zadolžen za naročanje rund), dober izbor filmov, igric in videov - vse to je privedlo do primerjave, da je Air France za Egypt Air (s katerim smo lani leteli na SP v Južno Afriko) kot Westfalen stadion v Dortmundu za stadion Teharne pole na Slovaškem . Skoraj deveturni čezoceanski polet je tako s povprečno hitrostjo 850 km/h na višini 11 tisoč metrov minil zelo hitro in pred nami so se v poznem popoldnevu že začenjali videvati obrisi letališča Hartsfield-Jackson v Atlanti.
Pomoč z juga
Petmilijonsko mesto je znano predvsem po tem, da sta tukaj sedeža podjetja Cocacola in TV-mreže CNN. Mi ga seveda nismo imeli priložno-
Piše: Jože Mohorič
To ni bila Dejanova zadnja beseda
Dejan Zavec v nedeljo zjutraj po našem času ni uspel še četrtič zapored ubraniti naslova svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF (lastnik šampionskega pasu je bil 21 mesecev, od decembra 2009). Srečnejši je bil tokrat Američan Andre Berto, ki je najprej (ne)namerno trčil z glavo v Dejana in mu naredil rano na veki, nato pa rutinirano izkoristil slabšo vidljivost Dejana (kri mu je zalivala oko) in mu na boleče mesto zadal še nekaj udarcev. Trener Dirk Dzemski je odločil, da svojega varovanca ne bo več izpostavljal možnosti težje poškodbe in je po koncu 5. runde prekinil dvoboj.
Kljub ogromnemu razočaranju, v prvi vrsti pri Dejanu samem in med vsemi slovenskimi navijači, je Dejan že po kakšni uri razmišljal šampionsko - pas hočem nazaj! Bertov menedžer in obenem glavni organizator dvoboja Lou DiBel-la je že pred samo borbo izjavil, da je Dejan pravi šampion predvsem zaradi tega, ker se kot svetovni prvak ne boji izziva nastopa na tujih tleh. Prav Lou DiBella ima (poleg Ulfa Stein-fortha seveda) v svojih rokah najverjetneje ključ do Dejanove naslednje borbe, vprašanje pa je, ali se bo ta ujemala s potjo Andrea Berta. Slednji je takoj po dvoboju jasno povedal, da v prvi vrsti cilja na enega izmed dvojice Floyd Mayweather, Victor Ortiz, v Slovenijo bi bil pripravljen priti le za dovolj veliko številko na čeku (najbrž takšno, kakršne slovenski sponzorji ne bi uspeli zagotoviti). Pomembno mesto v zgodbi ima zagotovo tudi TV-mreža HBO (le-ta ima v ZDA več kot 35 milijonov naročnikov), katere predstavniki so bili navdušeni nad Dejanovo komunikativnostjo in dostopnostjo izven ringa ter borbenostjo in prikazanim boksarskim znanjem v ringu. S tem sije kljub porazu pustil odprta pomembna vrata za naslednji dvoboj v ZDA.
Pri tem ga brezpogojno podpirajo tudi njegovi navijači, ki so sestavni del te zgodbe. V ZDA smo morali praktično neprenehoma ponavljati, da smo prišli v ZDA izključno zaradi Dejana in njegovega dvoboja. »To ni mogoče, zagotovo ste prišli poskusit srečo v igralnice, vmes pa si boste ogledali še boks,« so si najpogosteje razlagali našo prisotnost. Velika večina Slovencev nas v šestih dneh v Biloxiju ni v kazinoju zamenjala niti dolarja ...
Jože Mohorič

Foto: Matija Brodnjak
Na uradnem tehtanju sta oba borca tehtala manj od dovoljenih 66,678 kg.
Foto: Matija Brodnjak
Legionarji so Dejana spremljali ob vstopu v dvorano, z njim pa so bili tudi po borbi.
sti videti, ampak smo morali najprej izpolniti formularje za vstop v ZDA. Znova smo bili na tesno s časom, zato nam je še kako prav prišla pomoč iz juga. Kako z juga? K nam je pristopila odločna gospa z znanim naglasom: »Čujem vas, kako pričate, odakle ste? Iz Slovenije? Trebate pomoč? Ovdje ovo, ovdje to ...« Ni bila iz bivših jugoslovanskih republik, ampak iz Bolgarije - štelo je isto ... Z izpolnjenimi formularji smo pristopili k okencem, kjer so sledile ostale formalnosti: prstni odtisi, fotografiranje . Nič posebnega, kljub 'zloglasnemu' protiterorističnemu patriotskemu zakonu, ki so ga Američani uvedli po dogodkih 11. septembra. Še največ 'težav' je imel Nejc, ki na fotografiji v potnem listu kaže precej več kilogramov, kot jih ima v resnici. »Ima punco, pa hujša,« je pojasnil Matjaž, vsi prisotni, vključno z ameriškim uslužbencem, pa v smeh. Ta pa nas je popolnoma minil, ko smo se odpravili iskat kovčke. »Ma-tjas, Jose? Vaši kovčki so se izgubili nekje v Parizu, če boste imeli srečo, jih boste dobili jutri v Biloxi. Ti Francozi so spet nekaj za.,« nam je zdrdral Milan, Čeh, ki že vrsto let živi in dela v Atlanti. »V Gulfportu na letališču podajte natančen opis izgubljene prtljage, včasih pomaga,« je še dodal in nas napotil na izhod proti letalu za Gulfport. Tam smo se srečali z ekipo nemškega kluba SES boxing, katerega član je Dejan, med njimi je bil tudi menedžer Ulf Steinforth. »Slovenci ste neverjetni, vsepovsod spremljate Dejana. Odlični ste,« nam je polaskal. Ko smo se vkrcali na letalo, smo od vseh napetosti zaspali, še preden se je letalo 'odlepilo' od tal.
»Ni že nekoliko star?«
Po dobrih 40 minutah smo že pristali blizu obale Mehiškega zaliva. Ko smo izstopili iz zgradbe, nam je vzelo dih, pa ne zaradi kakšnega super lepega dekleta ali najnovejšega športnega avtomobila, ampak zaradi izjemne vlažnosti zraka. Nekaj sekund smo potrebovali, da smo sploh normalno zadihali. Taksist nas je vso šesterico spravil v taksi (kar pri vee-
Biloxi in Beau Rivage
Biloxi je majhno mesto ob Mehiškem zalivu v zvezni državi Mississippi, dobrih 140 kilometrov oddaljeno od New Orleansa. Celotno območje je leta 2005 opustošil orkan Katrina, ki je zahteval več kot 1800 žrtev, naredil pa je tudi največ materialne škode v zgodovini naravnih nesreč (več kor 80 milijard dolarjev). Orkan so močno občutili tudi v Biloxiju, porušenih je bilo veliko hiš. Ker bi bile zavarovalne premije za nove hiše zelo drage, se je veliko tistih, ki so izgubili streho nad glavo, raje odselilo.
Šest let po katastrofi je mesto skoraj v popolnosti obnovljeno (še vedno so sicer vidni posamezni poškodovani objekti), pečat pa mu dajejo predvsem igralniško-zabaviščni kompleksi. Največji med njimi je prav Beau Rivage, v katerem je v soboto potekal dvoboj.
Dejan z nekaterimi člani fan cluba pred hotelom Best Western.
Foto: Matija Brodnjak
eelikih ameriških avtih sploh ni problem - sploh pa zaradi tega, ker nismo imeli skoraj nobene prtljage . ) in nas odpeljal proti 15 milj oddaljenemu Biloxiju. Ko smo ga povprašali o boksu, je takoj vedel, o čem govorimo. »Ni vaš boksar že nekoliko star,« je bilo njegovo prvo vprašanje, ki je že nakazovalo na to, kakšno je ameriško razmišljanje o našem Dejanu.
Še pred polnočjo smo bili pred hotelom Best Western, ki leži nasproti veličastnega Beau Revagea, kraja dvoboja Zavec - Berto. S cimrom Matijem sva imela na voljo dve veliki postelji, le mizica bi lahko bila nekoliko večja, saj je bila takoj polna računalnikov, snemalnikov, fotoaparatov, diskov . - te smo imeli na srečo v osebni prtljagi na letalu. Zato pa so bili prazni obešalniki, saj sva edini majici imela kar na sebi . .. Zagotovo so podobni primeri izgube prtljage kar pogosti, saj so nam na letališču v Gulfportu izročili torbice z 'zasilno toaletno opremo', ki je rešila prve zagate z umivanjem zob.
»Pazi vendar, Matija je v prtljažniku!«
Po nekaj urah spanja sem bil popolnoma buden, čeprav je bila po tukajšnjem času ura šele 5 zjutraj. Kljub temu sem se že veselil zajtrka. A ta še zdaleč ni imel okusa po domu: paketi s pripravljenimi umeša-nimi jajci, hamburgerji, sladki sirupi, vaflji, zraven mikrova-lovka in toaster. Kljub temu smo se nasitili in se že veselili prvega srečanja z Dejanom. To se je zgodilo pred hotelom Beau Rivage. »Kaj je z vami, kaj nimate toplega doma,« se je šalil Dejan, ki je bil odlično razpoložen. Sledilo je obvezno fotografiranje in nekaj osnovnih stavkov (»če karkoli potrebujete, se obrnite na Tomija: on se v Beau Rivageu počuti kot ribica v vodi in obvlada vso sceno do podrobnosti«), potem pa smo ga spustili v sobo, kjer se je moral pripraviti na trening. Na tega smo se z njim odpravili kakšno uro pozneje v nekaj milj oddaljen Ocean Springs, kjer si je Dejanova ekipa našla prostor v telovadnici lokalnega boksarskega kluba. Tam bi zlahka posneli odlične kadre za kakšen klasični ameriški film, tipa Rocky: raztrgana tla, rekviziti okoli sten, ring in boksarske vreče, na steni ameriška zastava in plakati starih dvobojev ... Kraj, kjer se kalijo šampioni .
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Foto: Matija Brodnjak
Utrinek iz slovenskega večera, ki ga je Matija Brodnjak organiziral dan pred borbo v hotelu Best Western v Biloxiju.
Dobro uro trajajoči trening je pokazal, da je Dejan odlično premagal vse težave z adaptacijo, da je hiter, močan, skon-centriran. Zadovoljen je bil tudi Dirk Dzemski, ki je zato dovolil, da smo se po treningu v hotel odpeljali vsi, novinarji in njegova ekipa, v enem avtu. Matija je svoj prostor našel kar v prtljažniku, zato bi moral šofer Tomi še posebej paziti na svojo vožnjo. To je, po njegovi navadi, mirno prezrl ...
Tiskovna konferenca, na kateri bi se morala Dejan in Andre prvič soočiti, je bila predvidena za sredo, a je takrat odpadla (Berto ni pripotoval v Biloxi), zato smo ji lahko prisostvovali v četrtek. Na njej ni bilo nobenih pretiranih formalnosti, ampak je potekala v sproščenem vzdušju: v dvorani okrogle mize, okrog njih pa novinarji, ki so lahko mirno opravljali pogovore z vsemi, s
katerimi so želeli. Trenutek, ko sta se Dejan in Andre soočila, je prišel kar spontano. »Hello, how are you (Zdravo, kako si),« stisk roke, boksarski objem, fotografija . .. »Nič posebnega ni ta Berto, na TV-zaslonih se mi je zdel večji,« so bili Dejanovi prvi vtisi o doslej najbolj zvenečem tekmecu.
»Sestanek« se je zavlekel ...
Ta občutek je še enkrat po-doživel naslednji dan, v petek, na uradnem tehtanju. Največja atrakcija le-tega so bili člani Dejanovega fan cluba, ki so v Biloxi pripotovali v četrtek zvečer. Vsi so se postavili v zadnji del dvorane, razpeli transparente in zastave ter s tem izkazali veliko podporo svojemu junaku. Skoraj 27-urno potovanje v oddaljeni Mississippi
KAJ?
Capoeira je brazilska veščina, ki združuje elemente plesa, borilne veščine, glasbe in gimnastike.
KJE? Maribor, Ptuj, Ce|je, Ljubljana, Domžale, Grosuplje, ¿f	1 ^ J	Kranj, Naklo, Radovljica
TT -■ .■ capoeira.slovenija@gmail.com ^	mobi: 041 504 621
mobi: 040 820 364 www.capoeiraslovenija.si
-	to si je možno predstavljati le v povezavi Dejan-njegovi navijači. Posebej je navijače iz Slovenije pozdravil tudi Lou diBella, Bertov menedžer, ki je bil glede tega izjemno pozitivno presenečen. Kljub izjemni utrujenosti zaradi zadnjih 'bojev s kilogrami' se je Dejan zelo zabaval na fotografiranju z Ber-tom, kjer bi morala oba pozirati v mrki boksarski preži. To jima ni šlo najbolje od rok, ampak sta se oba prisrčno nasmejala.
Večer je imel naziv slovenski in je bil namenjen druženju slovenskih navijačev (uradno ga je Matija na recepciji prijavil kot 'sestanek'), udeležili pa so se ga tudi Dejan, Tomi in Dirk
-	seveda le za kakšno uro, saj je dan pred dvobojem pač treba počivati. To seveda ni veljalo za navijače, ki smo se ob Matijevi izjemni improvizaciji znanih pesmi (vse je bilo obrnjeno na Dejana in Berta) zabavali do poznih ur. Predvsem gospe so bile navdušene nad Matijevimi improvizacijskimi in glasbenimi sposobnostmi in so ga dobesedno okupirale z glasbenimi željami. »Dejan Zavec, ti si šampion, ti si šampion ...,« je bila tista, ki je bila največkrat na sporedu, pritegnil pa ji je tudi ameriški marinec, ki se nam je pridružil.
In nato je prišel dan dvoboja .
Nadaljevanje prihodnjič
Jože Mohorič
KJUUTC-ÖO
www.karatedoptuj.com
Za informacije o vpisu nas lahko pokličete
na telefonski številki 041 699 639 Andrej in 031 268 780 Jana
S treningom KARATEJA pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju...
Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 6. leta naprej.
www.aerobika.net
AER0BIKE
Center aerobike vpisuje v začetno skupino vse starostne kategorije v STEP AEROBIKO, PILATES, JOGO, ZUMBO ter NOVO JOGALATES, kitajska vadba TAl CHI, ter vadba »ZLATA LETA«.
Informacije www.aerobika.net, Andrej - 041 699 639
Zadnja novica, športno plezanje:
Mina na Kitajskem zmagala še drugič zapored
Na četrti letošnji preizkušnji svetovnega pokala v težavnostnem plezanju je Mina Markovič znova dosegla vrhunski rezultat: v kitajskem Changzhiju si je delila prvo mesto s Korejko Kimo-vo. Slovenski uspeh je s 3. mestom dopolnila Maja Vidmar. Vse tri omenjene tekmovalke so priplezale do vrha finalne smeri. Mina je pred tednom zmagala že v Xiningu.
Več v torkovi številki Štajerskega tednika
Krka favorit proti Jeruzalemu
Naslov pred vami ni metanje peska v oči, in sicer iz dveh razlogov: cilj Novomeščanov je letos namreč le en: »Kar se naše ekipe tiče, je bil cilj s strani uprave jasno postavljen, in sicer uvrstitev med prvih šest ekip. Sam sem mnenja, da smo tega sposobni, ker popolnoma zaupam v fante. Kdo ve, morda pa celo presenetimo slovensko rokometno javnost,« je pred začetkom sezone dejal trener Samo Jug, ki je na trenerski klopi dolenjskega prvoligaša zamenjal Benjamina Teraša. Zeleno-bele drese bodo v sezoni 2011/12 nosili Aleš Sirk (kapetan), Matej Flajs, Patrik Leban, Dejan Čančar, Robi Cvi-kl, Peter Marušič, Izidor Hot-ko, Mitja Klobčar, Aljaž Lavrič, Matej Štangelj, Urban Grubar, Uroš Hočevar, David Didovič, Jan Jurečič, Timon Orlič, Gal Adamčič in Rok Trkaj. Klub so zapustili Rojc (Trimo Trebnje), Taletovič (Gorenje Velenje), Mirnik in Vojin. Glavno orožje nedeljskega nasprotnika Jeruzalema je trio Leban - Čančar - Sirk. Če bo Ormožanom uspelo zaustaviti omenjeno navezo, potem je pot do presenečenja možna. Da osvežimo spomin: lani so v medsebojnih tekmah rokometaši Krke slavili trikrat, Ormožani le enkrat.
Cilje Jeruzalema v sezoni 2011/2012 pa je razkril trener Ormožanov Saša Prapotnik: »V novo sezono se podajamo
Zadovoljni z žrebom Pokala Slovenije
Med tednom je v pisarni RZS potekal žreb 1/16 finala Pokala Slovenije. Ormožanl so si želeli kakšno izmed ekip v bližini in Fortuna je določila, da bodo v sredo, 21. septembra, gostovali na Ptuju pri drugoligašu Dravi. To bo zagotovo zanimiv rokometni praznik, ki bo na tekmo privabil lepo število ljubiteljev rokometa z našega konca. Sicer 1/16 finala Pokala Slovenije ponuja le en prvoligaški obračun med Ribnico in Izolo.
Foto: Črtomir Goznik
V nedeljo bodo Ormožani v Novem mestu odigrali prvo tekmo novega prvenstva.
samo z enim ciljem, to je obstanek v ligi. Predvsem ker smo zelo pomladili ekipo, si kaj več kot obstanek ne moremo želeti. Na vsaki tekmi bomo našo igro skušali prilagoditi našim nasprotnikom. Delamo na tem, da bi igrali hitro in seveda kvalitetno tako v obrambi kot v napadu.« Klub so po koncu sezone zapustili Rok Žuran (Celje), Gregor Čudič (Graz) in Alan Melnjak (Vidovec),
medtem ko je Darjan Ivanu-ša zaključil svojo športno pot. So pa zato prišli tudi trije novi igralci Gašper Jelen iz Slovenj Gradca in Jaka Špiljak ter Nejc Žmavc iz B-ekipe Celja PL. Kot zadnji pa se je ekipi še pridružil Velenjčan Sanel Merdanovic, ki je nazadnje nastopal za Slovenj Gradec. Za kratek čas je dres Jeruzalema Ormoža oblekel tudi 23-letni Hrvat Marko Tarabochia (odigral je dve prijateljski tekmi), ki je s svojo kakovostjo in karakterjem navdušil zdaj že bivše soigralce, a so se v klubu odločili za mirno sezono glede financ in Tarabochia se je preselil k Mariborčanom.
Tekma s Krko v nedeljo ob 18. uri
Tekma 1. kroga v Novem mestu med Krko in Jeruzalemom je na sporedu v nedeljo, 11. septembra, ob 18. uri. Že v sredo, 14. septembra, pa na Hardek prihaja pomlajena in neugodna zasedba Škofje Loke.
Uroš Krstič
Atletika • Veteranske balkanske igre
Pet Ptujčanov in devet zmag
Na 21. igrah se je minili konec tedna v Domžalah zbralo 621 atletov iz enajstih balkanskih držav. Najštevilčnejše in najuspešnejše zastopstvo je bilo seveda domače, 233 veteranov in veterank iz Slovenije je osvojilo isto število kolajn - 233. Zvrhan koš kolajn pa si je priborilo tudi petčlansko veteransko zastopstvo Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Skupaj so osvojili devet zlatih, tri srebrne in tri bronaste kolajne.
Dvakrat zlat je bil najmlajši ptujski veteran Dejan Dokl, ki tekmuje v starostni kategoriji od 35 do 40 let. Dokl je kroglo sunil 14,49 metra, v metu diska pa je zabeležil 41,72 metra.
Prav tako dva naslova v metal-skih disciplinah si je priboril najstarejši ptujski atlet Marko Sluga. V kategoriji od 75 do 80 let je zmagal v metu kopja s 33,46 metra, kroglo pa je sunil 10,60 metra. Zraven pa je bil tudi drugi v skoku v višino s 118 preskočenimi centimetri. Z najvišjim skokom v višino se je s 150 centimetri v kategoriji od 55 do 60 let izkazal tudi Miki Prstec. K temu pa je dodal še dve zmagi v štafetnih preizkušnjah. Četrto in peto kolajno, dve srebrni, pa je osvojil v metu krogle (12,56 metra) in v metu gire (13,44 metra). V isti starostni kategoriji je bil Dušan Koren najdalj ši v metu kopja (41,03 metra), k temu pa
je dodal še dve bronasti kolajni v skakalnih disciplinah. V daljino je Koren skočil 430 centimetrov v višino pa 142 centimetrov. Peterico ptujskih balkanskih prvakov pa zaokrožuje Branimir Komel. S konkurenco je opravil v teku na 3000 metrov z zaprekami, za kar je porabil 11 minut in 18,99 sekunde. Na 1500 metrov je bil Komel, ki tekmuje v kategoriji od 45 do 50 let, tretji s časom 4 minute in 40,44 sekunde.
Že od jutri naprej ptujski veterani tekmujejo na evropskih igrah v italijanskem Lignanu, prihodnje balkanske igre pa bodo čez leto dni v turškem Izmirju.
Uroš Esih
Ptujski veterani so se z balkanskih iger v Domžalah vrnili kar s petnajstimi kolajnami.
Šport za vse
Redno letno druženje v znamenju aktualne problematike športa ter 17. Ptujskega športnega vikenda
V prostorih Zavoda za šport Ptuj je v sredo potekalo redno letno druženje z novinarji, ki sta ga pripravila Zavod za šport Ptuj ter Športna zveza Ptuj, glavna tema sproščenega kramljanja pa je bila aktualna ptujska športna tematika ter bližajoči se 17. Ptujski športni vikend.
Najprej je spregovoril Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj, ki je izpostavil predvsem napredek glede športne infrastrukture na Ptuju v zadnjem času. Največji izziv v bližnji prihodnosti nedvomno pomeni izgradnja večnamenske športne dvorane na Ptuju, ki bo leta 2013 gostila EP v košarki. Nato je beseda pripadla direktorju Zavoda za šport Ptuj Sandiju Mertlju, ki je nekaj besed namenil 17. Ptujskemu športnemu vikendu, ki bo potekal v soboto in nedeljo, 10. in 11. septembra.
Poseben poudarek med vsemi ostalimi dogodki si zaslužita predvsem dve stvari, ki bosta po Mertljevih besedah na Ptuju premierni, in sicer Mini olimpijada, ki jo skupaj pripravljajo OKS (Olimpijski komite Slovenije), Zavod za Šport Ptuj in ptujski vrtci ob pomoči Mestne občine Ptuj. Druga prireditev bo potekala na Ranci, kjer bo predstavljena nordijska hoja, igrala se bo odbojka na mivki, možna bo vožnja z ladjico Čigra, poleg tega pa se bodo opravljali preventivni zdravniški pregledi. Kot tretji je spregovoril Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj, ki je poudaril odlično sodelovanje zveze s Športnim zavodom, izpostavil nekaj zadnjih projektov in za prihodnje kljub težkim časom napovedal nove.
tp
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj o Ptujskem športnem vikendu:
»Cilj športnega vikenda je ponuditi populaciji na Ptuju ukvarjanje s športno dejavnostjo. Klubi bodo v ta namen odprli svoja vrata, tudi sami na Zavodu organiziramo dve malce večji prireditvi znotraj tega, tako da mislim, da bo poskrbljeno za vse. Prireditev je namenjena tako tistim najmanjšim kot tudi starejšim, letos pa so vključeni tudi ptujski vrtci.«
Nogomet • SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 4. KROGA: Aluminij
-	Rudar Velenje 1:2, Krka - HIT Gorica 0:0, Maribor - CM Celje 1:0, Krško - IB Interblock 1:2, Šampion Celje - NOGA Triglav 3:0, Mura 05
-	FC Luka Koper 0:3.
1.	RUDAR VELENJE4	4	0 0	8:4	12
2.	FC KOPER 4	3	0 1	13:3	9
3.	MARIBOR 4	3	0 1	10:4	9
4.	HIT GORICA 4	2	2	10:4	8
5.	ŠAMPION CELJE 4	2	2	0	10:6	8
6.	NOGA TRIGLAV 2	2	11	9:4	7
7.	DOMŽALE 3	1	2	0	8:7	5
8.	OLIMPIJA 3	1	1 1	5:5	4
9.	IB INTERBLOCK 3	1	1 1	3:5	4
10.	MURA 05	4	1	1	2	5:10	4
11.	ALUMINIJ	4	1	0	3	5:8	3
12.	KRKA	4	0	3	1	3:8	3
13.	CM CELJE	3	0	1	2	3:5	1
14.	DRAVOGRAD	3	0	1	2	4:8	1
15.	B. PUBLIKUM	3	0	1	2	3:9	1
16.	KRŠKO	4	0	0	4	6_14	0
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE
1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kirič (13), 1:1 Bolha (65). 1:2 Bolha (91)
ALUMINIJ: Peršuh, Kajtna (Vin-diš), Legčevič, Cesar, Jus, Pulko (Šešo), Rola (Dvoršak - Špehar), Strel, Petek, Trep (Goljat), Kirič. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 4. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 2:0, Krka - HIT Gorica 1:0, Maribor - CM Celje 6:1, Krško - IB Interblock 1:0, Šampion Celje - NOGA Triglav 0:6, Mura -FC Koper 1:4.
1.	NOGA TRIGLAV 4 4 0 0 19:2 12
2.	FC KOPER 4 4 0 0 19:5 12
3.	MARIBOR 4 3 0 1 18:2 9
4.	KRŠKO 4 3 0 1 6:4 9
5.	OLIMPIJA 3 2 0 1 12:3 6
6.	DOMŽALE 3 2 0 1 7:4 6
7.	B. PUBLIKUM 3 2 0 1 3:2 6
8.	KRKA 4 2 0 2 4:10 6
9.	ALUMINIJ 4 1 1 2 4:10 4
10.	INTERBLOCK 3 1 0 2 2:5 3
11.	RUDAR (V) 4 1 0 3 2:5 3
12.	CM CELJE 3 1 0 2 4:9 3
13.	DRAVOGRAD 3 1 0 2 3:9 3
14.	MURA 05 4 1 0 3 3:14 3
15.	HIT GORICA 4 0 1 3 0:5 1
16.	ŠAMP. CELJE 4 0 0 4 0:17 0 ALUMINIJ - RUDAR VELENJE
2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Zecevič (18), 2:0 Cafuta (82)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Klobučar, Vrbanec (Novak), Cafuta, Planinšek (Rogina), Špehonja (Mesarič), Podbrežnik, Krajnc, Zečevič. Trener: Bojan Špe-honja.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij
-	CM Celje 2:2, Šampion Celje -Brežice 4:0, Maribor - Železničar 4:0, Žalec - Pobrežje 0:3, Mura 05 - Tehnostroj Veržej 2:1, Nafta
-	Nissan Ferk Jarenina 3:4, NŠ T. Koren Dravograd - Dravinja 5:0, Tezno Maribor - Rudar Velenje 0:1.
1.	ALUMINIJ 5	4	1	0	34:3	13
2.	MARIBOR 5	4	1	0	19:2	13
3.	RUDAR VELENJE 5	4	0	1	13:6	12
4.	POBREŽJE 5	4	0	1	9:3	12
5.	CM CELJE 5	3	2	0	19:5	11
6.	MURA 05 5	3	1	1	11:7	10
7.	FERK JARENINA 5	3	11	9:8	10
8.	BREŽICE 5	2	0	3	7:11	6
9.	ŽELEZNIČAR 5	2	0	3	5:11	6
10.	NŠ R. KOREN 5	1 1 3 7:13 4
11.	ŠAMP. CELJE 5	1 0 4 6:7 3
12.	NAFTA 5	1 0 4 9:13 3
13.	DRAVINJA 4	1 0 3 4:17 3
14.	TEH. VERŽEJ 5	1 0 4 4:19 3
15.	TEZNO MB 5	0 2 3 3:19 2
16.	ŽALEC 4	0 1 3 2:17 1 ALUMINIJ - CM CELJE 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0	Petrovič (24), 2:0
Gale (44), 2:1 Brecl (45), 2:2 Mar-cius (68. z 11 m)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Elšnik, Majerič, Muharemi, Petek (Kukovec), Brodnjak, Hreljič, Brec (Zorec), Petrovič, Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK PP
Gazvoda slavil v Vojvodini
Športni napovednik
Ptujski kolesarji so v petek in soboto nastopali na dveh enodnevnih dirkah v Vojvodini. V preteklosti so tam že dosegali lepe uspehe, nič drugače pa ni bilo letos, saj je Gregor Gazvo-da v petek slavil in tako stopil na najvišjo stopničko.
Samo dirko »Skozi Vojvodino« sicer sestavljajo tri etape, toda Ptujčani so nastopili le na petkovi in sobotni, saj jih že kmalu čaka pot na novo močno mednarodno preizkušnjo na Kitajsko.
Sicer pa je šlo v Srbiji za tradicionalno dirko, katere začetki segajo v leto 1970, letos pa so poleg kolesarjev Perutnine Ptuj od slovenskih klubov nastopili še kolesarji Adrie Mobila in Save. V petek je, kot že rečeno, Gregor Gazvoda slavil pred tekmeci, v cilj je prikole-saril sam, za njim pa je s pet-sekundnim zaostankom v cilj prišla skupina, v kateri je bil med drugim tudi Matej Muger-li, ki je na koncu osvojil odlično 9. mesto. Dirka Novi Sad-Pecinci je bila sicer dolga 153 km, zmaga Gazvode pa je že njegova tretja letos na medna-
Rezultati »Po Vojvodini«, Novi Sad-Pecinci, 153 km:
1.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj)
2.	Ivan Stevič (Partizan-Po-wermove)
3.	Marek Canecky (Manisa-spor)
9. Matej Mugerli (Perutnina Ptuj)
rodnih kategoriziranih dirkah.
Ptujčani so imeli visoke cilje tudi v soboto, ko pa se jim ni vse izšlo po željah, na koncu je bil v sprintu glavnine 59 kolesarjev spet najboljši Gazvoda, ki je zasedel 35. mesto. Sobotna dirka je bila sicer dolga 168 km, potekala pa je med Novim Sadom in Subotico.
Že v torek so kolesarji Perutnine Ptuj ponovno odpotovali na Kitajsko, kjer bo od 9. do 19. 9. potekala dirka »Tour of China«. Ptujske barve bodo branili Gregor Gazvoda, Jure Golčer, Matej Mugerli, Dejan Bajt in Luka Rakuša.
tp
Nogomet • Turnir mladih
Zmagi Središča U8 in Mure 05 U10
Nogometni klub Ormož je bil v Športnem parku Mestna graba gostitelj turnirja Ormož 2011. Na turnirju U8 in U10 je sodelovalo 12 ekip iz 6 klubov: Ormož, Gorišnica, Hajdina, Središče, Mura 05 in Pod-lehnik. Mladi športniki so prikazali zavidljivo nogometno znanje in navdušili svoje navijače, starše ter trenerje. V konkurenci U8 je zmaga pripadla ekipi Središča (18:2), ki je po zaslugi enega zadetka več od sovrstnikov Hajdine (17:1) osvojila turnir. Med konkurenco U10 je izstopala A-ekipa Mure 05, ki je turnir končala z vsemi zmagami in gol razliko 37:2. Med domačimi nogometaši je ormoška U8 zasedla tretje, U10 pa šesto mesto. Uspeh srediških nogometašev v konkurenci U8 so s petim mestom dopolnili nogometaši Središča v konkurenci U10.
Rezultati U8: Ormož - Hajdina 0:6, Središče - Gorišnica 13:0, Ormož - Gorišnica 1:0, Središče -Hajdina 1:1, Ormož - Središče 1:4, Hajdina - Gorišnica 10:0.
Končni vrstni red: 1. Središče 7
(18:2), 2. Hajdina 7 (17:1), 3. Ormož 3 (2:10), 4. Gorišnica 0 (0:24).
Rezultati U10:
Skupina A: Mura 05 A - Ormož 10:0, Hajdina A - Gorišnica 5:0, Mura 05 A - Hajdina A 6:0, Ormož - Gorišnica 0:0, Mura 05 A - Gorišnica 14:0, Ormož - Hajdina A 1:2.
Vrstni red: 1. Mura 05 A 9 (30:0), 2. Hajdina A 6 (7:7), 3. Ormož 1 (1:12), 4. Gorišnica 1 (0:19).
Skupina B: Mura 05 B - Središče 1:0, Hajdina B - Podlehnik 4:0, Mura 05 B - Podlehnik 8:0, Središče - Hajdina B 0:3, Mura 05 B -Hajdina 3:0, Središče - Podlehnik 8:1.
Vrstni red: 1. Mura 05 B 9 (12:0), 2. Hajdina B 6 (7:3), 3. Središče 3 (8:5), 4. Podlehnik 0 (1:20).
Tekma za tretje mesto: Hajdina A - Hajdina B 3:0, tekma za prvo mesto: Mura 05 A - Mura 05 B 4:2.
Končni vrstni red: 1. Mura 05 A, 2, Mura 05 B, 3. Hajdina A, 4. Hajdina B, 5. Središče, 6. Ormož, 7. Gorišnica, 8. Podlehnik
Uroš Krstič
Ekipi Središča U-8 (zgoraj) in Ormoža U-8 (spodaj)
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 19.00: Rudar Velenje - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00. Maribor - CM Celje, Domžale - Nafta; NEDELJA ob 15.00: Mura 05 - Olimpija; NEDELJA ob 16.00: Triglav - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Bravo 1 Interblock - Garmin Šenčur; SOBOTA ob 19.00: Šampion Celje - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Krško, Kalcer Radomlje - Šmartno 1928, Bela krajina - Roltek Dob.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kovinar Štore - Stojnci, AHA EMMI Bistrica - Rakičan, Tehnostroj Veržej - Grad, Koroška Dravograd - Malečnik, Zreče - Odranci, Paloma - Čarda; NEDELJA ob 15.00: Tromejnik G Kalamar - Zavrč.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 4. KOGA - SOBOTA ob 16.00: Tehnotim Pesnica - NŠ Drava Ptuj, Šmarje pri Jelšah - Boč Poljčane, Šoštanj - Marles hiše, Koroške Gradnje - Tezno Maribor, Peca - Pohorje; NEDELJA ob 16.00: Pod-vinci Betonarna Kuhar - Krško B, Carrera Optyl Ormož - MU Šentjur.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Apače, Rogoznica, Videm, 1 A Avto Gerečja vas - Hajdina, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Središče ob Dravi; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Makole; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Podvinci Agrocenter Ptuj, Bukovci - Lovrenc.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA 17.00: Spodnja Polskava - Slovenja vas, Pragersko - Zgornja Polskava, Cirkulane - Grajena, Tržec - Leskovec, Majšperk - Markovci; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Podlehnik.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Grajena - Cirkulane, Boč - Hajdina, Dornava - Pohorje Oplotnica, Skorba - Videm. VETERANI 40
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Lovrenc - Gorišnica, Zgornja Polskava - Tržec, Pragersko 75 - Podvinci, Markovci - Podlehnik.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: Domžale - Aluminij (v soboto ob 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
5.	KROG: Domžale - Aluminij (v soboto ob 14.00)
LIGA U-14 VZHOD
6.	KROG: Dravinja - Aluminij (v soboto ob 17.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMTNA LIGA
4. KROG: Velesovo Kamen Jerič - Dornava (v nedeljo ob 16.00).
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA
PARI 1. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 18.00), Gorenje - Šmartno, Cimos Koper - Maribor Branik, Trimo Trebnje - Krško, Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola, Loka - Celje Pivovarna Laško.
PRIJATELJSKE TEKME
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice bodo v petek, 9. 9., sodelovali na turnirju v Hrastniku, kjer bosta ob njih nastopila še domači Hrastnik in Cerklje.
V ORMOŽU TURNIR MLAJŠIH SELEKCIJ
Rokometni klub Jeruzalem Ormož bo v soboto, 10. septembra, gostitelj turnirja za mlajše selekcije, in sicer letnikov 1999 (mlajši dečki A). Poleg mladih Ormožanov bodo na turnirju nastopile še ekipe Kar-lovca, Slatine in Gorenja iz Velenja. Pričetek turnirja v Športni dvorani na Hardeku bo ob 10. uri. Tekme Jeruzalema: ob 10.00 Karlovac, ob 12.40 Gorenje, ob 13.20 Slatina.
Konjeniški šport • V Ljutomeru DP triletnih kasačev
Na ljutomerskem hipodromu bo v nedeljo kasaška prireditev z osrednjo točko sporeda, državnim prvenstvom za triletne kasače. Na 2100 metrov dolgi stezi se bo pomerilo11 konjev, ki prihajajo iz treh klubov - KK Ljutomer (9), KK Komenda (1) in KK Ljubljana (1). Sicer pa je domači klub pripravil osem dirk, prvi se bodo na progo ob 14.15 podali dvoletniki.
Bowling • Liga jesen 2011
Razpored 1. kroga: ponedeljek, 12. 9., ob 17.30: Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Talum - Tames; ob 20.00: Boxmark Team -DaMoSS, Saška bar - MP Ptuj, VGP Drava - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Javne službe Ptuj.
Šah • Evropsko mladinsko prvenstvo
Od 10. do 21. septembra bo v bolgarskem mestu Albena potekalo evropsko mladinsko šahovsko prvenstvo v kategorijah od 8 do 18 let. Ptujsko šahovsko društvo Tehcenter Ptuj bo pod vodstvom trenerja, mednarodnega mojstra Danila Polajžerja, sodelovalo s kar tremi mladimi člani. V konkurenci do 12 let bo nastopila Alja Janžekovič, do 16 let Lara Carli in do 18 let Klemen Janžekovič. To bo za vse tri prav gotovo dobra preizkušnja in nabiranje novih izkušenj v močni mednarodni konkurenci.
DK, UK, TP, NŠ, SR
JK
Ptuj • Dragica Esih, drugouvrščena v akciji Naj natakar/ica poletja 2011
„Delo, ki zahteva dobro voljo, nasmeh, urejenost"
Dragica Esih, drugouvrščena v akciji Naj natakar/ica poletja 2011 družbe Radio-Tednik, je zaposlena v Termah Ptuj, restavraciji Zila, kjer dela že štiri leta. V kolektivu se dobro počuti, zadovoljna je z delom, ki ga opravlja. Hvaležna je vsem, ki so glasovali zanjo.
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Esih, drugouvrščena v akciji Naj natakar/ica poletja 2011
Morda niste vedeli...
Do samozaposlitve s tečajem masaže
Od nekdaj je znano, da je masaža človeškemu telesu vsestransko koristna, zlasti za športnike za hitrejšo regeneracijo po treningih, hitrejše okrevanje po poškodbah, pospeševanje prekrvavitve, pa tudi za sprostitev. Dober maser lahko postanete tudi sami, potrebno znanje pa si lahko pridobite na ustreznem tečaju masaže.
Foto: MojStil
Po usposabljanju na tečajih masaže mojStil, ki jih uspešno izvajajo v Ljubljani, Mariboru in Kopru, lahko opravite tudi izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo.
„To godi. Konec koncev sem že v tistem obdobju, ki se počasi daje na stranski tir, zato je veselje toliko večje, da te nekdo še vedno opazi," je povedala Dragica Esih. Pred zaposlitvijo v Zili je bila nekaj časa doma, potem ko je bila deset let najemnica gostilne Pri Roziki, kot natakarica pa je začela delati v nekdanjem Haloškem biseru, v gostilni Ribič v Vošnjakovi ulici, ki je pred leti zaprla vrata. V gostinstvu dela že 38 let, vključno z vajeniško dobo, iz-pregla naj bi čez slaba tri leta, julija 2014.
„Ko si mlad, ne veš, kaj te čaka, delo v gostinstvu ni lahko, ko enkrat začneš, pa te potegne vase, izoblikuješ svoj stil,
Med množico različnih tečajev se je vse več ljudi odloča za tečaj, na katerem lahko po ustreznem usposabljanju opravijo izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). S pridobljenim izpitom se namreč lahko kasneje lažje zaposlijo, lahko pa odprejo svojo obrtno dejavnost, saj je masaža na domu vse bolj aktualna.
Eden od ustreznih tečajev, na katerem poteka usposabljanje tečajnikov po programu za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, je tečaj masaže mojStil, ki ga izvajajo v Ljubljani, Mariboru, Kopru in na vašo željo tudi na vašem domu. Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana usposobljenost za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda.
Usposabljanje na tečaju masaže mojStil je sestavljeno iz praktičnega dela, ki zajema 40 ur učenja masaže, ter iz teoretičnega dela, ki zajema 20 ur spoznavanja anatomije človeka. Ob zaključku tečaja vsak kandidat opravi preizkus znanja, po uspešno opravljenem preizkusu pa prejme diplomo o opravljenem tečaju masaže. Zaradi vse pogostejših tovrstnih želja lahko tečaj masaže mojStil izvajajo tudi na vašem domu. Program je enak, kot ga imajo tečajniki, ki delajo v skupini, razlika je le v tem, da
način dela. Najtežje je bilo, ko so bili otroci majhni, delati pa je bilo treba ob sobotah, nedeljah, praznikih. Sčasoma pa se tudi s tem sprijazniš, prav tako tudi družina, ker je pač delo v gostinstvu takšno, tu ni velike filozofije. Zdaj je seveda veliko lažje, ko so otroci odrasli," pove Dragica, ki je tudi prepričana, da se z gosti ne smeš nikoli prepirati, ker ima gost vedno prav. Tudi ne smeš siliti vanje, enostavno moraš vedeti, kje je meja, da ne drezaš preveč vanje, da nisi vsiljiv. Moraš biti tudi malo psihologa. Za pretirani pogovor z gosti tudi nimaš časa, saj drugi gostje zaradi tega ne smejo čakati. Res pa je, da si ljudje želijo pogo-
poteka tečaj pri vas doma.
Kaj boste na tečaju počeli, spoznavali in se učili? Praktični del tečaja masaže mojStil zajema predstavitev osnovnih masažnih tehnik, kako pripravimo masažno mizo, kako opravljamo masažo hrbta, nog, rok, prsnega koša in trebuha ter masažo obraza, pred koncem pa še ponovitve vseh tehnik masaže ter preverjanje pridobljenega znanja. Teoretični del tečaja masaže mojStil pa zajema predavanja o anatomiji in fiziologiji celice ter tkiv, spoznali boste različne vrste tkiv, anatomijo in fiziologijo mišice in živčnega tkiva, anatomijo človeškega telesa in orientacijske ravnine, delovanje lokomotornega aparata, oblike kosti in sklepov, anatomijo mišic zgornjega uda, hrbtne mišice, mišice prsnega koša in spodnjega uda, predstavili vam bodo tudi možnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, ob koncu pa boste opravili še preverjanje znanja.
Naj dodamo, da so za tečaje masaže mojStil organizatorji za vas izbrali samo najboljše: delovno okolje na najvišjem nivoju, mlad in strokovni team z večletnimi izkušnjami, profesionalen odnos in sodelovanje, kvaliteto znanja na najvišjem nivoju ter pomoč in nasvet za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Za
vse to bosta na tečaju masaže mojStil skrbela in se za vas trudila predavatelja Helena Sok, dipl. fizioterapevtka, ki ima svojo ambulanto in maserski studio v Murski Soboti, ter Dejan Guzej, maser NPK, ki je zaposlen v wellness centru grand hotela Primus v Ptuju.
Fizioterapevtka Helena Sok pojasnjuje, da so tečaji masaže mojStil sestavljeni skrbno in preudarno, tako da tečajnikom ponujajo vse, kar je potrebno za pridobitev ustreznih praktičnih in teoretičnih znanj za uspešno opravljanje masaže. V okviru teoretičnega dela kandidati spoznajo anatomijo človeškega telesa.
»Anatomija človeka je veda, ki se ukvarja s preučevanjem zgradbe človeškega telesa. Z vidika opazovanja telesnih struktur jo delimo na splošno anatomijo, ki preučuje strukture do podrobnosti, ter na mikroskopsko anatomijo
oziroma anatomijo tkiv in celic. Za opisovanje anatomskih struktur po mednarodni konvenciji uporabljamo nomenklaturo, ki ima svoj izvor v grškem ali latinskem jeziku. Anatomijo navadno delimo po sistemih, to je po skupinah organov, ki imajo isto funkcijo. To je sistemska anatomija. Druga, topografska anatomija preučuje telo tako, da ga razdeli na dele oziroma območja. Na tečaju masaže mojStil boste spoznali zgradbo in funkcijo celice posameznih tkiv in za tem za maserje bistveno področje, to je okostje, skeletno mišičje in živčevje. Omenili bomo tudi notranje organske sisteme, predvsem krvožilni sistem, kožo in limfni sistem.«
Maser Dejan Guzej, ki je zaposlen v Primusovem wel-nes centru, pa poudarja, da se lahko na tečaju masaže mojStil naučite vseh potrebnih ma-sažnih tehnik, tako da lahko
vora, nekoliko k temu zagotovo prispeva kriza, ker se želijo na nek način otresti vseh pritiskov, prijazna beseda in nasmeh pa vsaj za kratek čas od-ženeta slabo voljo in gnev, povezan z vsakdanjostjo, še pove. Prijaznost pa je tista, ki največ šteje in tudi največ prinese. Če si prijazen se z gosti lahko vedno lepo dogovoriš, tudi v na videz brezizhodnih situacijah. V gostinskem poklicu in vsakem poklicu, kjer imaš opravka z ljudmi, je potrebno največ delati na odnosih. To je poklic, ki ne prenese mrkega obraza, jeze, nejevolje. Časi, ko je gost prišel v gostilno in rekel, daj mi špricar, so mimo, danes mu moraš dati veliko več. Vsak, ki
tečajniki kasneje samostojno izvajajo celovito klasično masažo ter pridobijo certifikat narodne poklicne kvalifikacije; če se za to odločijo. Ljudje v današnjem času vedno bolj uporabljajo masažo kot eno od sprostitvenih tehnik po napornem delavniku ali kot terapevtsko tehniko po poškodbah. Znanje masaže odpira dobre zaposlitvene in samo-zaposlitvene možnosti.
Močnejša masažna tehnika je namenjena sproščanju po telesnem naporu in krepitvi pretoka skozi poškodovane dele mišic, s čimer znatno povečamo hitrost regeneracije in zdravljenja. Športna masaža spodbuja izločanje nakopičenih presnovnih produktov, nastalih med telesnim naporom (mlečna kislina, urea), ublaži bolečino in izteguje mehka tkiva. Poboljša se tudi elastičnost in občutljivost tkiva. Namenjena je športni-
se odloči za delo z ljudmi, za delo v gostinstvu in turizmu, mora vedeti, da v trenutku, ko stopiš pred gosta, moraš odmisliti vse svoje osebne in druge probleme, ker je pred teboj gost, ki ima vedno prav. To je služba, ki v vsakem trenutku zahteva dobro voljo, nasmeh in urejenost.
Dragica ob svojem delu nima posebnega hobija, v prostem času se rada sprehaja, bere časopise, si ogleda kakšno dobro televizijsko oddajo, potem pa tako in tako hitro mine čas. Želi si, da bi tudi zadnja tri leta bila pri svojem delu uspešna in da bi bili gostje zadovoljni.
MG
kom, rekreativcem in vsem, ki so izpostavljeni možnostim poškodb zaradi nepravilnih gibov, dela ipd. Vsem, ki ste redno izpostavljeni različnim telesnim obremenitvam, pa priporočajo redno športno masažo kot preventivo pred nastankom različnih poškodb in za sprostitev telesa.
Z masažo zmanjšamo mišično otrdelost in krče, pospešujemo odstranjevanje stranskih produktov metabolizma, zmanjšujemo bolečino, povečujemo aktivnost delta valov in zmanjšujemo alfa in beta aktivnosti; to so možganski valovi, ki jih zaznamo z elektro-encefalografskim aparatom. Masaža stimulira parasimpa-tični avtonomni živčni sistem, povzroča relaksacijo in zmanjšuje nespečnost. Med masažo se zniža raven stresnih hormonov, ljudje, ki se masirajo, imajo povišane ravni živčnih prenašalcev centralnega živčnega sistema - dopamina in serotonina. Hitra in intenzivna masaža pospeši venski priliv krvi v srce, pospešuje pretok po limfnem sistemu in blagodejno vpliva tudi na človeški imunski sistem. Z masažo pospešujemo aktivnosti v debelem črevesju, masaža trebuha pa povečuje izločanje seča z aktivacijo kapilar in blagodejnim učinkom na limfatični pretok. Poleg tega pa z masažo pospešujemo tudi odstranjevanje dušika, anorganskega fosforja in natrijevega klorida iz telesa.
-OM
Foto: MojStil
Na vašo željo potekajo tečaji masaže mojStil tudi na vašem domu.
Tečaj masaže mojStil
v Mariboru in Ljubljani
Vpis že poteka
Izkoristi 15% popust!
www.tecaj-masaze.com ali 030 37 22 55
Kuharski nasveti
Cmoki
Cmoki so jedi, ki ne zahtevajo velikega kuharskega znanja, le nekaj osnovnih parametrov je treba upoštevati. Dobre cmoke odlikuje rahlost, hkrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Cmoki so manjši kosi različnega testa in dodatkov, ki jih oblikujemo v večji ali manjši krog in kuhamo v slani vodi. Kuhamo jih lahko v pečici, v večji ponvi in najbolj rahle in občutljive v vodni sopari. Slane cmoke lahko tudi polnimo z nadevi, vendar je polnjenje bolj značilno za sladke cmoke.
Rahlost cmokov je odvisna od osnovnih sestavin, jajc, moke, mleka, zdroba, kruha, krompirja in drugih sestavin. Najbolj znani krompirjevi cmoki, povezani z jajci in moko, so njoki, ki jih pripravljamo z najrazličnejšimi omakami in prelivi. Dober okus teh cmokov pogosto popestrimo s parmezanom, maslom in česnom. Na kot oreh velik košček testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilicami. Na nabrazdano površino se primejo goste omake in maslo, kar jim daje posebej fin okus.
Vse vrste cmoke natančno oblikujemo, kar pomeni, da poskušamo dobiti enako velike, in pred kuhanjem morajo biti gladki, brez razpok, da pri kuhanju ne razpadajo in ne kvarijo videza pri servira-nju. Pri pripravi testa za cmoke vedno najprej v slani vodi skuhamo poskusni cmok. Če ta razpade, masi dodamo še moko in jajce. Pretrdo zmes za cmoke pa zrahljamo s snegom beljakov, sploh pri krompirjevih in kruhovih cmokih. Nepolnjeni cmoki pri kuhanju priplavajo na vrh. Čas kuhanja
V zadnjem času je lastnica opazila, da mucu zelo močno izpada dlaka. Kjerkoli v stanovanju se nahaja, tam ostane za njim ogromno dlake, enako se dogaja tudi, če ga lastnica boža in crklja. Gospa Marija je zaskrbljena, boji se, da se ni mucek na svojih pohodih po terenu nalezel garij oziroma da ni bolan in mu zaradi tega močneje izpada dlaka.
je odvisen od recepture, vrste testa in velikosti cmokov. Večinoma male cmoke kuhamo 7 do 8 minut, velike cmoke od 10 do 15 minut.
Najbolj značilne jedi iz cmokov so sirovi cmoki, ki jih pripravljajo s skuto in kislo smetano, ter sirovi vrabčki, ki so ne popolnoma okrogli kosi testa z dodatkom skute, oboje pripravljajo najpogosteje v Avstriji. V Nemčiji so značilni v pari kuhani kvašeni cmoki ter cmoki s slanino, krompirjeve cmoke ali njoke najpogosteje pripravljajo v Italiji in jih poznajo še več kot različnih pizz. Na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki, oziroma cmoki, ki jih zakuhamo v vodo in ponudimo s številnimi čistimi in zelenjavnimi juhami, na Danskem pa pripravljajo cmoke z različnimi mesnimi nadevi, prelite z omakami, in jih ponudijo kot samostojne jedi.
Pri nas najpogosteje pripravljamo kruhove cmoke, zdrobove, krompirjeve, sku-tne, polnimo jih lahko z zelenjavnim ali mesnim nadevom, skuhamo in prelijemo z omako in ponudimo. Pripravljamo
Cmoki
pa tudi razne manjše cmočke, ki jih najpogosteje ponudimo v čist juhi. Nekoliko manj pogosto pa pripravljamo ribje in rakove cmoke, riževe in zelenjavne cmoke.
Krompirjeve cmoke in njo-ke pripravimo iz krompirjevega testa. Zdrobove cmoke pripravljamo iz osnovnega zdrobovega testa. Testo pripravimo tako, da 5 dl mleka pristavimo, dodamo malo soli, 1 žlico margarine, oziroma 3 dekagrame, počakamo da se margarina v mleku stopi in da mleko zavre, nato s šibo v mleko zakuhamo 18 do 20 dekagramov pšeničnega zdro-ba. Kuhamo tako dolgo, da se masa zgosti in odstavimo. Zdrob damo v skledo, ga do mlačnega ohladimo in mu dodamo 2 do 3 drobna jajca. Iz pripravljenega testa na pomo-kani deski oblikujemo podolgovati svaljek, ga narežemo na enako velike koščke ter iz njih oblikujemo gladke cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi 3 do 5 minut, odvisno od velikosti. Če se testo prijema na roke, si pomagamo z ostro moko ali
pšeničnim zdrobom. Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo celo vrsto zdrobo-vih cmokov, ki jih napolnimo s parmezanom, slano skuto, fino mleto svinjino, perutnino ali ribami in pred serviranjem prelijemo z gobovo, smetanovo ali podobno omako.
Skutne cmoke pripravimo iz skute, tako da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 1 jajce in 5 pesti ostre moke. Temeljito premešamo in damo testo počivat vsaj pol ure na hladno. Iz pripravljenega testa oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi, poljubno zabelimo in polnimo.
Cmoke iz mesa pa pripravimo tako, da meso najprej na fino zmeljemo, na primer perutnino, vsaj dvakrat s strojem za mletje mesa. Meso začinimo s soljo, poprom, sesekljanim pehtranom ali drobnjakom in ga temeljito pregnetemo. Oblikujemo male cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi ter ponudimo v zelenjavnih in čistih juhah.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mucku izpada dlaka
Gospa Marija s Ptuja je lastnica 6 let starega muca, ki je kastriran in živi z njo v stanovanju v bloku. Mucka redno spušča ven na prosto in včasih ga ni domov tudi dva dni. Mucek je vsako leto cepljen zoper kužne bolezni, prav tako vsake toliko časa dobi zdravilo proti parazitom.
Povečano izpadanje dlake je pri živalih, ki imajo kosmate kožuščke, pogosta težava in muce niso pri tem nobena izjema. Vzrokov za močnejše izpadanje dlake je veliko in navedel bom samo nekaj najpomembnejših.
Že za sam naravni biološki ritem živali je značilno, da prihaja do močnejšega izpadanja dlake v spomladanskem času
Foto: E. Senear
in jeseni. Takrat precej lastnikov muc obišče ambulanto za male živali in jih zanima vzrok. Po pregledu živali jim pojasnimo, da omenjeno stanje ni problematično, in svetujemo vitaminsko terapijo v obliki tabletk ali paste. Tako imenovano sezonsko izpadanje dlake je kratkotrajno in skorajda nemoteče za lastnike, ki v tem času redno krtačijo in negujejo svoje muce in tako redno odstranijo z živali odmrlo izpadlo dlako.
Naslednji zelo pogost vzrok povečanemu izpadanju dlake so alergije, za katere je značilno, da so v večini primerov povezane s srbežem živali in posledično bolj ali manj izrazitim praskanjem. Pojavljajo se lahko vse leto in so lahko zelo moteča in trdovratna problematika, saj alergijska stanja na koži pogosto vodijo v kasnejša vnetja kože s krastami, ekcemi ali celo nevarnim gnojnim vnetjem kože. Daleč na prvem mestu so alergije na pik bolhe.
Parazitarna (zajedavska) obolenja kože, kot na primer garje pri mucah, so relativno pogosta, vendar se po navadi
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
začnejo na glavi živali, kjer izpada dlaka in se pojavljajo kraste in vnetja. Bolezen ima zelo alarmanten potek zaradi močnega srbenja in praskanja živali, tako da vestni lastniki dokaj hitro poiščejo pomoč za svojo žival pri veterinarju.
Glivične bolezni potekajo bolj umirjeno in so zato pogosto spregledane. Tu moram opozoriti na zoonozo, bolezen, ki lahko prizadene tako ljudi kot živali, imenuje pa se mikrosporiaza in se tudi lahko pojavi pri mucah s simptomatiko povečanega izpadanja dlake. So pa za bolezen karakteristična okrogla mesta brez dlake na koži. Bolezen se zelo lepo pozdravi tako pri človeku kot pri živali, predvsem če jo odkrijemo v začetni fazi.
Vse omenjene bolezenske težave se pri mucah lepo in učinkovito zdravijo, tako da ni prav nobenih razlogov za zaskrbljenost. Gospe Mariji svetujem obisk z njenim muckom v ambulanti za male živali, kjer bomo mucka dermatološko pregledali in ugotovili razlog za povečano izpadanje dlake. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Priprave na trgatev
Smo v času, ko grozdje intenzivno dozoreva, vinogradniki pa polni pričakovanja to tudi spoznamo, če se peljemo po gričih Haloz in Slovenskih goric, kjer je že ta čas živahno. Zato je prav, da opozorimo na posebnosti letošnjega letnika, za katerega lahko pričakujemo, da bo izjemen po kakovosti.
Po podatkih spremljanja dozorevanja grozdja lahko letošnji letnik primerjamo z letnikom 2003. Grozdje zelo hitro dozoreva, tako da smo za rane sorte priporočali trgatev že v avgustu, sedaj je čas srednje poznih sort, zadnja dekada septembra pa že poznih sort.
Nekaj priporočil za letošnjo trgatev:
•	kakovost grozdja določamo glede na zdravstveno stanje grozdja, količino pridelka, vsebnost sladkorjev, vsebnost kislin in razmerje le-teh, vsebnost primarnih arom in zrelost pečk;
•	čas trgatve določimo glede na želene cilje. Če želimo vina z nižjim alkoholom (85°Oe ^ 11,5 vol. % alkohola), svežino v vinu, je treba opraviti trgatev nekoliko hitreje. Obratno, če želimo več telesa v vinu, polnosti pa nekoliko kasneje. Letošnji letnik pa vsekakor ponuja možnost pridelave posebnih kakovosti, zato je prav, da tudi to priložnost izkoristimo.
Za maceracijo se odločimo le v primeru zdravega grozdja in možnosti hlajenja drozge.
V	primeru visokih dnevnih temperatur (nad 25°C) je smiselno trgatev pričeti rano zjutraj, ko so temperature grozdja nizke, to še zlasti velja za aromatične sorte, ker na ta način zmanjšamo potrebe po hlajenju drozge in ohranjamo aromatski potencial.
Pri popolnoma zdravem grozdju uporabljajmo minimalne količine enoloških sredstev, tudi žvepla. V letošnjem letu lahko zaradi višjih temperatur pri trgatvi pričakujemo nekoliko slabše bistrenje.
Pri nezdravem grozdju je potreba po večjih količinah enoloških sredstev, tako za čiščenje kot za žveplanje.
Priporočamo uporabo suhega leda v smislu preprečevanja oksi-dacije mošta pri predelavi grozdja. Smiselna pa je uporaba leda za hlajenje drozge ali mošta.
Pri trgatvi bodimo čim bolj natančni, tudi če nas povabijo v trgatev, upoštevajmo navodila pridelovalcev, saj so se vso leto trudili v vinogradu.
Pazimo na higieno opreme pri trgatvi. To velja še zlasti pri višji temperaturi v času trgatve, ko sokovi hitro oksidirajo.
Pravočasno pripravimo vinsko posodo in opremo v kleti. Popolna čistoča zagotavlja čiste vonje in okuse vina in manjšo uporabo enoloških sredstev.
Predelava grozdja naj bo čim hitrejša, pri stiskanju grozdja ne pretiravamo s tlaki in ločujmo prešanec od ostalega mošta, saj je ta načeloma oksidiran in prisotnih je več grobih taninastih snovi, kar zahteva uporabo večje količine enoloških sredstev.
Zaradi nekoliko višje vrednosti pH bo potreba po žveplu večja.
Pri izbiri kvasovk upoštevajmo vse lastnosti od kinetike fermen-tacije, formiranje aromatskih snovi, temperature fermentacije do potreb po hranilnih snoveh.
Pri zaustavljanju fermentacije (vrenja) uporabljamo kvasovke z manjšo kinetiko vrenja.
V	prihodnjem nasvetu za vinogradnike pa o negi mladega vina in pomenu vinskih droži.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Od insektov poškodovane jagode moramo odstraniti.
Foto: arhiv
Foto AR
Naredimo si sami
Najem delovnih strojev
cenejši od nakupa
Poletje se počasi poslavlja in pred nami je jesenski čas, ko se običajno lotevamo tudi raznih nujno potrebnih hišnih opravil in popravil.
Za zahtevnejša gradbena ali instalacijska dela vam priporočam pomoč ustreznega obrtnika, vsa manj zahtevna dela ter razna popravila pa lahko opravimo tudi sami, če imamo za to tudi ustrezen delovni stroj ali orodje. Ker pa so razni specialni gradbeni delovni stroji in orodja še vedno precej dragi in ker bi bilo neekonomično in nesmiselno, če bi si, denimo, za dolbenje nekaj metrov dolge betonske stene kupovali pnevmatično kladivo, vam priporočamo, da se odločite za najem.
V vseh večjih gradbenih in trgovskih centrih imajo že nekaj let posebne oddelke, kjer si lahko potrebne delovne stroje ali orodje izposodite, seveda proti plačilu ustrezne odškodnine ali najemnine. V ptujski prodajalni Merkur ob Rogozniški cesti so nam vljudno pojasnili, da izposojo delovnih strojev in orodij ukinjajo, v prodajnem centru Obi ob Puhovi cesti v Ptuju pa so nam pojasnili, da imajo tudi specializirani oddelek Orodja, v katerem dajejo v najem različne delovne stroje in orodja. Ob tem so nam zatrdili tudi to, da so vsi stroji in orodja profesionalne kvalitete ter da so zaradi tega cene najema razmeroma ugodne.
Pa poglejmo, kakšne so najemnine posameznih strojev za 24 ur. Za visokotlačni čistil-
ni aparat je cena 24-urnega najema 18 evrov, poleg tega pa boste ob izposoji morali plačati še 80 evrov kavcije. Po 80 evrov kavcije boste morali plačati tudi za aparat za pranje preprog, za katerega je 24-urna najemnina 12 evrov, ter za vrtalno kladivo, za katero je cena najema 15 evrov, in za kladivo za dolbenje, za katerega je dnevna najemnina 33 evrov. Za kladivo za lomljenje betona boste odšteli 51 evrov dnevno in 160 evrov kavcije, brusilni stroj za parket vas bo veljal 35 evrov, kavcija pa 160 evrov. Za okrogli brusilni stroj je kavcija 80 evrov, dnevna najemnina pa 27 evrov, kavcija za aparat za odstranjevanje ostankov na preprogah je 160 evrov, dnevna izposojevalnina pa 41 evrov, za brusilni stroj z brusilno ploščo je kavcija 160, dnevna izposojevalnina pa 36 evrov, za aparat za odstranjevanje tapet je kavcija 80 evrov, najemnina pa 9 evrov, za sobni sušilec je kavcija 160, najemnina pa 24 evrov, za ročni vrtalnik za zemljo je kavcija 30, najemnina pa 9 evrov, za stroj za rezanje vrtnih odpadkov je kavcija 80, najemnina pa 24 evrov, za vrtni valj je kavcija 30, najemnina pa 9 evrov, za bencinski ali električni ver-tikulirni stroj je kavcija 80, najemnina pa 36 evrov, za stroj za rezanje plošč je kavcija 160, najemnina pa 24 evrov, za stroj

za rezanje kamna je najemnina 41, kavcija pa 160 evrov, za vibracijsko ploščo je najemnina 36, kavcija pa 160 evrov, za električni stroj za rezanje keramičnih ploščic je dnevna najemnina 24 evro, kavcija pa 80 evrov, za mehanski stroj za rezanje keramičnih ploščic pa je najemnina 15, kavcija pa 80 evrov, za rezalnik za laminate pa je najemnina 10, kavcija pa 80 evrov. Če s tako ponudbo ali najemninami niste zado-
Foto: M. Ozmec
Namesto napornega in nevarnega ročnega dolbenja betona vam priporočamo najem električnega udarnega kladiva, s katerim boste delo opravili z manj napora in v bistveno krajšem času.
voljni, vam priporočamo, da v primeru potrebe po najemu kakršnega koli orodja, gradbenega stroja ali delovne opreme poiščete najprimernej-
šega ponudnika na spletnih straneh. Zelo enostavno je, vpišite v vaš iskalnik: najem orodja ali najem strojev ali najem-oddaja in kmalu
se vam bo odprla cela vrsta naslovov in spletnih strani raznih ponudnikov, saj je ponudba resnično velika.
M. Ozmec
Polepšaj siTsvaj dom!
Hfciftm >4
Ti stara barva sten več ne ustreza?
So tvoja tla že doživela boljše čase? Si želiš novo kopalnico?
Pri OBI-ju potekajo tedni "Polepšaj si svoj dom!". Tu najdeš vse kar potrebuješ:
super ponudbo, veliko izbiro in kompetentno pomoč naših svetovalcev!
Obišči www.OBI.si in si v Svet idej poglej, kako je mojstrovanje lahko čisto enostavna stvar!
# Center za naročilo tapet
Foto: M. Ozmec
V večjih specializiranih prodajnih centrih je možno najeti tudi mešalec za beton, ki se vam ga za nekaj samokolnic betona zagotovo ne izplača kupovati.
Mojstrovalci menjajo tapete z užitkom!
*Velika izbira dizajnov
*0d klasično elegantnega do modernega stila
*Hitro razpoložljivo
*Poljubna količina - že od 1 role dalje
# Razrez lesa	
a	Vse po meri za mojstrovalce!
	Pri nas kupljen les vam razrežemo natančno po meri in po želji zalepimo tudi robne trakove. Razrez lesa je seveda brezplačen
©	Center za mešanje barv	
ffii	TT	Mojstrovalci vedno dobijo pravo barvo*!
m*		•	laki, stenske in fasadne barve •	visoka kakovost barv DULUX •	pripravljeno takoj * z merilno napravo odčitamo barvni ton z vašega vzorca (tkanina, tapeta, les itd.) in zmešamo ustrezno barvo.
Slo glasbene novice
Danes od 20. ure dalje bo v ljubljanskih Križankah potekal Novi rock 3.0, s katerim bodo obeležili 30. obletnico prvega koncerta alternativne glasbe pod tem naslovom. Na nekajurnem koncertu bodo nocoj nastopili Niet, Melodrom, Otroci socializma, Buldogi, Kvinton, Dani Kavaš, Damir Avdič, NToko, Zircus, Aktivna propaganda in drugi. Igor Vidmar je današnji Novi rock 3.0pospremil z besedami: »V 80. in večjem delu 90. se je jesenska koncertna sezona začela z Novim rockom. Kot prvi preboj popularne glasbe v elitne Križanke je užival poseben status tako v Ljubljani kot v Sloveniji. Vsak september je novo generacijo srednješolcev in študentov uvedel (inkulturiral) v sodobno rockovsko glasbo, še posebej tisto najnovejšo, najbolj inovativno in osveščeno. Na koncertih Novi rock so tako med drugimi nastopili: Laibach, Videosex, Borghesia, HC, Miladoyka Youneed, Res Nullius, Psychopath, Siddharta, Električni orgazam, Katarina Velika, Plavi orkestar, Partibrejkers, Let 3, Nick Cave, Moby, Swans, Smashing Pumpkins, Verve in drugi.«
•kick
Prikupna Korošica Sara Kobold, ki je pevsko pot začela že v najstniških letih, širšo javnost pa dodobra opozorila nase z nastopom na EMI pred dvema letoma in skladbo Od tod do večnosti, predstavlja novi single Samo ti. Potem ko je v začetku letošnjega leta že osvajala radijske valove s skladbo Zapomnil si me boš, tokrat prihaja na radijske postaje pesem izpod producent-ske taktirke Dejana Radičeviča, besedilo pa je napisala Neisha.
»Neisho sem spoznala preko prijatelja. Že dlje časa sem si zelo želela, da bi mi tako dobra glasbenica, kot je ona, napisala kakšno pesem. Povabila me je na vajo in takoj sva se ujeli. Ponudila mi je skladbo Samo ti, ki jo je sprva napisala zase. Ko sem ob melodiji slišala še besedilo, sem se naravnost zaljubila v to pesem. Besedilo mi je pisano na kožo, počutim se, kot da bi ga pisala sama, in to se mi zdi pomemben faktor pri snemanju v studiu - da potem res s srcem in dušo odpoješ,« je povedala Sara, ki bo septembra za pesem Samo ti posnela še videospot. (mz)
Glasbeni kotiček
D
ET I 1 O
-A

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. papir in. maja keuc - nič mi ni
" r.—naj .živi lep spomin
p zvezde vedo mi2 - sladka kot med pop design - zate 2011 sara kobol - samo ti žan serčič - dajem ti vse mit - parizina alenka godec - ne bom pozabil na stare čase frenk nova - tika taka
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
LeeLooJamais oktobra z novim albumom
Skupina LeeLooJamais predstavlja nov single z naslovom Show Show. Ta napoveduje izid njihovega četrtega studijskega albuma Excuse my Imagination, ki prihaja na prodajne police 13. oktobra, pospremljen pa bo s promocijskim koncertom isti dan v ljubljanskem Kinu Šiška.
Na koncertu bodo člani skupine predstavili najnovejši avtorski album, prav tako pa bo možno slišati uspešnice z njihovih prejšnjih treh albumov. Poleg izvrstnega koncerta skupina obljublja svojevrsten vizualni nastop, ki bo vključeval 3D-animacije in druge vizualne efekte, saj bodo koncert tudi posneli. Koncert skupina pripravlja v sodelovanju z Agencijo Salamander, ki med drugim skrbi tudi za njihov management.
Album Excuse my Imagination bo moderna organska plošča z elektronskimi izleti in pridihom osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot pri vseh albumih doslej so produkcijo tudi tokrat prevzeli sami. Snemali so v studiu Štala. V času pred izidom je skupina
že uspešno predstavila tri radijske single: Still I try, Night Phone in Slovenka, ki so dosegli velik uspeh tako v Sloveniji kot tudi v tujini, kar nenazadnje dokazuje nominacija za MTV Music Awards. Poleti pa so kot eni izmed redkih slovenskih predstavnikov nastopili tudi na srbskem festivalu Exit.
Sicer pa LeeLooJamais na področju urbane glasbe navdušujejo že vrsto let. Širši javnosti so se prvič predstavili leta 2001, ko je skupina debi-tirala z albumom Pod vplivom. Skladbe, kot so Še enkrat, Svoja in To je moj dan, še vedno slišimo na vseh radijskih postajah. Svoj drugi studijski album Nextasy so izdali leta 2004. Prinesel jim je mnoge nagrade in nominacije (SRF 2005, Plošča leta 2004, MTV, viktor). Sklad-
ba Ne zameri mi, ki so jo posneli z angleškim hiphop umetnikom Lordom Leftyjem, je v tistem času postala pravi hit, saj so jo redno predvajali tudi v MTV-jevi oddaji World Chart Express. Po izjemnem uspehu tega albuma je skupina izdala
še tretjo zgoščenko Country Club Music z zelo močnim in pristnim organskim nabojem. V teh dneh pa končujejo nov studijski album, ki ga bodo 13. oktobra predstavili na koncertu v Kinu Šiška.
MZ
Skupina LeeLooJamais s pevko Laro B
Filmski kotiček
Kako se znebiti šefa
Vsebina: Nick, Dale in Kurt so prijetni fantje, ki so padli na limanice kapitalizma ter se pustili ujeti groznim šefom. Nick v službi umira 25 ur na dan, da bi pridobil tako želeno napredovanje, Dale je družinski mož, ki trpi zaradi spolnega nadlegovanja s strani nenasitne šefice, Kurt pa sicer dela v prijaznem in odgovornem podjetju, ki pa po šefovi smrti preide v sinove roke, te pa vidijo samo in zgolj dolarje. Položaj postaja vedno bolj nevzdržen, menjava služb pa žal ni mogoča. Kaj storiti? Preprosto, ubiti šefe. Fantje začnejo iskati profesionalnega morilca, toda izkaže se, da bodo umazana dela
storiti sami. Toda kako? Kako se znebiti šefov tako, da ne bo nihče posumil vanje ... ?
Film se sprva zdi kot navadna TV-produkcija, torej situa-cijska komedija, raztegnjena na dolžino filma. Čeprav kasneje malce izstopi iz teh okvirjev, pa je film na koncu veliko več kot to. Čeprav gre za neškodljivo komedijo, je njena premisa strahovito srhljiva, saj se loteva najslabših strani neusmiljenega kapitalizma, ki požira nebogljene človečke. Srhljiv pa ni le prikaz tega predelovalnega procesa, temveč tudi to, da je
za Američane tovrstna oblika izkoriščevalske družbe nekaj tako popolnoma normalnega, da iz tega delajo komedije. Pri nas je takšna vrsta družbe (še) relativno nova, in čeprav se mlajša generacija že navaja nanjo, je za starejšo še vedno neka vrsta anomalije. A ne bojte se, kmalu bo to nekaj povsem običajnega za vse.
Trije junaki so seveda malce neumni in šlampasti moški, ki pa imajo srce na pravem mestu in ravno v tem je konflikt, ki je gonilo filma. Skrajni kapitalizem je prostor, v katerem srčni ljudje nimajo kaj iskati. Kot politika je tudi kapitalizem prostor, v katerem uspevajo le ljudje z najnižjimi moralnimi normami, zato je takšna oblika družbe tudi v resnici najbolje
Flir Makê
^^^ Find your flirt in Z4hout
Horrible Bosses Igrajo: Jennifer Aniston, Jason Bateman, Kevin Spacey, Colin Farrell, Jamie Foxx
Scenarij: Michael Markowitz, John Francis Daley, Jonathan M. Goldstein
Režija: Seth Gordon Žanr: komedija Dolžina: 100 minut Leto: 2011 Država: ZDA
pisana človeku na kožo. Sistemi, ki v teoriji temeljijo na solidarnosti in družbeni odgovornosti, se v praksi zaradi človeškega pohlepa ne obnesejo, kar je nazorno pokazal eksperiment komunizma. Kapitalizem pa je ravno te slabe človeške lastnosti obrnil v svojo korist in tako danes družba cveti, poganjajo pa jo pokvarjenost, dvoličnost in pohlep. Ameriški disneyjevski sen, da za uspeh potrebuješ le vztrajnost in trdo delo, je navaden larifari in past vladajoče elite, da si privabijo prostovoljne sužnje. Oziroma, tako kot pravi eden od junakov filma: če hočeš uspeti, se moraš navaditi jesti drek šefov. Ta skrajna oblika prostovoljnega poniževanja zavoljo uspeha kratko in jedrnato pokaže bistvo današnje družbe. Še več, film pove, da izhoda ni. Če želiš preživeti, moraš tudi sam postati pokvarjen, zato ni čudno, da se junaki filma zatečejo k takšnim metodam (umor).
Film se razen te žalostne premise ne ukvarja z bolj podrobnimi filozofskimi vpogledi, a to niti ni potrebno, saj slike in prizori dovolj nazorno govorijo sami zase. Čeprav namen filma ni kritika družbe, pa ravno ta njegova neangažiranost iz njega naredi srhljivko.
Matej Frece
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
PTUJSKI NOVINAR IN UREDNIK (LUDVIK)
Štajerski TEDNIK
KULTURNA DVORANA V SREDIŠČU OB DRAVI
FILM IZ 1982
IZOBCITEV IZ CERKVE
JOK, PLAČ, VEKANJE
GLAVNO MESTO JORDANIJE
MARKO ILEŠIČ
ITALIJANSKI NOGOMETNI KLUB IZ BERGAMA
MADZARSKO-AVSTRIJSKI NOVINAR (PAUL)
NAŠ HARMONIKAR (SLAVKO)
ZAČETEK ONEMELOSTI
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
OLGA FORŠ
MESTO PRI LIEGEU
OBLAČILO
NEMŠKI SLIKAR (EMIL)
UDAREC PRI TENISU
POLITIK ŠEŠERKO
SIVANKA
RIMSKI VARUH ČRED
SLOVNIČNO ŠTEVILO
ROM. PANOVA PIŠČAL
NAŠ ŠPORTNI NOVINAR (TOMAŽ)
PIKAJOČA ŽUŽELKA
PEVKA VILER
VRTNO SOČIVJE
DEL PLAČILA, RATA
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI, OKAČ
STRUPENA KEMIKALIJA
VARNOSTNI SVET
DNEVNO DELO, DNINA ŽRNADA
ODREDBA, ODLOK
SILVA AVŠIČ
MAKEDONSKO KOLO
ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE
PRELIV K JEDEM
KOŠARKAR (SHAQUILLE)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAČJA LUKNJA
UPADANJE MOČI
JUŽNI DEL KOPRA
PEVEC STEVENS
BRST, POGANJEK, CIMA
AZIJSKA OPICA
MREZA NA
LOCNU
NAŠ PISATELJ SELIŠKAR
MESTECE V DALMACIJI
ŽARKO IGNJATOVIC
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMILAZA = encim trebušne slinavke, LENDVAI = madžarsko-avstrijski TV novinar in moderator (Paul, 1929-), NAI = romunska panova piščal, NOLDE = nemški ekspresionistični slikar in grafik (Emil, 1867-1956), SOKOLANA = kulturna dvorana v Središču ob Dravi, ŠALARA = južni del Kopra, TABRH = dnevno delo, dnina, žrnada, VRBIČ = slovenski humorist in urednik (Jule, 1912-1980).
■oeun 'bjb|os 'pasAV 'auoi 'jezejA '¡eApuai
'u|M 'uaauaq 'eiueiejv 'eje|es 'ernupa 'jo 'IIAI 'weiu 'ojo 'e|§| 'ueiuv 'IZ 'A||qo 'e>ja|qo '>|8A 'wazejew 'eso 'ewaieue 'o||ze>jnez 'eue|®jos 'pueL|^oeq 'yjos 'ojqJA 'eiueqo 'JB]o>j :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3Ü
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
Sobota, 10. september:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
Nedelja, 11. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Ponedeljek, 12. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, . 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 13. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). Sreda, 14. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Četrtek, 15. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice).
Petek, 16. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Napredovali boste skozi delo in delovne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje, in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte.
BIK
Življenje vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristne bodo športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike.
DVOJČKA
Doma se boste odločili in naredili j prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki.
RAK
Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in premagali neke določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli, in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih boste našli v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca.
LEV
Potreba po čustveni in gmotni varnosti vam bo dalo krila in elan. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado.
DEVICA
Delovne obveznosti vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner.
TEHTNICA
Odgovorno in marljivo boste stopali naprej po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče.
ŠKORPIJON
Raziskovali boste in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji. Uvideti morate, kaj vam je blizu in čemu ni tako. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
STRELEC
Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu boste našli navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi, nevezani imajo možnost Amorjeve puščice.
KOZOROG
Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežen cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovala partnerska ljubezen in povečana harmonija. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držati zastarelih prepričanj.
RIBI
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji, bodo cveteli. čakajo vas povečana harmonija, skladnost in romantika. Glasba vam bo koristila. Seveda si vnaprej postavite meje in bodite prožni za učenje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Rubrika Povejte svoje mnenje na Radiu Ptuj. Od ponedeljka do petka ob 14.40.
POMARANČA
BRAHIM
TANJA UKMAR
Nagradno turistično vprašanje
Doslej zbrani podatki kažejo, da bodo rezultati letošnjega leta primerljivi z rekordnim letom 2008, saj je število turistov v prvem polletju leta 2011 že preseglo rezultate tega obdobja za en odstotek. Na dobro sezono 2011 računajo tudi v največjem ptujskem turističnem kompleksu, spodbudni rezultati glede obiska pa prihajajo tudi iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ptujsko prireditveno poletje se je izteklo s sobotnimi velikimi prireditvami, grajskim vinskim praznikom, ptujskimi grajskimi igrami in Poli maratonom kot največjo slovensko kolesarsko rekreativno prireditvijo. Glede na pomen vseh teh prireditev bi kazalo, da bi jih organizatorji „porazdelili". Glede na to, da je Poli maraton rezerviran za prvo septembrsko soboto, bi lahko grajski vinski praznik in ptujske grajske igre organizirali bodisi zadnjo soboto v avgustu ali pa drugo soboto v septembru. Od večjih prireditev, ki se dogajajo v tem tednu, velja omeniti folklorne
kimavčeve večere z nastopi folklornih skupin iz Slovenije, Slovaške, Hrvaške, Srbije in Madžarske, ki so se pričeli v sredo, v Muzikafeju, na Vrazovem trgu, nadaljevali včeraj na ptujskem gradu, danes bo prizorišče minoritski samostan, jutri Vrazov in
Mestni trg ter minoritsko dvorišče, v nedeljo pa ponovno Muzikafe in termalni park Term Ptuj. Folklorne kimavčeve večere pa spremljajo tudi številni spremljevalni dogodki.
Do 20. septembra pa je odprt razpis Turistične zveze Slovenije, Zavo-
da za gozdove Slovenije in Giza za pohodništvo in kolesarjenje za najboljšo tematsko pot v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. V tekmovanje se lahko vključijo vse tematske poti v Sloveniji, ki jih lahko prijavijo prebivalci, kraji, organizacije, društva, skrbniki, upravljavci in drugi. Poti tekmujejo v vtisu, vzdrževanju, vodenju, privlačnosti in sporočilnosti.
Letošnje prireditveno poletje na Ptuju je bilo izjemno bogato, od tega je bilo najmanj pet festivalov, ob 3. glasbenem festivalu Arsana, 9. mednarodnem festivalu sodobne umetnosti, 42. festivalu narodno-za-bavne glasbe, festivalu Dnevi vina in poezije, ki so tudi navzven vidnejši, se je zgodil letos prvič tudi festival otroške ustvarjalnosti Aye, že tretjič pa tudi festival Glasba v kloštru, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Tako je bilo letošnje poletje na Ptuju izvedenih najmanj pet festivalov. Nagrado za pravilen odgovor si je prislužila Damjana Vršič, Vitomarci 57. Danes sprašujemo, koliko naravnih zdravilišč ima Slovenija. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. septembra.
Obeta se dobra turistična sezona
Slovenski turizem letos beleži dobre rezultate. V prvih sedmih mesecih je Slovenijo obiskalo za šest odstotkov več turistov, število tujih turistov se je povečalo celo za devet odstotkov, število domačih pa za en odstotek. Visoko rast obiska in nočitev so ustvarili ruski gostje, celo za 41 odstotkov. S tem porastom so se uvrstili med pet največjih trgov slovenskega turizma. Največje rasti pri nočitvah so v prvih sedmih mesecih zabeležile obmorske občine in Ljubljana, medtem ko največji delež pri nočitvah še vedno ustvarijo zdravilišča, kar dobro tretjino ali 34 odstotkov.
V hotelu Primus je do 15. oktobra na ogled razstava V jantarju ujeta lepota.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko naravnih zdravilišč ima Slovenija?____
Foto: Črtomir Goznik
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:

Ormož • Koncert ljudskih pesmi in ljudskih viž
Pesem, ki seže do srca
Ljudski pevci pevskega društva Zrelo klasje so to soboto skupaj s povabljenimi gosti pripravili že šesti koncert ljudskih pesmi in ljudskih viž pod naslovom Če je pesem iz duše prišla, mora seči do srca.
Koncert so kot skupina presenečenja začeli najmlajši, in sicer člani osnovnošolske skupine OŠ Ormož Gudalo, ki že več let uspešno delujejo pod mentorstvom Metke Lešničar. Poleg organizatorjev koncerta pa so se s po tremi ljudskimi pesmimi predstavili pevke in pevci Kulturnega društva Obrež, Ljudske pevke Žejno, kvartet Slavček in godci ljudskih viž Zeleni asparagos. Večer je povezoval Marijan Ivanuša, ki je obiskovalce na začetku z izbranimi besedami in mislimi popeljal v koncertni večer rekoč, da je življenje kot reka, ki nam prinaša in odnaša stvari, ne ozirajoč se na nas: "Zato ne smemo živeti samo za jutrišnji dan in ne čakati velikih dogodkov, ki bi nam prinesli srečo, ampak se veseliti majhnih stvari in kratkih, vendar lepili in bogatili trenutkov, ki nam popestrijo vsakdan. Šest let ljudskih pevcev PD Zrelo klasje je kratka doba, vendar
smo vsak dan v teh šestih letih živeli ljudsko pesem, zaklad, ki so nam ga podarili naši predniki."
Predsednica društva Zrelo klasje Marija Pongračič je povedala, da devet pevcev poje izključno ljudske pesmi, ki so se oblikovale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali in spreminjali, peli pa so jih naše babice in dedki. V zasedbi prepevajo Nada Prapotnik, Bože-na Tomšič, Anica Puklavec, Marija Zemljič, Štefka Smontara, Katarina Ivanuša, Marija Pongračič in strokovni vodja Dominik Pongračič. V času delovanja sta jih zapustila dva člana, novi dve članici pa sta se hitro naučili napevov njihovega repertoarja.
Pevsko društvo Zrelo klasje veliko nastopa, saj članom ljudsko petje pomeni velik del življenja. Redno so prisotni na domačih tekmovanjih in revijah. Ljudske pesmi se vedno bolj trudijo peti tudi na ljudski način, ki
mogoče nekaterim ni tako ljub. Gre za počasen način petja, ki ga poskušajo po priporočilih strokovnjakov za ljudsko petje ohranjati tako, kot so ga peli naši predniki. Tudi noše ne uporabljajo več, odpovedali so se tudi enotnim oblačilom. Za petje se enostavno bolj svečano oblečejo, tako kot so to počeli ljudski pevci nekoč. O tem se podučijo na seminarjih in izobraževanjih JSKD.
Mlajših ljudi tovrstno petje ne zanima preveč, saj je za dojemanje vsebine in sporočila teh pesmi, ki marsikaj povedo o življenju naših prednikov, treba poslušati tudi vsebino pesmi. Da bi te pesmi ohranili pred pozabo, jih je skupina izdala v pesmarici Šopek, vsako leto pa izdajo tudi zgoščenko. Letos je zaradi obilice dela še niso. Večina pesmi je že posnetih, treba bo poiskati še sponzorje.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Kot presenečenje je nastopila etno skupina OS Ormož Gudalo, ki že več let uspešno deluje pod vodstvom Metke Lešničar.
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
Temialni Fart«
Augusta Š
Ç^^DWHLUŒSS 3
SAVA HOTELS & RESORTS f
IZREDNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE V SEPTEMBRU: 40% popust na redno ceno celodnevne vstopnice v Termalnem Parku (15,00 €) od ponedeljka do petka, akcija velja od 05.09. do 30.09.2011.
Nova ponudba meseca v Valens Augusta wellnessu, velja samo v septembru in oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA LJUBEZEN (90 minut)
Vključuje:
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)
-	Primusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami
-	Darilce
REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi) Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov
V Grand Hotelu Primus organiziramo poroke, obletnice, rojstno-dnevne zabave, dekliščine...
Pokličite nas na (02) 74-94-500 in rezervirajte nepozaben dogodek v Naj hotelu *"* 2010, v Grand Hotelu Primus
UGODNOST ZA NAKUP ABONMAJEV ZA PRIMUSOVE VINSKE ZGODBE SAMO ŠE DO 15.09.2011
NAGRADA ZA ZVESTE OBISKOVALCE: POSEBNA PONUDBA V ZUNANJEM TERMALNEM PARKU DO 18.09.2011: DRUŽINSKA VSTOPNICA LE 19 € (2 odrasla + 2 otroka)

Grand hotel primus 5

flarti
Foto: Viki Ivanuša
Društvo Zrelo klasje je pripravilo lep pevski večer.
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Semam tehniinih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
Spoštovani!
Ponovno je čas, da se srečamo na terenu, kjer bomo za vas opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov. Veseli bomo, če boste registracijo vašega vozila zaupali našemu podjetju TEVE PTUJ d.o.o.
Za informacije smo vam vedno dosegljivi - Roman Kranvogel 041 291 369, Alojz Benko 031 728 010, Anton Potrč 031 456 205, Peter Benko 051 349 368 ali pa se obrnete v pisarno na Dornavski cesti 7 a na Ptuju tel.: 02 787 10 30, kjer vam bomo z veseljem pomagali in svetovali.
	8.00-8.40	9.00-9.40	10.00-10.40	11.00-11.40	12.00-12.40	13.00-13.40	14.00-14.40	15.00-15.40
12.9.2011 Ponedeljek	Gerečja vas	Hajdina	Grajena	Drstelja	Jiršovci	Selce Gostilna Ornik	Trnovska vas	
	Gasilski dom	Prev. Vogrinec	Gasilski dom	Kmetija Sever	Kmetija Dajčman		Kmetijska zadruga	
13.9.2011 Torek	Vitomarci	Mezgovci	Sp. Velovlek	Levanjci	Destrnik	Janežovci	Lovrenc na Dr. polju	Stoperce
	Kmetijska zdruga	Gasilski dom	Gasilski dom	Gasilski dom	Gasilski dom	Gostilna priMici	Društvo upokojencev	Litož
14.9.2011 Sreda	Zavrč	Cirkulane	Formin	Stojnci	Mala Vas	Markovci	Moškajnci	Dornava
	Občina Zavrč	Bar Marinka	Gasilski dom	Gasilski dom	Bar Žgajar	Deponija	Gasilski dom	Hmelj Dornava
[5.9.2011 Četrtek	Pleterje	Jablane	Sikole Gostilna Kureš	Sestrže	Cirkovce	Sela Gostilna Svenšek	Majšperk	Apače Gasilski dom
	Trgovina Peršuh	Žaga Cesar		Dom krajanov	Gostilna Korže		Občina Majšperk	
16.9.2011 Petek	Žetale	Žetale	Podlehnik	Jurovci	Leskovec	Polenšak	Juršinci	
	Kmetija Kolar	Gasilski dom	Lovski dom	Avto el. Bračič	Gasilski dom	Kmetijska zadruga	Lovski dom	
Radi bi vas seznanili, da se je s 1.7.2011 spremenila zakonodaja glede registracije, če sami nimate vozniškega izpita ali pa ste v postopku odvzema, je po novem potrebno navesti uporabnika vašega vozila. Zato vas prosimo, da s seboj pripeljete nekoga, katerega boste določili za uporabnika vašega vozila, saj bomo le tako najhitreje, uredili registracijo vašega vozila.
Veselimo se druženja z vami in vas lepo pozdravljamo!	Vodja tehničnih pregledov
Alojz Benko
TEVE PTUJ
Prejeli smo	^
Za Slovenijo (spet) »drugorazredni dogodek«
Nekateri začnejo časopise brati od zadnje strani, a so to večinoma tisti, ki jih zanima le vreme, osmrtnice in še morda kakšen utrinek. Na to stran uglednega dnevnika pa prav gotovo ne sodi informacija o spominski slovesnosti na »Vseevropski dan totalitarizma in avtokratizma«, ki smo se ga tudi v Sloveniji že v tretje spomnili. Letos smo se tega dne spominjali v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo (SCNR), Občine Ptuj, Minoritskega samostana v Ptuju, Društva izobražencev sv. Viktorina Ptujskega in Inštituta Jože Pučnik 24. avgusta na dvorišču mi-noritov v Ptuju. Vseevropski dan spomina in opomina na grozote obeh totalitarizmov -nacifašizma in komunizma - so Evropejci »našli« na dan zgodovinskega dogodka, ko se je 23. avgusta 1939 v Moskvi podpisal pakt sodelovanja med komunizmom in nacizmom.
Krvodajalci
28. julij 2011: Mirko Šošta-rič, Sodinci 5 a; Mirko Fekonja, Vinski Vrh 55 a; Irena Laura, Formin 47 a; Andrej Polanec, Langusova ul. 5; Mihael Cafu-ta, Zidanškova ul. 14; Srečko Sitar, Lancova vas 58 b; Milan Hebar, Trubarjeva 11; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Mojca Jernejšek, Stoperce 52; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35 a; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2; Anamarija Jernejšek, Sto-perce 52; Slavko Matjašič, Za-gorci 63 c; Jolanda Vajzman, Čagona 47; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25; Ana To-polovec, Osojnikova cesta 21; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Mar-
Da so nekateri naši mediji kakor tudi aktualna oblast ta dogodek vzeli za drugorazredno prireditev, ocenjujem iz tega, da se prireditve ni udeležil nihče iz vladne strukture, kakor tudi ne dan prej v Varšavi. Pohvala pa gre sodni veji oblasti, ki jo je zastopal predsednik US dr. Ernest Pe-trič. Na »lastnem dvorišču« pa je bilo opaziti tudi vse škofe iz Štajerske.
Predsednik SAZU prof. dr. Trontelj je za spravni govor požel takšen aplavz, kot ga že dolgo nisem doživel, kakor tudi drugi ugledni Slovenci in predstavniki podobnih inšti-tucij iz Evrope. Kritično se je govorilo o oblasti (oblasteh), ki ni bila izvoljena oziroma je izhajala iz samo svoje stranke, kot je bilo to tudi pri nas v času nacifašizma in nato še pol stoletja pod komunizmom. Omenjena pa je bila tudi postkomunistična aro-ganca pri nas, ki se odraža v sintagmi »premetavanje ko-
jana Kosi, Kajuhova 5; Bojan Merc, Soviče 12; Jože Reš, CMD 10; Peter Fras, Pivkova ul. 9 a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Sabina Jupič, Maistrova 13; Franc Težak, Proletarska 12; Dragica Dobič, Dornava 88 b; Peter Turk, Majšperk 21; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Ivan Teskač, Zg. Jablane 5; Justina Zorec, Zabovci 71; Vlado Be-denik, Kočice 25; Darja Kram-berger, Trnovski Vrh 51; Milan Munda Ul. Žetalskega Jožeta; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Sandi Obran, Zamušani 41; Ivan Črešnik, Anželova 20; Roman Železnik, Nadole 4; Viktor Zamuda, Spolenakova 23; Irena Težak, Proletarska
sti« in o trenutnih težavah pri nadaljnji ekshumaciji človeških ostankov iz zamolčanih grobišč komunizma. Ponovno smo se torej spomnili zapiranja, jemanja, stradanja in pobijanja drugače mislečih in celo njihovih otrok. In prav o teh zadevah sta nas znova »v živo« spomnila preživela »otroka«, ki sta si skupaj s starši skusila povojni Konc. lager OZNE Strnišče - »Hitlerjev Rajh« in še otroško taborišče v Ormožu.
Iz povojnega masakra pa se je redkim vendarle uspelo izmuzniti, ali kot »že ustreljeni« pobegniti iz jame, da so na zahodu o tej brezobzirnosti izvedeli. In kmalu za tem se je titovi Jugoslaviji najavila mednarodna humanitarna komisija. Za Strnišče, kjer so bili trojni jetniki in sicer: tisti za izgon iz države, sovražniki ljudstva in še jetniki, ki jih je na koncu zajela JNA, se je govorilo, da »angloamerikan-ci« pridejo 8. avgusta 1945.
12; Aleksander Bedrač, Zg. Haj-dina 202 b; Gregor Teskač, Zg. Jablane 5; Rudolf Jernejšek, Sto-perce 52; Tonček Pintarič, Bre-zovec 89: Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Aleksander Bedrač, Cirkulane 78; Majda Murko, Ul. Poh. bataljona 28, Slovenska Bistrica.
9. avgust 2011: Irma Bel-šak, Koračice 22; Albin Belšak, Koračice 22; Gregor Smolej, Majšperk 59; Jasmina Petrovič, Stojnci 108 a; Irena Kukec, mala vas 27; Franc Kozel, Zg. Gruškovje 32; Andreja Prevol-šek, Žetale 99; Marjan Feguš, Stanošina 17; Franc Čeh, Dornava 79 b; Marjeta Kosi, Ul. B. Kraigherja 7; Aleksander Fe-guš, Sedlašek 12; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Miran Zavec,
Najtežje se je godilo »sovražnikom ljudstva«, ki so bili v večini trgovci, veleposestniki in tudi grofovske družine - pa ne glede, če so tudi ti pomagali partizanom. Čim bliže je bil dan prihoda inšpekcije, tem večja je bila ihta vodilnih za lepšanje celotnega kompleksa z 29. barakami in okrog 17.000zaporniki. Zaradi strašanske gneče, lakote in tifusa je bilo pred prihodom komisije na hitrico izpuščenih do polovica zapornikov, otroke pa so skrili v gradove v Ormožu, Turniščah in Dornavi. In prav iz gradu v Ormožu izhajata že omenjena »otroka«, sedaj že starca in pričevalca iz tukajšnje premierne predstavitve dokumentarca »Ormoški Pe-triček«. Njuno pričanje je bilo za vse prisotne presenetljivo, saj smo kot prvič izvedeli, da je zaradi lakote v Strnišču celo prihajalo do kanibalizma.
Ptuj, 28. 8. 2011, Rajko To-polovec, Abramičeva 14, Ptuj, tel. 783 6181
Mala Varnica 8; Vesna Šuligoj, Apače 59 a; Janez Malinger, Skorba 27 c; Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Željko Cmreč-njak, Ul. Maja 6; Anita Slana, Stojnci 102; Betka Ameršek, Mihovce 55 a; Ulrich Zorin, Hrastovec 73 a; Dušan Kores, Medvedce 14 a; Franc Lah, Go-milškova 12; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Stanko Polič, Vintarovci 76; Brigita Draškovič, Cankarjeva ul. 2; Anica Šrajner, Ulica 5. preko-morske; Edi Skela, Jurovci 1 d, Videm; Marija Bezjak, Gajevci 23; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; Zdenka Čihal, Rimska ploščad 19; Antonija Korent, Črmlja 12; Matjaž Puh, Pod vrtačo 15; Nejc Veber, Zg. Duplek 92 b.
Prireditvenik		1
Petek, 9. september		
9. mednarodni simpozij - Forma Viva Makole 2011: ustvarjanje kiparjev
8.00 Ptuj, Turnišče - Biotehnična šola: 55. državno tekmovanje oračev Slovenije;
trening in tekmovanje srednjih biotehniških šol, košnja na tradicionalen način in strokovna predavanja; 12.00 svečano odprtje; 13.30 državno tekmovanje v oranju strnišča; 19.00 slavnostna večerja in objava rezultatov 10.00 Ptuj, Mercatorjev center na Spindierjevi c.: potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih in razvoju peke kruha pri nas: predstava za otroke s Pekom Matevžem
10.00 Ptujska Gora, kegljišče ob Domu krajanov in gasilcev: 7. turnir v ruskem
kegljanju v organizaciji Društva upokojencev Ptujska Gora 10.00 Ptuj, Terme: občinski test hoje na 2 km v organizaciji Zdravstvenega doma Ptuj 10.00 Ptuj: Folklorni kimavčevi večeri; obisk folklornih skupin na ptujskih osnovnih šolah in v Vrtcu Ptuj
10.00 Maribor, Lutkovno gledališče: predstava »Kurent« Aleša Stegerja, v koprodukciji
Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor 11.00 Ptuj, Mestna občina: Folklorni kimavčevi večeri; okrogla miza o pomenu
prostovoljstva pri ohranjanju ljudske in kulturne dediščine 12.00 do 14.30 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: Delavnica šivanja in barvanja
vrečk iz blaga in športne igre 14.00 Ptuj, Mestna občina: Folklorni kimavčevi večeri; predavanje Andreja Brenceta o
etnološki dediščini ptujskega območja 16.00 Majšperk: odprtje ceste Mikolič-Krivec
17.00 Majšperk, telovadnica OS: košarkaški turnir 5 na 5 v organizaciji SD Majšperk 18.00 Voličina, športni park: krajevni praznik KS Voličina; meddruštveni športno-za-bavni triatlon
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem
18.00 Ptujska Gora, trg: Folklorni večers skupinama: KD Rogoznica in Kanizza
Tancegrup iz Madžarske, v organizaciji TD Ptujska Gora 19.00 Ivanjkovci, Dom kulture: osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Ivanjkovci
20.00 Ptuj, Minoritski samostan: Folklorni kimavčevi večeri - folklorni koncert skupin
iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške 20.00 Videm, prireditveni prostor pred občinsko stavbo: Folklorni kimavčevi večeri;
folklorni koncert skupin iz Srbije in FD Rožmarin Dolena 20.00 Vurberk, letni oder: predstava KD Grajena - Veliki poročni manevri 20.00 Majšperk, dvoran AP -TVI Majšperk: Večer smeha KUD Majšperk
Sobota, 10. september
Pragersko, Dom kulture: likovna kolonija, Kipar ustvarja skulpturo 8.00 Makole, Dežno: 9. mednarodni simpozij - Forma Viva Makole 2011: prihod slikarjev in ustvarjanje
8.30 Stoperce, izpred trgovine Litož: 11. pohod po stoperški planinski poti v organizaciji PD Donačka gora Stoperce Ptuj, Mercatorjev center na Spindierjevi c.: potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih in razvoju peke kruha pri nas; prikaz izdelovanja ptičkov iz testa, pletenic iz tradicionalnih pekovskih izdelkov 9.00 Središče ob Dravi, Oljarna: praznik buč - odprta vrata Oljarne 9.30 Libanja, Sadjarstvo WS Jeruzalem Ormož: odprte kleti Pavlovski Vrh-Libanja v
organizaciji TD Pavlovski Vrh Libanja 10.00 do 12.00 Ptuj, Novi trg: Sejem prostega časa - predstavitev prostočasnih aktivnosti za otroke in mlade s področja kulture in športa ter drugih dejavnosti v organizaciji CID Ptuj
10.00 do 20.00 Ptuj: 17. ptujski športni vikend; raznolike športne in rekreacijske aktivnosti na različnih lokacijah; 16.00 do 18.00 Mestni stadion: Mini olimpijada za otroke Vrtca Ptuj
10.00 Ptuj, Turnišče - Biotehnična šola: 55. državno tekmovanje oračev Slovenije;
državno tekmovanje v oranju ledine; 10.30 košnja županov in demonstracija ročne in strojne košnje, predstavitev konjeniškega kluba; 12.00 tekmovanje v oranju starodobnikov in demonstracijsko oranje z vpregami; 14.00 spretnostna vožnja s traktorjem za ženske; 16.00 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj 10.00 Maribor, Lutkovno gledališče: predstava »Kurent« Aleša Štegerja, v koprodukciji
Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor 10.30 Ptuj Vrazov in Mestni trg: Folklorni kimavčevi večeri; mednarodna povorka
folklornih skupin in Slovaške, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije 14.00 Žabjak, nogometno igrišče: Korantova noč - proslavitev 10-letnice delovanja
etnografskega društva Korantov duh - Ptuj 14.00 Sestrže: občinski praznik Majšperk; kožuhanje v organizaciji Društva žena Majšperk
14.30 Videm, izpred občine: tradicionalni pohod Svet na kajžarju; 17.00 v Drvarnici
ogled filma Svet na kajžarju v organizaciji KD Franceta Prešerna Videm 15.00 Voličina, pred gasilskim domom: krajevni praznik KS Voličina; proslava ob
75-letnici PGD Voličina in 40-letnici GZ Lenart 17.00 Miklavž pri Ormožu, večnamenska dvorana: proslava ob 65-letnici delovanja
LD Vinski vrhovi Miklavž pri Ormožu 18.00 Prvenci: podelitev priznanj za urejenost okolja v organizaciji TD Markovci; 19.00 Majšperk, amfiteater OŠ: občinski praznik Majšperk; predstava Zepa z brega
Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk 19.00 Prvenci: komedija MGP - Gajaš Arestant z Vladom Novakom 19.00 Destrnik, kulturna dvorana: Folklorni kimavčevi večeri; folklorni koncert skupin
iz Slovaške, Hrvaške in otroške folklorne skupine KD Destrnik 20.00 Sv. Ana, Kulturni dom: Anin roll - koncert glasbene skupine Ana Pupedan -
rock, funk, punk, reggae in jazz ter drugih skupin 20.00 Vurberk, letni oder: predstava KD Grajena - Veliki poročni manevri 20.00 Ptuj, Minoritski samostan: Folklorni kimavčevi večeri; folklorni koncert skupin in Madžarske, Srbije in Slovenije
Nedelja, 11. september
8.00 Medvedce: občinski praznik Majšperk; občinsko gasilsko tekmovanje GZ Majšperk
10.00 do 20.00 Ptuj: 17. ptujski športni vikend; raznolike športne in rekreacijske aktivnosti na različnih lokacijah 10.00 Voličina, cerkev sv. Ruperta: krajevni praznik KS Voličina; srečanje kmečkih žena in gospodinj
10.00 Ptuj, Muzikafe: Folklorni kimavčevi večeri; delavnica za otroke - izdelava tradicionalnih igrač
14.30 Majšperk, telovadnica OŠ: turnir v namiznem tenisu v organizaciji ŠD Majšperk 15.00 Selce, kulturni dom: krajevni praznik KS Voličina; streljanje z zračno puško 15.00 Zg. Gorica pri Pragerskem, Botanični vrt TAL: razstava buč in bučnega olja;
15.30 ekološka vzreja drobnice in predstavitev izdelkov iz volne 18.00 Ptuj, Termalni park: Folklorni kimavčevi večeri; zaključni nastopi folklornih
skupin iz tujine in Slovenije 18.00 Makole, dvorana Doma krajanov: 9. mednarodni simpozij - Forma Viva Makole 2011: predaja slik in postavitev razstave slikarjev simpozija; 19.00 sprejem umetnikov, gostiteljev in sponzorjev pri županu 19.00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: Poletje v Laporju 2011; koncert vrhunskih
glasbenikov iz Ukrajine 20.00 Vurberk, letni oder: predstava KD Grajena - Veliki poročni manevri
Ponedeljek, 12. september
Makole: 9. mednarodni simpozij - Forma Viva Makole 2011: ustvarjanje kiparjev
Torek, 13. september
18.00 Štatenberg, dvorec: odprtje razstave starega denarja in znamk ter razstave slik Erne Ferjanič iz Rogaške Slatine; 19.00 druženje s kulturnim programom in zabavo v organizaciji družin Purg in Vovk 19.00 Pragersko, vodni stolp: odprtje razstave Steklenice 20. stoletja
Kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja: 17.30 ZF-komedija Super 8; 19.30 glasbena plesna komedija Cukrček 2; 21.30 Art program: drama Tam nekje
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO
NEDELJSKA KOSILA 8 €, otroci 4 € KUPON za 5% popusta
za en naročen meni ali sladico (popusti se ne seštevajo) Akcija velja do konca Oktobra 2011 Rezervacije 041 808 449
% O
WILLIAMS D.0.0.
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
O OMiklavž à. a a
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASING!, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDIA6 2.0TDI UMUZINA	2005	13.990,00	AVT. KLIMA	ČRNA
CITROEN SAX01.1 i	2001	1.280,00	CENI«. ZAKLEP.	KOV. RDEČA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD FUSION 1.6 TDCI	2008	7.290,00	KUMA	BELA
HYUNDAI i 30	2008	7.980,00	KUMA	KOV. MODRA
MAZDA 31.6 D	2005	6.580,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPEL ASTRA 1,7 CDT1 KARAV.	2008	7.550,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGE0T4O7 SW PREMIUM 1,6 HDI	2009	10.680,00	ALU PLAT.	SREBRN
RENAULT ESPACE 1,9 DCI	2006	9.580,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2008	6.590,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI LATTTUDE	2009	9.580,00	PANOR. STREHA	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1.9 TDIKARAV.	2002	4.880,00	KUMA	MODRA
VWGOLf KARAVAN 1,9 TDICONFORT.	2008	11.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZ. TRENDUNE	2007	11.990,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI BLUEMOTION UMUZ. CONF.	2008	12.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2,0 TDI BLUEMOTION KARAV. COMF.	2009	15.280,00	NAVIG.	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		cena	Oprema	Barva
suzuki maruti800	1995	520,00«	serv. knjiga	kov. siva
volvo s60 2.4 ds momentum	2003	5.270,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault espace 2.2 dci expr. avt.	2005	7.500,00€	serv. knjiga	bela
daewoo lanos 1.5	2000	1.280,00€	serv. knjiga	kov. zelena
ford wagon focus 1.416v ambiente	2000	1.750,00«	serv0 volan	rdeča
renault megane 1.616v coupe	2004	4.750,00£	serv. knjiga	kov. zlata
renault avt. laguna 1.816v dynamic	2002	3.770,00€	serv. knjiga	kov. zlata
renault modus 1.216v	2004	4.800,00 £	serv. knjiga	k0v.b0rd0
volkswagen pol01.0	1999	990,00£	redno serv.	zelena
chevrolet lacett11.416v star	2006	4.250,00«	prvi last.	kov. peščena
volkswagen golf 1.416v edition	2001	3.990,00£	serv. knjiga	črna
renault megane 1.616v dynamique	2007	7.650,00£	serv. knjiga	kov. peščena
Skoda fabia combi 1.416v	2008	7.150,00£	prvi last.	kov. peščena
peuge0t2061.41 x-line	2005	3.990,00£	prvi last.	kov. srebrna
HAT HMD USX	2001	1.850,00«	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen touareg 2.5 tdi avt.	2004	14.500,00£	serv. knjiga	kov. črna
kia ceed 1.416v	2007	6.580,00£	prvi last.	kov. t. modra
jeep grand cherokee 2.7 td avt. 4wd	2002	7.900,00£	avt. klima	kov. siva
volkswagen eos 1.4tsi	2010	18.400,00«	serv. knjiga	kov. črna
mercedes-benzslk 230 roadster komp.	1996	6.300,00£	serv. knjiga	kov. srebrna
alfa rome0156 2.0ts selespeed	2003	4.350,00«	avt. klima	črna
ford fiesta viva 1.3	2004	3.990,00«	prvi last.	kov. sv. mod.
citroen picass01.616v elegance	2006	6.250,00«	prvi last.	kov. srebrna
renault quickshifttwing01.216vdyna.	2007	6.150,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 9.9.
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Otvoritev Agatinih dnevov 11:30 Polka Majolka 13:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
SOBOTA 10.9.
TV
www.siptv.si
NEDELJA 11 9.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Skorba - 1. Folklorni večer 1. del 11:00 Soviče - Dravci; Od zrna do kruha 13:00 Kicar poje in igra 2011 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destrnik- 8. Grajski vinski praznik 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Markovci - Zaključni koncert otr. delavnic 10:00 Lenart - Otvoritev Agatinih dnevov 11:00 Glasbena oddaja 12.00 Izredna seja sveta Markovci - posnetek
Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Izredna seja sveta Markovci - posnetek Ptujska kronika Oddaja o kulturi Video strani
PONEDELJEK 12.9.
8:00 Kmečki praznik v Leskovcu
9:20 Ljudski pevci se predstavijo 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Soviče - Dravci; Od zrna do kruha 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Ursdništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
Petek 9.9.
10:00 Ptujska kronika - |»n.
10:40 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika - pin.
16:00 Koncert Piazzollekj
17:00 Povabilo na kavo-pon.
11:30 MoIdscena -I, oddaja
18:00 Ptujska kronika - pop.
18:15 Kultura na dlani - »dJaja a projektu EPK
19:15 Poli maraton-reportaža
21:15 Spoznavamo občino
21J0 Moto scena - 2. oddaja
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:16 Poli maraton - reportaža
Sobota 10.9.
11:00 Spoznavamo občine 12:00 Ptujska kronika 12:16 Povabilo na kavo-pon. 12:45 Aye festival - otroško delavnice 13:00 Proilod tedna 13:20 Peli maraton - reportaža 17:30 Moto scena-1. oddaja 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:16 Povabilo na kavo - pon.
19:05 Koncert Tomaž Penjiv
19:45 Spoznavamo obiino
20:00 Kultura na dlani - Dddaja o projektu EPK
21:00 Koncert lure Tori Trio
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:15 Poli maraton - reportaža
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 11.9.
11:00 Spoznavamo občine
11:50 Poli maraton - reportaža
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:15 Povabilo na kavo - pon.
12:45 Aye festival - otroške delavnice
13:00 Pregled tedna
1410 Poli maraton - reportaža
17:30 Moto scena-2. oddaja
18:00 Ptujska kronika -pon.
19:15 Povabilo na kavo - pon.
18:45 Pregled teina - pon.
19:05 Koncert Tomaž Pengov
19:45 Spoznavamo občino
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Koncert Juro Tori Trio
22:00 Ptujska kronika - pon.
Poiiedsljok 12.9.
10:00 Ptujska kronika -pon.
10:40 Pregled tedna-pon.
12:00 Ptujska kronika - pon.
16:00 Koncert Trio Ahimsa
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Prejlod tedna - ptn.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Moto scena -2. oddaja
21:50 Poli maraton - reportaža
22:00 Ptujska kronika - pon.
Odslej nas lahki sprt ml jate tudi na 12
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
fejjp	zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: s	04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
S"
£ Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali 5 boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
nj
g- Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na 2	spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
tU RAD IO PTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
javna zahvala
Spodaj podpisana Nataša Rihtar, Kumen 71, Lovrenc na Pohorju, izrekam javno zahvalo osebju kirurškega oddelka in oddelka za intenzivno terapijo in nego Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Posebej se zahvaljujem dr. med., spec. splošne kirur. Skenderju Veliu za prevzem moje operacije. Prav tako iskrena zahvala dr. med., spec. anesteziologije z reanimatologijo Karmen Pišek Šuta in prim. dr. Majdi Šarman za skrb in obravnavo moje operacije in mojega pooperativne-ga stanja. Javno se zahvaljujem vsem med. sestram, tehnikom in fizi-oterapevtoma, ki so skrbeli za moje dobro počutje v ptujski bolnišnici. Vsa čast in zahvala vašim toplim, človeškim odnosom z mano.
Hvaležna Nataša Rihtar
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Podpis o nameri sodelovanja med mestoma Ptuj in Kalisz; Rimska povorka in 4. rimske igre v Termah Ptuj; Dokumentarni film Ormoški petriček; Skrb za varnost otrok na poti v šolo; Mednarodna razstava ljudskih kostumov v galeriji Magistrat; Spoznajmo Marijo Ahačič, nekdanjo pevko ansambla Avsenik; Koncert vokalne skupine Plamen in Toronta; 12. grajska košnja; Nepozabno kolesarsko doživetje na 9. Poli maratonu; Z glasbo v poletje 2011
RADIOPTUJ
aa, ¿filetee
www.radio-ptuj.si
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU,
PVC - LES - ALU
66LCONT d.o.o.
fojcDi/otfß	*Dcuta, êeàeda oéwfuje
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
Ne, odtdaß ta tíbedü, tí i
oken to mit/ur potebej ugodni t
ZA ŠOLO IN TRGATEV
RADIKALNO ZNIŽANJE
samo 30 dni
zaščitni plašči, hlače, predpasniki, telovniki, škornji in čevlji, rokavice...
/Ts zaščita
' /r Rogozniška c.13, Ptuj INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Mali oglasi
STORITVE
STROJNI OMETI KOKOT - izvajamo notranje strojne omete. Informacije: 040 460 691, 041 726 398. Kokot Danijel, s. p.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
BETONSKI zjdaki širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cementni-narstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Polj-čane, Tel. 031 566 671.
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno, Krovstvo Fras, s. p., tel. 070 301 761.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Katice Tetičkovič
roj. Zajšek
IZ ZG. PRISTAVE 40
nazadnje stanujoča Rimska pl. 7., Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom iz Zg. Pristave in Rimske pl., sorodnici Zinki, govorniku za poslovilne besede, pevcem, DU Sela, g. patru za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 1 70.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM prašiče, mesni tip, v teži 25 do 100 kg, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAM smrekovo hlodovino, primerno za ograje. Tel. 041 317 512.
PRODAM bikca simentalca. Tel. 02 794 57 61.
PRODAM mošt, sovinjon, renski rizling in bika, težkega 500 kg. Tel. 041 582 437.
V	NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM trgatev na 300 trsih in 500 litrov vina. 027826051 ali 041 328 446
PRODAM suho luščeno koruzo (ali menjam za svinjo za zakol) ter dobro mešano belo vino. Tel. 041 529 225.
PRODAM drobilnik zrnja Ciko 100 in prikolico za prevoz živine. Tel. 041 654 047.
GROZDJE, belo, mešano prodamo, trgatev vaša, v bližini Ormoža. Tel. 031 611 559.
PRODAM koruzo na 30 arih. Tel. 031 839 764.
PRODAM mešano belo grozdje po ugodni ceni, Destrnik. Tel. 02 753 02 61.
PRODAMO prašiča domače reje, težkega okrog 150 kg. Tel. 041 599 567.
PRODAM teličko simentalko, staro 10 tednov. Tel. 02 753 75 31.
KUPIM traktor, lahko Ursus, Zetor, Ferguson ali podobno. Tel. 041 235 349.
PRODAM traktor Ferguson IMT 540, cisterno za gnojevko Creina, hidravlično prešo, traktorsko kosilnico. Tel. 041 896 915.
PODARIM dva vinska soda, tel. 719 80 26.
PRODAM mešano grozdje (Haloze) Tel. 051 602 976.
PRODAM pujske od 20 do 30 kg. Tel. 041 393 188.
PRODAM trgatev na brajdah, mešano (kvinta, šmarnica in jurka), menjam tudi za drva. Tel. 051 423 260.
KUPIM bikce simentalce, težke okrog 150 kg, ter jalovo kravo ali telico. Tel. 041 263 537.
V	DRAVCIH 13 ugodno prodam trgatev (0,80 ha gorice), približno 1500 kg kakovostnega grozdja (sovinjon, laški rizling, renski rizling, šipon). Tel. 041 476 830.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, brata, dedka in pradedka
Slavka Geča
IZ TRUBARJEVE 9, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo delavcem Policijske postaje Ptuj in godbi Policijske postaje Maribor. Zahvala govornici, pevcem, gospodu župniku ter podjetju Komunala za opravljene storitve.
Njegovi najdražji
UGODNO prodamo suha bukova drva, metrska polena ali razžagana. Dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91._
PRODAMO odojke. Stojnci 130, telefon 766 90 01, 031 845 522.
PRODAM belo haloško vino ter vinske sode od 400 do 770 litrov. Telefon 031 329 969._
PRODAMO mešana drva, cena za 4 metre 175 evrov, ter prašiča, težkega okrog 1 80 kg, cena po dogovoru. Telefon 040 311 036.
PRODAM trgatev iz brajd, jurko in kvinton. Telefon 02 782 09 61.
KUPIM bikca ali teličko, starosti od 10 do 30 dni. Tel. 051 336 879.
PRODAMO sortno ali mešano belo grozdje ali menjamo za koruzo. Tel. 041 848 889._
PRODAMO grozdje traminec, okrog 450 kg. Telefon 031 523 410.
PRODAM mešano grozdje na braj-dah. Telefon 764 75 31._
PRODAM dva prašiča, težka 1 20 kg, domače reje. Telefon 031 469 850.
NEPREMIČNINE
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Telefon 788 55 92.
NA GRAJENŠČAKU prodamo starejšo hišo s 1000 m2 zemljišča, voda, elektrika, na top lokaciji s čudovito panoramo. Cena 32.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PTUJ - NOVA VAS, prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PRODAM opremljeno dvosobno stanovanje v Ljubljani-Šiški. Telefon 041 270 681._
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica v Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37_
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m2, opremljeno ali ne, prodam ali zamenjam za stanovanje na morju. Tel. 031 335 032
STANOVANJE, 70 m2, letnik 79, v četrtem nadstropju, Rimska pl., Ptuj, prodam, cena 66 000 €. Tel. 031 309 959.
PRODAM 53 arov gozda v Slomih. Tel. 775 21 61
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
Podjetje Meister - Bauunternehmung G.m.b.H. iz Avstrije išče 20 opažnih tesarjev. Informacije na tel. 051 341 792._
IŠČEMO DELAVCE, KV-električarje za delo na terenu. Elektro-KA, Žnida-ričevo nabrežje 11, Ptuj, telefon 02 746 71 70.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo dve natakarici. Vinotoč Jože Kra-bonja, Gorišnica 55, telefon 031 267 303 in 041 824 650.
MOTORNA VOZILA
PRODAM motorno kolo, 125-kubič-no, znamke Daelim, letnik 20002001, dobro ohranjen, kot nov. Tel. 031 548 666.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675._
PRODAM diatonično harmoniko, fra-jtonerico, staro 4 leta. Tel. 041 462 671.
PRODAM gumivoz platonar z alu kesonom, avto Daewoo racer, prevoženih 87000 km, zelo dobro ohranjen. Telefon 031 468 258.
CMltšM m© n«
m pcMiKi
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
www.radio-tednik.si
Smrt ni tisto, kar nas loči, ampak tisto, kar nas povezuje z lepimi spomini.
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od dragega sina, brata, botra, strica in prijatelja
Franca Bedenika
IZ DORNAVE 57 A 10. 2. 1953 t 30- 8. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem žalostnem trenutku stali ob strani.
Zahvaljujemo se za podarjene sveče in cvetje ter svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja ter da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: mama, brat in družini Žgeč

Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
Anton Tušek
Z ZGORNJE HAJDINE 109
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vam za vsak sočuten stisk roke, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Iskrena hvala g. naddekanu Marjanu Feslu za lepo opravljen pogrebni obred, iskrena hvala vsem pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Šeguli za izrečene poslovilne besede, ge. dr. Nadi Larty in pogrebnemu zavodu Mir. Hvala tudi ge. Zorec za njeno pomoč bolnikom in invalidom. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žena Marija, hčerki Vlasta in Anita z družinama
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer ste vi, po njej pa pridemo tudi mi.
ZAHVALA
Ob boleči zgubi drage mame, sestre, svakinje, tašče, babice in prababice
Angele Pulko
IZ ŽETAL 58
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, gospe Berti, Moniki in gospodu Janezu za molitev. Hvala govorniku Rudiju Vodušku, hvala domačim cerkvenim pevcem, hvala za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran, z nami hodijo vsak dan, nevidni, neslišni, toda vedno blizu, vedno ljubljeni!
SPOMIN
Minilo je dve leti samote in bolečine v srcu, odkar smo te izgubili, dragi ati in mož
Drago Žerak
IZ ŽUPEČJE VASI 7
Hvala vsem in vsakomur, ki ste v mislih z njim, hvala za prižgane svečke in položene rožice v njegov spomin
Tvoji najdražji
Ptuj • Bo Ptuj sploh kdaj dobil Mladinsko hišo
»Saj mladina svoj kotiček že ima!«
O projektu Mladinske hiše oziroma, kot so ga poimenovali po novem, Hiši ustvarjalnosti se je v preteklih letih veliko govorilo. Najbolj optimistični scenariji so napovedovali, da bo do leta 2012, ko bo Ptuj partner pri projektu Evropske kulturne prestolnice, stavba, v kateri je Mestni kino, v celoti namenjena ustvarjalnosti mladih. A kriza je neusmiljena tudi s tem projektom in uresničitve še ni na vidiku. Občina še namreč nima zagotovljenih sredstev za odkup preostalega dela stavbe.
Pomanjkanje sredstev na vseh ravneh je očitno dodobra oklestilo veliko zastavljenih projektov, ki jih je Ptuj nameraval uresničiti do leta 2012, ko bo skupaj z Mariborom in ostalimi mesti partner v projektu Evropske kulturne prestolnice. Eden izmed projektov, ki je naletel na gluha ušesa državnikov, je tudi Hiša ustvarjalnosti mladih, ki kot kaže, še ne bo hitro uvrščena v investicijski program.
Zakaj je projekt zastal in ali bo Ptuj sploh kdaj dobil ustrezne prostore za mladino, smo se pogovarjali z Ivanom Vidovičem, vodjo oddelka za negospodarske javne službe v Mestni občini Ptuj.
Kako daleč je projekt Mladinske hiše oz. centra na Ptuju?
„Projekt Mladinska hiša Ptuj in projekt Stara steklarska delavnica Ptuj zaradi pomanjkanja sredstev na državni ravni nista bila uvrščena v projekt EPK 2012. Kljub temu pa se nekatere aktivnosti v Hiši ustvarjalnosti že dogajajo. Uporablja se nov izraz za mladinsko hišo, to je Hiša ustvarjalnosti mladih - center več-predstavnostnih umetnosti. Kljub temu da ni bila izvede-
na nobena investicija s strani lastnika, je CID Ptuj izvedel manjši poseg in v bivših pisarnah kina skoraj brez sredstev opremil glasbeni studio, ki ga upravlja prostovoljec iz Francije (EVS). Z mladimi Ptujčani tam snema in ustvarja glasbo. Projekt je dobro sprejet in naj bi vključeval oz. aktiviral zraven glasbene tudi filmske in oblikovalske sposobnosti mladih Ptujčanov.
Obstoječe prostore Mestnega kina Ptuj predstavljamo kot prostor, kjer bi rdečo nit predstavljalo prikazovanje kakovostnega filmskega programa s spremljajočimi aktivnostmi. Dodana vrednost bodo vsebine, povezane z večpredstav-nostjo različnih medijev, za katere pa so potrebni ustrezno razporejeni, obnovljeni in opremljeni obstoječi prostori. Mestni kino Ptuj je vključen v dve pomembni programski mreži: je aktiven član Art kino mreže Slovenije, od letos pa tudi član uglednega mednarodnega združenja prikazoval-cev Europa Cinemas. Pravkar poteka programska prenova ptujskega kina: program bo v prihodnje ob filmih poln privlačnih spremljevalnih dogodkov, še večji poudarek bo
Mestni kino ostaja edina predvidena lokacija.
na filmskem opismenjevanju mladine in filmski vzgoji širšega občinstva ter na zasnovi programskega sveta mestnega kina kot srečevališča filmskih zanesenjakov in strokovnjakov z različnih področij s Ptujskega in okolice. Kinematografski program bodo nadgrajevale izobraževalne in kulturne vsebine, strokovna srečanja, ustvarjalne delavnice, igre, plesne delavnice in podobno. Art program s privlačnimi navezavami na druga področja kulturne ustvarjalnosti se že uveljavlja kot svetovni trend, pomeni pa veliko novost v umetniškem ustvarjanju na območju Spodnjega Podravja.
Mestni kino Ptuj pa je tudi nosilec priljubljenega poletnega projekta Kino brez stropa."
Predstavniki nekaterih organizacij, ki se ukvarjajo z mladostniki (npr. KPŠ), pravijo, da s tem, kaj se s projektom dogaja, niso seznanjeni. Zakaj? Je projekt obtičal na mrtvi točki?
„Župan je v sredstvih javnega obveščanja novinarjem pojasnil stanje obeh projektov."
Govorilo se je o spremembi lokacije. Ali Mestni kino še vedno ostaja edina opcija?
„Da."
Prihodnje leto bomo v velikem projektu EPK, Ptuj
pa praktično nima centra za mlade. Bo ponujena alternativa?
„Mestna občina Ptuj je ustanoviteljica Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki ima tudi prostorske možnosti skupaj z Mladinskim prenočiščem Kurent Ptuj za izvedbo programov za mlade. Prostor za mlade obstaja že vrsto let, tako na sedežu CID-a, Mladinskem prenočišču Kurent, Mestnem kinu Ptuj in še kje beležimo porast obiskov dogodkov."
Prostor za mlade, kakorkoli bi se že imenoval, bo pomemben z več vidikov. Kateri je za vas najpomembnejši?
„Prostor za mlade omogoča razvoj novih programov tudi z idejami za razvoj podjetništva in širše ustvarjalnosti mladih. Naši pomembni vidiki delovanja sledijo smernicam, ki jih postavlja Urad za mladino. Ali širše povedano: najpomembnejši vidik je mladinsko delo."
Koliko je ocenjena vrednost projekta? So kakšni evropski razpisi, ki bi pripomogli k realizaciji?
„Zaradi pomanjkanja sredstev na vseh nivojih je projekt v fazi, ko je treba zagotoviti finančna sredstva za odkup preostalega dela stavbe in naročiti projektno dokumentacijo."
Ali lahko podate okvirno oceno, kdaj bo ptujska mladina dobila svoj kotiček pod soncem?
„Mladina v Ptuju svoj kotiček pod soncem že ima. Treba je izkoristiti obstoječe prostorske možnosti."
Dženana Kmetec
Ptuj • Ekipa prve pomoči CZ
Pripravljajo se na evropsko tekmovanje
Druga ekipa prve pomoči Civilne zaščite v občini Ptuj (bolničarji), ki je lani zmagala na državnem tekmovanju v Murski Soboti, te dni zaključuje intenzivne priprave na evropsko tekmovanje, ki bo od 16. do 19. septembra v Benetkah.
Del priprav so izvedli že avgusta v Kočicah. Trajale so en teden, od 22. avgusta pa priprave potekajo na Ptuju. Vmes so se udeležili tudi regijskega tekmovanja 3. septembra v Trnovski vasi, na katerem so bile uspešne vse tri ekipe MO Ptuj - zasedle so tri prva mesta.
Na evropsko tekmovanje bodo odpotovali Matjaž Antonie, vodja ekipe, Tomaž Bom-bek, namestnik vodje ekipe, Darko Kuzma, Jani Fridl, Miha Ciglar, Miran Arnuš, kot rezerva pa Boštjan Krajnc. Priprave na evropsko tekmovanje so pote-
kale pod strokovnim vodstvom mentorice Rozike Ojsteršek. Preigrali so številne situacije, od požara do prometnih nesreč, nenadnih stanj po pikih žuželk, zastrupitvi s plinom in drugimi strupenimi snovmi, reševali utopljence, posredovali v primerih srčnih obolenj ter možganskih in drugih vrst kapi, ki lahko prizadenejo ljudi ob različnih nesrečah.
Rozika Ojsteršek ocenjuje, da so člani ekipe izredno dobro pripravljeni in če jim bodo naklonjeni sreča in tudi ocenjevalci, saj se evropska doktrina ocenjevanja razlikuje od slovenske, uspeh ne bi smel izostati. 30 odstotkov ocene predstavlja oskrba poškodb, ostalih 70 odstotkov pa nega, pristop in odnos do poškodovanca.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa CZ se intenzivno pripravlja na evropsko tekmovanje.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, v severovzhodnih krajih tudi pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in zelo toplo.
Gobe
(juhe, predjedi, glavne jedi)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
S kolesom pred motorista
4. septembra okoli 17.30 je 80-letni moški iz Kidričevega vozil kolo po lokalni cesti skozi Apače. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, je zapeljal levo. Pri tem je zaprl pot 34-letnemu vozniku motornega kolesa Suzuki GSX-R750 iz Kidričevega, ki je pripeljal po prednostni cesti iz smeri Zgornje Hajdine proti Lovrencu na Dravskem polju. Prišlo je do trčenja, v katerem sta oba voznika z vozili padla po vozišču. V prometni nesreči je bil kolesar hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Voznik motornega kolesa je bil lahko telesno poškodovan.
Vinjena voznica brez vozniške pristala v jarku
4. septembra okoli 2. ure je 27-letna voznica osebnega avtomobila Audi TT v Grajeni zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljala v obcestni jarek. Policisti so si ogledali kraj prometne nesreče in ugotovili, da je voznica vozila v cestnem prometu motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,45 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali in zasegli vozilo.
Voznik napihal
4.	septembra ob 15.20 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Čadramu ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je vozil v cestnem prometu motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in zasegli vozilo.
Brez vozniške, brez registracije ...
31. avgusta ob 22.55 so policisti Policijske postaje Lenart v Spodnji Voličini ustavili 19-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da avtomobil ni bil registriran, moški pa ga je vozil brez vozniškega dovoljenja. Vozilo so zasegli, zoper moškega sledi obdolžilni predlog.
Romunu zasegli ukradeno vozilo
5.	septembra ob 17.30 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Cerkvenjaku ustavili osebni avtomobil Audi A6 2.8 quatro romunskega registrskega območja, ki ga je vozil 26-letni državljan Romunije. Ugotovili so, da je bilo vozilo ukradeno v Romuniji. Vozilo so zasegli in voznika pridržali, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Našli še eno ukradeno vozilo
6.	septembra ob 0.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 38-letno državljanko Bosne in Hercegovine. Ob kontroli osebnega vozila Volkswagen golf variant avstrijskega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno marca na Nizozemskem. Policisti so vozilo zasegli, zoper žensko pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Foto: DK