ZKD-Občinska knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA številka 37 Leto 2 Cena 190 SIT 19. september 2001 Pelo mesto Kozmusu Ttmis - Letošnjih Sredozem- na igrah osvojila končno šesto peto mesto izgubila z ZR Jugo-skih iger so se udeležili tudi mesto, potem ko je v tekmi za slavijo s 26:33 (14:17). K.M. športniki iz Posavja oziroma iz Brežic. Tako je atlet AK FIT Brežice Primož Kozmus v finalu meta kladiva zasedel odlično peto mesto (71,12 m). Z nastopom svojega varovanca je bil na igrah zadovoljen tudi njegov trener Vladimir Kevo. Drugi Brežičan, ki se je predstavil na igrah v Tunisu, je bil skakalec s Palico Jure Rovan, ki pa je tekmovanje končal na sedmem mestu, preskočil je 505 cm. In še podatek, da skakalci s palico na tekmovališču Sredozemskih iger pred tekmo niso smeli vaditi. Slovenska moška rokometna reprezentanca, katere direktorje Brežičan Stane Ostrelič, pa je Primož Kozmus in Vladimir Kevo Stolpa STC z okna Brežičana “Čeprav napad na Svetovni trzinski center zame ni bil več no- vost, še vedno nisem bil pripravljen na prizor, ki sem ga zagledal - grofija, ki jo je posnel Igor Mitrovič z okna svojega stanovanja. grozljiva mešanica resničnosti in izmišljotine. Zagledal sem obzorje New Yorka v stanju nerazumljive, apokaliptične fantazije. “Dvojčka” sta gorela kot ogromni cigari. Še vedno pokončna, njuna vrhova v ogromnem oblaku črnega dima, ki se je širil proti vzhodu”. Tako je napad na ZDA doživel Igor Mitrovič, Brežičan, ki živi v New Yor-ku, spoznali pa ste ga lahko v prejšnji številki SavaGlasa, ko smo ga predstavili v rubriki Špranje in okenca Posavcev. Rejniške družine žvina. v Posavju Posavje - Rejniških družin, ki bi nudile vso toplino doma in skušale nadomestiti starševsko ljubezen, v Posavju ni dovolj. Zato Centri za socialno delo iščejo rešitve po drugih krajih Slovenije, kar pa je le izhod v sili. Marko Kerin (na fotografiji) je imel sre- čo, ostal je v Posavju, nosi priimek najbolj znane rejniške družine v Krškem. K hiši je prišel kot rejenček. Zaradi težkih poškodb vitalnih organov ga mati, ki ga je spočela in rodila v alkoholni omami, ni bila sposobna negovati. Posvojenec Marko ima zdaj sedem let in je ljubljenček vse družine. Izzveni kot pravljica s srečnim koncem, pa ni. Marko je še vedno težak bolnik, pravzaprav mali medicinski čudež. Poleg cevk v telesu ga pri življenju drži neizmerna skrb krušne mamice Zdenke. ... na strani 3 -HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA DIOPTRIJSKIH OČAL TUDI NA RECEPT OKULISTA. -ZELO UGODNE CENE DIOPTRIJSKIH OKVIRJEV, VELIKA IZBIRA IN STROKOVNO SVETOVANJE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! do 27. septembra 25% popust na vsa sončna očala tel.: 07 499 31 31 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POD LUPO Lokalna pozicija in opozicija tokrat skupaj Meddržavna pogodba o nuklearki buri posavske poslance Krško - Od dneva, ko je minister za okolje mag. Janez Kopač (na fotografiji) v prostorih Nuklearne elektrarne Krško posavskim politikom in članom Odbora Državnega zbora za mednarodne odnose predstavil osnutek meddržavne pogodbe o NEK, poslanci iz Posavja vlagajo pobude za spremembe posameznih členov pogodbe, ki jo družno ocenjujejo kot slabo za Slovenijo. Njihov skupni cilj je izposlovati rento za vse tri občine na račun degradacije prostora ob jedrskem reaktorju. Vodstvo NEK se strinja, da okolje dobi nadomestilo, vendar ne iz naslova ogroženosti, pač pa zaradi poslovnega sožitja. Sporazum določa, da sta Slovenija in Hrvaška solastnici krške nuklearke, ki pa kot družba z omejeno odgovornostjo deluje po jurisdikciji slovenske države. Polovico proizvedene elektrike bo dobivala hrvaška stran, radioaktivni odpadki ostanejo na začasnem skladiščenju v Krškem do konca življenjske dobe elektrarne, vendar sta za trajno rešitev ali v obliki odlagališča ali kot izvoz na tuje zadolženi obe državi. Prav tako je skupna obveza obeh držav razgradnja objekta po preteku življenjske dobe. Slovenija že ima sklad za razgradnjo s sedežem v Krškem, kjer tudi ostaja, Hrvaška je obvezana ta sklad ustanoviti. (Razgradnja bi po današnjih ocenah stala okrog 2 milijardi nemških mark, vsaka stran mora zagotoviti polovico. V sklad za razgradnjo je doslej NEK nakazala 130 milijonov mark.) Občina Krško, ki je doslej od NEK dobivala 4 milijone ameriških dolarjev letno kot nadomestilo za stavbno zemljišče, je tudi v bodoče upravičena do enakega zneska, ki s podpisom sporazuma postane skupna obveza obeh solastnic. Osnutek sporazuma upošteva odprtje trga električne energije in določa, da s proizvodnjo elektrarne tržita slovenski ELES GEN d.o.o. in Hrvatska elektroprivre-da. Z bančnimi garancijami bo poskrbljeno, da ne bo več prihajalo do takšnih dolgov kot v preteklosti, ko niso bili dolžniki le Hrvati, ampak tudi slovenski ELES. V sporazumu so določeni mehanizmi za reševanje sporov med državama, med distributerjema energije in v sami NEK. Predsednik uprave ima pravico preglasovanja v vseh odločitvah, ki zadevajo jedrsko varnost. Posavski poslanci Jože Avšič, Branko Janc (oba LDS), Andrej Vizjak in Branko Kelemina (oba SDS) pogodbo v tistem delu, ko govori o ravnanju z jedrskimi odpadki, smatrajo kot škodljivo za Slovenijo. Kelemina zbira podpise poslancev na odprto pismo predsedniku vlade Janezu Drnovšku, v katerem predlaga spremembe določenih členov. Avšič je uspel prepričati Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje, da je vlado zavezal, naj pred podpisom pogodbe normativno opredeli področja okrog določenih virov sevanja v Sloveniji, ki bi lahko bila upravičena do odškodnine. Direktor NEK Stane Rožman pogodbo razume kot definicijo pogojev, ki jo podjetje potrebuje za nemoteno delovanje. Podpis pogodbe bi pomenil, da se zapre poglavje danes odprtih vprašanj, finančno zelo obremenjujočih za NEK in državo. Če bi državi reševali spor na podlagi starega sporazuma preko mednarodne arbitraže, bi bil izid lahko za državo bolj neugoden od predlagane pogodbe. Branka Demovšek mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Odprto pismo gospodoma Ivanu Colaku in Stanetu Zorku Glede na to, da sem vama osebno pisal in mi niti z izrečeno ali napisano besedo nista uspela odgovoriti več kot mesec dni, sem se odločil, da na vaju javno naslovim odprto pismo. To pismo pišem kot človek, ki je svoja najboljša leta vgradil v NK Krško. Sedaj sem očitno že nekdanji trener in to sem izvedel povsem slučajno. Ne nameravam se ozirati daleč v preteklost, čeprav v klubu kot igralec in kot trener delujem že več kot 25 let. Po končani sezoni 2000/2001 in po osvojenem 4. mestu v 2. SNL nisem dobil priložnosti niti da oddam poročilo o delu in rezultatih. Ni bilo sestanka ali pogovora, ni bilo narejene analize prvenstva, čeprav smo to vsa pretekla leta odgovorno in vestno počeli. In končno, 7. mesto mladinske ekipe in vse spremembe pri njej. Ne vem in ne razumem, odkod toliko sovraštva in netočnih informacij do mojih rezultatov z isto ekipo, s katero je g. Koležnik doživljal katastrofe. Zakaj podtikanja, da sem sabotiral mladinsko ekipo, da sem nagovarjal igralce, da ne bi igrali? To so podle laži, ki so jih vama servirali neodgovorni posamezniki iz Brežic in Krškega. Želel bi, ne glede na to, da sem odstranjen iz kluba, izbrisati senco z mojega imena in prosim, da naredite tajno anketo z igralci mladinske ekipe, pa naj fantje sami povedo, če jih ne upate vprašati javno in odkrito. Vprašajte o tem brežiški in krški del ekipe. Sam imam glede tega čisto in mimo vest. Nisem takšen človek, kot so nekateri. Mene je vsak neuspeh mladinske ali katere druge ekipe iskreno bolel. Sodelovanje z g. Koležnikom je bilo do neljubih dogodkov zelo korektno. Razšli smo se v časih težkih porazov mladinske ekipe. Vseskozi sem opozarjal na neprimeren način dela in vodenja ekipe, vse v dobrobit kluba. Ko je mladinska ekipa doživljala neuspehe, so to nekateri pripisovali meni, čeprav ne vem zakaj. Mnenja posameznikov o mojih ljudskih in strokovnih kvalitetah, ko govorijo, da sem podel, neizobražen, nestrokoven in ne vem kaj še, samo pričajo o njihovi morali, strokovnosti in izobraženosti. Dokazi, da nimajo prav, so moji rezultati, na katere sem ponosen in katerih mi ne morejo vzeti. Ne meni, ne mladim fantom, s katerimi sem delal in za katere sem živel. Odnos sedanjega direktorja kluba Stoparja do trenerjev in igralcev je nekorekten. Njegova aroganca in način komuniciranja sta vse prej kot športna in človeška. Žalostno je, da po 25 letih za mojo odstranitev iz kluba, odpoved ali suspenz, sam ne vem, oziroma za to zvem od kolega trenerja. Brez vsake obrazložitve in dobrih 20 dni pred začetkom novega prvenstva. Kaj podobnega se v tem klubu še ni zgodilo. Prosim vaju, da mi povesta ali vsaj napišeta, kateri razlogi so vas privedli do tega, da ste me na tak itačin odstranili. Povejte mi, zakaj ste mi vzeli sedan- jo mladinsko ekipo, ki jo vodim že iz časov, ko je bilo 80 odstotkov te ekipe še mlajših dečkov, starih med 6 in 7 let. Ta te otroke sem dal in bi dal vse na svetu. Z njimi sem kot trener osvojil vse, kar je bilo možno. Premagovali smo zveneče klube, kot so Publikum, Rudar, Aluminij, Nafto, v prvenstvu 2000/2001 smo osvojili naslov "fairplay” ekipe, vso sezono so ti fantje dobili le 20 rumenih in nobenega rdečega kartona. G. Čolak in g. Zorko, s tem odprtim pismom vama izražam svoje mnenje in ogorčenje ter videnje trenutne situacije v klubu. Pričakujem in želim, da mi pojasnita, zakaj sem bil tako grobo odstranjen, ko pa dobro vesta, da nisem materialist in da ne živim od kluba, ampak od svojega dela. Boli me in prizadel me je odnos nekaterih, ki bodo v prihodnosti še kako morali dokazati, da so vredni kateregakoli položaja v klubu. Vsem ekipam želim veliko uspehov v sezoni 2001/2002, vama pa veliko osebne radosti in uspeha v poslu, zasebnem življenju in športu. S spoštovanjem, Odmev na članek Lovišča Svetega Duha z dne 5. 9. 2001. mMf ■■■■:■■....; M3SLK' ■ I Renta ■ kost za spore in nezaupanje Zdaj, ko je suša mimo in je dež dodobra namočil zemljo ter obogatil podtalnico, se brežiški, krški in sevniški veljaki predvsem ukvaijajo z jedrskimi odpadki in predlogom slovensko-hrvaške meje. Saj je res že čas, da bi tudi kolega Goran Rovan in Jože Grajžl končno vedela, do katerega mostička smeta, da ne bosta spet zašla v tujo državo in povzročala težave sebi in svoji hiši. Bi že morala vedeti, kdo v Posavju najbolj pozna mejno črto in nenevarne prehode preko nje. Samo do tistih “švercerjev” bi stopila, ki čez Sotlo tihotapijo ilegalce, pa sadje, mleko, sir in še kaj uporabnega. Sicer pa so o novi meji zadnje čase še največ govorili na brežiškem občinskem svetu. Kar dvakrat se je sestal, da bi svetniki iz ust ljubljanskih gospodov izvedeli, kod se bo v prihodnje vila mejna črta in kaj vse bo brežiška občina pridobila in izgubila ob 67 km dolgi meji. Pa jih, teh gospodov iz Ljubljane, kljub ostrim protestom niso dočakali in jih kmalu tudi ne bodo. Tja dol, na jug države, so le sporočili, naj svetniške skupine zberejo sporne pripombe prizadetih in jih lepo “servirajo” v prestolno mesto. Prav zanimivo bo videti, kaj bodo danes ali jutri vodje poslanskih skupin prinesli na mizo občinskemu tajniku Ferdinandu Pinteriču, ali pa sta dve občinski seji bili samo lajanje v luno? Podobno kot so lahko brez učinka vprašanja svetnikov o tem, kako koncesionaiji uresničujejo obljube okrog plinifikacije, dimnikarske službe in oglaševanja. Je pa na eni od omenjenih sej edino Borut Mokrovič, ki živi tik ob meji, jasno povedal, da se mu predlog nove razmejitve med državama zdi korekten. Manj korektne pa bodo seveda vse tiste firme, ki računajo na debel kos pogače, ko bodo ob bodoči schengenski meji stekle velike naložbe. Da bo temu res tako, že pričata gradnji bencinskih servisov pred Obrežjem; glavna izvajalca - Petrolova črpalka bo denimo odprta že prihodnji mesec - seveda nista iz posavskih logov, marveč SCT iz Ljubljane in Primorje Ajdovščina. Posredi naj bi bile kompenzacije za neplačano gorivo, toda posavskih firm ni niti med podizvajalci. In jih tudi pri gradnji gospodarske ploščadi in objektov mednarodnega mejnega prehoda Obrežje ne bo, če bo posavska gradbena operativa še naprej tako razbita in brez podpore najodgovornejših občinskih mož. So pa zadnji dnevi v Posavju bili predvsem v znamenju jedrske elektrarne in “blagodati”, ki jih prinaša območju. Marsikaj je elektrarna nedvomno prinesla v prostor; krški župan Bogovič, ki zagotavlja, da okolje živi z elektrarno, izpostavlja pa zaposlitev visoko usposobljenih strokovnjakov, seveda pričakuje, da bo občina še naprej dobivala rento in si s 6 milijoni mark letno obogatila nenasitni proračun. Na rento pa potihem računajo tudi sosedje; brežiški poslanec Andrej Vizjak je prepričan, da je predlagana meddržavna pogodba o prihodnjem poslovanju JE Krško škodljiva za Posavje, med vrsticami pa je bilo mogoče razumeti, da razvrednotenje prostora okrog elektrarne zadeva tudi Brežice. Zato bi tudi te morale kaj dobiti, “ovrednotenje posledic jedrskega objekta v tem proštom” pa teija v svojem pismu predsedniku vlade Drnovšku tudi sevniški poslanec Branko Kelemina. Na seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje, ki je zasedal v krški elektrarni, je predlog dodatnega sklepa ponudil tudi poslanec Jože Avšič iz Brežic v obliki 25-kilometrskega pasu okrog elektrarne, katerega območje naj bi dobilo nadomestilo zaradi ogroženosti. Celo Brane Janc, poslanec iz Krškega, je na isti seji nasprotoval sprejemu meddržavne pogodbe, češ, da je škodljiva za regijo. Člani parlamentarnega odbora so nato med sklepi zapisali, da predlagajo vladi, naj prouči, če renta poleg Krškega ne pripada tudi drugim območjem, kjer imajo jedrske objekte. Torej tudi Brinju pri Ljubljani zaradi eksperimentalnega reaktorja, pa krajem okrog Žirovskega Vrha, kjer je sevanje 30-krat večje kot v Krškem, in še komu. Poslanske in drage pobude so seveda v Krškem nametele na odzive in župan Bogovič je z večjo delegacijo, v kateri pa ni bilo podžupana Andreja Božiča in posavskih poslancev, brž pohitel v Ljubljano k ta čas najbolj znanemu ministra Kopaču. V prestolnici so se seveda tako enotni posavski ekipi posmihali in rezultat njenega posredovanja je vnaprej znan. Predvsem pa lahko prispeva izključno k nezaupanju v regiji in sprtosti med občinami. Namesto da bi se dogovatjali in enotno izpostavljali predvsem negativne psihološke učinke jedrske elektrarne, če že strokovnjaki zagotavljajo, da ni nevarna za okolje, spet nastopajo posamično in neučinkovito. Hudo je, ker zgolj v interesu lastne občine tako ravna celo krški župan Franci Bogovič, zdaj tudi predsednik Medobčinskega sveta pokrajine v ustanavljanju! Medtem v Posavju prihaja do dragih pomembnih odločitev; v Kostanjevici so izgubili klavnico, ostala pa ft farma Pristava in z njo smrad, Mercator je ustanovil novo mesno-predelovalno podjetje in k njemu pripojil tudi krški Agrokombinat. Mercator, nekoč najboljši sosed, se je pač sklenil rešiti vseh netrgovinskih dejavnosti in je zato že prodal nekaj gostinskih objektov. Lokal pri brežiški blagovnici je kupil podjetnik Štefanič, Tri lučke nad Krškim so prišle v roke znane družine Radej s Sremiča, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, hotel Sremič v Krškem pa naj bi kupila direktorica Mojca Dostal iz Ljubljane. V Krškem in Kostanjevici medtem nadaljujejo s pripravami za ustanovitev samostojnih občin. Brežičani so že prižgali zeleno luč za samostojno popotnico Bizeljskemu in Dobovi, v sevniški občini pa teženj za odcepitev ni; morda bi se za to odločile krajevne skupnosti Krmelj. Šentjanž in Tržišče, če Krmeljčani ne bi bili tako na slabem glasu. V Kostanjevici se je tamkajšnje planinsko društvo že odločilo za pripojitev k Dolenjski zvezi, v Krškem pa pripravljajo široko okroglo mizo in župana Bogoviča v najnovejšem pismu opozatjajo na njegovo samovoljo in lastno neobveščenost okrog ravnanja z jedrskimi odpadki. Hkrati pričakujejo, da bo obelodanil menda edino ustrezno študijo dr. Žibreta o tej problematiki Medtem se v Brežicah še naprej ukvaijajo s “papirologijo” okrog cerkljanskega letališča, župan Vladislav Deržič pa gradi še en krak dolenjske vinske ceste na Piroški Vrh. Žal njegovi ljudje pozabljajo, da bi morali že zdavnaj preplastiti drage odseke, med njimi tudi od Vrhovske vasi do Vinjega Vrha. In zapisati velja, da v Krškem slavij0 svoje gasilce, ki so se odlično izkazali celo na mednarodnih tekmovanjih. Medtem v mestu prenavljajo pročelje občinske stavbe, ograja pa je postavljena tudi okrog Valvasorjeve domačije. O tem, ali so “planke” zaradi žalostnega pogleda Janeza Vajkarda Valvasorja ali zaradi prenove starodavne hiše, še nihče ne ve. Vlado Podgoršek Ijen.Vrhovno sodišče je izdalo sodbo 11.2.1998 št.U 97/95, s katero je odpravilo sklep o ustanovitvi lovišča, ki ga je sprejela takratna SO Krško z dne 10. H. 1994, zato je ostalo območje lovišča LD Studenec - Veliki Trn v takem obsegu, kot je bilo prej. Lovsko Društvo Sveti Duh - Veliki Trn Slavko Soldat, Cankarjeva 3, Krško V nadaljevanju vam želimo pojasniti neresnična in neutemeljena dejstva, ki ste jih navedli v članku Lovišča Svetega Duha v časopisu SavaGlas z dne 5. 9. 2001. Med člani Lovske Družine Studenec -Veliki Trn in Lovskega Društva Sveti Duh - Veliki Trn ni nikakršne vojne, kot navajate v omenjenem članku. Skupina 10 članov od takratnih 43, kot jih je imela LD (Lovska Družina) Studenec, se je v letu 1995 odločilo, da se osamosvoji in ustanovi svojo LD. Preostali člani o tem nismo bili obveščeni. Na njihovo pobudo je takratna Skupščina občine Krško sprejela Odlok o ustanovitvi LD Sveti Duh -Veliki Trn kljub opozorilom, da bo sprejela nezakonit odlok, in je biI kasneje na Vrhovnem sodišču tudi razveljav- se mora vzdržati vseh aktivnosti, opredeljenih v pravilih, ki so neposredno vezane na upravljanje konkretnega lovišča, predvsem aktivnosti lova in uporabe divjadi. LD Studenec - Veliki Trn je na pobudo svojih članov in Zveze lovskih družin Posavja dalo možnost lovcem LD Sveti Duh - Veliki Trn, da se ponovno vključijo v LD Studenec - Veliki Trn. Vabilu se je odzvalo in ponovno vključilo 5 lovcev -članov LD Sveti Duh - Veliki Tm. Člani LD Studenec - Veliki Tm varujemo, gojimo in tudi lovimo divjad zaradi trajne ohranitve le-te in zaradi preprečevanja prekomernih škod, vse v skladu s predpisi in lovskimi načrti. Namen in cilji tega so skrbeti za naravovarstveno in lovsko vzgojo svojih članov, izvajati ukrepe za ohranitev in izboljšanje življenjskih razmer divjadi, sodelovati z lastniki zemljišč pri ukrepih za preprečevanje škod od divjadi in izvajati odstrel divjadi v zvezi s petletnimi in letnimi načrti. V upanju, da bomo rešili omenjena nesoglasja, vas lepo pozdravljamo. Franc Predanič Starešina LD Studenec - Veliki Tm Naknadno sprejeli pobudi za izločitev KS Brežice - Odbor DZ za notranjo politiko je zahteval odločitev občinskega sveta za ali proti pobudi posamež111 krajevnih skupnosti na poti k samostojnosti. Kljub krčevite«1^ upiranju prevzetja nadaljnjih postopkov za izločitev KS Dob° va in KS Bizeljsko iz zdajšnje občine je morala občinska «P rava po glasovanju v svetu prevzeti tudi to obveznost. Po burni razpravi so uspeli v prvem septembrskem ponedeljku le sprejeti tako pobudo KS Bizeljsko kot KS Dobova za njuno izločitev iz območja občine Brežice z namenom ustanovitve samostojne občine. Pogrešali so pravne službe, ki bi tolmačile sklepe in tudi ugotovitve Odbora za notranjo politiko DZ, da mora Občinski svet Brežice pobudi le obravnavati in se do pobud tudi opredeliti. Svetniki so zavrnili predlog župana Deržiča o tajnem glasovanju, javno pa so potrdili obe pobudi KS za izločitev in tako občinski upravi naprtili vodenje nadaljnjih postopkov, ki se jih je župan s pripravljenimi sklepi krčevito otepal. Odbor DZ za notranjo politiko v dopisu opozarja, da se je po 8. i ~itev tanovitev občin ter za dolo°‘^t členu Zakona o postopku za k :r bude in sprejeti sklep, ali P0*^ njihovih območij občinski dolžan opredeliti do vložen0 P i d° sprejema ali ne. Zato je odbof pozval tudi Občinski svet žice, da ponovno obravnava bude za odcepitev in po seji p0. do 10. septembra sklep, če. j6 P,, budo sprejel ali ne. Če jo bo -SP -j nadi- jel, pa mora voditi tudi postopek. Hkrati pa je odbor p .. izloči« val KS, ki se želijo lztov-rj, zdajšnjih občin, da vlogo dopj^, jo in posredujejo podatke, iz * rih bo razvidno, da preosta _ občine, iz katerega naj bise vo čili območje, izpolnjuje z uS^ p in zakonom določene pog°J občino. Suzana Vahim* ' riti »a ka *g' vej jer Tu Pri rii, Pie I , ^ j' ve( TEMA gn 3 , Sava Glas, 19-9.2001 Rejniške družine v Posavju “Kdor deli, se mu v rokah množi” Posavje - V regiji je ta čas 59 otrok, ki so morali zaradi družinskih ali življenjskih okoliščin v rejništvo. Nekateri prav daleč, saj v domačem okolju primanjkuje družin, ki bi se odločile za to humano in odgovorno poslanstvo. Morda pa tisti, ki bi bili zmožni in pripravljeni pomagati, ne vedo, da obstajajo tovrstne potrebe. Rejništvo naj bi bila kratkotrajna oblika reševanja statusa otroka v primeru, ko izgubi starše ali pa ti niso sposobni izpolniti vlogo roditelja. Po sedanji zakonodaji rejništvo traja najdlje do 18. leta otrokove starosti. Tako paragrafi, življenje pa socialnim delavkam, ki se ukvaijajo z družinsko problematiko, postavlja drugačne okvirje. Rejništvo se nemalokrat izkaže kot edina možna oblika varstva do polnoletnosti. Določba o statusu rejnika do največ 18. leta je nehumana za vse tiste, ki Nadaljujejo šolanje in lahko obdržijo mesto v edinem domu, ki ga imajo, to je pri rejnikih, če so ti finančno Jmožni brez rejnine dijaka oziroma študenta hraniti in oblačiti. Takšnih družin pa v Posavju skorajda ni in k°t je povedala Mojca Tuhtar s vedno preverijo in včasih se izkaže, da so morebitni interesenti za opravljanje tega zahtevnega poslanstva neprimerni. Nagrada za rejnico je 15.000 SIT mesečno, rejnina za šoloobveznega otroka od 26.000 SIT za osnovnošolca do 40.000 SIT za dijaka. Če dobiva štipendijo, se rejnina zniža. Status rejnice lahko pridobi ženska, ki ima (vedno) ali 3 zdrave otroke ah 2 “bolna” (motnje v duševnem razvoju ali telesna invalidnost). Center za socialno delo rejnici s statusom plačuje prispevke z naslova ^ rejniškimi družinami brežiški center prireja tradicionalna letna Ječanja - skupina je bila na Bledu. (^ntra za socialno delo Sevnica, je problem na nivoju cele države, zalo pričakujejo spremembo tega neživljenjskega zakona. zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Seveda rejnica s statusom ne dobiva plače, ampak tako kot ostale rejnice, le nagrado. ^lika odgovornost, ^alo denarja . Nepoučeni še vedno mislijo, da Jenci po kmetijah služijo za po-Ozno delovno silo in daje “social-■4 zadovoljna, če otroka le uspe ^m oddati. Morda je bilo tako v &Xlnjih povojnih letih, že dolgo pa : Jajo za družine, ki sprejemajo re-•|,nce, zahtevna merila, je povedala Ohtarjeva. Prvi pogoj so seveda ,Srčni, odgovorni odnosi med čla-’ Zelo zaželeno pa je tudi solidno I aterialno stanje, da bo rejnina v ce-k 1 namenjena za potrebe rejenca. Nižino pred sklenitvijo dogovora Stiske rejencev Otroci se znajdejo v rejništvu zaradi različnih okoliščin. V primem smrti staršev, otroka, če je le mogoče, namestijo k sorodniku, ki dobi status skrbnika. Takšni primeri so tudi obravnavani drugače od tistih, ko Center za socialno delo otroka vzame iz družine ah od roditelja zaradi zanemarjanja, trpinčenja ali celo spolne zlorabe. Slednje se žal vse pogosteje dogaja tudi v Posavju. V primem, ko gre za zanemarjanje otroka zaradi alkoholizma, življenjske nezrelosti staršev ali duševne bolezni, se rejenec v novem urejenem okolju dokaj hitro stabilizira. Socialna služba pa skupaj z rejnicami skrbi, da se vendarle v največji možni meri ohranjajo stiki med otrokom in starši. Kadar gre za spolne zlorabe in trpinčenje, seveda teh stikov ni, jih ne sme biti, otrok pa je emocionalno tako ranjen, da potrebuje dolgotrajno strokovno pomoč. Dileme rejnic Skorajda pravilo je, da so družine, ki se odločijo za rejništvo, večje. Običajno je pri hiši še nekaj zemlje ali obrt. Družinski člani imajo razdeljene dnevne obveznosti, glede rejencev pa pogosto nastopi dilema, ah jim je naloženo preveč dela ali premalo. Sosedje imajo včasih žaljive in lažnive pripombe o izkoriščanju. Toda kako vzgojiti otroka v ji odgovornega človeka, ki bo znal v 9. življenju dajati, ne le jemati, če ne bo imel delovnih navad? < Kadar pride v hišo otrok s potre-g bami po dodatnem specialističnem ~ obravnavanju (npr. potreba po psici hiatru), to za rejnice iz Posavja polž meni, da morajo otroka voziti na terapijo največkrat zunaj regije. Organizacija prevoza je stvar rejnice in ne Centra za socialno delo. Ne gre za vprašanje volje, toda rejnica včasih nima lastnega prevoza, socialna služba pa ob tekočem delu ne more zagotavljati ne vozila ne voznika. Stanje po občinah Iz sevniške občine je v rejništvu 20 otrok (od tega nekaj pri sorodnikih), razkropljenih po različnih koncih Slovenije, od Kamnika, Domžal, Skoije Loke do Posavja. Iz štirih družin sta v reji po dva otroka in v treh primerih je uspela namestitev obeh v isto družino. V sami občini je namreč le 6 rejnic, a trenutno nobene s statusom. Dve rejnici s statusom - Majda Jamšek iz Požare in Urška Starc iz Svinjskega - sta se upokojili. Dve od rejnic imata vrata svojega doma odprta za vse nujne primere, kamor lahko center otroka pripelje ob katerikoli uri. Vse večje primerov, ko je potrebno ukrepati zaradi spolnega nadlegovanja v družini, je povedala socialna delavka Mojca Tuhtar. Te primere rešujejo kompleksno, v tesnem sodelovanju s psihologinjo, zaposleno na centru. Ena takšna žrtev je ne dolgo tega dobila zatočišče pri rejnici v sosednji občini. Sevniški Center bdi nad vsemi rejenci, tudi tistimi na Gorenjskem, kar pomeni veliko izgubo časa z vožnjami. Želeli bi si več rejnic v občini, ne bodo pa odstopih od postavljenih kriterijev. V Krškem uspešni Direktorica Centra za socialno delo Marjanca Sečen z zadovoljstvom ugotavlja, da se obrestuje program kompleksne pomoči kritičnim družinam, ki so ga uvedli preko javnih del. Izvajajo ga laični sodelavci (letos jih je 9), ki dnevno obiščejo družino, pomagajo otroku pri učenju in nalogah, se pogovarjajo s starši in jih pravzaprav usposabljajo za odgovornejše starševstvo. Odkar teče ta program, se letno pojavita le še do dve potrebi po rejništvu in sta praviloma kratkotrajni. Sicer pa je iz občine Krško ta čas v rejništvu 22 otrok. Dva sta na Gorenjskem, ostali so bliže domu. Center ima 7 rejnic v občini, 9 pa zunaj nje - v sosednji brežiški in na območju Dolenjske. Status rejnice ima Cvetka Pavlič s Stranj nad Blanco, kije ljubezen do tujih otrok v stiski pila z materinim mlekom. Tudi njena mama Jožefa Zemljak je rejnica. Cvetka šesto leto skrbi za dva fanta (brata) z motnjami v duševnem razvoju, mama Jožefa pa za dekle, ki obiskuje srednjo šolo. Pri hiši je ostal tudi dolgoletni rejenec - danes jih šteje 23. Stranje 15 je hiša s poslanstvom in kdo ve, če ne bo nekoč tudi Cvet-kina hčerka svojega srca zavezala rejništvu. Za nujne primere pa se kraki center opira na Zdenko Kerin, ki še ni odklonila sodelovanja, tudi ko je šlo za posebej težavne situacije. Hiša na Trški Gori 63 je bila začasni ali edini dom 22 rejencem. Kerinova je po izobrazbi učiteljica, zato se s svojimi rejenci še posebej trudi, da bi jim privzgojila vedoželjnost, viso- Nekdanjo rejenko Matejo sta Zdenka in Jože Kerin spremljala na valeti. ke etične norme, odgovoren odnos do sočloveka in življenja. Malce jo “potolče”, kadar ji to ne uspe. Pa ne zaradi samovšečnosti, ampak zato, ker vsakemu svojemu rejencu želi, da bi mu v življenju uspelo in ko gre iz hiše, spremlja njegovo pot. Zdenka Kerin ima tudi svoja otroka. Za'hčerko, socialno delavko, stiska pesti, da bi dobila službo, za sina zdravnika, da bi uspešno specializiral kirurgijo, in za posvojenca Marka, da bi prestal operacijo, ki ga čaka. V Brežicah po daljšem zatišju potreba po več namestitvah Kar 17 otrok iz brežiške občine je v rejništvu. Večina je ostala v domačem kraju, tako je 11 otrok v 7 rejniških družinah, ostali so nameščeni v družine po Sloveniji, izjema je družina rojakov, ki ima otroka v tujini. Direktorica tukajšnjega^cen-tra za socialno delo Marjetka Ziga-nte ugotavlja, da imajo zdaj, po daljšem zatišju, lani in letos potrebo po nekoliko več namestitvah otrok. Med vzroki izpostavlja nemoč za skrb za otroke iz različnih razlogov, od stanovanjskih problemov, finančne stiske, različnih odvisnosti. Vsako leto pripravijo izobraževanje za rejnice, socialna služba pomaga rejnicam in nadzomje njihovo delo, med seboj pa se tudi družijo in izmenjujejo izkušnje na tradicionalnih srečanjih. Nikoli obupati Iz sogovornice v Brežicah je vela velika ljubezen in upanje za te otroke. Žigantejeva pravi, da najprej z matično družino poskušajo narediti vse, da bi otrok ostal v družini. Z družino poskušajo do meje, ko vidijo, daje otrok ogrožen, od tam naprej pa prevzamejo odgovornost v svoje roke in intervenirajo. Vesela je, da so kljub težavam uspeh rešiti tudi najbolj kritične primere in poiskali vame in ljubeče družine zanje. Posebej težko je bilo pri številni družini iz okolice Brežic, kjer je bilo treba poskrbeti za pet otrok, potem ko je mati sprevidela, da zaradi razmer v hiši tako več ne gre. Ti otroci so zdaj v treh družinah, še trije so že daljnega leta 1988 stopili na samostojno pot. Z veseljem pa pove, da se je letos vseh pet iz rejništva in posvojitev srečalo na posebni svečanosti, tako da se otroci poznajo in ohranijo vezi s svojim prvim domom. Branka Demovšek, Suzana Vahtarič Maja je dobila krušne starše, Mateja je v domu v Ljubljani, a obe še prihajata h Kerinovim, kjer se tudi rejenka Sanela dobro počuti. spasj. - | ELLi-t ti— anketa Pikelc, kmet iz okolice C: V državi so slabi pogoji, v i|)«et’jstVu se životari, ni podpore VenU>encij, tako da se težko živi. Š^ar se na zemlji da preživeti, iC edno se pridela toliko, da gre. ^JJns otroci še zmeraj delajo na $e 'Jh dobijo delovne navade in ie ba]° v življenju znajdejo. Nekoč »tfj 0 več teh problemov, ko z biij > .‘so vedeli kam, ali pa niso de™. Zdaj jih je manj, a tudi Za n-lih Pos^r^et' v različnih lilfojj^Ncijah. Poznam pri nas ve-aružino, ki je tako šla narazen. ^ bQC ^ilo drugače. Bojim pa se, Vt* tega še vedno več, ker se 0 težje živi. Anica Sintič, gospodinja iz okolice Dobove: Potrebe po rejniških družinah, ki bi sprejele otroke brez staršev ali če ti zanje ne morejo skrbeti, se, mislim, da povečujejo. Na žalost se pač to dogaja. Veijamem, da bi bilo treba več takih razumnih in ljubečih družin tudi pri nas. Ah pa več razumevanja v matični družini. V družinskem krog imamo primer, ko imajo v rejništvu fanta. Res je sprva težko, dokler otrok ne spozna ljubezni in toplega zavetja, ki ga dobi. Ko se navadijo eni na druge, otrok spoštuje njihovo dobroto, tako da izpolnjujejo življenje eni drugemu. Bernardka Močan, bančna uslužbenka iz Sevnice: Pri nas so bili občasno tudi otroci v reji. Petjih je bilo, štiije do zaključka osnovne šole, eden do zaključka poklicne šole. Uradnega statusa rejniške družine nismo imeh. Domačih otrok je bilo šest in z veseljem smo sprejeli še koga medse. Starša sta vse vzgajala enotno. Rejenci so kasneje še vedno prihajali na obisk k staršem in čutih pripadnost družini. Mislim, da bi s to izkušnjo zmogla odgovorno prevzeti skrb za kakšnega rejenca. Za rejnika se mi zdi pomembno, da otroku z vzgojo postavi merila, da bo znal presojati, da se bo počutil enakovrednega in ne manjvrednega v družbi. Slavko Gorenc, natakar s Studenca: Vem, da rejništvo obstaja, vendar ne poznam nobene take družine niti nikogar, ki je bil v reji. Poznam pa več otrok, ki od družine praktično nimajo ničesar. Za otroka, ki pride v rejništvo, se mi zdi najpomembnejše, da ima možnost izobraževanja. Rejnik ga mora vzgajati, mu pokazati ljubezen in skrb. To je več vredno od denarja, seveda pa brez denatja tudi ne moreš vzgajati otroka in ga šolati. Pravi starši se gotovo ne zavedajo posledic rejništva. Če bi o tem vsaj malo razmišljali, bi morda vendarle skušali že prej kaj spremeniti pri sebi. Eni se namreč potem, ko vidijo, kaj so štorih, uredijo. Irena Dvoršek, dipl. soc. delavka CSD Krško: V rejniške družine praviloma dodeljujemo otroke iz družin, kjer prevladujejo neurejene razmere, ah otroke, ki so zaradi kakršnihkoli razlogov izgubih starše. Rejništvo je ukrep kratkotrajnejšega značaja, saj naj bi se po določenem obdobju, če se seveda odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil tak ukrep sprejet, otroci vrnili v svojo matično družino. Povem lahko, daje za otroke boljše, če določeno obdobje preživijo v rejniški družini, kot pa, če bi bili dodeljeni v katerega izmed tovrstnih zavodov. Gre za način reševanja problemov, katerega cilj je otroka čimbolj usposobiti za normalno življenje. Danijel Mižigoj, predsednik društva Sožitje Krško: V društvu je nekaj članov, ki živijo pri rejniških družinah in ugotovim lahko, da je ta sistem v naši državi dobro organiziran. Zadeve spremljam tudi kot član sveta javnega zavoda CSD in velikokrat te družine obiskujem tudi na njihovem naslovu. Tisti starši, ki v svojo družino sprejmejo rejenca, so gotovo dobri ljudje, so nekaj posebnega in take zelo spoštujem. Te humanosti se ne da opisati z besedami, tu štejejo predvsem dejanja. Znano mi je, da je veliko otrok, ki so živeh pri rejniških starših, tudi kasneje v življenju obdržalo tesne stike z njimi in so se k njim tudi zelo radi vračali. POD LUPO stran 4 O meji dvakrat brez vladnih predstavnikov Brežice - Na septembrsko sejo so povabili predsednika komisije za meje Dušana Faturja z Ministrstva za zunanje zadeve, ki se povabilu ni odzval. Ministrstvo zaenkrat ne daje pojasnil glede meje, razen na sedežu, dokler o meddržavni pogodbi ne bodo odločali ustrezni hrvaški organi. Zato protest brežiške občine ministrstvu ostaja. Zdaj zbirajo konkretne pripombe na sporazum o meji z R Hrvaško, ki izhajajo iz zarisane meje in jih bodo v prihodnjih dneh poslali na njihov naslov. Pojasnila o meji na 67 km brežiško hrvaške meje je po protestnem pismu na sedežu ministrstva pridobil tajnik občine Ferdo Pinterič, tudi kopijo meddržavne pogodbe in kopije geografskih kart s potekom meje. Tajnik je informacije podal svetnikom, na klopi pa so dobili tudi črnobele kopije kart. Z zarisano mejo pa niso povsem zadovoljni, čeprav so le redki trezno opozarjali, da ni vse tako kritično, kot opozarjajo najglasnejši. Kar je izpostavil Borut Mokrovič, potem ko so nekateri vpili o izgubi kokošje farme v Rigoncah. Opozoril je, da so lastniki zdaj Hrvati, ki na lak sporazum nimajo pripomb. Pestra in ognjevita razprava je bila, kot so naknadno ugotovili, povsem razumljiva, saj do te seje niso dobili konkretnejših pojasnil o poteku meje v Posavju. Dobovčan Jože Blažič vztraja: “ Da je meja, ki jo predvideva sporazum, v škodo Sloveniji”. Kot pravi, je Hrvaška že zgradila vodoobrambni nasip v spodnjem toku Sotle, ob takem sporazumu, meni, ga naša stran nikoli ne bo.Jože Avšič je primerjal te karte s turistično karto mesta in svetnike opozoril, da je meja pri izlivu Sotle v Savo taka, kot jo poznamo tudi na stari karti, in da to ni nič novega. Zato je predlagal, da pripravijo konkretne pripombe glede sporazuma, za mešano komisijo ali tudi za primer, če pride do novega oblikovanja sporazuma. Tako bodo na občini še v teh dneh s predstavniki vseh svetniških skupin v Brežicah preučili konkretne pripombe glede sporazuma o meji in jih poslali mešani komisiji za meje. S.V. Ustanovljen regijski odbor NSi Kostanjevica na Krki - Na pobudo občinskega odbora Nove Slovenije Krško je bil ustanovljen regijski odbor NSi, katerega predsednik za mandat enega leta je postal Vinko Bah. Kot so se dogovorili občinski odbori iz Brežic, Krškega, Radeč in Sevnice, bodo funkcijo regijskega predsednika izmenjavali vsako leto. Gost na srečanju je bil tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk. Kot je povedal predsednik krškega odbora Martin Kodrič, seje stranki zlahka uspelo organizirati tudi na nivoju posavske regije, saj NSi po enem letu svojega obstoja šteje že več sto članov. Najzanimivejši del srečanja je bil nastop dr. Andreja Bajuka, ki je prisotnim pojasnjeval nekatere najaktualnejše politične in gospodarske projekte, povezane predvsem z regijo Posavje. Na obilico vprašanj je dr. Bajuk odgovarjal primerjalno, torej tako, kot so podobne zahtevne probleme reševale v preteklosti vse danes uspešne države v Evropi in svetu. Kot je zatrdil, so nekatere rešitve, ki jih danes javnosti ponuja slovenska vlada, dobre, da pa je veliko preveč bistvenih projektov slabo zastavljenih. V prvi vrsti gre za neracionalno trošenje državnega denarja in ogromno zadolževanje, ki lahko v prihodnosti resno zamaje slovensko državnost. D.K. Vladislav Deržič - brežiški župan Ne maram politiziranja, mene zanima predvsem razvoj Tisti petek, ko sva bila dogovorjena za pogovor, je bila občinska stavba polna ljudi, ki so izpolnjevali obrazce za popis škode, ki s" v 0 jo povzročile zmrzal, toča in suša. Narava ima svojo pot, ne glede na to, koliko si človek prizadeva (ali domišlja), da bi jo obvladal' Besedilo: Jurij Popov Povsem razumljivo je torej, da je pogovor zašel najprej na to področje. “S pomočjo oddelka za kmetijstvo smo dokaj hitro izračunali, kakšne so posledice. Pri tem nismo čakali na navodila države, ki so zelo kasnila, ampak smo se lotili dela takoj. Pozeba je povzročila za 474 milijonov SIT škode, toča za 111 milijonov 300.000 SIT, suša pa za okroglih 300 milijonov SIT škode. Gre torej za veliko škodo.” Kolikšno je upanje, da bo takšna škoda kmetovalcem povrnjena v doglednem času? “Pridružujemo se tistim, ki trdijo, da je to potrebno čimprej sistemsko urediti. Na ta problem ne gledam le kot na problem kmetijstva, mene zanima podeželje kot tako in njegov razvoj. Če bi na vse gledali le skozi ekonomsko prizmo, bi se marsičesa ne lotili. Recimo izgradnje nove šole v Pišecah (440 milijonov SIT). V zadnjih letih je mnogo ljudi zapustilo demografsko ogrožena območja, kar ni dobro. Če kraju vzameš šolo, si mu vzel dušo. Kakšne so posledice, vem iz izkušnje svojega kraja - Čateža. Še danes se poznajo posledice tega, da smo ukinili šolo. Z drugimi besedami, prizadeval si bom, da bo kmetom škoda čimprej vsaj deloma povrnjena, vendar si bom še naprej prizadeval tudi za celostni razvoj podeželja.” Posavje je ta čas v razvojnem krču. Pravzaprav je na prelomnici, obremenjeni z vrsto problemi. “Moja osnovna pripomba je, da je v Sloveniji vse preveč centralizacije. Prizadevamo si, da bi kaj v Ljubljani skoncentriranega kapitala prenesli tudi v Posavje. Beležimo že prve uspehe. V skla- du z zakonom o regionalnem razvoju podeželja smo se v Posavju kar dobro dogovorili glede sredstev, ki naj bi prišla iz Ljubljane. Dobili bomo nekaj več kot 100 milijonov SIT - Brežice konkretno 34 milijonov SIT, ki jih bomo porabili predvsem za komunalne potrebe; za urejanje cest, plazišč in vodovoda. Tudi iz ribniškega sklada bomo dobili nekaj denarja. Skupaj z območno obrtno zbornico in razvojnim centrom pa pripravljamo nove razvojne poteze. Če se vrnemo k podeželju, tu urejamo dve vinski cesti; Bizeljsko - sremiška, kjer smo že veliko naredili, in Podgorjanska vinska cesta, ta se vije vse do Novega mesta. Tu smo doslej že marsikaj uredili, recimo glede vprašanja pitne vode in cestne povezave med vasmi. Glede prihodnjega razvoja sem gotovo zmeren optimist. V minulih petih letih je bilo že marsikaj storjenega in dokaj optimistično pripravljamo načrt za prihodnjo petletko. Do konca septembra bomo pripravili analizo proračunskih vlaganj v 19 krajevnih skupnosti oziroma 109 vaseh, da bomo ugotovili, kje so bili deležni manjše pozornosti. Vemo, da so določena nesorazmerja, kijih bomo skušali v prihodnje Z bolj načrtnim delom odpraviti. Vprašanje je, koliko so ta nesorazmerja posledica občinske politike, koliko pa ne prav aktivnih vodstev krajevnih skupnosti. Ne nazadnje smo zelo velika občina, ki ima 24.500 prebivalcev in smo na desetem ali enajstem mestu v državi. Imamo pa skoraj 1400 nezaposlenih, čeprav se dogajajo tudi paradoksi, da recimo v Beti Dobova ne morejo zaposliti 10, 12 ljudi, da bi lahko proizvedli toliko, kot bi lahko prodali. Na razpise se namreč ne prijavi nihče. To torej pomeni, da ljudje delujejo na področju sive ekonomije.” Katere so konkretne gospodarske možnosti za zmanjševanje nezaposlenosti in povečanje finančnih rezultatov ter hkrati standarda Brežičanov? “Zelo se povezujemo s Tovarno prikolic in vozil iz Novega mesta, da bi proizvodnjo v njihovi enoti na našem področju razširili. V njej ta čas dela 70 ljudi, v doglednem času pa naj bi se delovna sila podvojila. Veliko energije vlagamo tudi v reševanja problema Opekarne Brežice, ki je šla v stečaj predvsem zaradi kadrovske šibkosti in neodgovornega vodstva. Povezujemo se z Ljubečno Celje in Salonitom iz Anhova. Anhovo sem obiskal sam. Tam so nam pripravili obetaven program sanacije. Po njem bi zadržali vsa delovna mesta, asortiman izdelkov pa bi se povečal. Načrt vsebuje tudi širitev sodelovanja, tako denimo na Komunalno obrtno podjetje, ki ima veliko gramoza. Porabiti gaje treba za ceste ali kaj drugega, predno bo to območje zaradi savskih elektrarn poplavljeno. Tu so tudi velike zaloge apnenca na Bizeljskem, ki se jih da koristno porabiti, ter precejšnje količine peska v Globokem. Sa-lonitov načrt predvideva vzpostavitev močne enote, ki bi pokrivala trg vse tja do Zagreba. Poleg tega nas čaka nekaj izjemnih, ne spominski zbornik posavje 1989 - 1991 Nadaljevanje iz prejšnje številke... Kristijan Janc: “Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos” Zelo sem ponosen, da sem kot občan občine Sevnica in državljan Republike Slovenije lahko sodeloval pri pomembnih korakih k samostojni in neodvisni državi Sloveniji in da nam je uspelo sanje naših očetov in dedov spremeniti v resničnost, na katero gledamo s ponosom in z velikim zadovoljstvom. To pot bi zagotovo ponovil še enkrat, če bi bilo potrebno. Prvi veliki dogodek je bil zame plebiscit, ko smo se Slovenke in Slovenci v velikem številu podali na volišča in se prepričljivo odločili za samostojnost, saj takšne enotnosti Slovencev verjetno ni mogoče nikoli več ponoviti in je samo dokaz velikih želja številnih generacij, ki jim to ni bilo dano. Drugi velik dogodek v mojem življenju pa je bil zagotovo ta, da sem v slovenski vojni lahko pomagal pri opravljanju nalog varovanja in hrambe orožja ter streliva enot teritorialne obrambe v zasebnem stanovanju na Ponikvah pri Studencu 24, pošta Studenec, občina Sevnica. Dovolite mi, da to na kratko opišem. Delavci teritorialne obrambe so mi telefonirali v službo z željo, da se čim prej srečamo na samem, da bi se nekaj dogovorili. Še isto popoldne smo se dobili v moji pisarni, in sicer Mirko Ognjenovič, Ivan Božič, Vili Logar in jaz. Želel sem naročiti pijačo, pa so jo odklonili, češ da nimajo veliko časa in bi čim prej radi nekaj prosili. Na začetku so mi povedali, da gre za zaupno stvar in da prosijo, da o tem srečanju ne spregovorim nikomur niti besede, tudi ženi in staršem ne. Povedali so mi, da morajo orožje in strelivo iz centralnega skladišča takoj prestaviti na varno in skrito mesto. Zanimalo jih je, če imam na domu primeren prostor in če bi bil pripravljen pri tem sodelovati, ne da bi komu povedal. Takoj sem privolil in že v mislih iskal, kateri prostor bi bil primeren, uporaben ter nesumljiv za domače. Kmalu sem ga našel, vendar je bilo potrebno iz njega umakniti drva. Dogovorili smo se, da se bomo dobili še isti večer ob 22.30 pri meni doma; žena bo spala in v okolici ne bo nikogar. Vse je teklo po dogovoru, prostorje bil več kot dober. Z baterijami smo si ga ogledali in se dogovorili, da ga je treba izpraz- niti v dveh, treh dneh, v času, ko bo vse najmanj opazno. Naslednji dan sem si organiziral delo tako, da sem bil sam doma in sem pridno pospravljal skladišče, montiral na vrata obešanke, in sicer na vsa vrata, da bi bilo bolj sprejemljivo za domače, saj ima brat v spodnjih prostorih klet z vinom. Naslednji dan je bilo vse pripravljeno za prvi tovor. Dogovor o tem je stekel že večer kasneje. Ob 22.30 smo se dobili na cesti, s katere smo zavili na naše dvorišče. Orožje in strelivo je vozil g gasilec Janko Stopar, poleg nje- rg ga pa smo sodelovali še Vili, "§ Ivan, Mirko in jaz. Pomagali smo Tj si z baterijo. Ropota nismo pov- g zročali. Tu in tam je zalajal sosedov pes, ki ga je kmalu umirila dobra klobasa. Janko je bil na tovornjaku (TAM), ostali pa smo po parih nosili kar precej težke lesene zabojnike in jih zlagali po Vilijevem navodilu v skladišče enega na drugega, ločeno strelivo in orožje. V slabi uri smo delo opravili; vmes smo počivali samo toliko, da smo spili nekaj “kratkega” za pogum in moč. Vseskozi je bila tišina, tema, tu in tam je še zalajal sosedov pes, žena pa je zelo trdno spala. In tako se je nadaljevalo nekaj večerov. Polni tovornjaki so bili prazni vsak večer prej in postali Minevali so dnevi in ko sem bil zdoma, žena ni niti opazila, da so na vratih obešanke, ker ni zahajala v te prostore. Neko popoldne me je pokojni oče zasliševal, ker je hotel prav v to skladišče, pa ni mogel, saj je bilo zaklenjeno. Zato meje prosil, naj mu dam ključ, da bo iz skladišča vzel nekaj stvari. Izgovor je bil takoj pripravljen in s pogovo-roiji sem pozornost usmeril dru- smo uigrana ekipa, ki je delo opravila zelo profesionalno, brez kakršnega koli suma, da se vsak večerjpc 22. uri na dvorišču kaj dogaja. Šest manjših tovornjakov streliva in orožja je bilo skladiščeno zraven spalnice in zaklenjeno, kot so po novem tudi ostala skladišča. le občinsko ali regijsko pomenih nih projektov, ki bodo vsekako* pomenili nov razvojni zagon. C£ omenimo savske elektrarne, bo-mo na vrsti zadnji, projekt pa S£ bo uresničeval kakšnih 10 ali let. Za nas je ta čas najpomemb' nejši projekt gradnja avtoceste Traso bomo letos v celoti zak"' ličili, prek Darsa naj bi opravil1 vse odkupe zemljišč in gradnja s£ lahko začne. Nas močno zadevi) tudi nova schengenska meja, s"J imamo s Hrvaško na ozemlju n3' še občine kar 67 km skupne meje Državni del meje se bo začel g"3' diti že oktobra, vso lokacijsko kumentacijo pa smo že pripravi hkrati s pripravo enake dokume"' tacije za avtocesto. Skupaj z dl' žavo bomo zgradili gospodari plato, kjer bodo tudi carina, ob mejna policija in drugi potrebi-organi. Imamo tudi ustrezno gos' podarsko združenje za ta pl"*0’ Doslej smo s 56 gospodarski!"1 subjekti podpisali dogovor o s" I (0se om o NEK, bo po ministrovem mnenju do ratifikacije v Kra ParGmentih potrebno vložiti še dodaten napor. Župana občine je Sp° 'n Prisotne predstavnike svetniških skupin v občinskem svetu plače C*< ZDRAVSTVO, SOLSTVO Kdaj bo brežiški balon primeren za športno vzgojo ? Brežice - Brežiški balon doživlja neprijetno usodo. Učenci morda še bolj neprijetno. Že v drugo so svetniki zavrnili predlog za njegovo sanacijo, saj se ne strinjajo s predlagano višino sredstev. Že pred dopusti so v Brežicah zavrnili točko o sanaciji dvorane Pri OS Brežice, kjer je nujna sanacija ogrevanja. Sporna je bila ocena potrebnih sredstev. Ob tem, da Plinsko ogrevanje ne segreje dovolj prostora in da so šolarji telovadili v zimskem času na nekaj stopinj Celzija, so nekateri svetniki izpostavili, da tudi uhaja plin. To so menda, kot smo že poročali, Ugotovili učitelji, nekatere učence Je ob tem obšla slabost. Investicijo za sanacijo je šolsko ministrstvo ponovno prestavilo v prihodnje leto, tako da se svetniki pred počitnicami niso odločili, ali sami krijejo investicijo uli počakajo še eno sezono - pač Pa pred odločanjem zahtevali dodatne študije. Septembra pa se že v drugo niso strinjali z višino Predvidenih 13,6 milijona SIT za sanacijo ogrevanja. Če so julija Zahtevali dodatno študijo o sana-ciji, zdaj ne verjamejo, daje lahko n°vi izračun stroškov skoraj pov-Sern enak. Zima pa že trka na vra-ta in s tem vse manj časa za resnično sanacijo balona, ki brežiški s°li in skoraj 1000 učencem predstavlja telovadnico. Župan pa je brez podpore svetnikov nemočen. Svetniki izpostavljajo tudi smiselnost sanacije, ker naj bi v bližnji prihodnosti obravnavali predlog sklepa o potrditvi idejnega projekta za adaptacijo inprido-bitev novih prostorov v OS Brežice. Idejni projekt sanacije predvideva fazno rešitev prostorske problematike z istočasno adaptacijo celotne šolske zgradbe, ki v celotni oceni znaša 600 milijonov SIT. V prijavi na šolskem ministrstvu pa je investicija uvrščena na 185. mesto. Vodja pristojnega oddelka na občini Hribarjeva meni, da sanacija v 3. fazi res predvideva nadomestni objekt, vendar opozarja, da bo fazna izvedba potekala več let in zadnja faza ne bo prišla na vrsto, meni, najverjetneje še 20 let. Suzana Vahtarič Nekoč je bilo odkrito igrišče, ponjava je dala telovadnico. Pred prvimi deli za novo šolo Pišece Pišece - Še slab mesec nas loči do pričetka gradnje nove osnovne *ole v Pišecah, ki bo učence sprejela že v naslednjem šolskem letu. Finančni načrt za izgradnjo osnovne šole Pišece je sprejet, v teku je razpis za izbor izvajalca. Tudi ostale aktivnosti, ki tečejo, ^užejo, da se bo gradnja res začela sredi oktobra. V poletnih mesecih je bil za n°Vo šolo izdelan investicijski j?°gram ter pridobljeno soglasje Uiančnega ministrstva k investi-, 1'> izdelana je bila lokacijska do- vsa uuentacija in pridobljena so bila potrebna soglasja. Toda geo- ^ehanske raziskave so pokazale, .‘jje teren južno od sedanjega ig-Sca dokaj zahteven za gradnjo, t.at° je moral projektant predvide-ustrezno temeljenje objekta in P°dpomih zidov. To bi uspeli ure-1 s 150-metrskim podpornim 'tu, kar pa bi podražilo investi-v že potrjenem finančnem ok- z ovrednotenimi 53 za nadstandardno telo- *ido, cijo yiru. ■ Predvidena vrednost celotne ^esticije ^ijoni ■ junico skupaj znaša 441 indigov sit. Letošnje leto za pridobitev rebne dokumentacije, uprav-j?v Soljenj, odkupa zemljišč in edbo pripravljalnih del šolsko Uiistrstvo prispeva 2 milijona. Predsednik gradbenega odbora za omenjeno šolo Miran Levak (na fotografiji) je po seji odbora, ki so se ga udeležili predstavniki občine, povedal, da so našli kompromisno rešitev z nekaterimi pomiki v naravi, ki ne bo presegla dogovorjenega finančnega okvira. V teh dneh pričakujejo pridobitev gradbenega dovoljenja, v prvih oktobrskih dneh pa tudi izbor izvajalca. S.V. Invalidi smo si privoščili '|-() 'LN že devet let organiziramo zdravljenje in počitek v lepih Šmarjeških pl v*cah >n vsako leto je odziv večji, saj je poleg korektnega, to je zmernega Sm ■ JjSodno tako časovno kot glede prevoza. Začetek našega zdravljenja v Ufieških Toplicah je bil 9.7. in vozili smo se vse do 1. 8., s tem da smo k Mca, skupaj 15 dni. Tovrstno zdravljenje in počitnikovanje je koristilo ' °draslih, Senovo (39) in Krško (38), prisotni pa so bili tudi otroci 22, i ov0 (10), Krško (12). Najprej so vstopili v avtobus Senovčani, ki so od-Po(y1 Turi, potem so bili na vrsti Krčani z odhodom ob 7.15, nato pa so ^ člane vse do avtoceste, tako da so v Šmarješke Toplice prihajali O.Ped 8. uro, odhod je bil že ob 12.uri. V teh štirih urah je bilo dovolj dihali smo čudovit zrak, kofetkali in še kaj. V bazenu je bilo veliko Vr^01? med starejšimi o rožah, kuhi in raznih spretnostih. Vsak dan so se ga p1^zadovoljni, ker so naredili nekaj zase, pa še popoldan je ostal, da so z u^VeUmed svojimi ljudmi. Društvo invalidov Krško je zelo zadovoljno v Šmaijeških Toplicah in upajo, da jim bodo tudi v bodoče ugodili. % aiTga kanala so posneli izjavo predsednika in užitek invalidov v topli-k (]n namenom, da bi se kaj vzbudilo pri ljudeh. Opazili so, da so bile toplice eva v dan bolj polne. Suzana Simič l.oktobra boni tudi v Posavju Posavje - Po podatkih Agencije za mlade Punkt v Krškem bodo 1. oktobra enako agencijo odprli tudi v centru Brežic na Cesti prvih borcev 46, kjer bodo poleg vse ostale ponudbe prodajali tudi študentske bone za prehrano, ki jih zaenkrat lahko študenti kupijo le v Novem mestu. L.P. “Da bo korak v šolo bolj vesel” Brežice - Na župnijskem Karitasu Brežice so želeli pomagati šolarjem, zato so organizirali akcijo, v kateri zbirajo finančna sredstva za nakup šolskih potrebščin. 23.000 SIT pa je žal vse preskromen znesek, da bi nakupili in obdarili vse, ki so njihove pomoči potrebni. Akcija še vedno poteka. Že skozi vse poletje zbirajo sredstva za nakup šolskih potrebšin. Akcijo so poimenovali “Da bo korak v šolo bolj vesel”. Tako so z zbranim denarjem nakupili 600 zvezkov, ki sojih pred začetkom novega šolskega leta razdelili med trideset družin, največ, kar devetdeset, so jih podelili družini s sedmimi otroki. Tudi za romske otroke so poskrbeli, tako je dvanajst romskih šolarjev v osnovni šoli Cerklje ob Krki pričakal paket potrebščin. Skupno so zbrali 23.000 SIT, štirje darovalci so plačali obrabnino učbenikov učencem iz ogroženih družin, dva pa oskrbo internata za srednješolca. Akcija zbiranja sredstev pa še vedno poteka skozi ves mesec september in oktober, zato, če le morete, ponudite roko in pomagajte tudi vi, kajti v župnijskem Karitasu Brežice si želijo, da bi osrečili tudi tiste šolarje, ki so za najnujnejše pripomočke zaradi življenjske stiske staršev prikrajšani. Otroci pa niso krivi, če je življenje kruto, zato jim skupaj polepšajmo otroštvo, tudi na takšen način. K. M. Skupine za samopomoč starejših Sevnica - Prve skupine za samopomoč starejših so se v Sloveniji pojavile leta 1987, danes jih je preko 400. Pred letom dni so se na pobudo Silve Podlesnik, Cvetke Biderman in Darje Borin tudi v Sevnici ustanovile tri skupine. Rednih srečanj se udeležuje 40 članov, v restavraciji Dvorec Impoljca pa so proslavili “rojstni dan” dejavnosti, ki jim lajša življenje. V skupinah za samopomoč se starejši pogovaijajo o svojih stiskah, pričakovanjih pa tudi o aktualnih političnih in drugih dogajanjih.Voditeljice, ki so se usposabljale na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani, želijo skozi vo- upokojencev Sevnica. V Domu upokojencev Sevnica pa sta skupini Tulipan in Vrtnica. Člani imajo srečanja vsako sredo. Voditeljicam skupin se je za njihovo plemenitost zahvalila direktorica Doma Impoljca Milka Darja Borin, Cvetka Biderman in Silva Podlesnik dene razgovore starejšim pomagati, da se otresejo depresije ali občutka odvečnosti, ki je najpogostejši spremljevalec pozne starosti. Za tiste, ki živijo v domačem okolju, deluje skupina Rožmarin. Sestajajo se vsak ponedeljek popoldne v prostorih Društva Cizelj, ob obletnici druženja je vsem prisrčno čestitala direktorica Centra za socialno delo Krško Marjanca Sečen, župan občine Sevnica Kristijan Janc pa je poudaril, da jim je za pomoč vedno na voljo. Branka Dernovšek anketa E - redovalnica, DA ali NE Slovenija, Posavje - V času množične uporabe interneta se je tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS odločilo za novo možnost stikov med šolo in starši. Projekt se poskusno uvaja na štirih slovenskih šolah. In kaj o e-redovalnici menijo naključno izbrani Posavci. Petra Jazbar, Sevnica: Za možnost vpogleda staršev v redovalnico preko interneta sem slišala. Sem mama tretješolca Matica, ki obiskuje OŠ Boštanj. Ali na tej šoli razmišljajo o tem, ne vem. Takšna oblika preverjanja učnega uspeha za osnovno šolo po moje ni potrebna in ni smiselna. Starši moramo biti v kontaktu z učitelji, saj nas zanima tudi otrokovo obnašanje v šoli, ne le ocene. Če z otrokom vzpostavimo zaupanje, bo za ocene, uspešne ali ne, povedal sam. Za starše srednješolcev pa bi bila ta možnost preverjanja ocen gotovo dobrodošla. Otroci tako ne bi več toliko zavajali starše glede učnega uspeha. *, Andrej Lisec, univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa iz Boš-tanja: To novost z veseljem pozdravljam. Starši morajo imeti vedno vpogled v otrokove ocene, da lahko pravočasno ukrepajo. Najslabše je, če Otroci ne poročajo doma; potem so starši na sestankih šokirani, otroci doma pa tepeni. Sam nisem zamolčal nobene ocene in to se je izkazalo kot dobro. Pozitivno je, da staršem po uvedbi E- redovalnice sploh ne bo treba hoditi na roditeljski sestanek. Če pa bodo želeli ohraniti stik s profesorji, ga lahko vzdržujejo. Čas gre naprej in prav je, da gre v korak z njim tudi šola ter starši. Laura Kreačič, študentka iz Brežic: Če imajo starši dostop do ocen svojega otroka, je to vsekakor v redu. Zlorabe so seveda vsepovsod možne, vendar je treba otrokom in staršem zagotoviti zasebnost z določenimi šiframi, kot je to navada pri ocenah na fakultetah. Tak način vpogleda v ocene bi bil veliko boljši, saj morajo starši zdaj čakati na roditeljske sestanke, potem pa je šok toliko večji. Tako pa bi bilo gotovo veliko manj stresno, če bi kadark Vi lahko pogledali v redovalnico. S tem pa ne mislim, da bi roditeljske sestanke zanemarili. Interakcija med starši in učitelji ali profesorji je še vedno potrebna. Jurij Colarič, dipl.inž. strojništva, iz Krškega: S takšnim načinom preverjanja ocen se kot oče tretješolca ne strinjam, čeprav sem sam velik uporabnik interneta. Razlog pa je samo eden - stik med starši in učitelji, ki je že tako in tako bolj na trhlih tleh, bo tako popolnoma zastal. Kakorkoli pa je vse skupaj z vidika učencev in staršev popolnoma nepomembna stvar. Sola, tako osnovna kot srednja, je po mojem mnenju potrebna temeljite vsebinske prenove. Zastaviti je potrebno končni cilj, program oziroma pot do cilja pa je potrebno prepustiti učencu in učitelju. Obarvana slovenščina v Evropi Pišece - Projekt “Obarvana slovenščina”, ki ga že nekaj let uspešno izvajajo na Osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišečah, je bil izbran med stotimi najboljšimi v Evropi. Med najboljšimi je tudi Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice. Evropska unija je namreč že v mesecu maju v okviru medmrežja eSchola razpisala natečaj za najboljše šolske projekte, ki se odvijajo po evropskih osnovnih in srednjih šolah s pomočjo sodobne učne tehnologije in se predstavljajo na svetovnem spletu. Med več kot tisoč prispelimi prispevki so organizatorji natečaja izbrali sto najboljših, med njimi je tudi projekt “Obarvana slovenščina” OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Učenci v svojem projektu namreč opravljajo pomembno arhivsko delo, kajti narečja v današnjem času vse bolj izginjajo, hkrati pa nadaljujejo tudi delo svojega rojaka jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika. V družbi najboljših je tudi Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice. K.M. Od 3.9. do 17.9.2001 Dečke so rodile: Alenka Jakolič iz Stare vasi, Sonja Žmavc z Bojs-nega, Sutkije Morina iz Sevnice, Bernarda Sršen iz Starega Grada in Vesna Kozole iz Dolenjega Leskovca. Deklice so rodile: Karmen Kupljen s Cvena, Vesna Simič iz Krškega, Angela Kuhar s Ponikev, Alenka Pirc iz Dolenje vasi pri Krškem, Dragica Budič iz Sel pri Dobovi, Sabina Kotnik z Bizeljskega, Špela Mas-nec iz Krškega, Danijela Knez-Molan z Zdol, Ljubica Golob iz Vrbine, Klavdija Platovšek iz Dramlje, Margareta Jurgl iz Žirovnice, Andreja Stegenšek iz Sevnice in Andreja Zidarič iz Brestanice. KULTURA Slikarka Darinka Pavletič-Lorenčak (levo) se je zelo razveselila prijateljice Slave Vučajnk iz Sevnice, ki je ni videla že 20 let. To pomeni, da je že dolgo na likovni sceni in da je tudi že dolgo babica. Boštjan Tacol, absolvent umetnostne zgodovine, sicer pa njen vnuk, pravi, da je Darinka Pavletič Lorenčak babica z mnogo talenti in veliko energije; je babica, ki je večinoma zelo živahna, ki piše pesmi, igra kitaro in prepeva v pevskem zboru. Babičine pesmi bo Boštjan Tacol v galeriji Ana recitiral 24. septembra. N.C.C. Jesenske serenade Brestanica -V sklopu že 25. jesenskih serenad se v septembru ob petkih na gradu Rajhenburg vrstijo koncerti ob še petih drugih lokacijah po Sloveniji. Do sedaj so se predstavili Slovenski tolkalni projekt ter Enzo Fabiani kvartet. Ta petek bo koncert Tadeja Tomšiča -Razmišljanja v dekadenci, naslednji petek pa Matjaža Robavsa in Tomaža Plahutnika Vse najlepše rožice. S.V. kega seminarja oz. delavnice, ki jo je organiziral celjski sklad za kulturne dejavnosti, nekaj je bilo igralcev iz kulturnih društev celjske regije, tehnično podporo pa je omogočilo kulturno društvo Zarja Trnovlje. Premierna uprizoritev Alkestide je bila 25. junija v Celju, nato pa so bile še tri ponovitve na celjskem gradu. N.C.C. Blagoslovljen trud Podgračeno - Med skoraj 500 številnimi gosti so vaščani Podgra-čenega slovesno sklenili devetmesečni v večini lastni denarni in delovni vložek svoje ideje, da bi v kraju imeli svoje spominsko obeležje. Tako je ob pomoči še nekaterih donatorjev zrasla lična kapelica, v kateri je kip sv. Mihaela. Slovesni blagoslov je opravil upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko ob somaševanju domačega gospoda Silvan Omerzu med svojimi angeli grafije in oblikovanja lutk na likovni akademiji v Pragi, seje krškemu občinstvu predstavil kot eden tistih avtorjev, ki je v svoje predstave temeljito posegel z drugačnimi podobami in marsikomu tujo estetiko.V otvoritvenem programu je številnim prisotnim zaigrala in zapela Stanka Macur, razstavo pa si v Galeriji Krško lahko ogledate do 31. oktobra. D.K. Razdvojeni iluzionizem Jasne Samarin Kostanjevica na Krki - V Lamutovem likovnem salonu je potekala otvoritev razstave slik -kolažev slikarke Jasne Samarin, katere izhodiščna retorika so fragmentacija, rez in prekinitev v montaži. Spoji razdrobljenih fotografij, strukturnih detajlov in poslikanih površin so hkrati zareze, ki prikličejo v spomin razmik, presledke in razdaljo. Jasno Samarin in njena dela je predstavil likovni kritik Sergej Kapus ter dejal, da avtorica z razrezavo fotografskih posnetkov učinkovito razveljavi funkcijo okvira, ki sliko običajno izolira od širše okolice. Njeni kolaži so oprti na strukturo reprezentacije, ki se dvakrat izdaja kot iluzija. Različnost rezov in medsebojno spodbijanje učinkov nenehno daje povod za drugo gledanje, ki zanika prestiž iluzije, zato slike Jasne Samarin učinkujejo na ravni dialektike iluzije in njenega zanikanja. S podvojeno in razcepljeno iluzijo, z nasprotno rabo podob in razdiranjem videza, se gledalec znajde pred dvomljivostjo slikarske predstavitve. D.K. Jasna Samarin in Sergej Kapus Uspešna človekoljubna akcija Posavje, Reka - V relativno kratki časovni akciji zbiranja knjig Radia Brežice in SavaGlasa lahko pohvalno zapišemo, da smo za knjižnico SKPD “Bazovica “na Reki zbrali 1159 knjižnih enot. Po že dveh akcijah, za knjižnici zagrebških in splitskih rojakov, je tokratna tretja prav tako zaznamovana z izjemnim odzivom. Zbrane knjige so izključno leposlovnega značaja za odrasle in mladinska literatura. Za program predaje knjig, vključno s prevozom, je letos zadolžen Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Brežice oziroma njen tajnik Franc Kene, v sodelovanju z Občino Brežice ter Kulturnim društvom “Franc Bogovič” iz Dobove in KD “Žarek” iz Brežic. Za zahtevan podrobni seznam knjig z imeni avtorjev so vestno poskrbele dijakinje osmih razredov Osnovne šole Brežice. S pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, državne sekretarke Magde Tovornik ter Ministrstva RS za zunanje zadeve bomo knjige za SKPD “Bazovica” na Reki pripeljali v soboto, 22. septembra letos ter jim jih slavnostno ob kulturnem programu izročili v večernih urah. N.J.S. Angeli Silvana Omerzuja Krško - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško so v tamkajšnji galeriji odprli razstavo arhaičnih oblik lutk - angelov umetnika, slikarja in lutkovnega Odslikava sanj Sevnica - V Lekosovi galeriji Ana je svoja dela na ogled postavila Darinka Pavletič -Lorenčak iz Celja. Doslej je pripravila že 60 samostojnih razstav ter sodelovala na več kot osemdesetih skupinskih. Alkestida Sevnica - Alkestida, tragična žena iz grškega mita, ki je življenje žrtvovala za svojega moža, je svoje mesto našla tudi v sklopu prireditev sevniškega grajskega poletja. Predstavo je režiral Miha Alujevič iz Celja, nastopili pa so igralci z vseh koncev Slovenije. Predstava (na fotografiji) je namreč nastala kot produkt ustvarjalnega gledališ- scenografa Silvana Omerzuja. Judita Krivec Dragan je ob predstavitvi zapisala, da svet gledališča, ilustracij in nenavadnih risb določa likovno govorico Silvana Omerzuja, umetnika, ki je likovno izobrazbo sicer pridobil v Sloveniji, a mu je prav specialistični študij na Češkem pripomogel k formiranju avtorske prepoznavnosti. Rojen Brestaničan, ki je končal študij na Pedagoški likovni akademiji v Ljubljani in specializiral iz lutkovne sceno- Kino servis Brežice Četrtek, 20.9., ob 17JO Cesarjeva nova podoba, risani; ob 19. uri Drakula, horor; ob 21. uri Cukr & Popr, komedija; petek, 21.9., ob 1730, Cesarjeva nova podoba, risani; ob 19. uri Drakula, horor; ob 21. uri Hitri in drzni, akcijski; sobota, 22.9., ob 1730 Cesarjeva nova podoba, risani, ob 19. uri Čukr & Popr, komedija, ob 21.uri Drakula, horor, nedelja, 23.9., ob 1730 Cesarjeva nova podoba, risani, ob 19. uri Cukr & Popr, komedija, ob 21. uri Drakula, horor. Kulturni dom Krško Četrtek, 20.9., ob 19. uri Tečnoba v hlačah, ob 21. uri Dobermann; petek, 21.9., ob 18. uri Tečnoba v hlačah, ob 20. uri Dobermann; nedelja, 23.9., ob 18. uri Tečnoba v hlačah, ob 20. uri Dobermann; torek, 25.9., ob 19. uri Podmornica U-571, vojna drama; sreda, 26.9., ob 19. uri, Podmornica U-571, vojna drama; četrtek, 27.9., ob 19. uri, Podmornica U-571, vojna drama; petek, 28.9., ob 18. uri Dnevnik Bridget Jones, komedija, ob 20. uri Podmornica U-571, vojna drama; sobota, 29.9., ob 18. uri Dnevnik Bridget Jones, komedija, ob 20. uri Podmornica U-571, vojna drama; nedelja, 30.9., ob 18. uri Dnevnik Bridget Jones, ob 20. uri Podmornica U—571, vojna drama. Jožeta Packa s Čateža in sedmih gostujočih duhovnikov. Prisotnim sta spregovorila predsednik KS Jesenice na Dolenjskem Boris Ajster in predsednik vaške skupnosti Jože Budič mlajši, slovesnosti pa seje udeležil tudi župan občine Brežice Vladislav Deržič. N.J.S napovedi 20. september Krško - zaključna prireditev Slovenski knjižni kviz 2001. Kulturni dom, ob 17. uri Brežice - odprtje razstave mag. Blaža Šegule “Znanilci ohranjanja vodnega okolja”, Dolenjska banka, ob 19.uri 21. september Brestanica - Jesenske serenade, koncert “Vse naj lepše rožice”, Matjaž Robavs in Tomaž Plahutnik, grad, ob 20. uri Brežice - delavnice za animatorje in pedagoške delavce “Igra - gibalo življenja”, Mladinski center KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Skupaj na odru Brestanica - Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Krškega je minuli konec tedna obeležil Poletje na gradu Rajhenburg s koncertom Posavskega okteta in vokalne skupine Solzice. Oba zbora je v glasbo popeljala profesorica Marjetka Podgoršek-Horžen. S.V. 22. september Krško - komedija zmešnjav “Stevardese pristajajo”, Kulturni dom, ob 20.uri Ena sama osupla žalost! Brez besed. Ovijajoči mrak. Ne dohajam, ker ne razumem. Ne razumem maščevalnosti in zamerljivosti brez dna in se sprašujem, do kod lahko sega maloumnost posameznika ali skupine ljudi. In sploh, zakaj? Za košček zemlje več? Ko ta vendar nikomur ne uide. Prekrivala nas bo in nam silila v usta Če se sami ne bomo odločili za kremiranje ali nas ne bodo fanatiki izpranih možganov brezumno sežgali. Manhattenske podobe neprebojnega dima ne izginjajo. V zakulisju spomina in zgostenelega prahu se budi melodija “New York, New York” z Lizo Minelli, Frankom Sinatro in dragimi, ki so o New Yorku peli z zanosom in ponosom. Glasovi se prelivajo, kot se preliva bolečina in osuplost normalnih z zdravim razumom. Grozota New Yorka dreza v bralce s prvih strani časnikov, prikuje na fotelje gledalce ekranov in kot prva zasvaja poslušalce radijskih programov. In megli dojemanje. Ki so ga pred dnevi razveseljevali uspehi slovenskih nogometašev v igrah z Rusi in Jugoslovani. In sta ga v evforijo veselja, tudi uspeha, "da ti mrak pade na oči”, Jana Cvitkoviča, ki je uplenil zlatega leva prihodnosti na 58. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah za film Kruh in mleko ter na 9. mednarodnem filmskem festivalu Vama 2001, kjer so bolgarski filmski kritiki za Zadnjo večerjo nagradili režiserja in scenarista Vojka Anzeljca in glavnega igralca Matjaža Javšnika. Zadnji večerji je nagradno presenečenje pripravila tudi strokovna žirija na mednarodnem filmskem festivalu Soči v Rusiji. Če pustimo vnemar portoroška lobiranja in neprebavljivost obeh fu' mov pri domačih kritikih, je bilo uspehe nogometašev in filmarjev najmanj s ponosom videti in slišati v špicah medijev. Lepo in dobro je poročati o priznanjih in izvrstnih rezultatih, o podvigi*1 in to umestiti na udarno mesto. A je 73 omrežene v sovraštvo morija tudi p0'*' vig. In to je dejstvo. Še kako udam°- Paralelno se mi vsiljuje TV sp°l “Svetovno gibanje - recite otrokofi1 DA”. Sporočilo je nedvoumno. Ampak, kakšen je ta DA, ki ga rasli” lahko rečemo, ponudimo (. udejanjimo otrokom sveta? “Zadttl zajtrk” desettisočev na Manhattnu- J ta trenutek poslednji DA, ki ga otr°^ kom ponujamo v svetovnem gibanj globalne vasi. Odrasli, ki to niso 1 otroci, ki to ne morejo biti, ker so zTJ^ v vrtincu nespoštovanja dragih kult111' enosmernosti in zakoreninjenosti in se v tem trenutku sposobni radostin aplavdirati ob solzah in bolečinah- r je odraz nekega dragega DA. Ne bojim se zase. Ob lastnih napakah in žalostnih 7I\ ljenjskih dogodkih so nam ponUr^ razmišljanje, potrpežljivost, razum® nje, vztrajnost, rast, širina P°zlB ^ moč. Če zberemo toliko razuma, ponujeno sprejmemo za svoje. In lovanje. - s Je res nesmiselno, ko smo sah® sabo vsako minuto, nekaj dobme narediti zase in za drage? . Samo sprašujem. Vse skupaJ vsaj za nekoliko lažjo dušo. Natja Jenko Sur>1' GLASBA, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI w. ' ,: avtomobilizem 59. frankfurtski avtomobilski salon Z družabnega srečanja sevniških gospodarstvenikov Ko so direktorji in politiki merili moči Arto - Vasica na skrajni meji krške in sevniške občine je bila kraj 2.prijateljskega srečanja managerjev in politikov občine Sevnica. Prireditev je lani - tako za pokušino - spravil v življenje Sinjo Jezernik s svojo agencijo za trženje in od prisotnih dobil mandat, da jo okliče za tradicionalno. Arto ni bilo izbrano po naklju- darstvom sc čutiti željo po pre-čju. Vas ima čudovito izletniško vladi oziroma "kdo bo koga", točko z ribnikom (Okrepčevalnica Tekmovalni pari so se dajali v Ainur) in športno igrišče. Nima žaganju hloda, hrbtnem prenosu Pa signala mobilne telefonije, kar žoge. v zabijanju žebljev, v vcsla-Pomeni, da so bili udeleženci sre- nju, popoldne pa so vendarle pričanja na voljo le drug drugemu, znali, da hodita gospodarstvo in t akale sojih namreč pomembne politika v nove zmage z roko v naloge; obilo športnih tekmovanj, roki. Tako so se združeni spravili Pevske vaje in po zaslugi doma- izzivat domačine, ki so jih glad-činov kar preveč obložene mize. ko premagali v nogometu. Poraz A:a Artu so se namreč istega dne je gostom tako dvignil adrenalin, odločili proslaviti obletnico iz- da so se dobro izkazali pri košarki gradnje igrišča in gospodinje so in tudi pri vlečenju vrvi je bila nakar tekmovale v peki. veza gospodarstvo-politika moč- V športnem dopoldnevu je bilo nejša. (Ampak le za las!) B.D. "ied lokalno politiko in gospo- Š leja n Tera:, je dokazal, da v Stillesu znajo z lesom in Berta lj>gar, predsednica občinske združene liste, da tudi prenovljena partija podpira delovno ljudstvo. Najhitreje sta prežagala lilod. klanec Branko Kelemina hvali predsednika vaškega odbora Arto Mirko Novak, lastnik avtobusnega podjetja, z vesli ni tako spreten kol Tntoša Janca . 'a volanom. Zgrešil je smer in prestrašil "potnici". /Vava “mana” avtomobilskih zanesenjakov, tudi zaradi množice svetovnih novosti, pa tudi prelomnica ponudbe. Letošnji “Frankfurt” je vrata odprl že devetinpetdesetič, le da pravih otvoritvenih slovesnosti in govorov tokrat ni bilo zaradi varnosti po zadnjih terorističnih, obsojanja vrednih dejanjih. Vseeno je že prvi dan salon obiskalo kar 53.500 obiskovalcev, pred-Vsem poslovnežev. Mi smo ga že prej, skupaj z ostalimi skoraj 13.000 novinarji z vsega sveta. Vseh novosti zaradi prostorske s0ske ne moremo opisati, zato se bomo osredotočili predvsem na pomembnejše. Audi - na razstavnem prosto-r9 štirih krogov je bil najatrak-*lynejši A4 kabriolet. Ta bo s tra-*0y zapeljal prihodnje leto, med-ko bo njegov “brat” A4 avant udi v Sloveniji še pred koncem et°šnjega leta. BMW - nova “sedmica” je av-°’ ki v tem trenutku gotovo sodi sam vrh. Velikost, aktualna ob-tehnika in dovršenost so lastiti, s katerimi bo osvojila mno-,'Ce, cena pa bo žal tista, s katero 0 dostopna le redkim. Citroen - pričakovanja, ki jih Hricoska hiša povezuje z novim . > So velika. Avtomobil razreda *10” k nam prihaja v začetku hodnjega leta, pričakujemo pa, J. ko prav z njim Citroen Slovenja “napadel” napovedani 10-stotni tržni delež našega av-Otdobilskega trga. Že Cllrysler Je n£*)več pozornosti polodprta različica PT Cruiserja. |. ‘''at - Stilo smo sicer že vide-v Ženevi, vendar je bil tokrat v. °gled skorajda v vseh razlije Stilo bo v Sloveniji na vol-se*e prihodnjo pomlad, iv ~ Nova Fiesta, ki bo do-“o 6 v. še nekaj različic, bo pravo pad°^e”, s katerim bo Ford na- E£čnZa. |,%undai - Terracan, novo sni ndaicvo terensko možnost ayto ^ V'dek na Ljubljanskem pa ntobilskem salonu, v kratkem Preja lahko pričakujemo tudi v je v ,ajn*k salonih, zanimivejši pa C0u ClT1 trenutku prav gotovo novi njej5®’ *a bo pri nas v prihod- - Skupina Fiat je že 0 brez prave aristokratske li- ostale konkurente. Podob-večjim Fokusom ni na- e- Ponovno so pri Lancii !»,SN ?5'05 Volkswagen - Tretji med malimi {to mesto si je prislužil Zgolj zaradi abecede) je novi Polo. Pri nas bo na voljo februarja. Novi Polo je večji in boljši, tako da sega že na rob Golfovega segmenta. Zanimiva je tudi nova Passatova motorna možnost W8, na voljo kot limuzina ali variant. Škoda - Superb bo mnogim prekrižala načrte. 4,80 m dolga Škoda bo ponudila vse koncernske prednosti in manj koncernsko, torej nižjo - ceno. ponudili Thesis in jasno povedali, da bo prihodnje leto zadoščeno vsem, ki si želijo novih velikih “Italijanov”. Mazda - videli smo lahko RX-8, naslednico modela RX-7, ki prihaja čez dve leti. Mercedes - o novem SL-u se veliko govori, v Frankfurtu si ga lahko vsi ljubitelji trikrake zvezde ogledajo tudi od blizu. Zanimiva možnost je Vaneo, enoprostorski Mercedes “srednje” velikosti. Nissan - Novo Primero težko pričakujejo tudi kupci v Sloveniji. Ponujena je v treh izvedbah, prinaša nekaj novega, poleg oblike predvsem prostornost in kvaliteto. Opel - Signum 2 morda napoveduje novo Vectro, najverjetneje pa bolj novo Omego. Obe sta namreč potrebni zamenjave, Vec-trino pričakujemo že na prihodnjem Ženevskem salonu. Peugeot - preteklo obdobje je bilo za to francosko znamko zelo intenzivno, zato tokrat morda nič tako pretresljivega, le 307 break, ki prihaja prihodnjo pomlad. Renault - izredno zanimiva študijska napoved z imenom Talisman, sicer pa popolnoma otipljivi modeli, med katerimi je najnovejši, po novem največji, Renault Vel Satis. Seat - seje posvetil predvsem športnemu duhu. Najzanimivejši je Tango, 180 konjski roadster “retro” oblik. Toyota - Nova Corolla bo priljubljena vsaj toliko, kot je bila zdajšnja. Zagotovilo za to lahko iščemo v obliki, več izvedbah in pregovorni kvaliteti. Frankfurtski avtomobilski salon bo obiskovalcem na ogled vse do 23. septembra, potem pa, kot običajno, spet čez dve leti. Aleksander Krebelj Morda zadnji trenutek ugotovim, ' potem kako so po pisanju Financ v zdravstvu ' izpuhtele milijarde, še kako odteka denar iz brežiškega občinskega proračuna. Res, da se malo oglašam pred mikrofonom, pa saj še na seje ne utegnem redno, zato \. pa bom na rebalans našega / proračuna pripravljen. L g*asba Brežiški flosarji Brežiški flosarji so si ime izposodili iz časov, ko so bile Brežice veliko središče in postajališče splavaijev - flosaijev. “Flosaiji” so Vesna Umek (vokal), Boštjan Umek (harmonika, klaviature, vokal), Franci Lepšina (bas kitara, vokal) in Janko Kršlin (ritem kitara, vokal). Brežiški flosarji Janko Kršlin, Boštjan Umek, Vesna Umek in Franci Lepšina Ko so se imenovali še Domači fantje, so nastopali na različnih prireditvah in občinstvo zabavali predvsem s preigravanjem skladb znanih slovenskih zasedb, od ansamblov Slavka Avsenika, Lojzeta Slaka, bratov Poljanšek, Franca Miheliča, Čukov in Gamsov. V zadnjem obdobju so začeli pripravljati tudi lastne skladbe in pred nekaj tedni v studiu Petra Finka v Dolenjskih Toplicah že posneli prve, ki jih bodo izdali na kaseti in zgoščenki. Besedila so napisali Boštjan Umek, Ivan Sivec in Tone Golobič, pri projektu jim pomaga tudi Martin Hrastovšek. Vse melodije so avtorsko delo Boštjana Umeka, z dvema ali tremi pa se nameravajo udeležiti tudi raznih festivalov slovenske narodne glasbe. V tem času se na več radijskih postajah že vrti njihova prva uspešnica Marička, sicer pa Brežiški flosarji v polni zasedbi vadijo vsak teden na Trebežu. Za stike z javnostjo skrbita predvsem Boštjan (041-827- 433) in Franci (041-508-252). D.K. Prva plošča domače skupine LeeLooJamais Lara Šiljevinac - vokal, Ivo Rime - bobni, tolkala, Miran Radej - kitare, Rok Lopatic - klaviature, piano, Lovro Ravbar - alt, sopran sax, Tadej Rozman - bas, Bojan Zupančič - alt sax se radi družijo in ustvarjajo glasbo. Skupina je nastala na podlagi “jammsessionov”, vendar na začetku niso imeli dovolj časa za intenzivno skupno delo. Zdaj so se združili zares in so že dočakali izid prve plošče Pod vplivom. Material za prvo ploščo z enajstimi skladbami so v lastni režiji pripravljali kar dobri dve leti. Prvi singl z albuma je skladba Se enkrat, za katerega so že snemali videospot. Vodilo skupine vsekakor predstavlja Lara, ki skupino vodi skozi opojno poezijo svojih čustev. Brez predsodkov, malce skromno in sramežljivo, z veliko občutka, znanja in glasbene nadarjenosti. Skoraj vsi člani skupine so sodelovali in redno igrali v zasedbah, ki so si med seboj stilno in ideološko povsem različne (Demolition Group, Tinkara Kovač, Nuša Derenda, Shyam). L.P. __________________________________________________________________ŠPORT_____________________________________________________________________ stran 10 Sava Glas, 19-9.2001 rokomet Prijateljska srečanja in Turnir spominov nogomet Zmaga na zmago in prvi poraz... Vrsar, Sevnica - Sevniški rokometaši, ki so nabirali moči tudi v hrvaškem Vrsarju, so odigrali prijateljsko srečanje proti prvoligašu Areni iz Pulja. Končni izid srečanja je bil 21:22 (12:11) v korist Sevničanov. Drugo prijateljsko srečanje so sevniški rokometaši odigrali doma, njihov nasprotnik je bila ekipa Mazara del Vallo s Sicilije. Tudi italijanski gostje so klonili, izid tega srečanja je bil 29:21 (15:9). Na tej tekmi se je poškodoval domači igralec Zupančič, ki bo zaradi zlomljenega nosu prisiljen nekaj časa počivati. Proti sevniški ekipi pa je klonil tudi zagrebški Medveš-čak, saj so bili Sevničani z dobro igro uspešnejši s končnim izidom 32:24 (16:9). Sicer pa je vodstvo RK Sevnica sklicalo tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ekipo, ki bo merila moči v novi sezoni v 1A SRL. Cilj sevniške ekipe je obstanek v prvi ligi, seveda pa je njihova želja tudi čim boljša uvrstitev ob koncu sezone. V rokometni šoli, ki deluje pod njihovim okriljem, pa bodo posebno pozornost namenili mlajšim selekcijam. V nadaljevanju tega dne je sledil še rokometni “Turnir spominov”, na katerem so sodelovale ekipe rokometnih klubov Badel Zagreb, Gorenje Velenje, Dobova in Sevnica. Ob koncu je bila najuspešnejša ekipa Gorenja iz Velenja, ki je v predtekmovanju premagala Dobovo z 26:20, Badel Zagreb, (finale: Gorenje - Badel 28:21), ki je v predtekmovanju ugnal domačo ekipo s 26:28, je zasedel drugo mesto, tretji pa so bili Dobovčani, ki so v boju za tretje mesto ugnali domačo Sevnico z 21:17, ki je bila četrta. K.M. Krško, Brežice - Članska ekipa NK Krško sije zadala nalogo, biti čim boljši, nanizati čim več zmag in napredovati iz tretje slovenske nogometne lige - sever stopničko višje, v drugo ligo. In zaenkrat so na dobri poti, da se jim načrti in zastavljeni cilji uresničijo. Tako so v četrtem krogu krški nogometaši gostili NK Paloma Sladki Vrh. Domači so zmagali s končnim izidom 2:1, strelca za Krško sta bila Dragan Milanovič in Simon Pirc. Krčani pa so bili uspešni tudi v prvem krogu Pokala NZS, saj so na domačem terenu izločili iz nadaljnjega tekmovanja svojega naj večjega nasprotnika v 3 SNL-sever, ekipo Mons Claudius s končnim izidom 3:1. Strelca pri domačih sta bila Dragan Milanovič, dvakrat pa Adnan Zild-jevič. Sestavni del športa so zmage in tudi porazi, le ti so še posebej boleča točka vsakega športnika. In tako je bil nesrečen šesti krog za krške nogometaše, ki so gostovali pri NK Malečnik, srečanje pa so proti pričakovanju izgubili z 1:0. Sicer je bil to prvi poraz ekipe NK Krško v 3. SNL - sever v jesenskem delu sezone, a dovolj, da so izgubili vodilno mesto na lestvici. Tako se trenutno nahajajo na tretjem mestu, prva na lestvici je ekipa Mons Claudiusa, ki bo v soboto, 22. septembra, gostovala na stadionu Matije Gubca v Krškem, kjer bo potekal sedmi krog tekmovanj. Brežiški nogometaši pa so na domačem terenu v tretjem krogu Medobčinske članske lige - MNZ Celje gostili ekipo NK Kozje in zmagali z 1:0. Trenutno se nahajajo na drugem mestu na lestvici. Četrti krog bodo brežiški člani odigrali v gosteh in sicer v soboto, 22. septembra, proti ekipi NK Šentjur 2001. D.K., K.M. Na “Turnirju spominov” sta se v prvem srečanju pomerili ekipi RK Sevnica in RK Badel Zagreb. Uspešnejši so bili gostje. plavanje Mini maraton atletika L________________________ Miting, kros, srečanje... Koper - Plavalci Plavalnega kluba Celulozar Krško so se udeležili državnega prvenstva v mini maratonu, na katerem so ob slovenskih plavalcih nastopili tudi plavalci iz sosednje Hrvaške. Start vseh kategorij je potekal istočasno. Nika Jevnik je v ženski absolutni konkurenci postala vice prvakinja, medtem ko je Rok Kerin v absolutni konkurenci med moškimi zasedel šesto mesto, v kategoriji članov pa je bil drugi. Drugi mesti sta osvojili še deklica Sara Hojski in kadetinja Nika Jevnik. Skupno pa je na tem tekmovanju nastopilo kar enaindvajset krških plavalcev. K.M. speedway Ljubljana prva Krško - Na stadionu Matije Gubca je potekala tretja in hkrati zadnja dirka za pokal klubov v sezoni 2001. Organizatorjem tokrat vreme res ni bilo naklonjeno, saj dež in mraz nista privabila na stadion večjega števila gledalcev. Klub temu pa je dirka potekala tekoče in se je končala brez hujših padcev ali poškodb. Borbenost voznikov kljub mrazu in dežju ni bila zmanjšana. Zmagovalci tretje dirke so bili vozniki ekipe AMTK Ljubljana, ki so jo sestavljali Aleš Dolinar, Matej Žagar, Primož Legan, Miha Ježek in Matej Ferjan, ki se je klubskim kolegom pridružil ob odsotnosti poškodovanega Jerneja Kolenka. Tudi v skupni razvrstitvi so ljubljanski vozniki zmagovalci pokala klubov, na drugem mestu so vozniki ekipe AMD Krško v postavi Izak Santej, Stanko Glavan, Denis Stojs in Zlatko Krznarič, tretji pa člani ekipe ST Lendava, Robert Kral, Ištvan Horvath, Damir Lučič in Martin Volčanšek. K.M. Mobikrog: VN Slovenije Cerklje ob Krki - Prvi Slovenski avtodrom Mobikrog je gostil Mednarodno dirko za VN Slovenije ter dirko državnega prvenstva. Zmagovalec Velike nagrade je postal Idrijčan Darko Peljhan, zmagovalec dirke državnega prvenstva je postal Aleš Hace, v Pokalu Sei-cento Petrol pa je slavil Tomaž Kavčič, ki mu je v dirki uspel preboj s sedmega na prvo mesto. Gledalci so kljub mrzlemu in deževnemu vremenu vztrajali, kar gre najbrž pripisati dejstvu, daje tovrsten šport tudi v Posavju zanimiv in atraktiven. Posavje, BiH, Slovenija - V organizaciji AK F1T Brežice je potekal 16. mednarodni atletski miting “Brežice 2001”. Nastopilo je 190 atletov iz petindvajsetih klubov, doseženih pa je bilo tudi pet novih rekordov mitinga, in sicer v teku na 100, 800 in 3000 metrov ter v skoku v višino in metu kladiva. Kar zadeva posavske tekmovalce, so dosegli naslednje uvrstitve: Janja Budna (AK FIT) sije v skoku v višino delila tretje mesto (160 cm), Maja Nose (AK Šentjernej) je zmagala v teku na 100 metrov (12,47), Maja Petan (AK FIT) je bila četrta, isto uvrstitev je dosegla v teku na 400 metrov. Rok Deržanič in Janez Krošelj (oba AK FIT) sta v skoku v višino zasedla deseto oz. enajsto mesto. Zmagovalec skoka s palico je bil Brežičan Jure Rovan (460 cm), Djoko Majkič (AK FIT) je bil četrti. David Smuko-vič (AK FIT) je zmagal v troskoku (13,80 m), Borut Veber (AK Sevnica) je bil peti v teku na 400 metrov, v tej disciplini je Dejan Slovenc (AK FIT) zasedel sedmo mesto. Anita Gnidica (AK Sevnica) je bila v metu krogle druga (10,48 m), Željko Kolman (AK FIT) je v teku na 3000 m osvojil tretje mesto (9:15,01), Jože Bučar (AK Šentjernej) je bil peti, Robert Lendaro (AK Sevnica) pa šesti. V skoku s palico je pri dekletih zmagala Mateja Drobnič (341 cm), Tamara Rožman (obe AK FIT) je bila druga (290 cm). V metu kladiva je z rekordom mitinga (70,07 m) zmagal Primož Kozmus, Krunoslav Herakovič je bil četrti, peti pa Iztok Drobnič (vsi AK FIT), v metu kladiva za letnik 85/86 je Marko Čabraja osvojil drugo mesto (42,12 m), Rok Drobnak je bil tretji (32,28 m), Žiga Štajner pa četrti (vsi AK FIT). V kategoriji letnik 89 pa sta prvi dve mesti zasedla Brežičana Tomaž Bogovič (46,92 m) in Damjan Kovačič (45,42 m). Sevniški atlet Borut Veber seje kot državni reprezentant v teku na 800 metrov udeležil tudi srečanja mladinskih reprezentanc Bolgarije, Bosne, Hrvaške, Madžarske, Jugoslavije, Turčije, Italije in Slovenije. Svojo nalogo je opravil zelo uspešno, saj je osvojil drugo mesto. Sevniški atleti pa so bili tudi na Škofljici, kjer je potekal tretji kros občine Škofljica. V teku na 200 metrov je pri dečkih letnika 95 in mlajši zmagal Žiga Sotošek, pri deklicah v teku na 300 metrov za letnik 91/92 je bila najhitrejša Ana Sotošek, Romana Zupančič je bila trinajsta. Pri dečkih v isti disciplini je zmagal Miha Povšič, Stanko Režen pa je bil sedmi. V teku na 600 metrov za deklice letnika 89/90 je bila Barbara Resnik najhitrejša, Maja Teraž je bila druga, tretja pa Sara Grilc, medtem ko je pri dečkih v isti disciplini Lucijan Sinkovič osvojil tretje mesto. Gregor Vodenik je bil drugi v teku na 1600 metrov za mladince letnika 83 in mlajši, pri članih letnika 75 in mlajših pa je zmagal Bojan Bedrač. Na pionirskem državnem prvenstvu, ki je potekalo v Ljubljani, pa seje Aleš Kozole v kvalifikacijah teka na 60 metrov za pionirje letnika 86 uvrstil v finale, kjer je osvojil končno tretje mesto, Marko Virtič pa je bil peti v teku na 2000 metrov za pioniije letnika 87. K.M. Šahovske novice Sevnica, Kostanjevica - Zmagovalec odprtega šahovskega prvenstva veteranov nad 50 let za mesec september, ki ga je organiziral Šahovski klub Milan Majcen Sevnica, je bil Franc Derstvenšek, ki sije z zmago še utrdil vodstvo v skupnem seštevku, saj vodi s 74 točkami, drugi na lestvici Rudi Šoper ima zbranih 48 točk, tretji Ludvik Cvirn pa 46 točk. 7. hitropoteznega šahovskega turnirja za amateije in kategomike, ki je potekal v Kostanjevici na Krki, pa seje udeležilo 48 šahistov in šahistk iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je mojstrski kandidat Marjan Kastelic (ŠK Novo mesto), drugi je bil mednarodni mojster Toni Kos (ŠK Triglav Krško), tretji pa mojstrski kandidat Sebastijan Jazbinšek (Šentjur). Zmagovalec med amateiji je postal Jože Tomažin iz Kostanjevice na Krki, najboljša. šahistka Mojca Grilc (Milan Majcen Sevnica), najuspešnejša mladinka Sanja Žnideršič (Triglav Krško), najboljša osnovnošolka Nataša Bučar iz Krškega, najboljši mladinec Gorazd Novak iz Krškega in najboljši osnovnošolec Matic TVebušak iz Krškega. K.M. alpinizem Voglarjeva na Sfingi Posavje - Alpinistka Posavskega alpinističnega kluba Aleksandra Voglar se je vrnila z uspešne alpinistične odprave v Južni Ameriki, kjer je s soplezalcema iz mariborskega alpinističnega odseka preplezala težko prvenstveno smer v gori z imenom Sfinga, ki je visoka 5325 metrov. Smer so ocenili z oceno 7a, A2+ in je dolga 800 metrov, kar pomeni, da je ena najtežjih smeri, ki so jih letos preplezali v Južni Ameriki. Aleksandra Voglar, ob njej zarisana osvojena prvenstvena smet “Mecho Taq inti" (Kje si sonce). Po tem uspehu se je odločila za nov podvig, tako se je povzpela še na svojega prvega šesttisočaka, in sicer je po eni od klasičnih ledenih smeri z oceno 45 do 60 stopinj preplezala na vrh 6025 metrov visO' kega Artensorajuja. Z uspešno odpravo seje Sandra samo še utrdila v ožjem vrhu najboljših slovenskih alpinistk, kakor tudi najboljših šport' i nic Posavja. Boštanj v znamenju rekreacije Boštanj - V organizaciji mladih iz KS Boštanj je na prostorij tamkajšnjega društva TVD Partizan potekal športni dan, na katefe^ se je kljub slabemu vremenu zbralo preko sto udeležencev, ki s° lahko preizkusili v nogometu, košarki, odbojki in v namiznem ter>> Med nogometaši so slavili člani ekipe Dolenji Boštanj, ekipa Bara^ je bila najuspešnejša v košarki, Celjske dekline so se veselile zrn o. v ženski odbojki, pri moških pa Ščiptani. V namiznem tenisu je bd P moških zmagovalec Marko Kurnik, pri dekletih pa Jerneja Gabnc- : KRONIKA i V Brežice brez avtomobila! Brežice - 22. september je evropski dan brez avtomobila, ki poteka pod geslom “V mestu brez avtomobila!” Mesto Brežice bo sodelovalo v akciji kot eno izmed 26 mest v Sloveniji, ta pa kot ena izmed 22 držav Evrope. Dan brez avtomobila bodo sicer v Brežicah izvedli dan pred evropskim, v petek, 21., saj pričakujejo veliko podporo najmlajših, šolarjev. Namen akcije je ozavestiti prebivalce mesta o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest in z nepravilnim parkiranjem ter drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih. Občina Brežice organizira in koordinira celotno akcijo ob pomoči Mladinskega centra Brežice, ki organizira nastope glasbenih skupin, predstavo in angažira animatorje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je k sodelovanju povabil osnovne šole, je povedala tajnica sveta Tea Leben. Med cilji akcije so spodbujanje ravnanja, ki je v skladu z urav- noteženim in do okolja prijaznim čevanje učinka tople grede. prevoza namesto zasebnega avto- razvojem, in zlasti spodbujati va- Ob tem zagotoviti ljudem mobila, v katerem se prevaža ena rovanje kakovosti zraka in prepre- možnosti uporabe drugih načinov oseba in ponuditi meščanom možnosti, da ponovno odkrijejo mesto, njegove prebivalce in dediščino v bolj zdravem in prijaznem okolju. V Brežicah sicer ne bo popolnoma zadeto bistvo akcije - predvsem želijo na cesti izvesti aktivnosti, ki so ljudem ljube in blizu, ter narediti cestni prostor za nekaj trenutkov prijazen. Suzana Vahtarič BMMtsaimnaM Aktivnosti v Brežicah na ta dan: Zapora Ceste prvih borcev od križišča s Kržičnikovo cesto do Čemelčeve ceste (od cerkve do Mode) v petek 21.9.2001 v času od 5.30 do 16.30 ure. 1. Dopoldanski čas zapore - do cca. 12. ure - od 9 ure naprej se na zaprtem delu CPB odvijajo aktivnosti šolarjev iz vseh osnovnih šol iz cele občine - gre za risanje po tleh, nastopanje, športne dejavnosti, ples... (otroke bodo zaposlovale t.i.animatorke, potekal bo krajši program...); - predvidena je izvedba poulične lutkovne predstave za otroke. 2. Popoldanski čas - od 12. do cca. 16. ure - predviden je nastop več domačih glasbenih skupin; - t.i. biciklijada (če bo izkazan interes) - vplivni občani naj bi se s kolesi zapeljali na krajšo vožnjo po Brežicah. Zdaj brezplačna pravna pomoč Slovenija - Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je stopil v veljavo 11. septembra, zagotavlja delna ali celotna sredstva za kritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka tistim fizičnim ali pravnim osebam, katerih socialno stanje bi bilo zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Pravosodno ministrstvo pa mora sicer najkasneje v treh mesecih pripraviti še podzakonske akte za operacionalizacijo zakona, do 11. novembra pa morajo predsedniki okrožnih sodišč organizirati delovanje strokovnih služb, ki bodo odobravale brezplačno pravno pomoč. Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve. Do brezplačne pravne pomoči so upravičeni vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji in nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu. Finančni položaj prosilca in njegove družine ne sme presegati višine minimalne plače, v dohodek pa se štejejo tudi prejemki, kot so štipendije, otroški dodatki in razne pomoči. Če ima prosilec ali njegova družina premoženje (stanovanje in osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač se ne upošteva) ali prihranke, ki dosegajo ali presegajo višino 20 minimalnih plač, se pomoč ne odobri. Upravičenec mora te pogoje izpolnjevati ves čas, vsako spremembo pa mora sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva spremembe. Pri Pravnih osebah se finančni položaj ne ugotavlja. Nujno brezplačno Pravno pomoč pa lahko uveljavljajo vsi tisti, pri katerih je treba takoj ukrepati, sicer bi nastopile škodljive posledice. Prvi pravni nasvet je za vse brezplačen in zanj ni potreben postovk ugotavljanja pogojev za dodelitev brezplačne pomoči. Upravičenec Pa ima pravico do enega pravnega nasveta. Brezplačna pomoč pa se v Isti zadevi lahko dodeli za katerokoli fazo pravnega postopka. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilec vloži pis-n° na obrazcu. Priložiti mora ustrezne listine in prošnjo odda pri pristojnemu sodišču ali na okrajnemu sodišču, na območju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za pomoč ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Če sodišče tožbi v javnem sporu Ugodi, se stroški tožbe krijejo iz državnega proračuna, v primeru zavr-Pa stroške plača tožnik sam. STA/L.P. Tatič imel prosto pot Brežice, 10. - Konec tedna je neznani storilec izrabil za obisk upravnih prostorov brežiške bolnišnice. Skozi odklenjena vhodna vrata je imel prosto pot, nato pa je vlomil v računovodsko pisarno, kjer je našel ključ blagajne, v njej pa okoli 80.000 SIT. Neznanec je prav tako vstopil še v nezaklenjeno pisarno radiološkega oddelka in v odsotnosti zaposlenih odnesel računalniški čitalec zdravstvenih kartic, vreden okoli 45.000 SIT. Zdaj tudi opozorila policistov Slovenija, Posavje - Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških lahko policisti od 12. septembra dalje namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekršku oziroma namesto denarne kazni takoj na kraju prekrška storilcu prekrška izreče opozorilo, če je prekršek neznatnega pomena in če policist oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Policist lahko po besedah predstavnika policije za stike z javnostmi Mirana Korena izreče opozorilo, če je storjeni prekršek neznatnega pomena, kot so prekrški, za katere je predvidena samo denarna kazen, prekrški, s katerimi storilec ni ogrožal življenja, zdravja ali premoženja ljudi, in prekrški, pri katerih ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica. Prav tako lahko policist izreče samo opozorilo, če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, če na primer v razgovoru ugotovi, da je storilec prekršek obžaloval, se ga zavedal in da ni pogost kršitelj drugih predpisov ter da je očitno, da s kršitvijo ne bo nadaljeval. V nobenem primeru pa policist opozorila ne sme izreči, če storilec prekrška noče podpisati zapisnika in če policist ugotovi, daje bil sto- rilec prekrška v zadnjih dveh letih že dvakrat opozorjen za katerega od prekrškov, ki so določeni z istim predpisom kot prekršek, ki ga je storil. Opozorila lahko policisti izrekajo v tistih primerih, ko se udeleženec v cestnem prometu ne drži določenih dolžnosti, kot so na primer neuporaba varnostnega pasu, neuporaba varnosten čelade, če voznik vozila ne zavaruje pred neupravičeno uporabo, ko ga zapusti, hoja izven prehoda za pešce, ko ni prišlo do ogrožanja in podobno. Za prekrške, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč, na primer neprilagojena hitrost in prekoračitev dovoljenih hitrosti, nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti in nepravilno prehitevanje, pa ne morejo izreči le opozorila. L.P. pravni nasveti on o izvršbi in ^varovanju ^varovanje farnih terjatev z ^asno odredbo >zda začasno odredbo v kaže °Van-ie denarne terjatve, če iz-obst Uk>n'k za verjetno, da teijatev doi}°J! ^ da mu bo teijatev zoper znika nastala. Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa: - prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami in hrambo danih stvari; - prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepre- mičnini, z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi; - prepoved dolžnikovemu dolžniku (npr. banki), da dolžniku ne sme izplačati denar iz pozitivnega salda na njegovem računu ali drugemu dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ali da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi; - nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa. Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, temveč se to pridobi s predhodno odredbo. Varščina kot pogoj za začasno odredbo Sodišče lahko na upnikov pred- log izda začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe. Varščina namesto začasne odredbe Upnik lahko v predlogu za začasno odredbo ali pozneje izjavi, da se je namesto z začasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da dolžnik položi določen znesek kot varščino. Sodišče lahko dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika. Če dolžnik položi varščino, sodišče ustavi postopek in razveljavi že opravljena dejanja. Kmalu pred sodbo Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem je čutiti, da gre glavna obravnava proti osumljenima poskusa umora in pomoči pri tem Francu Arhu in Marjanu Omrzelu h koncu. Še eno nadaljevanje je sklicano v naslednjih dneh. Pred senatom je minuli teden nastopila le še ena priča, 21-letni dijak, Ljubljančan, ki pa osumljenemu Arhu ni dal trdnega alibija. Ni se dobro spomnil lanskoletnega 2.1. maja, ko naj bi v času napada na Darka Božičnika z osumljenim popivala. Bolj kot ne se je ponašal s svojimi podvigi pijančevanja, ki predsedniku senata Medvedu niso bila vabljiva za ušesa, in se zagovarjal, da mu spomin peša. V nadaljevanju je nastopil še novi sodni izvedenec za orožje Kotnik iz Ljubljane, ki ga je zahteval zagovornik osumljenega. Podal je pisno mnenje in odgovoril na nekaj vprašanj, v katerih je obramba želela razjasniti, kdaj lahko pride do samosprožitve orožja. Tako je zagovornik prvoobdolženega ponovno predlagal zaslišanja prič, ki so podale pisne izjave, ker naj bi jih ponovno izprašali, zdaj še o takratnem zunanjem videzu Arha. Opozarja, da nerazčiščene ostajajo okoliščine samega streljanja, na katere obravnava ni podala odgovorov. Prav tako je po Arhovem zagovorniku vprašljiva veroizpoved oškodovanega Božičnika, ki naj bi v nekem drugem procesu na sodišču v Novem mestu bremenil Arha, izkazalo pa seje, tako zagovornik, ravno obratno, kot je povedal Božičnik v pričanju pred krškim senatom. Zato Arhov zagovornik meni, da si je izmislil, da mu njegova stranka grozi. Že v tem procesu so bile grožnje, izrečene menda celo v sodni ustanovi, zavržene. Zato je Arhov zagovornik Radanovič podal predlog, da se Francu Arhu odpravi pripor, v katerem je od letošnjega februarja. Senat je nadaljevanje razprave sklical za 20. september, zavrnil pa tako nova pričanja kot tudi zahtevo, da ponovno priča oškodovani Božičnik, prav tako je nasprotoval odpravi pripora. S.V. Odrasli v šolo ponoči Cerklje ob Krki, 10. - Okno je privabilo neznanca, kije ob prvem šolskem koncu tedna pod drobnogled vzel tamkajšnjo osnovno šolo. Po ogledu vseh prostorov je odnesel videorekorder, štiri telefone in nekaj knjig. V kuhinji so mu zadišali še prehrambeni artikli. Višina škode ni znana. Mladi preveč korajžni! Posavje, 10.-12. - Nekaj pred poldnevom so morali minulo sredo sevniški policisti intervenirati v gostinskem lokalu v Šentjanžu, kjer so neznane osebe razbijale kozarce. Ob prihodu so ugotovili, da so se razgrajači odpeljali z osebnim vozilom proti Krmelju, kjer sojih tudi izsledili. Med postopkom je 24-letni I.B. iz Brežic žalil policista, vanj je vrgel denarnico in ga tudi prijel za roko ter potegnil k sebi. Policist je namero kršitelja preprečil z uporabo fizične sile ter ga vklenil. Vendar ker je bil mladenič še naprej nemiren, so ga pridržali do streznitve, ko bo dobil še predlog sodniku za prekrške. Le dva dni prej pa so njihove krške kolege poklicali v delavsko naselje Vrbina. V večernih urah je ob začetku novega tedna 20-letni Hrvat kršil javni red in mir. V naselju je pijan kričal in fizično napadel sodelavca. Ob policijski intervenciji je A.J. še kar grozil sodelavcu in tudi policistom s pretepom. Menda še je umiril šele po pridržanju. Množični ilegalni prehodi meje Posavje - Zadnji konec tedna je več kot 50 tujih državljanov poskušalo ilegalno prestopiti državno mejo med R Hrvaško in R Slovenijo. Med njimi tudi 12 državljanov Pakistana in dva državljana Turčije, ki sojih odpeljali v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. Samo v petek, 14. septembra, je mejo poskušalo ilegalno prestopiti 25 tujih državljanov, in sicer so štirje državljani Romunije mejo prestopili zunaj naselja Obrežje in pot nadaljevali do brežiške železniške postaje, štirje državljani ZRJ so mejo ilegalno prestopili zunaj naselja Rigonce, kjer jih je čakal prevoz, še trije državljani ZRJ so mejo prečkali na Vlaškem križu, prav tako 12 Pakistancev in dva Turka. Že naslednji dan je mejo zunaj naselja Rigonce prestopilo 16 Romunov in dva Moldavca, kasneje še štirje državljani ZRJ, še dva državljana ZRJ pa sta mejo ilegalno prestopila v nedeljo v naselju Slovenska vas. Še dva državljana Romunije so v noči na ponedeljek našli na železniškem prehodu Dobova na vlaku, ki vozi na relaciji Budimpešta - Benetke. Večino tujcev so policisti po končanem postopku vrnili na Hrvaško. L.P. POSAVC-DŠB d.o.o. Gubčeva lOa 8250 BREŽICE, tel. 07/49-90-481 OSMIM mw © W®M®§! g ©SIKI® Z Zavodom za varstvo pri delu d.d. Ljubljana imamo sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki ima na področju varnosti in zdravja pri delu 40-letne izkušnje. Družba ima dovoljenje za opravljanje nalog s področja varnosti in zdravja pri delu št. 102-02-006/2001-007. RAZVEDRILO horoskop X nagradna križanka A OVEN Nikar ne sprejmite nase bremena posrednika, ljubezenske zadeve napredujejo. Ne menite se za one, ki ne verjamejo, da ste našli pravo osebo. BIK Izpolnjujejo se mnoge želje, druga za drugo. Začelo vas bo celo skrbeti, kdaj se bo začelo zapletati. Pazite na zdravje, ne zapletajte se v pogovor o svojem partnerju. DVOJČKA Merkurjeve napotke izkoristite predvsem v karieri. Odzivajte se po občutku, to si lahko privoščite do četrtka. Nekdo vas bo prosil za pomoč pri srčnih zadevah. RAK Mars ni prizanesljiv, celo draga oseba bo pozabila, da vas je podprla pri neki odločitvi. Mnogi se bodo odločali za samostojno življenje kar čez noč. LEV Končno boste dobili pravega sogovornika. Ne zanemarite sporočila, ki bo izredno pomembno za oceno o neki osebi ali dogodku. Družabno življenje šele po vikendu. DEVICA Zožili boste krog ljudi, ki naj bi vedeli, kaj nameravate. V ponedeljek in torek jih bo vendarle vpletenih veliko več. Tokrat boste vi pustili nekaj nedorečenega. TEHTNICA Tokrat je preveč radoveden kozorog ali bik. Udeležila se bosta dogodka, kjer naj bi bili bolj zadržani. Uspešni boste pri študiju, tudi pri vseh pisnih nalogah. ŠKORPIJON Pokazali boste, kaj vam pomeni neko prijateljstvo. Prebujanje čustev, ki ste jih hoteli zanikati. Potrudili se boste slišati pomembno informacijo: uspelo vam bo! STRELEC Preveč ste previdni v zadevi, ki zahteva več spontanosti. V ljubezni presenečate z zadržanostjo. Nekdo vam bo zavidal dobre ideje. KOZOROG Pred nekom, ki ni poznal vseh vaših obrazov, se boste pokazali v drugačni luči. Z opozorilom povzročate preplah. Imate prav, toda več taktnosti ne bo odveč. VODNAR Preveč se naprezate, plačilo ni zadostno. Vse je v rokah nekoga, ki se mu nikakor nočete podrediti. Uredite odnose s prijateljico, postavila se bo za vas. RIBI Zbrali se boste in skoraj hkrati hitro zaključili dve zadevi. Po torku se odločite o nadaljevanju študija. Draga oseba vas bo počakala, ne glede na vaše dvome. moda V modnem svetu se vedno nekaj dogaja. Vedno nekaj novega, nikoli ni dolgčas. Da se tokrat ne bi ukvaijali le z eno stvaijo, ko pa jih je toliko, imamo tukaj nekaj modnih novic. Priznajmo, da se že vsi malo veselimo jeseni in zime, da lahko spet prebrskamo omare, pregledamo jesenska oblačila, dokupim kakorkoli, da se pripravimo na novo sezono. Saj smo se poletnih oblačil že skoraj malo naveličali. Toda medtem ko imamo mi takšne težave oz. priprave, se v Londonu in New Yorku odvija nekaj povsem drugega. Predstavitev kolekcij za pomlad - poletje 2002! 14. septembra se začne v NY, v Bryant Parku, fashion week, kjer se bo en teden odvijala “pure” moda! Predstavili se bodo že znani in uspešni modni kreatoiji in seveda bo priložnost dobilo tudi nekaj novih. Med oblikovalci bodo Anna Sui, Calvin Klein, Oscar de la Renta, Ralph Lauren, Donna Karan in iz Nemčije znani Hugo Boss, ki bo tokrat prvič predstavil žensko in moško kolekcijo skupaj. V Londonu pa se začnejo modne revije 17.septembra. Odvijal se bo 52 Catwalk Shows ter 14 prezentacij, predstavilo se bo 6 novih oblikovalcev. Torej naj odločijo, kaj bomo nosili leta 2002. Naslednja novica prihaja od znanega Armanija. Armani je eden redkih kreatoijev, kije ostal svojemu imperiju zvest. In ne samo to, načrtuje še večji imperij. V prvi vrsti želi razširiti sortiment. In sicer kozmetiko, čevlje in nakit. Pa ne samo to. Ima že 200 modnih hiš oz. trgovin v 33 državah. Jeseni pa se še dve veliki odpirata v Los Angelesu in New Yorku. Načrtuje pa osvojiti tudi Honk Kong, London in Milano. Vso srečo Armani! Zdaj pa še malo kulture. Seveda ostajamo pri modi. Želite modni izlet, bi radi potovali po modnem svetu, sestavljenem iz treh tisočletij. Potem pojdite na izlet na Dunaj. In sicer v zgodovinski muzej! Modni trendi od leta 1750 do danes. Razstavljena so vse vrste oblačila od kostimov do oblek, hlač, plaščev, kril, nakita, dodatkov kot npr. klobuki, kape, čevlji. Ni stvari, daje ne bi bilo. V vseh barvah, materialih, krojih. Razstava je odprta od maja letos do februarja leta 2002. Torej moda spet dokazuje, da ima močno zgodovino in da spada tudi že med kulturne dogodke. Skratka - postaja prava veda! Lea Šinko Štraus Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, SAVAGLAS in MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: l.nagrada - knjižna nagrada Martin Deržanič, Pot na Brod 2, 1433 Radeče 2. nagrada - zgoščenka Marija Flis, Jetrno selo 35, 8280 Brestanica 3. nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Martin Lupšina, Glogov Brod 22, 8253 Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: BAROK, AROMA, RETOR, INARI, EKARIT, KAMIN, KAR, KA, OBARA, ADIDAS, LUNA, KRAJA, ENAČBA, TB, ZU, AON, KOMAR, IVANKA, ATALA, JAN, APERITIV, AST, LETOPIS. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 28.9.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! SESTAVIL BOJAN MACUR PIKAJOČI DVO- KRILEC SRBSKI PISATELJ (MOMO) OMIATEN SDIOP ŽITA OTROK STARŠEV RAZLIČNIH RAS NAJVIŠJI VRH PIRINEJEV MAKED. PESNIK (KOSTA) GRŠKA 1 BOGINJA MODROSTI UDELEŽENEC V PROMETU PREDSTOJ. MMOSTANOV MESO S TREBUHA RADIO BREŽICE KOST V KOLENU ČRNO- RJAVO KRZNO JAGNJED KUTINA OSVE- ŽILNA PIJAČA GOSTIL- NIČAR FRANC RAKAR ODTOK PIAMI! POLA FR. NIKALNICA JUŽNOAM DRŽAVA OBLIKA SOCVETJA PAUL ELVARD DEL ANTIČNE DRAME BOŽAN. V NORDU. MITOLOG. LASTNOST REZILA MAKED. JUNAK (MIRČE) AMINOKBl. V BELJAKOV. GIIČI TANAKA ZLI DUH PRI RERZ. MUZA UU. POEZIJE PAUL ANKA DVOČLENIK SMUČAR. CEN1ER NA ŠVEDSKEM TONE CESAR DEL VIETNAMA MESTO V ISTRI HR, PEVEC (DVORNIK) ČAROB. BESEDA ČIRA .... PRIPAD. SEKTE, KI SO GOLI PRI OBR. KRAJ PRI DOMŽALAH LADO AMBROŽIČ SUMER. BOGINJA IVAN LOTRIČ UROŠ JUVAN ITAL. OPERNA PEVKA (ANGELICA) JAPON. REŽISER JASUNARI NEPRA- VILNI GLAGOL MESEC LJUBEZNI 1 2 3 4 5 1 4 6 2 7 2 75 1 3 2 I 10 2 11 7 12 13 13 9 13 9 14 2 , mala šola računalništva ■ Ji Kam shranjevati podatke? Že v 13. številki časopisa SavaGlas sem pisal, kako ohraniti in zavarovati podatke, tokrat pa bom malo bolj podrobno opisal, kam naj bi shranjevali podatke, da bi se ohranili za dlje časa. V zadnjem času sem bil priča kar več odpovedim trdih diskov ali pa napadov virusov, katerih posledica je bila popolna ali delna izguba vseh podatkov, ki so bili shranjeni na trdem disku. Večina podatkov, ki jih ustvarimo, se shrani na trdi disk računalnika. Ko v Wordu ali podobnih programih kliknemo na ukaz shrani, program ponudi shranjevanje na trdi disk računalnika, običajno je to črka C. Do tu je vse lepo in prav. Zavedati pa se je potrebno, da trdi diski občasno odpovedo poslušnost, tako kot večina naprav in strojev. Življenjska doba trdega diska je okoli 5 let, v tem času pa se lahko zgodi marsikaj: odpoved, slabo delovanje, virusi, napake uporabnika in še kaj bi se našlo. Če na disku hranimo pomembne podatke, je skrajno neodgovorno, da v vsem tem času nismo napravili nobene rezervne kopije. Kopija je seveda tudi natisnjen dokument na papiiju, če pa želimo ta isti dokument ponovno uporabiti, ga spremeniti, dopolniti, pa smo ga pred tem izgubili, bomo zaradi tega porabili veliko časa in posredno tudi denarja. Pred časom sem v časopisu prebral, da v Ameriki ocenjujejo 100 MB važnejših podatkov tudi na milijon dolarjev ali več. Vsak današnji sodobni računalnik ima kar precej velik trdi disk, na katerega shranimo ogromno podatkov, ima disketno enoto in CD-ROM. Disketna enota je za današnje razmere skoraj neuporabna zadeva, saj lahko na njo zapišemo samo 1.44 MB podatkov. Če bi na disketo shranjevali samo enostavna besedila, potem bi za silo še kar šlo. Primer: vseh 37 mojih člankov za časopis je velik 40 strani A4, na trdem disku pa ta dokument zaseda približno 370 KB, kar pomeni da bi lahko na eno disketo shranil približno 144 člankov. Ko pa želimo na njo shraniti kakšno večjo elektronsko preglednico, sliko ali kaj podobnega, potem je njena kapaciteta bistveno premajhna. Poleg tega pa je običajna disketa premalo zanesljiv nosilec podatkov, da bi bili podatki varno shranjeni. Potrebno seje odločiti za drugačne nosilce (medije) podatkov. Danes so najbolj popularne CD enote, ki imajo zmožnost shranjevanja do 700 MB podatkov. Cena ni pretirana, saj enostavnejše enote dobimo že za manj kot 30.000 SIT, plošče (medij) z oznako R (read -branje) pa za manj kot 150 SIT. Slabost (eh navadnih plošč je v tem, da lahko' pišemo po njej samo enkrat, dobra stran pa, da se podatkov ne da obrisati. Po disku ali disketi lahko pišemo in brišemo kolikokrat želimo, kar pomeni, da običajna CD-R plošča ni najbolj primerna za vsakodnevno rezervno shranjevanje podatkov. Če želimo vsakodnevno shranjevati podatke na CD plošče, potem je potrebno uporabljati posebne plošče, ki imajo oznako CD-RW (read and write - branje in pisanje). Te plošče so malo dražje, podatke na njo lahko zapisujemo in brišemo, so zelo primerne za dnevno arhiviranje. Je pa potrebno v določenih časovnih obdobjih trajno zapisati podatke na medije z oznako R. Za zapisovanje na plošče se upora- blja posebna programska oprema, ki je priložena vsaki enoti, potrebno pa je kar nekaj znanja, da se vse to naučimo uporabljati. v r v. .v. Ce nimamo večje količine podatkov, je zelo dobra izbira posebnega disketnega pogona podjetja Iomega. Disketa je podobna običajni, dobimo jo lahko v dveh izvedbah - 100 ali 250 MB. Same diskete so zelo zanesljive in enostavne za uporabo, dodatna programska oprema za delo ni potrebna, uporabimo lahko kar program raziskovalec iz okolja Win-dows. Enota se na računalniku predstavlja s črko B ali pa črko za CD pogon (npr. E). Rokovanje z Iomega disketno enoto je popolnoma enako kot pri običajni disketi. Seveda pa obstaja še mnogo drugačnih nosilcev podatkov, ki so namenjeni bolj specifičnim in zahtevnejšim uporabnikom. Najbolj znani so Iomega Jaz diski s kapaciteto do 2 GB, posebne tračne enote s kapacitetami od 4 do več 100 GB, posebni magnetno optični diski in podobno. Branko Lavrenčič mobilna telefonija Francoski rogljiček Sagem, drugi največji francoski proizvajalec mobilnih telefonov, je dolga leta slovel po kakovostnih mobilnih telefonih s skromnim de-signom in relativno zapletenih uporabniških vmesnikih. Tudi zato dražba morda ni doživela takšnega razcveta, kot bi ga v resnici lahko. A stvari se spreminjajo. “Mobile WAF”, ki se skriva v začetku imenu malčka MW 3020, izdaja, da gre za dostojnega naslednika modelov aparatov z oznako MC, saj naj bi slednje pomenilo samo in zgolj “Mobile Communications”. Aparat se tudi oblikovno precej razlikuje od svojih predhodnikov. Na zunaj so spremembe najbolj očitne - velik osemvrstični zaslon (96 x 64 pik), bolj zavite linije ter majhna, skoraj nemoteča zunanja antena. Največjih sprememb je bil MW 3020 deležen v notranjosti. Nerodni, zapleteni sestav menijev, kot smo ga bili vajeni pri starejših modelih in ki je bil pogosta tarča kritikov, je danes preteklost. Glavnih menijev je osem, vsi so opremljeni z velikimi animiranimi grafičnimi ikonami. Za pomikanje po menijih in potrjevanje izbire uporabljamo osrednji navigacijski gumb, pri posameznih funkcijah, kot je pisanje sporočil SMS ali nastavitev tona zvonjenja, uporabljamo tudi tipke, nameščene pod zaslonom. Opremljenost telefona je glede na nižji srednji razred, v katerega MW 3020 sodi, zadovoljiva. Pester izbor štiridestih spevnih melodij razveseli, manj dejstvo, da so zvoki še naprej nekoliko “potuhnjeni”. Z omejitvijo dostopa do določenih menijev je moč tudi regulirati obseg funkcij telefona, uporabniku pa so na voljo tri stopnje prikaza. Uporabnike smemo razvrstiti v posamezne razrede, skupinam pa lahko določimo lastno ikono, melodijo, vibracijski alarm in drago. Med uporabnimi funkcijami malčka gre omeniti tudi nastaviti kontrasta, ohranjevalnik zaslona, pretvornik valut, računalo in tirnen Razvedrijo tudi tri igre: Picture pu le, Solitaire in Golf, ki bodo v bo J sproščenih delih vsakdana nudu primemo relaksacijo starim in mla dim. Gregor ŽvipeM Mere: 105 x 50 x 23 mm Teža: 112 gramov Stanje v pripravljenosti: 170 Pogovorni čas: 225 minut V------------------------------- pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 13 IZ ŠKRATOVE SKRINJICE i ■ Dragi prijatelji! Pozdravljeni, otroci in vsi vi, ki ste v svojem srcu še vedno otroci. Poletje je za nami, počitnic je že davno konec in tudi “trinajsta - Škratova stran” je bila v teh poletnih mesecih bolj sproščena in počitniško obarvana. No, v prejšnji številki smo se zabavali z utripom prvega šolskega dne v novem šolskem letu, od zdaj naprej pa ste spet na vrsti “vi”, dragi prijatelji, in midva se že zelo veseliva, da bomo spet skupaj. Zato le pridno pišite. Pisma, spise, pesmice, rišite risbice, tisti nekoliko večji pa fotografirajte. “Škratova stran” vas vse skupaj nestrpno pričakuje. In bolj ko boste pisali, več bomo lahko vsi skupaj prebirali, bolj kot boste risali in fotografirali, bolj bo stran pisana in lepa. Midva vas že težko pričakujeva in se že veseliva vaše pošte! Sicer pa si že tokrat lahko preberete počitniške vtise vaših vrstnikov. To je vse, kar sva želela tokrat sporočiti, zdaj pa - lepo se imejte, pridni bodite in se marljivo učite! Pa-pa! Vaša - Škrat Smrčobrad in Karmen Računalniki za devetletko Radeče - Osnovna šola Marjana Nemca Radeče je s pomočjo občine in Komunale Radeče dobila 8 računalnikov za potrebe izvajanja programa v prvi triadi devetletke. Kot je povedala ravnateljica Simona Zupančič, so se prijavili na akcijo šolskega ministrstva za računalniško opismenjevanje najmlajših, v kateri ministrstvo prispeva polovico potrebnih sredstev, za razliko pa morajo šole poiskati donatorja. B.D. Šolski zborček pod vodstvom Taje Balog se je na svečanem prevzemu računalnikov s pesmijo zahvalil županu občine Radeče Ludviku Sotlarju. V Šolsko leto se je začelo Počitnice so minile in spet se je začel pouk. Zdaj hodim v četrti razred, ki nam je prinesel kar nekaj sprememb. Prva je ta, da nismo Več v novi, ampak v stari šoli, kjer so razredi višje stopnje. Dobili snio novega sošolca Damjana, ki je prišel k nam iz Domžal. Lepo Sm° ga sprejeli medse. Uči nas učiteljica Gusta Mirt, ki je zelo prijazna. Prvi šolski dan nam je pripravila zelo lep in topel sprejem. sakemu izmed nas je podarila rožico iz papirja in ji zraven priložila Premce z željo, da bi se imeli celo šolsko leto lepo, da bi se razumeli ln se trudili po najboljših močeh. Čeprav je bilo med počitnicami lepo, sem tudi zdaj vesel, ker sem Se Po dolgem času spet srečal s sošolci in sošolkami, saj smo si imeli Vedko povedati. Upam, da se bomo tudi v tem šolskem letu tako ra-2umeli, kot smo se do sedaj. Davorin Erman, 4.r., OŠ Krmelj Prvi šolski dan y ponedeljek se je začel pouk. Komaj sem čakala, saj so bile v°C|tnice že kar malo predolge. Letos smo kot četrtarji šli v staro J°- Malo me je bilo strah, saj po navadi devetarji prišleke krstijo s °- Zato sem se odločila, da grem prvi dan z bratom in sošolko. S Serah°tn sem se bližala šoli, a zaman so se mi tresle hlače. Zbrali smo Pred šolskimi vrati, zapeli smo himno in pohiteli v razrede. Tam , 0 spoznali učiteljico in novega sošolca. Letos je v razredu pet de-s c ln enajst fantov. Učiteljica je razdelila rožice, ki jih je naredila li rf ’ Pa nam Jc podarila spenjač za liste. Dve uri sta hitro mini-pa Odhitela sem domov, zavila zvezke in knjige, ob petih popoldne s Sern se odpravila v novo šolo na proslavo. Že med počitnicami <^ ° Se nekateri pripravljali nanjo. Obiskal nas je Švigazajec iz Sadola.Upam, da bo to šolsko leto uspešno in da bom pridobila Veliko znanja. Daniela Osrajnik, 4.r., OŠ Krmelj Počitnice vesele s i so počitnice in doživel sem veliko dogodivščin. Peljal sem se v esom po cesti ob potoku. Nato sem nerodno zavil krmilo in padel bilo 1°^' Jaz sem b'l blaten in na kolesu se je zvil avtomat. Tako je sern k°l° uničeno. K sreči sem imel tisti mesec rojstni dan in dobil nov° kolo. Novega kolesa sem se zelo razveselil. Tadej Strojanšek, 3.r., OŠ Blanca Osliček Ferdinand Živijo otroci. Moje ime je Ferdinand. Sem osliček in stanujem v hlevu v Brežini. Moji lastniki me imajo zelo radi, jaz pa imam rad njih. Še posebno so mi pri srcu otroci, teh pa je v naši vasi zelo veliko. Rad sem v njihovi družbi in takole, kot me vidite na fotografijah, se včasih sprehodimo skupaj po vasi. Prav zabavno je, ko se “brezinska deca” gnete okoli mene. Nekaj jih je na mojem hrbtu, ostali pa tečejo in se veselijo ob naših dogodivščinah. Takšen sem, ko me pogledate v obraz. No, vedno pa tudi mene ni volja, da bi se sprehajal. Potem pa je velik “hec”, ko me vlečejo in vlečejo za vrv, jaz pa nočem naprej. Zadnjič sem se pa močno prestrašil. Z otroki smo se sprehajali po vasi, jaz sem bil že malo utrujen, ko je kar naenkrat mimo nas švignil konj. Res ne vem, kaj je počenjal sam in komu je pobegnil, ampak bil je strašansko slabe yolje. Takšnih konj se pa jaz bojim. Nenazadnje In takole izgledam s strani. Priznajte, res sem lep! sem moral biti previden zaradi otrok, ki sem jih nosil na svojem hrbtu. Pošteno meje bilo strah, vam rečem. A seje na srečo vse dobro izteklo. No, malo so se prestrašili tudi otroci, pa smo se skupaj odločili, da se za ta dan poslovimo. Potem sem bil nekaj dni spet v hlevu, da sem si odpočil in da sem nehal razmišljati o tistem pobeglem konju. Pa tudi deževalo je, tako da nismo mogli na sprehod. No, zdaj pa se spet družimo. In ker se imamo res lepo, vam vsi skupaj, moji mali prijatelji in jaz osliček Ferdinand pošiljamo lepe pozdrave iz Brežine. Pošiljamo vam tudi fotografiji, da si nas ogledate. Osliček Ferdinand in “brezinska deca” Prvi šolski dan Po dveh mesecih lenaijenja smo se v ponedeljek, 3. septembra, zopet vsi osnovnošolci odpravili v šolo. V Artičah nas je letos 238. Nas petošolce je letos čakalo kar nekaj sprememb. Iz enega četrtega razreda smo se znašli v dveh petih, ker smo dobili novo sošolko. Najprej nam ta zamisel ni bila preveč všeč, vendar smo kmalu ugotovili, da sploh ni tako slaba. Čeprav se imamo vsi radi, nam vseeno ne škodi, če nismo ves čas skupaj. Najpomembnejših je bilo 21 prvošolčkov, ki so začeli obiskovati prvi razred devetletke. Letos je to pri nas že druga generacija. V šolo so prišli v spremstvu svojih staršev. Vse skupaj nas je pred vhodom šole pozdravil ravnatelj Miha Flaler, ki nam je povedal, kakšne novosti nas čakajo v letošnjem šolskem letu. Dobili smo tudi dve novi učiteljici. Potem smo odšli z razredniki v učilnice. Pričakale so nas lepo urejene učilnice z novimi zavesami, novimi okni in nekaj nove opreme. Za prvi razred devetletke smo člani gledališke skupine pripravili igrico z naslovom “Šviga zajček’ ’. Založba Izoli t je poskrbela, da so vsi prvošolčki dobili prikupne plišaste “Šviga zajčke”, potem pa jih je v telovadnici šole pričakal ogromen Šviga zajček v spremstvu gospoda Igotja Sakside, kije soavtor vseh beril v osnovni šoli, Šviga zajček pa je njihova maskota. Prvošolčki so bili nad Šviga zajčkom zelo navdušeni, saj so se lahko z njim pomerili v teku, z njim so tudi peli in odgovarjali na razna vprašanja. Posladkali so se tudi s sadno torto. Skratka, prvi dan prvošolcev in ostalih učencev je bil prijeten in zdelo se mi je, da moramo biti v tako prijazni, urejeni, lepi in modemi šoli vsi pridni in se dobro učiti, saj imamo za to vse pogoje. V naši šoli je tudi vrtec, v katerega je prikorakalo letos kar 85 otrok. No, nekaj sojih še prinesli, saj so stari komaj eno leto in vsi še ne hodijo. To je skupina enoletnih “žogic”, h katerim, če se le da, najraje pokukam. To je bilo na kratko o prvem dnevu, dan kasneje pa se je začelo zares! Tjaša Ribič, 5.b., OŠ Artiče Sivi dim v Krškem Taborniki rodu Sivega dima v Krškem so se predstavili in prikazali, kakšno je življenje pravega tabornika. Ob tem so potekale tudi različne delavnice, v katerih so otroci ustvarjali. Ena od delavnic je bila tudi likovna. Ujeti utrip marljivih “delavničarjev” pa vedno ni preprosto. Včasih je potrebna tudi iznajdljivost in spretnost. In za to fotografijo je bilo treba znati tudi malo akrobatike, skok na klop, pomoč prisotnih tabornikov, da se ne bi klop “prevagala” in “škljoc" - slika je narejena. Hm, saj znam tudi drugače...ampak... Sola v naravi Učenci tretjega in četrtega razreda smo se v mesecu avgustu odpeljali v Piran. Tam smo se namestili v penzion Maksimiljan. Veselo smo pospravljali svoje sobe. Lepše ko smo imeli pospravljene sobe, boljšo oceno smo si zaslužili. Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo. Tekli smo na Tartinijev trg. Po jutranji telovadbi smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo se preoblekli v kopalke in se odpravili na plažo. Na plaži je bilo zanimivo, saj smo skakali s pomola. Plavali smo tudi za bronastega in srebrnega delfmčka, za zlatega pa še nismo znali dovolj dobro plavati. Kmalu smo šli s plaže na okusno kosilo. Za kosilom je sledil počitek. Med počitkom smo reševali križanke, brali ter se igrali različne družabne igre. Po počitku je zopet sledilo kopanje. Ko smo prišli na plažo, je voda naraščala. Bila je plima. Zelo smo bili veseli, če so bili valovi, ker so nas nosili gor in dol ter nas zalivali. Marsikdo izmed nas je popil malo morske vode, ki je zelo slana. Po popoldanskem kopanju smo imeli večerjo. Po večerji smo šli na sladoled. Večkrat smo se peljali z ladjico, enkrat tudi z gusarsko. Ogledali smo si tudi piransko cerkev Sv. Jurija. Bili smo na obzidju. Šli smo tudi v muzej in akvarij. Tako so se dnevi vrstili en za drugim. Kmalu je prišel na vrsto zadnji dan bivanja v penzionu. Začeli smo pospravljati svoje stvari v potovalko. Ko smo imeli vse pospravljeno, smo šli na kosilo. Potem smo odšli na avtobusno postajo. Avtobus nas je odpeljal na železniško postajo v Koper. Od tam nas je vlak odpeljal na Blanco, kjer so nas čakali starši. Odpeljali so nas domov. V Piranu je bilo zelo lepo. Upam, da bom še kdaj obiskala ta kraj. Bojana Ločičnik, 4.r., OŠ Blanca Novo igrišče Globoko - Na Osnovni šoli Globoko so odprli prenovljeno igrišče in dograjeno ograjo ob šoli. Obnovitvena dela so se začela v mesecu juniju, končala pa so se ob začetku novega šolskega leta. V dobrih dveh mesecih so tako popolnoma obnovili igrišče, položili so nov asfalt, uredili atletsko stezo, naredili prostor za met krogle, poglobili in preoblikovali so jamo za skok v daljino, na novo izgradili ograjo ob igrišču, ki je zdaj zaprto, izključno fizično dostopno. Ob slovesni otvoritvi objekta so se tako učenci kot tudi vodstvo šole in učitelji želeli zahvaliti vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k uresničitvi zastavljenega načrta. Ob tem je potekal tudi kulturno - športni program, na katerem so se predstavila delujoča društva v Krajevni skupnost - društvo borilnih veščin Katana Ten team Globoko in Športno društvo Globoko, osnovna šola, ljudski pevci Globoko, Lovski pevski zbor Globoko, Godba na pihala Kapele, v svojo sredo pa so povabili tudi predstavnike Občine Brežice in šolskega ministrstva. Zbrane goste je ob odprtju igrišča pozdravila ravnateljica OŠ Globoko Stanka Preskar. Po končanem uradnem deluje sledil še zabavnejši del z druženjem krajanov in gostov. Pripravili pa so tudi srečelov, ki je bil namenjen zbiranju sredstev za ureditev razsvetljave in tribun ob igrišču. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Sava Glas, 19-9-2001 gclui BREŽICE VPIS NOVIH ČLANOV V SEPTEMBRU Treninge vodijo mojstri karateja z mednarodno verifikacijo in inštruktorji KZS. Vpis novih članov in ogled treningov: (telovadnica Gimnazije Brežice) torek: 181'0-1900 četrtek: 1800- I9°" INFO: 041/91-93-74 ♦ - TAEMBO KARATE AEROBIKA V BREŽICAH ZA VSE GENERACIJE Vadba se bo izvajala v telovadnici vrtca MAVRICA pod vodstvom verificiranih inštruktorjev KZS. Vpis novih članov in ogled treningov: (telovadnica vrtca MAVRICA) četrtek: 20'0-2l'° nedelja: 18°“-19°° (7m vadbo ni potrebna posebna oprema .) INKO: 041/91-93-74 Mešani pevski zbor f I iz Brežic vas vabi na 8. letni koncert, ki bo v četrtek 27.09.2001 ob 19:30 v viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah Vstopnice lahko kupite v predprodaji v poslovalnici DZS, Cesta prvih borcev 37 v Brežicah. VULKANIZERSTVO i> D C & Brttiu AadoBck «VeBU Podoc 2 * Leskovec pri KrSkca • IcL: 07 49 74 400 -avtomehanika -avtoelektrika i inTiin ■vu^Qn'2crs^v° -ročna avtopralnica -zunanje in notranje čiščenje Globoko 63,8254 Globoko tol.: 07/49 56 359 gsm: 041/621514 S Jik A Delovni čas: pon-pel 8-16 -servis in popravilo klima naprav sobota 8-12 eUBtOPIECI Trgovski center GLOBOKO -gradbeni material ugodni kreditni pogoji do 5 let -ba rve la ki količinski popusti tudi za obrtnike -15% popust za fasadne materiale^ nucvm ca.-.- in strešno kritinoiiggSgtel pon-pet: 7-19 GLOBOKO 50 n, Tol.: 07 49 56 374 sobota:7-13 petek VSAKDAN MALICE, KOSILA JEDI PO NAROČILU ŽIVA GLASBA SVEŽ ODOJEK, JAGNJE i-I —Stefani -0 ODPRTO pon.- sobota od 7°° do 24' TELSAT d.o.o. t. en 20, mo oncsTAatcA, m. (o 7) o 9-73-300 F.-mail: telsaL2jsiol.net, http://v1AW.1dsat.5i FAJL (07) 49~73~50t Prodaja, montaža, servis GSM: 041 /625-406 ^ jjgjjgEg % JU 3 e- Ivi \ ssr o s? TOM prt ZPMS WPH*čtWKUC-Vt»KP*WOO 12* DO TO* Odgovor na radijske objave dveh varnostnih služb Varnost Posavje in G7 Ljubljana v zadnjih dneh na Radiu Krško daje AGENCIJA ZA VARNOST D. O. O. KRŠKO Vsem uporabnikom varnostnih storitev v Posavju in vsem, ki se zanimajo za njih Obvestilo posredujemo z namenom in ciljem korektne informiranosti Posavcev in da nas Posavci ne boste zamenjevali ali celo enačili z Varnostjo Posavje in družbo G7 iz Ljubljane, ki vas preko radijskih valov s svojimi EPP sporočili zavajajo in celo lažejo, kot da šo najbolj prisotna varnostna družba v Posavju. Glede na to, kako in s kom to opravljajo, se sploh ne bi smeli širiti. - Agencija za varnost d.o.o. s sedežem v Krškem in delujočimi izpostavami v Brežicah in Sevnici že 11 let strokovno in dosledno izvaja varnostno službo; - tehnično protivlomno in protipožarno varujemo z intervencijo 350 objektov v Posavju in nudimo druge varnostne storitve - prevoz denarja, fizična varovanja, varovanja javnih prireditev... - pristojne nadzorne institucije priznavajo naš kvalitetni tehnični sektor in lastni projektni oddelek, - med varnostnimi podjetji smo podjetje z najvišjo povprečno stopnjo izobrazbe v Sloveniji in imamo 3 odgovorne osebe z licenco, - in, ne nazadnje, svojo varnost nam že vrsto let z direktnimi medsebojnimi pogodbami zaupajo eminentna posavska in slovenska podjetja kot - Nova LB d.d. Ljubljana (samo s 4 podjetji v državi), - Poslovni sistem MERCATOR d.d. (samo s 3 podjetji v državi), - PETROL d.d - TERME Čatež d.d. in mnogi, mnogi drugi... Spoštovani Posavci, prav je, da veste, da storitve na območju Posavja opravlja sicer več varnostnih podjetij in morate tudi vedeti, da so žal storitve nekaterih nedopustno slabe kakovosti. Prevzemi vseh podjetij in samostojnih podjetnikov s strani družbe G7 Ljubljana, ki jih naštevajo v svojem obvestilu, so posledica preslabe kadrovske zasedbe in preskromnega znanja le-teh. Bili so brez dovolj izobraženega kadra in imeli celo težave imenovati svoje lastne odgovorne osebe, ker predpis za pridobitev te licence zahteva višjo izobrazbo, da o tehničnem kadru in projektivi sploh ne govorimo. Ta podjetja, prisotna na območju Posavja, tega še danes nimajo. Z nekaj tega kadra jih pokriva matično podjetje v Ljubljani, kljub temu pa lažejo Posavce. Pri tem pa so najbolj delovni upokojeni policisti, ki po neki svoji zakonodaji odkrito delajo za njih. Je že tudi res, daje zakonodaja, tako kot na marsikaterem drugem delovnem področju, delno ohlapna, največji razlog pa je v nespoštovanju in opuščanju varnostnih standardov, kajti tako zagotavljajo sebi večjo profitabilnost. Ocenjujemo, da ti pojavi škodijo celotni dejavnosti in še zlasti ugledu ter poslovanju podjetij, ki delujemo urejeno in spoštujemo zakonodajo in predpise na tem področju. Žal pa so načini urejanja teh zadev in izločanja takšnih podjetij še vedno prepočasni. Zato je toliko bolj pomembno, da poznate resnico pred pomembno odločitvijo KOMU ZAUPATI SVOJO VARNOST. Več informacij o nas lahko poiščete na spletnih straneh http://www.agencija-za-vamost.si Vfr.fa Agencija za varnost Krika RENAULT PC TPV Avto Brežice je v septembru pripravil za vas: A° $ D o 0 Renault se ob koncu poletja oglaša s kričečo finančno ponudbo TOM+O+O+O s katero boste enostavneje in ceneje prišlido novega Kangooja, Thalie.-Clia* Twinga Tri ničle, ki vam zagotavljajo brezplačno financiranje posojila: -realna obrestna mera=0% -stroški zavarovanja posojila=0% -stroški odobritve posojila=0% Pohitite, ker se poletje izteka, z njim pa tudi vroča ponudba, ki velja do 30. septembra! Informativni izračun kredita z najvišjim dovoljenim zneskom in dobo trajanja financiranja. Znesek kredita: 1.000.000 SIT. Začetna mesečna obveznost: 22.917 SIT. Realna obrestna mera: 0%. Temeljna mesečna obrestna mera: 0,7%. Doba vračanja: 48 mesecev. Zavarovalna premija: 0 SIT. Stroški odobritve kredita: 0 SIT. Stroški vodenja kreefta: 0 SIT. Realni del EOM (po metodi korekcijskih faktorjev): 0%. Skupna letna EOM: 8,73%. Efektivna obrestna mera je informativna. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave (31.8.2001). Efektivna obrestna mera se spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz. zavarovalna premija. "HSSSm____________________________________________________________________"nauitL Delovni čas: 8-16, sobota 8-13 TPV AVTO D.o.o. PC TPV AVTO Brežice Bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tel.: 07/ 49 91 903. 07/ 49 91 904 E-mail: tpv.avtoJ>rezice(ia*pv.si ,Asrm' 4, -a y (j CERNELCEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.:07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX:07/49-93-241 GSM .041/619-455 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE Delovni čas: 8.00-19.00 ob sobotah: 8.00-13.00 OGLASI, REKLAME, OBVESTILA nadaljevanje s 4. strani Ne maram politiziranja, mene zanima predvsem razvoj Oktobra bomo začeli s plinifikaci-JP dolenjskega dela naše občine. a čas rešujemo tudi vprašanje nekdanjega velikega transportne-podjetja Prevoz, ki je šlo v ste-CaJ- Reševanje tega problema se ^eČe vse predolgo, v težave pa je revoz po mojem mnenju zašel . Ij zaradi objektivnih kot pa subjektivnih razlogov. Mislim, da bo-1110 tudi ta gospodarski subjekt v bednem času znova postavili na noge.” Razvoj Posavja je bolj ali manj P°vezan tudi z ustreznimi sporazumi 0 ^»delovanju med Hrvaško in Slove-n‘j°- Tu pa se kar naprej zatika. , ‘Sem eden izmed hudih kriti-.0v neučinkovitosti tega dogovar-| -!anja, ki traja vse predolgo. Mi 'jhamo več kot 10 odstotkov knpne meje in razumljivo je, da 1 želimo čimprejšnje sklenitve ^treznih dogovorov. Poleg tega za najbolj vitalni del sloven-;ko-hrvaške meje. V trikotniku agreb - Bjelovar - Karlovac živi ^■)raj 2 milijona ljudi. To je zaganja vreden trg. Žal se stvari ?°va zapletajo. Predstavniki ob-'n °b meji smo se pred časom . rali na posvetu, na katerega pa 1 bilo nobenega predstavnika ^Unanjega ministrstva. To nas je Presenetilo in menimo, da je ne-a§ovorno, zato smo ministrstvu P°slali oster protest, v katerem ahtevamo njihovo navzočnost na ksnih srečanjih in poudarjamo, a bomo v nasprotnem primeru v aPrej nasprotovali vsaki rešitvi iz Porazuma. Za našo občino je vi-nega pomena maloobmejni spo-aztim predvsem zaradi kupcev, ki nam prihajajo s Hrvaške. Mi ima-velike investicije v Slovenski vasi, območju nekdanjega remontnega Zavoda. Tam gradimo velik trgovski ^nter. Mnogi me sprašujejo, zakaj Sovcem dovoljujem takšne investi-, l|c- Odgovor je preprost. Odgo-”m°st za vlaganje je izključno na v ^ vlagatelja. Zato ker podpiram Up0 vlaganje, ki bo zagotovilo Pitanje novih delovnih mest.” t ?0slanec SDS-a mag. Vizjak je na j u" brežiškega župana Vladislava Deržiča izrekel vrsto kritik. Kakšen je odgovor? “Nekatere kritike mag.Vizjaka na moj račun so upravičene. Te sprejemam. Recimo, da je bilo premalo sodelovanja med županom in podžupanom. Nisem pa privrženec politiziranja, pa naj gre za vprašanje cerkljanskega letališča ali Mobikroga v gaju pri cerkljanskem letališču. Zame je temelj vsakega odločanja razvojna komponenta, ne pa politični cilji. Kot sem razumel te probleme, pa je bilo v ozadju preveč političnega. Ko so se ti projekti “količili”, smo bili namreč sredi priprav na državne parlamentarne volitve. Kar zadeva prometni režim, imamo na občini ljudi, ki se ukvarjajo s to problematiko in ne vidim razloga, da bi njihovim rešitvam nasprotoval. Oblikovali smo tudi delovno skupino za ureditev prometnih težav v starem mestnem jedru. Njihovo delo moram nekoliko pospešiti. Pri ureditvi tega vprašanja smo preučevali izkušnje nekaterih drugih približno enako velikih mest v Sloveniji ter vse do sedaj narejene študije v Brežicah in teh je zares veliko. Ne želimo se zaletavati. Vprašanje prometa je namreč zelo občutljivo. Delamo na tem in skušamo najti trajno in kakovostno rešitev. Parkirišča preko mostu zame niso sporna, saj zaradi njih promet nič ne trpi. Sam sem zagovornik prepričanja, da mora biti staro mestno jedro živo. Mercatorje že tako ali tako vse trgovine spravil iz mesta, zato sem vesel sleherne zasebne pobude, ki bo v staro mestno jedro prinesla življenje. Razmišljali smo tudi, da bi prestavili mestno tržnico, vendar sem prepričan, da jo moramo ohraniti tam, kjer je in jo posodobiti. Umik bi pomenil omrtvičenje tega dela mesta. Kar zadeva civilno letališče, moram povedati, da sem nasprotoval imenovanju mag. Vizjaka za predsednika delovne skupine, čeprav je res, daje bil zelo delaven. Ocenil sem, da se je ta projekt preveč spolitiziral in zato sem za predsednika predlagal Jožeta Patija, ki je neutralna, torej nepolitična oseba in ima dobre reference glede tega področja dela. V tej delavni skupini je še zmeraj tudi mag. NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si \ h Naročam/o časopis SAVA GLAS 1116 >n priimek ___________________________ I Ujetje)naziv in naslov) ^av'čna številka podjetja *2ave: zanec za DDV [Kraj | Ulica j uatum . I Število izvodov ' N: Poštna št. Telefon _ Podpis _ I Nar°Čnina skuPaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. I v °čnina velja do pisnega preklica. Vizjak. Kot je načrtovano, naj bi bila 17. septembra seja, na kateri naj bi bilo govora o statutu, do takrat pa naj bi dobili potrebne dokumente z ministrstva za obrambo in promet. Ministra obeh ministrstev in tudi minister za okolje so že bili v naši občini in smo se z njimi pogovarjali o omenjenem projektu. Na predlog dr. Grizolda smo oblikovali mešano komisijo, ki preučuje to problematiko. Pa ne gre le za cerkljansko letališče in Mobikrob, gre tudi za nekdanji dom JLA, nekdanja vojaška naselja in stanovanja in še kaj, vsega skupaj 11 področij, ki jih moramo rešiti. Civilno letališče je za nas pomembno vprašanje. Če smo nanj čakali 50 let, bomo še nekaj časa, samo da se ne bi zaleteli. Popravljati napake je težje. Vedeti pa je potrebno, da moramo imeti jasna stališča, predvsem vojske, kako gleda na ta projekt. Ne nazadnje mora povedati, za koliko časa lahko na to letališče računamo. Skratka gre za vrsto vprašanj, ki jih je treba urediti, preden projekt dobi končno obliko. Preveč je pomemben, da bi lahko kaj spregledali.” Mag. Vizjak županu očita tudi politično sprenevedanje. “Kandidiral sem na listi Demokratske stranke in njen član sem tudi danes. Res je, da sem sklenil volilno koalicijo tudi z SDS in SKD. Politika je politika in kandidiral sem zato, da bi zmagal. Zato sem sklenil predvolilno zvezo. Po političnem prepričanju se štejem za levosredinskega demokrata in to sem bil vse življenje, tudi tistih 38 let in pol, kar sem bil član Komunistične partije in me tega ni sram, bil pa sem prepričan komunist. Ko sem po volitvah natančno preučil koalicijo, ki sem jo sklenil, sem se odločil, da jo razdrem. Pa ne zato, da bi se vezal kam drugam. Nove koalicije nisem sklenil in sem še vedno član stranke, na katere listi sem kandidiral za župana. Ne želim pretiravati, vendar moram povedati, da ljudje na županskih volitvah, tako kot na predsedniških, volijo predvsem človeka, ne pa politične opcije. Čutim se odgovornega do vseh, kar lahko dokažem tudi s tem, da se po izvolitvi nisem odločil za poklicno ampak za volontersko županstvo. To pomeni, da sem finančno na slabšem, saj dobivam le pol županske plače, ki bi mi pripadala, drugo polovico pa predstavlja pokojnina. Delam pa polni delovni čas, včasih tudi 17 ur na dan, ne pa polovično.” Zupan, ki je pred koncem pogovora večkrat poudaril, da se z nami ni pogovarjal s figo v žepu, ampak iskreno in prepričano, je tudi ocenil, da je dosedanje sodelovanje med posavskimi občinami dobro in da posavski svet občin v nastajanju deluje zelo dobro. “V Posavju smo prepričani, da moramo biti ena regija. Jabolk in hrušk ni mogoče mešati. To pomeni, da v državi ne smemo preprosto preslikati nekaterih evropskih parametrov. Upoštevati je potrebno naše posebnosti in na njih graditi slovensko regijsko podobo. Res pa je, da se reševanje tega problema vleče vse predolgo. To je, v interesu razvoja regij in Slovenije kot celote, potrebno urediti čimprej.” knjižnica brežice Novosti Pika Nogavička, najmočnejša deklica na svetu, se v knjigi Pika Nogavička v Sončnem parku postavi po robu predrznim lopovom, ki ustrahujejo mesto, in pokaže, da ji res ni para na svetu. Zeleno jezero je zgodba o mladeniču, ki je pristal v poboljševalnim sredi puščave z imenom Zeleno jezero. Zgodba je napeto popotovanje v preteklost prekletega kraja in preganjanih ljubimcev, ki so jim srečo uničili rasistični predsodki in pohlep. Kaj si po horoskopu? je knjiga, ki bo odgovorila na mnoga osebna in življenjska vprašanja mladostnikov. Enooki maček je zgodba o podeželskem dečku Nedu, ki za svoj enajsti rojstni dan dobi v dar puško, ki jo kljub očetovim prepovedim preizkusi. Čez nekaj dni začne zahajati na sosedovo dvorišče enooki maček, kar v dečku zbudi strašne občutke krivde in sočutja. Knjiga Noč po žuru je zanimiva predvsem za tiste, ki radi berejo kriminalne zgodbe, kjer lahko skupaj z glavnimi junaki odkrivajo zločince. Knjiga Dežela odrezanih glav govori o fantu Jožetu, ki spoznava življenje revne havajske družine, ki živi takorekoč na smetišču, domačin Fiksekuc pa ga ob večerih navdušuje z razburljivo zgodbo s strašnega otoka odrezanih glav. Brušenje diamanta je knjiga o iskanju poti in odkrivanju življenjskih modrosti, namenjena vsakomur, ki išče svojo pot in je pripravljen odkrivati darove živvljenja. Knjiga 60 poti do boljšega življenja razkriva, kako se lahko pomirimo in ostanemo mirni, kako pozitivno uporabimo svojo jezo, kako odkrijemo namen svojega življenja in še veliko več. Priročnik Za zdravje in dolgo mladost vsebuje napotke za ohranjanje mladostnega videza, vitalnosti in zdravja, zbrani so tudi številni napotki za izdelavo in uporabo naravnih kozmetičnih sredstev. Knjiga tibetanskih starešin združuje življenjske zgodbe in modrosti velikih sodobnih duhovnih učiteljev Tibeta. Rodošek nas v knjigi Pravici je zadoščeno popelje v svet tehnološko napredne in nekaj desetletij oddaljene prihodnosti, kjer pa se izkaže, da tehnika vodi prej v razčlovečenje in zlorabo kot pa k izboljšanju človekovega življenja. Inšpektor Morse pride za kanček prepozno na obisk k zanimivi dami, ki jo je pred časom spoznal na neki zabavi; namesto da bi spet srečal prijetno sogovornico, naleti na njeno truplo. Napeto kriminalko Smrt v Jerichu je napisal vsem bralcem kriminalk poznani Colin Dexter. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.nm.sik.si/ččwww_____sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/) in v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 21. septembra ob 9.30. Sabina Strmecki STU “ ■ IO >3.0 MHZ • Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14,373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20 e-mail: studiod@studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800 EKtM MM7J0A Telefon: 07 3930 *860 Faks: 0X,V)3() - 870., i-mail: urednikicf tv-imi.si mali oglasi Prodam Ford Escort l ,8 turbo diesel, letnik oktober 94, kovinsko sive barve, s petimi vrati, od prvega lastnika. Avto je dobro ohranjen in ima centralno zaklepanje, servo volan, servisno knjigo, tonirana stekla ter nove letne in zimske gume na platiščih. Pokličite 0749-69-254. Prodam Ford Fiesto, letnik 91, rdeče barve, registrirano do septembra 2002. Cena po dogovora. Pokličite 031-530480. Prodam Ford Fiesta 1,3 budget, letnik 2000, kovinske srebrne barve, s tremi vrati. Avto je garažiran in od prvega lastnika. Pokličite 040-235-815. Prodam malo rabljeno evro kljuko za golfa, dvojko, ter prtljažnik za smuči. Pokličite 041-737-871. Prodam malo rabljeno tovorno prikolico za osebni avto. Pokličite 041-528-041 ali 49-64464. Prodam suho koruzo v zrnju. Cena po dogovora. Pokličite 041-800-931. Prodam pašno telico simentalko z dokumenti, brejo sedem mesecev. Pokličite 8143-155. Prodam prašiča za zakol, težkega okoli 200 kg, ter večjo količino belega in rdečega grozdja. Cena po dogovora. Pokličite 0749-65420. Prodam večjo količino krompiija za ozimnico. Pokličite 49-67-129. Podarim mlade psičke mešančke, stare deset tednov. Pokličite na številko 49-64-199. Prodam dve toni belega grozdja ter 600 litrov kvalitetnega belega vina. Pokličite 041-543-815. Prodam manjšo stiskalnico in mlin za grozdje ter dva soda, 120-litrska. Pokličite 49-67-092 v večernih urah. Prodam opremo za trgovino in nadaljevanje trgovinske dejavnosti z živili v okolici Sevnice. Pokličite 041-834-549. Prodam vinograd s kletjo, travnik in gozd v okolici Blance. Pokličite 041-913-046. Prodam dvoinpolsobno stanovanje v Gubčevi ulici 4, v Krškem. Pokličite 0749-25-703 v večernih urah. Prodam novejše enosobno stanovanje v izmeri 40 m2, v Krškem, Pod Goro. Pokličite 49-25-694. V Brežicah oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje velikosti 27 m2 v stanovanjski hiši. Pokličite 040-285-632. Nujno vzamem v najem stanovanje v Brežicah ali Krškem. Pokličite 041 -971-040 ali 07499-23-10. Najamem stanovanje ali manjšo hišo v Brežicah ali okolici z možnim odkupom. Pokličite 041-850-050. Upokojenec iz Sel pri Dobovi, star 57 let, išče žensko staro od 55 do 60 let za skupno življenje. Zainteresirane naj pokličejo vsak dan med 19. in 20. uro na številko 0749-67-729. Časopis SavaGlas • časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Spiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Tr9 --------------d 82S SavaCto, 19-9^ Blaž de Gleria - znanost poudarja, da je potrebno ustvarjati kreativne kadre Je sin staršev Elizabete, učiteljice glasbene vzgoje in Mitje, upokojenega oficirja JLA-(letalsko tehnični oficir) in slikarja, rojen 22. januarja 1952. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Brežicah. Ne goji spominov, ima dve diplomi: iz FF smeri sociologija in geografija ter Akademije za likovno umetnost. De Gleria:” Mnogi, ki se vpišejo na fakulteto kasneje pustijo študij in je škoda. Danes se študenti vpišejo na več fakultet, rezultati teh paralel so izredno koristni. To doprinese do znanj oblikovanja ekonomije in komunikologije. Gole usmeritve so danes šle v pozabo, ker je potreben mul-tidisciplinaren pristop, kolikor ga posameznik izrabi je pa vprašanje.” S kariero je začel v brežiški gimnaziji. “Nasledil sem profesuro g. Miroslava Kuglerja, likovnost je bila po predmetniku zastopana kot likovni pouk za pridobivanje osnovnega znanja. Pouk je bil 6 ur tedensko vsa štiri leta. Danes sta likovna in glasbena vzgoja v 1. letniku zastopana eno uro na teden. Prej sta bili likovna in glasbena vzgoja poskus umetnostne vzgoje, ki se je v Brežicah potrdila. Gospoda Kugler in Stiplov-šek sta naredila trdno osnovo za vzgojo novih kadrov. Tu sem dal “skozi” eno generacijo(1982-1987), ko smo likovnost razširili na različna področja, nismo bili več umetniki, znanje in spretnosti smo približali potrebam proizvodnje in turizma, kasneje se je pokazala potreba po takšnih kadrih. Takratni ravnatelj Franc Savnik, je podpiral to angažiranost. Pod njegovim vodstvom je ekipa naredila opremo notranjih prostorov, izdelki so bogatili gimnazijski prostor, ostanek teh časov je kip v parku. Prirejali smo multi-disciplinarne ure, podobo tiste gimnazije sta kreirali tudi odlični pedagoginji Cvetka Hladnik in Marija Lelič, ko so bili v projekt vključeni slavisti, zgodovinarji, fiziki, kemiki.” Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je danes de Gleria vodja oddelka za grafično oblikovanje. To je šola s 55- letno tradicijo s štirimi usmeritvami: modno, industrijsko in grafično oblikovanje ter fotografijo. Je edina slovenska šola, ki uvaja nove standarde izobraževanja; likovna gimnazija z različnimi moduli: vizualnih komunikacij, uporabnih predmetov in kulturo oblačenja, kjer razvijajo predmetno zgradbo obveznih, strokovnih in izbirnih predmetov, prav slednji pa bodo dijakom nudili širok spekter študijskih vpisov. De Gleria:” Danes rabimo oblikovalce-pravnike, ki vedo kaj oblikovanje je, hkrati pa so vešči pravni stroki za zaščito avtorskih pravic, za zaščito intelektualne lastnine in njeno reševanje. Pravna praksa na tem področju je nedorečena. Ideja je v svetu zaščitena, zaposlitvene možnosti pa se kažejo kot idealne. Produkt je blagovna znamka s točno določenimi lastnostmi in se na njej mora delati, vseeno za katero blagovno znamko gre. S produkcijo idej bomo vsi imeli možnost razvijati svojo blagovno znamko na različnih področjih dela in jo ponuditi trgu, kjer se bo izkazalo, če materialni resursi so ali niso.” Oblikovanje si je de Gleria izbral na področju znotraj turizma in proizvodnje. Za kompleks Terme Čatež so s strokovnimi sodelavci zastavili osnovne standarde za promocijo dejavnosti v našem, preko primejskega do širšega trga, ki naj bi gravitiral na Terme. Krki - Zdravilišča je dal novo celostno podobo, sledi Igralnica Otočec, Mladinska dis-coteka, oblikoval je brežiško vodo Bistro(Vino Brežice je eno redkih, ki ima občutek za blagovno znamko-B. de G. ), promoviral je Golf igrišči Bled, Mokrice, njegova je celostna podoba Vrhnika Usnje, emblem Kolor Medvode, Hoteli Morje Portorož, dela na področju oblikovanja revij in grafične opreme učbenika slovenskega jezika za osnovne šole in s prof. lik. vzg. Simonom Semecem iz Radeč:” Pred štirimi leti sva s krajani Loke pri Zidanem mostu ob podpori občine Sevnica zasnovala KREART, to je srečanje ljudi, strokovnjakov različnih profilov znanj, ki so potrebni nekemu kraju, domačini in strokovnjaki so najino idejo lepo sprejeli.” Blaž de Gleria je, kot pravi, obseden z multidisciplinarnim pristopom do nekega prostora in ko vzgaja, vzgaja otroke za dvojni študij. Ko se odmakne, skrbi za dediščino prostora, ki je enkratna v Bušeči vasi, na meji med nekoč Italijo in Slovenijo, kjer ob starem mlinu rase dom. Deli ga z ženo Majdo, arhitektko, sinom Vidom, gimnazijcem, očetom in prijatelji. N at j a Jenko Sunčič Planina 2001 - spomin in opomin Planina pri Podbočju -14. sep- napad ustašev na vas in povedal, da tembra 1942 so vas napadli ustaši, to ni počel hrvaški narod, taka je bila Iz hiš so pobrali vse, kar je bilo vred- politika ustaškega vodje Paveliča, nega, 26 moških pa odgnali v gozd Izrazil je še upanje, da se bosta Slove-ter jih postrelili. Naslednji dan so vas nija in Hrvaška kmalu otepli Balka-obkolili in požgali, žene in otroke izg- na in se srečali v Evropi. N.C.C. Jože Zupančič, predsednik ZZB NOV iz Krškega: “Boli nas, da nekateri omalovažujejo narodno-osvobodilni boj.” Praznik občine Radeče Radeče - Sredi septembra 1945 so se vrnili na svoje domove izgnanci, ki jih je okupator na začetku vojne množično izselil. V spomin in opomin na dogajanja, ki so nekaterim še vedno živo v spominu, je to mesec, ko občina praznuje. Župan Ludvik Sotlar pravi, da se mandat vsakega politika hitro izteče, zato personifikacija funkcije ni vedno najboljša opcija. Pomembno je, da ljudje v skupnosti postavijo jasne cilje o prihodnosti in potem vsak naslednik ve, kako mora delovati. Brez entuzi-azma in prizadevnosti posameznikov z različnih področij pa ni napredka. Na svečani seji občinskega sveta so bili nagrajeni in pohvaljeni občani, ki so se s svojim delom izkazali v dobrobit širše skupnosti. Glasbena šola Radeče je dobila zlatnik občine Radeče za 50-let-nico delovanja, pevski zbor Papirničar pa srebrnik za 30-letnico. Janko Laznik je bil z zlatnikom nagrajen za dolgoletno uspešno delo v gospodarstvu in društvih, Simon Sernec pa s srebrnikom. Semec, grafični oblikovalec, likovni pedagog in učitelj zgodovine je po rodu Izlačan, ki že vrsto let živi v Radečah. S svojimi grafičnimi izdelki je del svetovne oblikovalske scene, saj je razstavljal od Londona, Pariza, Mehike do Japonske. Avgust Hrup, ugledni gospodarstvenik, je ob svoji 80-letnici prejel srebrnik kot priznanje za življenjsko delo. Priznanja in pohvale pa so prejeli tudi odlični mladi radeški glasbeniki, ki so se uveljavili na državnih tekmovanjih, dijaki in študenti za bleščeče uspehe ter najboljši športniki. B.D. Kar malce zmeden je bil četrtošolec Bor (desno) iz Sevnice, ko se je v vasi Konjska Glava znašel pred kažipotom, ki kaže smeri za Sevnico, Žabjek, Zagreb, Pariz, Moskvo, Tokio, Berlin in New York. Ampak toliko pa že spremlja medije, da ve, da je za New York najbolje še malo počakati. Direktor šentjanžkega Arm3' ta Andrej Repše (levo), ki je v Krmelju zgradil novo tovarno,jc zaradi omenjene investicije pri' siljen paziti na stroške. Tako $ je lepega septembrskega dne od' ločil, da bo “prišparal” malo bencina in se je podal na kole Menda bo prihranek investiralv enoletno naročnino SavaGlasa ( ve dr vz 0] Pc Da brežiški svetniki nimajo veselja z vsebinami točk dnevneg3 reda in raje “mlatijo” vse povprek, kaže tudi razprava, ki je predvi' deno novo obremenitev krajanov s stavbnim davkom odnesla povsefl1 drugam. Na očitke, da zdaj obremenjujejo pridne, beseda pa je dal3 ^ besedo in prišli so tudi do davka za butaste in za lene. Na koncu pa s° bili že skoraj pri davku za neumnost. Le kje bi najbolj kasirali? Sprejem za zmagovalne ekipe Krško - Župan občine Krško Franci Bogovič je priredil slavnost ' sprejem za dve ženski gasilski ekipi, in sicer za gasilke z Rake in SeniA ^ i eno moško gasilsko ekipo iz Krškega, ki so v letošnjem letu dosegle najvisj6 rezultate na tekmovanjih v domovini in tujini. _ Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik GZ Krško Slavko Šribaf gre za ekipe gasilk in gasilcev, ki gotovo sodijo v najvišji vrh najbolj* pripravljenih in izutjenih v Sloveniji. Skupinska slika pred GD Krško Župan Franci Bogovič je gasilkam in gasilcem čestital in se jim zabv^ lil, da se tudi zaradi njihovega prizadevanja razširja dober glas o občim-samo v državi, pač pa tudi širše v Evropi. ..-j Predstavniki vodstva GZ Krško so skupaj z županom ekipam po^e tri spominske knjige o zavetniku gasilstva sv. Florijanu, vsem članicam članom ekip pa priznanja kot nagrado in zahvalo za na tekmovanjih doseže rezultate. D.K. nali ter ustrelili še preostalih osem moških. Tragični dnevi izpred 59 let so še živi v spominu ljudi s Planine, zato so tam pripravili srečanje z naslovom “Planina 2001- Spomin in opomin.” Udeležila sta se ga tudi Jože Zupančič, predsednik Zveze borcev iz Krškega, ki je spomnil, da so slovenskemu narodu v zadnjem stoletju kar trikrat skušali spodrezati korenine, a jim nikoli ni uspelo, ter krški župan Franc Bogovič, ki je opozoril, da smo dolžni spoštovati spomin na tragično preteklost. "Zgodovina je učiteljica,” je dejal Bogovič, “današnja spominska slovesnost pa prava učna ura zgodovine.” Srečanja so se udeležili še predstavniki združenja Sever, borci NOB, med njimi Lojze Hren, predsednik skupnosti Gorjanskega bataljona in Cankarjeve brigade ter nekdanji politični komisar te čete. Zbrane je pozdravil tudi Vlado Jurak, predsednik županijskih borcev Zagreba in Sa-mobora. Opravičil se je za takratni Tradicija in prisrčnost Krško - V Domu starejših občanov Krško so pripravili tradicionalno četrto srečanje s svojci in prijatelji. Goste je pozdravila direktorica doma Jožica Mikulanc, ki je predstavila tudi novost - Dnevno varstvo za starejše, ki je vse bolj priljubljena oblika bivanja, saj ostareli kljub temu lahko jesen življenja preživljajo večinoma v svojem domačem okolju. Kulturni program so popestrili stanovalci doma, ob tej priložnosti pa so izdali tudi novo številko domskega glasila. K.M. Zbranim gostom so zapele tudi članice domskega ženskega pevskega zbora. Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*) dalje Jubilejni prihranek: 3.325 DEM (374.329 SIT*)! Posojilo tudi na 72 mesecev! *Cena so informativne in odvisne od valutnih razmerij. S|ika re si^^no Število vozil in modelov jejJgl^ss^ .0.0. Radanovič Brežice d Čemelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Golf 0