51. številka.
Ljubljana, v sredo 4. marca.
XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan sveoer, \z\mH nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstrij sko-o^erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 #1(1., za četrt leta 4 gld., z% jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka Btolbft", Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor poslanca Božidara Raiča
v državnem zboru v 28. dan februvarja.
Visoka zbornica! Prestolni govor 28. dne oktobra 1870 dal je nam pomirjajočo obljubo, da bode vlada jednako skrbela za duševno in gmotne koristi vseh narodov v državi; dalje, Avstrija ima biti zavetje za pravice svojih narodov in dežel, trajno bivališče pravici in pravej svobodi. In Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik je 15. dan februvarja 1882 v 194. seji se izjavil: „Avstrija je Avstrija; biti mora združišče za vse avstrijske narodnosti, katere žive jednakopravno pod avstrijskim žeslom, združišče, kjer tudi morejo uživati svoje pravice."
Državni osnovni zakon z 21. dne decembra 1867 o splošnih pravicah državljanov za v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele pravi v članu XIX. tako le: „Vsi narodi so jednakopravni in vsak narod ima nerušljivo pravo na varstvo in gojitev svoje narodnosti in jezika. Jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v Šoli, uradu in javnom življenji priznana je od države. V deželah, v kojih biva vet; narodov, morajo se učilnice tako urediti, da vsak narod dobi potrebna sredstva izobraziti se v svojem materinem jeziku, ne da bi se silil k izučenju dru-zega deželnega jezika."
Sankcijoniran osnovni zakon zagotavlja tedaj vsem narodom in deželam, ki so zastopane v državnem zboru, popolno jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenji.
K tem narodom prištevajo se brez dvojbe tudi Slovenci, ki bivajo na Kranjskem, Spodnjem Stir-skem, jednem delu Koroške in v Primorji, se ve da v različnih deželah, vender zdržama; pa slovenski narod so zadeli le redki žarki ustavnih dobrot.
Za resničnost te trditve govore sledeča fakta :
§. 39. -zakona za Štirsko z dne 8. februvarja 1. 1869, ki se glasi: „Jeden deželnih šolskih nadzornikov mora biti popolnem vešč slovenščine", se vzlic mnogim pritožbam trdovratno prezira. Sedanja vlada imenovala je za Štirško šolske svetnike, kojih nobeden ni zmožen slovenščine (C'ujte! na desnici), četudi biva na Štirskem 407.000 Slovencev, 785.000 Nemcev, četudi dajo Slovenci 10.000 in Nemci 12.500 vojaških novincev.
Za okrajne šolske nadzornike imenovale so se osebe, ki se jako malo brigajo za blaginjo sloven-
skega ljudskega šolstva, pač pa smatrajo za glavno nalogo ponemčevanje slovenske mladine. Največjo podporo imajo pa germanizatorji v okrajnih glavarjih in to povsod na Štirskem in Koroškem.
Ravnateljska in profesorska mesta nameščajo se redno brez razpisa s tujimi učnimi močmi, tako v Mariboru in Ptuji (kjer je se ve da kmetijska šola, pa vrhovno vodstvo nauka je na Dunaji). Tako v Trstu, Gorici in Pazim, kamor so nedavno poklicali -ravnatelja iz Sternberga. Domače profesorje skušajo počasi spraviti iz slovenskega ozemlja in nadomestiti jih s tujimi elementi, tako v Mariboru, Ptuji, Celji itd. Dr. Vošnjak navel jo 1881. leta sledeča slučaja. V Mariboru oglasilo se je šest prosilcev za mesto suplenta, ki so vsi bili zmožni slovenskega jezika, in to mesto dobil je Žid (čujte! na desnici), če tudi se v Mariboru šolajo samo katoliki. V Trstu prosilo je 43 suplentov za izpraz-neno profesorsko mesto in mej temi sedem tacib, ki so zmožni obeh deželnih jezikov, ter so že supli-rali po 5 - f> let. To mesto dobil je najmlajši prosilec, kateri je supliral še le jedno leto in je bil domač učilelj pri baronu Pretisu. (Čujte! na desnici.) Tako se godi pod upravo sedanjega ministerstva. (Čujte! na desnici.) Domači sinovi se večinoma pošiljajo na Hrvatsko ali sp'oh k našim jugoslovanskim bratom, posamični izmej njih morajo mnogo leti suplirati, imamo pa tudi slučaje, da posamični izpitani učitelji morajo brez vsake službe v revščini živeti. Že nastavljene profesorje gonili so pa z jednega konca dežele na druzega, ker so se javno priznali za Slovence in kot taki delali za svojo narodnost. Ko bi c. kr. vlada skrbela, da se tuji elementi priliče slovenščini, »redno se pošljejo v slovenske pokrajine, bi mi mnogo manj temu ugovarjali. Tako pa moramo kot težko obloženi davkoplačevalci in in avstrijski državljani slovesno protestovati proti takemu nepravičnemu postopanju cesarko-kraljeve vlade.
Poslednje dni izmislili so se nekak (pripravniški kurs za slovenske dečke, ki mislijo ustopiti v gimnazijo, da le slovenski deček izgubi jedno loto. Ko bi bilo C. kr. naučno ministerstvo uvelo para-lelke za štirske Slovence, kakor Je bil to sklenil državni zbor, odpala bi izguba jednega leta za slovenske učence«
Resolucija z 23. dne aprila 1880, ki se glasi (čita); „C. k. vlada se naprosi, da v pokrajinah,
kjer bivajo Slovenci, v srednje šole, katero vzdržuje država, za učence slovenskega materinega jezika uvede ta jezik kot naučni jezik po meri nahajajoči h se naučnih sredstev", katero je v 79 seji IX. zasedanja vsprejela visoka zbornica, ostala je za gimnazije naše mrtvorojeno dete. Naučni minister je sicer jednemu izvrstnemu profesorju naročil izdelati naučni načrt, po katerem bi se dala izvesti ta resolucija. Ta naučni načrt leži pa tudi vsaj navidezno mrtev v naučnem ministerstvu, kajti nič ni zapaziti, da bi se ga kaj skušalo realizovati. Stara krivica se dalje praktikuje. Za Pazln se je razpisalo mesto učitelja s pristavkom, da kandidat mora biti vešč lirvatsko-slovenskega jezika. Mej prosilci bili so tudi taki, ki so zadoščevali tej zahtevi, vendar se je dalo dotično mesto prosilcu slovanščine neveščemu. (Čujte! Čujte I na desnici.) Na deželni spodnji gimnaziji na Ptuji dalo se je začetkom letošnjega, šolskega leta mesto ravnatelja učitelju slovenščine neveščemu, četudi je deželni odbor imel 8 slovenščine zmožnih učnih močij na razpolaganje V Trstu obiskovalo je vlani 117 Slovencev državio gimnazijo in za te Slovence odločeni so trije učni kursi za slovenščino, namreč za prvi in drugi razred I., za tretji, četrti, peti in šesti razred II. in za sedmi in osmi razred III. kurs. Slovensko društvo „ Edinost" prosilo je, da bi se še to leto razdelil drugi kurs v 2 oddelka in 8e v prihodnjem lotu po predpisih ravnal*.  iDalj« prlb.)
K letošnjemu budgetu.
V državnem našem zboru dehatuje se sedaj o državnem proračunu za 1885. leto. S tem seveda ne more biti rečeno, da govorniki razpravljajo suhoparno in težavno stvar, da kritikujejo dohodke in razbodke države, na konečno tudi nasvetujejo pota, ki bi nas dovedla k jednakofožju v državnem našem gospodarstvu. Opravičeno in hlinjeno nezadovoljstvo porabi marveč tako priliko, da kritikuje upravo, ki se plačuje iz državne blagajnice. In z:asti pri nas v Avstriji ne moreiiio pričakovati tistega čuda, da bi v budgetnih debatah čuli samo o budgetu In letos je uprav najbolj potrebno, da opozicija ves svoj pesimizem privleče na dan in še je-denkrat „urbi et orbi" s črnimi bojami naslika temno podobi) našega Hnancijalnega stanja in proti« nemške uprave. To zato, da bodo bližajoči se nam kandidatski govori imeli „eine parlamenta! i In4 Weiheu.
LISTEK
Častiti gospod dr. J. Z.!
(Koiu-o)
Gospod doktor, ali se še spominjate onega mrzlega večera minolega decembra, ko sva bila pri Ančniku v Šiški zašla v malo družbo domačih in tujih učenjakov? Razgovarjali smo se tudi o onem dragem spomeniku, ki je o Seststoletnici Slovenskoj Matici toliko tisoč po nepotrebnem požrl. Gotovo se še spominjate, kako sem jaz poudarjal nepre-segljivo imenitnost slovenskega zgodovinopisca, katerega delo je napolnilo polovico roženega spomenika. Mož si bode, le počakajte vi zavidni mu domači in tuji učenjaki, zadobil nevenljivo slavo, ko bode to delo v nemščino preložil in objavil. Saj je to pravico izrecno si pridržal v Matičnih zapisnikih, z namenom, da bi mi nevedne slovenske ovčice tem bolj občudovale ga. Pri tej priliki sem tudi prvikrat slišal, da bi si mož to prelaganje svojega dela močno olajšal, ko bi ob jednem čital O. Lorenzovo: „Ge-
BCbicbte Ktfnig Ottokars II. von Iliihmen und seiner Zcit". To delo ni kaka knjižura, ampak debela, učena knjiga, ki šteje 758 strani, ter ti ponuja vse, kar koli ti srce poželi, celo ono „Škratu" toli priljubljeno Reimehroniko. Ondanji „Urencelj" so mora uvrstiti tudi mej „nehvaležno domovino" predsed-nika-govornika pri valeti, ki je tako resnobno vprašal: kake zasluge pa ima nehvaležno domovino zapuščajoči" Šuklje za slovensko slovstvo? Kaj nič ne veljajo toli imenitna zgodovinska dela, če prav v zobe bijejo Diodom Sicilskemu, ki pravi: „zgo-dovina je oznanovalka resnice'1. Kdo se pri tej priliki ne spominja onega lista, v katerem Ciceron nagovarja Luceja, naj sestavi zgodovino o Katnlinovi zaroti? Še bolj pomenljiv pa je oni list cesarja Vera, v katerem prosi učenjaka in svojega učitelja Prontona, naj mu spiše zgodovino vojne s Partl. Isto se dandanašnji godi v vrstah mamelukov: resnico zavijajo v knjigah, in še rajši V novinah, v časopisih. Oni sestavek v stari „Prossi" od 11. jan. („Der siidslaviscbe Club") je temu najočitnejša priča. Mej našinci pa le j dnega neseni naletel, da
bi bil spregledal zvezo mej rečenim dopisom in onimi stavki v štev. S zastarelih naših „Novic": to je le mejsebojno zavarovanje kravic in telic, ki se nadaljuje v malo jasnem sestavku „časnikarski preklic". O „Spectabilis1 respectabilis, ali nemate več črno na belem zapisanega, da mi navadni Slovenci imamo za r>0°/0 manj možjanov, kakor ta najgeni-jalnejši, najdubovitejši, najpopolnejši, najnczmotlji-vejši Kranjec, ki „nehvaležno domovino zapušča11 V Kaj pa molzna krava? Lijiputanci si pripovedujejo premnoge povesti, kako so jo sikolanti sedaj na skrivnem, sedaj očitno molzli. Pa o tem molčimo, ker take stvari tudi v deveti deželi nekaternikom najhujše presedajo.
Takrat, nadejam se, mi „Slovenčevi" prijatelji resnice in pravice ne bodo delali nepotrebne sitnosti. Pri tej priliki predsednika društva „Narodni dom" očitno vprašam, ali sta ona dva „Slovenčcva" pisatelja plačala zapadeni vsoti (100 in 500 gld). Če jima Busenbaum ne zadostuje, zatečeta naj se še k dosta starejšemu Hliutiju, ki ju bode s čudovitimi besedami v tr. -, cap. -, nr. —, popolnem za-
J
Ako pa finančnega vprašanja ne gledamo, ne godimo a političnim očesom, uverjeni smo, da av-Btrijski budget, ki za letos določuje razhodke s r> 19 milijoni, a dohodke s 501 milijoni ni ne slab ne dober. Če hi mi živeli v državi, katero mrzel pot oblije pri besedi „deficit", potem bi seveda imeli prav, če bi roke v žalosti sklepali nad nesrečnim našim tinancijalnim stanjem. Toda v Avstriji smo se deficitu do dobrega že privadili, kakor se bolnik privadi dolgotrajni bolezni in že misli, da bode ozdravel, če se mu le nekoliko jame obračati na bolje.
Letošnji proračun dovršuje Šestletno finančno dobo ministerstva Taaffe-Dunajevskega. Ta doba je zelo interesantna v Avstrije gospodarskem razvoji. Odlikuje se na dve strani: hitro so v tej dobi šli kvišku dohodki, a prav tako hitro skoraj so se množili razhodki. Ko je v 26. dan junija 1880, pO nesrečnem diletantovanji barona Kricgsaua finančni portfelj prevzel sedanji minister dr. pl Dunajevski, imela je naša država 340 milijonov letnih dohodkov ; ta vsota se je nekako ponavljala izza ministrovanja dr. Brestelovcia, torej izza 1869. leta. Za Dunajevskega pa so dohodki rastli kakor konoplje! V 5 letih pomnožili so se za 104 mil. V tem ozira bi se z nami morebiti mogla meriti jedino le Italija, kateri so tudi tako vzrastli v 5 letih dohodki, da je mogla regulovati valuto in uvesti zlato vrednost. Toda velik je razloček, s kakšnimi pripomočki se je to doseglo tukaj in tam. V Italiji se neso nalagali novi davki, dohodki so kraljevini rastli iz prave zemlje iz pomnožene narodne blaginje. Tudi pri nas se mora priznati, da se je zadnja leta okrepilo m nekako ozdravelo naše gospodarstvo, toda dohodki državni so vender-le v svojem večjem obsegu pomnožili se vsled povišanih in na novo izumljenih davkov. In baš dr. Dunajevski pokazal se je pravega mojstra na davčnem tem polji. Toda taka sredstva so samo od danes do jutri in zategadelj ni posebno dobro znamenje našega finančnega Sta« nja, da so se v zadnjih o letih tako neprimerno hitro pomnožili državni dohodki.
Ventler pa se bi državljan sprijaznil tudi s temi naloženimi si žrtvami, iz ozirov na državno blaginjo bi se pokoraval takemu sistemu, če bi po tem takem res prišla država do zaželjenega smotra, — da izgine državni deficit. Žalibog, da ne pride. Ako rasejo dohodki, rase jo prav tako močno tudi razhodki in tako se vrtimo v kolobarji naprej. Leta 1880. so znašali razhodki 390 milijonov, sedaj pa jih je že 519 milijonov. Če so se torej dobili 164 milijonov več, izdalo se je zato tudi 120 milijonov več, tako da prejšnjega deficita še zmiraj ostaja 15 milijonov, Zopet seje torej treba vprašati: kako odpraviti ta deficit? Minister je bil predložil davčno novelo, ki bi utegnila izravnati dohodke in razhodke v državi. Toda padla je, in sicer po pravici, ker je prejednostranska bila v dani podobi. Zopet je torej treba napravljati dolg, minister mora zateči se h kreditnim operacijam, obrniti se k staremu sistemu, kateremu smo se bili pred petemi leti slovesno odpovedali. V Avstriji imamo torej redko kombinacijo, da se apeluje i do obdavkovancev i do denarnega trga, ako hočemo zadovoljiti redne potrebe naše države.
Kedaj bode temu konec? Koliko je tu neštetih faktorjev, več ali manj važnih za hitrejši in boljši konec, za jednakotežje v državnem gospodarstvu! Pomnoževati dohodke, zmanjševati razločke, to je
modrost modrosti. A če obdavkujemo državljanstvo, dati mu moramo z druge strani ekvivalent, narodno-gospodarsk nadomestek, s katerim si more pomagati naprej. Semkaj spada tudi dobra, jednakopravna uprava, ki mora svojstvu narodov biti primerna. A v tem in onem upravlja se pri nas jako jedno-stransko. Narodnogospodarske investicije in pomoči delijo se leta in leta le posamičnim, že naprej izbranim kronovinam. V državi, ki ima kakor naša, tako zelo pasivne dežele kot sta Galicija in Bukovina, ni ravno modro, da se baš v te kronovine vsako leto utaknejo milijoni državnega imetka, druge kronovine pa ne dobivajo niti najpotrebnejšega. Poleg te jednostranosti gospodarske vlada pa še nejed-nakopravna, naravnost krivična uprava. Tu bi se pač lahko pomagalo, če bi se hotelo narode imeti zadovoljne in vsaj tolažilo mirnega življenja dati jim za višje in višje davke! A tudi tedaj morala bi j vlada biti „bona mater familiae", kadar se govori J o stvareh, kakeršna je Severna železnica etc. Dokler j pa bode iz ozirov, ki narodno-gospodarski ne mo-| rejo biti obrazloženi, državni milijoni kot raki po noči lezli na Rotschildove travnike, tako dolgo ne pridemo naprej M.
Politični razgled
\ tiaii.K <It«ele.
V L j ubijani 4. marca.
Praški odbor za Jloiodovo Mfavnost na
Velegradu izdal je oklic, v katerem vabi vse prebivalce Češke, da se udeleže mnogobrojno te slav-nosti. Če tudi Ciril in Metod po pravici veljata za apostola slovanska, vender naj se tudi Nemci udeleže te slavnosti, kajti ta dva apostola imata velike zasluge, da se je katoliška vera utrdila na Češkem, ter druži oba naroda.
Pri občnem zboru češkoga društva „Ko-menskv" na Dlinaji izrazil je grof Harraeh svoje prepričanje, da bodo Čehi na Dunaji dosegli jednake pravice kakor Nemci. Z vsakim dnem narašča češki živelj na Dunaji, in dolgo se mu ne bodo mogle zavirati njega pravice.
Centra i« * Komisija M.'* -'irini |»uiik snide se po jednoletnem prestanku 9. t. m. Predsedoval jej bode sekcijski šef Fidler in posvetovanja bode imela v poslopji naučnoga ministerstva. Na dnevnem redu so poročila o organizaciji rokodelskih šol, ustanovitvi več rokodelskih šol, o organizaciji nadzorstva pouka v nadaljevalnih šolah, o organizaciji umeteljn.i-obrtne šole v Pragi, o razširjenji Dunajske obrtno šole s tem. da se uvedejo večerni kursi za mojstre in pomočnike, o razmerah obrtnega pouka v Krak ovu. O ustanovi državnih obrtnih šol v Lvovu in Ta nopolu, o otvorjenji čeških kursov na državni obrtni šoli v Brnu, o ustanovitvi klju-čarske šole v Chotznu, o ustanovitvi več strokovnih šol, o podpori kamnenoobrtnih šol v Šloziji in strokovne šole v Kočevji. o organizaciji obrtnega pouka i v Niksdorfu, o ključarskej šoli v Sviatnikih, in o stanji rokodelskega pouka sploh. Poročevalec je sekcijski sovetnik baron Dumreicher.
- ji,sušo države«
Dopolnilne volitve za srl»«ko skupščino so razpisane na 81. dan t. m. vsled kraljevega ukaza. Z letošnjim letom pa skupščini tudi poteče volilna doba. Letošnje zasedanje skupščine trajalo bo le tri tedne. Zaradi lega poda se samo kralj v Niš, kraljica pa ostane v Belemgradu.
It u sli I car ne mara odpustiti grofa Tolstega. Ponudil mu je sedaj vilo Livadijo v Krimu, da se tja preseli proti koncu marca, da ozdravi. Kakor se govori, obdržal bode Tolstoj vrhovno vodstvo ministerstva notranjih zadev tudi tedaj, ko bode bival v Li vadi j i.
Poslednja ministerska kriza na Angleškem je bila hudo prestrašila Kalil me. Dali so se, da pade Gladstone in pride konservativno ministerstvo. Potem bi Angleži utegnili protiviti se italijanskej okupaciji krajev ob Rudečem morji. Saj je že tako egiptovska pol tika spravila vlado v zadrego, potem bi se pa težave utegnile še povekšati. Konservativna vlada angleška bi ne hotela privoliti, da bi kaka druga velevlast posedala egiptovske kraje in zapovedovala tam kakor Anglija. Tako bi italijanska ekspedicija napravila popolen fijasko. Sedaj je pa v Italiji velika radost, da ostanejo liberalci v Angliji na krmilu.
Sedaj se govori, da se mej Berolinom in Gmundenom, kjer biva vojvoda Cumberlamlski, vrše obravnave, da bi brunsviškim vojvodo odločil se Jurij Viljem, štiriletni sin vojvode Cumberlandskega. Do polnoletnosti njegove vladal bi regentstveni so-vet, kojega imenuje nemški cesar. Rodovina Welfov bi se pa potem odrekla vseh pravic na ha-noveranski prestol. Koliko je resnice v tem, ne moremo vedeti, kajti najrazličnejše vesti so se že razširjevale o brunsviškem prestolonasledstvu. — Pri obravnavi o potrebščinah zi Kamerun v tretjem branji je Bismarck naravnost povedal, da bode razpustil državni zbor, ako ne bode podpiral njegove kolonijalne politike.
Švicarska vlada začela je jako odločno postopati proti anarlil«*fom. Zadnje dni jih je mnogo dela v zapor, mnogo pa izgnala iz dežele. Jednako strogo postopa proti domačim in tujim anarhistom. Ker jim Švica ne bode dajala več zavetja, bode anarhistom delovanje jako težavno in upati je, da bode anarhizem jel pojemati.
Nevarnost za angleško vlado še ni odstranjena. Konservativci mislijo kmalu poskusiti nov naval na vlado. Morda se njim pri novej priložnosti posreči jo vreči. Sedaj bi baje še več liberalcev bilo glasovalo proti vladi, ko bi se ne bili bali, da bi se vladin poraz no smatral za zmago konserva« tlvcev, katere] bi sledila konservativna vlada. Zate gadelj pa v bodoče mislijo konservativci pri vseh napadih na vlado poudarjati, da nemajo nič proti temu, ako pride na krmilo novo liberalno ministerstvo. Mislijo namreč, da je treba začeti boj proti liberalcem pri glavi, pri Gladstonu samemu. Ko ta pade, bode začela liberalna stranka slabeti, kajti v svojej sredi nema nobenega moža, ki bi užival pri narodu toliko zaupanja in imel tolike zmožnosti kakor Gladstone.
Vse delovanje poveljništva *.t<laii*ke ekspedicije gre na to. da so zjedinijo razstreseni angleški oddelki Hrackenbury-jev oddelek se je naz;ij poklical v Korti. — IJstajniki so vzeli Kassalo in vso posadko poklali. Pa tudi drugod napredujejo ustaši.
J »panika in Korejska vlada sta se sporazumeli, kako poravnati nasprotja, ki so bila navstala vsled poslednjih nemirov na Koreji, pri katerih je bilo več Japancev pobitih in so mnogi izgubili svoje imenje. Koreja bode odposlala v Japan posebno poslanstvo, da bode prosilo tamošujo vlado za odpuščenje. Nadalje Koreja plača 100.<»O0 srebrnih dolarjev odškodnine rodovinam pri teh nemirih pobitih Japancev, 20.000 pa, da se zopet sezida v decembru razrušeno poslopje japanskega poslaništva. Morilci kapitana Issabanyaskega bodo se strogo kaznovali in Japan bode v Seoulu smel imeti čete za varstvo svojega poslaništva.
V ColninltlM je buknil ustanek. V provinciji Barrampiilla bile so vladne čete tepene. Zgubili so '200 ranjenih, 60 mrtvih in 300 ujetih. Mesto Cartageno, ki je podlaga operacijam vladnih čet, oblega 800 ustajnikov.
Domače stvari.
— (Bralno rokodelsko društvo v Tolminu) poslalo je pesniku Gregorčiču pismo, v katerem so mu izražajo tople simpatije ter poudarja ponos, da se je v tolminskih gorah porodil tak veleum.
dovoljil. Vsa zadeva nas le uči, da prevelika radovednost nikdar ne ugaja. Ko bodeta zapadeni vsoti izplačala, zastavita lahko nove in potem jima bodem rad pristavil število k traktatu, kapitelju in
numeri Zastonj se pa pri nas še mačke ne--.
Kdo se ne spominja one šepave izjave, katero so naši deželni poslanci pred jednm letom — natančno sv. Hodomira večer leta 1883 — prijavili Blavni deželni vladi in tlačenemu ^slovenskemu narodu? Poslanci predočite si ono izjavo — pa predočite si tudi vse politiške in nepolitiške javne dogodke v našej deželi od 31. decembra 1883 sem do današnjega dne. Kdor vse javno pregleduje — in pri tem se mu ni treba še ozirati na sosedne slovenske pokrajine — in trezno premišljuje, trkal se bode pač na prsi rekoč: kam smo zašli? Pri Filipih, rekel sem lansko leto, se bodemo videli! In res kak poraz, ko bi človek vsaj na debelo smel naštevati in presojati vse napačne stopinje in razne prazne nade in obljube narodnih zastopnikov! A od tega dela me ne odvračajo besede Voltairjeve! „Kdor piše zgodovino svojega časa, pripravljen mora biti.
da mu bodo oporekali in očitali vse, kar je povedal, in tudi vse, kar ni povedal". Te besede me nikakor ne odvračajo od dela, ker obravnaval bi to stvar popolnem predmetno; odvrača me pa od dela ona ostra roka, ki tako bistro pregleduje nezavisne slovenske časopise ter jih zarad najmanjše nevsečne stvarice zasega. V deveti deželi celo Liliputanci dobro poznajo dejansko spričano politično načelo: Naj-očitniše znamenje slabotne vlade je, če v neznatnih in postranskih stvareh svojo moč kaže. A odloženo, ni opuščeno. Zato se mi je najprimernejše zdelo, čitajočemu občinstvu ponuditi političen roman. Le primernega izbrati, bilo je težavno. S prva sem omahoval mej „Tribuns et courtisans" pa „L' histoire dun plebiscite", a nazadnje se odločil za Laboulavev „Pariz v Ameriki", kateremu so čitatelji svojo naklonjenost do današnjega dne ohranili. Temu priča je, da je izvirnik francoski že 1. 1881 bil 32 izdaj doživel. Čitatelji naj sami sodijo, kako jasno in mično je znal Francoz razkladati raznovrstne politične razmere in tudi naj bolj zamotana politična vprašanja. Poslovenil sem povest po 18. pariški izdaji (od leta
1867), ki jo ravno mej svojimi knjigami branim. K tej izdaji vsak poznatelj francoščine lehko čita na čelo postavljeno opomnjo, ki se končuje s sledečimi besedami: „1' auteur et 1' editeur de Pariš en Ame-rique autorissent la traduetion de ce livre dans toutes les langues etrangčres". Ta mični roman se mi je zdel tem primernejši, ker me je skoro neprestano spominjal na naše domače razmere ter zlasti delovanje poštenih in nepoštenih časnikarjev tako pravično in resnično presojal. Kdor koli se bi Čutil zadetega, naj se le tolaži z onimi besedami, s katerimi se španjske povesti navadno končujejo:
Quicn liaga aplicacioneB Coa su pati so lu couia.
Pred vsem pa naj č. čitatelji „Slovenskega Naroda" imajo potrpljenje s prelagateljem.
*
Stat nominis umbra. V Ljubljani 20. prosenca 1885.
— (Slovanska vzajemnost) V literarno-govorniškem društvu „Slavia" v Pragi bilo je v nedeljo zopet predavanje o Slovencih. Čital je pisatelj gosp. J. Lego razpravo: „Katere so zasluge slovenske duhovščine za slovstvo ?u Gosp. Kol. Po-ver pa je poročal o „Poezijah" Gregorčičevih.
— To je lepo, to je slovansko!
— (Petdesetletnico preporoda slovstva hrvatskega) praznovalo bode hrvatsko akad. društvo „Zvonimir" na Dunaji s posebno slavnostjo v 8. dan t. m. in sicer v lokalitetah ^katoliške resurse". Mej slovanskimi dijaki je zanimanje za to 8lavnost veliko.
— („Kres") prinaša v svojej 3. letošnjej številki naslednjo vsebino: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Vzpomladne pesni. A. Funtek. — Slika in srce. Novela. Spisal dr. Sto-jan. (Konec). — Človeško srce. Mirko. — In prav je tako. Mirko. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal I. Scheinigg. Dalje. — Nekoliko literarnih opazek. Spisal I. Pajek. (Konec). — Najzanimivejše in največje orgle na svetu. Spisal Danilo Fajgelj. — Sventipolk. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatskej književnosti. Spisuje I. Steklasa. j
— Drobnosti.
— (.Dolenjskih Novic") došla nam je 5. številka s prav poučno, po domače pisano vsebino. Ta prav spretno uredovani list pridobiva si vedno več prjateljev in moral bi biti v vsakej bolj-šej kmetskej hiši.
— („Vrtec") za mesec marec je prinesel za našo učečo se šolsko mladino sledeča gradivo: 1. Pri zibeli (pesen, zložil A. Pin); 2. Rešitev iz razbojniške jame (povest po „Hardtmuthu" poslovenil I. Vidic); 3. Upanje in obup (s podobo); 4. Sneženi mož (po Andersenu poslovenil A. B—č.); 5. Tri lilije sv. Jožefa (poslovenil Alojzij Vakaj); G. Kmet in prorok (po „Vuku Vire vicu"); 7. Razne drobjadi. — „Vrtec" stoji za \m leto 2 gld. 60 kr, za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina se pošilja „Vrtčevemu uredništvu" v Ljubljani, mestni trg štev. 23.
— (Vabilo k društveni besedi,) katero priredi narodna Čitalnica Ljubljanska dne 8. marca 1885. Vsporetl: 1. Iv. pl. Zaje: „Pozdrav brodara", moški zbor s samospevom za bariton; solist g. A. Pucihar. 2. J. V. Koseški: „Divica Orleanska", I. dejanje, !). prizor; deklamuje gospica Josipina Ver-nikova. 3. Dvorak: „Zaupanje", dvospev s spremljevalnem na klavirji; pojeta gg. V. Valenta in A. Razinger, spremljaje g. Ivan Pribil. 4. J. Raff: Fantazija o motivih iz VVagner-jeve opere „Tannhauser", Bvira na klavirji gospica M. Khamova. 5. L. van Beethoven: Dvospev za sopran in tenor iz opere „Fidelio"; pojeta gospa A. Svetkova in g. drd. M. Hudnik, na klavirji spremlja g. vitez Ohm-Janušov-ski. 6. J. V. Koseški: „Divica Orleanska", IV. dejanje, I. prizor; deklamuje gospica Josipina Verni-kova. 7. Bazin: „Križari na moru", moški zbor. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pristop k besedi imajo izključljivo le čast. p. t. društveniki Čitalnice.
Odbor.
— (Javna p o sk u g n j a. 1 Jutri popoludne ob 3. uri razkazoval bode v g. Tbnniesa tovarni g. Gustav Bernheim, inžener iz Reimsa svojo kemično brizgalnico in delal poskušnje z gasilno tva-rine „Pyro Extincteur", katero je on izumil. Jednaki poskusi so se po drugih mestih baje jako dobro obnesli. Vsekakor bode zanimivo, ogledati si to predstavo.
— (Vagoni vkupe trčili) so danes popoludne na tiru južne železnice v Latermanovem drevoredu. Od tovornega vlaka odklenilo se je nekoliko vagonov. Strojevodja to zapazivši, ustavi vlak. A mej tem pridrdrali so odklenjeni vagoni za vlakom in trčilo s toliko silo vanj, da je več vagonov poškodovanih.
— (Iz Šmarija pod Ljubljano) se nam piše: V četrtek 26. dan februvarja ustavil se je deželni predsednik gosp. barou Winkler, vračajoč se iz Račine, kamor je bil šel ogledat po povodnji napravljeno škodo, pri nas v Šmariji, kjer ga je pričakovala požarna hramba in šolska mladina s svojo zastavo. Po pozdravu g. dekana Drobnica, in ko se se vsi poleg dekana stoječi gospodje predstavili, govoril je g. deželni predsednik z predstavljenimi, potem je šel v cerkev in v šolo. V šoli izpraševal je učence in učenke nekoliko sam, nekoliko po učitelji. V šoli bil je nad poldrugo uro ter se prav zadovoljen poslovil od gg. učiteljev in od učencev. Po-
tem je šel v stanovanje g. dekana. Ko se je vrnil, stopijo Šmarski možje predenj in ga prosijo pomoči za prepotrebni vodnjak. Obljubil je, da bode njih prošnjo po moči podpiral. Pri odhodku zadoneli so živahni živioklici.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo, je meseca februvarja t. 1. 2095 strank 505.603 gold. Izplačalo se je v istej dobi 1030 strankam 303.346 gld. 67 kr.
— (Tatvine.) Postopač Breskvar ukral je svoji ljubici, prerezavši jej žep, 7 gld. Ko so ga redarstveniki prijeli, vrgel je ukradeni mošnjiček od sebe, v katerem pa je bilo le še 2 gld. in nekaj krajcarjev. Ostali znesek poplavilo je suho grlo. Po licija izročila ga je sodniji. — V kavarni „Fischer" ukradena je bila zadnje dni nekemu gospodu nova zimska suknja, vredna nad 40 gld., nekemu gospodu pa klobuk. Policija je prijela tatu, postopača Lo-vreta Čerhavca, ki je prišel brez zimske suknje in s slabim klobukom v kavarno, se ondu usel, pil črno kavo, potem pa se oblekel v novo zimsko suknjo in pokril z dobrim klobukom, slabega pa pustil v kavarni.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji tajni obravnavi obsojen je bil 57 letni stari Matevž Škrbec zaradi hudodelstva spolskega posiljenja na šest let te.ško ječe, poostrene s postom, tamnico in trdim ležiščem.
— (V Celji) obsodili so v 2. dan t. m. bivšega profesorja dra. Neminarja zaradi goljufije na dva meseca ječe. Neminar je nekega trgovca v Mariboru pregovoril, da mu je dal veliko sladkorja na upanje, češ da bode „cognac" izdela val, Prisle-parjeni slador pa ni porabil za „cognacu, ampak prodal ga je nekemu drugemu štacunarju.
— (Lokalna železnica iz Celovca v Spodnjo Bistrico.) Na stroške konsorcija za gradnjo železnice iz Celovca v Borovlje izdelali so uradniki generalnega nadzorništva avstrijskih železnic črtež za lokalno železnico iz Celovca v Spodnjo Bistrico, zraven za železnico v Gorenje Borovlje in za vlečno železnico v Viktring. Ta črtež je trgovinsko ministerstvo dne 7. pr. meseca doposlalo deželni vladi v Celovci in jej naložilo, da ga pregleda z ozirom na dotične kraje. Obsega pa 16*2 kilometrov dolgo glavno progo od južne železnice kolodvora v Celovci pa do Spodnje Bistrice, potem železnico, ki bi se od glavne blizu postaje Kaplje odcepila 325 kilom, dolga v Gorenje Borovlje in slednjič 2'2 kilom, dolgo vlečno železnico v Viktring. Graditeljni stroški so proračunjeni na poldrugi milijon goldinarjev, t. j. na 61.900 gld. na jeden kilometer.
— (Znanostno preiskavanje Krasa.) V „klubu avstrijskih turistov" na Dunaji osnoval se je poseben odsek, ki se imenuje „Kraški odsek". Njegova posebna naloga je, da proučuje vodopisne razmere v tem oziru znamenitih kranjskih, zlasti notranjskih dolin in globelij. Vlani že je o tem imel jako interesantno predavanje sam načelnik tega odseka za jame, rekše dvorni sovetnik dr. Fr. pl. Hauer, ravnatelj c. kr. geološkega državnega zavoda. Jako spretni preiskovalec jam, g. Fr. Kraus, je potem delo nadaljeval in na njegove predloge je klub turistov ukrenil, da bode kolikor moč žrtvoval za kraška podzemeljska preiskovanja. Generalno ravnateljstvo južne železnice obljubilo je, da hoče zdatno podpirati društvo. Postavil se je poseben odbor za tehniška in znanostim dela. On bode sledil reko Pivko, kakor se pod zemljo vije, počenši od Pivške naprej morebiti prav v Postojinsko jamo. če se mu to posreči, če pota izvede iz jedne jame v drugo, potem dobodemo na Kranjskem odprt čuda-poln podzemeljski labirint, kakeršnega ni v celi Evropi. To pa bodo tudi prve poskušnje za jednaka dela, uvidelo se bo, če je sploh mogoče prodirati po naših podzemeljskih jamah in vodah. Potem še le bode mogoče misliti, kako bi se dalo odvrniti notranjske povodnji, ki prihajajo leto za letom samo zato, ker se obilo deževje ne more odtekati po izključno podzemeljskih strugah, se torej v jamah ustavlja in tako napenja, da se vrhu zemlje prikažejo cela jezera. Želeti je torej, da bi se vztrajno in mnogo podpirano nadaljevalo pričeto delo.
— (Za belice!) „Klub avstrijskih turistov" naprosil je vse deželne zbore v planinskih kronovi-nah, naj ukrenejo zakone deželne, po katerih bi bilo prepovedano, za svoj obrt s korenino izkopavati belice (Gnaphalium leontopodium, Edelvveiss). Dotični naj bi bil primerno kaznjevan. V peticijah se pravi, da se za posebne kupce po sto in sto ti-
soč belic poruje in potem prodaje celo v Ameriko, tako se je bati, da bodo te krasne cvetice, kjer je še moči priti do njih, s časom vse do zadnje uničene. V Švici že imajo stroge zakone proti izru-vanju in prodajanju korenitih belic.
— (Zvezd repatic) bode letos dokaj videti, tako prve dni tega meseca komet Enkejev, aprila meseca jeden izmej kometov Tempel jevih potem julija ali avgusta meseca komet, ki ga je Tuttle ugledal 1858. leta v Cambridge. Pravijo, da v takih letih trta dosti in dobrega vinca rodi.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Berolin 4. marca. „Norddeutsche Allge-meine" pravi, da je od angleške strani objavljeni pogovor mej angleškim poslanikom in liismarckom v 25. dan januvarja najčudneja in največega obžalovanja vredna indiskrecija, vsled katere so zaupni pogovori mej državniki obeh vlad v bodoče nemožni. Bržkone so Angleži imeli namen, v francoskej vzbuditi nezaupnost proti Nemčiji, kar se jim pa menda ne bode posrečilo.
London 4. marca. V gorenjej zbornici naznanila je vlada, da so se Rusi močno proti Heratu naprej pomaknili in da neČejo zadovoljiti angleški zahtevi, da bi zavzete postojanke izpraznili. Ruska vlada izjavila je, da je ruskim častnikom zaukazano, izogibati se konfliktov z Afgani. Zavozljanja bilo bi se le tedaj bati, ko bi Afgani napali ruske predstraže. O tem, je li angleško-ruska vojna zavisna od spora mej afganskimi in ruskimi predstražami zahteva Granville, da se prijavi interpelacija.
Ila/Jir vesti*
*(Poštne hranilnice.) Meseca februvarja t. 1. uložilo se je v avstrijske hranilnice 14,392.169 gld. proti 14,005.502 prvega meseca t. 1., izplačalo se je pa 12,407.314 gld. Novih knjižic se je izdalo 13.170 proti 18.715 meseca januvarja t. 1. Kranjska, Štajerska in Koroška prištedile so 10.863 ulog s 980.413 gld., povrnilo se jim je pa v 2347 slučajih 307.518 gld. Koncem minulega meseca t. 1. ostalo je še v vseh poštnih hranilnicah 18,749.681 gld. prištedenih novcev.
* (Poljska zdravnica.) V Varšavi pričakujejo sedaj Poljakinjo gospo Marijo Stobijesko, katera v Zjedinjenih državah Severno Amerike sluje za izvrstno zdravnico očij. Gospa Stobijeska je stara kakih 40 let in se je s svojimi stariši že davno izselila v Ameriko, se šolala zdravništva na vseučilišči v Filadeltiji, ter se posebno urila v zdravljenji očij. Njena slava raznesla se je zlasti zadnji dve leti po vsej Severnej Ameriki, ko je ozdravila oslepelega brata predsednika republike Arturja ter mu vsled ročne in srečno operacije zopet podelila po-polcn vid. Zdravnica naselila se je potem v Mil-vankee in imela toli posla z bolniki, da si je kmalu prislužila precejšnje premoženje. Svojemu narodu zvesto udanej narodnjakinji se je pa vedno tožilo po domu in sedaj je ukrenila za dlje časa ostaviti Ameriko ter prebivati v svojej milej domovini.
* (Velik požar.) Iz Vesprima se poroča, da je 18. m. m. v občini Vanvoli v Ogerskej na vstal v nekem skednji ogenj, ki je v kratkem vsled silnega vetra uničil 40 poslopij s cerkvijo vred. Zvonovi v zvoniku so se raztopili in popadali v gorečo hišo božjo. Od nesrečnih pogorelcev jih je malo zavarovanih.
letih 5 otrok.) 20. m. m. po-trojčke (tri deklice) zasobnega Berta Hautscb, katera je tudi zdravilna dečkoma podelila luč življenja. Mati, izredno šibka gospa, in otroci so pri polnem zdravji.
* (Potres v Španiji.) Iz Madrida se dne 28. m. m. poroča: Prebivalci v pokrajinah Granadi in Malagi imeli so zopet dva močna potresa. V Loji in Granadi podrlo se je vnovič več poslopij. Ljudstva polastil se je nov strah; vse beži na prosto in prebiva pod milim nebom. — Uradni seznam objavlja, da je vsled vseh silnih potresov samo po pokrajini Granadi 3340 popolnem podrtih in 2138 pa močno poškodovanih hiš in poslopij, 690 mrtvih in 1173 ranjenih ljudij.
* (Poroka z dvema soprogama.) Pred deželno sodnijo v Graudenzu obravna\ala se je te dni jako redka pravda. Meseca decembra 1884 namreč hotel se je nek delavec, kateri je sedem in pol leta preživel že v ječi, oženiti z neko služkinjo. V dan poroke ima nevesta seveda preobilo opravkov. Ko jej ženin torej reče, naj ide ž njim k posvetnej gosposki, pravi nevesta k svojej mlaši sestri: „Pojdi pa Ti z mojim ženinom namestil mene, jaz moram pripravljati jedila za ženitnino." Sestra gre z ženinom in dotični uradnik ja poroči. Pozneje pri cer-kvehej poroki imel je pa ženin svojo pravo navesto s saboj. Soduija obsodila je zato delavca na tri mesece, njegovi soprogi pa vsako po 14 dnij v zapor.
(V dveh vila je na Dunaji uradnika soproga lansko leto dvema
* (Velikansko izue verjenje.) Pregledovanje knjig blagajnega urada v državi Kentuckv pokazalo je, da je v zadnjih letih izginilo iz državne blagajne nad 2 milijona dolarjev. Kdo je toliko vsoto izneveril, se še ne ve.
* (Požar.) Iz Novega Yorka se piše 2-<. m. in.: Kakor poroča ravno semkaj došla brzojavka, pogorelo je v jutro 27. t. m. v \Vashingtonu krušno narodno gledališče. V gledališči stanujoče osobe so srečno rešili, tako da se ni nihče pri požaru ponesrečil. Škoda ceni se na 150.000 dolarjev.
* (Število prebivalcev večih evropskih mest.) Konci 1883 leta brojila so veča evropska mesta: London 4,010.000, Pariz 2,239.01)0, Perolin 1.192.000, Dunaj (policijski rajon) 1,160.309, Petrograd 928.0IG (po številjenji 1881. leta), Hamburg (s predkraji) 435.000, Vratislava 28« ».000, Monakovo 240.000, Draždane 229 000, Lipsko 160.000, Kraljevec 150.000, Kolonj 148.000, Fran-kobrod ob Menu 143 000 duš.
* (Ognjeniki v Ruskej.) Ognjeviti pojavi blizu ruske vasi Jonin v okraji Smolenskem, silovito vznemirjajo že dolgo ljudstvo po vsej tamošnjej okolici. Ruski listi nam poročajo o teh prikaznih to-le: Že kakih 10 let opazujejo kmetje na bližnjej gori izredne in čudne prizore. Sneg na tej gori precej skopni in zadnja tri leta čujejo blizu gore pogosto podzemeljsko bobnenje; ob jednem se dviga kvišku iz vrhunca gore gost, Črn dim. Letos opazujejo celo svetla plamena plapolati iz gore prihajajoča s sivim pepelom in lavo na dan. Vsa okolica je presenečena in ljudje hite vkupe, da blizu gledajo čudni prizor. Tudi iz neke druge gore kakih 8 vrst od mesta Elni šviga včasih ogenj kvišku iu okolu gore čuti se nenavadna toplota.
* (Zalj ubijeno pisemce v smodki.)Da se čestokrat v smodkah dobe razne tuje stvari, kakor slama, lasje, žeblji itd., je obče znano. Da se pa v smodki nahaja tudi začetek tragičnega zaljubljenega pisemca, je vsekakor čudno in kaj novega Tako pisal je nek prijatelj iz Witten-a nemškemu listu v Kolonijo, daje nedavno našel v „fini" smodki zvit papir, na katerem je pisano v urgermanskem pravopisu to-le: „libe Auguste, ich deilhe dir mitt da s ich dir mit dem Unnerowesir gester Abend gesehen habe, wen ich dat witerseh is es mit unsser liebaaus,Weil ich h o f e, daste dir besserst..." Ne vemo, komu bi se bolj čudili, smodki, v katerej tiči zaljubljeno pismo, ali uzornej volapUk-nemščini ali pa obema. Upajmo, da se je „Avgusta poboljšala" in da ni pobegnila s podčastnikom („Unnerovve-sirjem").
III. ra-6-u.rL
o dohodkih in stroških za Jurčičev spomenik za doba od 1. januvarja 1883. do 31. decembra 1884. 1.
A. Dohodki.
V blagajnici je bilo ob zadnjem računu prebitka:
a) naloženih pri obrtniškem društvu v Ljub ijani.....
b) gotovine   .   . .
c) in srečka Ljubljan skega posojila . .
Vse vkup
gld.
65 — 302
20 —
.........gld. 88-02
Za prodane knjige.......„ 609*58
Obresti od naloženega denarja .   . 2'40
Vsega vkup.........gld. 700 —
Ako se odštejejo stroški ....        ,, 565 97
kaže se prebitka.......gld. 134 03
od katerega je v blagajnici gotovine  .   .   .   gld. 114*03 in srečka Ljubljanskega
posojila št 50.020 20 —
Vsega vkup   ....   gld. 134-03
B. Stroški. Korektura II. in III. zvezka Jurčičevih
Zahvala.
( m »spod Adolf Mulley, c. kr. poštar, predsednik krnj. šol. sveta in župan Dol Logaški, daroval je tukaj-5njej soli zemlje^ id Kvrope in za Šolski rt znesek 15" gid.; gospod T"inai Tollazzi, pt aestnik in trgovec na Cevcih, kupi je on dio in vso drugo pripravo za Šolski >rt; slavni odbor „Nir.il.- Sole" pa je za mali znesek poslal mnogo Šolskega blaga revni mladini te Sole. Vsem tem dobrotnikom izreka najtoplejšo sahvalo
ftlltvf dvurazrediie ljudske šole v Dol. Logatei, dne 1. marca 1885.
A. Ri On i k ar, nadučitelj.
TuJCl:
3. tuaica.
Pri Slomi: Racher z DuiiHJa. — Pick iz I .in.-a. — Dr. Šust iz Trsta. — Arko iz Zagreba. — Roncelj iz Železnikov. — Malh iz Ceh vca.
ri HaJMlj Milller z Dunaja. — Wiudt Prage. — Euphrat z Dunaja. — Mtillev i« Vrhn ke. — Schwarz iz BudimpeSte — Dr. ¥lwe iz Dignane.
I'n HVMtriJHkeiu eftmrji: Ltttl iz Trsta. — Ros-ner iz Zagreba. — Gaber iz Škofje Loko — Strune iz Kamnika.
Trznr CCII4* t" IJilhljctiit
dne 4. marca 1.1.
gld. 138-25
250-30 128-08 16-34 16 — 17'—
spisov..........
Na račun tiska II. zvezka Jurčičevih
spisov..........
Vezanje..........
Poštnina..........
Naprava omare in zaboja za knjige . Cvetice na grobu in lepšanje groba
Vsega vkup........"   gld. 505.97
V Ljubljani, 31. decembra 1884.
Dr. Val. Zamik, Dr. J o s. Stare,
predsednik. blagajnik.
Zahvala.
Odbor veselice meščanov v Skofjej Loki je blagovolil darovati Aisti dohodek tukajšnjemu krajticinu šolokcmu svetu s 1;   1 . da se obrne v korist uboge šolske mladiuo
na tukajšnji štirirazredni deski ljudski Soli. Iz te svote napravile so so 10. dečkom blato. Za to blugodufino darilo izreka v imenu starlši v najtoplejšo zahvalo
Krajni šolski svet v Skofji Loki,
dne 2. marca lhs
.T u ti. Sta bel, predsednik.
		rl.	Lr	Špeh povojen, kgr. .	dih-:	
1 Plenica,	hktl.  .  . .	♦i«.»				lit;
Rez,	n ...	5	:3	Surovo maslo, ,		66
1 Ječmen,	H ...		80	Jajce, jedno ....	-	2
j Oves,	n ...	;<	&	Mleko, liter ....	_	H
Ajda,	» ...	4	71	GiKete      meso, kgr.		84
| Proso,	n ...	B	8;>	Telečje „		K i
i Koru/.a,	* ...		:n.	Svinjsko       „ „	—	f)l
j Krompir,	» ...	8		Koštruuovo   „ „	—	lili
Leon,	9 ...	H				
Grab,	ti ...	v,		Golob......	■	18
Fižol,	» ...	H		Sen     ICO kilo   , .	i	•i..
Mu slo,	kgr. .	—	92	Slama,   „     „      . .	i	78
Mast,	n	—	H2	Drva   trda, 4 □ metr.	H	SN»i
Bpeb lViSen, „		—	61	„   mehka,   „ „	6	»in
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736 65 min. 737'24 mm. 787 00 mm.	0 8" C 2-7" C P4uO	si. jvz. si. zali. si. vzh	snež. »bi. obl.	6-90 n, snega.
Tj n p a j n e :
Srednja temperatura P6°, za 0-51 pod normalom.
IDijLna-jsl^a, borza
dne 4. marca t. 1.
(Izvirno telegraflfino poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlatu renta...........
5n/0 marčna ,renta.........
Akcije narocTu banke.......
Kreditne akcije.........
London ..........
Napol ..........
0 kr cekini   .  . .....,
Nemške marke . ...
4°/0 državne srečke iz I 18."4 250 gld Državne srečke iz 1 186" 100 gld
4% avstr zlata renta, davka proBta. .
Ogrska zlata renta 6°/,......
«        n      »    4'/j .... „   papirna renta 5°/0 5e/0 štajerske zemljišč, odvez oblig . . Dunava reg srečke 5*/o 100 gld
Zemlj obć avstr 47i0/o v^Inti zast listi Prior oblig Elizahetine -apad žele/nicn Prior oblig Ferdiiih idovti sev. železnice Kreditne srečke ,   .   100 gld
Rudolfove srećke .... 10 „ Akcije anglo-a' str banke 120 „
Trainiiiwny-društ velj  170 gld a v. . .
83 gld. 75			kr.
84	n	30	n
108	n	35	■
99	»	35	»
81)8	it	—	n
301	n	80	n
124	n	20	n
!)	n	80	d
5	„	80	«
60		50	|
12«	A	60	n
173			»
108	n	30	n
99	n n	25	1 n
94	n	3>	b
104	n	—	n
m	i.	75	n
123	■	—	n
112	n	75	*
105	yt	75	
179		—	n
19	n	2:.	n
10l»	s	—	n
215	a	—	
Komi ali taroki moči
za trgovino z mešanim blagom, uren prodajalec, moren, slovenskega in nemškega jezika zmožen in z dobrimi službenimi spričevali, želi svojo mesto spremeniti. — Natančno se izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". 122—:)
tudi posebno pripravna za gostilno na Notranjskem v Slavini 11 ri Postojni se pod zelo ugodnimi pogoji daje v najem ali tudi produ. L> ga hiše je ugodna -/.a vsakeršni promet in se je tudi do zdaj dolno rentiiala. Daje so v najem, ker je nje posestnik drugje moral oskrbnifitvo premoženja prevzeti. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravuištvo ,81ov. Naroda". (111-3)
Dr. Vi 11 en i« K <'''-b've
Tajni medicinski in dvorni sovetiiik dr. lliicking, medicinski suveiuik dr, ^ohn, dr. Hilnning in mnogo drage :dra\niske avlorileto so je preskusile In je za izvrstno (|..in;i. e (ne tijno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim
in trebušnim Boleznim, Pomagaj0 takoj proti migreni, krču v želodci, omedlc\ici, glavobolju, trebulmbuljn, zaslizenju, želodčnei kislini, vidigovanjn,"omotici, koliku. Hkndeljnom itd., proti zlulej žili, zapretju. Hitro in lirez bolečin mere iu povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim In prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 iu 30 kr.
IVl gOSpodll lekurji Nvobotll, pri /laleni orlu,
na Prollrnovem trnu. (716-1 )
Zgodovina štajerskih Slovencev.
Cena I gld. 20 kr.
Dobiva se v Ljubljani pri knjigovezu Dežmanu in v Katoliški bukvami. (92-3)
Št. 3046.
Razpis službe.
(104-3)
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno mesto
policijskega komisarja
t letno plačo 1200 gld. in a pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10°/0 petletnic.
Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti
do 22. marca t. I. pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potoni predstojeće gospodske.
Mestni magistrat t Ljubljani,
v 91. dan februvarja 1885.
Župan: Grasselli.
Naznanilo.
Pri parnem malinu ob cesti ležeč (100—3)
prostor
za 3 ali 4 parcele po 200 se iz proste roke proda. — Natančneje se izve v Kravjej doliui št. 9.
Kamnosekarji,
kateri so vajeni delati v kamnolomih, dobe stHlno delo proti dobri plači. Prednost imajo oni, ki so vajeni in so že bili v marmororlh kamnolomnth. — Oglase naj so pri lastnikih ksmnolothA gg.
IVenliold Ac Kelliier
v Slov. Bistrici nu Spod. Stajerskeu.
(115—8)
v JLjul>lJR.iii
ao izšlo in se dobivajo sledeče knjige:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A, K, Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, G09 stranj. Cena 70 kr., po posti 80 kr,
NOV.
Roman. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 pOI.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
CTanals našega časa.
Romati.   Spisal M. I.ermontor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 5Jii4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovskl*
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P.   -  Ml. 8», 122 stramj. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * * Stat rtomlnla umbra.  Ml. 8", 19 pOI. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
tJFa\ zalizano crno
bo niorejo še dobiti sledeč«
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega! SLenografija, spisal dr. ItibU.
— Životopisje, spisal liajt. Bož. — Prešern, Prešerin. ali Predlren, spisal /<V. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal./. .'urfid. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal đr. Celestin. — Trštvo a grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak, — Čegava bode, novellea, spi tal    Ogrinec. Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsegu: Erazem Tatentaah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........2;> kr.
V. zvezek, ki obsega' Meta Holdenis, roman, francoski spisal ViUnr Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. lterih-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, franeoski spisal E, Labouhuje, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vso 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. pošinino, za po^
Bauiezne zvezke pa 5 kr.
Veliki prvorazredni pamiki to linije vozijo redno V NoviJork in vBprejemajo blago in potnike po najnižjih conah in z najboljšo postrežbo.
V NOVIJORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Teutoala", odhod okolu 25. dno marca 1885. Kajuta za potniko 200 gol«l. — Vmesni krov 60 ko!«1. Potniki naj se obrnejo na (H?—3)
J- TEBKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga ohrue naj Be na Binllfano d' Ani. Pogla/eni generalnega agenta v fl ■ m n.
Izdutelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno".
0300
396313