Uredništvo in upravnico: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. ,Z uredništvom se more govoriti *trwik dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo St. 87. Maribor, dne 1. avgusta 1910. Naročnina listu: Celo leto 12 K Pol leta . . . , 6 K Četrt leta 3 K Mesečno I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aii oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Maše im liberalno obrambno delo. Sijajna zmaga, ki smo si jo priborili v četrtek dne 28. t. m. v dosedaj nemškutarski Pesnici, nas sili, da napravimo paralelo med našim f in liberalnim narodno-obrambnim delom. Ne pišemo tega radi sar mohvale,. ampak da pribijemo pred vso javnostjo vso bitezpomembnost in škodljivost liberalnega f kričanja pri delu v ogroženih obmejnih krajih. V teku zadnjih mesecev 1 se je vršilo ' na \ naši najsevernejši narodni meji več občinskih volitev. Opozarjamo samo na Dobrenje, St. Ilj v Slov. gor., Polička vas, Jarenino, Sv. Jakob v Slov. gor. in ko-nečno na Pesnico. V vseh teh občinah se borijo proti mogočnemu, z vsemi sredstvi prevladajoeega in gospodujočega naroda oboroženemu nemškemu nasprotniku < skoro izključno samo zavedni, naši pristaši. Ako je kje kak slovenski liberalec, ki so pa zelo redko posejani po teh občinah, tedaj se drži bolj pasivno. Opravi sicer svojo dolžnost, a aktivno ne poseže v boj.. In vendar f lahko biležimo v vseh teh občinah lepe vspehe. Nazadovali nismo nikjer, razun nekoliko v Št, »liju, kjer nam ni bila usoda mila pri žrebanju, a priborili smo si Sv, Jakob in Pesnico. Tak rezultat mora zadovoljiti pri danih razmerah' najveejega nergača. Navdušenje, s katerim je_šlo naše ljudstvo po vseh teh občinah v boj proti tujcu, mora navdati vsakega z upi v bodočnost. Akoravno vršita Südmarka in Schulverein svoje iznarodovalno delo z vedno strastnejšo silo dalje, vendar ne dosežeta pravih vspehov. Zdi se, kakor da se drži teh v protinaravne in roparske, namene izdanih tisočakov prokletstvo^ ki zamori vsak sad. A ne le prokletstvo, ki se drži tega nemoralnega početja, ' ampak v Še veliko večji meri je povzročilo blamažo nemškega prodiranja naše, (delo. Sedaj se kažejo sadovi izobraževalnega in probujevalnega dela,,1 ki so ga započeli čč. gg. Kelemina, Gomilšek in drugi navdušeni rodoljubi, ter ga tako vestno nadaljujejo čč. gg. dekan Cižek, župnik Vračko, ter Še cela vrsta zavednih in od ljubezni do rodne grude prežetih mož. Sovražnik je, silen in nevarnost f je težka, a dokler bomo imeli na tej naši meji mnogo-mož, ki bodo na globokem temelju katolicizma krepili in poživ- ljali narodno zavest,r se nam ni treba bati. Toliko časa bomo imeli nesebično, ( od stariševJ;podedovane svetinje ljubeče ljudstvo, jki se zanje ' tudi radevolje žrtvuje in ne visi samo na materiji. In ob takem ljudstvu se bodo razbili nemški valovi. Ako zaključimo ta odstavek, potem lahko rečemo brez pretrranja: ' Kjer leži obramba meje na naših ramah, so razmere za nas ' primeroma ugodne. Ponosni,, smo lahko, da se borimo proti tako divjemu sovragu s takim vspehom. In to se je vse godilo dosedaj, ko nismo imeli nobenega enotnega merila pri obrambnem delu, ko ni bilo to delo sistematično vre-jeno in organizirano. Sedaj imamo „Slovensko Stražo“ in imamo za sabo mladino, ki je vsa prevzeta novega duha čin kar kipi navdušenja za sveto stvar. Naša bilanca za bodočnost ni žalostna, ampak celo ugodna. Sedaj pa k liberalcem, Ti gospodje so v besedah sicer zelo veliki in mogočni, nj[ihova dejanja pa pričajo o vsej zmedenosti' in sebični neresnosti svobodomiselstva. V svojih dejanjih se drže naši, liberalci krčevi,tfo aksioma, ki so si ga postavili v „N. D.“ od 23. julija: ! „Izgredi s stališča dostojnosti niso manj obsojanja vredni, Če so naperjeni proti' nemškutarjem, mesto proti lastnim bratom in rojakom“, — in f ne store nič proti nemškutarji, ter z njo celo Ijubimku-jejo. Žalostno in sramotno je to poglavje v naši kulturni zgodovini, a resnično. Neizpodbitna lakta glasno in odkrito govore,, da kjerkoli na ogroženi zemlji započnejo liberalci kako obrambno delo, povsod pride do slovenskega poraza. Se nam je vsem v živem spominu sramoten padec Šoštanja, in ravno te dni smo morali poročati o žalostnem porazu v Ribnici na Pohorju, kjer neomajno gospoduje liberalizem in kraljuje eden njegovih stebrov, znani Pahernik. Ali je še potrebno, da se ozremo na dogodke v celjski okolici, ki si jo hočejo sedaj po dolgoletnih narodnih bojih Nemci v resnici osvojiti. Ako pomislimo, da je v Celju vsredotočeno vse liberalno bitje in žitje, ako vemo, da je v Celju brezštevilno ultranarodnjih liberalnih frakarjev, ki bi morali, ako bi se zavedali svoje narodne -dolžnosti, ustvariti iz okolice neomajno narodno ' trdnjavo, ) ako upoštevamo, da tvori Celje nemško naselbino, kjer je slovenski živelj zelo močan in krepko razvit, potem uvidimo še-le popolnoma vso drznost nemškega početja, a tudi vso praznoto in pa brezpomembnost liberalnih fraz. P° tem kratkem razmotrivanju mora vsak trezno in politično misleč človek pritji do prepričanja, da je liberalizem v vsakem oziru največji škodljivec slovenskega naroda ' in da je boj proti njemu 1 na vsej črti naša sveta dolžnost. Ma delu« Včerajšnja nedelja je bila za našo organizacija zelo živahna, Razven treh političnih shodov, ki so jih priredili državni in deželni poslanci dr, Benkovič, dr, Korošec in dr, Verstovšek, smo imeli več drugih! zborovanj. Ustanovili smo dve podružnici („Slovenske Straže“ in v Šoštanju Mladerijšvo zvezo,: Tako mi nedeljo za nedeljo z dejstvi dokazuje-; mo, da nam delo med ljudstvom ni samo fraza kakor, našim liberalcem, ampak sveta dolžnost, ki jo moramo vedno vestno izpolnjevati. Razbor. Dne 31. julija se je vršil v Razborju shod, ka* terega je sklicala Slovenska kmečka zveza. Predsednikom shoda je bil izvoljen posestnik L. Pačnik, podpredsednikom Miha Kotnik. Državni in deželni poslanec dr, Verstovšek se zahvaljuje volilcem za zaupanje pri zadnjih državno zborskih volitvah ter govori nadalje o obstrukciji v. deželnem, zboru, o kritičnem položaju v državnem zboru in o raznih gospodarskih vprašanjih. Govorilo se ie tudi o delavskem vprašanju, o lovski postavi, o živinoreji itd. Razgovor je bil jako živahen, udeležili so se ga gospod župnik Krohne, župan Jakob Sovine, Filip Pačnik, mladi Mulak in predsednik sam, ki je izrazil v .imenu vseh volilcev poslancu in Slovenski kmečki zvezi neomajano zaupanje. Zavodnje. V nedeljo dne 31. julija je bil pri nas pomemben dan. Nikdar še nismo imeli v svoji sredi kakega državnega in deželnega poslanca,- Prvič nas je pon častil dr. Verstovšek, zato je tudi bila na shodu zbrana velika večina cele fare, celo od nasprotnikov smo jih mnogo zapazili. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Žunk, podpredsednikom pa Skruba. Državni in deželni poslanec dr. Verstovšek naj- PODLISTEK. Kuharica in policaj. Ie angleščine, tl) alte.} Po tem, kakor so ravnali drugi, se mi je zdelo umestno, da se seznanim z njenimi šjariši. Ona je bila prav istih misli in1 še tistega dne je pisala star rišem, da naj pričakujejo naju koncem tedna. Prevzel sem nočno službo ' in si tako pridobil prostega časa f za večino naslednjega dne. Oblekel sem se v priprosto obleko in na kolodvoru sva vzela vozne listke do iYatelanda, najbldžje postaje do vasi, kjer so bivali Priscjjllitoi stariši. VI, Vlak se je kakor navadno ustavil pri imenitnem mestu Waterbank. PiüscMa, ki se je preživljala! sedaj s šivanjem, ko Še ni dobila druge službe, je bjla delala Še pozno v noč; bila je zelo trudna in žejna. Radi tega sem šel iz voza, da p prinesem sodovice. Nerodno dekle v gostilni ni moglo izvleci zamaška iz steklenice in tudi ni hotela, da bi ji pomagal. Vzela je pripravo in jo rabila narobe. Jaz sem izgubil potrpljenje in ji vzel steklenico iz rok. Ravno) ko sem izvlekel zamašek, se je o-glasil zunaj na peronu zvonec za odhod. Ostal sem le še toliko časa da sem napolnil kozarec « sodovico, toda vlak se je ravno začel pomikati dalje, ko sem zapustil gostilnico. Železniški uradniki so me zadržali, ko sem poskušal skočiti na stopnjice voza. Tako sem ostal na postajU j- Ko sem se zopet nekoliko pomiril, sem. pogledal na vozni red. Dospeli smo v Waterbank pet minut po eni. Ako nima prihodnji vlak nobene zamude, pride ob 1 uri 44 minut in dospe v Yateland deset minut kasneje. Nadejal sem se, da si je tudi Priscilla ogledala vozni red in me čaka. Ako bi skušal iti peš do tja, bi samo zgubil čas. Cas pa, ko sem moral Čakati, ni bil ravno dolg, in sem ga porabil, da si ogledam mesto. Neglede na primerno spoštovanje do prebivalcev moram vseeno reči, da je Waterbank tudi za druge ljudi dolgočasen kraj. Šel sem po eni ulici gori in po drugi doli, in sem se ustavil, da si ogledam neko prodajalno, ki je obrnila mojo, pozornost na-se, 1 ne radi predmetov v njej, temveč ker je bila edina prodajalna v celi ulici, ki je bila Zaprta. Ralepljen listič pa je oznanjal, da se daje prostor v najem. Ime in trgovina dosedanjega trgovca, ki sta bila v običajnih črkah označena, sta se glasila: „Jaeok Wycomb, nožar.“ Prvikrat mi je prišlo na misel, da nismo pri razpošiljanju fotografije ene stvari vpoštevali. Nikdo izmed nas ni mislil na to, da se pri tem ne ozira na en del nožarjev, bodisi ker so opustili trgovino,, kodi-si ker so prišli v konkurz. Pri sebi sem vedno nosil en izvod one fotografije in si mislil sam pri sebi: Tukaj bi morebiti za-mogel le upati, da zasledujem nož notri do Mr. Deluca. Potem ko sem dvakrat pozvonil, je odprl vrata nek star, mož, ' ki je bil zelo umazan/ in popolnoma gluh. Dejal mi je: „Najbolje storite, ako greste gori in govorite z Mr. Scorrierjem zgorje!“ Cisto na ušesa sem ga vprašal, kdo da je ta Mr. Sčorrier. jSvak Mm Wycömba. Mr. Wycomb je umrl, xr.. Ako hočete kupiti to trgovino, obrnite se pa le do Mr. Scorrierja.“ Bo tem odgovoru sem se podal po stopnjicah navzgor in našel Mr. Scorrmrja, ,ko je vrezaval v medeno napisno tablico nek napis. Bil je mož srednje starosti, bledega obraza in neumnega pogleda. Po potrebnem opravičenju sem mu pokazal fotografijo noža: „Ali vas smem vprašati, Veste-li kaj o napisu na tem nožu?“ Vzel je povečevalno steklo in je ogledal napis na nožu. „To je čudno“, je dejal krzno, „Jaz se spornN njam čudnega imena Zebedaeus, Da, gospod, jaz, sem izvršil ta napis, kolikor ga je. Rad bi pa vendar-le sedaj vedel, kaj me je oviralo pri takratnem dogotov-Jjenju napisa!“ Trne Zebedaeus in nedovršeni napis je bilo čitati v vsakem angleškem časopisu. Njemu pa je bilo vse tako zelo vse eno, da sem ' dvomil,1 kako naj si tolmačim njegov odgovor: (Ali je bilo mogoče, da ni čital niti enega časniškega poročila o umoru? Ali pa je morebiti, — sokrivec, ki se pa zna vendar čudovito brzdati ? „Oprostite“,, sem dejal, „ali citate časopise?“ „Nikdar! Moje oči so preslabe. Ne berem ničesar, posebno zaradi svojega dela ne.“ „Ali niste nikdar slišali izreči imena Zebedaeus, in to zlasti od ljudi, ki berejo časnike.“ „Že mogoče; toda nisem pazil, na to. Ko jejmo-je delo končano, grem na sprehod. /Potem večerjam, pijem kozarec groga f in kadim pipo, Nato pa grem spal. Gotovo si mislite, revno življenje to! Slabo sem živel v svojih mladih' letih, (Kar potrebujem za življenje in pa mir pred zadnjim popolnim mirom v grobu — to, je vse, kar si želim. Zarine je svet že davno mihul toliko bolje! “ (Dalje prihodnjič.) prvo govori o zadnjih volitvah in biča z nepopisljivo spretnostjo početje nasprotne stranke, njihovih listov, zlasti pa agitacijo med šolsko mladino. Učitelji Ko-šutnik, Smolnikar in mladi tajnik so dobili dovolj političnih zaušnic. Nato govori poslanec v umljivih besedah o pomenu Slovenske kmečke zveze,, poroča o deželnem in državnem zboru in raznih gospodarskih zadevah. Ljudstvo je brez izjeme odobravalo izvajanja in delovanje gospoda poslanca. Po govoru je bil živahen razgovor. /Kmetje iz Ravn so se pritoževali glede postopanja župana šo-štanjske okolice Košana. Dr. Verstovšek je v primerni luči osvetlil delovanje tega moža in povedal, kaj da je že ukrenil radi škode, katero je napravila ploha v občinah šošta-njskega in slovenjegraškega okraja. Govorili so še: načelnik krajnega šolskega sveta Napotnik, posestniki Blaž Jelen, Koželjnik Valentin, Sumah Martin ijtd. Razpravljalo se je o poštnih razmerah, o cestah in šolstvu itd. Vsi so zapustili jako zadovoljni shod, ki je trajal nad dve in pol uri. Pišece. Državna in deželna poslanca dr,, Benko-, i č in dr. Korošec sta včeraj dne 81. julija govorila pred volilci v Pišecah. Zborovanje se je vršilo v no-vopripravljenih prostorih gospoda Kostevca, Shodu sta predsedovala gospoda Podvinski, in Klanjšek. Poslanec dr. Korošec je poročal o položaju v deželnem zboru ' ter razlagal vzroke in cilje slovenske deželnozborske obstrukcije. Polemiziral je z izvajanji nasprotnikov proti taktiki slovenskih kmečkih poslancev. Zborovalci so odobrili sjhlišče slovenskih deželnih poslancev. Temeljito in obširno je poročal dr. Ben&.vič o delovanju v državnem zboru. Oziral se je pri tem tudi na stranke na Slovenskem, ki delajo protnjudsko in protinarodno politiko, za kar, je tudi mnogo dokazov iz deželnega zbora. Volilci so izrekli svojemu poslancu neomejeno zaupanje. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ustanovitev podružnice „Slovenske Straže“ in z njo združena veselica se je krasno obnesla, Od vseh strani je prihitelo mnogo ljudstva v Činžat' in veselični prostor je bil poln. C. g, župnik Zrnko je pozdravil navzoče in podelil besedo dr. Leskovarju iz Maribora. Govornik je razvijal v daljšem, globoko zamišljenem govoru pomen „Slovenske Straže“, ki je v sedanjem (. za nas Slovence nevarnem času nujno potrebna, ako -se nočemo potopiti v nemškem morju. Pazljivost, s katero so poslušalci sledili govorniku, dokazuje, da se popolnoma zavedajo pomena S. S. - Po govoru je pristopilo takoj nad 60 članov k novoustanovljeni podružnici in se je tudi potem izvolil odbor. Nato se je vršila veselica, ki je v vsakem oziru lepo uspela. Pevske točke so bile lepo proizvajane in tudi diletantje so obe igri „Tri sestre“ in „Boljša kratka sprava, kakor ' dolga pravda“ r res izborno igrali. Ko smo se razhajali, je bilo ljudstvo zelo zadovoljno in je imelo samo eno željo: Se večkrat kaj takega ! f Ložno pri Rogatcu. Nad vsa pričakovanja lepo je uspel mladeniški shod v nedeljo dne 31. julija na Ložnem. Dasiravno je loženska cerkev na zelo vjisokem hribu, je vendar prihitelo od vseh strani nad 300 iantov na shod. Zastopane so bile vse župnije rogaške dekanije. Fantje so prihiteli celo iz Sladke gore, Makol in Studenic. Na hribčeku pred cerkvijo je bil zborovalcem v pozdrav napravljen lep slavolok. Sveto mašo ' je daroval [ domači gospod župnik Roškar, pridigoval pa je rogaški kaplan gospod Že-kar. Zborovanje je ob 1. uri popoldne otvoril gospod Vizovišek. Za predsednika je bil izvoljen gospod Gomilšek, ka podpredsednike Miha Planinc, Drofenik 'Jernej in Gobec Antom- Kot govorniki so nastopili častiti gospod Gomilšek, zastopnik S, K. S. Z. >Žebot iz Maribora, Vizo-višek od Sv, Florijana, župnik Roškar ter mladeniči: Vehovar Jožef, Gobec Anton, Brglez 'Jožef, Gobec M., Turin Anton in HanjŠek Janez. Govori so bili polni novih' misli, vsi so se zavzemali za nova pota, po katerih' (naj hod? slovenska mladina in naša iaobraževalna organizacija. I* ust teh ljudskih govornikov se ni slišalo tistih okostenelih fraz, s katerimi se ponašajo Ijiberalni propagator rji. Moški zbor križevski nam je zapel več krasnih pesmic. 'Mlada narodna godba iz Stoperc nas je pa vedrila s svojimi komadi. Na zborovanju se je izvolil tudi pripravljalni odbor podružnice „Slovenske Straže.“ Na shod so prišli z mladeniči tudi očetje in pa matere. Po shodu je imel nadžupnik križevski, Čast. g. Korošec, v cerkvi sklepni govor, nakar so se vršile večernice. S tem shodom je haša organizacija položila nov trd temelj našemu gibanju v rogaškem okraju. Šoštanj. Včeraj je praznoval Šoštanj in njegova okolica lep dan, ustanovila se je Mladeniška zveza, V imenu bralnega društva je otivoril Zborovanje častiti gospod kaplan Krošelj, ki je povdarjal razne velevažne naloge naših izobraževalnih društev. Posebno važno je, da so stopili mladeniči na plan. Nato je dobil besedo gospod urednik Kemperle, ki je v daljšem govoru razlagal pomen in namen naših mladeniških zvez, ki hočejo z vzgojo duha in srca vstvariti nepremagljivo četo narodnih delavcev. Navduševal je mladeniče 1 k pristibpu v Mladeniško zvezo, Ida, se odpravi zevajoča vrzel v Šoštanju in njegovi okolici. 'Mladenič Martin Hrastnik je nato lepo deklamiral „Pozdrav mladeničem ob poučnem shodu.“ Častiti gospod kaplan Kropivšek razloži pomen odbora, ki se nato sledeče izvoli: f predsednik Jožef Zajc, podpredsednik Martin Koren, tajnik Jožef Golob, blagajnik Janez Pečolar, tajnikov namestnik A. Drev, odbornika MihaRavljen, Matevž Navodnik, namestniki Janez Goršek, Martin Krt, Ivan Sovič, Pristopilo je takoj 40 članov. Po volitvah je govoril mladenič Jožef Golob o poštenem življenju slovenskega mladeniča. S kratkim navduŠevalnim govorom zaključi č. g. Krošelj lepo zborovanje. Pri abiturientih. Brežice, 31. julija. Veselo je bilo gledati včeraj in danes vrvenje in drvenje katoliško-narodnih abiturientov. Veselje in živahnost, vzoren red in umerjenost, Šala in resen govor, vse to v vedni spremembi, je naredilo sliko tega zborovanja prav pestro in zanimivo. V soboto zvečer je bil na vrtu Narodnega Doma pozdravni večer, kojega je vodil abiturient Gosar. V imenu katoliško-narodnih organizacij na Štajerskem je pozdravljal dr. Korošec, v imenu brežiških Slovencev Špindler, v imenu Slov. dijaške zveze jur. Masič, v imenu posavskih dijakov abiturijent Marinček. V nedeljo je bilo po (skupni sv. maši najprej zborovanje učiteljskih abiturientov in abiturientinj, kojemu je predsedoval abiturient Hladnik, podpredsednica je bila abiturientinja Anica Vadnal. Namesto obolelega abiturienta je naslikal stud. Kodre stališče kat. narodne organizacije na učiteljiščih. Priporočal je notranje organizatorično delo in za počitnice večkratne skupne sestanke. Abiturient Butkovič je označil težkoče organizacije v Gorici. Jurist Kodre je konstatira!, da nastopajo proti našim organieacijam teroristično tudi liberalni profesorji, nat kar se bo moralo paziti. Jurist Masič je priporočal sodelovanje pri prireditvah (S.D.Z., da pridejo v stik z ljudstvom. Dr. Korošec je označil stališče katoliško-narodnih strank do učiteljstva ter izvajal, da se ne sme zamenjati stališče proti liberalnim pristašem med učiteljstvom s stališčem proti učiteljskemu stanu. Izrazil je svoje veselje, da ima organizacija svoje člane tudi na ženskih učiteljiščih. Ravno pri izobraževalnem delu in pri zadružništvu bodo našle kat. narodne učiteljice mnogo priložnosti za idealno delovanje. Abiturientinja Vadnal je pozdravila svoje tovarišice ter zatrjevala, da bodo tudi učiteljice vršile svoje narodne dolžnosti ter vstrajno delovale za našo dobro stvar, Nato je predsednik Hladnik zaključil zborovanje. Potem se je pričel drug zanimiv del abiturient-skega sestanka, predavanja. V predsedništvo so bili izvoljeni abit. Gosar, Fon, Bohak (Celje). Vsa predavanja se bodo priobčila v glasilu kat. narodnega di-jaštva, „Zora“, in zato se lahko omejimo le na to, da navedemo njih predmet. Abit. Franc Strižič (Maribor) je predaval o idejnem razvoju slovenskega dijaštva od leta 1900 do 1910. V debato je posegel jurist Masič, na kar je odgovarjal abiturijent Strižič. Abiturient Butkovič (Gorica) je podal nekaj misli o cankarianstvu. Abit. Muri (Kranj,; je predaval o narodnem kapitalu in raznarodovanju. O tem predmetu se je vnela prav živahna debata, v kojo so posegli jur. Kodre, dr. Korošec, dr. Pegan, abit. Butkovič, jur. Ruech. Ko so se izvršile še nekatere „slučajnosti“, je bil najinteresanlnejši del zborovanja končan. Popoldne se je igral „Deseti brat“. Dvorana je bila do zadnjega prostora napolnjena. V presledkih je nastopil pevski zbor, pri kojem se je osobito občudoval lepi tenor g. Bajdeta. Sklenil se je sestanek s komerzom na vrtu Narodnega doma. Predsedoval mu je drž. in dež. poslanec dr. Korošec, ki je pozdravil dijaštvo in vse prijatelje katoliško-narodnega dijaštva. Govorili so pri komerzu abiturijent, Marinček, [državni in deželni poslanec dr. Benkovič, deželni odbornik dr. Pegan, jurist Veble, deželni poslanec Ravnikar, kaplan Stepinac in bog. Komljanec. Le v najbolj tesnem obrisu smo podali sliko o sestanku kat. narodnih abiturientov. Najvažnejše med vsem pa je duh, v katerem se pripravlja ta mladi zarod na svoje bodoče delovanje med slovenskim ljudstvom. Bog blagoslovi cilje in namene našega kat. narodnega dijaštva! Slučaj Cokan — Peško. Kako je prišlo do pretepa? Peško se je vračal ’ z drugimi fanti iz gostilno Oblak v Vrbju peš po cesti proti domu, ki vodi mimo Korentove hiše.. Tu so srečali Korenta, katerega so pozdravili, Korent je bil vinjen, ter je začel fante goniti spat,, češ, „smrkavci, pojte spajf.“ Fantje so vprašali, zakaj ni šel na veselico v Vrbje, kjer je bilo tako „prijetno.“ Korent odgovori:! „Jaz grem, kamor jaz hočem.“ Fantje so odišli malo naprej, na kar je začel kričati nad njimi: „Smrkavci, spat.“ Fantje so mu odgovorili (Peško), da se pač. njemu kot možu -bolj spodobi, da, bi že spal. Korent gre po lastne kidovne vile ter je Šel za fanti. Fantje se ga niso bali in so tudi rekli., da se ga ne bojijo. Korent se je glasno priduševal ter tolkel z vilami.. To je slišal Cokan, ki se je vračal z žalske veselice. ,Od križa, ki je najmanj 150 korakov oddaljen, kjer so bili fantje, f je priletel Cokan v divjem teku, ter vpil: „Kje je Peskov smrkovec? Jaz mu bodem že pokazal!“ Ko je priletel do. fantov, ki so stali na poti, je mahal proti Peskotu z nožem. Ta je začetkoma mahljaje odbijal, ter se mu odmikal, dokler ni dobil sunek z nožem na glavo. Tu še je zopet odmaknil, ter obenem se spodtaknil in padel. Pri tem je zadal Cokan na tleh ležečemu sunek ' v levo nogo, kateri fje bil tako močan,, da Peško Še sedaj leži. Peško se je branil in pri tem ranil Cokana z nožem. Ko je Peško zopet vstal, se je zaganjal Cokan še vedno v njega, ter je pri odbijanju zopet ra-nil Cokana. Cokan je potem še hotel od Korenta vile ter rekel: „Korent, daj mi vile, jaz bom temu smr- kavcu že pokazal!“ Cokana je potem Korent v hišo spravil. Fantje so na to odišli domov. Kje so doma pretepači in kdo je izzival, mora biti po tem poročilu vsakemu jasno r in vse liberalno zavijanje nič ne pomaga! Politični pregled. Turška vlada proti tujim državljanom. Ministrstvo prosveto je obvestilo grškega patrijarha, da ne smejo prihodnje leto na patrijarhijskih šolah poučevati učitelji In profesorji, ki so podaniki tujih držav, Ta odredba ministrstva r je v prvi vrsti naperjena proti bolgarskim, ' srbskim: in pa grškim učiteljem. Nove turške šole. Naučno ministrstvo je sklenilo, da osnuje s prihodnjim šolskim letom tri nove učiteljske Šole v Albaniji, in sicer v Prizrenu, v Prištini in Peči. Te šole bodo v zvezi s ,penzi.jonati. (Učni jezik bo turški.. Poučevalo pa se bo na leh zavodih tudi v srbskem in albanskem jeziku. Turčija se »ribližuje tr oz vezi. Londonsko časopisje se peča z izjavami mlado-i turškega časopisja < glede priklopijfcve Turčije k tro-zvezi. Mladoturško časopisje namreč trdi, da je naslonitev Turčije na trozvezo potrebna. .Odkar se je izvršil prevrat! v Turčiji, se je zmiraj računalo f s turške strani na podporo takozvane „Triple entente“, to je na zvezo Francije, (Rusije in Velike Britanije, Za podporo pa je bila samo Francija, dočim sta Rusija in Velika Britanija delovali vedno proti turškim intersom. Zaradi tega je potrebno, da seTurčija naslanja na Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Tudi avstrijsko časopisje komentira te vest), ki se vedno pogosteje ponavljajo 1 v turškem časopisju. Posebno i obisk r turškega ministrskega predsednika Hakki-paša v Marijinih varih, kjer je sedaj naš zunanji minister, vzbuja občno pozornost. Mi. vso zadevo zelo skeptično sodimo. Zviti turški politiki lansirajo te vesti bržkone radi tega v svet, da bi oplašili Angleže, ki so se zadnji čas ne koliko oddaljili od Turčije. Tudi težave radi Balkana tako približanje skoro popolnoma zabranjujejo. Tolerantni Angleži. Kakor znano, vsebuje izjava angleškega kralja ob nastopu vlade neko težko žaljenje katoličanov. Želja katoličanov, da, bi se to mesto izpustilo, se je sedaj vresničila. Zbornica je sprejela z 410 glasovi proti 84 vladno predlogo, ki odpravlja to žaljivo besedilo. Ministrski predsednik' je. utemeljeval to vladno predlogo. Vlada nli vložila predloga iz strankarskih razlogov, ona hoče samo zabraniti, da kralj ne bo primoran pri nastopu vlade žaliti toliko milijonov zvestih podanikov 1 Rusija se pripravlja na vojno? V peterburških diplomatiških krogih je izzvala veliko pozornost izjava! grofa Bobrinskega nasproti belgrajskemu „Novemu Vremenu“,, češ, da ima, sedaf Rusija vsled sklenjene pogodbe z Japonsko proste roke fin da se z vso resnostjo pripravlja na vojno. Diplomatje namreč vedo, da je Bobrinski v tesnih zvezah rz dvorom in ima tudi dokaj vpliva' na vladne kroge. Vkljub temu ' pa izjavi' grofa Bobrinskega ne pripisujejo velike važnosti, ćeš, da je v Belgradu govoril z namenom, da Srbe, nekoliko potolaži, radi razočaranj, ki so jih leta 1908 doživeli z Rusijo. 'Mi tudi mislimo, da ima Rusija mnogo nujnejših opravili, kakor so priprave na vojsko, i Italija za razoroženje. Italijanski listi poročajo, da je delala Italija na ;to, da se omeji splošno oboroženje, ki izmozgava vse evropske države v taki meri, kakršne svet še ni poznal, odkar stoji. Baje je pa nastopila Nemčija' proti predlogom italijanske vlade. Raznoterosti. Osebne vesti. Včeraj dne 31, julija je bil inštaliran za župnika pri Sv. Martinu v Rožni dolini častiti gospod Jožef Erker,, danes dne 1. avgusta je bil pa umeščen za župnika v Leskovcu častiti gosped Ignacij Škamlec, Želimo čč. gg, v novem delokrogu mnogo vspehov. Spremembe v davčni službi. Prestavljeni so: višji davčni oskrbnik in uradni načelnik davkarije v Slovenjgradcu Emil Straczovsky v Ptuj; davčni o-skrbniki in uradni načelniki Friderik Stumberger iz Sevnice v Brežice, Janez PernovŠek iz Brežic v Slovenj gradeč, Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico ; novoimenovani davčni oskrbnik Oto Smekal iz Sevnice kot uradni načelnik v Marenberg, davčni oskrbnik, Franc Vajda iz Šmarja pri Jelšah v Celje in davčni oficijal Oto Stepic f iz Celja v Šmarje pri Jelšah, Posl. Gabel umrl. V soboto, dne 30. julija je v neki dunajski kavarni zadet od kapi nagloma umrl cionistični poslanec Gabel. Bil je star 37 let. Dr. Oswatlscli, bivši katolik, sin slovenskega očeta, in po sedanjem krivičnem vladnem sistemu preiskovalni sodnik v Mariboru, je danes, dne 1. avgusta zaslišal poslanca dr. Verstovšeka v slovenskem jeziku in tudi slovensko protokoliral. Malo 1 pred dr. Verstovšekom je bil pri imenovanem sodniku slovenski (liberalni) odvetnik, ki je seveda kramljal nemški. Živela taka zavednost! Otvoritev Slovenskega doma v S,tl liju v Slov, gor. se vrši v nedeljo dne 28. avgusta. Vsa društva, mladeniške in dekliške zveze, qpozarjamo na otvoritev. Udeležba pri otvoritvi mora biti ogromna. Iz Ljubljane pojde najbrž posebni vlak, katerega priredi „Slovenska Straža.“ Vlak bo stali (na vseh večjih postajah na Štajerskem. Natančnejša poročila bomo Še priobčili. II. avstrijski zadružni shod na Dunaju se vrši dne 13,, 14. in 15, septembra 1910. Dnevni red obsega razne važne referate. Udeležba iz cele države bo zelo velika. Vse zadruge se pozivajo, da skrbijo zario, da bomo mi Slovenci na tem shodu častno zastopani. Večje zadruge naj pošljejo svojega zastopnika, manjše zadruge pa naj določijo kak prispevek in pošljejo tri ali Štiri zadruge skupaj jednega zastopnika. Poleg važnih strokovnih predavanj pa bo dana prilika udeležencem ogledati si krasno lovsko razstavo in druge znamenitosti Dunaja. Zadružna zveza v Mariboru namerava prirediti skupno potovanje spodnještajerskih zadrugarjev iz Maribora na Dunaj in tamkaj preskrbeti skupno stanovanje, Štajerski slovenski ( katoliški narodni dijaki! Pododbor S, D. Z. za Štajersko ima svoj letni občni zbor dne 15. avgusta dopoldne v Slovenski Bistrici, Popoldan je ljudska veselica z igro „IZa križ in svobodo“ in druge točke zabavnega dela, 'Štajerski dijaki! Pohitite ta dan vsi, ki ste katoliškega prepričanja, V Slovensko Bistrico! Natančnejši program objavimo v kratkem. — Odbor. Protestantovske kujskarije. „Deutsch-evangelischer Bund für die Ostmark“ je priredil v soboto dne 30. julija protestni shod proti papeževi encikliki. Obiskalo ga je okoli 1500 ljudi. Udeležili so se ga tudi mariborski r krščanski socialci, katerih se je zbralo kljub temu, da ni bilo nobene agitacije, krog 400-. Prvi je govoril mariborski pastor Mahnert, ki je v svojem referatu, ki je bil poln do dobra znanih „šlagerr jev“, rabil take izraze, ki se dopadejo samo pouličnim neolikancem in vzbujajo samo pri njih odobravanje. Drugi govornik je bil dr. Ursin iz Dunaja, ki je tako govoril, da smo se čudili, da zastopnik politične oblasti protestant dr. Valentin ni ( govorniku vzel besede. VsenemŠkim protestantom je pač vse dovoljeno. Govoril je tudi ljubljanski pastor dr. Hege-mann. Večkrat je prišlo do burnih prizorov, ker so krščanski socialci na surove napade na katoliško cer-‘ kev, papeža in duhovnike ogorčeno klicali (,Pfuj", med tem ko so pa nasprotno znani pocestni mariborski suroveži, ki so opravljali službo klakerjev, pri vsakem takem surovem napadu kričali huronski heil! IZa protestantovsklmi govorniki se;je oglasil k besedi profesor dr. Medved, ki je dobil besedo še-le na odločno zahtevo nekaterih objektivnejših nasprotnikov. '% njemu lastno spretnostjo in zgovornostjo je pobijal protestantovske napade. To je seveda razburjalo od • pijače razgrete nemškonacionalne „kulturonosce“ in z neprestanim divjim vpitjem in krikom so onemogočili vsako umevanje' dr. Medvedovih besed. Najbolj veselo je bilo, ko je za dr. Medvedom nastopil neki socialdemokrat, ki je med drugim izjavil: „Papež bi moral vedeti, da gotovi ljudje ne prenesejo resnice in bi bil moral vse lepo pohvaliti.“ Tem besedam, ki so krasna zafrkacija nemškonacionailniih olikancev, je sledilo ravno od te strani gromovito ploskanje. Reveži niso razumeli, da jih soeialdemokraški govornik vleče. Dr. Medved je nastopil Še drugič, a „nepristranski“ kričači so tudi sedaj v enomer razsajali in onemogočili vsako stvarno debato. Konec te ne ravno vspodbudne protestantovske prireditve (je tvorila vsenemšva „Die Wacht am Rhein,“ Brez strahu lahko trdimo, da je doživel protestantizem krepko blamažo, ker je dokazal,f da se boji vsake resne in pa stvarne polemike. S kričanjem in hurcmskim vpitjem se ne rešujejo verska in kulturna vprašanja. Sokoli na begu. Celjski listi f se hudo široko-ustijo o sokolskem 'izletu v Celje dne 14, avg. Toda zanimivo je, da si ti strahopetniki niti ne upajo izstopiti v Celju, ampak se bo izstopalo v Štorah, in. ođ^ tod bodo bojeviti Sokoli z zajčjo korajžo korakali v Gaberje pri- Celju. Drug duh veje pri nas v Celju, kajti pod dr. Dečkom bi äilo tako z narodnega sta-, lišča nečastno umikanje izključeno. Sedaj je drugače! Sokoli naj nosijo kot svoj znak odslej zajca! Od vlade plačan. Tudi od drugih strani se nam zagotavlja, da si da liberalna stranka svojega agitatorja Miloša Štiblerja plačati od vlade. ( Iz tega dejstva se da marsikaj, kar je v Narodni stranki dišalo po vladinovstvu,, razlagati. Narodno podjetje. Slovenci, na Koroškem , napredujejo, počasi sicer, a vendar-le. In tak napredek v lužnem Korotanu je vendar razveseljiv, pred par meseci je kupil grad Gamsenegg pri Guštanju z obsežnimi posestvi Slovenec gospod Celestina. In ravnokar je kupil neki slovenski konzorcij (vrelec kisle vode s posestvom vred na Tolstem vrhu pri Guštanju na Koroškem. Tolstovška slatina, 1 do sedaj „Fetten-gupfer Sauerbrunn“ imenovana, je( izborna namizna in zdravilna kisla voda. Za nemški šulferajn Ste darovali mariborska nemška hranilnica 504.16 K, nemška hranilnica v Ljutomeru 50 K. iPrj teh zneskih je večina slovenskega denarja, ker i' Še mnogi »Slovenci prostovoljno nosijo svoj denar, v te nemškonacionalne zavode. Slovenski denarni zavodi, posnemajte nemške in darujte za „Slov. S,tražo!“ Nemški abiturijenti srednjih šol v Ljuhljani so ob koncu šolskega leta zložili za šulferajn 50 kron. Posnemajmo! Dva milijona na ulici. Dne 17, julija so na vozu prevažali denar v znesku dveh milijone*’, kron iz poslopja poštnega urada v Pulju v plačilni urad vojne mornarice. Denar je tehtal 1500 kg, katere teže pa dotični voz ni mogel, prenašati in se je sredi pota polomil, nakar je denar — ki je bil naložen v železnih skrinjah — padel na ulico. Prihiteli so z drugim vozom in naložili na cesti ležeča dva milijona ter ju odpeljali na namenjeno mesto. Za naše vinorejce. Že takoj spomladi se je le-jtos vsled mokrotnega vremena v spodnještajerskih vinogradih pojavilo več trsnih bolezni, / ki so dosedaj uničile že večinoma' vse nastavljeno grozdje, Vsled občutne peronospore pa je trsni les tako trpel, da Še tudi prihodnje leto ni upati na mnogih krajih dobre letine. Zategadelj so poslanci zahtevali, da se da vi-norejcem ! podpora, Na podlagi podatkov državnega vinorejskega nadzornika se je vlada odločila dati jz državnega fonda za uime in deloma iz fonda za brezobrestna posojila podpore potrebnim vinorejcem. Poljedelsko ministrstvo je odločilo v pretečenem mesecu nadaljni znesek 32.000 K za podpore, Vinorejei, prosite torej takoj za podpore! Cesarskih manevrov letos ne bo« Dne 29. jul. je cesar sprejel v avdijenci (načelnika generalnega štaba pl. Hötzendorf. Sklenilo se je, da se nameravane cesarske vojaške vaje zaradi kužne bolezni vojaških konj. pri 10, vojnem koru opustijo. Nemški narodni svet za Spodnji Štajer kot posredovalnica za trgovske in obrtne vajence in pomočnike. V nemških listih naznanja ormoški dr. Delpin, da je nemški narodni svet pripravljen oskrbeti obrtnim in trgovskim vajencem nemške mojstre. 'V tem naznanilu se poživljajo nemški trgovci (in obrtniki', naj sporočijo dr. Delpinu,, če ( sprejmejo učence' Iz Spodnje Štajerske, — 'Ali imamo res Še premalo re- negafov ? Štajersko. Maribor. Roparski napad. Dne 29. t. m. je na cesti v Orehovi vasi pri Slivnici f napadel neki' neznani vandrovec 28letnega Ferdinanda Hütterja, u-božca iz Gradca, kateri ima samo levo roko in si mora torej po svetu kruha prosit. 'Ropar je Hütterja, pri kateremu je videl, da ima nekaj denarja, z nožem sunil v prsa, ga vrgel na tla ip mu vzel denarnico, v kateri je bilo okoli 8 K, dalje par čevljev In pa delavske knjige, in jo je popihal proti Radizeli gori v hrib« Hutter, kateri je bil (pa potu iz Trsta domu v Gradec, se je še sam podal v Maribor' v bolnišnico. Maribor. Sadovi protestantovsaih hujskarij se že kažejo. V noči 31, julija so razni pobalini cele ure dajali duška svojim vsenemško-protestantovskim idealom. Zlastji okoli frančiškanskega samostana ni bilo skoro vso noč miru. Policija je seveda nasproti takim kričačem brez ušes. Najbolj žalostno je, da je med temi ponočnjaki mnogo fantalinov, | ki so komaj odrasli šoli, S takimi sredstvi se mladino tiemoralizuje in se je pripravlja k odpadu. — Slišimo tudi, da je bilo. na sobotnem protestantovskem zborovanju več poštnih in sodnijskih uradnikov. Nam se zdi, da bi imeli ti c. kr, gospodje marsikaj nujnejšega, kakor hoditi na shode, na katerih vsenemški govorniki navdušujejo za protidinastične težnje. Gotovo bi bilo u-/nestno, da bi merodajni krogi nekaterim zagrizencem pojasnili stališče, ki ga zavzemajo kot c. kr, državni uradniki. Sv. Magdalena v Mariboru. Meseca junija 1910 je bilo 34 krščencev, 4 poroke,' 50 mrličev,r 2 osebi ste se vrnili nazaj v sv, katoliško cerkev. Ptuj. O ponesrečenem splavu, ki se je zadel ob soho dravskega mosta in ga poškodoval, se nam poroča: Dne 28, julija zjutraj so priplavali iz Maren-berga štiri splavi. Prvi trije so splavali srečno mimo soh, zadnji pa se je zadel ob soho in valovi so splav obrnili tako, da je obtičal med dvema sohama. Štiri splavarji so se resjili s tem, da so splezali na sohe, a eden je padel vsled sunka v vodo. 'Se-le prihiteli pionirji so ga rešili. Popoldne se je f tudi obtičali splav odstranil. Poškodbe na mostu so te dni popravili in je splavarjem zopet dovoljeno splavariti, Ptuj. Novo ustanovljena kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju r se priporoča vsem strankam v denarnih zadevah. Sprejema hranilna vloge od vsakega in jih obrestuje po 4%,%; sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov r kot gotov denar, ne da bi stranka imela pri tem kake sifaosti ali pota. ,Na dom daje domače nabiralnike, za vlaganje po pošti pa razpošilja poštno-hranilne položnice. Posojila daje na vknjižbo po 5% in na poroštvo po 5% %; prevzame tudi dolgove pri drugih denarnih zavodih. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. Uradne ure rso f vsako sredo od 8. do 12. ure dopoldne in v nedeljo od 548. do 3410. ure dopoldne. Pojasnila se dajajo ob urad-nih dnevih in vsak petek od 8, do 12, ure dopoldne. Kmetje, poslužujte se svojega 'denarnega zavoda, ki se nahaja v minoritskem samostanu v Ptuju., V Hočah se je včeraj, dne 31. avgusta blagoslovilo novo poslopje mlekarne. Ob tej priliki je \w pregovoril g. dekan Grušovnik lepe besede o pome nU hišnega blagoslova. V interesu slovenske stva« bi bilo, da bi se vedno več slovenskih zadružnike, oglasilo k mlekarni, potem bi nam ne hodili k enakim slavnostim asistirat Was’tian, Neger, Jahn, kakor se je tokrat zgodilo. Slovenci na plan! Dobrna pri Celju. Naše kopališče je dobilo nov vodovod, kateri je bil za naš kraj silno potreben. Dne 28. julija se je vršila slavnostna izročitev vodovoda v javno porabo. Slavnosti je prisostovalo več zastopnikov dežele in vlade, Brasloivče. Tukaj bo primiciral dne 7.avgusta frančiškan p. Lambert. Ramšak iz Letuša, Pridigal bo p. Kerubin Tušek, superior na sv. Višarjah. Sv. Križ pri Slatini. Vabimo h koncertu na orgijah, ki se bo vršil dne ,3. avgusta 1910 ob 6. uri zvečer v cerkvi sv. Križa pri Slatini. Pri koncertu sodelujejo: g. H. Druzovič, c. kr. učitelj godbe v Mariboru, g. koncertni vodja Oto Böhm in koncertna pevka Rita Böhm. Vstopnina 2 K. Vstopnice se bodo prodajale na dan koncerta od 546. ure naprej pri cerkvenih durih'. Koroško. Korte. Zopet smo dobili svojega duhovnika prišli so k nam častiti gospod Alojzij Hatfer, bivši župnik v St, LipŠu., — Akoravno je naš kraj skoro popolnoma ločen od sveta, imamo vendar že „Slovensko Stražo.“ Dne 10, julija je bilo ustanovno zborovanje in je pristopilo takoj 34 udov, ki so zbrali 240 K, Le krepko naprej! Velikovec. (Kako pri nas volijo župana?) Neki hudomušni občinski volilec se je y družbi na originalen način ponorčeval iz velikovških občinskih odbornikov. Potem, ko se pri volitvah občinskih odbornikov izločijo že vsi nevarni volilci, se vsedejo samo modri občinski svetniki in nesvetnil^ f okoli okrogle mize. Na mizo postavijo velik pisker močnika, nad tem piskrom obesijo na strop eno bučo. Nato gledajo vsi v pisker, med tem pa odreže eden bučo na stropu, da ta pade v pisker z močrfikom, ' da se slednji razškropi po radovednih občinskih odbornikih. In tisti, ki je najbolj oškropljen z močnikom, je Izvoljen za župana. Vsi drugi odborniki ga nato pozdravijo s trikratnim „heil“, in županova volitev, v Velikovcu je končana. Tatinska družba v koroških letoviščih. V fkoroških letoviščih se pojavljajo vlomi, ki jih' mora izvrševati 1 neka ' dobro organizirana tatinska družba.: Tako so se izvršili vlomi v Vrbi, v letoviščih ob mil-Štaiskem jezeru, v Spitalu in tudi v (drugih letoviščih na Koroškem. Razgled po svetu. Nov ciklon v Zgornji Italiji. V Milanu in okolici je zopet divjal ciklon, Iki je napravil' v Milanu samem in Bostoni ter okolici velikansko Škodo, 'Številne tovarne in predilnice so zrušene* I telegrafične in telefonske zveze < so pretrgane, česte > razrušene, mnogo oseb je bilo pri tem ranjenih. V Milanu samem je močno snežilo, V višje ležečih krajih se ceste, vsled lavin popolnoma zasute. V, Londonu se vrši od 3. do 10, septembra mednarodna' pekarska razstava. Svoje izdelke bodo raz^ stavili razni peki, slaščičarji in tem enaki obrtniki. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št.'8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/*% brez Posojila na zemljišča po 5% do o1/* odbitka rentnega davka. ™ z amortizacijo. Doma« hranilniki se dajejo na dom Im*- Po«oJila » ».tov. „ednostmh ta». I v Osebni kredit na menice m v tekočem P a n0- pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertao\)a vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. širni stroški. == Oskrbuje svojim članom lzterjeranje njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. Proda se jako lepa novozidana vila s 4 stanovalnimi sobami, prostornim vrtom, malo njivco in sadonosnikom v prav lepem mestecu na Spodnjem Štajerskem pod ugodnimi pogoji. Naslov pri upravništvu .Straže“. 99 Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisaSnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Celje Graška «lica štev. 7. Lastna zaloga šol «kih zvezkov, risank in risalni! skladov po novih pred- • im m * - - - ■ ■ a Vage za vagone, voze (mostne), centimafee, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kaldb, tovarna za vage, Menice Moravslo. Brno, \ 80 slovanska obrt. t t t Zaloga pohištva Frane Pfeteršek, Maribor, Koroška ni. 10 priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, matrace, stole, c gledala. Železne postelje za otroke. Vse po nsjnižjih cenah. Domače delo. Slovenska trgovina z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami-- J. N. Marič, Maribor WT samo Glavni trg štev. 19 priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo enakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. Postrežba točna in stroga solidna. :: :: :: Priporočam 5® patentirane varnostne priprave za mlatilnice katerih neprecenljiva vrednost se je povsod obnesla. —- Veliko komadov praktično v radi v vseh delih dežele. — Ivan Rebek, ključavničarski mojster Celje. 100 Istrska crna vina! Sloveči „Terrano del’ Istri*,“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomanjkanju krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. JSÜÄTiCtft -IiOlTbCF, 101 Maribor, Tegetthoffova ulica 32. Pra Telila zip čevljev v priporoča p. n. občinstvu najfinejše in najcssej-še čevlje za gospode, dame in otroke. Originalni amerikanski čevlji za gospode in dame. Velika izbera čevljev za telovadbo, tenis in dr. 97 z. odličnim spoštovanjem Štefan Strašek. ...I ..... ......... ' ~~ Gostilna s pTcdajo tobaka, zalego kolekov in mesarijo se da v najem ob veliki cesti pri farni cerkvi. Gostilna je na dobrem glasu. Več pove upravništvo „straže“. 98 Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Ljubljana Sv. Petra nasip st. 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. = H§čri§ In proračune ni raspoiago. == § Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar SBureš SNariboe Tegethofova eesta 39 perd kolodvorom,priporoča nine, srebrnine, or i. t. d. po najnižji ceni. fg§ P i*q m nfnn a 8 sl0Tenskimž Puščami, čistim in VXldlllUlUüo jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Edina staj. mmrmdna steklarska irffcwioa na debele» in na drobne» franc Strupi i Celje Graška eesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode« svetilk, ogledal, vsakovrstnih sip in okvirjev za podobe. Prevzetje wseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Slajsolidnejša in točna postrežba. Na debelo! Na drobno! Pripspuča se I edina narodna trgovina JU galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi igrač. B Priča & Kramar v Celju H * “ na voglu Graške- in Krožne ceste. ( Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. ■ £ - mm Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni KoloseuB-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi štajerski konjak.