Leto XXIV., St* 279 PoltiHn« plrfim w tIMovtt PostKebulu bat bezahli LfofcŽjaaaj iferdh g. dccetnlga i- L jpravuitnn. guoiiub, OminiK« v Telefon to »1-22. 11-23 »1-24 nnmim juuciek uuDinib fuccuuieva ab- ca i - leietoo «. «-25. 31-2« Podružnici Nove oan> UdblniMa an «2 Uklmčnc eastopnvc a nua» a talil* tr inotemsrvo HFI s V MIlAJV« -iacurn u> i.iuniiaiukt uuu*ili Con Posi Nr II UradoittToi Ljubljana — Puccinijeva ulica SL & Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vraCajo FelndstsIImgeis bei Arnhelm onter Wasser 1 ;i * gesetet D'e Masse der amerikanisehen Angriffe ostlich Aachen zerschlagen — Feindliche Kraftegruppe nordlich des Hiininge n-Kanals abgeschnitten — In Mittelita-lien erbitterte Abwehrkampfe gegen angreifende britische Divisionen — Durch-bruchsversuche der Sowjets und Ramanen bei Miskolc geseheitert Anis dem Fiihrerhauptquartier, 4. Dec. DNB. Das Oberkommando der Wehrmaeht gibt bekannt: Im Raum von Arnheim sprengten unsere Pioniere die Deiche auf dem Siidufer des Niederrheins und iiberfluteten dadurch vveithin die feindlichen Stellungen siidvrest-lieh der Stadt. Der Gegner vvurde gezvvun-gen, sich auf hdher geiegene Punkte zu-riickznziehen, vvo er dnreh unsere Artille-rie hohe Verluste erleidet. Auf dem linken Maasnfer bei und nordlich Venlo ervvehren sich unsere Truppen seit VVochen fortge-setzter englischer Angriffe in harten Kampfen. Sie haben dem starken Feind nur schrittvveise Raum gegeben und sein Vor-dringen ub^r die Maas und die Keichsgren-ze verhindert. Nordostlich Geilenkirchen brachen die feindlichen Rataillone boi dem Versnch, vveiter vorzudringen, in unserem Feuer zusammen. Die Masse Der Angriffe der Nordamerikaner an der Schlachtfront ostiich Aačh^n vvurde durch Gegenangriffe zerschlagen. lin Gebiet ven Huertgen da«f ra die erbitterten VValdkampfe mit neu berangefuhrten feindlichen Panzcrverban-den an. In Loibringen kampfen unsere Truppen im Vorfoid der Westbefestigungen, in Sa-arlantern und ini QueUgcbiet der Saar zah-gegen den erneut angrcifenden Feind. Sa-arunion, das voršibergehend verlorenge-gangen vvar, wurde vem Gegner gesaubert. Nordvvestlieh Liitzelstein konnten die Nordamerikaner in das Waldgebiet der unteren Vogesen eindringen, licfen sich dann aber vor unseren neu aufgebauten Linien fest. Im Saiim siidlich Hagenau seheiterten die feindlichen Angriffe auch gestern unter bei iichtlichen Verlusten des Gegners. Der Dr v:k gegen die Nordvvest- und Siidvvest-iUmke unseres Steliungsbogens im mittle-1 n Elsrss dauert an. Im Siadtzcntrum v 011 Schlettstadt und um Rappolts .veiler v v trd erbittert gekampft. An den siidv.est-licht-n und siidiichen Auslaufern des Was-gi*:nvaldes vvrvvr-hrte der zahe Widerstand r.nserer seit Wochen im Kampf stehenden Verbande dera Gegner weiteres Vordrin- gen. Durch einen eigenen Angriff vvurde im Hartwald am Oberrhein eine feindliche Kraftegruppe nordlich des Hiiningen-Ka-nais abgeschnitten. In den noch andauern-den Vernichtungskampfen v.urden be-reits mehrere hundert Gefangene einge-bracht. Im Elsass-Lothringen schossen unsere Truppen ueuerdings 32 feindliche Panzer und 5 Panzerspahvvagen ab. Starkere Verbande deutscher Jagd- und Sf-hiachtflieerer unierstiitzten durch zahlreiche Angriffe auf feindliche Batterien, Bereitstellungen und Kolonnen die Abvvehrkampfe des Heeres. London und Antvrerpen vvurden vveiter durch unsere Fernfeuervvaffen beschossen. Im Mittelitaiien vviesen unsere Truppen siidvvestlich Vergato and bei Faenza feindliche Vorstosse ab. In der Romagna stehen sie in erbitterter Abvvehr gegen die mit starkster Artillerievvirkung angreifenden britisehen Divisionen. Auf dem Baikan vvurden feindliche Angriffe in Que!lgebiet der vvestlichen Mora-wa und an der Dr'na-Front abgevviesen, in Kroatien Bandenkršifte zerschlagen. In Sttdungarn fin g zaher Widerstand unserer Truppen die nach VVeslen vorgehen-den Bolschevvisten lxi Szigetvar und vvestlich K&posvar auf. Zvvischen Plattensee und Dunafoldvar konnten die Sovvjets nach Norden Boden gevvinnen. Im Abschnitt nordlich Erlau griff der Feind vviederum mit mehreren Divisionen erfolglos an. Wei-tere Durchbruchsversuchs de' bol j deviških nehotnih 'n oklopn:3k'h odde!kov pr'ti-ska proti severu za če ni 6urf -k na Budimpešto. Medtem ko služi stranski priti k proti severozapadu kritju levega beka ter veže tudi nem"ke s'Ie. nameravajo ti oddelki dosi"-č: B at-no jezero. Na tem ozem'ju. ki je vse prerre-ženo 6 cestami, imajo motorizrane čete možnost šnokega razvoja, tako dia pomeni že raz-bremen'tcv položaja, če sie je nemškim in madžarskim oddelkom posreč>io ustav ti sovražnikove oklomilške osti na črti Kapošvar—■ Paks. Tudi boljševiki dovažajo nove rezerve in material, tako da bodo postali boji južno od Budimpešte in Batnega iezcia v naslednjh dneh se siloviteja. Težki b©JI v \mm MadŽE^I-1 sa |e seve^^^rrads^ cul Peruja — V gsrovfa Matra so vrgS Nesnsi buSlševike Iz njilaovlli pos&ofaisk ^Nemški toipsii^k! Cfenj je presneto dober" BerVn, 4 dec. Težki boji v južni Madžarski so se nadaljevali tudi 2. decembra. Boljševiške oklopniške si e so sled'le nemsk m oddelkom. ki so se uirrkali iz Pečuja proti se-verozapadu, in napredovale dalje Pri tem so ineie v bojih z nemškimi zašč tavcami katere je podpiralo protileta!f-kc topništvo, pomembne izgube Dočim so Nemci prestregli sovražnikov sunek ob obeh straneh železnice Pečuj— Szigetvar. se je posrečilo boljševkom vdreti v mesito KaposK-ar in napredovali da je proti s>e'\eru. Tu so se jim nemške čete močno uprle. Razvili so se hudi bo'i, ki se še vrše; na-boj'šču ob Dunavu do področja pri Budimpešti pa ni prišio do nikakih pomembnejših spopadov. Ze'o uspešno je potekla v soboto nemška akeja v južn-em deiu gorovja Matra, kjer so Nemci z več dni trajajočim protinapadom odstranili ves nedavni sovražnikov vdor. Boji med1 gozdnatimi griči so bili 'zredno hudi Sovražnk se kljub za obrambo izredno ugodnemu ozemlju ni mogel upirati sprotnim akcijam nemškh čet in odločnim napadom nemških grenad'rie\ tef je zato z velikimi 'zgubanii zapustil svoje postojanke. Na bMžnjem bojišču pri Egerju so znova poizkušale močnejše sovjetske sile. da bi pre-bi'e nemško črto. Nemci so s takojšnjim protinapadom odsitranili dva sovražn kova vdora. Do ogorčenih Iviev je prišlo tudi spričo ojačenega bolj;ievi'kega nrltifka na scverneje lržeče mesto Mi"ko!c. Sovjetskim četam je t dnevi uspe'o vdreti v južni del mesta in napredovati severnovzhodno od njega, nemške čete pa so prestregle vse sovražnikove vdore ter sio jih na drugih me*t;h, zlasti ob rek; Sajo in ob cesti Mi"!;o'c—Koš:ce kr\'avo odb le. V južnem delu vzhodne Slovake so se prav tako iz alovili krajevmi sovražn'ko\*i narsadi. v katerih ie izmed 15 oklopnikov izgubi! 7 bojnih voz V ostalih odsek'h vzhodnega bojišča je bilo v splošnem mirno. Vzhodno od' L epaje «3 nemške čete uspešno zbc!j:a!e svoje p°cto anke ki odbile so-vražr kove protinapade na nove nemške postojanke. Uničile so več oklopnikov. gairmivo ^IZSKUIJC o učinkih „V lu Stockholm, 4. dec. Angleški komentator Robert FrazeT se je bavi lv nek: radilHki oddaji ? stanovanjskim vprašanjem, ki je postalo kritično spr čo ostrega dtiljnostrelnega obstre-lje\-anja Anglije z »V 1« m »V 2* Frazer je pri tem napravil značilno pripombo, da je treba sedmino med vojno porušenih hiš 'm četrtino poškodovanih pripsati obstreljevanju z »V 1« v štirih mesecih od junija do septembra. Frazer je nadalje opozoril, da obsegajo v angleški Bell knjigi objavljene uradne številke le podatke do konca septembra da- so se te številke danes že samo po sebi umevno bistveno zvišale. To priznanje Roberta Frazerja jc tem bolj zna ilno, ker je angleška propaganda ob pričetku obstreljevan a z »V 1« skušala prikazat nemško daljnostrelno orožje kot popolnoma neučinkovito, njegove poslediče pa kot malenkostne Churchlllovi ag'tatorjj so se kosali v »zmišljanju štev:lnih zaničljivih 'zrazov za nemško povračilno orožje, da bi zakrili ne-nevarnost pred angleškim narodom Po isttih metodah je postopala Churchlllova propaganda, ko so ojačili Nemci obstreljevan a z »V 1« z »V 2«. Tudi tu so znova skušali z norčevanjem premostiti sivo jo zadrego in zamegliti angleški narod. Verjetnp bo svet sJ'-šal po gotovem obdobju, takrat ko bo *Chur-chillova khka meniVi. da je nevarnost mni'a, o »V 2« slična priznanja, kakor jih je napravil Robert Frazer. Stockholm. 4 dec »V zadnjih 24 urah so napravili Nemci skoraj vsako uro kak protinapad. N;ihovi sunki eo b'li tako si oviti, da so morale ameriške čS^ ponckcd pri Aachnu opustiti svo e postojanke ter se umaknit k, pravi eno izmed poslednjih poroči! Eisenhovv-rovega gavnega stana Vsii angleški in amcr;-ški vojni poročevalci prikazujejo soglasno silovitost bitke pri Aachnu. ki si jo je komaj mogoče predstavljati. Odkrito priznavajo, da so mele angleške in ameriške čete v zadniih tednih od prčetka bojev na zapadu največ r*staše — Venizelosove liberalne stranke, samo da bi nasul? peska v oči »zaveznikom«. Grška begunska vlada se s tem sicer ni dala preslepiti, posledica t»a ?o bila nova trenja. Komunistom je predla Se prav trda, toda prav takrat so jih začele angleške pc lmornice z vsemi sredstvi ooclTvrati. čim je EAM čutil, da mu Stalin in Churchill krijeta hrbet, se je lota »H-kvidiranja« vodilnih predstavnikov vseh. oralih odpornih pokretov in političnih sku-prn. V Grčiji se je razvila strašna bratomorna borba. Da ie bila zmeda še večja, so Angleži prav tedaj najbolj nagevarjaM Grke nai se opredelijo za rdeči EAM... Na londonski pritisk je nato zares prišlo 'udi do premirja med raznimi pokreta, to-da nasprotja v begunski vladi so le Se ostala, enako pa tudi na terenu. Komunisti so kaj kmalu spet pokazali svojo pravo barvo. V Aleksandrijj v Egiptu je na treh grških bojnih ladjah Izbruhnil komunistični upor. Komunisti 90 zahtevali sodelovanje v begunski vladi. Ker pa tedanji predsednik grške vlade Tsude-ros ni mogel sprejeti njihovih pogojev, je odstopil, kralj pa je mandat za sestavo nove vlade poveril Venizelosovemu s1™ So-foklu. Ta je skušal združiti v svoji vladi vse grške stranke, toda EAM je spet postavil nemogoče zahteve, zlasti zahtevo po razčiščenju vprašanja o kraljevem povrat-ku v domovino. Venizelos je že po desetih dneh moral zapustiti vlado, ki jo je nato sestavil socialistični prvak Papandreu. Pod njegovo vlado so se v Libanonu sestali na skupni konferenci predstavniki vseh upornikov. Papandreu se je na vso moč upiral komunističnim zahtevam. Bil je za to, da se s komunisti prekinejo vse zveze in se začne proti njim odločna borba na vsej črti. Toda Churchill je pritiskal nanj, naj še nadalje popušča, in tako je moral Papandreu naposled sprejeti v svojo vlado najbolj zagrizene komuniste, iz nje pa odpustiti Venize-losa in še dva druga ministra. V domovini so med tem grški komunisti še nadalje neusmiljeno pobijali vse grške nacionaliste in predstavnike drugih političnih skupin. Ko se je po »osvoboditvi« grška vlada naposled vrnila v Atene, se je med raznimi skupinami »odpora« takoj vnela strupena borba, tako da je bil Papandreu prisiljen razpustiti uporniške organizacije, njih člane pa razorožiti in jih podrediti redni vojski. Ali mu bo razorožitev uspela, je še veliko vprašanje, ker se ji komunisti po ukazu Moskve tudi v Grčiji upirajo. A tudi če bi uspela, s tem pa grških homatij, izzvanih po komunistih ob angleški podpori, še ne bo konec, še vedno je ostalo nerešeno glavno vprašanje, ld razdvaja Grke: monarhija ali republika? Nadaljevanje na 2. strani Vsi bomo pomagali l ProSlo soboto je g. prezident general Rupnik v proglasu Slovencem ln Slovenkam opozoril na razpis pred božične nabiralne akcije za Zimsko pomoč. Prepričani smo, da ni med nahii socialno m narodno čutečega človeka, ki ne bi z zadoščenjem pozdravil tega plemenitega poziva, prepričani smo pa tudi, da ne bo ostalo samo pri odobravanju take akcije, marveč da bo vsak posameznik prispeval v izredni božični akciji po svojih skrajnih močeh ter se tako oddolžil narodu in domovini. Beda trka na vrata, stiska je tu! O tem ni treba prepričevati naših ljudi, saj vsakdo lahko vidi tudi vprav kričeče primere nesreč, ki jih je prinesla tudi našemu narodu vojna s svojim najpogubnejšim izrastkom, s komunistično revolucijo. Prizadeti smo vsi kot občestvo, vendar je med nami še na tisoče rojakov, ki jih je nesreča zadela posebno kruto. Bedi je vsakdo dolžan, pravi naš narodni pregovor, zato naj ne bo nikogar, ki bi se hotel ali celo skušal odtegniti svoji dolžnosti, zato naj vsakao pri oddajanju svojih prispevkov gre do skrajnih meja možnosti in radodarnosti. Beda si je danes poiskala žrtve tudi med našim kmečkim in našim delavskim slojem, ki tvorita jedro slovenske narodne skupnosti. Sta to dva stanova, ki sta si navadno znala pomagati sama. Sedaj p« imata oba na tisoče pripadnikov, ki so oropani vsega, oropani tudi možnosti poštenega zaslužka, potrebnega za skromno preživljanje. Tisoči so izgnani iz svojih domov ki so često le še okajene ruševine, tisoči so ne samo brez sredstev, marveč tudi brez predmetov vsakdanje pereče potrebe. Zato je dobrodošel vsak dar, ne samo v gotovini, temveč še prav posebej tudi v blagu, ki se da količkaj še uporabiti. Namen izredne predbožične akcije Zimske pomoči je v prvi vrsti ta prinesti nesrečnim žarek utehe in upanja vprav za praznik sprave in ljubezni, da teh svetih dni ne bodo preživljali v obupavanju nad sočlovekom m v zagrenjenosti do življenja. Skromna božična obdaritev naj jim bo znanilka, da so tudi oni člani narodnega občestva in da to ni pozabilo na nje. Navdahne naj jih z zavestjo, da so svojemu narodu slej ko prej koristni in potrebni, ter z voljo in pogumom za premaganje sedanje prehodne stiske in nesreče. Vse to daje zamisli izredne božične obdaritve še prav posebno moralno vrednost. Po dosedanjih izkustvih lahko zaključujemo, da plemeniti poziv g. prezidenta tudi to pot ne bo ostal brez obilnega odziva, temveč da bo vsak posameznik opetovano pretehtal svoje možnosti ter od svojega od-delil znatni del v sklad Zimske pomoči. NI treba posebej naglašati, da s tem vsakdo Izpolnjuje svojo narodno človečansko in socialno dolžnost. Poziv g. prezidenta vsebuje pomembno geslo: »Vsi hočemo pomagati!« To geslo vsebuje pripravljenost naše javnosti, da se odzove vabilu, vsak posameznik pa bo te lepe besede izpopolnil z zagotovilom: »Vsi bomo pomagali!« Kdor bo po svoji najboljši vednosti in vesti izpolnil poziv, bo imel zlata vredno zavest, da je dokazal v dejanju svojo pripadnost k narodnemu občestvu. Trdno smo prepričani, da tudi to pot ne bo rojaka, ki bi ne dal takega oprijemljivega dokaza svojega domoljubja ter tesne povezanosti z našim ljudstvom. Ce kdaj. tedaj velja danes pravilo, da se pravi prijatelji spoznajo v nesreči. Po meri in višini naših prispevkov bodo prizadeti merili in ocenjevali domoljubje onih, ki jih stiska še ni toliko prizadela, da ne bi mogli podpreti trpečega rojaka Glejmo, da bo ta ocena izpadla v prid naši javnosti -glejmo, da med nami ne bo človeka, ki ne bi mogel de jati: »Pomagal sem, izpolnil sem najosnovnejšo socialno in narodno dolžnost.« Isgreili v Atenah Štockholm. 3 dec. Tudi v Grčiji, ki so jo •zasedle angloameriške čete, je Moskva mobilizirala ulico. Agencija Reuter je objavila v nedeljo, da so se čete vladne oolicije v Atenah s strojnicami in brzostrelnlm orožjem borile proti več tisoč pripadnikom EAM-a. ki so sie zbrali pred kraljevskim gradom. Policija je morala oddati tisoče strelov na demonstrirajočo druha1. S tega »bojišča« so odpeljali več tovornih avtomobilov padlih in ranjenih. Ko se je pojavil drugi val demonstrantov, je ojačila policija ogenj, pri čemer je uporabljala tudi lahke poljske in protitankovske topove. Štockholm. 4. dec. Krvavi izgredi boljše-vko/ v Atenah so se nadaljevali po Reuter-jcvi vesti v nedeljo popoldne v bližini Akropole. Slišalo se je streljanje težkih strojnic in brzostrelk Po pouličnih bojih istega dne dopoldne so se zbrali demonstranti pred glavni! sitanom EAMa kjer so njihovi vodje Papandreujevi vladi napovedal; boj. Kakor javljajo, je grška vlada odločena, da bo še naprej ostala na svojem mestu. Notranji minister je odredil preiskavo o dogodkih EAM objavlja svoje izgube s 15 mrtvih ki 148 ranjenimi. Atenske vojaške oblasti so proglasile v Atenah in Pi- re ju pal'cijsko uro od 19. zvečer do 6. zjutraj. Ženeva, 3. dec Kakor javljajo iz Ankare, so nastopile v Grčiji nove težkoče Odporniške skupine so sporočile min. predsedniku Papandreu, da so razpustile sivo je organizacije. da pa orožja ne bodo izročile vlad: Med ostalim so zahtevale, naj bo izvedeno v dveh mesecih in pol javno glasovanje o vprašanju vlade in kraljevine. Kriza grške vSasle Bern, 2. dec. »Exchange Telegraph« javlja iz Aten. da je izbruhnila tam nova vladna kriza. Kriza je S'ed:la odločitvi komunistov, ki se branijo izročiti orožje, čeprav so komunistični ministri sami sopod-pisali odredbo o tem. Kmetijski minister in trije državni podtajniki, ki pripadajo komunistični stranki, grozijo z od-topom, če ne bodo istočasno z razorožitvijo podtalnega gibanja razpustili tudi grške čete in policijske oddelke, ki so bili izšolani pod angloameriškim vrhovnim poveljstvom v Egiptu. . . . Min. predsednik Papadreu je izjavil v četrtek zvečer zelo naivno, da še vedno ne verjame, da bi hotela komunistična stranka izzvati v Grčiji državljansko vojno. Lisblinski odbor je dobil proste roka Štockholm. 3. dec. Poljska begunska vlada Arciszevv6kega je imela svojo prvo sejo. Kar kor piše londonski dopisnik lista »Goteborgs Posten«, se bo kmalu pojavila, če se ne bo zgodil čudež, od Moskve priznana začasna poljska vlada. Zapadne sile bi nato hrezdvom-no prej ali kasneje odrekle svojo podporo begunski vladi Moskvi sovražni Poljaki so sicer trenutno dosegli zmago, ki pa se bo pokazal kot Pirova zmaga. Dosedanje moskovske izjave potrjujejo to. Kakor javlja »Svenska Dagbladet«, ie izjavil boljševiški komentator moskovske poročevalske službe v petek glede londonske preosnove poljske vlade, da bo sedaj lublnfiki odbor sam reorganiziral »osvoboditev poljskega naroda po demokratičnih načelih«, in sicer brez gospodov v Londonu. Poljski reakcionarni krog emigrantov se ni ničesar naučil. V Moskvi navajajo v zvezi s tem tudi londonske dopisnike Inozemskih listov, ki so izjavili, da napravi ja nova poljska begunska vlada vtis poosebljenega srda proti Sovjetski zvezi. Štockholm. 3. dec Kakor javlja agencija »United Press« iz Moskve, je izjavil sovjetski komentator Viktorov, da »ostaja poljska kriza tudi po imenovanju Arc'szewskega za mi- Grški primer Nadaljevanje s 1. strani Medtem ko komunisti še nadalje rušijo monarhijo, jo skušajo vse ostale stranke — sedaj spet po želji Londona — rešiti. Kralj je pristal na to, da o njegovem povratku v Grčijo odloči plebiscit, in sicer šest mesecev po povratku begunske vlade v Atene. Do tedaj ostane še nadalje kralj Grčije, vendar v inozemstvu. Državljanska vojna, ki je po volji komunistov izbruhnila v Grčiji, je bila v glavnem plod slepe angleške politike, ki se je stalno umikala pred Stalinom in tretjo in-ternacionalo — ne le v Grčiji, temveč tudi na vsem ostalem balkanskem področju, na Bližnjem vzhodu in v Baltiku. Grški narod je bil zaradi svoje »osvoboditve« pahnjen v strašno trpljenje medsebojnih obračunov, v katere so »zavezniki« sproti prillvali novega olja. Lahko si je zato predstavljati, kako zelo je grški narod razočaran nad vsemi temi svojimi »prijatelji« ln »osvoboditelji«. To je le nekaj suhih dejstev c grški tragediji, v kateri je skrit otipljiv primer strašnih posledic za narod, ki se pust) ujeti na boljševiške ali plutokratske limanlce. Paralela s podobnimi pojavi drugod je tako ostro začrtana, da bi bil vsak nadaljnji komentar odveč! »Sporazumevanje« Subašič—Broz na angleški pritisk Jo n. pr. obeležuje nadvse značilno. Kaj se more od takšnega »sporazumevanja« pričakovati, svarilno kaže grški primer. Kakor za Srbe ia Hrvate, je tudi za Slovence edini Izhod to edina rešitev: brezobzirna borba proti komunizmu in vsem njegovim zaveznikom! pc r0j za njen uspeh pa sta narodna edinost in samozavestno zaupanje vasei ni sirskega predsednika poljske vlade v Londonu akutna«. Položaj je isti kakci doslej in ee kaže, da je reš tev rtemožna. Štockholm. 3. dec Kakor javlja agencija »Tass« iz Lublina. deluje sedaj na poljskem ozemlju, ki je zasedeno po sovjetskih četah, »gibanje« za preosnovanje lublnskega komiteja v »začasno poljsko vlado«. To »gibanje« zavzema vedno večji obseg. Povsod na zborovanjih m v tisku se zavzemajo za pre-osr.ovo lublinskega komiteja. Takšna mnenja razširja prebivalstvo Prage komite delavskega združenja Uiblinskega vo-jvodstva m poljska častniška štJa. Kakor piše list »Rzecz Po-spolita«. so se dogovoril na nekem zborov ar njtj piebivalstve Prage, da so uspehi dela lu-hlnskega komiteja dokaz za to. da je prišel čas za preostiovan.ie lublinskega odbora v začasno poljsko vlado. Štockholm, 4. dec. Iz Moskve javljajo: »V zvezi z razširjenjem dela jc bil poljski odbor v LubHnu z odločbo z dne l. decembra v vseh sivojih oddelkih močno povečan Na novo so osnova'i finančni, industrijski, trgovinski, prometni ter poštnobrzojavnj oddelek Istočasno zabavljajo Angleži proti poljski begunski vladi v Londonu, na katero evaja-jo močen pritisk. Medsebo'na londbnsko-moskovska delitev dela ter skupna režija postajata vedno bolj očividni Bojišče brez »udarcev s pavkami" ...4. dec. (SS-PK — SS vojni poročevalec Carl Hermann Vogt). Ko je konec avgusta porinil sovražnik bojišča na zapadu in vzhodu proti nemškim mejam, je mislil vrhovni poveljnik nasprotnikovih sil v Italiji, da je prišel čas, ko bo »z udarcem s pavkami«, kot se je izrazil, odprl vrata v Padsko nižino in tako dobil tudi na jugu možnost za sličen proboj, 4kot se je to zgodilo na obeh ostalih velikih bojiščih. Po topniški pripravi in bombardiranju nemških postojank, ki jima do slej tam ni bilo primere, je sovražnik napadel z novimj divizijami 8. angleške armade na kakih 15 km široki črti. Izbral si je prostor med jadransko obalo in Ape-nini, tem gigantskim zidom, ki prehaja tu v gričevnato z redkimi cestami prepreže-no ozemlje. Ko je nasprotnik po umiritvi svojih ognjenih orkanov, katerih silovitost so oja-čile še vojne ladje, tipal s svojo pehoto in oklopniki previdno dalje, pa je moral spoznati, da nemške obrambe nikakor ni poteptal. Res so Angleži napredovali, približno 2 km na dan. toda pri tem so pretočili potoke krvi in bili prisiljeni, potrošiti še zadnje ogromne množine materiala. V teh borbah je uspe'o Britancem, da so se polastili »stekleničnega grla« pri Rimin.iu. Sedaj je hotel sovražni vrhovni poveljnik s svoj;mi oklopniki udariti po ravni Emiliiski cesti v Padsko ravnino. Ko pa so britanski oddelki skušali suniti s področja pri Riminiiu. so soozna-li, da je nemška obramba prav tsko močna kot prei na goratem obalnem ozemliu. Sovražnik je mor',<=fi <-udi tu in to ie najvažnejše pri +eh boi;h. ki ^'^no še trajajo. »napredovati po centimetrih« I*+o izkušnjo doživi i a ?ovrpzn'k trenutno s svo jim drugim sunkom, ki se ie pričel približno istočasno. V domnevi, da ie bilo srednje nemško boMšče spričo bojev pri Rfminiiu moč^o obremenjeno, ie čelno napadel v etruSkih ^oervTvh n-> oe«!ti iz Florence v Bol^^no ter ob njen!h vznored-nih poteh B:lo je nujno, da ie tudi tu dosegel nekaj uspehov d^er ni frve^o nemško vodstvo svojih učinkovitih protiukrepov. Ker spričo nenadnega in močnega sovražnikovega pritiska ni bilo mogoče držati prelazov samih, je pustilo nemško vodstvo Američanom da so napredovali Ob cestah. Vendar so obtičali v razoranem pogorju, preko katerega se vlečejo asfaltni zavoji gorskih cest. Tudi tu ni bilo ni-kakega »udarca s pavkami«. Ves napad je obtičal v nemškem ognju. Kot vedno je tudi tokrat spoznal maršal Kesserlring, kje bo sovražnik ustvaril svoje težišče. Slednje je bilo v prvem obdobju italijanske bitke na zapadnem operacijskem področju ter se je kasneje pomikalo vedno bolj k jadranski obali. Ko je prišlo do bitke za Florenco. ie bilo še središče bojišča pozorišče najhujših bojev. Sedaj pa, ko hoče sovražnik izsiliti vdor v Padsko ravnino, mora prenašati levo, ob Jadran oprto nemško krilo, vso težo namirotnikovesa orj+ieka. Dnne* se vleče bojišče s področja južno od R~vercne daleč nazaj proti iugozapadu. gre mimo For-'ija, zaviie proti ju-ju v loku okrog Bologne ter se nato južno od Versata sDušča proti ligurski obali, ki jo doseže južno od La Spezie. To črto. na kateri so na sovražni strani oddelki 10 narodnost', braniio na nemški srrani še vedno 'sti oddelki, ki so iz-voievali že orve italiiar»*ke bifkp v ie^eni r>refekle?a Je+a. Sledov delaio vč?rih naravnost 5iH?h s:l Nemško boiišče v It"1!!! T>T°č~Vme no-težkih boiev. Stari borci z vzhoda, k5 "e bore sedai ra več mesecev ni 1u h~Jc,>i'> reč', da «o borbe v ItalMi če«to š? TuriSe. kot so bile na vrhodu Toda oni vedo 'm vi^4io ved-rn znova v «ww>"> * ^ovTfžrv^ovn r>e-hoto. da so Vot borci mnogo več vredni 'ki. Enaki v brezpravnosti Berlin. 4 dec Zunani' min ster bolgarske narodne vade Carkov je rjavil o boliševiškh načrtih da slovanska federaci a ki jo propagira Stalin, ne predstavlja nič drugega kakor sredstvo za vpregsnjc njegovih žrtev v slovanskem svetu v krvavi vez boljševizma Sovjetsko obnašanje napram Bolgarom je tozadevno značlno Sovjetska vojna napoved ie z brutalno jasmostio streme'a. da zaduši vse glasove k samostojnosti stremečega bolga^stva Od Sta ina napovedana ravnonra\nost narodov bi ostala le prazna he^eda Vsi namdi Sovjetske zveze so sicer enaki drug drugemu, a le v brezpravnosti in v oropanju nj>hovc samostojnosti. nPale*t*iia Židom" Štockholm, 2. dec. Kakor javlja Reuter iz Washingtona, je sprejel zunanjepolitični odbor ameriške zbornice predlog, da se 2idom spet omogoči svobodno naseljevanje v Palestini. Sklep Ima sledeče besedilo: Zedinjene države naj ukrenejo, kar je v njihovi moči, da se Zidom zopet odpro vrata v Palestino ter da se jim v polni meri omogoči naseljevanje v deželi, tako da «1 lahko židovski narod končno zopet zgradi v Palestini svobodno in demokratično državo. Židovska država lorda StrafecSgfsa Štockholm. 3. dec. Kakor javlja agencija Reuter iz Londona, se je lord S tra bo gis, predsednik židovske palestinske lige ponovno zavzel za cionistčno politiko v arabsk" Pale-tini ter zahteval, da mora Ve'ika Britanija izpolniti svojo obljubo in ustanoviti »židoveko narodno državo v Sveti deželi«. Nasilja neka terih židovskih ekstremistov« ni*) nobeno opravičilo za to, d* te obljube ne bi držali V svoji izjavi gre lord Strabolgis tako daleč, da hoče vključiti židovsko državo zgodovinsko ozemlje na obeh straneh Jordana Tako razširjeno področje, s katerega bi »e morali Arabci ali Izseliti ali pa bi bili pod ž dovko oblastjo, bi bi'o most me;1 britanskim imperijem h svetovnim židovstvom Petkrt Izpuščen iz zapora Ženeva, 3. doc. Za »pravosodje« v De Gaullovi Franciji je značilno, da eo po poročilu »Exchange Telegrapha« Iz Pariza izpusrh množestvenega morilca dr. Petiota »zarad* bolezni« (!) iz zapora Kavcija ki jo }e mora) položiti, da je zopet prišel na svobodo, j« lahko plačal s plenom pri številnih roparskih umorih Izpustitev Petbta je izredno značihia za De Gaullovo odvisnost od Moskve, ka iti Petict. ki je po lastnih izpovedih eden izmed vod'j m častnikov podtalnega pokreta. je bil že od nekdaj moskovski agent, kakršni pa 90 za Gaullov odbor samo po sebi." umljivo nedotakljivi Prikriti boljševiški načrti m svetovno gospodarstvo Bern. 3. dec. V nekem uvodniku ugotavlja list »Tat«, da vodi Sovjetska zveza vojno, da bi razširila svoj vpliv preko Bal kana in evropskega zapada. Dobesedno piše list med ostalim: »Ce je Molotov nekega dne izjavil, da obstoja politična umetnost Sovjetske zveze v tem, da napravi sovražnike od včeraj za današnje prijatelje in obratno, je to sovjetska taktika, s katero zasfiedujejo svoj glavni cilj — svetovno revolucijo. Ta končni cilj zasleduje Moskva tem bolj zagrizeno, čim bolj okretnih sredstev se poslužuje Zato ni mogoče pozabiti, kar j« napisal voditelj franooafaifo komunistov Thorez SO. maja L 1939 v listu »Humani te«: »Mi smo se naučiii, uporabi jati taktiko, ki se spreminja, kakor zahteva iz-premenjem položaj, naučili smo se izdajati krilatice, ki se prilagodijo danim okol-nostim, naučili smo se te krilatice opustiti, če ne ustrezajo več novemu položaju, naučili smo se s trdoto načel združiti taktično okretnost«. V skladu s tem so razširili kt Kremdja 22. maja 1. 1943 odlok izvršnega odbora komunistične intemacionaLe. v katerem so objavili razpust kominterne. Kot utemeljitev so navedli, da so se razmere v svetu močno spremenile. Tajna okrožnice generalnega tajnaika kominterne, ki je bila iz>-dana maja 1. 1943 in ki je napovedovala razpust mednarodne organizacije pa je ssetorcala naslectnaft besedi »Tovariši naj vidijo v tej odločitvi bistveno olajšavo zs agitacijo... Taktika ni istovetna z doktrino. Besede Marxa, En-gelsa, Lenina in Stalina so edino rnero-dajne za vsakega komunista Na njih ni ničesar izpremenitL« Kako daleč se razširja učinek bolj?ravi-ške ideologije, je razvidno iz nekega članka angleškega lista »News Statesman and Natrion« o britanskih vojakih. Iz poslednjih dogodkov v Franciji. Švedski in Rumuniji je razvidno stremljenje boljševizma, da z novimi konkurenčnimi organizacijami pod socialnimi in narodnimi gesli odstrani ostale stranke. V smislu teh znamenj vodi Sovjetska zveza vojno, da bi lahko razširila svoje vplivno področje preko Balkana in evropskega zapada Thorez se zopet uveljavila Stockhojm. 3. d«« prvič je nastopil po ©letnem bivanju izven Francije komunistični vodja Thorez v četetek zvečer v javnosti. javil ja agencija UP iz Pariza. V zimskem veledromu je zahteval združitev komunistov in socialnih demokratov ter *po ročil, da je v Parizu 300 000, v vsej Franciji pa 800.000 brezposelnih. Varoujte z vodo! Varčujte z elektriko! Tokio znova c?|»8d€» Tokio, 2. dec Manjši oddelki na Marijan-fkih otok'h nameščenih ameriških bombnikov t pa »B 29« so napadli v noči na 30. november japonsko glavno mesto Japonski gavni stan objavlja, da je okrog 20 letal v več var 'ovih odvrglo iz velke virhe nad gostmi ob'aki bombe na Tokio in pokrajino Š čuka. Vse požare, ki so zbnihnili v razn;h mestnih okrajih «o v kratkem času pogasili. Vojaških naprav bombe n«o zade'e Člove^ce izgube označu ejo kot izredno majhne. Bisrtcn on Tretit — skladišče terorističnih bomb- Štockholm, 2. dec. Iz Reuterjeve vesti izhaja, da je bi-la v BurIonu on Trenitu, kjer je 7.1" tej o predvčerajšnjim v zrak veliko sk.adišče bomb, zaloga brilanskega terorističnega letalstva, iz katere so jemali bombe za uničevanje nemških mest. Neki inženjerski častnik je izjavil Reuterjeve-mu zastopniku: »Celotna vrednost bomb je znašala najbrže več mili Ionov funtov. Tam je bilo vskladiščenih dovolj bomb za celo vrsto velenapaaov na Nfmčijo.« Smatrajo, da je eksplodirala kaka bomfoa ter da eo nato spričo zračnega pritiska eksplodirale vse ostale. Amsterdam, 2. dec. Agencija Reuter poroča, da sliči prizorišče eksplozije v Bur-ton on Trenfu. k.ier je pred kratkim eksplodiralo skladišče streliva britanskega letalstva. pravi »puščavi«. Glavni Jijsk, ki je požrl eno celo farmo, je sto metrov globok. Reševalci so izjavili, da še niso izkopali več ko 100 trunel. Neki zdravnik, ki je prispe] v Burton on Trent je menil, da bodo reševalna dela verjetno ustavili. Dejal je: »Ljudje, ki so bilj o priliki eksplozije na kraju nesreče, so zakopan,j pod tisočimi tonami zemlje. Več sto mož bi se moralo truditi cele tedne, če bi hotei izkopati žrtv«.« Kot vse kaže. bodo oblasti uvide'e ne"mi-e] re?e-va'n'h del ter ukinile izkopavanje. Štockholm, 2. dec. Iz ogromnega eksplozijskega žrela v Burton Trentu, kjer je v ponedesjdk zletelo v zrak bombno skladišče britanskih terorističnih leta!, se še vedno dvigajo v zrak strupeni pini, ki preprečujejo reševalna dela, kakor pnroča agencija Reuter. Reševalci so izgub U upanje, da bi mogli rešiti še kako preživijo žrtev katastrofe. S plinskimi markami opremljeni reševalci napenjajo vse sile, da bi prišli do trupel. Obvestila »Prevoda« DELITEV MOKE IN KVASA LjudijanAtei potrošnika prejmejo na prvih 15 dnevnih odrerkov za kruh aM moko osnovne živilske nakaznice (brez pretiska ali z eno pretiskano vijoličasto črto): 1860 g enotne moke, 930 g ržene moke in 22 g kvasa. Delitev ostale količine moke na osnovne, kakor tudi na ostale živilske nakaznice objavimo pozneje. DELITEV ŽIVIL NA BOLNIŠKA NAKAZILA Na bolniška nakazila Mestnega preskr-bovakiega urada v Ljubljani delijo trgovci vsa nakazana živila razen trdih maščob in sladkorja. NAKAZILA RACIONIRANIH ŽIVIL ZA DECEMBER 1944 RaadeHijevalci racioniranih živil v Ljubljani dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4/II nakazila za moko za delitev v decembru po naslednjem redu: v torek, dne 5. de-cembaa z začetnicami A—K in vsi peki; v sredo, dne 6. dec. od Ke—O in v četrtek, dne 7. dec. od P—-2. Razdeljevanje nakazil se prične ob Pol S. zjutraj. POJASNILO K NAREDBI O KLANJU PRAŠIČEV ZA DRUŽINSKO UPORABO C|en 4. naredbe o klanju prašičev določa, da more dobiti dovoljenje za zaJpl za družinsko uiporabo samo rejec. Radi jasnosti obiavf jaroo, da smatramo za reflca le onega, ki sam redi prašiče vsaj 8 mesece. V smislu člena 1. iste naredbe so vsi ostali za zakol godni prašiči na razpolago »Prevodu«. Nakup za zakol sodnih prašičev zato tudi za družinsko uporabo v smislu člena L in 4. naredbe m dovcijen. Gospodarstvo Ljubljanski proračun Se v nedeljski številki smo poročali, da je na mestnem županstvu razgrnjen predlog ljubljanskega proračuna za leto 1945, s skupnim zneskom izdatkov v višini 169.7 milijonov lir in dohodkov v višini 135.9 milijona lir (0.57), socialno zavarovalni primanjkljaj 33.8 milijona lir. Pretežni del primanjkljaja, namreč 19.6 milijona lir, odpade na proračun mestne uprave (mestnega zaklada), kjer so predvideni izdatki v višini 72.5 milijona lir, dohodki pa v višini 52.9 milijona Ur. Poročali smo tudi, da je odpadla delitev proračuna Izdatkov v osebne in materialne izdatke. Stroge ločitve osebnih in materialnih izdatkov že doslej ni bilo mogoče izvesti. Vrhu tega so izdatki za gasilstvo sedaj združeni v posebnem poglavju, prav tako izdatki za protiletalsko službo, za preskr-bovalno službo pa je sestavljen poseben proračun. Posamezna poglavja proračuna predvidevajo naslednje izdatke (v oklepa^ jih izdatki po proračunu za tekoče leto): funkcijski prispevek županu mestne občine 120.000 lir (60.000), prejemki občinskih uslužbencev 16.37 milijona lir (9.48), prejemki upokojencev, vdov, miloščinarjev in nezgodnih rentnikov 3.64 milijona lir (1.57), osebne nagrade in dokiade 0.48 milijona lir ( (057), socialno zavarovalni prispevki 1.10 milijona lir (0.69), izdatki za obče upravno oblastvo 4.87 milijona lir (3.36), izdatki za protiletalsko zaščito 1.74 milijona lir (0.55), osebna in imovinska varnost 2.44 milijona lir (1.71), gasilska in reševalna služba 4.35 milijona lir (0.94), šolstvo 2.94 milijona lir (1.65), ljudska prosveta 0.68 milijona lir (0.42), finančna služba 3.55 milijona lir (3.55), gradbena stroka 15.10 milijona lir (7.85), narodno zdravje 2.07 milijona lir (1.01), socialno skrbstvo 9.23 milijona lir (6.36), občinsko gospodarstvo 1.90 milijona lir (5.69), kmetijstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo 1.12 milijona lir (0.77), razni izdatki 0.90 milijon alir (0.12), proračunska rezerva 0.77 milijona lir (5.80). Poglavje za preskrbovalni urad je lani znašalo 165 milijona lir, letos pa je za preskr-bovalno službo sestavljen poseben proračun. Prejemki občinskih uslužbencev so predvideni za 6.88 milijona lir višje, kakor v tekočem proračunu, vendar je tu treba upoštevati, da so že tekoči izdatki večji kakor v proračunu, zaradi letos uveljavljene 30% dokiade. Za zvišanje prejemkov v skladu z novo regulacijo prejemkov državnih uslužbencev je predviden znesek 3.27 milijona lir. V poglavju prejemkov občinskih uslužbencev so upoštevani prejemki 365 pragmatičnih uslužbencev in 216 pogodbenih. Iz proračuna prejemkov upokojencev, vdov, miloščinarjev in nezgodnih rentnikov je razvidno, da ima mestno županstvo 84 osebnih upokojencev in 85 rodbinskih upokojencev, poleg 18 miloščinarjev in 5 nezgodnih rentnikov. Prejemki teh oseb so predvideni v višini 2.91 milijona lir. Za zvišanje pa je predviden znesek 0.73 milijona lir. Skupaj z osebnimi nagradami in dokladami te socialno zavarovalnimi prispevki znašajo osebni izdatki 21.74 milijona lir (12.41). Dohodki po proračunu občinske uprave so predvideni v višini 52.9 milijona lir. Čeprav so vneseni dohodki iz prejšnjih let v višini 10 milijonov lir, je skupni znesek predvidenih dohodkov mestnega zaklada za 0.1 milijona lir manjši nego po dosedanjem proračunu. Manjši dohodki so predvideni predvsem pri občinskih davščinah, taksah in pristojbinah. Ta postavka znaša 7.64 milijona lir in je v primeri s tekočim proračunom zmanjšana za preko 10 milijonov lir, pri čemer je upoštevan sedanji dotok teh davščin. Dohodki od trošarin in uvoznin so predvideni v višini 19.3 milijona lir, to je za 3.9 milijona lir manj, kakor v tekočem proračunu. Glede na deficite mestnih podjetij je bil v proračunu bistveno zmanjšan prispevek mestnih podjetij k izdatkom za občinsko upravo, in sicer od lanskih 1,500.000 na 50.000 lir. Višji dohodek je predviden od občinske dokiade na neposredne davke. Ta dohodek se ceni na 8.8 milijona lir, to je za 2.65 milijona lir več, kakor v tekočem proračunu. Gospodarske vesti = Redukcija osobja pri nemških denarnih in zavarovalnih zavodih. Kakor poroča nemški časopis »Rankwirtschaft«, je bilo pred vojno v denarnih in zavarovalnih zavodih Nemčije zaposlenih okrog 180.000 uslužbencev. Sedaj se giblje število uslužbencev med 120.000 do 130.000. V okv ru ukrepov za totalno mobilizacijo je minister dr. Gobbe]s že v septembru odredil, da morajo tudi denarni in zavarovalni zavodi odstopiti vojski in oboroževalni indu tr ji del oeobfja, pozneje je bilo odrejeno, da morajo denarni in zavarovani zavodi oddati 20.000 uslužbencev, pri čemer se upoštevajo tudi vsi vpoklici od 1. avgusta t. 1. naprej. S to redukcijo bo skupno število uslužbencev pri denarnih in zavarovalnih zavodih zmanjšano za eno šestino. Pri tem je treba upoštevati, da se v vo;nih letih storitev denarnih in zavarovalnih zavodov ni zmanjšala, promet se je znatno dvignil, četudi so se stroški v razmerju s prometom zmanjšala. Z obsežno racionalizacijo celotnega poslovanja je uspelo oM~žati brezhibno poslovanje navzpc občutno zmanjšanemu številu uslužbencev. — Zedinjene države morajo pomagati Angliji tudi s posojilom. Velika Britanija se pogaja z vlado Zedinjenih držav zaradi posojila v višini 5 milijard do,]ar:ev, ki je nujno potrebno za izravnavo mednarodnih plačil Velike Britanije. Ze doslej je angleški dolg za dobave po zakonu o zakupu in Posojanju dosege' 12 milrard dolarjev. * Istočasno poročajo, da se mudi v Wasl-'ing-tonu direktor angleške banke lord Key-nes, da bi dosegel omiljenje predp sov zakona o zakupu in posoianju. Bistvene angleške zahteve po so bile zaenkrat odkflio-njene. Predvsem vztrajajo Američani na tem, da Amerika po tem zakonu ne more dobavljati Anglirji surovin, ki bi se predelale za izvozno blago. Tu gre p-edvsem , na bombaž in jeklo Pač pa ie lord Keynes dosegel, da bodo Zedinjene države tudi nekaj časa po končani vojni dobavfjale Veliki Britaniji razno blago po zakonu o zfllnmiu fn oosoiantu. Zatemnitev od l?4o do 7*oS t Kronika * V Parizu so našteli nedavno 358 000 brezposamih, na ozemiiju celokupne Francije pa je doseglo število Brezposelnih že 600.000 oseb. * Srni povzročili avtomobilsko nesrečo. Osebni avtobus, ki vozi dnevno med Grim-menstenom in Kirchschlagom, je v petek ponoči naletel pri vožnji skezi g'>zd na dve srni. Šoferju sta se živali zasm:iili in hot^l se jima je izogniti, Zavozil je na rob ceste, kjer je vaziio izgubilo ravnotežje n je zdrknilo v jarek. Sreča je hotela, da n: bai noben potnik ranjen, pač pa je na avtobusu precej škode. * Šolst.o v pokrajini. V Ljubljanski pokrajini je pred vojno vzgajalo mladino 250 šol. Od teb jih deluje danes le 65. šolska oblast je pokazala v sedanjih težavnih razmerah veliko iznajdljivost m je skrbela ter še skrbi, da se mladina vzgaja in poučuje kjerkoli je mogoče. Marsikje se vrši pouk na podeželju v župniščih in kmečkih hišah. Gimnazija v Novem mestu šteje letos 305 dijakov in dijakinj (175 dijakov in 130 dijakinj). V gimnazijo v Kočevju, se je vpisal 101 dijak. Nedavni anglo-amerikan-ski bombniški napad pa je v Kočevju porušil poslopje. V pokrajini delujejo tudi nekatere meščanske šole: v Novem mestu, v Kočevju, in v šmihelu pri Novem mestu. Poučevala je tud: že meščanska šola v Ribnici, ki je morala svoj pouk prekiniti zaradi terorističnega bombardiranja. V kratkem bo obnovila pouk tudi meščanska šola na Rakeku. Iz Lfisbljaise n— Novi grobovi. Dotrpel je posestnik in mizar gospod Mrak Blaž. Zapušča žalujoči družini Mrak in Podgorski ter drugo sorodstvo. Pogr"b nepozabnega rajnika bo v torek ob pol 16. uri izpred žu-pne cerkve na Viču na viško pokopališče. — V Novem mestu je umrla gospa Ivanka Cesar, rojena Ctaniša. Za njo žaluje sin Janez Cesar. Pcgreb pokojnice je bil v četrtek 30. novembra na novomeško pokopališče. — V Ljubljani je umrla upokojena učiteljica Katarina J o v a n o -v i č. Za njo žalujeta sinova Andrija, car. posrednik, Dragomir, priv. uradnik, hči Milica, snahi Erna in Ljubica, prota Mi-hajlo Antonijevič, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bomo po-kojnico spremili v torek, 5. t. m. ob 15. uri z žal, kapelice Sv. Jožefa k Sv. Križu. — V Sodražici je umrla mati družine Lovšin (Kaprolova). Pokopali so jo 29. novembra na pokopališču v Sodražici. Maša zadušnica bo v torek 5. t. m. v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. — Svoje drage je zapustila gospa Frančiška Koša k. Za njo žalujeta rodbini Nussdorfer in štu-belj. Pogreb drage pokojnice bo v torek 5. t. rn. ob 14. uri z žal, kapelice Sv. Nikolaja k Sv. Križu. — Dotrpela je žena in mati gospa Karolina Ivančič. Pogreb pokojnice bo v torek, 5. t. m. ob 16. uri z žal, iz kapelice Sv. Janeza k Sv. Križu. — Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem izrekamo tudi naše iskreno sožalje! u— 60-letnica gospe Marije Kodranove. Dan s. dne 5. decembra praznuje 60-letni-co rojstva gospa Marija Kodrj*nova, vdova po železniškem uradniku Jožetu Ko-dranu. Svoj življenjski praznik obhaja ta požrtvovalna mati v krogu svojih šestih otrok, snah, zetov in treh vnukov. V življenju je marsikaj prestala, najtežje pa je bilo, ko se ji je ljubljeni mož smrtno ponesrečil leta 1918. na ljubljanskem kolodvoru in jo pustil samo s petimi otroci, šesti pa se je rodil 10 dni po tej nesreči. Premagati je morala nemale težave, da je vzgojila svoje otroke in jim preskrbela vse možnosti do poklicne izobrazbe. Danes so vsi otroci že preskrbljeni. Gospa Kodrano-va je dobrega srca in je vedno rada pomagala, kjer je opazila bedo in trpljenje, kolikor je mogla. Jubilantki želimo zdravja in zadovoljnosti in na mnoga leta! u— Zdravnice in zdravnike, ki opravljajo privatno zdravniško prakso, vabi mestni fizikat na kratek razgovor v zadevi prevoza bolnikov z reševalnim avtomobilom. Sestanek bo v sredo 6. t. m. ob 17. uri v sejni dvorani mestnega županstva. u— Diabetiki, insulin bodo oddajale lekarne na iosulinske nakaznice od 4. decembra naprej. u— Pošta Ljubljana 2 dne 6., 7. in 8. decembra t. L ne bo poslovala za stranke zaradi čiščenja uradnih prostorov. Stranke naj se te dni poslužujejo drugih pošt. u— še nekaj o ljubljanskem osnovnem Šolstvu. Nedavno smo poročali o letošnjem delu ljubljanskega osnovnega šolstva. Iz podatkov, ki so nam sedaj na razpolago, Novi roman „ Jutra" Se ta teden bomo začeli v »Jutru« prlobčovatl novi roman, o katerem smo prepričani, da bo zbudil nedeljeno zanimanje nadih čitateljic ln čit&teljev. Bo to G. FurtmiiUer: »KIPEC PRINCESE AMARE« Dejanje tega vseskozi napetega ljubezenskega to kriminalnega romana se odigrava malo pred pričetkom sedanje velike vojne na Dunaju ln v njegovi okolici, deloma pa tudi v nekaterih drugih krajih Srednje Evrope. ca a izhaja, da deluje v Ljubljani sedaj 13 osnovnih šol, ki so se morale v mnogočem prilagoditi razmeram. Skoro vse so morale pouk utesniti, vendar nobena šola ni ostala brez pouka. Nekateri razredi so poiskali zavetja v gostilnah in so tako sedaj štiri gostilniške sobe v Ljubljani namenjene pouku. Drugi so se preseiili v ugodnejše prostore. Šola na Grabnu je dobila na razpolago lep prostor v trnovskem župnišču, kjer izmenoma poučuje svoje razrede. Druge osnovne šole so se zatekle pod gostoljubno streho Uršulink, Lichten-thurnovega zavoda, Marjanišča, zavetišč in župnišč. Na ljubljanskih osnovnih šolah, kjer je vpisanih 581u šoloobveznih otrok (3028 dečkov in 2782 deklic), poučuje 177 učiteljic in 85 učiteljev. u— Strokovne šole. v Ljubljani. Razen državne tehnične srednje šole, ki letos nimajo pouka, nadaljujejo s svojim vzgojnim delom tudi vse strokovne srednje šole. Poučujejo državna trgovska akademija, abiturijentski tečaj, državna dvorazredna trgovska šola in Christofov enoletni učni zavod, šole obiskuje 872 dijakov in dijakinj, v to število pa niso všteti gojenci abiturijentskega tečaja. V strokovnih srednjih šolah imajo veliko večino dijakinje, katerih je vpisanih 699. u— Regulacija Gl.nšč ce. Kakor zn ;no, so bile v poslednjih deseti, t jih ur. v ane stiuge vseh najpomembnejših ljubljanskih rek in rečic. Med neuravnanimi je ostala Glinščica ki izvira nod ITiškim hribovcem in se izliva v Grada.ščico na Viču. Glinščica je prav za prav le potok ki ob hu ši suši časih celo povsem usahne Ob nalivih, zlasti spomladi, pa pokaže, kaj zmore. Ce je deževje izdatno, p es'opa celo bregove. Zaradi tega je uravnavanje struge zelo potrebno. Načrt za prvo etapo del je bil rri-pravijjen na hidrotehničnem ods ku Pokrajinske uprave že v pretekli zimi. Dne 1. aprila letos pa so začelli z deli. Po tem načrtu bo uravnana, odnosno preložena struga v dolžini 265 m. Pri uravnavi struge streme predvsem za tem, da bi krivine uravnali, odnosno strugo 6-a-ajšali Nova struga bo torej povsem ravna, le nekateri neobhodni loki bodo ostali tudi nsd lje. Nova st u"a je precej širša od stare. Na dnu je široka 3.6 m. pobočje pa ima naklon v razmerju 1:2. Globina struge znaša 2 m. Dno ne bo tlakovano, kar pri potokih tudi mi potrebno. Strmec bo znaša' s"mo 1%. Da bo strmec enakomeren ter tako majhen, bo približno ob koncu odseka kak meter visok betonski prag. Takšen prag je zan'miva tehnična novost, iznajdba na'ih strokovnjakov Za utrditev nadaljnjih odsekov GMnščiee pripravljajo potrrb^e načrte in ni dvoma, da bo v doglednem času tudi ta po-rvk uvrščen med že urejene ljubljanske vode. u— Ob obletnici smrti pok. g. Alozija Fuchsa se vršt slovesni rekvijem v četrtek, dne 7. t. m. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi u— Maša zadušnica za blagopojkojno go. Jelko Dolovčak bo ob obletnici njene smrti 5. decembra v šentjakobski cerkvi ob pol 7. zjutraj. Žalujoča rodbina Stanov- nrik. u— Polletni parastos za pok. inž. Mili-vojem Popovičem bo v sredo ob 16. v pravoslavni cerkvi. u— Namesto cvetja na krsto blagopo-kojnega gosp. Vesela daruje Jour-fix 200 lir za Dom slepih. u— Grmck Viktor daruje v spomin pok. Antona Anžiča za društvo slepih 300 lir. u— V založbi Knjigarne Tiskovne zadruge je pravkar izšla »Zgodba o Snegulj-čici« z originalnimi slikami. Knjiga je prav primerno Miklavževo darilo, ker so slike napravljene kot slikanice. u— Srednješolci(-ke), izkoristite prosti čas za priučitev strojepisja. Prak'ično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi tečaji 5. in 6. decembra. Učne ure dogovorno po želji. Prospekti: Trgovsko učlšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Lepo darilo! Dumas Trije Mušketirje v dveh knjigah, vezano 200 lir. Novšak, Globoko jezero, roman velike ljubezni, ve- zano 120 lir. Dobi se v vseh knjigarnah, založba knjigarne Ant. Turk nasl., Ljubljana, Pražakova 12. u— Učite se strojepisja! Novi tečajd pričenjajo 5. in 6. decembra. Praktično z a-nje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Knjiga izvirnih pravljic, posebno primerna kot darilo za Miklavža in za božič, je Marjana Radoniča »Čarobni prstan«. Kritika jo je sprejela kot presenetljivo delo štirinajstletnega avtorja. Pravljici pripovedujeta o kraljestvu v kače zakletih deklic, o čarovnicah m drugih pojavih pravljičnega sveta. Obe pravljici -ta zelo zanimivo čtivo. prava slaščica za mladino. Knjiga stane 35 lir in se dobi v vseh knjigarnah. u— v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« na strani 2. v rubriki »Kaj predvajajo kinematografi« je tiskarski škrat izpustil dve vrsti rokopisa in s tem izma-ličil smisel odstavka. Pravilno se mora glasiti: Kino Sloga: »Sedem pisem«. V glavnih vlogah Elfnede Datzig in O. W. Fischer. Kino Union: »Mož za mojo ženo«. V glavnih vlogah Magda Schneider in Johannes RUhmann. u— S soljo sta se zastrupili. Ljudje so postali v marsikaterem primeru pri uporabi nadomestkov lahkomiselni. Svarilen zgled sta 33-letna Marija černetova in 55-letna Ivana Zorčeva. upokojenka Tobačne tovarne, ki sta se zastrupili s soljo. Dne 26. novembra sta na domu černetove v Vod-matu pri kosilu použili krompir, soljen s soljo, kl se v kuhinjah ne uporablja. To vrsto soli imenujejo s strokovnim izrazom natrlum nitrosum in jo rabijo običajno za soljenje mesa kot nekak nadomestek za soliter. ženskama je takoj po zaužitju krompirja postalo slabo in so se pokazali znaki zastrupitve. Prepeljali so ju na interni oddelek splošne bolnice, kjer so jima zdravniki rešili življenje. Bolnico sta že zapustili popolnoma zdravi. u— Tatovi so jih zopet oškodovali z* 94.000 lir. Čeprav piše časopisje fkocro ver k teden po dvakrat o pogoet h tatvinah koles in opominja kolesarje, naj bodo p e-vidni in naj nikjer ne puščajo koles b ez nadzorstva, se policijski preria', kjer se nabirajo prijave o novih tatvinah kcjes, vedno znova polni. Naši kolesari osta ajo lahkomiselni in ne zmodri iih neb na tatvina, ki se zgodi nj hovim ko esarskim tovarišem. Menijo menda, da ?e tatovi n:i o-vega kolesa ne morejo polastiti. Tean večje in tembolj neprijetno je potem presenečenje, ko jim kje sredi opravkov, ko bi najbolj rabi]i kolo, tat odpelje njihovega priljubljenega »konjička«. V preeiklem tednu je policija prejela 14 prijav o tatvinah koles. Lastniki so ocenili »kodo na skupno 94.000 lir. Iz prijav uhaja, da tatovi povsod oprezujejo, najraje pa okoli gostiln in trgovin. V zadnjem tednu so odpeljali ukradena kolesa z R misfke, Dunajske, Gosposvetske ceste, s Kongresnega trga, s Ceste na Rožnik, iz Rudnika, s Tržaške ceste, izpred gorenjskega kolodvo a, z Viilharjeve ceste in iz Knafljeve ter Ss-lenburgove ulace. — Zaplenjeno moško tofo. Organi ljubljanske policije so zap enilii moško kolo znamke Bismarck« s tovarni £ ev'ikr 975.856. ki je bilo prodano za 1200 lir. Kolo je zelo dobro ohranieno, črno ple-skano, z večjim prtljažnikom in je vredno več tisoč lir. Nedvomno izvira iz kake tatvine. Lastnik kolesa naj se čimpi-ej zglasi na upravi policije v Subičevi uio 5. III. nadstropje, v sobi št 13, kjer mu bodo kolo vrnili. u_ FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar nah Varčufte z elektriko! Z Gorenjskega V S m oh orju na Koroškem so ustanovili urad za socialno pomoč, ki bo deloval v šmohorskem okrožju. Pomen in namen ustanove je obrazložil okrožni vodja Adler, ki je poudaril, da spada v okvir nove institucije preskrba mladine s toplim obedom itd. Okrožni vodja Kolnitz je obrazložil socialno poslanstvo stranke. Poudarjal je, da navzlic trajanju vojne še niso izčrpane vse možnosti za socialno pomoč bližnjemu. — Ustanova v šmohorju je začela takoj delovati. Na vzhodnem bojišču so padli koroški rojaki: Hans Pečnik iz Beijaka, naddeset-nik Karel Ceber iz Celovca in Pavel Sa-laček iz Smohorja. V Preski je umrla minula mesec Ivana Tepina. Umrla je kmetica Jožifma šornova, koroška rojakinja, odlikovana s srebrno kolajno za matere. S štajerskega Jubilej cestne razsvetljave v Gradcu. Dne 1. decembra 1894, torej pred 50 leti, so zasvetile prvič v Gradcu električne svetilke na cestah Električno razsvetljavo so dobili najprej notranji mestni okraji, polagoma pa tudi perife ija. Smrt štajerskega rojaka. Dne 27. novembra je umrl v Gradcu upokojeni pisarn5 ški ravnatelj Janez Škorjanc. Pokojnik zapušča ženo Terezijo, otroke in druge sorodnike. Pokopali so ga 29. novembra. Nesreča pod avtomobilom. 16 letni delavec Franc Dovjak se je hofel s svojim vozom izogniti avtomobHu, pri tem pa je prišel sam pod avto. Zlomil si je levo nogo ter so ga morali olpeljati na zdravljenje v celovško bolnišnico. Smrtna kazen za nasilnega zločinca. 22-letni inozemski delavec Peter Raki i\ ki je bil zaposlen v Bierbeumu blizu Gradca, je letos spom'adi iz zasede r a ' advnim nedostatikom reši vsaj pesniško misel ali osnovno čustvo, ki posem preveva, je pri pesmi, ki ima težišče v formalnih kvalitetah, dosegel tem manjši učinek, čim manj izvirnih formalnih zn«či;nosti, kakovosti in lepote je prenesel! v svoj prevod, Tako je mogoče, če omenim samo slučajni primer, dokaj lahko podati snov, t. j. vsebino Prešernove pesmi »Kam?«, vendar lahko ta pesem docela izgubi svoj učinek in poetično veljavo (kakor smo vide'i na pr. v nekem srbskem prevodu), če nista ideja in čustveni vzgon pesmi podana s kar moči vernim posnetkom tpično pesniških, t j. formalnih kvalitet izvirnika. Zakaj sama pesniške misel ali osnovno čustvo sta v znatni večini primerov — in v današnji poezij bolj kakor na pr. v klas-lčni poeziji — dokaj mailp pomembni za kvalitetni učinek pesmi, še3e s podporo dovršene forme se zgodi neke vrste estetski čudež: t pesem učinkuje kot dovršen, enkratni izraz pesnikovega čustva aii misli. Prav s ^ strani je slovenska poezija v romanskih jezikih slabo odreoafla.^ Nikakor ne bi hotel zmanjševati powena in — denimo — fijološke dognanosti ter splošno estetske ravni večine dosedanjih prevodov, posebej še Salvintjevih. Toda nekaj manjka malone vsem cejo prav dobrim 1 prevodom, in to nekaj je za učinek prevedenih pesmi večji del bistveno pomembno: V kolikor je ohranjen izvirni metrum, v kolikor so dokaj srečno prenesene v tuj jezik pesniške sike, pogrešamo v p-evodih rime Malone vsi prevodi naših pesmi v francoščino in italijanščino so namreč ne-rmani. Ta navada (morda bi laoko recli: razvada) je v romanskih literaturah sp oh močno razširjena, saj niso redki prevodi pesnikov v ritmično prozo. Sam imam na pr. Shelleya v takem barjanskem proznem prevodu in ne morem reči. da bi bi zaradi tega (in prevod je oči vidno zedo dober!) zabrisan vtis veličine in pomembnosti tega pesnika. Toda to so v vel;ki mer pesmi iz tiste skupine, ki jo prej omenjeni Thove'. označuje s poezijo snovi. Za dobršen del naše, zlasti moderne poezije pa bi bila ta skupdnaka določitev nekoliko krivična. Tako na pr. pri poeziji Zupančiča ali Gradnika ni bistveno značilna samo razložljiva miselna in čustvena vsebina pesmi marveč je le-ta, dejal bi, strukturalno združena z učinkom formalnih kvartet In med te sodi tudi in zlasti še rima. A. V. Isačenko piše v svoji odlični, pod-netni razpravi »Slovenski verz« (Ljubljana 1939) v poglavju »Bistvo in zgodovina rime« med drugim to'e: »Izrecno poudarjamo, da rima ni samo olepševalno sredstvo verza, kakor notranja asonanca in aflite-racija v moderni literaturi, temveč me-trično sredstvo bistvene važnosti. Medtem ko je notranja, asonanca in aliteracija v modernem pesništvu epizod ičnega in spo-radičnega značaja In se navadno omejuje na en sam verz, je rima verzna konstanta par exceJLence in je odločilna za vso pesem in za večino vseh modemih pjssmi sploh.« — Ce vzamemo tedaj v roke prevode slovenskih pesmi ▼ romanske jezike, vidimo, kako eo osiromašene prav zaradi pomanjkanja tega bistvenega elementa. V Slovenskih pesmih, kar jih je v Ibrovčevi antologiji, je vprav presenetljiva in pri- jetna izjema A Debeljaka prevod Murno-vih »Vlahov« (Musiciens earants), ki so rimani kakor v izvirniku in z zvočnim poudarkom »o« ja v zadnjih dveh verzih vs 1-ke izroed treh kitic posnemajo sicer nepre-vediljdvi otožni ton, spominjajoč nas melanholičnih melodij, ko so navdihnle pesniško vizijo Aleksandrova. Te dni sem dobil do rok nekaj francoskih prevodov iz slovenske lirike, ceo v Ljubljani živeče Francozinje gospe And' ee Banko. Gospa je prevedla doslej nekaj pesmi Otona Zupančiča (Ob Kvarneru), Umetnik in žena, Ciciban in čebelica), Alojza Gradnika (Eros Tanetos, Zima, Crv) in Prešerna (O. Vrba); vsak teh prevodov se po svoj h formalnih pesniških kvalitetah prijetno razločuje od dosedanjih poizkusov, predvsem pa po tem, da prevajalka za raziliko od drugih prevajalcev upošteva in spoštuje tudi rimo. Na tem mestu ni prostora za primerjavo med izvirnikom in prevodom: vsekako bi t&ko preučevanje izzvenelo v čast in prid prizadevne ljubiteljice slovenske poezije in pokazalo, da bi mogli biti šele v tej smeri na dobri poti k res reprezentativni francoski antologiji slovenske Mrike. Naravno je. da ima slovenski stih kot zgoščena umetniška podoba našega jezika in njegovega duha svoje zakone, ki se odražajo v metrumu in v ritmu, v dikciji in v fonetičnih prelivih; prav tako je umljivo, da je pri prevajanju v francoski jezik treba upoštevati francosk metrum M sploh francosko poetiko. Toda vedno je treba uspeh prevoda presojati po njegovem izrazito poetičnem učinku, ki je skupek ne le idejnih in čustvenih komponent pesmi, marveč predvsem njihovih formallnih kvalitet In prav v tem pogledu kažejo prevodi ge. Bankove tolikšen napredek v primeri z dosedanjimi prevodi, da je treba v interesu naše kulture izreči gej. Bankovi že sedaj priznanje in ji dati to, kar se imenuje v jeziku njene domovine encouragemeat — za nadaiijjnje delo, za visoki in odgovorni cilj: anto,ogijo slovenske lirike, ki bo dostojna doseženih vrhun-. v v liričnem oblikovanju naše besede. Zapiski Izšel je Zbornik znanstvenih razprav XX pravne fakultete. Obsega 271 strani ter vsebuje sledeče razprave: S. Bajič: Kvalifikacijski proib'em v mednarodnem zasebnem pravu. A. Bilimovič: Razvojna tendenca kmetijstva V. Korošec: O načelu publici-tete v hetitskem pravu. A. Maklecov: Zena in zločin. A. Munda: Psihologija in tehnika sestavljanja zapisnika. V. Murko: Znamke in javne finance. E. Spektorski: Naturalistična sociologija M. Šekrij: Stvarne meje zasbopne ob'ast.i pri kapitalskih trgovinskih družbah R. Trofenik: Uporaba tujega kazenskega prava po tuzemskem kazenskem sodišču C. Zebot: Us^da zlate veljave v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Zbornik se dobi na dekanatu pravne fakultete Pravljica o Sneguljčiei. V založbi Cirila Janežiča je pravkar izšla v krasno natisnjeni knjižici znana pravljica o Sneguljčiei v priredbi T. Toryja. Knjižici, ki je vsebinsko ni treba posebej opisovati in priporočati, saj sodi ta motiv med najbo'j priljubljene otroške pravljice, dajejo pogUa-ri F!ew «"-«•-» Tivoli. 3278?-6 KXAV. HARMONTKO damsko, 80 basov s kov. če"-om. predvojno bl->g*3. tvndam. Naslov v ogl. odd Jutra 32786 6 HARMONIKO d!at~n:opo. nodel ITT — ZTi^mVe Hohner. malo rablleno s krasnim ria-w>m. v kovčeru in ne-r-^močl i :vi *v"v'pki r>ro d-m za 11 000 lir. Naslov v o?-' odd Jutra. VELTKO STJKO Rrca JP7ii'ov<"-' c širo-130x95 ■cro^sm N-"-lov v orfas. nem od d Jutra 3*739 6 dr-focero. pr~do.Tn. N.i-cI/mt v o*d odd. Jutri. Ofintf v torek «1 ^ do 15 ure. 37*«v>-5 VT.1V PHIJMf>\"KO ni 12 b^s^v orodam — ni-:rrip-n^ Miki-vž*vo d-> Naslov v ogT r^rf. Jutri .T>7Q1 -6 roT TT5"*rAČ Prt 35 Trt prod-m. čtu-BO!T">T?!CI 25 32792 6 nvo.T nrvovr^t^T! dam zi sli -rpo ('"'»n ste i^ltr^ova 8 "-»n-rtiot. p orlrli-oT^. r?Oi>iro oh 91' ^n, prodrm. Hrenova i '--TT. 3?778-6 Kupim STEKLENICE različnih vn=t kupujemo Dobro plačamo Na Važo *eljo tih prevzamemo na doru B GuSt'n Vodni kov trg 2 J318N-7 ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« m le Yi B Guštin VodnOov trg 2. T 426 7 TSALNP STROJE dobro ohranjene. bolJSe znamke kup- takoi po mjvišji dnevni ceni — tvrdki »Evere«t« PreSer novB ul 44 J 429-7 NALIVNA PERESA ooljše vrste in dobro ohr?nlena. stalno kupu je tvrdka Evere*t Pre sp-riovo ul «4 1-431 7 ZIMSKA OBLACLA raznovrstna za otroke m odrasle v dobrem sta nju. spednia ln vrhnja, razno perilo, rjuhe kap ne bnsače srajce ms J ce nogavice itd. kupi in prevzame ▼ komisij sko prodajo: Hinko Priv šek komis j^ka trgovina Gradišče 7. — nasproti dramskega gledališča 31843-7 ZIMSKO PERILO mo?ke. ženske in deco aovo in malo rablieno. ku-DUie Hinko Privšek. Gra li5če 7, nasproti dramske m eledaliSča »1076-7 RJUHE icapne in drugo postelino oerilo. kupi vsako množi no Hinko Privšek Gradi šče 7 nasproti dramskega eledaliSča 11077-7 GALOŠE. SNEZKE 'm. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Dobro pi-i^am 32780--7 OTROŠKE ČEVLJE visoke, rjave št. 35 dobro ohranjene. kup-'m ali zameniam Ba en*ke št. 33 Na^ov v ogl. od delku Jutra. 32783-7 PARCELO do 150.000 Ur. kupim — Naslov v ogl. odd. Jutra. 3276120 VEČJE PODJETJE, zelo zaposleno, mesečni čisti zaslužek 30.000 lir. se da v naiem ali proda. Ponudbe na ogl. odd. lutr« pod »Lepa bodočnost«. 32719-17 Ui OPREMLJ. SOBO ▼ bližini glavn. kolodvora ali v Slški po možnosti s posebnim vho-dO-D iščan. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Meblo-Vano« 32769-23a VILO ALI HIŠO z vrtom, kjerkoli v bloku Ljubljane, kupim ta koj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Plačam v gotovini takoj« 32274-20 PARCELO za Bežigradom in ob Za loški ceeti. prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim goto. Vino«. 32738-20 VILO dvodružinsko, zamenja za parcele Zajec Andrej. realitetna nišama. Tavčarjeva ul. 10 32739-20 VEČJO PARCELO ali dve manjši kupim kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trrovec« 32740 20 STANOVANJE etažo dvo.trosobno ali d°' pa tudi celo etažo hiše ali vile do 350 000 lir. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Bdi« 32785-20 ijiiiMij' n rr PRAZNE SOBE dve ev. tri. zelo lepe, še v bližini meftn. središča oddam Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj odgovor« 32765-23 LEPO SOBO s posebnim vhodom, t sredini mesta, oddam ta koi »U 15. dec. solidne mu. starejšemu gospodu po možnost: m lastnim perilom. Naslov t oglas nem odd. Jutra. 32748-23 iOKBICO m večin vsoto denarja— legitimacijo in potrdilom iz bolnice Je izgubila revna begunka. Pošten naj d tel J naj odda pro. ti visoki nagrad v ogi. odd. Jutra. 32745-37 REVEN VAJENEC Je pozabU aktovko z ob leko ln orodjem na vogalu Rimske-Gorjupove ulice. Oddati Jo pri — Nachtigal-sin, Ciril Metodova cesta (Dunajska) 32751 37 UŠEL JE petelinček čopkar. Zatekel ee je na Breg. Najditelja prosim, da ga vr ne proti nagradi, v Rožno ulico 21. 32756-37 IZGUBIL SEM volneno rokavico od ko-pal:šča ho tel.i Slon do Delavske zbornice. Pro. slm najditelja, naj Jo proti nagradi odda v čo povi ul. 1-1. (Delavska zbornica-. 32785-37 f Umrli so nam naša MATI KINO MATICA Telefon 22-41 Pozor! Pozor! Senzacijonalni AgfakoJor-film LAŽNJTVI KLJUKEC Hans Albers, Brlgiti Horney, lise Werner. - Zaradi izredne dolžine filma Predstave ob: 15.30 in 18. uri Pokopali smo jih 29. novembra 1944 na domače pokopališče v Sodražici. Za blagor duši rajne se bo darovala sv. maša v torek 5. decembra 1944 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Sodražlca, Radomlje, Loški potok, Ljubljana, Ribnica, 4. XII. 1944. LOVŠINOV! (KAPROLOVI) 1 Dotrpel je naš dobri oče. stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod KINO SLOGA TeL 27-30 Svojevrsten pustolovski in napeti kriminalni film SEDEM PISEM Elfriede Datzig, O. W. Fischer Predstave ob 16. in IS. uri KINO DNION Telefon 22-21 i Ce se ločim, bo ali ne bo MOŽ ZA MOJO ŽENO Magda Schuelder, Johannes Riemann Predstave ob 16. in 18. uri Zaradi alarma prekinjena zadnja predstava v soboto, bo nadaljevana v torek 5. t. m. ob 14.45 — vstopnice za matinejo in predstavo ob 14. uri v nedeljo pa prežigosane za predstave preko tedna Umrla nam je naša ljuba mama in stara mama, gospa KOŠAK FRANČIŠKA Pogreb drage pokojnice bo v torek 5. t. m. ob 14. uri z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, 3. decembra 1944. žalujoči rodbini: NTJSSDORFER, ŠTUBELJ posestnik in mizar Njegovo trupio počiva v mrtvašnici Splošne bolnišnice. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 5. decembra ob uri iz- pred župne cerkve na Viču na viško pokopališče. Ljubljana, Kranj, Tržič, dne 5. decembra 1944. Globoko žalujoče družine: MRAK in PODGORSKI ter ostalo sorodstvo Umrla nam je naša ljubljena, jjp^ draga mati in stara mama, gospa F 1 Dotrpela je naša ljubljena žena in dobra mati, gospa IVANČIČ KAROLINA Pogreb bo v torek 5. t. m. ob 16. uri z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 3. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI UČITELJICA V POKOJU K večnemu počitku jo bomo spremili v torek 5. t m. ob 15. uri z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. LJUBLJANA, BEOGRAD, dne 3. decembra 1944. Globoko žalujoči: ANDRIJA, carinski posrednih; DRAGOMIR, privatni uradnik, sinova: MILICA, por. ANTONI JEVIČ, hči; ERNA rojena FROULIK, LJUBICA, rojena POPOVIC, snahi; MIHAJLO ANTONI TE VIČ, prota, zet; vnuki, pravnuki — ter ostalo sorodstvo m m H " 3 Najprlsrčnejša Umrla je moja presrčno ljubljena, zlata mama, gospa IVANKA CESAR roj. STANIŠA Pokopali so jo v četrtek 30. novembra 1944 na novomeškem pokopališču. Vsakemu posebej in vsem, ki ste ji lajšali trpljenje ob poslednjih urah njenega življenja in jo spremil' na njeni zadnji poti, se tudi za očeta in vse sorodstvo iz srca zahvaljuje žalujoči sin JANEZ CESAR Ljubljana, Novo mesto, 3. decembra 1944. vsem, ki ste nam stali ob strani ali kakorkoli izkazali pomoč in sočutje ob smrti naše ljubljene žene, mame in sestre, gospe rcf. GOGALA soproge generalnega ravnatelja Vzajemne zavarovalnice Ohranite jo v toplem spominu in molite zanjo. Ljubljana, Maribor, dne 3. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI W. Gross: Prisrčen pozdrtv (Prevod iz danščine) Švedska mornarja, Kale Svenson in Ole Feterson, sta si. bila zelo dobra prijatelja, dokler se ni lepega dne njuno prijateljstvo dodobra skrhalo. V Antwerpnu se je pripetilo, na zelenjavnem trgu. Tu je policija prijela ta zaprla Kaleja. Precej vinjen je bil in svojo objestnost je !e preveč kazal s tem, da je prevračal ženskam koše. Ole, njegov rojak, je zavpil zaničljivo in škodoželjno za njim: »Nerodni kmetavzar!« On, Kale Svenson, kmetavzar, na kopnem živeč človek! To je bilo za Kaleja, starega pomorščaka, ki jo je bil popihal naravnost izza šolskn klopi na morje, največja sramota, v katero bi ga sploh mogel kdo pripraviti. Zaroti! se je, da se bo maščeval, ln zaobljubil, da bo dal Oleju najmanj nekaj krepkih zaušnic. Ko so drugo jutro izpustili Kaleja iz policijskega zapora — plačati je moral precejšnjo globo — j? zvedel v svojo veliko žalost, da je bil odplui njegov prijatelj na Kitajsko, medtem ko je meral sam še isti dan odpotovati visok/) gor proti severu. Ole in oo se torej ne bosta videla dalje časa. Ta okolnost je le še povečala gren- kobo maščevanja, ki ga je bil prisegel Kale. Na dnu njegove užaljene duše so zrasle Oleju namenjene zaušnice v precejšnje število čvrstih udarcev, ki po njih ne preostane od Oleja — tako je vsaj be-sedičil Kale — nič drugega ko nekaj gumbnic. Minevala so leta. Kale je bil postal v mornariških krogih znamenitost. Vsi njegovi tovariši so poznali zgodbo, v katero sta bila zapletena Kale Svenson in Ole Peterson. No, in po šestih letih smelih nad se je Kaleju slednjič le obetalo uresničenje njegove žive želje. V New Torku je bilo. Kale je bil pravkar dovršil svojo službo na lovcu na tulnje po polletni pustlovoski vožnji in stopil s trem! tovariši na kopno. Vsi štirje so si prizadevali, da nadomeste čimprej, kar so toliko pogrešali. Ko so stopili že v tretji bar, je zagledal Kale na visokem stolu pred točilno mizo moža, ki je po slamici srebal iz kozarca rumeno pijačo. Kale je stopil k njemu in ga udaril prijateljski po rami: »Halo, Ole!« Nagovorjeni se je obrnil in veselo vzkliknil: »Halo, Kale! Pridi, pri-sedi, popijeva ga kozarec!« Teda Kale se je zahvalil: »Počakaj trenutek, takoj se vrnem.« Nato je zapustil točilnico in stopil s svojimi tovariši v avto. »Na bližnjo policijsko stražnico!« je naročil šoferju. Dospevši na cilj je vprašal službujočega uradnika: -Koliko stane tu pri vas, če kdo koga pošteno nabije?« »Je gospod inozemec'« Kale je pritrdilno pokimal. Redar je odgovoril: Kazen znaša petdeset dolarjev. A kdo bo tepen?« »Moj rojak, Šved.« »A tako, tudi inozen.ee. Potem stane samo pet in dvajset dolajjev. Ce ste pa poštenjak, skrbite prosim, takoj za to, da prenesejo moža nato v bolnišnico.« »Bolnišnica? Mož ne bo potreboval bolnišnice, jaz naročim kar pogrebni zavod,« je mrko odgovoril Kale. »Tu je pet in dvajset dolarjev, jaz jih plačam kar vnaprej.« Vsi štirje so se vrnili v bar. Ole je zvesto čakal nanje in naročil je vsakemu vrček piva. To pot je Kale sprejel. »Predobro sem vzgojen, da bi staremu tovarišu odklonil vabilo, naj popijem z njim Cašo piva, tudi če ga nameravam pozneje pošteno našeš-kati,« je tiho dejal tovarišu in nato rekel Oleju: »Toda plačaj rajši takoj naročeno pijačo, kajti mučno bi bilo, če bi zapuščal svojim dedičem dolgove za pijačo.« »Prav!« je mirno odgovoril Ole. ki Je medtem že uganil Kalejevo namero. »To lahko potem še vedno poravnam. Pred tremi leti sem se tu poročil In prevzel trgo- vino s pohištvom. Stanujem brž tu okoli vogla in midva lahko poravnava svoj spor-ček še najbolje na zadnjem dvorišču moje hiše. Mojemu sinčku bo to v veselje.« »Ne, ubogega otroka naj ne mučijo vse njegovo življenje neprijetni spomini,« se je upiral Kale. »Najbolje bo, če urediva zadevo kar tu zunaj.« »Tudi prav,« je dejal Ole In odložil cigareto. »Halo, natakar, prinesite nam vsem še po eno Cašo piva! In za gospoda Sven-sona pripravite še, prosim, mokro gobo in svežo brisačo!« Ole je obesil svoj jopič na stol in si zavihal srajčne rokave. Kale prav tako. Nato so stopili možje na ulico. Kale je začel boj z mogočnim zamahom, a Ole se mu je spretno izognil, tako da Je Kale napravil le udarec v zrak. »Čemu se bi jeva prav za prav?« Je vprašal Ole in segel proti bradi svojega nasprotnika. Kale ie odbil udarec, a si je pri tem lzvinil palec. »Zaradi kmetavzarja in ker si se tedaj tako predrzno režal,« Je siknil Kale. »A jaz že prizanesljivo dopovem tvoji vdovi.« Več ni utegnil povedati, ker Je izpljunil v istem trenutku dva kočnika. Kljub temu je nadaljeval boj. lu. nov udarec. Ole Je bil zamahnil s pestjo. To pot Je odletel kos Kalejevega uhlja. »Ah, kaj,« so se tolažili Kalejevi prijatelji, »vse Je preraču- njeno, Kale hoče svojega nasprotnika dodobra utruditi, preden ga pobije.« A Ole se nikakor n* hotel utruditi, nasprotno, z naraščajočo silo ie udrihal po nasprotniku in nenadoma se je Kale sesedel. Borbe s pestmi je bilo konec. Ole je dvignil premaganca, ki je bil omedlel, in ga položil v jarek ob ulici. Popravil si je ovratnico in zaklical ostalim; »Pridite, fantje, sveži zrak mu bo koristil!« Zopet so stopili v bar, izpili skupaj nekaj čaš piva, nakar se je Ole poslovil, rekoč: »Pozdravite mi Kaleja, ko se zave, zelo presrčno! Na svidenje!« In je odšel. Ko se je zavedel Kale čez dobre pol ure, je najprej vprašal: »Kje je Ole?« »Odšel je, pošilja ti prisrčen pozdrav.« »Na policijsko stražnico!« je vzdihnil Kale in zopet sedel v avto. Pri vstopu v stražnico so se Kaleju še vedno tresle noge. »Vrnite mi mojih pet in dvajset dolarjev,« je šepnil komaj slišno. »Meta je slabo.« >'ridim,« je dejal uradnik, »takoj pokli- m bolnišnic«-« in naročim ts posteljo.« M MarnnitR se na rrnnane ..Dnhre kn\m! Fttr das Konsortfnm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« bet Izdajatelja: Stanke Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.c kot tiskar*arja: Fnan Jeran — Fiir den InseratenteO verantwortlich . Za tasevatal oddelek odgovarjat LJubourir Volčič