^justice.
Iomovi m
NO. 153
^^•4?%?°^ AMIN
0rk A/ t3 Pl 1&hl<z' • toooj
SPIRIT LANGUAGE ONLY
tjerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbriage, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 12, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Katoliški duhovniki zapuščajo svoj poklic
Duh posvetnosti, ki ihoče u-strezati telesu, vdira v zadnjih letih močnejše v vrste
katoliške duhovščine.
VATIKAN. •— Koncem septembra se bo začela v Rimu Svetovna sinoda katoliških škofov. Na dnevnem redu je tudi točka, ki obravnava odhajanje duhovnikov iz njihovega poklica. Za to točko je vatikanski strokovnjak za sociologijo msgr. Colagi-ovanni pripravil obsežno razpravo, ki njeno besedilo še ni bilo v celoti objavljeno. Rimski dnevnik Avenire, ki spada med resne italijanske časopise, je prinesel nekaj podatkov iz gornje razprave, ki bodo gotovo pred.-met splošnega zanimanja.
Colagiovannijeva razprava obsega dobo po 1. 1939. V letih 1939 do 1969 je bilo primeroma malo duhovnikov, ki so prosili za odvezo od duhovniških dolžnosti. Bilo je le 3,287 takih prosilcev, ki so jim bile prošnje uslišane, to je pa komaj 2.9% vseh katoliških duhovnikov.
Odstotek dobi čisto drug pomen, ako pomislimo, da se je zadnjih 10 let število katoličanov pomnožilo za 100 milijonov. L. 1960 je prišlo na enega duhovnika 1250 vernikov, 1. 1969 pa že 1417. Druga okoliščina, ki jo je treba imeti v vidu, je starost prosilcev:	večina prosilcev
je bila stara pod 36 leti.
Računi razprave prihajajo do zaključka, da bo v prihodnjih 5 letih zapustilo svoj poklic okoli 20,000 duhovnikov, torej povprečno 4,000 na leto, v istih letih bo ordiniranih letno okoli 3,000 novih. Tako bo cerkev izgubila letno okoli 1,000 primeroma mladih duhovnikov. Opozoriti je treba, da so tu obravnavani le slučaji, ko so cerkvene oblasti dale prosilcem dovoljenje, da zapustijo svoj poklic.
-------o----
Krom iz Rodezijo ¥ IM preko Sovjetske zveze?
WASHINGTON, D.C. — Do leta 1967, ko so Združeni narodi proglasili , bojkot nad Rodezijo v Afriki, so ZDA dobivale od tam 70% kroma, ki ga potrebuje naša industrija, predvsem jeklarne. ZDA so se držale bojkota in začele kupovati krom v Sovjetski zvezi, seveda po veliko višjih cenah.
Večina strokovnjakov je prepričana, da Sovjetska zveza ni-taa velikih ležišč kroma in da Verjetno tega preko Japonske dobiva iz Rodezije in ga nato prodaja ZDA. V vladnih krogih tega ne verjamejo in razlagajo, da se utegnejo strokovnjaki o bogastvu kromove rude v ZSSR motiti.
Vsekakor ameriška industrija še vedno uvaža krom iz Sovjetske zveze, le da ga sedaj tej plačuje po $70 tono, med tem ko ga je prej Rodeziji le po $20! Med tem je očitno, da bojkot Rode-z|je ni uspešen in te ne bo pri-sdil na kolena.
Vremenski
prerok
pravi:
Pretežno jasno in hladnejše. Naj višja temperatura okoli 75.
RDEČI PRITISKAJO NA
DEMILITARIZIRANO CONO
Po daljšem zastoju na bojiščih Južnega Vietnama so rdeči začeli nenadno močan napad na zavezniške postojanke južno od Demilitarizirane cone. V 18 urah so izvedli 11 topniških napadov in 4 napade s pehoto.
SAIGON, J. Viet. — V zad-.škimi nastopi tudi na področjih njih mesecih je bilo bojevanje dalje od Demilitarizirane cone.
a ozemlju Južnega Vietnama I	0
omejeno na manjše gverilske'118 ZSfJpS napade, na napade z metalci
Novi grobovi
Louis Strnad
V	Euclid General bolnišnici je umrl po dolgi bolezni 60 let stari, samski Louis Strnad s 439 E. 157 St., rojen v Cevelandu, zadnja 4 leta zaposlen kot čuvaj pri Atlas Electric Co. na Waterloo Rd. Pokojnik je bil sin pok. Franka in pok. Mary, roj. Zupec, brat Mary M., s katero je skupaj stanoval, Anthonyja, Josepha in pok. Franka, nečak Johna Jacklitza. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen danes zvečer ob 7.
Rose Schaberl
V	Euclid General bolnišnici je umrla po dolgi bolezni Rose Schaberl s 1212 E. 176 St., roj. Maresic v Clevelandu, stara 72 let, žena Charlesa, mati Ernesta in Dorothy Schaberl, stara mati Barbare in Jamesa Schaberl, sestra Mary Cross, pok. Michaela, pok. Lawrenca, pok. Cecelie, pok. Leopolda in pok. Franka. Bila je članica SŽZ št. 41, Oltarnega društva pri Sv. Jeromu in SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Jeroma ob 9., nato na All Souls pokopališče.
-----o------
Tečaj dolarja začel zopet popuščati v Evropi
FRANKFURT, Nem. — V začetku tega tedna so začele evropske valutne borze zopet gledati kritično na bodočo vrednost ameriškega dolarja. Vsaka borza je po svoje izražala svojo zaskrbljenost. Vse skupaj se je pokazalo v višji ceni za zlato.
Cena za unčo zlata (20-dolar-ski zlatnik) se je skoraj popolnoma približala $44, dočim znaša v Ameriki uradna cena še zmeraj $35.
-----o------
Civilna letala tarče vojaških letal
LONDON, Vel. Brit. — Letalci Britske letalske družbe trdijo, da zahodnonemški in francoski vojaški letalci uporabljajo potniška letala za neke vrste tarče, kar seveda spravlja potniška letala v nevarnost.
V	Bonnu in v Parizu so te vesti odločno zanikali in odklonili fot neosnovane.
Berlinsko vprašanje
se fe bliža rešitvi
Zastopniki štirih velikih sil so se danes sestali tretji dan zapored in opazovalci trdijo, da sporazum ni več daleč.
BERLIN, Nem. — Berlin se te dni spominja postavitve zloglasnega “zidu”, ki loči svobodni Zahodni Berlin od Vzhodnega, ki je med tem postal del Vzhodne Nemčije. Položaj Zahodnega Berlina je med tem. še vedno negotov, toda sodijo, da bo ta doba skoraj končana.
Zastopniki štirih velikih sil, ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije, se zdaj že poldrugo leto neprestano pogovarjajo o Berlinu, pa do zadnjih tednov niso prišli daleč. Zdaj izgleda, da so se načelno sporazumeli in da je treba izdelati le še podrobnosti sporazuma o bodočnosti Zahodnega Berlina in njegovih odnosov do Zahodne in do Vzhodne Nemčije.
Med tem ko so rdeči Vzhodni Berlin enostavno vključili v Vzhodno Nemčijo, ne priznajo, da bi bil Zahodni Berlin del Zahodne Nemčije. Iz njega hočejo napraviti posebno nemško državo, ki pa naj bi ji bilo dovoljeno ohraniti posebne, tesne- zveze z Zahodno Nemčijo.
Zahodne tri velike sile so se taki rešitvi upirale, pa začele popuščati, ko je na njo pristala b o n n s k a vlada kanclerja W. Brandta. Tako pričakujejo, da bo sporazum dosežen danes ali vsaj v nekaj dneh.
------o—-----
Boeing ima v načrtih nove vrste letal
SEATTLE, Wash. — Boeing Company, ki gradi znana letala B-707 in B-747, se zaveda, da bodo ta zastarala in da jih bo treba nadomestiti z novimi, modernejšimi in bolj ekonomičnimi. V načrtu ima namesto B-707 B-767, ki bo za kakih 100 milj na uro hitrejše, sprejelo bo pa o-koli 200 potnikov. Stroški obratovanja bodo za 15%, manjši.
Veliko B-747 letalo bodo preuredili in podaljšali njegov trup tako, da bo v letalu prostora za 1000 potnikov. To letalo ne bo služilo le za prevoz potnikov, ampak tudi za letalski tovorni promet.
lofjsfsfcl ik@ii©iR?y
mMl o ¥Sii
MOSKVA, ZSSR. — V uredništvu “Znanosti in vere” se je moralo zgoditi lani nekaj posebnega. List je objavil dolg članek od bralca, ki je odkrito priznal, da je vernik in da je radi tega imel, “neprijetnosti” vse svoje življenje, ki jih več ali manj la drobno opisuje.
Dogodilo se je, da so tudi bralci lista začeli od druge plati načenjati isto vprašanje. Vsi so verniki, ki so radi vere trpeli vsak po svoje. Zanimivo je, da je uredništvo lista dodalo pripombo, da je dobilo in dobiva še zmeraj dopise bralcev, večinoma vernih, ki vsak po svoje slika svoj boj za “svobodo vesti”. Seveda je število dopisov, poslanih po nevernikih, veliko večje.
Značilno je, da list, ki se u-kvarja že toliko let z brezbo-štvom, v vsem tem času ni našel nobenega novega dokaza, ki naj bi mu pomagal zagovarjati njegovo stališče! Kot se vidi, je duh birokracije ubil v brezbožnikih vsako pobudo za širjenje in utemeljevanje filozofije o brezbo-štvu.
------o-----
Malo zanimanja za “Pentagonske dokumente”
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je izročilo Kongresu “Pentagonske dokumente” o posegu ZDA tv Vietna-jmu. Čeprav je bilo v javnosti o j tem nekaj razpravljanja in veliko pisanja v delu časopisja, si je te dokumente do odhoda na kongresne počitnice v avgustu ogledalo le 14 kongresnikov.
Kdor je sledil razvoju ameriške zunanje politike, posebno o-ne v Aziji, je v “dokumentih” našel komaj kako r e s n ič n o skrivnost!
------o-----
Rdeči grade cesto skozi Demilitarizirano cono
SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnam gradi skozi Demilitarizirano cono med obema Vietna-moma novo, trdno cesto. Ta mu naj bi služila za oskrbo rdečih sil v Južnem Vietnamu v času monzumskega deževja, ko Hoči-minhova pota za večji promet niso uporabna.
min in raketami ter na sabotaže m nasilja. Sredi tedna so rdeči račeli nenadno z obsežnimi napadi južno od Demilitarizirane cone, skozi katero grade sicer tudi trdno novo cesto. V 18 urah bojev so imeli Južni Vietnamci 15 mrtvih in 41 ranjenih, kot pravi uradno poročilo, rdeči pa so pustili na bojiščih 48 mrtvih. Poleg vrste topniških napadov so rdeči izvedli tudi štiri napade s pehoto na vojaške postojanke tik južno od Demilitarizirane' cone.
Ker so se ameriške borbene enote umaknile že pred par tedni s postojank južno od Demilitarizirane cone in te prepustile domačim silam, ameriških izgub tekom rdečih napadov tam ni bilo. Poročajo le o enem ranjencu, kajti še vedno je na večini postojank ostalo po nekaj ameriških vojaških svetovalcev in strokovnjakov za topništvo in zlasti za zveze.
Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu je objavilo, da je padlo pretekli teden na bojiščih skupno 18 ameriških vojakov.
Sedanji boji južno od Demilitarizirane cone so največji in zavzemajo največje področje v zadnjih dveh mesecih. Običajno so rdeči omejili svoje napade na eno ali dve postojanki, tokrat so istočasno udarili na tri glavna oporišča južno od Demilitarizirane cone in jih z malimi presledki stalno obdelovali s topništvom.
Nihče ne misli, da bi bil sedanji pritisk rdečih na položaje južno od Demilitarizirane cone kak začetek večje ofenzive, ker čas za večje vojaške nastope ni primeren. Šele ko bo minilo sedanje monzumsko deževje in se bo zemlja do neke mere v sredi jeseni osušila, bo mogoče : računati z večjimi rdečimi voja-
vezem IDA s Kina
Sovjetska zveza se boji, da bi iz pomirjevanja med ZDA in Kitajsko nastala kaka protisovjetska zveza.
MOSKVA, ZSSR. — V glasilu Komunistične partije “Pravda” je napisal sovjetski strokovnjak za ZDA Gregorij A. Arbatov daljši članek, v katerem pravi, da bodo naslednji meseci pokazali namere Nixonove vlade. Ali bo Nixon res uporabil pot na Kitajsko za zmanjšanje mednarodnih napetosti, kot je dejal, ali pa bo morda skušal graditi protisovjetsko zvezo.
Popolnoma naravno je, piše Arbatov, da se v Sovjetski zvezi zelo zanimajo za razvoj odnosov ZDA s Kitajsko, ker je to za sovjetsko ljudstvo stvar izredne važnosti, kot je važna, tudi j za svetovni socializem, za ves mednarodni položaj in za sve (tovni mir.
Članek predstavlja brez dvoma uradno stališče ZSSR, ker je prvič objavljeno v najvažnejšem listu “Pravdi” in ker ga je TASS v celoti razdelil, kar stori le v izrednih slučajih.
Sovjetska zveza, pravi pisec, še vedno išče izboljšanje odnosov tako s Kitajsko kot z ZDA, svari pa obe te, naj ne sklepata kake protisovjetske zveze. Čeprav kaže članek precej dvoma in sumničenja v Nixonov poset na Kitajskem, vendar opozarja sovjetske čitatelje, naj ne bodo v sodbi prenagli, naj rajše počakajo na razvoj. Skuša z razlaganjem položaja v ZDA pokazati, da ZDA niso protisovjetske in opozarja na dejstvo, da so mnogi liberal! že dolgo zagovarjali v ZDA obnovo rednih odnosov s Kitajsko.
Tudi Vzhodni Nemčiji manjka delovne sile
Prva posledica napovedanega sestanka Breznjev-Tifo
CLEVELAND, O. _ Dobrih 10 mesecev so se rdeči politiki v Jugoslaviji trudili, da so spravili različne interese j u g o s lovanskih narodov pod en klobuk v obliki 22 dodatkov k dosedanji ustavi. Debate so bile burne in navadno nerazumljive za opazovalce na tujem. Povrhu pa še silno zapletene. Zato se mednarodna politika ni dosti brigala za jugoslovansko ustavno debato. Ko je bila dodatna ustava izglasovana koncem julija, so bili tudi redki tisti tuji viri, ki so skušali razložiti bistvo ustavne refer-me, tako komplicirano besedilo je namreč dobila ustavna reforma. •	; l
Besedilo ni zmeraj jasno, kar bo dalo pristašem republiške suverenosti in neodvisnosti dosti prilik, da bodo zahtevali za republike še marsikaj, kar jim v ustavi ni bilo izrečno priznano. Drugi pomislek je pa tale: republike so dobile dosti novih pristojnosti in pravic, obenem pa tu-
di obvez, posebno gospodarskega značaja. Ali bodo vse republike izvrševale prevzete obveze? Iz Slovenije in Hrvaške se že sedaj slišijo glasovi, da se bodo nekatere republike izmikale svojim obvezam, ker so pač navajene, da iz Beograda samo dobivajo, tja pa nikoli ničesar ne dajejo.
Kot rečeno, se tujina za vse to ni dosti menila. Med tem je Tito sam sprožil zanimanje za Jugoslavijo s svojimi izjavami. Na eni strani je izjavil, da je položaj tak, da edino partija pomeni tisto vez, ki drži državo pokoncu, na drugi strani je pa moral priznati, da je stanje v partiji tako, da jo je treba temeljito rekonstruirati in napraviti iz “množične” dobro “kadrovsko stranko”. K tem značilnim Titovim izjavam je prišla še vest, da bo sam Brežnjev obiskal Tita.
Vse tri novice so hitro sprožile več zanimanja za Jugoslavijo, kot so pričakovali, kar ni čudno. Ako je po Titovi iz-
javi partija edino zanesljivo vezilo za Jugoslavijo, obenem pa v tako slabem stanju, da jo je treba temeljito rekonstruirati, potem nastane vprašanje, kakšno bodočnost naj ima ta dežela. Saj se lahko zgodi, da Titu spodletijo njegovi načrti: da se sedanja u-stava ne bo obnesla radi premajhne solidarnosti med republikami, ali pa da se rekonstrukcija partije ne bo posrečila. Kaj po potem?
Na tem vprašanju je med tremi vodil nimi velesilami najbolj zainteresirana Sovjetska zveza, ki se na splošno verjetno strinja s Titovim stališčem, da je namreč bodočnost Jugoslavije močr,o odvisna od bodočnosti Zveze komunistov Jugoslavije. Že to goni Brežnjeva, da se osebno pomeni s Titom-
Brežnjev ima še drug razlog. Sovjetska politika ni naklonjena ideji federalne državne ureditve. 'Saj Kremelj obravnava svoje “republike”
kot navadne province, ako ne še slabše. Da je Tito šel predaleč v izvajanju federalnega načela, tega v Moskvi niso nikoli tajili. Sedaj so zvedeli, da se Tito znova nagiba k ideji “demokratskega centralizma”, kajti odločno nasprotuje vsaki pomisli, da bi vsaka republika imela lastno neodvisno Zvezo komunistov. Ali ni to kljuka, ki bi se nanjo dali obesiti razgovori med Titom in Breižnjevim?
Za čiščenje pojmovanja federalnega načela je Kremelj morda še bolj zainteresiran kot Tito. Saj je tovariš Brežnjev napravil že dosti slabih skušenj s , svojimi navidez “bratskimi” kom unističnimi državami. Zato gotovo ne želi, da bi v Beogradu dočakal novo razočaranje, ki bi ga utegnilo bolj boleti kot vsa dosedanja. Bodoči odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo bodo zato morda zelo odvisni od pogovorov Brežnjev-Tito. Seveda se bo to pokazalo šele pozneje.
BERLIN, Nem. — Podobno kot Zahodni Nemčiji manjka delovne sile tudi Vzhodni Nemčiji. Zahodna, si je pomagala na ta način, da je sprejela nad milijon tujih delavcev, med njimi blizu pol milijona iz Jugoslavije. Vzhodna si skuša pomagati na sličen način, pa z manj uspeha. Zaposlila je doslej kakih 50,000 delavcev iz drugih komunistič-, nih držav vzhodne Evrope.
V satelitskih državah je precej brezposelnih, posebno na Poljskem, pa se zdi, da nimajo jposebnega veselja iti na delo v Vzhodno Nemčijo, četudi so tam gospodarske razmere najboljše v vseh komunističnih državah.
-----o----
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y.— Bethlehem Steel Corporation, druga naj-' večja jeklarska družba v ZDA, je objavila včeraj, da je povišanje cen svojih izdelkov za 8% odložila do 1. februarja 1972. Vse jeklarske družbe so objavile takoj po sklenitvi i nove kolektive pogodbe dvig J cen svojih izdelkov za 8%0 s 1. decembrom 1971, ^
j Iz Clevelanda j in okolice !
Slovenska pisarna—
SLOVEjNsKA pisarna v BARAGOVEM DOMU bo odprta to soboto, 14. avgusta, od dveh do štirih popoldne in v nedeljp, 15. avgusta, dopoldne od desete do dvanajste ure in popoldne od dveh do štirih za naroči tev knjig Mohorjeve družbe v Celovcu za 1. 1972. To je zadnji dan, da bodo naročniki prišli v seznam udov v Koledarju. V istem času lahko kupijo knjige ‘Odprti grobovi” in “Huda pravda”, ki so pravkar prišle.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Iz bolnišnice—
G. Fiorian Močilnikar, 1096 E. 64 St., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila iti bodrilne kartice.
Ugodno—
V	Norwood Appliance and Furniture, 6202 St. Clair Ave., imajo po ugodnih cenah naprodaj'odlične SEALY POSTURE-PEDIC žimnice in vzmetnice. Več v oglasu!
Pozdravi—
Mr. Witt in Mrs. Rose Omahen pošiljata svojim sorodnikom in prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Ljubljane.
V bolnišnici—
Mrs. Anna ' Marolt z 19314 Muskoka Avenue je v Euclid General bolnišnici. Obiski co dovoljeni.
Vstopnice še na razpolage—
V	župnišču sv. Vida je še vedno na razpolago nekaj vstopnic za sprejem gostov iz Slovenije prihodnji torek, 17. avgusta, zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
-----o-----
Zadnje vesti
BERLIN, Nem. — Poslaniki štirih velikih sil že tretji dan zapored vstrajno razpravljajo o bodočnosti Zahodnega Berlina. Trdijo, da je sporazum že skoraj dosežen in utegne biti še danes objavljen. Danes poteka namreč eno leto po podpisu nenapadalne pogodbe med Moskvo in Bonnom. Njena ratifikacija je vezana v Bonnu na sporazum o Berlinu. Jutri bo minilo 10 let od postavitve zloglasnega “zidu”, sporazum o Zahodnem Berlinu bi bil tako povezan tudi z drugo važno obletnico. BELFAST, S. Ir. — Včeraj je padlo v spopadih med protestanti in katoliki novih 5 žrtev. Postopno se je posrečilo izgrede in boje omejiti in noč je prešla kar dosti mirno. NEW YORK, N.Y. — Župan John V. Lindsay je včeraj na tiskovni konferenci objavil, da zapušča republikansko stranka in prehaja k demokratom. Nekateri ugibljejo, da bi utegnil biti demokratski kandidat za predsednika ali podpredsednika ZDA prihodnje leto ali pa za guvernerja. Demokrati so njegov prestop v njihove vrste pozdravili. MONTREAL, Kan. — I.A.T.A., Mednarodna zveza letalskih družb, se tu že od junija pogaja o novih cenah za prelete Atlantika v prihodnjem letu. Včeraj so upali doseči sporazum, pa se mu je uprla Lufthansa. Kljub vsemu izgleda, da bo s 1. aprilom možno leteti iz New Yorka ali Montreala v London in nazaj za nekako $190.
Ameriška Domovina
'I- vi' I »/I c- » v
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
tPublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
_ _______
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
.^ggfe,83	No. 153 Thursday, Aug. 12, 1971
Mednarodna politika na tri ogle bo težko razumljiva
Do sedaj ni bilo težko držati splošen pregled mednarodne politike. Amerika je vodila svobodni svet, ki je sledil njeni taktiki, čeprav ne zmeraj in ne prostovoljno. Na splošno med Ameriko in njenimi prijatelji in zavezniki ni bilo resnih trenj. Na drugi strani se je Sovjetska zveza uspešno uveljavljala kot voditeljica komunizma, je pa pri tem tudi za železno zaveso večkrat zadela na kritiko. Nevtralni svet ni dosti pomenil, akoravno je imel svojo mednarodno organizacijo “neuvrščenih”, ki ji je botrovala Titova zunanja politika. Kitajska se je takrat načrtno zavzemala za izolacionizem; ji ni bilo mar, da se uveljavlja v mednarodni politiki.
Ta slika se ni dosti menjala tudi potem, ko sta se Sovjetska zveza in Kitajska razšli in začeli boj, kdo več pomeni v .komunističnem svetu. Ta boj svobodni svet ni dosti zanimal, ga je smatral kot notranjo zadevo komunističnega sveta.
Ko se je Kitajska po končani notranji kulturni revoluciji odločila, da se uveljavlja v mednarodni politiki, se je vse hitro in bistveno spremenilo. Kitajska si je namreč postavila cilj, da doseže ravnopravnost v mednarodni veljavi in postane najmanj tako vplivna kot Amerika ali Sovjetska zveza. Je hitro dosegla lepe uspehe, kronala jih je pa s tem, da bo sam Nixon šel v Peiping na obisk. Peiping je s tem dosegel formalno ravnopravnost v mednarodni politiki. Kako jo bo v praksi, to bomo šele videli. Formalna ravnopravnost LR Kitajske je pa že sprožila par vprašanj, ki nanje ne bo lahko najti hitro primernega odgovora.
Dosedaj je veljalo pravilo, da naj diplomacija zasleduje le narodne cilje domače dežele. Se je le redko mešala v notranje zadeve tujih držav. Če se je, ni s tem pridobila na moralnem ugledu, kajti tak postopek je bil navadnp vzor in vzorec imperializma, kolonializma itd. Te tradicije se je držala do druge svetovne vojne tudi Sovjetska zveza. Njena diplomacija je zastopala Sovjetsko zvezo kot državo in tako tudi poslovala. Seveda ni bila nobena tajnost, da so sovjetski diplomatje za kulisami vršili tudi zelo kočljive partijske posle. Ako so jih pri tem odkrili v tujem svetu, so taki diplomatje hitro izginili iz diplomatskega poklica.
Po drugi svetovni vojni se je stanje spremenilo. Do poudarka je v komunistični diplomaciji prišlo načelo, da je vsaka komunistična država neke vrste dvoživka. Na eni strani je in funkcionira kot tradicionalna država, na drugi strani je pa le orodje partije, ki jo ima v rokah. Na zunaj se to kaže v tem, da v javnih nastopih pripada prvo mesto generalnemu tajniku partije, potem šele pridejo na vrsto vrhovi državne uprave. Tisk in televizija nam dnevno prinašata dokaze za to stanje.
Če je temu tako, potem mora to imeti vpliv tudi na zunanjo politiko vsake komunistične države. Državna diplomacija se mora brigati tudi za partijsko politiko, ki velikokrat ni isto kot državna politika. Tako imajo rdeči diplomatje dvojno nalogo, da izvršujejo državno politiko, ki spada v okvir državne uprave, obenem pa tudi partijsko politiko, ki je usmerjanje njene politike pridržano politbiroju.
Lep vzorec take politike smo doživeli v urejanju stikov med Sovjetsko zvezo in Egiptom. Kremelj se je zelo prestrašil, ko je zvedel za majsko “revolucijo” proti vladi predsednika Sadata. Ta je bila namreč pripravljena in izvršena brez sovjetskega sodelovanja in Kremelj ni vedel, kaj naj napravi z njo. Pa je takoj sklenil, da pošlje veliko delegacijo v Kairo, ki jo je vodil sam predsednik ZSSR tovariš Niko'laj Podgorny, dodan mu je bil pa zunanji minister Gromiko. Delegacija je imela očiten namen razčistiti državne in partijske odnose med obema državama, in je ta namen tudi dosegla. To se vidi iz pogodbe, ki je bila objavljena.
Egipt je pristal, da se bo sovjetska partija lahko “zanimala” za egiptovsko Socialistično zvezo, ki ima političen monopol v Egiptu, in da bo lahko poslala svoje strokovnjake v egiptovsko armado. Obe točki sta očitno partijsko pobarvani in bosta skrbeli za to, da v Egiptu ne bo več revolucij brez vednosti in privole iz Moskve. To je seveda o-pazil le diplomatski svet. Tako je takrat poklicna sovjetska diplomacija vršila partijske posle, zato jo je pa tudi vodil Podgorny. Ne vemo za noben podoben slučaj v svobodnem svetu v zadnji dobi.
Malokdo je opazil, da se je v prvi kritiki iz Kremlja sedanje smeri v kitajski zunanji politiki skoraj na prvem mestu pojavil očitek, da Kitajska “izdaja” mednarodno proletarsko solidarnost, ker postavlja interese svojega naroda nad interese mednarodnega proletariata. Lepše se skoraj ne more naslikati prepletenost narodnih in partijskih interesov. Podoben očitek bodo seveda kmalu zabrusili nazaj na Moskvo tudi kitajski komunisti.
Nerodno pri tem je le to, da je na prvi pogled težko lo-
čiti državne in partijske interese, še diplomatje jih komaj ločijo po temeljitem branju rdečih diplomatskih not. Malo je verjetno, da bo razliko hitro opazil dnevni političen tisk. Tako bomo navadno še pozno zvedeli, kako naj vrednotimo to ali ono stališče rdeče mednarodne politike.
Ameriški diplomatje se tega ne bodo mogli veseliti. Tako Moskva kot Peiping bosta krivila Ameriko, da izigrava partijske interese v komunističnih državah, kar očitno ne bo res, saj tudi'naša diplomacija ni vsevedna in niso redki slučaji, da napačno tolmači, kar pride izza železne zavese.
I BESEDA IZ NARODA 1
i	i
še malo Iwntmgtonskegai ^tos imam priliko govoriti z
1V1.	.	^ nekim Davidom, ki ima 13-letno
premišljevanja i « ■ hčerko, in se ločuje s svojo ženo,
hkrati pa bi rad živel — ali se “poročil” — z drugo mojo znanko, ločeno Nancy, ki ima štiri o-troke, tri fante — najstarejši 16 let — in eno dekle. Najmlajši Peter bo deset let.
S tem Davidom sva o teh vprašanjih veliko govorila. Ob mojem pridiganju mi je dejal: Tony, ti greš predaleč! Danes so drugačna pojmovanja o družini in družinskem življenju. Nismo več v času zaprtosti. Pojmovanja o obnosih med moškim in žensko so danes drugačna, kot so bila tedaj, ko človek še ni poznal izsledkov Darwina in Freuda ...
In ta David je “high-school art teacher”!
Ne bom se spuščal v Freudove nazore, niti ne v zdajšnjo kritiko znanstvenega izsledovanja. To bi bila tema sedanjega dunajskega kongresa njegovih pri-vnžencev-znanstvenikov, ki jih je baje po svetu okoli 6,000, in pa kritikov njegovih nazorov.
Pribiti pa hočem, da ima v tej naši ameriški deželi veliko praktičnih privržencev med intelektualci, ki so del ameriške srednje družbene plasti in kateri gredo za tem, da čimbolj zadoste zavestno ne samo normalnemu spolnemu gonu, ampak tudi tisti spolni podstati, ki deluje v naši podzavesti stalno in nas goni v dejanja, ki naj bi bila po Freudu podzavestna. In v ljudeh, ločencih, ki jih srečujem tukaj, pa jim je ta “speča” spolna zavest stalno _ zavestno delujoča.
V domovi nskem uvodnem članku “Družina se bo ohranila” pa v uvodu k temu uvodniku berem naslednje:
— Starši in otroci čutijo, da so se odnosi v današnji družini spremenili in se še spreminjajo. (Smo pač postali hegeljanci, op. pisca.) Osnova teh odnosov je danes drugačna. Stari temelji, predvsem moralni (podčrtal pisec), pa tudi skoraj slepa pokorščina otrok do staršev, se rušijo. Tudi položaj družine v družbi se spreminja. Družbeni razvoj trga vezi med otroki in starši in “produkcija” goni še matere iz družine. Kaj radi govorimo in pišemo in se zaskrbljeni vprašujemo, ali se ne bo družina sploh razbila.
Nadalje v uvodniku pa po re-
to-
HUNTINGTON, L.L, N.Y. — Že — ko sem svoj tretji sestavek napisal — in upam, da ga je prijatelj Cene objavil, čeprav je nekam kisel za srenjo — in sem se na kraju nekako poslovil od naše Francke Babnikove, ki v teh dnevih njujorško srenjo zapušča, da, že takrat me je lovila ta misel, katero hočem danes o-blikovati za objavo v AD.
Vmes so stopile stvari, ki mi to huntingtonsko razmišljanje pojačujejo. Ena je bilo branje poročila New York Timesa o velikem zborovanju freudistov na Dunaju, kjer so se zbrali 25. julija.
Drugo je Ameriška Domovina od 20. julija, katero sem prejel šele včeraj, 29. julija, s svojim uvodnim člankom: “Družina se bo ohranila”.
In tretja je stvar, ki mi je dala prvotno osnovo za objavo tega huntingtonskega razmišljanja. Sicer vsa ta podlaga razmišljanja samega ni nič drugega kot dejstvo, da spet — in tokrat za dalj časa, kot sicer — počitnikujem v tem naselju Long Is-landa, v Huntingtonu, ki pravzaprav vsak dan bolj in bolj postaja predmestje New Yorka, čeprav je 45 milj oddaljen od njega.
Ja, bo že kar menda 15 let, da vsako leto pridem v poletnem času semkaj. Znanec — zdaj že kar prijatelj — ki sem ga prvič srečal na Voice-u of A-merica, bil je šef personalnega oddelka, me je povabil, da obiščem njegovo družino. Imel je štiri otroke. Tri dekleta in enega fanta. Po 25 letih zakona sta se oče in mati ločila. Najmlajša hčerka, Linda, je imela takrat, ko sta se starša ločila, 9 let. Sin Alan pa Tl.
S tem prijateljem Edvardom sem se vsako leto spoznal z mnogimi njegovimi znanci. Ker je velikokrat menjal službeno mesto, je bil potem, ko je zapustil Voice of America in Radio Free Europe, kamor me je on potegnil, tudi personalni šef na nju-jorški državni univerzi v Stony Brooku na Long Islandu. Tako sem se seznanil med drugimi tudi z mnogimi učitelji na Col-legeu in na huntingtonskih gimnazijah.
Kot epizodo k svojemu lanskemu obsiku naj povem tole:!viji “La Pologne” berem še Moj prijatelj Edvard je bil že le:
4 leta ločen — tudi uradno — od svoje žene. Svojo hišo je že prodal in nisem bil več v gozdu in ob morju —s skokom sem in tja. Vendar je hotel, da ga obiščem. Preskrbel mi je sobo v hiši, kjer je on stanoval. V lanskem poletju ob Fourth July-u me je spet spoznal z mnogimi, ki jih poprej še nisem srečal v njegovi družbi. Veliko sva šla na obiskovanja, čeprav sem bil tudi veliko ob morski vodi.
In na drugi večer, ko sva prišla domov, me je Edward vprašal: “Tony, kako si bil zadovoljen z dnevom?”
“Sam dobro veš, da sem zadovoljen v tvoji družbi,
— Ne poznam druge socialne ustanove, ki bi lahko bolj zbujala in ohranjevala čustvo ljubezni! Zato se večina ljudi odloči za družino in se poroči... zato ni razlogov, da bi govorili o krizi družine ...
— V marsikateri družini se sposobnosti otrok niso mogle dovolj razviti. Preveč je mater, ki ne morejo uveljaviti svojih zmožnosti, ker jih družina preveč izčrpa... (podčrtal pisec).
— Klasičen spor med rodovi (generacijami) se je odigraval v
roma je našla v drugi osebi boljšo sprostitev in zadostitev, je kar naenkrat nastal med zakoncema problem, ki jim je rodil stalen argument, kateremu takšni ljudje pravijo:	we just can not go
along anymore! In to je zadostni razlog za ločitev in razvezo zakona.
Torej družina sama še ni zmeraj zibelka in svetišče ljubezni! In ravno, ker pri današnjem p o d a r v i nskem in pofreudov-skem človeku ljubezen ni ljubezen, ampak spolni odnos in spolna igra dveh, zategadelj gre zakon “rakom žvižgat”.
Zakon pa gre ravno zaradi zgoraj omenjenega dejstva “rakom žvižgat”, ne pa zmeraj zaradi tega, ker mater 'družina preveč izčrpa. Imajo vsega v izobilju, v splošno materialnem pogledu, pa si žele tudi izobilja v spolnih odnosih in igrah.
Ne bo držalo, da je spor med rodovi našel svoj začetek šele v meščanski družini. Kdor pozna pisanje Dostojevskega in zgodo-no, tega ne bo sprejel. Dostojevski ni v “Očetje in sinovi” opisoval pojave v meščanskih družinah in meščanskih družbah, ampak pojav v domači Rusiji, ki ni bila meščanska v zapadnem smislu — temveč je bila Rusija carja in mužika.
Pri vsem tem razmišljanju se mi zdi bolj pravilno, če po spominu zapišem nekaj iz Dostojevskega, ko njegov junak Razkolnikov v svoji smrtni agoniji vidi privid — rekel bi — ruskega revolucionarnega sveta in morda tudi današnjega zapadnega, k r š č a nskega ter meščanskega sveta, zaritega v kapitalizem, socializem in modernizem, ko pravi:
“Takrat pa bodo tekali ljudje vsi zmešani sem in tja. Vsi bodo mislili, da bije plat zvona. Tekali bodo, pa ne bodo vedeli, zakaj ... ampak v nje se bodo naselile klice... in zaradi teh, ki bodo duhovnega značaja, bodo tekali sem in tja... in se spraševali.. .
Le sprašujmo se o marsičem. Marsikaj bomo zasledili in našli v nas samih. Nekaj takšnih klic je v nas, na katere je mislil Dostojevski in jih naslutil s svojo intuicijo, ki je tudi del podzavesti, ampak vsekakor je gradil-nejša v iskanju človeka od tiste znanstvene Darwinove in Freudove.
Ker sem se rodil v družini, v kateri je bil dom ljubezni med materjo in očetom, več kot 50 let sta se ljubila zvesto, vprav zato, in pa ker opazujem človeški milje in človeški miselni svet v lepem Huntingtonu, sem Francki Babnikovi za poročni trenutek zapisal:
“Da bi zadnja večerna zarja skupnega življenja bila svetla, kot je bila začetna jutranja ...” Tone Osovnik
»i	VIVH	■	D
Frančiškam iščejo retene poklice
HIGHLAND PARK, Mich. --Frančiškanski očetje v Lemon-tu, Illinois, so imenovali patra Lawrenca Grom, OFM, direktorja za duhovniške poklice. Njegovo bivališče in pisarna sta v St. John Vianney cerkvi V Highland Park (Detroit), Mich. Lemontski frančiškani so si naložili dolžnost, da opravljajo delo, na farah, študijih, izdajajo katoliške časopise in misij onari-jo po škofijah Združenih držav in Kanade. Fantje in mladi mož-
(??? in podčrtal pi-
sem mu
družini... see).
Za svoje današnje razmišlja-odgovoril. “Vendar — eno pa bi'nje — in kakor ste spoznali, je te prosil. Ed, če me hočeš pred- ° družini in s tem o družbi — stavit: novim znancem, okey! sem vzel samo ta tri ugotavlja-Samo ločenkam in ločencem nejnja. So stvari, ki drže in ne več. Tega imam dovolj!”	drže.
družini, predvsem v meščanski je, ki se zanimajo za frančiškan-
Prijatelj Edward se mi je zasmejal. Nič ni rekel, ker je ve-
Ravno zdaj imamo priliko o-pazovati ljudi, ki so se nekateri
del, da je ta moja izjava del mo-:Por°čili, ne toliko iz ljubezni — jega gledanja na življenje in kot pa iz neke spolne nuje. Ko njegove probleme.	jje ta spolna nuja popustila, ozi-
sko življenje kot duhovniki ali bratje, so vabljeni, da pišejo na pisarno poklicev. Bralci Ameriške Domovine, ki imajo sinove ali vnuke ali ki poznajo mladinko iz osnovne šole, višje gimnazije ali univerze, ki bi bili možni kandidirati za frančiškanski red, naj pišejo patru Lawrencu. On bi jim pisal, po možnosti obiskal njihove domove in jim dal na-daljne informacije.
Informacije ali potrebščine za
poklice naj se pošljejo na naslov:
Fr. Lawrence Grom, O.F.M.
Director of Vocations
386 Geneva Avenue
Highland Park, Mich. 48203.
Kandidat; ki nima možnosti, da bi plačal vse ali nekaj stroškov za študiranje, preden je sprejet v red, pride ravno tako v poštev.
Tisti, kateri bi želeli pomagati za frančiškanske poklice, lahko pošljejo svoj prispevek na “Pisarno poklicev”. Darovi bodo pomagali plačati izdatke za šolanje študentov, ki se pripravljajo za duhovno življenje. Že več kot 50 let imajo Slovenci v Ameriki lemontske frančiškane v svojih farah, kot misijonarje, spovednike, romarji na božja pota in tudi ustanovitelji mesečnika Ave Marija, ki pride prav v roke mladim in starim. Življenja mnogih katoliških Slovencev v Ameriki so bila nekako navdahnjena od Sinov sv. Frančiška. Vsi katoličani morajo delovati za duhovniške poklice, predvsem z molitvijo, širiti katoliške časopise, darovati za poklice in semeniški sklad ter združiti se s frančiškanskimi o-četi in brati po vseh narodih sveta in širiti besedo našega odrešenja.
P. L.
IZ NAŠIH VRST
jjD^UPi4[l»^imjMMlii HlXil'»u -j IIiL—_—|JW~ lil'
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi je potekla naročnina. Takoj jo obnavljam in prilagam darilo za list.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, zdaj še posebno, ker ste nam preskrbeli tako dobrega raznašalca, ki nam list redno vsaki dan dostavlja. Prav lepa hvala Vam. Ameriška Domovina je moje najprijetnejše razvedrilo. Ostala ji bom zvesta, dokler bom živela, če bom le mogla brati.
Sprejmite moj srčni pozdrav!
Mary Rogell
*
Kitchener, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ker mi sredi avgusta poteče naročnina na Ameriško Domovino, Vam priloženo pošiljam denarno nakaznico zopet za eno leto in prilagam dva dolarja v tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem popolnoma zadovoljen in želim, da bi še dolgo izhajala, ohranjala med nami izseljenci slovensko besedo in slovensko zavest.
Naj lepši pozdrav uredništvu in upravi ter vsem dopisnikom, naročnikom in bralcem Ameriške Domovine.
Albin Baikovec
Brata išče
Janez Škraba, 129 Peel St., KEW (Victoia) 3101, Australia, bi rad prišel v stik s svojim bratom Tonetom, ki je svoj čas živel v Pittsburghu v Pennsylvaniji. Zelo bo hvaležen vsakemu, ki bi mu poslal njegov naslov.
F.B.
!zi@f aiiclldskih upokojencev ¥ Toronto
EUCLID, O. — Naši euclid-ski upokojenci kaj radi potujejo. S tem imajo dvojni užitek: prvič se zabavajo, drugič si o-gledajo zanimive kraje. S tem si tudi lajšajo 'samotne ure na jesen svojega življenja.
Na majski seji je bilo sklenjeno, da naredimo izlet v Toronto v Kanadi. V ta namen smo izvolili odbor, ki je zamisel uresničil. In tako se bo izlet vršil dne 30. avgusta. Najeli smo kar dva busa po 41 oseb, ki sta že polna.
Odhod busov bo v ponedeljek, 30. avgusta, točno ob 7. uri zjutraj izpred SDD na Recher Ave. (Kdor bo prišel prepozno, bo moral peš hoditi celo pot.)
V Torontu se bomo nastanili v King Edward hotelu. Izlet bo trajal tri dni in dve noči. Tam bo ogled zanimivosti mesta in poset Svetovne razstave, kar bo nedvomno velika privlačnost. Mimogrede se bomo ustavili tudi pri svetovnoznanih Niagarskih slapovih. Torej bo kar precej užitka.
Chicago, 111.	— Spoštovani!
Ker se mi naročnina kmalu izteče, Vam pošiljam denarno nakaznico za eno leto.
Oba z ženo zelo rada bereva Ameriško Domovino in jo zelo pogrešava, če včasih po več dni izostane, potem pa pridejo po dve ali tri naenkrat. Saj veva, la to ni Vaša krivda, ko pa so vedno kaki neredi in štrajki. Pa, ia le slabše ne bo, to se bo že potrpelo.
Zelo rada bereva “Toneta s hriba”. Da bi mu Bog dal še dolgo življenje, da bo mogel še naprej tako lepo pisati in da bi se tudi vseh nas kaj prijelo.
Uredništvo, upravo, vse sodelavce in bravce najlepše pozdravljam. Bog Vas živi!
Martin Pecharich
St. Catharines, Ont. — Spoštovani! Zopet leto mineva in prihaja čas obnovitve moje naročnine. Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za kritje enoletne naročnine in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad.
Z listom sem zadovoljen, mi nudi veliko razvedrila, za kar Vam naj lepša hvala. Želim Vam veliko nadaljnega napredka in še dolg obstoj Ameriški Domovini.
Vas in vse čitatelje lista prav lepo pozdravljam! Vam vdani Frank Drazumerich
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo! Tu je priložen ček za enoletno naročnino.
Z listom samim smo zelo zadovoljni, z dostavo pa ne. Pa be-
remo v listu, da ga tudi po dru-Piknik našega kluba 14. julija igih krajih ne prejemajo redno,
je bil zelo uspešen v moralnem in gmotnem pogledu. Razen klu-bovih članov so se ga udeležili tudi člani drugih klubov, kakor tudi Barbertončani. Privlačni magnet je bil izvrstno in poceni kosilo ter prijateljska zabava.
Prav tako uspešen je bil tudi piknik Federacije klubov dne 4. avgusta. Bilo je živahno kot v panju. Prišli so člani in prija-
telji od vseh vetrov. Na parkir- Ijencev, kako so oni živeli, de-
nih prostorih je bila množica avtov in šest velikih busov. Razen petih clevelandskih klubov so prišli številni člani tudi iz Barbertona in Girarda. Pa peli in plesali so, da se je kar kadilo, da ne omenim balinarjev na vseh treh stezah. Ej, naši penzi-onisti še ne bodo šli tako kmalu po gobe. In tako je prav. Le korajžo, fantje in dekleta!
Frank Česen, por.
■------o—-----
Tudi na farmah preži smrt
CHICAGO, 111.— Povprečno umrje na farmah ZDA letno zaradi nesreč okoli 5,400 ljudi,
da to ni samo pri nas v Chicagu.
Iskrena Vam hvala za objavo dopisa v spomin naši dragi, pokojni mami. Ker sem bila letos doma, me sedaj še bolj zanimajo novice iz Slovenije in se priporočam za nje. Sicer pa je vse branje v Ameriški Domovini zanimivo. Posebno rada pa čitam dopise iz življenja staronase-
lali, se veselili.. . Takrat je bilo vse drugače, bolj skromno, a vendar lepo, danes imamo pa vsega preveč in premnogi to blagostanje izkoriščajo.
Moj mož In jaz sva zelo vesela in hvaležna, da uživamo dobrote te dežele, da imava lep dom in lepo družinico.
Iz srca želim, da bi se vsem našim ljudem prav tako dobro godilo, pošiljam lepe pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem širom Amerike, vsem naročnikom in bralcem Ameriške Domovine in uredništvu ter upravi!
Danica Vlahovič z družino

Karel mauser:
VELIKA REDA
PRISOJNA IN ODSOJNA STRAN
Ko je Hanzej zaprl vrata in je Agata v naizbi ostala sama, je s stisnjenimi pestmi obsedela na postelji. Pred bratom ni hotela pokazati solz; zdaj so ji pričele teči.
Vedela je, da bo tako prišlo. Poznala je Nanteja. Tisti očetov žobar je v njem spočel misel, da bo prišla k Račniku samo iz milosti. Toda vendar ga je imela rada. Včasih je sicer žinjala, da bi lahko dobila kaj več kot koj samo Račnikovega, toda potlej je videla, da vsi drugi Nanteju še do kolen niso.
Foltej!
Resen je bogatija, toda Foltej je ob Nanteju kakor činč. Suh, oči mu kar naprej sekajo okrog in najmanj petnajst let je starejši od nje. Nantej ima lepe, kuštrave lase, Folteju se pa že čelo daljša na sredo glave. In tako čudno sladak je. Kar ne more ga poslušati.
Ko je obrisala solze, jo je zgrabila trma. Ne, prosila ga ne bo. Morda Nantej misli, da bo peknala kakor otrok. Ne, ne bo. Račnikovega ne. Oče ima prav. Kaj pa so Račniki? Še pol toliko nimajo kakor Oštirniki. Naj jo pa iz fače pripelje. Naj jo kar. Tisto Sedmenikovo, ki se nosi kakor gruntarska, pa je koj samo dekla in se s taberhi redi.
Smrečnikov jo bo na rokah nosil.	"*
Toda srce je le vpilo čez trmo. Ko se je spravljala spat, je zarinila glavo v blazino in vekala, kakor še ni, odkar so mater zagrebli.
Z Nantejem se dolgo nista srečala. Prav umikala se mu je. Nantej je videl, da Foltej prihaja v hišo in prav mu je bilo. Toda žobaril bi vendar še rad tudi z njo.
Nekega večera, ko je stopil po cigarete k Božiču, jo je srenčal. Hotela je mimo njega, pa jo je ustavil.
“Agata, rad bi..
“Kar Sedmenikovi povej, kar žinjaš,” je siknila.
Stopil je za njo, pa je kar stekla.
“Pa zbogom,” je rekel suho. Da bo taka, ni žinjal.
Račnik je dolgo molčal. Saj bi nemara koj zarunkal, pa se je takrat tudi njemu zaletelo, kar je žobaril Oštirnik. Kar pa je videl, da je Smrečnikov pričel zahajati k Oštirniku, ga je le peklilo.
Nazadnje je bruhnilo iz njega.
“Treba je tega!”
“Treba ali ne treba. Naj ima Oštirnik div in Agato. Če morda vam ni hudo za divom, ki ga ne bo?” je usekal.
Račnik se je ugriznil.
“Ni mi za tisto, toda ...”
“Potlej pa ne kuntrajte,” je mirno rekel Nantej.
“Prebral pa tudi nisi posebno, se je Račnik jezno našobil. Peklilo ga je, da bo Sedmenikova tista, ki bo nekoč gospodinjila pri Račniku.
“Jaz bom živel z njo,” je usekal nazaj Nantej. “In kadar bom odrezal kruh, bom vsaj vedel, da ne bo zraven nič Oštirniko-vega.”
Račnik je vedel, da ima sin prav, toda pokazati ni. hotel. Stopil je nekaj barti po izbi, zamahnil z roko in odšel v kuhinjo. Nantej je slišal, da je kuntrai tudi nad strino.
Ko je oče odšel, je tudi Nantej stopil iz izbe. Strina je ravno prelivala mleko. “Nasajeni so,” se je nasmehnil.
“Naj kar bo, pustuh! Žmja, da bo tista prišla k hiši, ki bo njemu všeč. Sicer je jezen na Oštirnika, div mu pa le diši. Jih je malo gruntarjev, da jim ne. Prav imaš. Tista Oštirni-kova nos viha in žinja, da ni daljše v vsej Bistrici. Celo hišo
bi oprtala, če bi prišla k nam. Sedmenikova pa, tako ti rečem, zala nič manj kakor Agata, dobra pa sto barti bolj.”
Tako z ihto je žobarila, da je mleko brizgnilo po tleh.
“Zlodej,” je trdo postavila žehtar na mizo in odšla po cunjo. Če stari pride, bo spet kuntrai.
Nantej je tiho utonil iz kuhinje. Očeta ni bilo na dvoru, vse je kazalo, da je odšel na vas.
Bil je lep večer. Sonce se je čez dan uprlo celo v tiste globeli po Dobraču in belih lis je bilo že veliko manj. Nantej se je razgledoval. Nekje je škripal voz in pri bistriški cerkvi je zvonilo.
.Nantej je snel zvegan klobuk, udaril križ čez čelo in odžebral molitve, kakor jih je bil navajen. Za verne duše je dodal oče-naš, potlej se je domislil, da bi ne bilo napak, če še za Mojco doda enega.
In ga je. Prav počasi, oči so se mu pa kar proti volji sren-čale s Sedmenikovo fačo, ki je že tonila v mrak. Vedel je, da ni prav, če pri žebranju žinja na nekaj, kar je tako daleč od prošenj, ki so v očenašu.
Pa se resen ni zmogel zmagati. Z Agato je konec, Mojca je pa tako blizu. Ji je že povedal in Sedmenikovci tudi. Nič ni rekla koj; ko se je pa poslavljal, mu jih je pa nadrobila.
“Če zaresen žinjaš, meni je pjrav- Je tako zapisano, da se dva srenčata v življenju in koj vesta, da sta drug za drugega ustvarjena. Povem ti pa, da mi je prav vseeno, če bi bil iz fače. Da ne boš žinjal, da bo Mojca morala biti srečna, če bo na grunt prišla. Grunt se lahko otrebi, zvesta ljubezen pa do groba traja. Pa prav zaresen.”
Nanteju se je zdelo, da i m a Sedmenikovca rosne oči.
Mojci je bilo čudno nerodno. Srce ji je trepetalo od velike sreče. Nič ni žinjala na njive, na košato hišo, na polne kašte, na kolšče, kjer bo tako lepo sedeti ob nedeljskih popoldnevih. Samo Nanteja je videla, ki je do Sedmenikove fače našel pot in tako hitro odprl njeno srce.
Ta Nantej, čeprav Račnikov!
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
V bližnji prihodnosti briljanti v zaželenih barvnih odtenkih
Sovjetski znanstveniki so izoblikovali postopek za umetno barvanje diamantov. Že pred stoletji so skušali draguljarji barvati drage kamne, ki so na primer pod učinkom toplote dobivali zlate odtenke. Ti so čez čas izginili.
Novi postopek obeta trajne rezultate. Na institutu za anorgansko kemijo pri sibirskem oddelku sovjetske akademije znanosti so pridobili umetno obarvane diamante s srebrnkastimi, zelenimi in rumenkastimi odtenki.
Raziskovalci pravijo, da bo v prihodnje mogoče pridobivati tudi briljante zaželene barve.
Glas z Otoka
(Nadaljevanje)
V Severni Irski še vedno divjajo nepotrebni boji, kar nič ne dela čast ne Vel. Britaniji ne republiki Irski. Vel. Britanija še vedno drži stari konservativni sistem nad Irci, čeprav jasno vidi, da v tem bo morala popustiti. Irci pa tudi sami gredo v o-genj v njih lastno pogubo, ker ta nepotrebni boj koristi samo srpu in kladivu. Marjeto Dew-lin, k a t o ličanko-Irko, nekateri primerjajo Ivani Orleanski, jaz pa imam o njej drugačno mnenje. Verjetno se motim.
Je pa skoro kar gotovo, da to mlado neizkušeno 22-letno dekle je postala žrtev svoje neumnosti v korist interesov drugih. Bog naj vse to presodi in vrne pravičen red in mir, saj tam je že itak dovolj revščine.
Dne 15. februarja letos je stopil v veljavo decimalni sistem naše valute. Za vse to se je že javnost pripravljala nad 4 leta; bile so izdane brezplačno razne obširne brošure, katere so pojasnjevale nov način denarnega prometa. Časopisje in televizija sta vsak teden prinašala in ob-jasnjevala nov sistem, vendar je nad 6 tednov trajalo, da se je publika privadila novemu načinu. Starejši ljudje pa še vedno računajo po starem. Ni to prav nič čudnega. Saj še mi, kateri smo pred 25 leti doma in na kontinentu bili navajeni na decimalni sistem, smo se v teku 20 let tako privadili na dosedanji britanski način, da nam ‘half crown boby’ in šilingi, kateri so v decimalnem načinu popolnoma izginili, še vedno rojijo po glavi. V teku nadaljnih 5 let bodo uvedli v decimalni meterski in kilogramski sistem dolžine, uteži in votlovne mere. Vse to bo stalo precej novcev, je pa nujna potreba, da se vse to preuredi in bolj praktično je za današnje razmere.
Smrt treh ruskih kozmonav-tov-letalcev v vesolje 1. junija je globoko pretresla javnost. Naj kdo reče tako ali tako, priznati moramo bistrost in pogum ruskega naroda. Vzrok smrti je še vedno delna tajnost. Človek je bil in bo človek, pa naj bo v prastari kameniti dobi ali danes v dobi naj višjega razvoja tehnike in ostalega napredka. Bog je bil in bo vladar vsega, toda današ-
tam še vedno bolj vezanih rok, zato je treba iskati načine olajšanja. One brutalnosti ni več, čeprav se še vedno bojijo tega. Na oblast po 25 letih prihajajo novi ljudje, kateri gledajo drugače na situacijo kot njih predniki. Cerkev z največjimi napori gradi nova semenišča, stara so še vedno last države, obnavlja cerkve, odpira nove skromne samostane, širi verski list in ostalo književnost. “Družina” in “Ognjišče” sta danes najbolj brana lista in oba res bogata po vsebini. Letos ima Slovenija 56 novomašnikov in število bogoslovcev narašča, na zapadu v svobodi pa pada. Res ni tam vse zlato, za vsako drobtinico izboljšanja je treba resne, a previdne borbe. Koliko truda in dobre volje je treba za vse to. Da ni vse tako, kakor bi bilo želeti,- ni krivda Cerkven Na žalost zunaj v svobodi vse to kritizirajo, obsojajo papeža in delo Cerkve tam, nočejo pa slišati o razmerah tam. Vse, kar še tam verskega tiska, je za nje vse pogansko-brezbožno, sami pa n a j b o 1 j ši kristjani, čeprav po mesece nekateri ne vidijo cerkve od znotraj. Nočem nobenega obsojati. Vsak ima svoje mišljenje. Ali naj narod tam brez verskega branja in knjig res utone v morju brezboštva in nemorale? Nekatere tudi boli sleherni ekonomski napredek Slovenije in tako ima človek vtis, da s svojo nepremišljenostjo delajo z roko v roki z onimi, katerim se zdi prav, da naš mali narod versko, moralno in ekonomsko popolnoma propade. Zjasnili se bodo dnevi, kdaj do tega pride, ve samo Bog. Zato namesto nepotrebnega kričanja molimo in delajmo za versko svobodo, mir, ljubezen in blagostanje Slovencev in ostalih nabodov Jugoslavije.
Juretove in njegove mladosti.
Štajerskim ‘Čehom’ prav isto Selim, da bi jim les sv. Martina obrodil obilo dobrega, zdravega ‘rizlinga’ in da bi o sv. Martinu in pred Božičem lepo in veselo slavili “furaž”.
Isto tudi vsem mojim Dolenjcem izpod Trške gore, Malkov-cev in Gadove peči in drugih o-koliških goric. Mnogo zdrave, dobre vinske kapljice in obilo zdrave, poštene zabave v vinskih hramih, zidanicah in v topli prijazni družinski sobi dolenjskih krajev!
Regerčan prav lepo opisuje sej mo ve Novega mesta in rake v Krki in razne originale Novega mesta v preteklosti. Najbolj obiskan in uspešen sejem je bil v torek pred sv. Miklavžem. Za ta dan sta imela vsak hlapec in dekla staro pravico iti v Novo mesto naročat sv. Miklavžu, kaj naj jima prinese. Res tisti dan je vse staro in mlado drlo tja in marsikateri stotak so ■ pustili tam. Ko sem hodil v Št. Peter v šolo, so nam dobri učitelji napisali na šolsko tablo primerno pismo za Miklavža, obenem pa nam zapretili, če ne bomo pošteni in marljivi, bo ta dobri svetec darove namesto nam odnesel drugim. Kadar je bilo lepo, sončno vreme brez snega, smo po končani šoli doma pasli živino in'gledali proti cerkvi sv. Miklavža na Gorjancih, katera je ljubko zrla na nas. Če je bila zavita v meglo, smo pa govorili: “Miklavž peče piškote in razne dobre reči za nas.” — O srečni časi mladosti!
Ti sejmovi so zadnja leta zopet obnovljeni. Seveda sejmišča na Loki ni več. Tam je sedaj vse zazidano z novimi stavbami in sejmišče prestavljeno proti Žabji vasi. Štembur in Vindišar bosta pa živela v povestih Novega mesta, dokler bo to mesto stalo. Povest je polna raznih veselih dovtipov na račun obeh. Vedno sta se kaj spopadla v besedah, pa niti en dan nista drug brez Vrhenški Tine” se jezi na ne-|drugega mogla prebiti. G. Zurc-redno, pozno dostavo pošte v štembur je umrl razmeroma še
deželi strica Sama. Je torej povsod slična pesem. Pride sicer vse v redu, toda vse bolj počasi. Sicer so pa pošte res vedno preobložene z raznimi pismi, revijami in pošiljkami. V tem o-ziru so bili Nemci med zadnjo vojno res pravi mojstri in požrtvovalni. Nad vsem je visel zakon puške in biča in tega se je vsak uradnik zavedal, čeprav z naj večjo nevoljo in takih časov
nja doba tega noče priznati. Ni- .	v
sem prerok, toda bojim se, da bo'sl nihce vec ne zel1’ v bodoče več sličnih katastrof. “Tone in Jure s hriba” vedno
Bog daj, da bi se motil!
Sprejem maršala Tita pri sv. očetu letos v aprilu ni zbudil tu dosti posebnega zanimanja. To je vjudnostna diplomatska gesta. Ali bo kaj koristi od tega, bo pokazala prihodnost. V Vatikanu dobro poznajo razmere
kakšno pametno povesta. Bog daj, da bi letos Juretu vinska trta bogato obrodila in da bi naprešal obilo dobrega vinčka in potem v spodnjem ‘štuku’ ali pri topli peči ob dobri potici, klobasah krvavicah, zarebrni prati, katero mojstrsko pripravi
cerkve v Jugoslaviji. Kaj dosti!Juretova skrbna, dobra Bara — spremeniti ne morejo, z mirno,'vesela in zdrava uživala te bož-previdno gesto pa le lahko od-'j® dari in bi Tone še kaj napi-stranijo marsikatero ost, katera'sal o ljudeh in navadah lepe Be-preti Cerkvi tam. Ordinarij je le krajine in o naših Gorjancih
mlad zadet od kapi 1. 1927, Win-dišer pa je doživel visoko starost. Mnogi dandanes se bojijo odebelitve in drže dieto v prehrani; tega pa ni nič motilo, lepo je užival božje dari, razen alkohola, in dočakal visoko starost, čeprav je vedno kaj godrnjal.
Prošt Elbert in razni dobri o-četje frančiškani:	pp. Otokar,
Pavel, Atanas, Akvin, Severin, Ciprijan itd, bodo ostali ljudem v lepem spominu. Frančiškanska gimnazija, razpuščena o-krog 1. 1890, je vzgojila v preteklosti mnogo bistrih, zdravih duhov. O proštu Elbertu mnogi trdijo, da je bil nemčur, Finžgar se pa v “Letih mojega potovanja” o tem možu zelo lepo izraža. Drugo leto v februarju bo minilo 40 let, odkar je v Novem mestu umrl velik mož, glasbenik Ignacij Hladnik. Mož posebne vrste, zdrav, pošten veseljak, izreden talent, kakršnega Novo mesto zlepa ne bo spet
Led v žilah
Najnižja telesna temperatura, kar so jo kdaj namerili pri živem človeku, je bilo 60 stopinj (F) izmerjena pri deklici Vickie Mary Davis (rojeni 25. decembra 1953) iz Milwaukeeja (Wisconsin, ko so jo sprejeli v Evangelical Hospital, Marshalltown, Iowa, 21. januarja 1956. Našli so jo brez zavesti v nezakurjeni hiši, ko -je zunanja temperatura padla na -22 stopinj. Temperatura se ji je vrnila na normalo po 12 urah in je bila verjetno tedaj, ko so deklico našli, celo samo 58 stopinj F.
— Stare rimske vojaške ceste so imele tri ali celo več čevljev debelo kamnito cestišče.
Mi I
l .	..	, ~ r .
BOJEVNIK ZA POTROŠNIKA — Ralph Nader zastopa v ZDA koristi potrošnikov, kupcev proti velikim družbam, ki jun gre le za dobiček, premalo pa za kakovost izdelkov in' njihovo koristnost.
imelo. G. dr. L. Puš v svoji povesti “Klasje iz viharja” tega moža zelo lepo prikazuje. Pred njim je v Novem mestu kot upokojenec na glasbenem polju bogato deloval prof. Anton Foerster, pred zadnjo vojno profesorja gg. J. Juvane in Skebe Silvo. Muzik p. Hugolin Sattner je bil tudi Novomeščan — rojen v Kandiji. Tudi dandanes Novo mesto menda dobro deluje na glasbenem področju. Petje v kapitlju in pri frančiškanih danes vodi zelo lepo in orgla na obeh krajih frančiškan brat Gabrič, mojster v stroki, kakor poročajo od tam.
Peter Selak (Konec sledi)
^ republiki Haiti revolucija od zgoraj?
WASHINGTON, D.C. — Vesti, ki prihajajo iz haitske republike, slikajo političen položaj kot zelo napet, ker se dve dvorni skupini kar odkrito potegujeta za oblast. Na eni strani je sin predsednika Duvaliera, ki je pa samo po imenu voditelj svoje skupine. Vodi jo dejansko njegova sestra Mrs. Dominique, ki je bratova glavna tajnica. To se pravi, bila je to, sedaj pa je morala odstopiti.
Pravijo, da je politično dobro razgledana in ve, da se sedanja oblika diktature ne bo dala dolgo obdržati. Zato pripravlja pot k prehodu na neke vrste režim, ki naj bi bil malo demokratičen, malo pa diktatorski. Njej je treba pripisati dejstvo, da ni danes haitska diktatura tako divje zagrizena, kot je bila pod režimom pokojnega dr. Duvaliera.
Proti režimu družine Duvalier intrigira vojni minister Cam-bronne. Vse je sedaj odvisno od tega, s kom bo potegnila armada, ki šteje 5,000 mož in ji stoji na čelu general Raymond.
Diplomat j e mislijo, da je zaenkrat močnejša D u v a lierova skupina, akoravno je Mrs. Dominique morala odstopiti in ni več tajnica svojega brata. Ako Cambronne ne pridobi armade na svojo stran, potem bo verjetno njegova akcija propadla, tako mislijo v Port-au-Prince. --------------o-----
Življenjska raven črnih družin se popravlja
WASHINGTON, D.C. — Rezultati zadnjega ljudskega štetja, ki so bili do sedaj objavljeni, so znova dali priliko za primerjavo, kako se je našim črncem godilo nekdaj in kako se jim godi danes.
Številke ljudskega štetja potrjujejo splošno pričakovanje, da se našim črnim družinam godi v vsakem pogledu bolje kot prejšnja desetletja. Črne družine postajajo “mlajše”. Povprečna starost očeta v črni družini je 41 let, matere pa 39. Oba sta mlajša kot sta bila njihova prednika pred 10 in 20 leti.
Med črnci je 542,000 družin, kjer sta mož in žena mlajša od 25 let. Žal raste število “nepopolnih družin“, to je mater z nezakonskimi otroki. Zunaj juga jih je bilo 1. I960 okoli 400,-000, sedaj jih je pa že 800,000.
Dohodki črnih družin ne rastejo tako hitro kot belih. Leta 1960 so letni dohodki takih družin znašali 57% dohodkov podobnih belih družin. Ta odstotek je ostal nespremenjen tudi sedaj. Slabe so še zmeraj stanovanjske razmere črnih družin. Se zmeraj so družine z lastno hišo v manjšini. Dobro napreduje izobrazba pri obeh spolih. Vseh črnih družin je v naši deželi 4,774,000.
-----o-----
Japonski avtomobili doma precej dražji!
DETROIT. Mich. — Naglo rastoči uvoz japonskih avtomobilov v ZDA je vznemiril Unijo avtomobilskega delavstva. Ta trdi, da Japonska “meče” svoje avtomobile na ameriški trg po veliko nižjih Cenah, kot jih prodaja doma.
Japonski avtomobil, ki stane v ZDA $2,200, stane na Japonskem $3,000! Običajno se ob takih priložnostih pritožijo industrije, ki so prizadete. Ameriška avtomobilska industrija k temu molči, ko se žene, da bi se vključila v japonsko avtomobilsko industrijo. Unija avtomobilskega delavstva se je zato odločila, da bo proti temu nastopila ona, ko se drugi ne zganejo.
— o---------
Pakistan odklonil obisk sen. E. M. Kennedy ja
KALKUTA, Ind. — Pakistanska vojaška vlada je nenadno odpovedala obisk sen. E. M. Kennedyja v Pakistanu, ker je “zvedela”, da bi lahko prišlo do demonstracij proti njemu. Sen. E. M. Kennedy je ponovno kritično govoril o razmerah v Vzhodnem Pakistanu.
Zdaj je šel najprej v Indijo, da bi si ogledal položaj v begunskih taboriščih, danes in jutri pa je upal pogledati, kakšen je dejanski položaj v Pakistanu. Ko mu je Pakistan odklonil vstop, je sen. E. M. Kennedy dejal, da bo preostali čas porabil za obisk še drugih begunskih taborišč v Indiji.
Precej več jezer
Država Minnesota je znana kot “država 10,000 jezer”, dejansko je v njej vseh jezer okoli 14,000.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
HOUSE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. bungalow, 3 bdrms., HW heat, insul., copper plumbed, alum, siding, full bsmt., garage, porch,’ Shore Acres Ass’n Mbršhip, 15007 Lk. Sh. Blvd. $23,000. 531-4911 (3-6 pm.) Prin. only.	(156)
Plumbing - Painting
Vsa vodovodna in plinska dela, kakor pleskanje (barvanje) hiš in drugo, izvršimo garantirano, dobro in poceni. Kličite: 881-9573
-(154)
For Rent
Single, 5 rooms at 7615 Lock-year, $75 per month. Also five rooms, down, at 7617 Lockyear, $50 per month. Call anytime after 6 p.m. 521-4295.
-(155)
Oddamo
Tri-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj. Po želji tudi garaža. Na 1151 Addison Rd., na vogalu Addison in Schaefer Ave. Kličite 732-8008 -_________________________(154)
Da se uredi zapuščina
Na 7013 Hbcker Ave. 2-družin-ska hiša, 5-5, na veliki parpeli 50 x 160. Dajte ponudbo.
Na 5421 Stanard Ave. 4-družin-ska hiša, vsa podkletena, bakrene cevi, 4 plinski furnezi. Ocenjena na $12.000.
MAIN LINE REALTY
Vprašajte za John Lorenz
431-8182	221-9381
(157)
V najem
4-sobno čisto stanovanje s kopalnico in garažo, zgoraj, se odda na 1110 E. 64 St.
Kličite 431-1677
-(156)
Popravljam domove
Barvam hiše zunaj in znotraj, cementiram dovozne poti in pločnike, izvršujem vsa mizarska popravila. Delo zajamčeno.
Kličite 391-1750
-(154)
Hiša naprodaj
Colonial hiša, severno od Lake Shore Blvd., blizu cerkve Marije Pomočnice, ograjeno dvorišče, v nizkih 20h, 17725 Crestland. 531-8376


ALEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
“Ah, res,” pravi Monte Cristo; “torej je ta gospod član Akademije?”
“Osem dnij elan te učene skupščine.”
“In njegova zasluga, njegova posebnost?”,
“Njegova posebnost? Zabil je iglo v glavo domačega zajca in z ribjo kostjo je odstranil psu hrbtni mozeg.”
“In zato je postal član Akademije znanosti?”
“Ne, Francoske akademije.” “Toda kaj ima opraviti s tem Francoska akademija?”
“Hočem vam povedati; zdi se...”
“Da ti poskusi lahko mnogo koristijo znanosti, ali ni res?” “Ne, ampak da piše zelo lep slog.”
“In v to mu je treba,” pravi Monte Cristo, “da ljubi zajce, katerim zabija igle v glavo, pse, katerim odstrani hrbtni mozeg, in podobno.”
Albert se zasmeje.
“Bravo, grof,” pravi Monte Cristo smehljaje, “vi ste krasen cicerone; a zdaj vas prosim, da mi izkažete neko uslugo.”
“Da me ne predstavite tem gospodom, in če bi mi želeli biti predstavljeni, da me obvestite o tem.”
Ta hip potrka grofa nekdo zaupno na ramo. Obrne se in zagleda Danglarsa.
“Ah, to ste vi, baron?” pravi. “Zakaj me imenujete baron?” pravi Danglars. “Saj veste, da na ta naslov nič ne dam. V tem oziru nisem tak kakor vi, grof Albert; vi daste na svoj naslov mnogo, ali ni res?”
“Gotovo,” odvrne Albert, “kajti če bi jaz ne bil grof, bi ne bil nič, in če bi vi ne imeli svojega naslova, ste kljub temu milijonar.”
“To se mi zdi najboljši naslov v času julijskega kraljestva,” odvrne Danglars.
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
MOTHERS HELPER — Mature ex-per. woman. To live in North side home. SEm. & bd. & $25 wk. sal. Care of 3 sm. children. Unwed mother also welcome.	235-6130
(154)
CLEANING LADY — 1 day each week. Prefer Thursday. Clean 6 rm. North side home. $15 & carfare. Call 274-3716 any day except Sat.
REAL ESTATE FOR SALE
MODERN BUS. TYPE BRK. BLDG. 3991 Archer Ave. — By Owner. 5 rm. apt. on 2nd fir. 1st fir. 25x130’ space for any bus. Att. dble. gar. $30,000. By appt call VI 7-2136.
_________________________ (153)
ELMHURST — 3 bdrm. twnhse., 1% baths, pnld. bsmt., complete w-stove, refrig., cent, air, fenced yd. $25,900. For Sale By Owner. 972 Virginia Lan.e Ph. 833-6123 __________________________(154)
CICERO — 5 furn. apts. older bldg., 2-2 rm. bsmt. apt., 3-1 bdrm. apt. Mod. thruout. A1 cond. In $60’s. $10,000 yr. inc. Ideal retirement bldgs. Call owner aft. 12 noon at 652-2081
!	(154)
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD MART — Complete. Terrific Northwest location. $8,000 and inv. Pvt. party. Call Tom for appt. at 267-4206 or 237-5455.
i	(155)
“K nesreči,” prayi Monte Cristo, “človek ni milijonar za celo | življenje, kakor je za celo življenje baron francoski pair ali član Akademije. Milijonarja
Franck in Poulmann v Frank-
/
furtii sta na primer doživela bankerot.”
“Res?” vpraša Danglars in prebledi.
Na mojo čast! To vest mi je prinesel nocoj kurir; imel sem pri njih nekako jeden milijon, a ker sem bil še pravočasno obveščen, sem ga zahteval pred jednim mesecem nazaj.”
“Ah,” pravi Danglars, “jam čil sem jima za štiristo tisoč frankov.”
“Torej ste jih izgubili,” Monte Cristo.
“Tiho,” pravi Danglars, “ne govorite o tem... In zlasti,” zašepeče Monte Cristu, “zlasti ne govorite o tem z mladim Caval-cantijem.”
Po teh besedeh se baron obrne in smehljaje pozdravi mladega moža.
Morcerf je zapustil grofa in odšel iskat svojo mater; Danglars odide h Cavalcantiju, in Monte Cristo ostane sam.
Vročina je postajala vedno večja.
Sluge so hodili po dvoranah in nosili gostom sadje in led.
Monte Cristo si hladi svoje ža reče, s potnimi kapljami pokrito čelo z robocem, a kadar gre mimo njega sluga, si ne vzame ničesar, da bi se okrepčal.
Gospa Morcerf ne izpusti Monte Crista iz očij; vidi torej tudi, kako zavrne slugo.
“Albert,” pravi, “ali si pač nekaj opazil?”
“Kaj, mati?”
“Da grof pri gospodu Morcer-fu ni nikdar hotel jesti.”
Da, toda pri meni je zajutre-koval, kajti ta zajutrek ga je u-vedel v družbo.”
“Pri tebi ni pri tvojem očetu, zamrma Mercedes, “in odkar je tukaj, ga opazujem.”
“Torej?”
“Torej zavžil ni še ničesar.” “Grof je zelo zmeren.” Mercedes se žalostno nasmehne.
“Pojdi k njemu, sin moj, in če zopet odkloni, mu tega ne dovoli.”
“Toda zakaj?”
“O, prosim te, Albert.”
Mladi mož poljubi roko svoje matere in odhiti h grofu.
Nova hladila prineso; Albert sam ponudi grofu led, a ta ga odločno odkloni.
Rekli smo že, da je grof pov-I sodi, kamor je prišel, vzbujal splošno pozornost. Tega ni delala njegova črna obleka, ki jej sicer ni manjkalo ničesar, a je bila vendar brez vsakega okraska, ne njegov blesteče bel, ne-vezen telovnik, kratko sploh ne njegova toaleta; ne, ampak njegova bleda barva, njegovi črni, valoviti lasje, njegovo mirno, jasno obličje, globoko, melanholično oko in nenavadno fina usta, ki so tako lahko izražala največje preziranje, — to je bilo ono, ki je provzročalo, da so se vsi pogledi vprli vanj.
Gotovo so bili na svetu še lepši možje, a nobenega ni bilo tako izrazovitega, če smemo rabiti ta izraz. Vse na grofu je bilo, kakor da govori in je imelo pomen, kajti navada, da je vedno mislil, je vtisnila njegovemu obrazu neizbrisljiv pečat trdne volje, dočim je bilo njegovo kre-tanje fino in odločno.
A brez pozlačenega pojčolana skrivnosti bi bilo šlo vendar vse to mimo Parižanov,- ne da bi pustilo za seboj kako sled.
Tako mu pa slede pogledi vseh, ko se približa gospej Morcerf, ki stoječ pred kaminom, okrašenim s cvetlicami, opazi v ogledalu, da vstopi, in ga pričakuje. Prijazno se obrne k njemu baš v hipu, ko se grof pred njo globoko pokloni.
Gotovo je mislila, da jo grof ogovori, in grof je gotovo mislil, da ga počasti ona s. kako besedico; toda oba molčita, ker sta bila oba prepričana, da jih plitve besede niso vredne. In Monte Cristo se obrne k Albertu, ki pride, mole mu naproti obe roki. “Mojo mater ste videli?” “Imel sem jo čast pozdraviti, toda vašega gospoda očeta ne vidim.”
“Glejte, on se pogovarja tamkaj s to malo skupino velikih celebritet.”
“Res,” pravi Monte Cristo, ti gospodje so celebritete? In katere vrste? Kakor veste, so celebritete vseh vrst.”
“Prvi je učenjak, ta suhi gospod; v Rimski Kampanji je našel gaščarico, ki ima jedno vretence več kakor druge. Poročal je o tem Inštitutu. Stvari se je dolgo nasprotovalo, a končno je zmagal ta suhi gospod. Vretence je provzročilo med učenjaki mnogo hrupa; suhi gospod je bil samo vitez Častne Legije, in imenovali so ga častnikom.”
“In če najde še eno vretence, postane komander?” pravi Monte Cristo.
V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, IN OČETA
JOHN ČEBUL
ki je preminul 11. avgusta 1956
Petnajst let je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
JOSEPHINE ČEBUL, soproga FRANK in JOHN, sinova in družine.
OSTALI SORODNIKI
Cleveland, Ohio 12. avgusta 1971
“To je mogoče,” odvrne Morcerf.
“In kdo naj bi bil ta gospod, ki se mu je porodila tako nenavadna misel, da je natvezel modro obleko, pretkano z zelenim?”
“Ta misel se ni porodila v glavi tega moža. Republika je bila, ki je dala članom Akademije to uniformo.”
Albert se vrne k svoji materi; grofica je bila zelo bleda.
“Vidiš,” pravi, “zopet ni vzel ničesar.”
“Da, toda zakaj si delate iz tega toliko preglavic?”
“Saj veš, Albert, da smo ženske včasih čudne. Bilo bi mi v veselje, če bi bila videla, da je grof pri meni kaj zaužil, in če bi bilo še tako malo. Morda se ne more navaditi francoskih o-bičajev ali pa ima kako posebno jed.”
“Ah, moj Bog, ne; v Italiji sem ga videl, da je jedel vse; gotovo danes ni čisto zdrav.”
“In,” pravi grofica, “ker je živel vedno v vročih deželah, je morda za vročino maj dovzeten kakor drugi.”
“ Tega ne verjamem, kajti tožil je, da mu je zelo vroče in vprašal, zakaj so odprta okna in ne tudi oknice.”
“Res,” pravi Mercedes, “če je njegova zmernost navada, me to pomirja.”	hL	j
In nato odide iz dvorane. Skozi vse oknice, in skozi okna, okoli katerih se je ovijal jasmin, se pokaže razsvitljeni vrt in šotor, pod katerim je bila pripravljena večerja.
Plesalci in plesalke, godci in gostje, ki se samo pogovarjajo, vskliknejo veselja, kajti razgreta pljuča vseh dihajo z radostjo čisti sveži zrak.	. ,
Mercedes se vrne, bolj bleda kakor je zapustila dvorano, toda z ono mirno zavestjo, ki ji je bila lastna ob izvestnih prilikah. Približa se naravnost skupini, katere središče tvori njen mož.
“Ne zadržujte teh gospodov tukaj, grof,” pravi; “ker ne igrajo, bil jim bil gotovo ljubši sveži vrtni zrak kakor pa dušeča toplota v sobi.”
“O, milostiva,” pravi zelo star, galanten general, “sami ne gremo v vrt.”
“Naj bode,” pravi Mercedes,
SEALY POSTUREPEDIC
THE UNIQUE BACK SUPPORT SYSTEM
.
ilSIsSSfei
*urethane foam
A
90th ANNIVERSARY SPECIAL VALUE FROM THE POSTUREPEDIC PEOPLE
m
SEALY ANNIVERSARY CLASSIC 2-PC. SET
k-QA twin or pO fuu Size ’ 2-pc. set
The price of a good night’s sleep is way down! Take advantage of this once-a-year offer!
Famous Sealy quality—firm comfortable, durable—now on sale! Featuring hundreds of tempered sted coils for firm inner support. Plus, a rich Contemporary print cover quilted to layers of puffy cushioning.
Queen Size 60x80” 2-pc. set $149.95 King Size 76x80” 3-pc. set $199.95
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK & SONS
gled.”
In obrne se k Monte Cristu. “Gospod grof,” pravi, “izkažite mi to čast in podajte mi svojo roko.”
Grof pri teh priprostih besedah skoro omahne, nato gleda trenotek Mercedo; ta trenotek je bil jednak hitrosti bliska, in vendar se je zdelo grofici, da traja celo stoletje, tako mnogo j misli j je izlil Monte Cristo v ta jaz vam hočem dati dober vz- j edini pogled.
s t innnatsnxittntunTttn.	uran.	t,
ioramo takoj prodati pohištvo vso lafogo preostanka ne glede na mml
Boljše kvalitete za sprejemno sobo, spalnico in jedilnico z velikimi prihranki
LAKEWOOD FURNITURE GO.
12400 Madison Ave.
Odprto zvečer do 8:30 — v soboto do 6.
Nato ponudi svojo roko grofi- dron in kamelije, ci, in ta se opre na njo, oziroma Za njima in po drugih stopni-položi na njo svojo nežno, ozko cah je sledila množica gostov roko, in tako odideta po stopni- s hrupnimi vskliki veselja, cah, ob katerih so rastli rododen-	(Dalje prihodnjič)
IZ KAMENE DOBE. — Nedavno so odkrili v notranjosti otoka Mindanao na Filipinih v goratem predelu malo pleme, ki ne pozna kovinskega orodja in orožja, ampak samo kamnito. Na sliki vidimo deklico tega plemena, ki ga je odkril dr. Robert Fox.
EUCLID POULTRY
v rains:! imamu vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma »veža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberita!
HOWARD BAKER
B4» EAST 185 STREET. EUCLlD
K* 1-8187
ŽENIM IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628
i
crr
vocietjr
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
X. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholar-ships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ..........'........ Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Matthew Kochevar
Third Trustee................ Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director ............. Nancy Owen
Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.