Stav. 218. v Pavi&lnl franke v drlavl SHS. V Uubllani, v ietrtek 25. septembra f919. Leto m lxhBja rasen nedelj In praznikov vsak d a a opoldan. (JredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, UčiteljBka tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin, pogojen prostor 1 ‘25 v; razglasi im poslano vrstica po 1*50 v; Večkratne objave po do* govom primeren popust. CiiaslI® jusoslev. socilaEn® • dimokrafilna strank©. Za vojno revolucija. Stavke vsepovsod. Da bomo imeli takoj po končani Svetovni vojni najhujše socijalne spore, da se bodo razredni konflikti po končanem razbojniškem kapitalističnem krvoprelitju še vse bolj poostrili nego bi se sicer, o tem ni bilo nikoli dvoma. Da bodo pa ti sociial-ni boji zavzeli takoj tako obsežno in nevarno obliko, kakor jo zavzemajo v zadjem času, tega si vsaj kapitalizem ni pričakoval, kajti v tem slučaju bi se bil pač temeljito premislil, preden bi se bil odločil za svetovno vojno. Razredni boji se nadaljujejo na vsej črti, postajajo vedno večji, vedno nevarnejši, to nam pričajo Elasti neštevilne delavske stavke, ki se pojavljajo da za dnem na vseh koncih in krajih — zlasti pa — in to le baš značilno — v zadnjem času ponaiveč v takozvanih zmagujočih ententinih državah. Spodaj prinašamo nekaj brzojavov o stavkah na Pracoskem in drugod, in sicer le tiste brzojave, ki govore o večjih stavkah. Kajti skoro nemogoče le beležiti vse one neštevilne stavke, ki neprestano pretresalo gospodarsko življenje Evrope. Amerike. Avstralije in celo Aziie (Japonska). Vse te stavke, vsi ti gospodarski in politični spori, proti katerimi modre kapitalistične vlade ne vedo *veC kaj ukreniti, so najzgovornejši dokaz, da se ni še gospodarsko m politično življenje niti najmanj ustalilo, da gremo vse prej z rapid-nhn korakom ogromnim viharjem nasproti. Vse te manjše in večje delavske fctavke so prva hrupna znamenja bližajočega se končnega boja med pnednarodnim delavstvom in svetovnim kapitalizmom. Kdo bo v tem boju zmagal, vemo vsi. Socijalističnl CIM se bliža svojemu uresničenju. Ali si bo znal kapitalizem neizogibno podaljšati življenje z modrej-5o politiko? Dvomimo. Delavske stavke se medtem vsepovsod ponavljajo in ponavljajo in mi lih beležimo .... Delavsko gibanje na Francoskem. LDU. Berlin, 23. (CTU ) Iz Ly-ona javljajo, da stavka na Franco- skem čez 600.000 delavcev. ObsTcji nevarnost, da v vsej industriji zastane delo. Poroča se tudi o krvavih spopadih med policijo in stavkujo-čimi. Stavka Jeklarskih delavcev v Zedinjenih državah. LDU. New York, 23. (DunKU.) Reuter poroča: Danes je tajnik narodnega odbora za organiziranje stavke železnih in jeklenih delavcev izdal izkaz, po katerem stavka 284.000 delavcev. LDU/ Amsterdam, 23. (DunKU.) Po »Telegraafu« poročajo »Times« iz New Yorka, da se bo 100.000 delavcev pridružilo stavkujočim. vsled česar se bo moralo ustaviti obratovanje vse industrije. Jeklene družbe pa zagotavljajo, da se ni več kakor 35 % delavcev odzvalo pozivu, da nehalo z delom. Širi se bojazen, da ne bi izbruhnili resni nemiri. LDU. Pittsburg. 23. (DunKU.) Reuter poroča: Vsled stavke v pittsburškem okolišu je včeraj popoldne prišlo do spopada med državno policijo in množico, ki je hotela zborovati pod milim nebom. Nihče ni bil nevarno ranjen. Aretiranih je bilo 19 oseb. Rudarska sta\ka ob Mozell. LDU. Pariz, 23. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: V rudniškem okraju ob Mozeli je izbruhnila stavka. Stavka v Bremenu In Hamburga. LDU. Nauen, 23. (Brezžično.) V Bremenu stavkajo pristaniški delavci. k! zahtevajo večjo mezdo. Ker so silili mornarje, da naj bi opravljali delo stavkujočih pristaniških delavcev, so stopili tudi mornarji v stavko. Nato se je tudi pričela simpatijska stavka v Hamburgu. Istočasno zahteva nemška mornariška zveza, ki jo vodijo radikalni elementi, nov mornariški red, po katerem bi bilo onemogočeno, da bi kljub stavki smele ladje odpluti iz luke. Obstoja nevarnost, da se stavka razširi tudi na druga pristanišča v Severnem morju. Pavel Flerfe: Seznamek mladinskih spisov in še kaj. O takem seznamku ne morem poročati, ker ge ni izšel, dasi se le oglasil klic po njem že večkrat in dasi njegova potreba danes ni manj nujna, kakor je bila pred svetovno volno in pred našim osvobojenjem. Nasprotno bi dejal, da Je celo nujnejša, kakor Je nujnejša sistematična izdaja spisov. »Mladinskih« — da se prav razumemo. Kdor misli pod zazna movanjem »mladinsko slovstvo« le na ono, ki so je napisali takozvani »mladinski pisatelji«, ne pozna mla-dinskegaslovstva.Vedetinamreč moramo, da mladina ne potrebuje kakega svojega posebnega slovstva in da je za njo dobro le ono, kar ie za od-rastlega čitatelja najboljše. Tiste poučne povesti, napisane »za mladino« in na debelo in na drobno pretaknjene z moralo, sploh niso spisi za mladino; vse to je le neko posili-slovstvo, za katero noben slovstvenik ne ve, kaj bi z njim. »Za mladino« posebe pisati, je potrata časa in sil. Fr. Levstik in Zupančič sta bogme naša velika človeka, a če sta posebe pisala izrecno za mladino, sta pisala tako, da ima slovstveni gour-mand nad temi spisi svoje posebno veselje. Pri takozvani »mladinski literaturi« niti ne mislim na te umetnine in pri sestavi seznamka mladinskih spisov bi jih uvrstil le kot bisere na prvo mesto. Obče pa mislim pri mladinskih spisih na naše najboljše slovstvenike sploh; da izvzamem iz njihovega števila takoj dva: Jurčiča, ki je pisal svoje romne in novele predvsem za odrastle, in Erjavca, ki je izdal svoje poljudne prirodopisne spise za narod. Če omenjam ta dva, je to zato, ker z njuno navedbo obenem označim snov mladinskemu slovstvu v prozi: umetniške povesti in poljudno znanstvo. Res izobraževalno je namreč le ono čtivo, ki ima svoio umetniško ali znanstveno ceno. Prvega kot drugega imamo v našem »mladiskem lovstvu« premalo ali celo nič. Oziroma, če hočete, zlasti umetnih — ne umetniških — povesti preveč. Tako malo vemo, pri čem da. smo, da mirno lahko naštejemo vse te stopnje. Manjka nam pregled, manjka nam sistematična ureditev, ker nismo nikdar imeli sistematične gojitve mladinske knjige. Uravnavala Je ni za to poklicana javnost, uravnaval je ni kriterij. In mislim, da bi one nagrade, ki so se ke-daj slučajno razpisale za »najboljši mladinski spis«, razpisane za ureditev mladinskega slovstva več zalegle. Tako pa danes niti ne vemo, kaj v tem »slovstvu« pravzaprav imamo. In preden se spravimo na potrebno delo, da začnemo sistematično gojiti slovstvo za našo mladino in za našo deco, je treba, da pregledamo vse to, kar Je bilo pisano in izdano »za mladino«, da rešetamo in rešetamo, dokler nam ne ostane na vrhu res samo zrnje. To rešetanje nam da seznamek naših mladinskih spisov. Temu prvemu sledi drugo nujno opravilo. V mislih imam zlasti siste- matično mladinsko izdajo naših klasikov. Ta ne bodi iz bogvekakih na-gibov »posebe prikrojena«, marveč taka, da poda mladini res izbor, t. j. najboljše iz celote. Dozdaj tega nismo imeli in kar je izšlo, je izšlo ta-korekoč slučajno. Dobili smo V. Vodnika, izšlo je nekaj Erjavca, Levstikov Krpan je prišel v praznični obliki; a vse to je bilo tako, kakor da smo segli v bogastvo in kar je obviselo. je dospelo na dan. V takile zadevi pa mislimo, da bi ne smel odločati slučaj, temveč bi bilo potrebno sistematično delo. Tudi ni, da bi začenjal tako delo posameznik; loti naj se ga marveč katera naših kulturnih institucij. Slov. Matica. Smohorska družba, Sociialna Matica ali katerakoli, samo loti naj se ga! Najboljši poznavalci našega slovstva, kritiki s širokim obzorjem, umetniki, neozko-srčni psihologi in pedagogi so poklicani v to, da pod okriljem te ali one naše kult. družbe osnujejo odsek, ki prevzame te naloge. Vsi navedeni so poklicani zato, ker je treba čtivo za mladino presojati z estetskega in pedagoškega stališča. Odsek za mladinsko slovstvo pa bi moral biti stalen; sal njegove naloge ne bodo izčrpane, dokler bo kal naše mladine, ki bo rabila čtiva. Tako spravljam s temi vrsticami vnovič v javnost predlog za ustanovitev omenjenega odseka. Upam, da poslednjikrat; zakaj, če nihče drugi, kličejo po njem naše šolske knjižnice. Dr. Lotrič: Misli o šolstvu. (Dalie.) V Atenah je živel velik modrijan Anaksagoras. Učil Je, da je solnce velik plamen, najbrž velik žareč kamen. To je bilo za Atence nekaj novega. Večina Je smatrala ta nauk za napačen, da naravnost krivoverski. Anaksagoras je bil vsled tega svojega nauka preganlan. Celo njegov učenec Sokrates mu Je nasprotoval glede tega nauka, ker Anaksagoras ni mogel Jasno dokazati tega svojega domnevanja. Danes vemo, da so se Atenci s Sokratom vred motili, ter da se je Anaksagoras z omenjeno svojo teorijo precej pri-bližal resnici. Moderna veda Je s pomočjo spektralne analize dokazala, iz kakih plinov obstoja solnce. Anaksagorov nauk o solncu Je bil toraj zelo blizu resnici. Motila se Je ogromna večina Atencev, ki Je starega modrijana preganjala, in proglašala za krivoverca, čeprav le učil resnico. Še hujša usoda Je doletela Sokrata samega. Ustanovil Je v Ate- Pesamtizna Štev. stan« — 40 vinarjev. —— Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 38 K, za četrt ieta 18 K, za inesec 6 K. Za Nemčijo celo lečo 77 K, Ra ostalo tujino in Ametifeo 84 K. — Reklamec'je za list so poštnine proste. Opravništvo je ? Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 81., Učiteljska tiskarna. ■m« T©S©fe*ssks it. 313. bbbmbhbbb—p—msmbmhbbmbmbbmbmmm—mmm nah nekako »ljudsko univerzo« itt sicer na mestnem trgu, toraj na pro-stem. S svojilni učenci se je sprehajal po trgu in razpravljal z njimi <* raznih učenih problemih. To je bil v resnici prvi javni modroslovni zavod. Način njegovega poučevanja se je vršil v obliki razgovora. Stavila so se razna vprašanja, na katera se je odgovarjalo. Ta metod® pouka se še sedaj imenuje sokratič« na. Da bi povzdignil vedo na višie. stopnjo, se ni hotel veliko pečati £ raznimi zagonetnimi vprašanji, n. pr. kako je nastal svet, kak Je; njegov cilj in podobno. Ta vprašanja je smatral veliki modrijan za neraa-rešljiva. Priporočal je svojim učencem, da naj se pečajo rajše s takimi znanstvenimi strokami, ki so boli sigurne, bolj reelne in uporabne zai življenje. Bil Je toraj pristaš strokovne vede. V Atenah je bila tedaj navada, da so bolnike zdravili doma v družini sorodniki, ki so se pt| tem posluževali raznih vraž in čudodelnih zdravil. Kdor pa se je moral radi kakega delikta zagovarjati pred sodiščem, je pripeljal s- seboj svoje sorodnike, ki so se pred sodniki jokali, da bi jih na ta način omehčali. Sokrat pa je Atence učili da je tako ravnanje nespametno« Rekel je: v bolezni potrebuješ strcn kovnjaka-zdravnika, ne pa babje-vernih sorodnikov. Kazal je na velike vspehe sodobnega slavnega zdravnika Hippokrata in priporočal svojim someščanom, da naj tega poslušajo. Ce pa imajo opravka 8 sodiščem, naj si vzamejo dobrega pravnika. Sokrat je učil, da vedd vodi človeka le plemenitosti in kreposti. Kdor išče resnico, išče krepost in poštenost. Predvsem spoznavaj samega sebe! Opazuj zunanji svet in videl boš, kaka harm«« nija in razum vlada v njem. V zu« nanjem svetu se ravnaj po svojem razumu, katerega moraš vedno bistriti. V notranjosti pa poslušaj svojo vest, ta ti pove, kaj je dobro itS kaj slabo. Kdor kaj pregreši, naj sa ga ne kaznuje, ampak pouči in poboljša. Ljudje žive, ne da bi kal premišljali. Zato jih je treba buditi iz zaspanosti in nevednosti. Ni pa samo modroval, ampak tudi živel po svojih naukih. Ko je bil SokraJ star 70 let, so ga obdolžili trije so« meščani, da ne veruje v bogove, V! katere veruje atenska občina, ampak da hoče vpeljati nove bogov«, Vrhu tega pohujšuje s svojimi nauki mladino. Zato naj se ga kaznuja s smrtjo. Bil je res obsojen na smrt« Moral je izpiti strup. Ni pa Še preteklo eno leto po njegovi smrti, kd se Je prebudila v Atencih vest*« Sprevideli so, kako krivico so na- ia 8 LISTEK. GLAD. Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) Pred številko dve velike, Štirinadstropne hiše ste se še enkrat okrenili in stopili potem skozi duri. Naslonil sem se na plinovo svetilko zraven vodnjaka in prisluškoval nato njunim korakom po stopnicah; v drugem nadstropju so onemeli. Stopil sem od kandelabra in se ozrl gori na hišo. Tedaj se Je zgodilo nekaj čudnega. Visoko gori so se jeli premikati zastori, tik zatem se je odprlo okno, glava se je sklonila ven in dvoje bistrih oči me Je objelo. Ylajali! je rekla polslišno In čutila, kako sem zardel. Cernu ni zaklicala na pomoč? Cernu ni pahnila cvetličnega lončka doli, meni na glavo, ali poslala koga, da me prepodi? Gledava si v oči, ne 43 bi se genila; to traja eno minuto; misli beže med cesto in oknom semintja, a besede ne izgovoriva. Ona se okrene, jaz vzdrgetam, nekaj se je narahlo dotaknilo mojih čutov; vidim rameno in hrbet, ki izgine v sobi. To, kako se Je nalahno odpravljala od okna, naglas, ki Je ležal v tej kretnji z ramenom, — to Je bilo, kot da mi Je pokimala v pozdrav; moja kri Je občutila ta nežni pozdrav in v istem hipu sem postal ves čudežno vesel. Nato sem §e»apotil pq sesti navzdol. Nisem se upal ozreti in nisem vedel, je-li še enkrat stopila k oknu; čimbolj sem tehtal to vprašanje, tembolj sem postajal nemirnejši in nervoznejši. Domnevam, da stoji v tem hipu tam gori in zasleduje natančno vse moje kretnje. Bilo je strašno neznosno, vedeti, da me na ta način nekdo od ozad opazuje. Napel sem vse svoje sile in šel dalje; noge so mi pričele trepetati, ker sem namenoma hotel lepo hoditi. Da bi se videl mirnega in ravnodušnega, sem mahal z rokami, krepko pljunil in vzravnal glavo, toda vsevkup ni nič pomagalo. Neprestano sem čutil na tilniku oči, ki me zasledujejo; ledeno me je spreletavalo. Navsezadnje sem pobegnil skozi stransko ulico proti zastavljalnici, hoteč dobiti svoj svinčnik. Ni ga bilo težko dobiti. Mož mi je sam prinesel telovnik in me prosil, da preiščem vse žepe; našel sem tudi nekaj zastavnih listov, ki sem jih vtaknil k sebi in se zahvalil prijaznemu možu za njegovo ljubeznjivost. Vse boljinbolj mi je ugajal in nenadoma mi je bilo mnogo na tem, da bi napravil dober vtis nanj. Storil sem en korak proti durim in se nato spet okrenii proti pultu, kot da sem nekaj pozabil; menil sem, da sem mu dolžan pojasnila in pričel sem potihem požvižgavati, da bi mu vzbudil pozornost. Nato sem vzel svinčnik v roko in ga držal kvišku. Saj bi mi še na um ne prišlo, da bi napravil tako dolgo pot vsled kakšnega p; svinčnika, sem rekel; toda s tem-ie Je to nekoliko drugače, čisto posebna zadeva. Kakor je videti neznaten «*=» tale konček me Je čisto eno- stavno napravil za to, kar. sem, me je takorekoč postavil na moje mesto v življenju... Več nisem rekel. Mož Je stopil čisto k pultu. »Tako?« je rekel in me pogledal radoznalo. S tem svičnikom sem napisal svojo razpravo o filozofskem spoznanju v treh zvezkih, sem nadaljeval hladnokrvno. Ako pač še ni slišal govoriti o tem? Možu se je zdelo, da Je že slišal ime, naslov knjige. Da, to sem napisal jazi Zato se torej pravzaprav ne sme čuditi, ako zahtevam svoj svinčnik, ki je zame neprecenljive vrednosti, saj je skoro kot kak majhen človek I Sicer pa da sem mu na vso moč hvaležen za njegvo dobrohotnost in da mu tega nikoli ne pozabim — gotovo, gotovo, tega mu ne pozabim nikoli; mož-beseda; takšen sem pač in on to zasluži. Adijo. Šel sem proti durim in se držal, kot da mi je moč preskrbeti možu visoko mesto pri ognjegascih. Prijazni zastavljalec se je dvakrat priklonil, predno sem prišel skozi vrata, jaz pa sem se še enkrat okrenii in pozdravil. Na stopnicah sem srečal žensko, ki je nesla v roki potno torbo. Plašno se je prihulila vstran, da mi napravi prostor in jaz sem nehote posegel v žep, da ji kaj podarim; ker nisem ničesar našel, sem se ozlovoljil in šel s povešeno glavo dalje. Kmalu nato sem slišal, da le tudi ona potrkala na budo; pred nio je bila rešetka iz železne žice in takoj sem spoznal njen škripajoči glas, če se je. je kdo, s prstom i dotaknil. Solnce je stalo na južni strani, bilo je okoH! poldne. Mesto le pričenjalo prihajati na noge, približal se je čas za promenado in pozdravljajoči, smehljajoči se ljudje so pričeli valovet? po Karel-lvanovi cesti. Stisnil sem komolce M sebi, se napravil čisto majhnega in se neopaženo izmuznil mimo nekaterih znancev, ki sd se postavili na vogalu vseučilišča, motreč mimoidoče. Tako sem stopal zatopljen v mislf proti grajskemu holmcu. Vsi ti ljudje, ki sem jih srečal, kako lahkotno in veselo so pozibavali z glavami in sa kretali skozi življenie kakor preko plesne dvorane! V nobenem očesu bolesti, na nobenem ramenu tovora; morda niti tegobne misli, niti ne skrivne muke v kakšni teh veselih duš. Int jaz sem stopal tik ob teh ljudeh, mlad in iedvat razcvetel, in jaz sem že pozabil, kakšna je bila sreča! Poigraval sem se s to misliio in našel, da se mi je zgodila okrutna krivica! Čemu' so ti poslednji meseci tako strašno trdo ravnali z mano? Nič več nisem poznal svojih ču« tov in od vseh strani so me naskakovale najbolj čudaške nadloge. Nisem mogel sesti sam na klop ali iti kamorkoli, ne da bi me napadle male, brezpomembne slučajnosti, nadložne malenkosti, ki so se vgnezdile v mojo predstava in razkropile moje moči v vse vetrove. I es, ki me je oplazil, rumena roža v gumbnici ne** znanca, vse le povzročalo, da so jele moje misli vibrirati in se dolgo pečati s tem. Kaj mi 3? neki bilo?. Jeli prst Gospodov pokazal nšme.i5 (Dalie prih,). pravili Sokratu, V njihovih dušah le nastal velik prevrat. Dva Sokratova tožnika so usmrtili, eden pa je izginil brez sledu. Sokrata, katerega so usmrtili kot krivoverca in zapeljivca mladine, so proglašali potem kot najmodrejšega človeka na svetu. Ni tozadevno vprašanje Sokratovega učenca Chairefona je odgovorila delfijska prerokinja: »Moder je So-fokles, modrejši je Evripid, med vsemi modrijani pa je najtnodrejši Sokrat«, Glose. Pametna odločitev. Po poročilu graškega »Arbeiterwille« so naznanili pristaši štajerske skupine avstrijske komunistične stranke avstrijskemu deželnemu zastopstvu socijalno-demokratične stranke, da izstopajo iz komunistične stranke, ker so prišli do spoznanja, da taktika te stranke škoduje proletarijatu in da pripravlja tla zq_ reakcijo. Dogodki v Nemčili in Madžarski so pokazali, da zgodovinski razvoj, čisto socijalistične ali komunistične države zaenkrat se izključuje. Iz tega vzroka so sklenili, da vstopijo zopet nazaj v socijalno demokratično stranko pod pogojem enake svobode načelnih^ izjav v stranki. Le ne cepiti moči, bodi naše prvo in glavno načelo! Ameriški Jugoslovani za svojo domovino. Beremo v slovenskih ameriških časopisih, da so razna društva naših ameriških rojakov poslala na posamezne senatorle peticije glede jugoslovanskih, po italijanski armadi zasedenih ozemelj. Senatorji so na te peticije tudi odgovorili. Iz odgovorov je razvidno, da bo wa-shingtonska vlada poizkušala popraviti krivice pariške mirovne konference, ki jih je ta napravila malim narodom. Boi proti draginji v Ameriki Tudi v Ameriki je nastala po vojski draginja. Z njo v zvezi so močna delavska gibanja. Vlada je izdala it mnogo odredb tičočih se znižanja cen. Tako Je omejila ali sploh prepovedala izvoz gotovih produktov; nastopa tudi proti onim, ki si gro-madiJo živila v svojih skladiščih, kjer Jih drZe cele mesece, da. cela leta. da pridejo 2 njimi na dan. ko Je za dotična živila najbolj trda. Takrat seveda Jih lahko nastavijo po poljubnih cenah’ In tako poljubno (Nalft Izvirna poročila.) Upori Albancev. Arnavti so potisnili italijanske Dredstraže iz Kroje Bormifi proti Draču. Italijani evakuiralo Albanijo, puščalo velik plen v rokah upornikov in gredo proti Valoni. Bolgari prod terltorlialnlm klavzulam mirovne pogodbe. Bolgarski delegat Todorov Je izjavil, da Je Bolgarska pač pripravljena podpirati gospodarske pogoje mirovne pogodbe, ne pa klavzul, ki hočejo Bolgarilo kaznovati na ta način, da se Bolgariji odvzame pokrajine, ki so skozinskozi bolgarske. Bolgarija bo stavila protipredloge. Jugoslavija. Ministrska kriza. LDU. Belgrad, 23. Zjutraj se le nadaljevala seja kronskega sveta. Na dnevnem redu današnje seje Is bilo poročanje o zunanjem položaju in o delovanju naših delegatov v Parizu, O jadranskem vprašanju je poročal minister za zunanje stvari dr. Trumbki, Kakor čujemo, stoji rešitev jadranskega vprašanja tako-les V Parizu se pričakuje odgovor predsednika Wi!sona na poslednji predlog Italije. Govori se, da je bilo v, teku posvetovanja o zunanjem položaju odločeno v kronskem sveto, da se prične s sestavo nove vlade, Id naj bi sprejela končni sklep v našiH odnošaiih glede podpisa st.-germaln-ske pogodbe. — Predsedik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič bi imel nadaljevati svojo misijo in se včeraj sestati s Protičem, dr. Laginjo in dr. Korošcem, ki so svoj odgovor glede vstopa v vlado odložili na prihod naših delegatov iz Pariza. Do tega razgovora danes ni došlo, ker je sestanek načelnikov klubov s člani naše delegacije trajaj do 8. ure zvečer. 2elja je, da bi bila nova vlada čim iačja po skupinah, ki nal bi bile v njej zastopane m da se sestavi po možnosti koncentracijska vlada. Nadalje se želi, da se nova vlada čimprej sestavi. Kakor dozna-vamo^ vlada pri naših' delegatih’ skeptično razpoloženje z ozirom na sestavo nove vhde. zlasti glede vtisov, ki so Hh dobili v stiku s posameznimi parlamentarnimi skupina- 'n odličnimi političnimi osebami. odirajo ljudstvo. V, Washingtonu Je bilo že mnogo takih' trgovcev aretiranih, ki so si gromadili v svoja skladišča krompir. V Bostonu so zaprli devet oseb in obtožili osem družb, ker so nad eno leto dni skrivali ogromno množino rib, mesa in jajčjih produktov. V New Vorku 30 v začetku tega meseca našli ogromne skrite zaloge; katerih natančnih podatkov pa nimajo, Zupan Hvlan Je poroča! o prvem uspehu preiskav in rekel, da so našli v skladiščih milijardo kokošjih Jajc, pet milijonov funtov masla, osem milijonov funtov sladkorja, sedem mnke, petinštirideset milijonov fu- r kave ta petnajst milijonov ‘ svežega mesa itd. In iiudstvo > . a stradati in stradati in sl komaj kupuje najnujnejši potrebni živež. Evo vam kapitalistične morale ... Samo kratko sličico! V Pittsbur-gu so koncem avgusta zastavkali cestni železničarji. Ko le stavka trajala že enajsti dan, so sodnijski upravitelji skušali prelomiti stavko na ta način, da so poslali iz remi* vozove, ki so Jih vodili stavkokazi. To pa Je Izzvalo velike nemire. Za cestnoželezniškimf vozovi so sledili tovorni in drugi avtomobili, ki so zavozili pred motorni voz, tako da cestna železnica ni mogla dalje. Prišlo je do hudih bojev med stavkokazi in s stavkajočimi simpatujočira občinstvom. Pričeli so pokati samokresi, policija Je nastopila./ Nekaj cestnoželezniških voz Je bilo uničenih in več ljudi težko ranjenih. — SU£ne stvari se zadnje čase dogajajo po vsej Ameriki ob vsaki stavki. Seveda preganjanja delavskih voditeljev-socijalistov ne Izostanejo. -- V Charlotte n. pr. so bile ob priliki cestrioželezniške stavke ubite 3 osebe in 13 je bilo težko ranjenih. — Vidimo, da delavstvo bojuje v Ameriki hude in krvave boje. NI čuda, saj Je kapitalizem v Ameriki na višku svojega razvitka... Ne motimo se, če trdimo, da bodo boji družabni preobrat v zapadnih, danes »zmagovitih« in zmage pijanih državah mnogo ostrejši kot v vz-hodnii In srednji Evropi. Sicer pa zmagovalcem njih »zmago« že greni upravičen strah. Proletarilat stopa dnevno z večjo silo na pian... Republikanski kandidat za predsednika Združenih držav bo po »U-bertfi« najbrž generalmajor Leon-hard Wood. Govori se, da so kosfaflraH. da so na gotovi strani našli malo dobre volje glede medsebojnega popuščanja radi sestave koncentracijske ail široke koalicijske vlade« VPRAŠANJE ST. - GERMAIN-SKEGA PODPISA. LDU. Belgrad, 23. Današnja »Politika« piše z ozirom na podpis mirovne pogodbe z Avstrijo nastopno: Ker le vprašanje manjšin bila vzrok vojni, sta Francoska in Amerika zahtevali, da se v pogodbo z Avstrijo postavi odredba za varstvo manjšin. Predsednik Wilson le zahteval, da se naj ta odredba uveljavi in da nal ne bo v tem vprašanju nobenih izjem. Kar se tiče člena 51., smo sedaj došll v akutno fazo, ker nam Je rok za podpis pogodbe določen, in ker smo odbili sprejem tega člena, ki ga smatramo za atentat na svolo suverenost. Rumtmija Je sklenila, da se o tem niti ne pogaja na podlagi koncesij. Ker se je za Grško določilo nekai podobnega. Je Grška izjavila, da nc prizna teh določb, toda da Je voljna pogajati se o tem. Ml ne bomo podpisali te pogodbe, dokler ne vidimo, kaj Bosta storili Orška in Rum unija. Za nas obstoje samo dve možnosti; da se ali pridružimo nepomirljivosti Rnmunije, a« pa grškemu stališču glede koncesij. Glavni razlog, za podpis Je, da se pride čhnprej do določitve me}, kar bi povoljno vplivalo na notranH položaj In na to, da sc ne prekinejo politične zveze z za-vezlki ter da bi se ne moglo tolmačiti naše držanje kot neprijateJjsko napram ligi narodov, ki bi nam imela služiti za Jamstvo naše teritori-Jalne celokupnosti. ZAKON O MORATORIJU. LDU. Belgrad, 23. V ministrstva za pravosodje se Je izdelal načrt zakona o moratoriju. Po trm načrtu so odgovorni za plačevanje dolgov samo pravi dolžniki, za menice pa samo akceptamti. Za časa vojne obresti ne tečejo. Država prevzame nase izplačevanie vseh' privatnih meničnih dolgov v gotovem denarju ati z boni. Ustanovila se bo volna likvidacijska banka, ki M te dolgove prevzela od dolžnikov na deset tet V prvih treh' letih bi dolŽnHd plačevali samo obresti, ki bi znašale 6w. Dolg bi se sorazmerno razdeliti na sedem delov, ki se morajo: plačati v teku sedmih bodočih let. Ohranijo se nadalje privilegiji poljedelcev in obrtnikov, ki so jih uživali na podlagi člena '471. državljanskega zakonika. Po tem členu se ne morejo vporabiti za plačilo dolgov hiša, gospodarska poslopja, pet oralnv polja, dva vola, krava Itd. Obrtnikom se ne more vzeti za plačevanje dolgov orodje, potrebno za izvrševanje obrti. Po svehi. W!LSON GLEDE REKE NB ODNEHA! LDU. Pariz, 23. (ČTU.) Ameriška _de!egacHa na mirovni konferenci Iziavlla, da predsedik WHson Iz-kllučtite vsakršen nov kompromis v reškem vprašanju, razen ako se re-Ško pristanišče podredi zvezi narodov. Tudi Anglija in Franclia nalbr-že ne bosta odnehali niti za las. ako se ne zalamčl mednarodni značaj re-ške luke. Ameriška mirovna delegacija se boli. da bo Jugoslavlla nastopila z orožjem, ako bi D’Annunzl!o Izvršil svojo grožrdo. da požene v zrak reško pristanišče. Na ta način bi nastal položaj, is katerega bi se utegnila razviti nova bankanska vojna. Končno iziavlla ameriška delegacija, da D'Ann!inziiev ouč nikakor ne more vplivati na končnove-Uavno rešitev rešhega vprašanja. Italijanski kronski svet. LDU, Milan. 23. (DunKU.) Uradno poročajo: Sklicanle kronskega sveta }e vzbudilo veliko pozornost. »Corriere della Sera« imenuje ta ko* rak v zgodovini italijanske ustave kot izreden. »Popolo d’ Italla« vprašuje. ali naj kronski svet zavzame stališče napram kabinetni krizi ali napram režimu. »Italija« hvali Nitti-fev sklep za sklicanje kronskega ■ sveta. »Avanti« izjavlja, da stoji italijanska buržoazija vsted reške po-bune izven zakona. List poroča, da ie bi! tudi Turati kot zastopnik soci-jalistov povabljen. Turati le izjavil v »Tempu«, da se bo udeležil kronskega sveta samo s pritrdilom stranke. Nesporazum med Tittoni-Jem In Nittijem se je poostril. Kakor poroča »Giornale d’ Italla«, namerava Tlttoni odstopiti, »Secolo« dolži NlttJJeve nasprotnike, da so podpirali D’Annunzljevo pobuno, da bi vrgli ministrstvo. Zamenjava dvekronskih bankovcev v Cehoslovaški. LDU. Praga, 23, (CTU.) Praški listi priobčujejo besedilo zakona, ki odreja zamejavo eno- in dvekronskih bankovcev in ki Jo Je včeraj sprejela naiodna skupščina. V zmislu te postave se bodo eno- in dvokron-ski bankovci Avstroogrske banke, ki krožijo na ozemlju čehoslovaške republike, do določenega roka zamenjali za nova plačilna sredstva. Pri zamenjavi se bo od nominalne vrednosti namenianih bankovcev odtegovala 10-odstotna pristojbina. Zakon stopi v veljavo< z današnjim dnem. Novice. — Zenske paralelke na moškem učiteljišču v Maribora. Na razne proteste, da bi žensko učiteljišče bilo v samostanu, se Je ukrenilo, da se ustanove ženske paralelke na mo-Skem učiteljišču. — Slovensko mesta« gledališče v Mariboru se otvori dne 27. t. m. z Jurčičevem »Tugomerom«. — Mestni sosvet ptujski je sklenil razpustiti dosedanje gremljalne in nemške trgovske in obrtno-nada-Uevalne šole in Jih nadomestiti s slovenskimi. — Pasta steklina se Je pojavila v celjskem okraju. Politična oblast Je odredila strogo pasjo zapora — Obsodbe celjske porote. Karol Kovač, rudar is Velenja Je bil radi hudodelstva uboja rodil novo obrt, ki se tistim ljudem, ki jo izvršujejo dobro izplača. Psom se namreč zistematično kradejo nagobčniki, na drugi strani pa rasteio cene nagobčnikom. Tako se je zahtevalo v trgovini z železom Stefan Nagv v Ljubljani za nagobčnik 4 K, komaj teden dni pozneje pa za isto blago 6 K 50 vin. Občinstvo je na milost in nemilost izročeno izkori-ščevanju, ker nima od nikoder pričakovati pomoči. Pasji kontumac za eno občino nima itak nobenega pomena, ker bolni pes se ne ustavi pri občinski meji. Dosedaj se ni pripetit noben slučaj stekline. Morda bi bilo umestno misliti na preklic koritu-maca, ker ga lastniki psov vsled zi-stematične tatvine nagobčnikov in pa vedno večje draginje teh itak ne bodo mogli držati. — Do ureditve prometnih raz-mer v Prekmurju se vrši med tukajšnjimi in po nas zasedenimi prekmurskimi postnimi uradi zaenkrat samo pisemski promet. — Drugi dijaški transport v Prago odhaja iz Ljubljane v pondeljek, dne 29. t. m. ob 15. uri, iz Celja tib 20. uri 38 min. in pride v Maribor ob' 0. uri 27 min. (vlak 814). Večji komadi prtljage se bodo oddajali v en za to določen voz in sicer 29. od 10. ure naprej na lužnem kolodvora. Preskrbljena naj bo ta prtljaga z natančnim naslovcm. — Vsi, ki ste s« prijavili, pridite točno! — Pevski zbor »Glasbene Matice«. Skušnje se vrše za soprane vsak pondeljek hi četrtek ob 6'. do 7. ure, za a 11 e vsak torek in petek od 6. da 7. ure, za te nor j« vsak torek in petek od 8. do 9. ur«, In za b a s e vsak pondeljek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer. — V četrtek. ZB. t m. in ▼ petek, 26. 1 ni, prve skušnje v tej seziji. Pevci in pevke, ki so se priglasili, dobe prt teh skušnjah sprejemnice. — Odbor. — Perce Glasbene Matice v, Liubliant prosi odbor, da se pogreba nepozabnega slovenskega umetnika Ignacija Borštnika, profesorja konservatorija v mnogobrojnem Števila udeleže. Zbiranja v četrtek ob 9Ai. popoldne pred dramskim gleda« tlščem. — Opozarjamo na današnji frise-rat tvrdke F. Potočnik. — Obiskovalcem gledališča. Kei občinstvo vzlic -strogim policijskim odredbam med predstavami v zunanjih gledaliških prostorih kadi, se opozarja, da bo vsak kadilec, kJ se ga zasači, da kadi im hodnikih, pri vhodih ail na pragu med vrati pdf-cijsko kaznovan z globo do 200 R oziroma z zaporom do 14 dal. — Odiranje naših Amerikanoev« Iz zanesljivega vira smo zvedet!, da so se že ukrenili potrebni koraki tako s strani naše policije, kakor tudi od strani vojaške oblasti, da *e prepreči odiranje iz Amerike se vrnlv^fli rojakov. Jzseltenci s.t tako) oK :>*"*<• hodu vlaka olvkole od poftciHkih organov in vojačke oblasti in se tako prepreči menjavanje na postali s strani nepoklicanih elementov. Po Brzojavne vesti. cestah in javnih’ lokalih pa preprečuje državna policija menjavanje Valut, ter strogo zasleduje vsako vc-riženje. Državni, kakor vojaški policiji olajšuje njen težavni posel novo ustanovljena menjalnica nasproti južnemu kolodvoru, katera menjuje ,ob vsaki uri valute po najvišjem dnevnem kurzu. — Opazovalec. — Gosoodše, ki se zanimajo, da se ustanovi v Ljubljani konjsko dirkaško društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznaniti po dopisnici podpolkovniku Ravniharju v žreb-čarni na Selu. 557 (3) Prireditve. Zasebno uradništvo. pozori V Petek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v »Mestnem domu« zborovanje zasebnega, uradništva glede ustanovitve »Splošne gospodarske zadruge«. Zasebno uradništvo se vabi, da se tega zanj važnega zborovanja polnoštevilno udeleži. Zasebno uradništvo je v vojnem času in tudi še sedaj pri svojih plačah, ki Pri večini ne dosegajo prejemkov niti navadnih dninarjev ali državnih nastavljencev, mnogo pretrpeti glede prehrane in preskrbe z najpotrebnejšimi življenjskimi predmeti. Zdaj se nudi prilika, da si izboljša tndl zasebno uradništvo v tem oziru svoj položaj. Torej vsi na zborovanje! — Odbor. Koncert s plesom, v gostilni pri »Zelenem travniku« v Zavodu pri Celju, se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ki ga priredi organizacija vojnih invalidov in vdov za Slovenijo. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Svi-rajo dobro poznani celjski tamburaši. K obilni udeležbi vabi odbor. — Vabilo. Veliki ljudski tabor v Ločah ob Baškem jezeru se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 28. septembra t. 1. Spored: Med pol 9. in 9. uro sprejem udeležencev m gostov na kolodvor v Bačah. Ob 9. uri slavnostna sv. maša na prostem. Po tnašl veliko ljudsko zborovanje na Prostem. Govorijo prvovrstni, odlični govorniki vseh struj, med njimi KR. gen. Maister, preds. dr. Brejc, «r. Ravnihar, posl. Grafenauer, dr. l«dr* Po taboru velika ljud-v I ! igrišču ljudske šole »a st?Sodeluje mariborska vo-3aska godba, narodno ženstvo, So-jfol, Orel ln razna pevska društva. f;? s,Poredu je srečolov, šaljiva pošta 'td. itd. * Iz Ljubljane vozita dva, iz Borovelj eden poseben vlak ob polovični •Vozni ceni. Odhod vlakov iz Ljubljane med 5. in 6. uro zjutraj, iz Borovelj nekaj pozneje. Natančen vozni « ed se pravočasno naznani v časopisih. Za prehrano, pijačo, kadivo In Prenočišča je preskrbljeno • Slovenci, prihitite v veličastnem številu na drugi slovenski Bled, kjer so doma one večno lepe koroške narodne: »Man čriez izaro«, man criez hmajnico«, in »kaj ti je deklica« in nešteto drugih; prihitite sem 5 minut pred demarkacijsko črto, da manifestiramo za neokrnjeno, veliko domovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Vsa društva prosimo, da t ozirom na naš tabor ta dan ne prirejajo veselic, nego, da prihitite polnoštevilno k nam. _________Narodni odbor v Ločah. globoki v popravilo se zopet sprejemalo I. KETTE, Uubliana Iz stranke. Zaupniki iV. okraia se vabijo na Sestanek na Resljevi cesti št. 20. — Glavni zaupnik. Sodrugi okrafa Šiške se opozarjalo na shod dne 27, t. m. ob pol 8. liri zvečer v gostilni Faval. Pričakuje se obilna udeležba. — Odbor. Zaupniki »Stroinih tovarn in livarn« se poživljajo, da pridejo vsi danes na važen posvet takoj po delu v društvene prostore v Selenbur-Kovo ulico. Sela »Osrednjega društva kovinarjev« se vrši v petek, takoj po delu V društvenih prostorih. Shod kemičnih delavcev ▼ Zlda-jnem mostu se vrši 27. t. m. v soboto tob 5. uri popoldan v gostilni Moserja. Polnoštevilna udeležba dolžnost. Odbor. jr Dramatični odsek »Svobode« v fcelju priredi v soboto, dne 27. sep-Jembra ob 8. uri zvečer v Mestnem gledališču A. Funtekovo drame k 3 dejanjih »Tekma«. Vstopnice g* predstavo se dobijo v predprodaji v soboto od 11. do 12. me do* aoldne pri gledališki blagajni. Naše delavstvo je vabljeno, da predstavo v kar najobilneišem številu poseti. Ptuj: Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda«, podružnica Ptuj ima v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Prešernova ulica štev. 27, I. nadstopie svoj I. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednic ka. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. .Volitev novega načelstva in odbora. 5. Raznoterosti. — Prosimo točne udeležbe. Stavka cestnih železničarjev v Zagrebu. Nameščenci zagrebške cestne železnice so stopili v nedeljo v stavko, ker jim je uprava prikraj-ševala njih zahteve. Stavka traja dalje v popolnem redu. — S tem se opozarjajo oni, kateri bi se even-tuelno vabili v Zagreb kot stavko-lomci, da pod nobenim pogojem ne nasedejo vabilom in ne gredo v Zagreb, dokler ni stavka končana. Kultura. Rspertoir Narodnega gledališča v Ljubljani, Radi nenadne smrti gospoda Borštnika se spremeni že objavljeni repertoir obeh gledališč. — Drama: V četrtek, 25. t. m. zaprto (vsled pogreba gospoda Borštnika). V peteK, 2ti. sept. »Dnevi naštga življenja«. Abonement E. — V soboto, 27. sept. »Striček Vanja«. Abonement B. — V nedeljo, 28. sept. popoldne ob 3. uri »Snegulčica in škratje«. Izven abonementa. — V, nedeljo, 28. t. m. zvečer »Striček Vanja«. Izven abonementa. — Opera: V četrtek, 25. septembra zaprto (vsled pogreba gospoda Borštnika). — V petek, 26. sept. »Postiljon iz Lonjumeau«. Abonement A. — V soboto, 27. sept. »Madame Butterfly«. Abonement C. — V nedeljo. 28. septembra »Pikova dama«. Izven abonementa. »Svobode«, družinskega lista 9. številka, je izšla * zelo pestro in bogato vsebino. Prinaša mogočno delavsko pesem Etbin Kristan-a »V megli«; poučno sliko Ivan Moleka »čez reko«. Vera KesIer-AIbrecht-ova poje glasno pesem »Naša jesen«. K. D. priobčuje kratko biografijo Leonarda da Venci-ja k štiristoletnici njegove smrti, —on— popisuje zgodovino husitske vojne. V pregledu je več zanimivih stvari iz svetovnega kulturnega delovanja. ,V društvenem vestniku so poročila podružnic in centralnega odbora o njihovem delovanju. — Sodrugi, pristopajte k društvu »Svoboda« In razširjajte misel »Svobode« do zadnjih gorskih koč. Člani društva prejmejo list brezplačno. Pozor, starši! Da se stari avstrijski duh prejkoprej izžene iz našega sveta in da se vzgoji naša mladina v Jugoslovanskem duhu, }e sklenilo slovensko učiteljstvo, da se ne poslužuje v prihodnje več starih avstrijskih učnih knjig, Ker pa novih ni mogoče takoj prirediti, bo izhajal v tekočem šolskem šolskem letu in po potrebi tudi še dalje »Šolski Ust«, ki bo na ljudskih šolah nadomeščal dosedanja berila. Ta list bo izšel štirikrat na leto v treh izda-njih, t. J. za nižjo, srednjo ta višjo stopnjo. Vsak list bo obsegal ono učno tvarino, ki se naj obravnava na dotični stopnji jeseni, pozimi, spomladi in poleti. Da ne bodo imeli starši nepotrebnih izdatkov. Jih s tem opozarjamo, da naj ne kupujejo »Beril«, ki so bila dosedaj po ljudskih šolah v rabi, ampak naj naroče za svoje otroke »Šolski Ust«. Glede načina 1 abave in plačevanja dobi vsakdo natančnejših podatkov pri učitelju svojega otroka. V rabi pa ostanejo Še Računiee in za začetnike »Moje prvo berilo«. Zdravstvo. Medicinski fondi. Sprejeta je na-redba celokupe deželne vlade za Slovenijo in zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, s katero se izdaja ustanovilo za medicinske fonde in se osnavlja upravna komisija medicinskih fondov. V upravno komisijo se imenujejo v zmislu člena 5., lit. a) naredbe kot zastopnik deželne vlade dr. Ivan Karlin za poverjeništvo za uk in bogočastje, dr, Bogdan Žužek za poverjeništvo za soci-jalno skrb in dr. Lovro Bogataj, okrajni komisar pri predsedstvu. — Vlada prispeva 200.000 K za medicinske fonde. Gospodarstvo. Akclla za pcvzdigo čebelarstva na Koroškem. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani namerava za tekočo Jesen večjo akcijo za po-vzdlgo čebelarstva na Koroškem. Akcija bo obstojala v tem, da se organizirajo slovenski koroški čebela rii v IS čebelarskih podružnicah. ki bi se priklopile slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani, tla se prirede čebelarski shodi, potovalna predavanja, v večjih krajih, dvodnevni čebelarski tečaji in da se c’o-žene in eventuelno povrne škoda, ki so jo imeli slovenski koroški čebelarji povodom nemške ofenzive v maju t. I. Dovoli s v te svrhe potrebni kredit. Tovarna kisika. Vojno ministrstvo je vpostavilo tovarno kisika v Zeleniki (Boka Kotorska). Kisik se prodaja po 25 K kubičen meter in atmosferi. Ena steklenica 40 litrov in 125 atmosfer velja 125 K. Prazne posode se morajo vposlati. Naroča se pri »komandi pomorskog arsenala u Titvu, Dalmacija, Boka Kotorska.« Ameriške tovarne za konzerve. Amerikauci osnujejo v Evropi indu-sti ijo mesnatih konzerv. V New Yor-ku se je v to svrho združilo 8 firm s kapitalom 165 milijonov dolarjev. Socializacija produkcije elektrike v Nemčiji. Nemška vlada je podala v Narodni skupščini predlogo o socijalizaciji velike produkcijske panoge — celega gospodarstva z elektriko._____________________ Izpred sodišča. Tatvina sladkorja. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem so se včeraj dopoldne morali zagovarjati Štirje uslužbenci južne železnice, zaradi hudodelstva tatvine, ker so si dne 30. aprila 1919. prilastili iz zaprtega voza devet vreč sladkorja v skupni vrednosti 7479 kron in deloma 1000 kg premoga v vrednosti 140 K. Po dolgotrajni razpravi je porotno sodišče izreklo obsodbo, s katero so obsojeni: Josip Šuštaršič na pet mesecev težke ječe, Alojzij Sagadin na štiri mesece težke ječe in Francr Ba-šelj ter Franc Fritz na 1 mesec zapora. Preiskovalni zapor se jim šteje, tako da sta poslednja dva kazen * prestala. Vlomilci. Zvečer ob 6. se je včeraj pričela druga razprava proti mladim, drznim vlomilcem, ki so poskusili v noči od 25. na 26. julija t. L vlomiti najpreje v Briceljevo delavnico, kjer pa niso našli ničesar primernega, in pozneje v konfekcijsko prodajalno Gotzl na Mestnem trgu, kjer so pobrali različnega blaga za 20.000 K, a so bili pri tem zasačeni in aretirani. Vlomilci: Josip Šolar iz Dobrunj, rojen 1896, Josip Klobas, iz Rače pri Buzetu Istra, rojen 1897 in Josip Žerjal iz Trsta 1894 rojen, priznavajo hudodelstvo poskušene tatvine in so bili obsojeni: Josip šolar na Šest let težke ječe, Josip Klobas na pet let težke ječe in Josip Žerjal na 18 me-sccev težke ječe. — Dva obsojenca sta sprejela kazen, samo J. Klobas, najdrznejši. Je prijavil pritožbo glede kazni. Zanimive razkritja o deželnem in občinskem gospodarstvu ua Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI. (Dalje.) Deželna hiralnica. Uspeh: Dohodki ..... 3.523 K 95 h Stroški ..... 82.652 K 46 b Primanjkljaj . , . 79.128 K 51 h Proračun: ( 1.600 K + 1.923 K 95 h) (34.166 K ,+. 48.486 K 46 h) (32.566 K .+ 46.562 K 51 h) Deželni muzej. Uspeh: Dohodki ..... 10.143 K '45 fi Stroški . . , , < 29.411 K 99 h Primanjkljaj * • . 19.268 K 54 h Proračun: ( 9,467 K *h 676 K 45 h) (47.242 K —17.830 K 01 h) (37.775 K — 18.506 K 46 h/ Deželno gledališče. U s p u h: Dohodki.................... 2.504 K 15 h Stroški...................17.211 K 95 h Primanjkljaj . » • 14.707 K 80 h Proračun: ( 100 K + 2.404 K 15 h) (21.326 K - 4.114 K 05 h) ~~(21.226 K — hT Kmetijska šola ua Grmu. Uspeh: Dohodki . , » « • 70.507 K 55 h Stroški , « . * s* 55.690 K 33 h Primanjkljaj « • » — Presežek . » * * 14.817 K 22 h proračun: (22.390 K -h 48.117 K 55 h) (62.778 K — 7.087 K 67 h) 140.388 K — 55.205 K 22 h)' Kmetijsko kemlško oreskuševallšče. Uspeh: Dohodki ..... 14.890 K 16 h Stroški ...» « 15.847 K 83 h Primanjkljaj . * « 957 K 67 h Proračun: ( _ H-, 14.890 K 16 h) (7.300 K 8.547 K 83 h) . (7.300 K — 6.342 K 33 h) Izven proračuna so bili leta 1917. dohodki in stroški sledeči: Dohodki « » * • 8,676.053 K 28 h Stroški . . * • 4,828.376 K 24 h Presežek . > • • 3,847.677 K 04 h K temu računu se pripominja sledeče: V letu 1917. se je prodal ostanek 4 In pol od sto komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke, ki jih Je prejela dežela leta 1914. kot plačilo za pri imenovani banki najeto posojilo za deželne elektrarne v zneska 2,000.000 K. Nominalna glavnica teh zadolžnic Je znašala 1,335.000 K, skupilo pa 1,245.993 K 15 h. Obveznice II., III. in V. vojnega posojila v nominalni vrednosti 1,750.000 K, ki so se nabavile na račun splošnega deželnega gospodarstva y letih 1915, in 1916.. so se leta 1917. prenesle na deželni melioracijski zaklad in je ta zaklad povrnil kupnino v gotovini. Na račun splošnega deželnega gospodarstva so se v letu 1917. nabavile obveznice VI. in VII. vojnega posojila, ln sicer VI. posolila v nominalni vrednosti 1,000.000 K ter VII. posoHla v nominalni vrednosti 350.000 K. Obveznice VI. posolila so se ob koncu leta 1917. prenesle na deželni melioracijski zaklad in Je ta zaklad povrnil kupnino, obveznice VII. posolila so pa ostale na splošnem računu. Za deželne elektrarne se Je Izdalo leta 1917. 65.474 K 55 h. Pri-števši do konca leta 1916. izdano vsoto 2,904.141 K 91 h znašalo Skupni za te namene do konca leta 1917. izdani stroški 2,969.616 K 46 h. Na račun aprovizacije deželnih zavodov se Je leta 1917. prejelo 1,347.938 K 15 h, in sicer so znašala skupila za prodana živila 580.335 K 31 h. »Deželno mesto za dobavo klavne živine« pa Je plačalo 767.602 kron 84 h. Plačilo »Deželnega mesta« ie služilo v pokritje izgube vsled oddaje živil po nižjih cennh. Izdatek je znašal leta 1917. 76.082 K 33 h. Vpoštevšl dena.ni promet tega računa iz leta 1916. se je kazal ob koncu leta 1917 denarni preostanek v znesku 73.315 K. Ta preostauek se je naložil v banko. Blago, kar ga je Ob koncu leta 1917. še preostalo, Je reprezentlralo vrednost 500.000 K. V letu 1917. je prejela dežela za posebne namene nastopne denarje, in sicer: 1. od podjetja »Kino-Central« za deželno gledališče vsoto 95.030 K 74 h ; 2. od »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« za rezervni sklad za povzdigo živinoreje vsoto 500.000 K; 3. od »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« za lanačnl sklad za pridobitne in gospodarske zadruge kmetijskega značaja vsoto 474.824 K 11 h. Te vsote so se vsaka posebej plodonosno naložile za določene namene. V letu 1917. so se posebej naložili tudi vsi denarji, kar jih Je prejela dežela za gasilske namene in jih ni še porabila. Naložitev ]e znašala 154.410 K. Dalje se je naložila v letu 1917, vsota 50.000 K, ki jo je prejela dežela leta 1916. od »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« za rezervni sklad deželne pristave na Robežu. V letu 1917. je »Zadružna Zveza« vrnila deželi leta 1911. izročeni ji vseučillški zaklad v vrednosti 689.502 K 51 h. Vračilo se je izvršilo v gotovini, ta gotovina pa se Je takoj naložila na posebni račun za prvotno določeni namen. »Deželno mesto za dobavo klavne živine« je v letu 1917. deloma v gotovini deloma v drugih vrednostih prispevalo za deželna pristave skupaj 1,518.039 K 53 h. S tem prispevkom se je: 1. pokril denarni primanjkljaj dejanih pristav v Medvodah v znesku 1,086.567 K 17 h; 2. pokrila knpnlna za posestvo v Mali loki ter. denarni orimanikltel gospodarstva na tem posestvu v skupnem znesku 200,461 K 64 h: 3. pokrila kupnina za posestvo »Zeleni hrib« v I jtibljani v znesku 36.010 K 25 h. Skupaj 1,323.039 kroti 06 h. Neporabljen je ostat znesek' 195.000 K -7 h. Ta znesek se !e porabi! 1. 1918. v pokritje denarnih primanjkljajev, deželnih pristav v Medvodah In v Mali Loki odnosno za druee dežel, no-kulturne namene. (Dalje prih.) (Vostl LDU. * TISKARSKA STAVKA V ’ ZAGREBU. Zagreb, 24. Nocoj proti polnoči so jeli stavkati v Zagrebu vsi zagrebški stavci. Stavki kvalificiranega osobja se ie priključilo tudi vse pomožno osobje. Vsled stayke jutri ne izidejo zagrebški časopisi. KOVINARSKA STAVKA V BERLINU. Berlin, 24. (ČTU.) Stavka v kovinski industriji se je včeraj glede števila stavkajočih razširila. Nemška zveza kovinskih delavcev sporoča, da je včeraj približno 30 obratov pričelo stavkati. Stavka bo prei-kone tralala dalj čas? STAVKA V BREMENU. Bremen, 24. (DunKU.) Nameščenci pocestne Železnice so danes na vseh progah začeli stavkati. STAVKA V STETTINU. - Berlin, 24. (DunKU.) Delavci vi glavni plinarni so danes začeli stavkati. JEKLARSKA STAV KV NA ANGLEŠKEM. London, 23. (DunKU.) Kakor po« roča »Dailv mail«, se bo vsled stavke 50.000 angleških železničarskih delavccv najbrže že v nekaj dueli ustavilo vse delo v obratih jeklarske industrije v Južnem Walesu. Večina tovaren za strole v Birminghamu bo vsled pomanjkanj« materllala prisiljena, ustaviti delo. MADŽARSKI SOCIJALISTl PRO. TI FRIEDJRICHU. mesta, Je bila sprejeta , rezoluciia kjer delavci pozdravljajo preoaiiovd madžarske socljalno - demokratični stranke, ki se Je izvršila dne 24. avgusta t, 1. ter prijavljajo svoj prlstofl k stranki. Z ozirom na sedanji poit* tlčnl položaj poudarja rezolucila, (N pomeni vlada Friedrlchova pogub* države. Delavci zahtevajo, da se se« stavi vlada, ki bc ščitila interese delavstva in kj bo sposobna, da prt sklepu miru z entento z uspehom aačne obnovitveno delo v državi Končno nalaga rezolueiia vsakemu delavcu dolžnost, da se udeleži aktivno nove strankine akciie ter da v njenem interesu tudi agitira. Sodrugi, sodružice! ,V Ljubljani imamo že precsj 'bo* gato knjižnico, a vseeno še ne za* dostuje in n« odgovarja našim 'po* trebam. Sedaj pridejo dolgi zimski večeri ln ostajali bomo doma. Da 98 te večere koristno porabimo v prlq nadaUnl izobrazbi, nam ie nujno PO* treba dobrega in koristnega čtivri Iz njega bomo črpali tudi ves du3 ševni materijal za našo bodočnost Vsako uro posvetite za svojo na« daljno izobrazbo, za kar vam ne bil nikdar žal. Odbor izobraževalnega društva »Svoboda« je prevzel go, da kolikor mogoče obogafl knjižnico. Ker so pa nove knjige zelo drage, se obrača odbor na vsa sodruge in sodružice ter prijatelja delavstva s prošnjo, da knjige, katere imajo doma, ki so jih že prejSftall ter jih več ne potrebujejo, darujejo delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda«, ki dobro ohranjena knjige eventuelno tudi kupi. Knjiga se lahko zmirom odda v tajništvu »Svobode«, Šelenburgova ulica Št. 6, II. nadstropje. Sodrugi In sodružice, vedno ral« slite na svojo in drugih izobrazba Zato naprej 1 Iz Slovenije. Sava na Gorenjskem. V nedeljo, dne 21. dopoldne je sklicala krščansko socijalna strokovna zveza društven siiud, na katerem le govoril neki gospod Kremžar it Ljubljane. Govornik je govoril jako zmerno, kakor je sploh navada klo S Iran rikalcev, kadar lovijo kaline na lini ance; — posebno pa takrat, kadar ,vidijo, da pridejo na shod delavci, ki piso njih mišljenja. Povdarjal je važnost skupnega dela z vsemi strokovnimi organizacijami in pravil, da je sedanja vlada sestavljena po starem avstrijskem sistemu in da tako ne iuore iti naprej. Glede osemurnega delavnika je omenil, da je napravil za •o zakonski načrt takratni minister Gostinčar, nakar mu je sodrug Zug-ivitž primerno odgovoril. Sklicatelji ilioda so imeli pripravljeno tudi neko resolucijo, katero so prebrali. Večina iborovalcev je bila socijaldemokra-tična. Ker namreč nismo hoteli, da bi se hvalili, da smo glasovali pri njih resolucijah, je sodrug Gabriel opomnil: Ker ni javni ljudski shod, se mi glasovanja resolucije ne udeležimo. Poživljam torej naše somišljenike, da pustimo nje same glasovati, mi pa zapustimo dvorano. — Takoj se je izpraznila dvorana in ostalo je samo 15 do 20 klerikalcev, kateri so potem lahko sklepali resolucije v prazni dvorani. Ta klerikalni shod je pokazal, da ti gospodje nimajc ničesar več za iskati na Jesenicah, pokazal lf- tudi disciplino zavednega proletariata! Št. Lenart v Slov. Goricah. Shod v Št. Lenartu v Slov. Goricah se je vršil 14. t. m. Bil je dobro obiskan, tudi od nasprotnih strank, a proti izvajanjem govornikov ni bilo slišati nobenega ugovora, ker se ni dalo najti stvarnih protiargumentov Zočasi se bo zjasnilo tudi v teh črnih, klerikalnih trdnjavah, seveda ne v glavah tistih bogatih posestnikov, ki ne vedo več, koliko njiv da imajo, dočim ubogi viničar in jnali kmet gotovo že uvideva, kam fca je vodila doslej kapitalistična agrarna politika. Ljudske stranke. O novi samostojni kmečki stranki, ki ji dirigira dr. Kukovec, vodja liberalcev na Sp. štajerskem, o te] ni vredno izgubljali besed. To In ono. Prodaja išelskega kopališča. Dunajska »Volkszeitung« poroča, da bodo prodali kopališče 151 nizozemskemu konzorciju za 1,200.000 nizozemskih goldinarjev, t. J. okoli 22 milijonov kron. Išlska občina na- merava prodati Nizozemcem kopališki dom, bivša nadvojvodinja Marija Valerija pa bivšo cesarsko vilo s parkom. Holandski konzorcij namerava urediti v Išlu igralnice. Konec slave za nov Monte CarloH Ekspedicija na lužni tečaj. »Daily News« poročajo: Načrt, ki spominja na drzne ideje Julesa Vernea, se bo izkušal izvršiti meseca junija leta 1920, M. John L. Čope. ki se je v letih 1914—1917 udeležil takozvane transontarktične ekspedicije, namerava prodreti v letalu do južnega tečaja, da izpopolni delovanje prejšnjih raziskovalcev, razkrije nove kraje in se temeljito spozna polarno ozemlje.____________________ Izdajatelj: Josip Petejan Odgovom urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani. „ ioiaraa v Boiali 43. pobiram vsako soboto v Ljubljani, Sv. Jakoba jrg, stare klobučevinaste (fileaste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. Večjo množino tudi sprejemam po poSti. 679 8-2 kuhinjske oprave, >1 postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstno omare, mize in stole iz trdega in mel-kega lesa, piiporočata brala Sever, zaloga po-hlitva in tapetniška deluvnlca, Ljubljana, Kolizej. 577 10-4 Tapetiik Dragotin te, dvorska ulica št. 18, prej v Trstu, se priporoča za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela. 568 8-3 Onttrantiii latlirioli lahek> hiter in dober> rUSIlullSlU iOJlUiBn, dobe zanesljive in spretno osebe (tudi otroci nad 14 Irt) 8 prodajanjem ,Napreja“. Oni, ki se javijo osebno prej, nastavljeni bodo vrhutega Se na dobra mesta. Zglasiti se je cd '/.,11. do 11. ure dopoldne v upravi „Napreja‘, Frančiškanska ulica 61. (Goiserer) št. 41, močni, trpežni, skoro novi, se ceno prodado. Kje? pove upravništvo „Napre'a*. okrog treh metrov, pripraven za otroško obleko, se odda. Naslov pove upravništvo »Napreja*. esnmrani7r Ohia za dečka, starega od 8 do 10 let, dobro ohranjena, ee ceno proda. Pozve se naslov pri upravništvu .Napreja*. Kolporterja » Celie iščemo. Kdor želi prevzeti ta posel, naj se zglasi pri sodrugu Josipu Marnu, Celje, boln. blag., Vodnikova ul. 3. Prva jugoslovanska prometna pisarna *====*= v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3/1. =============== prevzame izvrševanje vseh vrst reklamacij, revizijo tovornih listov, daje informacije v vseh strokah železniškega prometa. Gospodarski promet. 567 3-8 Naznanilo Tvrd!:a ta M’ R. Mikiaue se je preselila iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore Pred Škofijo št. 3 Lingarjeva — Madarska ulica tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina pri »Škof u“. Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojen obisk z zagotovilom najboljše postrežbe. 563 4-1 Spoštovanjem R. Miklauc. Prvovrstna vozna kolesa ter plašče in cevf in vsa zraven spadajoča dela priporoča 583 3—2 vem specijaina trgovina s šivalnimi stroji in kolesi Ljubljana, Sodna uiiea 7. čevljarskih za stavo dsla sprejme A mdr, Ham, Marlber, M&t Issjjska uii€a 13- • V • V mmrn starejši, izvežban v autogeničnem rezanju in varjenju se išče 585 3 -3 Elektrarna FALA ob Dravi. starejše, dobro izvež-bane za žele-zokonstrukcije in izvežbanega strugarja za orodje išče 584 3—2 Elektrarna FALA ob Dravi. Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela M 1*1 a F. POTOČNIK LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6 modni salon za dame in. gospode naznanja, da so iz Francije došli modni zvezki za september in oktober (jesenska sezija). Prosim vpogleda in naročil. Precizno krojaško delo. Naročila z dežele se izvršujejo brez poizkušnje. Delo izvršujejo krojaški pomočniki, izvežbani v prvih inozemskih ateljejih. Naročila na željo v osmih dneh. — Slavno občinstvo opozarjam, da se moja delavnica nahaja v prvem nadstropju in ne v pritličju. v * -■ ■ . ■ i S E 0 565 3-3 m Skrbela bodeva za dobro In točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk. Ivan in Ana Černe z Goriškega. 538 15—8 Naročajte velezanimiv roman E. Zolž: = RIM = Poslovenil Etbln Kristan. Cena 6 kron. 876 stranS. Naroča se pri upravništvu „Napreja“. m m m m n m m m p „CROATIA“ zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema 11 m m ii vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Slovenilo, Stari trg št 11 Ljubljana Stari trg št. 11. Sprejemen spojne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velika zesiiilka m m m m m m m m m & m m m 4 m m m m m m n m' m 1 ii Banatsko moko f prodaja v komisiji, samo na cele vreče, dokler traja zaloga. BALKAN, trg. šped. in kom. del. dr., Ljubljana, Dunajska cesta 33. DRVA meh H a in Ifda« vsako množino, pripelje na f‘o!n družb# „IMPEX“ Mafcreva fr ža, ir g št. 10, I. nac&tr. m n* reefstrovana zadruga z omejeno zavezo. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo poiletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l1!* milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.