gasilo delavcev v vzgoji, "Izobraževanju in znanosti Slovenije, 25. aprila 1988 - št. 8 - letnik XXXIX it O' /0 ti. O' )1' vi e- n1- iH r- 3' .1' ni e. 2' )c i i? it H' ti ii- t it it rt 3* )V e- a- ji 'C j 7 i' Praznik spominov in prihodnosti Večina ljudi najbrž niti ne pomisli, da so pod hladnim birokratskim poimenovanjem delavci v vzgoji in izobraževanju, kakršno uporablja Zakon o usmerjenem izobraževanju, pojmovani učitelji na vseh vrstah naših šol, vzgojitelji v vrtcih, v domovih in vzgojnih zavodih, profesorji višjih in visokih šol, svetovalci in različni strokovni in drugi sodelavci in seveda tudi tisti, ki šole vzdržujejo in čistijo, kuhajo učencem ter pospravljajo in tako po svoje pripomorejo, da zahtevna šolska dejavnost nemoteno poteka. Pisana paleta približno trideset tisoč delavcev v vzgoji in izobraževanju skrbi, da se tako ali drugače organizirano leto za letom izobražujejo in vzgajajo stotisoči Slovencev in si pridobivajo znanje, to dragoceno vrednoto, ki smo jo razglasili za pogoj in temelj vsakršnega razvoja in napredka. Delavci v vzgoji in izobraževanju pa si s svojim delom v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah služijo tudi svoj osebni dohodek in si predvsem z njim zagotavljajo gmotni in družbeni obstoj. Organizirani so v svoj sindikat - v interesno organizacijo, ki naj bi ob vsakem času njihove interese ugotavljala, varovala in uveljavljala. In katere interese naj sindikat oblikuje in uveljavlja dandanes? V grozečem poglabljanju družbene in gospodarske krize se ves čas postavlja vprašanje družbe- noekonomskega položaja delavcev. V neprenehnem boju za vsaj približno enak družbenoekonomski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju z delavci v drugih dejavnostih v družbeni reprodukciji vlečejo delavci v vzgoji in izobraževanju že lep čas krajši konec. V igri tako imenovane svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih se dobi čedalje manj denarja. Učitelj čedalje manj ve, po katerih osnovah in merilih mu uporabniki odmerjajo denar. Prihajajo nadaljnji predlogi za racionalizacijo, zmanjševanje sredstev, za neustrezno spreminjanje standardov in normativov. Razlike v osebnih dohodkih praviloma niso posledica manj- ši ;• iij » 7 ! 3 ifi F 3' ti r i* \ i Y i > f Lepe in prijetne prvomajske praznike! Andrej Jemec: Nočno kopanje 1987, barvna jedkanica in akvatinta Sproščena debelo črtna zabeležka s čopičem »kroga/glave« - otroško risarskih - tenkih »krokov« pa še morebiti nekakšne »grčaste palice/telesa« in fragmentarnega »ribjega gobca« - nad tem pa »črna luna«; vse to je zamreženo s snopi tenkega črtovja v menjavajočih se smereh, z igračkastimi pentljami, in ostanki »zobatih rok«. Če bi uporabil definicijo Vasilija Kandinskega, bi zapisal, da v tej kompoziciji mrgoli »skritih« in »Vmesnih« oblik, ki ne označujejo več natanko predmetov, ampak zbujajo nekakšno slutnjo o njih, pa zatorej še niso abstraktne, a tudi ne več predmetne. Podloženi barvno modri pasovi in lise dodajajo tej večzvošni likovni orkestraciji osnovne vsebine še barvno/čustveno poanto, (Marijan Tršar) Med dragim preberite • BLIŽJA UNIVERZA, str. 2 • KRIZA ŠOLSTVA - CIVILIZACIJE, NARODA IN KULTURE, str. 3 • ČAS, KO SE MORAMO ODPOVEDOVATI, str. 4 • REDNI RAZPISI, str. 5 • PISNO PREVERJANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI, str. 13 • KAKŠNA ŠOLA DOBRO VPLIVA NA OTROKOV RAZVOJ, str. 13 šega obsega ali slabše kakovosti dela, temveč republiških, območnih in občinskih usklajevanj, različnih denarnih možnosti. Posledica je čedalje slabši ekonomski položaj večine šol in večine učiteljev - to pa povzroča vse hujše nezadovoljstvo z zdajšnjimi razmerami, nezadovoljstvo, ki se je ponekod že sprevrglo v spontane učiteljske stavke. V takšnih razmerah ima sindikat prav gotovo veliko dela. Predvsem ne sme dopustiti, da bi zdrsnili delavci v vzgoji in izobraževanju v še bolj neenakopraven družbenoekonomski položaj. Cilj te družbe ne more biti množica slabo plačanih in nezadovoljnih pedagoških delavcev v slabo opremljenih šolah. Zato ima sindikat vso pravico, da sproti postavlja zahteve po poštenem plačilu (to je sicer v zdajšnjih razmerah zelo problematičen pojem) opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela, po odpravi neupravičenih območnih razlik in oblikovanju takih standardov in normativov, ki bodo zagotavljali ustrezen delež osebnega dohodka v ceni programa. Delavcem v vzgoji in izobraževanju je prav gotovo veliko do tega, da se poenostavi celoten sistem svobodne menjave dela in se zmanjšajo izdatki, ki nastajajo zaradi »praznega teka« - vse zato, da bi bilo več denarja za neposredno vzgojno-izobraže-valno delo. Sindikat je poklican, da sodeluje tudi pri opredeljevanju delovne obveznosti učiteljev ter da varuje dogovorjeno delovno obveznost. Čeprav je delovna obveznost načelno urejena z zakoni in standardi in normativi interesnih skupnosti, se resnično delo, zakonska določila in standardi in normativi ne ujemajo. Zmeraj znova oživljajo spori pri oblikovanju samoupravnih sporazumov dejavnosti, ker je delo delavcev v ceni storitve praviloma premalo vrednoteno, šolam pa je prepuščeno, da same razmišljajo, kako in na račun katerih drugih izdatkov zagotoviti delež sredstev za osebne dohodke - le-ta pa je že vnaprej prenizko postavljen. To, da morajo delavci praviloma delati prek normativov in da postaja gmotna podlaga čedalje revnejša, šole pa po vsej sili iščejo dodatne vire dohodka, prav gotovo niso idealne rešitve. Veliko se govori o kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, jasno pa je, da je kakovost zelo odvisna od bolj ali manj visoke strokovne usposobljenosti učitelja ter njegove motiviranosti za dobro delo. Stalna strokovna rast ter usposobljenost za delo je zatorej zahteva časa in pomeni eno izmed stalnic v sindikalnih zahtevah pri nas in v svetu. Motiviranost pa je poleg gmotne spodbude najbrž povezana tudi z gmotnimi možnostmi šol, z možnostmi za ustvarjalno delo, s sodobno opremo in primernimi prostori. Čeprav je bilo v preteklosti veliko narejeno za boljše delovne razmere v vzgoji in izobraževanju, je treba zlasti v izobraževanju podpirati projekte za boljšo opremljenost, za pridobi- tev strokovne izobrazbe in usposabljanje za delo, skratka to, v čemer smo v primerjavi z razvitimi sistemi daleč zadaj. Prav je, da za to področje skrbijo strokovni organi in službe, vendar ne mimo delavcev v vzgoji in izobraževanju. Organizirani v sindikatu lahko pripomorejo k najbolj smotrnim rešitvam. Vzgojo in izobraževanje kot dejavnost posebnega družbenega pomena ureja množica zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Vsa ta zakonodaja se neprenehoma spreminja, treba jo je dopolnjevati, spopolnjevati, zboljševati. Veliko delavcev v vzgoji in izobraževanju ob polni zaposlenosti s poukom največkrat sploh ne sledi več vsem spremembam in jih zazna šele, ko neposredno prizadenejo njihovo delo. Dopolnitve in spremembe zakonov so vsekakor potrebne, vendar morajo biti premišljene na daljše obdobje, prinesti morajo več reda in trdnosti v sistem vzgoje in izobraževanja ter ga uveljaviti v njegovi družbeni vlogi. Predvsem pa vseh teh sprememb in dopolnitev ne kaže sprejemati mimo ali proti volji delavcev v vzgoji in izobraževanju, temveč jih je treba iskati ob njihovem zavzetem sodelovanju. Šele takrat bodo lahko prinesle zaželene učinke. In kaj lahko še stori sindikat? Brez dvoma je v ospredju njegovega delovanja delavec v dejavnosti, ki je zelo raznolika in notranje diferencirana. Zato se mora sindikat najprej notranje organizirati tako, da bo lahko ugotavljal posamične in posebne interese, jih primerjal in pretehtal ter oblikoval kot interes določenih skupin. Šele iz tako oblikovanega pluralizma interesov lahko raste nekaj, kar pritegne vse, kar poraja skupno voljo in zahteva skupno akcijo. Tako se izognemo nevarnosti od zgoraj vsiljenega imaginarnega splošnega interesa, ki se pojavlja in ohranja deklarativni razvoj. Jasno opredeljene cilje, predloge in zahteve pa je treba vzporejati z interesi in predlogi delavcev organiziranih v drugih sindikatih in povezanih v Zvezi sindikatov Slovenije. Merila za sprejem so lahko le najbolj smotrne rešitve za nadaljnji demokratični in gospodarsko učinkoviti družbeni razvoj. Organiziram v sindikatih pa so se delavci v preteklosti bojevali še za veliko svojih socialnih pravic, za demokracijo in svobodo življenja in dela. V sindikatu so gojili umetniško ustvarjalnost in ohranjali kulturno izročilo. Izraz delavskih bojev in zahtev je med drugim našel svojo sintezo v zamisli o praznovanju 1. maja. Brez pomislekov se je v preteklosti napredno učiteljstvo z nageljnom v gumbnici pridružilo praznujočim. Prvi maj pa praznujemo tudi v zdajšnjih razme: rah in ga bomo praznovali tudi v prihodnje. Ob praznovanju seveda ne bomo samo obujali idej iz preteklosti - prvi maj naj bo tudi praznik naše prihodnosti. VLADIMIR TKALEC dogodki novosti 90 LET SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA Bogastvo spoznanj in podatkov za našo pedagoško izkušnjo Ob 90-letnici Slovenskega šolskega muzeja so 18. aprila odprli stalno razstavo Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, ki naj bi oživila zanimanje za raziskovanje naše preteklosti in sedanjosti na področju zgodovine šolstva in pedagogike. Razstava je v na novo urejenih prostorih na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani, pridobljenih po dvanajstih preselitvah muzeja, zajema pa razvoj šolstva do leta 1848, do marčne revolucije, ko smo dobili nov tip srednje šole: gimnazijo in realke, slovenski jezik pa je postal učni predmet. Razstava in katalog s povzetkom v angleščini (v prevodu Jelke Arh) sta pripravila višja kustosa Jože Ciperle in Andrej Vovko. Goste je pozdravila ravnateljica muzeja Slavica Pavlič, o zgodovinskih silnicah, ki so v stoletjih vtisnile v naš šolski sistem svoje poteze do današnjih dni, pa je spregovoril Franci Pivec, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Med drugim je dejal: - Z 90 leti se Slovenski šolski muzej uvršča med najstarejše tovrstne ustanove v svetu. Naj bo to dokaz, da so naši prosvetarji držali korak z mednarodno stroko - to bi sicer lahko dokumentirali tudi še drugače. Od vsega najpomembnejše se mi zdi poudariti, da ustanovitev šolskega muzeja ni bila izraz zazrtosti v preteklost, ampak dejanje. velike skrbi za prihodnost. Čudno, da tudi vzponi in padci v razvoju Slovenskega šolskega muzeja sovpadajo s prevladujočo družbeno usmerjenostjo v včerajšnje ali v jutrišnje razmere. Le naprej obrnjeni družbi so muzeji dobrodošel poduk. Šolstvo se je dandanes znašlo v zelo deročem in zvrtinčenem toku sprememb. Ozira se na levo in desno, da bi si našlo oporno točko za svojo novo postavitev. Nikoli doslej se šolski sistemi niso tako zelo zanimali drug za drugega kot danes. Treba je pač vedeti, kako drugod nakopičeno znanje spreminjajo v splošno in strokovno vedenje, sicer preostane zgolj uborno obrobje svetovnega znanja in kulture. Na to isto obrobje pa vodi tudi nasilno enačenje šolskih ureditev, ne glede na njihove etične in etnične korenine in mimo praktične in teoretske izkušnje lastne šole. Zaradi tega se tudi ne strinjamo Z uniformistično obsedenostjo nekaterih zahtev za spremembo Ustave SFRJ, ki jim ne vidimo ne strokovnega, ne kulturnega, niti političnega smisla. So poenostavljeni izraz nevzdržnih predstav o vsega zmožni državi, ki naj bi svojo jalovo moč demonstrirala na najbolj nepravem mestu. Obžalovanja vredne »kulturne revolucije« tu in tam po svetu so kar dovolj zgovoren nauk, da je državno naravnavanje možgan popolna iluzija. Tudi za šolo je izjemno pomembno, da ve, od kod se je vzela, na čem je zgrajena in kako naj se vnaprej preureja, ne da bi se sesula do temeljev. Prav temelji so pogosta tarča reformnih metafor, ki imajo nalogo poudariti veličino in drugačnost novih zamisli, zaradi katerih ne sme ostati niti kamen na kamnu. Saj se kasneje zmeraj izkaže, da nameni niso tako radikalni in se uresničijo bolj ali manj organsko, vse skupaj pa kaže le to, da razumevanje nepretrganosti ni dovolj temeljito. Prav to pa je prvi in najpomembnejši nauk šolskih muzejev. Njihova naloga je, da kar se da nazorno povzamejo zgodovinsko izkušnjo, da bi se, kar je v šoli najboljše, ostalo v veljavi in da bi tudi tisto, kar se ni posrečilo, ostalo dokumentirano kot opozorilo, da šele zelo natančen premislek daje pravico poseganja v vzgojo in izobraževanje. Prepričan sem, da ima slovensko učiteljstvo, posebno tisto, ki je že zaokrožilo svojo delovno dobo, neizmerljivo in neprecenljivo bogastvo spoznanj in podatkov, pomembnih za našo skupno pedagoško izkušnjo. Vse to mora najti svoje mesto v Slovenskem šolskem muzeju in po njem obdelavo v zgodovinskem traktatu o slovenski šoli, ki ga je tako celostno in obvezujoče zasnoval prof. dr. Vlado Schmidt. Verjamem, da nas to vodi k splošnemu spoznanju o odlični šolski dediščini, ki jo moramo razvijati po najboljših močeh in z največjo odgovornostjo. Merilo za naše delo pa bomo hodili iskat v Slovenski šolski muzej. OB TEDNU UNIVERZE Bližja univerza Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani je minuli teden odprla vrata vsem, ki jo želijo pobliže spoznati, zvedeti kaj več o raziskovalnih dosežkih, o pedagoškem delu, o videnjih današnjih perečih vprašanj skozi prizmo visokega šolstva. Teden univerze in sklop prireditev sovpada z 18. aprilom, obletnico poimenovanja ljubljanske univerze po Edvardu Kardelju (leta 1979). V ponedeljek, 18. aprila se je teden univerze začel s slavnostno sejo univerzitetnega sveta. Rektor akademik Janez Peklenk je kritično spregovoril o našem povojnem času ter o strateških nalogah univerze za naš razvoj. Podelili so pet odličij univerze ter sedem Speransovih nagrad za študente (podeljuje jih univerzitetni Marksistični center). Štirje ugledni upokojeni profesorji so dobili častni naslov zaslužni profesor. Ves teden, pravzaprav že od 14. aprila, so se vrstile številne kulturne in športne prireditve, znanstvena srečanja, predavanja. Dr. Dušan Nečak je govoril o razvoju visokega šolstva, dr. Frane Jerman o filozofiji v družboslovnem in humanističnem programu, dr. Gabi C I Čačinovič Vogrinčič o paradigmatskih osnovah socialnoterapevt-skega dela z družino, dr. Zdenko Roter o ustavnih spremembah, dr. Janez Peklenik o prestrukturiranju proizvodnje in proizvodnih sistemov za 21. stoletje, dr. Tadej Bajd o uporabi industrijskih robotov pri procesih montaže, dr. Božidar Jezernik o oblikah študija in raziskovalnega dela na univerzi, dr. Janez Dekleva pa o industrijskem: inženirstvu. ( Na Biotehniški fakulteti, na Filozofski fakulteti, na Fakulteti za j sociologijo, politične vede in novinarstvo, na Fakulteti za naravo-: slovje in tehnologijo, na Fakulteti za telesno kulturo, na Višji šoli za j socialne delavce, na Ekonomski fakulteti, na Fakulteti za strojništvo, na Fakulteti za elektrotehniko, Centralni tehniški knjižnici so pripra- ' vili več znanstvenih in pedagoških srečanj, omizja, družabna sreča- 1 nja. Študentje umetniških akademij so organizirali kulturne večere in j razstave. Vseh prireditev je bilo okoli 50. ' J. S. c _______________________________________________________________________- t O človekovem delu in strateški vlogi univerze Jalovo je kar naprej ugotavljati, kaj je v naši družbi narobe in kako bi moralo biti. Teh razčlenitev in identifikacij stanj je na pretek in ničesar ne moremo več odkriti, česar že ne vemo. Z njimi ustvarjamo informacijsko entropijo, ki praviloma ni proizvajalna sila, ampak njeno izrazito nasprotje, ki nam močno škoduje in nas ovira. Zato je pomembnejše, če v kritičnem času usmerimo naš pogled naprej in se vprašamo: kje je mesto univerze v razvoju za prihodnost, za vstop v' 21. stoletje, za naše mesto v Evropi, kakšna mora postati vloga univerze kot skupnosti njenih učiteljev in njenih študentov v ustvarjanju novega, boljšega ob renesansi moralnih ter etičnih vrednot, in nenazadnje, kaj moramo storiti, da bomo zmogli voz, ki vedno hitreje drvi nazaj, obrniti v smer napredka. * * * Merilo vsega ostaja človekovo delo. To pa zahteva ne samo nove zasnove uporabe tehnike, temveč tudi spremembe in prilagoditve okvirnih nalog, kvalifikacij, delovnega časa in osebnih dohodkov. Raziskati in odločiti se bomo morali, kakšne oblike industrijskega dela bomo imeli v prihodnosti: - ali bo delavec opravljal razmeroma nizka kvalificirana delt < z majhno avtonomijo odločanja in bo tako odrinjen na rob; ' - ali pa se bo razvijal nov tip delavca, ki bo obvladal najrazličnejši j naloge v proizvodnji in dosegal družbeni položaj, ki mu kot samoU’ pravljalcu pripada. ' In tu vidim eno od osrednjih strateških nalog univerze, ki bo morah ' s svojo znanstveno zmogljivostjo pripraviti alternativne rešitve zt 1 odločanje. ' Z novimi zasnovami, ki se nam ponujajo s kibernetizacijo dela ni 1 vseh področjih, bo imel delavec možnosti za zaposlitev na širokeit 1 spektru delovnih nalog. Sodobna racionalizacija v proizvodnji, upravi 1 in družbenih dejavnostih mora temeljiti na uporabi novih, na funkcij’ 1 ske integracije usmerjenih delovnih zasnovah. To pa zahteva reintegra- J cijo znanosti, ki se je v preteklosti diferencirala zaradi vedno večjegl 1 oddaljevanja posameznih ved. I Tudi v tem vidim veliko strateško vlogo univerze, ki naj združi svoji * v * * intelektualne zmogljivosti in z razvojem kakovostne znanosti, kulturi 1 in izobraževanja pripomore k smotrnim odločitvam in celostnemu 1 razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti. 1 DR. JANEZ PEKLENIK 1 iz govora ob začetku tedna Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani j ^ Listino in zlato plaketo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so prejeli: dr. Jelisava Čopič, redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost - za dolgoletno uspešno delo na pedagoškem in umetniško ustvarjalnem področju; dr. Rajko Šugman, izredni profesor na Fakulteti za telesno kulturo - za izredne zasluge pri urejanju vprašanj družbenoekonomskega položaja študentov in prostorskega razvoja univerze; Vika Potočnik, delegatka Zveznega zbora Skupščine SFRJ - za posebne zasluge pri urejanju vprašanj družbenoekonomskega položaja študentov; Gospodarska zbornica Slovenije - za izredne zasluge pri organizaciji posvetov Univerze v združenem delu, za sodelovanje v razvojnoraziskovalnem projektu Dolgoročni razvoj visokega šolstva v SR Sloveniji in za uspešno sodelovanje z univerzitetnimi znanstvenoraziskovalnimi inštituti; delovna organizacija STOL, Industrija pohištva, Kamnik - za izredne zasluge pri razvoju vzgojno-izobraževalnega programa oblikovanja na univerzi. Speransove nagrade za leto 1988 so dobili: Janez Diaci - za delo Uporaba optoakustičnega pojava pri preiskavah optičnih materialov; Albino Jose Ferreira - za delo Smernice razvoja gradnje v Gvineji - Bissau; Danica Fink Hafner - za delo Odnos KPJ - ZKJ in mladinskih organizacij; Tonči Kuzmanič - za delo Labinski štrajk 1987; Tanja Rener - za delo Sociološki vidiki procesa politične emancipacije žensk; Jerica Tomšič - za delo Stanje in možnosti skladnega razvoja kmetijstva in izdelovanje suhe robe v Krajevni skupnosti Velike Lašče; Andrina Tonkli - za delo Misel Renatusa Des Cartesa in filozofije. Zaslužni profesorji ^ Fakultete so podelile naziv zaslužni profesor, častne listine pa so jim vročili na slavnostni seji univerzitetnega sveta v po- 1 ^ nedeljek, 18. aprila: Dr. Franc Janežič, upok. prof. Biotehniške fakultete je prvi ^ specializirani slovenski fitomedicinski strokovnjak. Ko je leta 1949 postal univerzitetni profesor, je bil znanstveno že povsem izoblikovan. Posvetil se je temeljnim raziskavam razširjenosti in intenzivnosti pojava bolezni in škodljivcev gojenih rastlin. Pomembni so njegovi prispevki k mikroflori slovenskega ozemlja, objavil pa je tudi Index rastlinskih bolezni v Sloveniji, ki je temeljnega pomena za fitomedicino. Dr. Aleksander Konjajev, upok. prof. Biotehniške fakultete je v skoraj štiridesetletni univerzitetni karieri, ki je sledila rasti j ^ stroke in znanosti na Agronomski fakulteti v Zagrebu, na Institutu national agronomique v Parizu in na več mestih v povojni Jugoslaviji začrtal sodobne in poglobljene prijeme v mikrobiološki vedi, pomembne za živilsko in kmetijsko stroko pa tudi za razvoj splošne mikrobiologije. Prof. Drago Ulaga, upok. prof. Fakultete za telesno kulturo ( •je veliko prispeval k razvoju prve strokovne in kadrovske ustanove za telesno kulturo v Sloveniji. Na vseh stopnjah j ( njene rasti, širjenja in dozorevanja v fakulteto, je bil več kot viden in zavzet pedagoški delavec, bil pa je tudi pobudnik ( naprednih tokov in snovanja znanstvene naravnanosti v ne- J f nehnih težnjah po spopolnjevanju zasnove sedanje Fakultete za telesno kulturo. Dr. Katja Vodopivec, upok. prof. Pravne fakultete je v več J kot tridesetih letih svojega znanstvenega in raziskovalnega I ^ dela vnašala na področje kriminoloških raziskovanj in teorije, | ( kriminalne politike in kazenskega prava nove, izvirne zamisli, ki jih odlikuje njeno videnje individualne in socialne odklon- | ^ skosti kot rezultante dinamičnih medčloveških in socialnih ! ( interakcij, in njeno kritično vrednotenje veljavnih teorij in hipotez kot etap v procesu človekovega približevanja resnici, I | ki jih poskuša razumeti v povezavi s časom in razmerami. 0 prostovoljnem delu ob 35-letnici ZPMS Letos praznuje Zveza prijateljev mladine Slovenije, ustanovljena 19. marca 1953, svojo pe-tintridesetletnico. Na ustanovnem občnem zboru so zapisali v programsko volilo: »Smoter Zveze prijateljev mladine Slovenije je nenehna skrb za našo mladino, da bi postala vsestransko zdrava in vedra, izobražena in kulturna, polna moralnih vrlin in sposobna doživljati lepoto v naravi in družbi ter zmeraj zavzeta in borbena graditeljica naše socialistične domovine.« Program ZPMS je kmalu razgibal veliko vzgojiteljev, staršev in strokovnjakov, ki so čutili potrebo po organiziranem sodelovanju. Njihovo prostovoljno delo je bilo spodbuda in izziv institucionalizirani skrbi za otroke. V zadnjih letih pa je zanimanje za prostovoljno delo z otroki in za otroke začelo usihati. Zato je ZPMS na svoji konferenci, ki je bila v prvi polovici letošnjega marca, namenila posebno pozornost pomenu prostovoljnega dela v sodobni družbi. Dr. Ludvik Horvat je v uvodnem referatu v razpravi z naslovom Vloga prostovoljnega dela v vzgojno-izobraževalni praksi in procesu socializacije otrok osvetlil pomen prostovoljnega dela iz povsem novih zornih kotov in nakazal možnosti za njegov razmah. Dr. Horvat je najprej odprl vprašanje preživetosti prostovoljnega dela. Menil je, da v sodobnem svetu prostovoljno delo ni preživeto, saj je v razvitih deželah (Švedska, Švica, ZDA) visoka družbena vrednota, ki pripomore h kakovosti življenja. Preživetost prostovoljnega dela pri nas je zgolj navidezna. Usiha le zato, ker ga nismo cepili na pravo podlago, na zavest, ki je med narodom. Globoko v zavesti in biti slovenskega ljudstva je potreba po prostovoljnem delu. V bistvu gre za kakovost življenja, ki je kot vrednota v tradiciji našega naroda. To razberemo iz Andrej Jemec: Skrivnosti rimske ceste 1987, jedkanica in akvatinta Na prvi pogled je očitno, da je ta grafični list v primerjavi z drugimi »negativen«: namesto črnih potez na beli podlagi gledamo svetlikanje različnih belin in sivin na črnem ozadju. S takšno tehnično inverzijo je poudarjeno prvenstvo noči - vse svetle poteze, bliski, trakovi in lise so kot iztrgane iz primarne temine. Tu so amtropomorfne predstave manj vsiljive, čeravno ne gre brez njih: v razpotegnjenih trakovih belin bi mogli razločiti figuralne rezidue. Zato pa jasno obvladujeta kompozicijo ovalasti »O« in dva stranska »L« - prava kota, ki pomirjata razbuhteli ples v krogu belih teles. Pocejene srage kisline gomizljajo kot tanke »noge«, belo izstopajoče na preprogi drobnih pikic - oddaljenih zvezd »rimske ceste«. Likovno se ta list izraža z igro različnih gostot, popolnjenosti omenjenih glavnih likov kompozicije. (Marijan Tršar) raziskav dr. M. Makarovičeve o nekdanji sosedski pomoči Slovencev v trgih in na vasi. Na »divjo trto« prostovoljnega dela, ki je v zavesti ljudi, pa bo treba cepiti kakovost. To delo bo treba razvijati na podlagi znanstvenega strokovnega znanja in znanstveno preverjati njegovo učinkovitost. V razvitih deželah vidijo posamezniki v prostovoljnem delu možnost za uveljavljanje in za uresničitev. Strokovnjaki želijo tudi zunaj svojega poklica delovati strokovno. S prostovoljnim delom lahko posameznik graditeljsko pripomore k uveljavljanju družbenih vrednot. Posebno učinkovito in pomembno pa je prostovoljno delo z otroki in mladino. Raziskave v svetu so pokazale, da je mogoče v neposrednem okolju s prostovoljnim delom pri socializaciji mladine doseči veliko več kot v ustanovah. Za razcvet prostovoljnih dejavnosti pa je nujno potrebno demokratično družbeno ozračje, sprejemljivost za alternativo. Razvoj prostovoljnih dejavnosti je odvisen predvsem od tega. koliko je družba sposobna prenašati družbene dejavnosti iz družine in ustanov v vmesni prostor in koliko zaupa interesnim sku- 1 pinam, ki vodijo dejavnosti-v ne- s posrednem socialnem okolju, da * ne bodo rušile družbenih usmeri- 1 tev. Vprašanje je, kako lahko 4 družba usmerja svobodo prosto L porajajočih se dejavnosti. . u Socialni prostor otrok naj bi v bil torej namenjen prostovolj- s nemu delu. K dejavnosti pa bi ; bilo treba pritegniti predvsem tiste otroke, ki doma ne dobijO' B dovolj vzgojnih spodbud. Zato v bo potrebna tudi pedagogizacija v staršev in širšega okolja. S pro- „ stovoljnim delom pa je seveda treba uskladiti temeljni izobraže- v valni program v vzgojno-izobra- /, ževalnih organizacijah z dejav- g nostmi v vseh delih okolja, kjer ^ otrok živi. r Prostovoljno delo naj bi bilo tl torej tisto, ki bi sooblikovalo 0 otrokovo osebnost in ga priprav- ( Ijalo na življenje v družbi prihod; ^ nosti. Naj končamo z besedami ^ Dušana Semoliča, predsednika g ZPMS: »Ne sme nam biti vse- ^ eno, kako vzgojen človek, $ s kakšno srčno kulturo, bo vsto- iS pil v 21. stoletje. Zgrešene go- s spodarske naložbe bomo lažja ( popravili kot zgrešene naložb« a v vzgojo otrok.« c VASIUKA ŠUKLJE h odprto pismo slovenski javnosti in odboru za osnovno izobraževanje skupščine IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Kriza šolstva - civilizacije, naroda in kulture V trenutku, ko je splahnelo optimistično upanje v napredek, 13 Sfno na usodnem razpotju: ali y °omo v hudi drutbeni krizi dali li Prednost človeku in njegovi izo-j. °razbi ali tehnologiji? V povoj-j. nem obdobju smo vlagali bolj. j- 11 tehnologijo: Slovenija je po od-in sjotku ljudi z višjo in visoko izobrazbo na dnu lestvice, družbene dejavnosti zaostajajo za gospodarstvom za dogovorjeni odsto-" lek. V naših tovarnah delajo ne-■li Zadovoljni, razdvojeni delavci, ki niso motivirani za prenovo. Šola št Pm ni dala potrebnega znanja, ir kakršno potrebujejo na delovnem mestu. Tudi za izobraževali nje niso motivirani, saj so se Zt dolga leta izobraževali povečini samo ob tabli in kredi. Kateremu it nčencu je več do izobraževanja: rt 'istemu, ki nemo opazuje - učite-vi ‘in pred tablo s kredo v roki, ali ij- 0nemu, ki dela pred računalni-a- "kim zaslonom v šolskem laborant toriju, se uči v šoli v naravi in si Pridobiva znanje na strokovni ji ekskurziji? Poleg tega izobrazba rt ni preveč vpliven dejavnik za \U Vrednotenje delavčevega dela. Ekonomisti so izračunali, da se, kar zadeva denar, ne splača izobraževati. Le čemu bi se po vsem tem mučil v šolskih klopeh? Takšno je trenutno stanje. Ti-stim, ki so zanj odgovorni, bo ,eŽko priznati napake, vendar je Prišel čas, da se opravičijo sami Sebi in družbi, ki dandanes nujno Potrebuje izobražene ljudi, h Odbora za osnovno izobra-J Ivanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije so nam poslali v obravnavo program omeji-. tev, po katerem naj bi bilo uki-I njeno ali skrčeno vse, kar je bilo stežka pridobljeno v preteklih letih. Ali naj se sposobni, nadar-lem učenci, katerim smo začeli namenjati posebno skrb, spet izgubijo v sivini povprečnosti, ker I Se ne bo nihče več ukvarjal Z njimi? Ali ukiniti šolo v naravi, ki večini otrok ostane najlepši spo-tnln iz zanje pustih in nezanimi-( v‘h šolskih let in ki predvsem všgaja, ne le izobražuje? Ali krčiti in ukinjati interesne dejavnosti, ki so med oblikovanjem mladine povsem enako-Vredne pouku? Ali ukiniti celodnevno osnovno šolo in tako otroke prepustiti same sebi tedaj, ko so starši v službi? Ali socialno ogroženim otrokom v zgodnjih letih odtegniti še tisto najmanjšo pomoč - šolsko Prehrano in dodatno vzgojo in jih Prepustiti včasih surovim družin-J skun razmeram, agresivnosti, alkoholizmu in pomanjkanju? Ali ne bomo z vpeljavo dvoizmenskega pouka precej otrok odtegnili toplemu družinskemu okolju ledaj, ko bodo dopoldan doma sami, popoldan pa v šoli, in bo 1 družina dokončno razpadla? Ali moramo res natrpati več I učencev v razrede, da bi privarče-vali nekaj denarja, po drugi j strani pa dobili iz šol le na pol izobražene, nevzgojene učence? , Ali je res treba starše še do-, datno obremenjevati z iskanjem ( varstva za otroke, ki niso več v celodnevni šoli ali v podaljša-1 nem bivanju? Vse to nam ponuja Izobraževalna skupnost Slovenije pod na-lePko racionalizacije šolskih pro-. gramov tedaj, ko je delež denarja *a izobraževanje v celotnem na-, r°dnem dohodku znižan do kritične meje. S tem predlogom omejitev ga hočejo še bolj znižati, čeprav smo po nekaterih podat- • kih po njem na nečastnem zadnjem mestu v Jugoslaviji. Le slab gospodar razdira ali ukinja to, kar si je v letih izobilja in blaginje stežka pridobil. Čemu naši predstavniki v Izobraževalni skupnosti Slovenije tiščijo glave v pesek? Čemu si zakrivajo oči pred tem, do je kriza šolstva kriza civiliza-cije, kriza naroda in njegove kulture? In da je krčenje šolstva krčenje civilizacije in dokončno zaostajanje slovenskega naroda v njegovem razvoju. Nerešana vprašanja in negotovost glede financiranja šolstva so v kriznih časih usodni. Prav zdaj najbolj potrebujemo jasna stališča in zagotovila, kaj je združeno delo sposobno financirati, kaj je v resnici mogoče, in to tudi uzakoniti. V Delu smo 22. 3. 1988 prebrali pogovor z Leopoldom Kejžarjem, predsednikom Odbora za osnovno izobraževanje. Njegovo stališče ni dovolj jasno, izjave si nasprotujejo. Še bolj sporno je, da naš predstavnik v Izobraževalni skupnosti Slovenije (ali je res naš?) trdi, da je slovensko osnovno šolstvo v zadnjih letih dobivalo vedno več denarja, namesto da bi navedel povsem druge in pomembnejše dokazne razloge. Na primer: koliko so se zvečala sredstva v drugih panogah? Ali pa da je bilo v zadnjih letih zgrajenih precej novih šol in prizidkov z vso opremo in je to zahtevalo dodaten denar. Tudi novi Program Življenja in dela osnovne šole zahteva več denarja (organizacija kulturnih in naravoslovnih dni, eksperimentalno delo, zahtevni modernejši didaktični pripomočki idr.). Precej bolj problematično od zvišanja sredstev za nekaj odstotkov se nam zdi to, da se npr. učitelj na podružnični osnovni šoli v manj razviti občini ne more primerjati s tistim, ki uči v Ljubljani: po delovnih razmerah, po učilih, ki so mu na voljo, po osebnih prejemkih. O tem da imata oba enako izobrazbo, učita po enakem programu, imata enake cilje in živita v isti družbi. Trdimo, da kakovost vzgoje in izobraževanja ne sme biti odvisna od gmotnega stanja gospodarstva v posameznih občinah. Vsi otroci imajo po ustavi enako pravico do osnovnega izobraževanja in njegove kakovosti. Krize ne bodo rešili samo gospodarstveniki. Tudi če bi bilo vse po njihovih zamislih. In tudi ne tehnologija. Odpravili jo bodo pridni, delovni in izobraženi ljudje, ki bodo delali za sodobnimi stroji in bodo znali ločiti zrna od plev, ki bodo vračali družbi, kar jim je v šolskih letih dajala. Kaj naj zdaj vračajo družbi, ki jim je v šolskih letih ponujala le dolgočasno snov - ob tabli in kredi? Danes potrebujemo ljudi z znanjem, ne s političnimi gesli, potrebujemo prave ljudi, ki bodo svoj interes podredili interesu družbe, potrebujemo komuniste, ki ne poznajo egoizma. Tako pa imamo premalo razgledane in premalo izobražene delavce, ki jih lahko že jutri zavedejo samozvani voditelji, rešitelji iz' kriznih razmer. Dovolj nam je vulgarnega materializma, ki zastruplja ljudi. Koliko je še delavcev, ki delajo z veseljem (zaradi dela) in ne le hlastajo p.o bolje plačanem delovnem mestu? Čedalje manj je svetlih zgledov; vsak se peha za gmotnimi dobrinami, višjim osebnim dohodkom, vse drugo je manj pomembno. Znanje in izobraževanje sta razvrednotena - naša mladina doživlja to na vsakem koraku. To razvrednotenje nas je pripeljalo v krizo, v kateri smo. Ob vsem tem nam je to, da sta vzgoja in izobraževanje posebnega družbenega pomena, bolj slaba tolažba. V kriznih časih se morata šolstvo in izobraževanje krepiti, ne pa krčiti. Tako kot so to pred tremi desetletji naredili Američani, da bi prehiteli Sovjetsko zvezo v vesoljskem programu. Vlagali so v šolstvo - od začetne stopnje do univerze. In kaj bomo storili mi, ko so nas prehitele tako rekoč vse evropske države? Ali bomo še nadalje ohranjali mačehovski odnos do izobraževanja, ki nas bo pahnil v še hujšo krizo? Za vsako družbo je na- mreč najdražja poceni šola. V zvezi s tem trdimo, da je zaostajanje dohodka družbenih dejavnosti za gospodarstvom protiustavno. KAJ PREDLAGAMO Treba je okrepiti inovativnost ih ustvarjalnost v šolah in delovnih organizacijah; - spremljati nadarjene učence ter jim pomagati; , - izboljšati gmotno podlago in opremo šol z učno tehnologijo; - povečati delež narodnega dohodka za izobraževanje; - vpeljati za pedagoške delavce dodatno izobraževanje ob delu ali iz dela, ki naj bo obvezno, stalno in sistematično, da bi povezovali teorijo s prakso in obrnjeno; - v vsej družbi okrepiti izobraževanje ob delu ter vpeljati nagrajevanje za dodatno pridobljeno znanje; - ugotoviti odgovornost Odbora za osnovno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije za nesprejemljive, nestrokovne predloge za krčenje osnovnošolskega programa; - ustanoviti raziskovalne centre ali raziskovalne skupine, ki bodo dostopni vsem in ljudi spodbuditi k raziskavam in inovacijam; - okrepiti občinske raziskovalne skupnosti, ki naj se aktivirajo bolj kot zdaj, ko pričakujejo le predloge in programe od občanov (ne pa jih ukinjati); - razbremeniti pedagoške delavce stranskih dejavnosti, kot so pravne, ekonomske, administrativne in denarne zadeve, da bi se lažje posvetili svoji najpomembnejši nalogi - kakovostnemu pouku. Vse to predlagamo, ker se bomo s tem izognili družbenemu in gmotnemu razkroju. Ne sprijaznimo se s krčenjem programov! Slovensko javnost opozarjamo, da je to zadeva skupne narodove usode, ne pa cehovski interes. Menimo tudi, da je stroka premalo udeležena pri reformiranju izobraževanja. Odpovejmo se dogovorom za zaprtimi vrati. Nobene reforme več ne izglasujmo iz političnih vzrokov. Uprimo se navadi, da v naši družbi o strokovnih vprašanjih ne odločajo strokovnjaki, ampak politika. S to zahtevo se hočemo izogniti negativnim posledicam, ki so povsod očitne. Racionalizirajmo delo administracije, interesnih skupnosti, vzgojno-izo-braževalnih organizacij, vendar ne ukinjajmo delovnih mest kar na pamet. Pustimo strokovnjakom, da povedo svoje mnenje. Kaj meni o tem Zavod SRS za šolstvo kot naš strokovni organ? Te vrstice smo napisali iz moralne dolžnosti od mladih, s katerimi smo vsak dan skupaj in ki nam s svojim negotovim vedenjem, zadregami, duševnimi stiskami, omajanimi vrednotami najbolj nazorno kažejo moralno, družbeno in človeško krizo, v kateri smo. Mladi rod bo najbolj trpel njene posledice, čeprav je sam ni zakrivil. Radi bi mu olajšali bremena. Komunisti OSNOVNE ŠOLE MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE Andrej Jemec: Triada 1987, barvna jedkanica in akvatinta Čeravno nas naslov opozaija na črne likovne poudarke, na krog, kvadrat in trikotnik, pa nas spremljajoče črtovje spomni na nekakšne »človeške znake«: na »škornjasto telo« na levi, na »diskasto glavo« na sredi in ne nazadnje na kolobar, ki ga naša domišljija poveže s kvadratom v »robotast život«. Tem likovnim in pomenskim akterjem je avtor nasul dodatke v radoživi igri s pocejenimi, pikčasto posejanimi, z rjavo barvo podloženimi sestavinami, ki dopolnjujejo središčno nenaseljenost kompozicije. Grafični list nam ponuja posebne vizualne užitke v menjavah velikih ploskev »žametne« črnine z manjšim »drobižem« in z utišanimi tonskimi pasovi v ozadju. (Marijan Tršar) Ultimat delavcev Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve iz Murske Sobote Izobraževalni skupnosti SRS v Ljubljani 15. aprila so poslali iz Murske Sobote pismo, v katerem zahtevajo, naj Izobraževalna skupnost dosledno uskladi raven osebnih dohodkov v srednjem šolstvu z ravnijo v gospodarstvu, kot so se dogovorili delavci tega centra 27. oktobra 1987 na sestanku z najvišjimi predstavniki Izobraževalne skupnosti. Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Zavoda SRS za šolstvo - OE Murska Sobota ter predstavniki izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota in družbenopolitičnih organizacij te občine. Ker obljuba ni bila uresničena do 31. 1. 1988, kot so se domenili, so delavci centra 13. 4. 1988 ponovno obravnavali svoj slab gmotni položaj in sklenili, da bodo prekinili delo v petek, 13. maja 1988, če Izobraževalna skupnost ne bo uresničila sklepa do 29. aprila. Svoje delo, pravijo, bodo nadaljevali, ko bodo uresničene njihove upravičene zahteve. aktualno REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI Spremembe v vodstvu Peta seja Republiškega odbora (8. 4.) je bila nadvse živahna, saj so številni člani zavzeto razpravljali o težavah, s katerimi se nenehno ubadajo prosvetni delavci. Vsi pogovori so zadevali organiziranost vzgoje in izobraževanja in seveda denar, ki ga je vedno manj, zato se širita med učitelji malodušje in nezadovoljstvo. Oboje pa je kaj malo obetavno za naš razvoj. Nakopičeni gospodarski in družbeni problemi so tako korenito že posegli v delo in življenje slehernega pedagoškega delavca, v njegove vrednote dela in življenja, da vidijo rešitve le največji optimisti. Optimista pa sta zagotovo tudi novi predsednik Matjan Gojkovič, profesor matematike, zaposlen v Srednješolskem centru na Ptuju, in tajnik Vladimir Tkalec, profesor nemškega jezika in svetovne književnosti, ravnatelj Železniškega srednješolskega centra v Ljubljani, ki sta ta dan prevzela krmilo od dr. Ivana Stukovnika in Aleša Golje. Gojkovič in Tkalec sicer nista novinca med sindikalnimi delavci, saj sta po diplomi - oba sta diplomirala leta 1972 - imela že po več odgovornih funkcij: Gojkovič je bil npr. na Ptuju predsednik občinskega odbora sindikata te dejavnosti in od 1984 je član izvršnega odbora republiškega odbora. Tkalec pa je po številnih funkcijah v Ljubljani že drugo mandatno obdobje član sveta za vprašanje izobraževanja, znanosti in kulture pri RO Zveze sindikatov Slovenije in član sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL Slovenije. Oba nova funkcionarja imata tudi večletne pedagoške izkušnje. Glede na bližajoče se vroče poletje želimo obema veliko vztrajnosti, prodornosti pa zavzetosti za probleme delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. STANKO ŠIMENC ljubezen do šole in denar Na nedavnem posvetu . predsednikov svetov za vzgojo in izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL je nekdo zanosno dejal, da bi morali »zagotoviti, da bodo učitelji imeli radi šolo in da jo bodo imeli radi tudi učenci«. Seveda se lahko vprašamo, v čigavih rokah je »srečna šola« s srečnimi »subjekti«, skratka, s čim bi lahko spodbudili razočarane učitelje, da bodo (ponovno) vzljubili šolo. Eden od mogočih odgovorov je, da z varčevalnimi ukrepi gotovo ne, kajti ljubezen in denar sta kljub tradicionalnemu sprenevedanju zelo povezana. Vendar se tudi v vsebino varčevalnih ukrepov ne bomo pretirano poglabljali. Ostali bomo na terenu političnih manevrov države, Izobraževalne skupnosti Slovenije, delovnega ljudstva in učiteljev ter prikazali enega od mogočih scenarijev. Obširen uvod o splošni gospodarski in politični krizi ni potreben. Res je, da se vzgoji in izobraževanju obeta manj denarja in da je Izobraževalna skupnost Slovenije izdelala načrt za pravično rešitev (delitev) problemov; varčevalne ukrepe (osnutek izhodišč seveda) s poudarkom na ohranjanju zagotovljenega programa osnovnega šolstva in osebnih dohodkov učiteljev. V igri sta torej še racionalizacija v organizaciji in izvedbi ter dodatni programi. Ker je precej udeležencev posveta prisegalo, da racionalizacija česar koli v osnovnem šolstvu skorajda ni več mogoča, nam ostanejo samo še dodatni programi. V samih »izhodiščih« pa piše, da je »v dodatnih programih občinskih izobraževalnih skupnosti (...) velika večina denarja namenjena za programe in dejavnosti, ki jih ni mogoče hitro spreminjati in prilagajati (celodnevna šola in podaljšano bivanje, svetovalne službe in šolska prehrana, glasbeno šolstvo)«. In še razumna in prepričljiva izjava predsednika Izobraževalne skupnosti: »Osebnih dohodkov učiteljev ni mogoče ohraniti v razmerah, v katerih ni mogoča racionalizacija drugje...« Zapleteno, ni kaj. Od tu naprej sta vsaj dve poti. Prva vodi mimo zagotavljanja - v dobro namernost (sicer neučinkovitih) ukrepov in se konča v kuverti učiteljev, da mirno sprejmejo siromašenje dodatnega programa, ob zagotovilu, da ne bo posegov v osebne dohodke. (Kako hitro je mogoče spreminjati zdajšnje dodatne programe nam kažejo nekritične, površne in pragmatične razprave o ukinitvi celodnevnih osnovnih šol.) Da je tudi taka rešitev kratkoročna, se bo najbrž pokazalo prepozno, kajti delavci, ki v gospodarstvu danes Z osebnimi dohodki lovijo inflacijo na račun amortizacije in akumulacije, bodo ob nadaljnjih zaostritvah gotovo končali ob socialni podpori. Učiteljem brez vsebinsko bogatega in kakovostnega tako zagotovljenega kot dodatnega programa drugi delavci prej ali slej gotovo ne bodo priznali visokih osebnih dohodkov (in to upravičeno), zato ne bi bilo pametno zlahka pristati na siromašenje dodatnih programov. Ali se učitelji Jahko izognejo dobrohotni zaščiti države ob eksistenčnem minimumu in izvajanju revnega vzgojno-izobraževalnega programa, Žal ni zgolj retorično vprašanje. IZTOK VILIČ --si aktualno Pred nedavnim se je MILOŠ MILOSAVLJEVIČ, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, udeležil zborovanja prosvetnih delavcev v Beogradu. Ob tej priložnosti seje z njim pogovarjala direktorica ter glavna in odgovorna urednica Prosvetnega pregleda Biljana Stupar. # Zašli smo v gospodarsko ip družbeno krizo. Ali imamo toliko moči in sposobnih ljudi, da se bomo iz nje rešili in ali je mogoče odvzeti oblast tistemu delu birokracije, ki onemogoča uresničevanje sprememb, ki naj bi pripomogle k reševanju? Ali so najodgovornejše sile naše družbe tudi najbolj odgovorne za stanje, v katerem smq in ali lahko pripomorejo k zaželenim spremembam? In končno: koliko je naša razvojna politika vplivala, da so nastale takšne razmere in kdo je odgovoren za njene napake? - O tem, da smo zašli v gospodarsko in družbeno krizo, ni dvoma: zgovoren je že podatek o naši zadolženosti, velikih strukturalnih neskladjih v gospodarstvu, majhni učinkovitosti dela, nastajanju tako imenovanih zaokroženih ekonomij republik in pokrajin idr. Sprašujete me, ali imamo toliko moči in strokovnjakov, da se bomo lahko rešili iz krize. Reči moram, da po dolgih letih lagodnega življenja in zapravljanja nad resničnimi možnostmi to prav gotovo ni lahko. Gospodarstvo bi na primer v nekem primernem času moralo nadomestiti dolgoletno zaostajanje v tehnološkem razvoju in produktivnosti dela, posamezni deli družbe pa naj bi se odrekli polo-žajem^na katerih so dobro živeli brez dela. Prepričan sem, da imamo dovolj moči in strokovnjakov, da bi lahko premagali težave; to smo v naši preteklosti velikokrat že naredili, premagati pa je treba nekatere idejne nesporazume o izhodu iz krize ki so nastali tudi v Zvezi komunistov. Dobro se moramo organizirati na vseh družbenih ravneh in premagati nasprotja zbirokratiziranega dela družbe, ki mu omenjene spremembe niso po volji. Ni dvoma da je naš odnos do razvojne politike precej pripomogel k tej križi. Pomanjkanje ustreznega načrtovanja - takšnega, ki bi upoštevalo tržne zakonitosti - je okrepilo decentralizirani etatizem pri odločanju in povzročilo neugodne posledice. Izhod moramo iskati v večjem upoštevanju razvojne politike ob vse večji samostojnosti gospodarskih subjektov in hitrejšem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. # Katere družbene sestave bodo ukrepi, ki so predvideni za izhod iz krize, najbolj prizadeli? - Dokler ne bomo povsem izoblikovali našega gospodarskega sistema in zagotovili stvarnega vrednotenja dejavnikov proizvodnje na temelju tržnih zakonitosti, bo breme stabilizacije neenakomerno porazdeljeno na posamezne družbene plasti. To breme zdaj najbolj občutijo delavci z najmanjšimi osebnimi dohodki, ki nimajo dodatnih virov za zaslužek. Gotovo pa je tudi, da nekatere družbene plasti in posamezniki stabilizacije ne občutijo in da sta jim inflacija in kriza celo po godu. Zato morajo vsi organi in institucije, ki sprejemajo ustrezne sklepe (o davčni politiki idr.), poskrbeti, da bo breme stabilizacije enako porazdeljeno. Velik del stabilizacijskega bre-» mena morajo nositi delavci v izobraževanju, zdravstvu in še nekaterih družbenih dejavnostih. Ne smemo dovoliti, da bi se osebni standard v omenjenih dejavnostih še naprej zmanjševal; pot za razbremenitev gospodarstva na podlagi oddeljevanja de- narja za splošno in skupno porabo je treba najti z ustvarjanjem večjega dohodka in ustrezno racionalizacijo teh ustanov v vseh zveznih enotah, ki morajo pripomoči, da bo skupni delež gospodarstva v navedene namene usklajen z gmotnimi možnostmi. • Zvezni izvršni svet v tem času ni uresničil svojih programov na najpomembnejših gospodarskih področjih. Ali lahko zaradi tega pričakujemo, da bodo nekateri dali ostavko? Mar je predvideno tudi zmanjšanje administracije? - Ne vem sicer, katere programe mislite, reči pa moram, da Zvezni izvršni svet že pripravlja poročilo o svojem delu za čas od maja 1986 do maja 1988, in sicer v skladu z 2. točko petega amandmaja k ustavi SFRJ, po katerem mora Zvezni izvršni svet po dveh letih od izvolitve predsednika in članov Zveznega izvršnega sveta glede na pravice in dolžnosti federacije predložiti svetom skupščin SFRJ poročilo o delu, o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o uresničevanju politike in spoštovanju zveznih zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine SFRJ. Na podlagi tega poročila bo svet Zvezne skupščine ocenil delo zveznega izvršnega sveta in se potem odločil, ali bo izrekel zaupnico predsednikom in članom Zveznega izvršnega sveta. Ko govorite o programih, ki jih zvezni izvršni svet ni uresničil, mislite najbrž na naglo rast inflacije, o kateri je znano, kaj vse povzroča. Da bi se to naraščanje letos precej bolj upočasnilo kot lani, sta zvezni izvršni svet in Skupščina SFRJ lanskega novembra sprejela intervencijske ukrepe. Za obvladovanje inflacije je najpomembnejše povečati ponudbo in nadzirati povpraševanje, sprejeti pa so tudi ukrepi od tistih za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala do onih za uvoz blaga za široko porabo idr. - Izvoz blaga in storitev januarja in februarja je bil zadovoljiv, npr.: v teh dveh mesecih se je povečal za 26,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, tako da je nastal v trgovinski bilanci presežek. Dobro je tudi, da se je za 32,5 odstotka povečal izvoz na konvertibilno področje, uvoz s tega področja pa se je zmanjšal za 4,6 odstotka. Nekoliko so se umirile tudi zahteve na trgu, to pa bi seveda moralo dobro vplivati na gibanje cen. Strašansko veliko je administracije na vseh ravneh. Zato so povsem upravičene družbene odločitve, da jo je treba zmanjšati. Zvezni izvršni svet bo ob skorajšnji reorganizaciji, kolikor bo le mogoče, racionaliziral tudi delo zveznega izvršnega sveta in organov zvezne uprave. Te spremembe bodo prav gotovo spremenile tudi sestavo Zveznega izvršnega sveta in zmanjšale število zaposlenih delavcev. Dogovorna ekonomija ne vodi v tehnološko revolucijo # Ali se lahko Jugoslavija ob tako imenovani dogovorni ekonomiji uspešno včlanjuje v znanstveno in tehnološko revolucijo Evrope? V naši državi je približno 45 tisoč doktorjev znanosti in je torej po tem podatku prva na svetu. Zakaj ta doktorski potencial ni ustrezno izrabljen, tako da bi se lahko družba hitreje razvijala? POGOVOR ZA PROSVETNE ČASNIKE REPUBLIK IN POKRAJIN Cas, ko se moramo odpovedovati - V razmerah, v kakršnih se razvija naše gospodarstvo na temeljih dogovorne ekonomije, ne moremo uspešno sodelovati v znanstveno-tehnološki revoluciji Evrope - ne samo v Evropi, temveč tudi v svetu. Dogovorna ekonomija je med drugim povzročila, da se je gospodarstvo zaprlo v republiške, pokrajinske in celo v območne meje. Ker ni enotne znanstvene in tehnološke politike, smo tehnologijo nenadzorovano uvažali, posledice pa so bile hude. Lahko rečemo, da je imela vsaka organizacija združenega dela svojo politiko tehnološkega razvoja. Kako nazadnjaška je taka politika, najbolje kaže to, da močne multinaci-onalne družbe in celotna gospodarstva posameznih dežel, kadar gre za sodobno tehnologijo, ne poznajo niti državne meje. Če se bo takšna tehnološka politika nadaljevala, bodo posledice za naš celotni družbenogospodarski razvoj nepredvidljive. Sprejeta Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije je temelj za včlenjevanje našega gospodarstva v svetovne tehnološke procese. Spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu, po katerih je razvoj tehnologije v pristojnosti delovne organizacije, so narejene, izdelane pa so tudi nekatere podmene za hitrejši tehnološki razvoj, ob predvidenih spremembah 'ustave SFRJ pa bi morali nekatere rešitve s tega področja še preveriti in zagotoviti hitrejše prenašanje sodobne tehnologije, enakopravnejše možnosti tujim vlagateljem idr. Neizrabljene strokovne zmogljivosti Za uspešen razvoj tehnologije so poleg navedenega potrebni tudi strokovnjaki, ki jih v naši državi imamo. Vaš podatek, da je v Jugoslaviji 45 tisoč doktorjev znanosti, ni pravilen, saj je ta številka v Statističnem letopisu Jugoslavije za leto 1987 drugačna - v njem piše, da jih imamo 16.808. Sestava pa je precej neprimerna, saj je iz tehničr nih ved samo 14 odstotkov doktorjev znanosti. Od vseh strokovnjakov jih je v gospodarstvu zaposlenih nekaj več kot 10 odstotkov - to pa je prav gotovo premalo. V raziskovalno-razvoj-nih središčih pri nas imajo komaj dva odstotka vseh strokovnjakov, v razvitejših deželah pa znaša ta odstotek celo 50. Če dodamo še podatek, da znaša delež tehnološkega razvoja v razvitejših deželah približno 55 odstotkov rasti bruto narodnega dohodka, v deželah V razvoju pa le 9 odstotkov, lahko sklenemo, da naše strokovne zmogljivosti še zdaleč niso izrabljene tako, da bi gospodarstvo hitreje napredovalo in da bi se rešili iz krize. Vzrokov za takšno stanje je veliko, poglavitni pa so tile: za raziskovalca dajemo petkrat manj kot v razvitih deželah, raziskovalna središča se razpršena, vprašanja nagrajevanja niso ustrezno rešena itn. Čim hitreje bomo reševali ta vprašanja, tem prej in več nam bodo strokovnjaki lahko pomagali pri reševanju iz krize. • Cene so v pristojnosti federacije, republik, pokrajin in občin - nenehno pa naraščajo. Zakaj se vsi ti subjekti ne dogovorijo, da bi imeli enotna stališča do tega, kako zaustaviti nenehno naraščanje cen in kaj ovira njihovo učinkovitejše dogovaija-nje. Kaj bo storil Zvezni izvršni svet glede tega po 15. maju? Ko že primetjamo ceno proizvoda pri nas in v svetu, zakaj ne pri-meijamo še osebnih dohodkov in življenjske ravni? - Čeprav so cene zamrznjene, še zmeraj naraščajo^deloma tudi zaradi popravljenih razlik - povečuje pa se vlaganje v številne panoge. Cene so se januarja povečale za 3,2 odstotka, februarja pa za 5,9 • Organizacije združenega dela pa še zmeraj vlagajo zahtevke za zviševanje cen. Preveč administriranja na vseh ravneh Cene so v pristojnosti federacije, republik in pokrajin, občin in tudi v pristojnosti organizacij združenega dela. V naših razmerah je dohodke najlaže zviševati s povečevanjem cen. Ker so posamezni deli države različno razviti, se dohodek preliva, cene pa so pogosto odsev monopolitistič-nega ravnanja posameznih izdelovalcev, pa tudi družbenopolitične skupnosti molče podpirajo njihovo naraščanje pri posameznih organizacijah združenega dela, ki že več let poslujejo z izgubo in so pred stečajem. Vse to pove, kako hude so težave. Ko primerjamo cene pri nas s tistimi v svetu - zakaj ne primerjamo tudi osebnih dohodkov! Bistveni vzrok, zakaj imamo pri nas nižje osebne dohodke kot drugje, je premajhna produktivnost dela, pa tudi to, da imamo preveč administracije na vseh ravneh, da so vse oblike porabe (osebna, splošna in skupna) preveč udeležene, to pa presega resnične gmotne možnosti gospodarstva. • SAP Kosovo ima status nerazvite pokrajine. Koliko je, vsaj približno, Kosovo »pripomoglo« da se je gospodarska kriza še povečala - glede na denar, ki je vložen v odpravljanje nerazvitosti in za zboljševanje razmer po kontrarevoluciji? pa je, da je politični položaj na Kosovu povečal gospodarsko krizo v tej pokrajini in v vsej državi. • Kako zagotoviti stvarno vrednotenje dela v šolah, če se del narodnega dohodka, namenjenega za izobraževanje, nenehno zmanjšuje? V zadnjem času je bilo v šolstvu veliko stavk. Ne gre samo za nezadovoljstvo z osebnimi dohodki in življenjsko ravnjo pedagoških delavcev, temveč tudi za vpeljevanje nove tehnologije v pouk, graditev šol, nakup opreme, investicijsko vzdrževanje in prehrano učencev. Zavedamo se težav, vendar se zdi, da omejitve prizadevajo tiste, ki živijo najtežje. Zaposlene v izobraževanju moti tudi to, ker bremena stabilizacije v naši družbi niso enakomerno porazdeljena. - Res je, da se delež narodnega dohodka, namenjenega za izobraževanje, zmanjšuje. Tako je na primer znašal ta delež leta 1981 3,73 odstotka, leta 1982 3,56, 1983 3,10 in 1984 2,92 odstotka. V tem obdobju je veljal intervencijski zakon, veljati pa je prenehal leta 1985. V tem letu je znašal delež narodnega dohodka namenjenega šolstvu, 3,03 od: stotka, leta 1986 3,46 odstotka in 1987 3,27 odstotka. Vendar ne mislim, da je mogoče delo v šolah resnično vrednotiti samo tedaj, če se povečuje delež narodnega dohodka. Izhod je treba iskati v večjem prihodku pa tudi v selektivnem zmanjševanju števila izobraževalnih ustanov v republikah in pokrajinah, ne pa zmanjševanju življenjske ra'' zaposlenih. Tudi drugi del vprašanja se ^ naša na denar: na to, da gaL premalo za redni pouk itn. Bfej bi povedal, da mora biti vso^ namenjena za splošno in skuplfo porabo, usklajena 'z ekonom^ močjo dohodka v materialni p:j(_ izvodnji. To pa ne sme pome^j zmanjševanja osebnih dohodl-Vj zaposlenih v izobraževanju p1'^ določeno ravnjo v primerja z osebnimi dohodki zaposlet v materialni proizvodnji. OmeL vanje celotnih izdatkov L splošno in skupno porabo A torej tudi za izobraževal^, v stvarne materialne °'cV|L - zahteva racionalizacijo cel™ nega šolstva, npr. da preneha i delovati tiste organizacije, 'e usposabljajo kadre, ki jih gosp i darstvo in sodobna tehnologij ne potrebujeta, širiti pa je tr^či šole, ki lahko usposobijo st*či kovnjake, nujno potrebne za Isi trejši razvoj gospodarstva. «« Poglavitni problem, ki je P vedel šolstvo v zdajšnji pologa je v tem, da določilo o svobodo menjavi dela, po katerem naj*n del dohodka za šolstvo oddeliti vali iz narodnega dohodki v skladu s potrebami in m^l nostmi gospodarstva, ni zaživi tako, kot bi moralo. Namesto bi izobraževanje financirali N takšni poti, smo ga privedli ^ zelo nizko raven ne samo gle| osebnih dohodkov, temveč tul kar zadeva opremljenost - le’ pa grozi, da prihodnji strokC, njaki ne bodo zmogli spremi)5 in uporabljati sodobne tehnoL g'je- k - Jugoslavija se je kot socialistična in večnacionalna dežela takoj po osvoboditvi odločila za politiko skladnega regionalnega razvoja, ki zahteva, da je za uspešen gospodarski razvoj države potrebno, da se vsa območja enakomerno razvijajo. Regionalni vidik je torej del celotne razvojne politike naše države. Z njim je povezana tudi razvojna politika gospodarsko premalo razvitih republik in SAP Kosova. Vse to pomeni, da naj bi hitrejši gospodarski razvoj premalo razvitih republik in SAP Kosova pripomogel k hitrejšemu gospodarskemu razvoju celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Tudi enakopravnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji ni mogoče uresničevati, če ni dosežena gospodarska enakopravnost, saj je le-ta bistvena sestavina narodne enakopravnosti. Spomnim naj, da se z območnim vidikom razvoja in hitrejšim razvijanjem gospodarsko premalo razvitih ne ubadamo samo pri nas, temveč da je to problem tudi v drugih deželah. POBUDA IZ SR SRBIJE Ustanoviti bo treba zvezo učiteljskih društev SR Slovenj Po vsem tem lahko sklepamo, da denar gospodarsko razvitejših republik in SAP Vojvodine, namenjen hitrejšemu gospodarskemu razvoju SAP Kosova, ni poglobil gospodarske krize. Res pa je, da je bilo veliko denarja, namenjenega za hitrejši razvoj Kosova, vloženega v tako imenovane kapitalno intenzivne objekte, namesto v delovno intenzivne glede na to, da je tam zelo veliko nezaposlenih. Seveda, tudi na Kosovu je - tako kot drugje po naši državi - veliko tako imenovanih zgrešenih naložb; te so v tej pokrajini še izrazitejše, ker tam ni širšega združevanja dela in sredstev razvitih in nerazvitih območij države, posebno Kosova. Pomanjkanje učinkovitega dela in sredstev je posledica zaokroženih republiških in pokrajinskih gospodarstev - vse to pa hromi regionalni razvoj. Zdi se, da je bilo nekdaj več povezanosti v vzgoji in izobraževanju, izkušnje so se pretakale živahneje, sodelovanje je bilo bolj razgibano. Zdaj je bolj malo srečanj celo v občinah, kaj šele na republiški ali jugoslovanski ravni. Ena od smotrnih oblik sodelovanja in spopolnjevanja pedagoških delavcev so tudi njihova združenja in strokovna društva. Učitelji nižjih razredov osnovne šole - teh je v naši državi največ - imajo bogato zgodovino svoje strokovne organiziranosti, toda dandanes nimajo svoje učiteljske organizacije. Učitelji SR Srbije so leta 1982 spet ustanovili učiteljska društva in republiško zvezo teh društev, sledili so jim leta 1986 učitelji SR .Makedonije, letošnjega januarja pa tudi učitelji SR Črne gore. Znano je, da se pripravljajo na ustanavljanje učiteljskih društev tudi v SR Bosni in. Hercegovini ter v SAP Kosovo. Videti je, da bo mogoče že letošnjega septembra ali oktobra ustanoviti Zvezo učiteljskih društev Jugoslavije. Denar, uporabljen za zboljševanje razmer po kontrarevoluciji na Kosovu - čeprav ga je bilo veliko - ni bistveno povečal gospodarske krize. Po ekonomski logiki bi seveda lahko sklepali, da bi bilo ta denar bolje uporabiti za gospodarski razvoj. Gotovo Zveza učiteljskih društev SR Srbije je v šestih letih svojega delovanja dosegla zavidljive uspehe: izhajati sta začeli reviji Učitelj in Porodična pedagogija, organizirala je prvi kongres učiteljev SR Srbije (1984), vsako leto pripravi po štiri strokovna posvetovanja (srečanja učiteljev, skupščino, poletno učiteljsko šolo in kongresno tribuno o vodenju v izobraževanju), pripravi pa tudi več seminarjev po občinah in območjih. Družbenopolitične organizacije, Republiški zavod za napredek vzgoje in izobraževanja SR Srbije, območni zavodi, samoupravne interesne skupnosti in drugi podpirajo dejavnost zveze, ta pa je odprta za vse učitelje in druge strokovnjake iz Jugoslavije. Na strokovnih posvetovanjih in pri revijah Zveze učiteljskih društev SR Srbije sodelujejo tudi učitelji in drugi strokovnjaki iz SR Slovenije. še posebno prizadeva posodobiš izobraževanje učiteljev, bi bi prav, da bi znova ustanovVi Zvezo učiteljskih društev 5|>( Slovenije. Ta bi precej priporu^, gla k učinkovitejšemu poklVa nemu usposabljanju učitelj^ k reformi osnovnega izobraže' nja in vpeljavanju novo' v vzgojnoizobraževalno delo.' navsezadnje: tudi boj za boL družbeni in gmotni položaj učiy Ijev in osnovnega izobraževal1!;' Ker ima slovensko učiteljstvo bogato napredno tradicijo in si ijtv ni v je stalna naloga učiteljske owT nizacije. Prizadevanje za nov socialističnega učitelja in bolp delovne razmere pa je skup® naloga. Republiška učiteljska0 ganizacija združuje vse dej0' nike, ki vodijo izobraževalno p litiko in pripomorejo k hitb"' šemu reševanju težav. PoseW pomembna je izmenjava izlT šenj na republiških strokoVfiT posvetovanjih učiteljev, sodej' vanje učiteljev kot predavatelj1^ na seminarjih ter strokovnih ročevalcev na simpozijih in ko~v gresih. Nvadušenci iz vrst zdajšnjih '1 starejših učiteljev, profesorja pedagogov in svetovalcev lah^a izpeljejo to akcijo ustanavljaj učiteljskih društev v vseh obb^ nah, posebno tam, kjer so nj daj imeli učiteljišča ali pa ! imajo kadrovske šole. Pri us1, navijanju si bodo lahko pomag® tudi z Napotki za organizirali ustanovnih skupščin učiteljski društev, ki so bili objavljeni v w viji Učitelj 20/86 (tel. 011 - 6«-'K 675). Pokazalo se je, da so b' ustanovne skupščine učiteljska društev pravi dogodek za '• učitelje in vodje v občinah in o1 močjih. bi Pričakujemo, da se bo dhj^ gega kongresa učiteljev SR -bije, ki bo letos od 3. do 5. hv vembra poleg avtorjev, ki bo&j imeli prispevke, udeležila uradna delegacija Zveze učitjJ, skih društev SR Slovenije. To j nova stran v zgodovini bogateL sodelovanja učiteljev vse n^' države, posebno slovenskih ** srbskih. K; DRAGO PANTIČ Pu b, REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1988/89 se>i|>zpisi del na,°g vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih gaLave®vv vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizaci-Rb”’ ki j'** 1 2 3 4 5 objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na vsCr0nu 0 vz80j' in varstvu predšolskih otrok (Ur. I. SRS, št. 5/80), (UpVK0nu 0.osnov,,i šo,i nislfli,-USposab*janiu. otro^ 'n mladostnikov z motnjami v telesnem in n pI)i]Sevne,n ra*voju (Ur. I. SRS, št. 19/76), Zakonu o glasbenih šolah •ne4l>e v SRS, št. 17/71), Zakonu o usmeijenem izobraževanju (Ur. I. adkiftft ’st’ in Zakonu o delovnih razmeijih (Ur. 1. SRS, št. 24/77, j PV8’ 27/82> 45/82 in lly83>- v ‘eh zakonih so določeni tudi splošni in pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati, ki se prijavijo na sief pls posameznih del in nalog. 'mA ^‘o in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete v rupne vzgojno-izobrazbene osnove v srednjem usmeijenem izobra-i - l??ju ie določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. :vaii {vijave na razpis je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu 3kvf0*očen krajši ali daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor ceirajkasneje v 30 dneh po izbiri. ie^» j6 v razPisu ni določeno drugače, so dela in naloge razpisani za C D v °^en ^as’ Predvideni začetek dela pa je 1. september 1988. f F Nekateri razpisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki pome-'loPijo; VZG - vzgojitelj predšolskih otrok, U - učitelj s končanim Veščem, PRU - učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ali S iT6*-* razrednega pouka z višjo izobrazbo (tudi URP), P - učitelj 23 kob62116 Smeri * visoko izobrazbo> STU - strokovni učitelj z ustrezno ? L ^ijava na razpis mora praviloma vsebovati osebne podatke, po-L in d°kazi|a o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (diploma, ’IOv° 0Pravljenem strokovnem izpitu, o pridobljeni pedagoško-djagoški izobrazbi ipd.); življenjepis s podatki o dozdajšnjem delu, dT1Zbeni in d™?' z«najšolski dejavnosti. Kandidati pošljejo prijave 10 Cja^0jno'vars‘ven' ab vzgojno-izobraževalni organizaciji, kjer se želijo m ^ePosredno na temeljno organizacijo naslovijo prijave tudi živ^daj, če objavlja razpis vzgojno-izobraževalni zavod za več svojih s|t0/jeljnih organizacij, razen če je v razpisu drugače določeno. Za ih Podružnične šole pošiljamo prijave na matične šole. glč' ^aratl' preSlednos‘i je razpis sestavljen po območjih. : tu' - le-oki mlj1 inol j! h omursko območje |vet gnjrZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE —^*^RSKA SOBOTA, Talanyijeva 6 dobCfiSUJe ^tatuta in na podlagi sklepa prosta dela in : Ui ;0|0dje enot '0iuk!80ji: oklv ndldatl moraj° izpolnjevati pogoje po 733. čl. Zakona o vzgoji in glj/arstm predšolskih otrok in po 172. čl. Statuta VVO in imeti: žev." vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji )Vos 'n varstvu predšolskih otrok lo. 1" organizacijske in strokovne sposobnosti bojk učir^etek dela: 1. 9.1988 vaPp^didat bo izbran za 4 leta. ofrfojave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi -fpisa na naslov Vzgojnovarstvene organizacije, z oznako na 30V?jnici >>za razpisno komisijo«. :up izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. leja* op litrC"—------------------------------------------------------ ;eba podravsko območje del' tel/—________________________________________________________ h korvet ^EDNJE KOVINARSKE STROJNE ŠOLE TAM MARIBOR, jih Zolajeva 12 )tje' aht^ZpJsu je prosta dela in naloge jaff obf- UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE n£l Kandidati morajo izpolnjevati pogoje Zakona o usmerjenem izo-'3 ' braževanju. ust- lagalo je razpisano za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ra^ačetek dela 1. 9. 1988. IjsK njave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na Srednjo vj,^vinarsko šolo TAM Maribor, Zolajeva 12. Wpandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po odločitvi sveta. H ANTONA SKALE RIBOR, Trubarjeva 15 pisuje prosta dela in naloge UH SPECIALNIH PEDAGOGOV za nedoločen čas, s polnim vnim časom. Jji: Predmetni učitelj SP smer DPO. t! 9. 1988 ^ndidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju P°gojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: 0,n Antona Skale, Trubarjeva 15. Koroško območje Odbor za delovna razmerja ZAVODA ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE ČRNA NA KOROŠKEM razpisuje prosta dela in naloge — PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti: — končano filozofsko fakulteto — oddelek za psihologijo — 1 leto delovnih izkušenj. Trimesečno poskusno delo. — UČITELJA DELOVNEGA USPOSABLJANJA — SPECIALNEGA PEDAGOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti — končano pedagoško akademijo —smer specialna pedagogika — 1 leto delovnih izkušenj. Trimesečno poskusno delo. Prevzem vseh razpisanih del in nalog 1. 9. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE RADA IRŠIČA MISLINJA razpisuje prosta dela in naloge: na centralni šoli v Mislinji — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas. na voljo je družinsko stanovanje na podružnični šoli Paški Kozjak — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas — UČITELJA RAZREDNEGA ALI PREDMETNEGA POUKA za nedoločen čas na podružnični šoli Završe — UČITELJA RAZREDNEGA ALI PREDMETNEGA POUKA za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite komisiji za delovna razmerja osnovne šole Rada Iršiča Mislinja 15 dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čaš, — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas — UČITELJA KITARE, STU. za določen čas z nepolnim delovnim časom. — UČITELJA VIOLINE, PRU ali P, za določen čas z nepolnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Začetek dela je 1. septembra 1988. Stanovanje bo na voljo pri zaposlitvi za nedoločen čas. Svet OSNOVNE ŠOLE XI. SNOB MILOŠA ZIDANŠKA ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu, izpolnjevati še pogoje po Zakonu o osnovni šoli, in sicer: — najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu — organizacijske in strokovno pedagoške sposobnosti Mandat traja 4 leta. Prevzem del in nalog najkasneje 1. 9. 1988. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Prijave pošljite z oznako Za razpisno komisijo. Delegacija delavcev v Svetu SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE, RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITEUA MATEMATIKE 2. UČITELJA FIZIKE 3. UČITEUA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE 4. DVEH UČITEUEV STROKOVNIH PREDMETOV STROJNIŠTVA 5. UČITEUA STROKOVNIH PREDMETOV METALURGIJE 6. UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati pod točkami 1 do 6 izpolnjevati še tele pogoje: — visokošolska izobrazba ustrezne pedagoške smeri — pedagoški strokovni izpit — poznavanje sodobne metodike in didaktike — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem, Koroška cesta 10 s pripisom: komisiji za kadre in splošne zadeve. Po dogovoru možnost za rešitev stanovanjskega problema. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE RAVNE NA KOROŠKEMSvet srednje šole in tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem razpisuje dela in naloge: 1. RAVNATEUA SREDNJE ŠOLE 2. POMOČNIKA RAVNATEUA ZA PEDAGOŠKE ZADEVE KOVINARSKO-METALURŠKE USMERITVE Kandidati pod točko 1. in pod točko 2. morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: — za učitelja ali sodelavca srednje šole — visoka izobrazba ustrezne pedagoške smeri s strokovnim izpitom — 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu Izbrana kandidata pod točko 1. in točko 2. bosta imenovana za 4 leta od 1. 7. 1988 dalje. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem, Koroška c. 10, z oznako - za razpisno komisijo. Prijave bomo zbirali 15 dni po javnem razpisu. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Savinjsko območje ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE Svet šole TOZD PRVA OSNOVNA ŠOLA CELJE, Vrunčeva 13 razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas Pogoj: končana PA — smer razredni pouk in opravljen strokovni izpit začetek dela: 1. 9. 1988 — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas, in sicer: — za določen čas od 1.9. 1988 do 31. 8. 1989 — za določen čas od 1. 9. 1988 do vrnitve delavke z začasnega dela v tujini — za določen čas od 1. 9. 1988 do vrnitve delavke iz bolniškega staleža Pogoj: končana PA — smer razredni pouk in opravljen strokovni izpit Svet šole TOZD OSNOVNA ŠOLA L CELJSKE ČETE CELJE, Vodnikova 4 razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu, še pogoje za učitelja osnovne šole, in imeti: — najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu — izpolnjevati pogoje iz Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Celje — mandat traja 4 leta, začetek 1. 9. 1988 — UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA za nedoločen čas Pogoj: končana ustrezna strokovna izobrazba. Svet šole TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANA KRANJCA CELJE, Hrašov- čeva 1 razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu, še pogoje za učitelja osnovne šole, in imeti: — najmanj višjo izobrazbo — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu — izpolnjevati pogoje iz Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Celje Mandat traja 4 leta, začetek dela 1. 7. 1988 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov posameznih osnovnih šol-tozdov DO ZOŠ CELJE. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Stran 6 PROSVETNI DELAVEC - 25. aprila 1988 - št. 8 Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST CELJE. Ul. 29. novembra 4 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA. P. poln delovni čas. določen čas od 1.9. 1988 do 31. 8. 1989 — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, P. poln delovni čas. nedoločen čas — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE. P. poln delovni čas. nedoločen čas — UČITELJA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA. P. polovični delovni čas. določen čas od 1.9. 1988 do 31. 8. 1989 Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja Srednje šole za trgovinsko dejavnost Celje. Ulica 29. novembra 4 v 10 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od poteka roka za prijavo. Svet OSNOVNE ŠOLE BLAŽA ARNIČA LUČE OB SAVINJI razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene s 137. členom Zakona o osnovni šoli. in imeti: — vsaj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu; — dejaven in pozitiven odnos do samoupravljanja in družbenih interesov; — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog šole. Na voljo je družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Osnovna šola Blaža Arniča Luče s pripisom »za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 20 dneh po poteku roka za prijavo. Začetek dela 1. 8. 1988. OSNOVNA ŠOLA II. GRUPE ODREDOV MOZIRJE razpisuje za naslednje šolsko leto prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, PRU — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE. PRU — UČITELJA GLASBENE VZGOJE. PRU Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na voljo sta družinski stanovanji. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE TOZD OSNOVNA ŠOLA BORIS VINTER ZREČE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU. za nedoločen čas — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA. PRU. za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1988. TOZD OSNOVN A ŠOLA LJUBO ŠERCER LOČE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Jernej. za določen čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Žiče ali na matični šoli v Ločah, za določen čas Začetek dela L 9. 1988. TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ SLOVENSKE KONJICE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE. PRU. za določen čas (od 1.9. 1988 do 30. 6. 1989 —nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) TOZD OSNOVNA ŠOLA TRETJI BATALJON VDV VITANJE razpisu je prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU. za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE. PRU. za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na posamezne tozde. Svet VIO TOZD OSNOVNE ŠOLE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisu je prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še pogoje iz 142. člena Statuta šole in imeti najmanj višjo izobrazbo. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. Svet VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA ŠOŠTANJ objavlja razpis za imenovanje — RAVNATELJA VVZ Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu in pogoje, določene z Žakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ter imeti: — pet let ustreznih delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti —to mora dokazovati njihovo preteklo delo — ustrezne moralno-politične lastnosti, ki se kažejo v pravilnem odnosu do socialistične ureditve. Kandidati naj ob prijavi predložijo zasnovo o uresničevanju programa dela — razvoja in opredelijo svojo vlogo pri uresničevanju. Dela in naloge razpisujemo za štiri leta. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji Vzgoj-no-varstvenega zavoda Šoštanj. Koroška 13. 63325 Šoštanj. O izbiri ravnatelja bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju. Komisija za delovna razmeria SREDNJE KMETIJSKO ŽIVILSKE ŠOLE CELJE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE, FIZIKE, RAČUNALNIŠTVA IN ORGANIZACIJE DELA AOP za nedoločen čas, začetek dela takoj Pogoji: visoka šolska izobrazba - dipl. inž. elektrotehnike ali strojništva ali profesor matematike ali fizike. Na voljo je družinsko stanovanje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kmetijsko živilska šola Celje, Ljubljanska 97. Spodnjeposavsko območje VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA BREŽICE, o.sol.o. Komisije za delovna razmerja pri tozdih razpisu jejo prosta dela in naloge: TOZD OSNOVNA ŠOLA ARTIČE — UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (pol delovne obveznosti na OŠ Pišece) TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV BREŽICE — UČITELJA POUKA ZA DELO V ODDELKU PB za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela: 20. 6. 1988 — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom (na voljo je dvosobno stanovanje) TOZD OSNOVNA SOLA TONE SELIŠKAR CERKLJE OB KRKI — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE z dopolnjevanjem obveznosti v oddelku PB za nedoločen čas s polnim delovnim časom TOZD OŠ BRATOV GERJOVIČOV DOBOVA — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZA KNJIŽNIČARSTVO za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polovičnim delovnim časom — VARUHINJE za določen čas za pet ur dnevno — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu TOZD OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (pol delovne obveznosti na OŠ Pišece) TOZD OSNOVNA ŠOLA PIŠECE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom (pol delovne obveznosti na OŠ Artiče) — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom (pol delovne obveznosti na OŠ Globoko) Pogoji: — ustrezna izobrazba po zakonu o osnovni šoli — obvezno znanje slovenskega jezika — stanovanj ni — začetek dela: 1. 9. 1988 Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemajo komisije za delovna razmerja posameznih TOZD 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA STROJNIŠKIH PREDMETOV, dipl inž. stroj. — UČITELJA ELEKTROTEHNIČNIH PREDMETOV, dipl inž. el. (elektronik) — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, prof. fizike, ali prof. matematike in fizike, ali dipl. inž. fizike - PEDAGOGA. OZIROMA PSIHOLOGA, dipl pedagog, ali dipl. psiholog Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. --------------------------------------------------------------> ( Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim opisom dosedanjega služb( r vanja pošljite na gornji naslov v petnajstih dneh po objavi razpis Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh po poteku razp1 _ snega roka. 1 .. Na voljo je eno družinsko stanovanje. H ) c Komisija za delovna razmerja A OSNOVNE ŠOLE HEROJA MILKE Kl 'IN LESKOVEC Pl1 KRŠKEM razpisuje prosta dela in naloge: j j — 3 VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK za določen dj j (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom) . — 2 UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čaj/ — UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA za določen & (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) — UČITELJA ZA KNJIŽNIČARSTVO za nedoločen čas z nepo nim delovnim časom c Pogoji: ustrezna izobrazba, predpisana po ZOŠ ' Začetek dela: — takoj 1 vzgojitelj in učitelj za telesno vzgojo i — druga dela in naloge 1. septembra 1988 1 Prijave z dokazili pošljite naši komisiji za delovna razmerja v 8 dn^ ] po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po p1' i teku razpisnega roka. t i < ---------------------------------------------------A i OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ razpisuje dela in naloge , j — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA. PRU, za določen & 1 (eno šolsko leto) s polnim delovnim časom, začetek dela 1.9..198J — VZGOJITELJICE ZA DELO V ODDELKU CELOLETN r MALE ŠOLE. vzgojiteljica, za določen čas (eno šolsko leto)': polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1988 : 8 — UČITELJA GLASBENE VZGOJE. PRU, za določen čas s pok -vičnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1988 ---------:--------------------------------------] OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA. P ali PRU. za določ« čas s polno delovno obveznostjo; od 1.9. 1988 do 26. 5. 198' — UČITELJA FIZIKE IN MATEM ATIKE. P ali PRU. za določe čas s polno delovno obveznostjo; od 1.9. 1988 do 30. 6 ^ — UČITELJA GOSPODINJSTVA. P ali PRU. za določen čas polno delovno obveznostjo; od 1.9. 1988 do 5. 3. 1989 — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE. P ali PRU. za nedoloč«! 1 čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1988 < — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V REDNEf ODDELKU ALI ODDELKU PB za nedoločen čas s polno d‘ \ lovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1988 Za enoto Studenec: i — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s poln . delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1988 — VODJE ENOTE za štiri leta; pogoj: učitelj na enoti; začetek del , 1. 9. 1988 1 I Za enoto glasbene šole: ( — VODJE ENOTE za štiri leta; poeoj: učitelj glasbene šole; začetd ■ dela 1. 9. 1988 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev i| 1 kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica. Trg svobode 42. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh. Dolenjsko območje Svet šole v ožji sestavi ; OSNOVNE ŠOLE 7. KORPUSA ŽUŽEMBERK razpisuje dela in naloge: ! ; — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE Al FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE. PRU ali P. s polnim delo' nim časom za nedoločen čas 1 — UČITELJA TELESNE VZGOJE. PRU ali P. s polnim delovni" : časom za nedoločen čas — UČITELJA GLASBENE VZGOJE. PRU ali P. s polnim delo' nim časom za nedoločen čas ^ : Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih določ- j Zakon o osnovni šoli. Prijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev naj pošljei1 ■ svetu šole v ožji sestavi OŠ 7. korpusa Žužemberk v 15 dneh po ob ja' razpisa. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOV( i MESTO. Ulica talcev 3/a Novo mesto 1 razpisu je prosta dela in naloge — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEG A JEZIKA — UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE (polovična učna obveJl ■ nost) — UČITELJA MATEMATIKE — UČITELJA GEOGRAFIJE (polovična učna obveznost za dole čen čas) — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE (polovična učna obvez 1 nost) — UČITELJA STROJEPISJA < Kandidati naj pošlje jo prijave za razpisana dela in naloge z ustreznin I dokazili v 15 dneh na naslov: Družboslovna in ekonomska srednja šola Novo mesto. Ulica taleč . 3/a. Glasbena šola Črnomelj žv piš1 izpisuje dela in naloge izp' UČITELJA KLAVIRJA. PRU ali P UČITELJA TROBIL IN PIHAL PRU ali P UČITELJA HARMONIKE. STU UČITELJA KITARE. STU s polovičnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo pri jave z dokazili o izpoln jevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Črnomelj. Ulica p|j Mirana Jarca 3. 68340 Črnomelj. Komisija za delovna razmerja č: srednje šole pedagoške in tehniško-Naravoslovne usmeritve novo mesto, Ča: Gesta herojev 5, 68000 Novo mesto • i čf razpisuje prosta dela in naloge: pfli ~~ DVEH UČITELJEV FIZIKE za nedoločen čas s polno učno obveznostjo Kogoji: profesor fizike ali diplomirani inženir ustrezne smeri ■ " UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas z zmanjšano učno obveznostjo Pogoji: profesor nemškega jezika 'n‘ Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi P razpisa Komisiji za delovna razmerja Srednje šole pedagoške in tehniškp-naravoslovne usmeritve Novo mesto. Cesta herojev 5, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po "" Končanem zbiranju prijav. ok Komisija za delovna razmerja srednje šole tehniških in zdravstvene d Usmeritve boriš kidrič novo mesto 'Ni razpisuje prosta dela in naloge: o) a) - 4 UČITELJEV MATEMATIKE - prof. matematike " 2 UČITELJEV KEMIJE - prof. kemije ali dipl. inž. kemijske, tehnologije " 2 UČITELJEV FIZIKE - prof. fizike " UČITEUA RAČUNALNIŠTVA - prof. računalništva ali dipl. inž. računalništva "3 UČITELJEV ELEKTRO STROKOVNIH PREDMETOV - dipl. inž. elektrotehnike ■ " 2 UČITELJEV STROJNIH STROKOVNIH PREDMETOV - dipl. inž. strojništva " 2 UČITELJEV LESARSKIH STROKOVNIH PREDMETOV - dipl. inž. lesarstva - UČITELJA GRADBENIH STROKOVNIH PREDMETOV - dipl. inž. gradbeništva ali arhitekture " 2 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v kovinarstvu in strojništvu - inž. strojništva sa dela in naloge pod a) razpisujemo za nedoločen čas s polnim ič4 Vs delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev. b) - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA jezika prof. angleškega Klela in naloge pod b) razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Jd .. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo Prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. ;te Za učitelja fizike bomo rešili stanovanjski problem. .i' -------------------------------------------------- Goriško območje ^ Komisija za delovna razmerja in OD CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO NOVA GORICA, Cankarjeva 8 razpisuje prosta dela in naloge Za nedoločen čas s polnim delovnim časom: ~~ UČITELJA KITARE, pogoj: AG ustrezne smeri za nedolčen čas s polovičnim delovnim časom: ^ UČITELJA SOLOPETJA, pogoj: AG ustrezne smeri 0' Prevzem del in nalog je 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov v 15 dneh. ov; Obalno-kraško območje a'* 1 2 3 Tehniški srednješolski center branko brelih NOVA GORICA, Cankarjeva 10 tel. (065) 24-011 sd Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge " UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA ali UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA " UČITELJA FIZIKE e2! ~~ 2 UČITELJEV ELEKTROTEHNIŠKIH STROKOVNIH PREDMETOV " UČITELJA RAČUNALNIŠKIH STROKOVNIH PREDME- ,|o TOV Kandidati morajo imeti izobrazbo VII. stopnje ustrezne smeri. Vsa dela se razpisujejo za nedoločen čas. s polno zaposlitvijo. Začetek J^l K 9. 1988. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati i*1 r>odo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA KOPER razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA KEMIJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem matematike, za nedoločen čas — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas — KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. Prevzem del in nalog 1. 9. 1988. Svet OSNOVNE ŠOLE JANKA.PREMRLA-VOJKA KOPER razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA (za štiri leta) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Koper, izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in imeti — najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse v osnovni šoli s strokovnim izpitom — organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog ravnatelja šole Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in kratek življenjepis naj pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper, Muzejski trg 5, z oznako »za razpisno komisijo«. SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA KOPER razpisuje prosta dela in naloge L PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas. s polnim delovnim časom 2. PROFESORJA ITALIJANSKEGA JEZIKA za nedoločen čas. s polnim delovnim časom 3. PROFESORJA GEOGRAFIJE za določen čas, do vrnitve delavke s porodniškega dopusta (23. I 1. 1988) 4. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA za poučevanje strokovnoteoretičnih predmetov za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 5. 3 INŽENIRJEV STROJNIŠTVA za poučevanje praktičnega pouka za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji od L do 4. točke: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, pedagoško-andragoška izobrazba, strokovni izpit. Pogoji pod 5. točko: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, pedagoško-andragoška izobrazba, strokovni izpit. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Srednja kovinarska in prometna šola Koper, Izolska vrata 2. 66000 Koper, v roku 30 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENŠČINE IN ITALIJANŠČINE, profesor slovenskega in italijanskega jezika ali italijanskega in slovenskega jezika, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA ELEKTRONSKIH PREDMETOV, dipl. inž. elektronike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; zagotovljena garsonjera v šoli. Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE ANTONA ŠIBELJA-STJENKA KOMEN razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje po 484. členu Zakona o združenem delu in po 137. členu Zakona o osnovni šoli ter mora imeti strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Antona Šibelja-Stjenka Komen —za razpisno komisi- jo- Kandidati bodo.obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh. Svet SREDNJE ŠOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA FIZIKE — RAČUNALNIŠTVA ALI MATEMATIKE — RAČUNALNIŠTVA (prof.) — UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV (dipl. inž. stroj.) — VODJO ENOTE DELAVSKE UNIVERZE V SEŽANI (reelekcija): VIS. VIŠ Pogoji: andragoški izpit, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu; drugi pogoji sb določeni v 99. čl. statuta; kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek del: 1. septembra 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti na svet Srednje šole Srečka Kosovela Sežana. Stjenkova 3. Sežana v 8 dneh po izidu razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. Svet OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN, Vojkova 1, razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, 2. 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, 3. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, 4. UČITELJA ZEMLJEPISA (za 9 ur) IN SPOZNAVANJE DRUŽBE (za 4 ure). 5. UČITELJA ZA DELO V PODALJŠANEM BIVANJU (za 10 ur). 6. PSIHOLOGA-SOCIALNEGA DELAVCA Dela in naloge pod točko 1. so za določen čas. Dela in naloge od točke 2. do točke 4. so za nedoločen čas. Pogoji od točke 1 do točke 5: višja pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Pogoji pod točko 4: visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Posebni pogoji: — kandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik. — pri izbiri bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. SREDNJA EKONOMSKA IN DRUŽBOSLOVNA ŠOLA KOPER razpisuje dela in naloge — 2 UČITELJEV RAČUNALNIŠTVA, MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri — UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Kandidati naj pošljejo prijave v 14 dneh po objavi razpisa, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper, Martinčev trg 3, Koper. Notranjsko-kraško območje Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA KLAVIRJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA KLAVIRJA — KOREPETICIJEža nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA KITARE ALI HARMONIKE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA KITARE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FLAVTE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom UČITELJA KLARINETA ALI TROBENTE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom UČITELJA HARMONIKE za določen čas s polnim delovnim časom (do konca I. polletja —nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna. Cankarjeva 1. _ Delegacija delavcev SREDNJE TEHNIŠKE IN NARAVOSLOVNE SOLE POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom, in sicer: — UČITELJA FIZIKE — UČITELJA RAČUNALNIŠTVA — UČITELJA MATEMATIKE — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — 2 UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V STROJNI USMERITVI (dipl. inž. str.) Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Srednja tehniška in naravoslovna šola Postojna, cesta v Staro vas 2. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja GOZDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge 1. 2 UČITELJEV ZA POUČEVANJE GOZDARSKIH PREDMETOV za nedoločen čas 2. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (šolsko leto 1988/89) 3. UČITELJA MATEMATIKE, OPISNE GEOMETRIJE IN RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas Pogoji: Pod 1. dipl. inž. gozdarstva, določila Zakona o usmerjenem izobraževanju. Pod 2. in 3. določila Zakona o usmerjenem izobraževanju. Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali tudi celotno strokovno znanje in osebnostne lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Izbranim kandidatom ponujamo možnost za pridobitev stanovanja v Postojni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Gozdarski šolski center Postojna. Tržaška 36. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Gorenjsko območje VIZ JESENICE TOZD GLASBENA ŠOLA JESENICE razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA KLAVIRJA, na oddelku v Mojstrani s polovičnim delovnim časom, pogoj P ali PRU — UČITELJA VIOLINE s polnim delovnim časom, pogoj P ali PRU — UČITELJA FLAVTE IN KLJUNASTE FLAVTE s polnim delovnim časom, pogoj P ali PRU — UČITELJA KLARINETA s polnim delovnim časom, pogoj P ali PRU — UČITELJA TROBENTE IN POZAVNE s polnim delovnim časom, pogoj P ali PRU — UČITELJA HARMONIKE s polovičnim delovnim časom za pouk na oddelkih v Kranjski gori in Mojstrani, pogoj PRU ali STU — UČITELJE NAUKA O GLASBI IN ZBORA CICIBANOV s polnim delovnim časom za pouk na matični šoli in dislociranih oddelkih, pogoj P ali PRU. Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Za učitelja violine bomo zagotovili dvosobno stanovanje. Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi, odgovor pa boste prejeli v 30 dneh. GLASBENA ŠOLA KRANJ, p. o.,Trubarjev trg 3 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KITARE, v Kranju, STU — UČITELJA HARMONIKE v Preddvoru in Predosljah, STU — UČITELJA HARMONIKE v Cerkljah in Stražišču, STU — UČITELJA KLAVIRJA v Stražišču, PRU — UČITELJA KLAVIRJA v Cerkljah, PRU — UČITELJA KLJUNASTE FLAVTE v Kranju, PRU za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA HARMONIKE v Kranju, STU — UČITELJA KLAVIRJA v Preddvoru. PRU — UČITELJA KLAVIRJA v Kranju, PRU — UČITELJA FLAVTE v Kranju, PRU za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom (3/4 del. obveznost): — UČITELJA VIOLINE v Kranju, PRU za nedoločen čas z manj kot polovičnim delovnim časom (1/3 del. obv.): — UČITELJA VIOLONČELA v Kranju. PRU Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po.objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3. 64000 Kranj. Stanovanj ni. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri. Svet SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARA-VOSLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE KRANJ. 64000 KRANJ, Koroška cesta 13 razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA KEMIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE za določen čas z nepolnim delovnim časom (9 ur) — PSIHOLOGA — STROKOVNEGA DELAVCA in UČITELJA PSIHOLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za vsa dela in naloge se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj priložijo prijavi potrdilo o zahtevani izobrazbi in življenjepis. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB, za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB, za določen čas s polnim delovnim časom 3. PREDMETNEGA UČITELJA FIZIKE, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: pod 1. in 2. točko PA-razredni pouk; pod 3. točko višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku razpisa. Razpisna komisija za razpis delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi OSNOVNE ŠOLE PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora: — imeti višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri — tri leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu opravljen strokovni izpit — z delom in dejavnostjo izpričevati svojo opredeljenost.za socialistični samoupravni sistem, ustvarjalno razvijati samoupravne družbenoekonomske odnose — uveljavljati pridobitve NOB in socialistične revolucije, zasnovo SLO in DS, krepiti enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti — imeti organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka, Šolska ulica 1 (za razpisno komisijo). Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Zasavsko območje VIZ ZAGORJE OB SAVI TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA ZAGORJE OB SAVI, Cesta 9. avgusta 44 Komisija za delovna razmerja 1 CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE FRANCETA BEVKA, ' LJUBLJANA, 1 Ul. Pohorskega bataljona 1, i razpisuje dela in naloge a - UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN ZA DRUGO VZG** 1 2 3 NOIZOBRAŽEVALNO DELO V CELODNEVNI OSNOV -ŠOLI za nedoločen čas - PRU, P - UČITEUA KEMIJE IN TEHNIČNE VZGOJE IN i '* DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V CEI/ DNEVNI OSNOVNI ŠOLI za nedoločen čas - PRU, P - UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE IN t * DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V CELO? F NEVNI OSNOVNI ŠOLI za nedoločen čas PRU, P c - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE ŠOLSl* PREHRANE IN DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALP ' DELO V CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI za nedoločen 1 - PRU, P ( - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE IN ZA DRU* 1 2 - UČITEUA FIZIKE in TEHNIČNE VZGOJE ali FIZIKE in MATEMATIKE, PRU 1' *a določen čas (šol. leto 1988/89 — s polovičnim del. časom) r " UČITEU ZGODOVINE, PRU t Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih )! Pogojev v 8 dneh na naslov šole. O izbiri bodo pisno obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. 'J osnovna šola franca ravbarja dol pri c' UUBUANI Svet A OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI t UUBUANI ol razpisuje prosta dela in naloge i - RAVNATEUA (reelekcija) J Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne .s| pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ima: J — opravljen strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu v osnovni šoli po opravljenem strokovnem izpitu ji — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog šole — in je družbeno-politično dejaven. £p) Kbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom ,ol ter z opisom dosedanjega dela in družbenopolitične dejavnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franca Ravbarja, Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani, z oznako »za razpisno komisijo«. jja( Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. u Komisija za delovna razmerja osnovne šole franca ravbarja dol pri -J UUBUANI razpisuje prosta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATEUA za mandatno obdobje 4 let (ni IK) reelekcija) j Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in imeti: — opravljen strokovni izpit ; pf — najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem i delu po opravljenem strokovnem izpitu TO lelo1 Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom )M! Pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franca n Ravbarja, Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani z oznako »Komisiji za klovna razmerja«. TO'Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri, olni* iasfll Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI l p( Ljubu ani )vni! razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in "sloge " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE ali UČITEUA TEHNIČNE —i VZGOJE IN FIZIKE ali UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE ali UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE (eno delovno mesto) " UČITEUA GLASBENE VZGOJE Pogoj: končana pedagoška akademija ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: !Osnovna šola Franca Ravbarja, Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku objave. GLi Začetek dela 1.9. 1988. 11 osnovna šola adolf jakhel, 61260 uubuana poue, Lerutova 7 is, (Razpisuje prosta dela in naloge " UČITEUA TELESNE VZGOJE (moški) )loče " UČITEUA GLASBENE VZGOJE - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE-GOSPODINJSTVO UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE-FIZIKE ALI TEHNIČNE VZGOJE-MATEMATIKE - 2 UČITEUEV v OPB (razredni pouk) ;n Čl Vsa dela objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in nastopom dela L 9. 1988. ;to)i Pogoj: dokončana VI. stopnja ustrezne smeri. " UČITEUA V OPB (razredni pouk) - za določen čas s polnim A V delovnim časom od L 9. 1988 do 25. 6. 1989. Pogoj: VI. stopnja zahtevnosti. Za# ' Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za delovna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo |°bveščeni v 15 dneh po seji komisije. Komisija za medsebojna delovna razmerja PTT SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA UUBUANA Celjska 16, Ljubljana razpisuje dela in naloge: 1. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA 2. UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA 3. UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE 4. UČITEUA MATEMATIKE 5. UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA 6. DVEH UČITEUEV SPLOŠNIH STROKOVNIH PREDMETOV V SREDNJI ŠOLI ZA TELEKOMUNIKACIJE (osnove elektrotehnike, elektronska vezja, električne meritve, elektronski elementi) 7. DVEH UČITEUEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V SREDNJI ŠOLI ZA TELEKOMUNIKACIJE (TK posredovalne in terminalne naprave, TK napeljave in omrežja, prenosne naprave in sistemi) 8. DVEH UČITEUEV PRAKTIČNEGA POUKA V SREDNJI ŠOLI ZA TELEKOMUNIKACIJE (linije, instalacije, kabli) 9. UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA IN LABORANTA V SREDNJI ŠOLI ZA TELEKOMUNIKACIJE 10. DVEH UČITEUEV PRAKTIČNEGA POUKA V SREDNJI ŠOLI ZA PTT PROMET (praktični pouk na ptt enoti in v poštnem kabinetu) Dela in naloge pod L 5 in 9 razpisujemo za določen čas, pod vsemi drugimi točkami pa za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1988 ali po dogovoru. Poskusno delo traja 90 dni. Pogoji: L Pod 1, 2, 3, 4, 5 visoka izobrazba ustrezne smeri 2. Pod 6 in 7 visoka izobrazba elektrotehniške usmeritve 3. Pod 8 in 9 višja izobrazba elektrotehniške usmeritve in tri leta delovnih izkušenj pri gradnji in vzdrževanju TK posredovalnih in terminalnih naprav in prenosnih sistemov in napeljav 4. Pod 10 višja izobrazba ptt smeri in tri leta delovnih izkušenj v ptt prometu Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili do 9. 5. 1988 na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni do 20. 5. 1988. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE X. SNOUB UUBUANSKE, LJUBLJANA, Karunova 14 a razpisuje dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas Pogoj: PA-ustrezna smer ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Trimesečno poskusno delo. - UČITEUA KEMIJE IN FIZIKE za nedoločen čas Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. Trimesečno poskusno delo. - UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na daljšem bolniškem dopustu) Pogoj: PA-tehnični pouk in matematika ali tehnični pouk in fizika ali tehnični pouk in kemija. - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in sposobnost za vodenje pevskega zbora. Trimesečno poskusno delo. - UČITEUA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas Pogoj: moški; visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, opravljen strokovni izpit. Trimesečno poskusno delo. - UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. _ 9 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODAUŠANEGA BIVANJA za določen čas Pogoj. PA-razredni pouk. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za vse šolsko leto. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. Začetek delaje L septembra 1988. Svet SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE, UUBUANA, Vegova 7 razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA TROBENTE V SGŠ/GŠ za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: visoka izobrazba AG-trobenta, 5 let uspešnih delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. - UČITEUA KITARE V SGŠ/GŠ za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom. Pogoji: visoka izobrazba AG, 5 let uspešnih delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. Začetek dela je L 9. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. Izbira bo opravljena na podlagi prijav v 8 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TONE SELIŠKAR, UUBUANA, Prule 13 razpisuje prosta dela in naloge 1. Za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 4 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA - UČITEUA SPOZNAVANJA NARAVE, BIOLOGIJE in GOSPODINJSTVA - UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA - UČITEUA TELESNE VZGOJE - UČITEUA ZA ODDELEK PODAUŠANEGA BIVANJA (predmetni pouk) 2. Za določen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1.9. 1988 do 31. 8. 1989) — UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od L 9. 1988 do 31. 8. 1989) - UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od L 9. 1988 do 31. 8. 1989) Pogoji: — razredni pouk: U ali PRU razredni pouk — drugo: P ali PRU ustrezne smeri. Začetek dela L 9. 1988. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO UUBUANA, Šaranovičeva 5 razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITEUA FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: diploma FNT - pedagoška fizika. Možnost za zaposlitev ima tudi dipl. inž. elektrotehnike ali dipl. inž. gradbeništva. Delovne izkušnje zaželene. — UČITEUA TELESNE VZGOJE (moški) za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: fakulteta za telesno kulturo, opravljen strokovni izpit. — RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske usmeritve z diplomo in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Prevzem vseh razpisanih del in nalog za učitelje je L 9. 1988, za računovodjo pa L 10. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po obajvi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po odločitvi. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE MOŠKRIČ UUBUANA, Jarška cesta 34 razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PA-razredni pouk, za določen čas s polnim delovnim časom (do 17. 1. 1989 do 31. 8. 1989) - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PA-matematika fizika, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA, PA-kemija-go-spodinjstvo, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA GOSPODINJSTVA - VODENJE ŠOLSKE PREHRANE, PA-gospodinjstvo, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 2 UČITEUEV TEHNIČNE VZGOJE, PA-tehnična vzgoja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Začetek dela 1. 9. 1988. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, UUBUANA, Nusdorferjeva 10 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge - UČITEUA TELESNE VZGOJE (ženska) - UČITEUA GLASBENE VZGOJE - 2 UČITEUEV SMERI BIOLOGIJA IN GOSPODINJSTVO ali KEMIJA IN GOSPODINJSTVO - 4 UČITEUEV SMERI MATEMATIKA IN FIZIKA ali FI ZIKA IN TEHNIČNA VZGOJA ali MATEMATIKA IN TEH NIČNA VZGOJA Pogoj: učitelj z višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri. Prijave z dokazili o strokovnosti in navedbo o dosedanjem opravlj: nju nalog pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1988. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE MILAN MRAVUE UUBUANA, Klopčičeva 1 razpisuje dela in naloge - 6 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelki; podaljšanega bivanja (4 delavci za nedoločen čas, 2 delavca z; določen čas - nadomeščanje delavk na porodniŠiieir. dcpUStu) - 2 PREDMETNIH UČITEUEV SLOVENSKEGA IN SRBO HRVAŠKEGA JEZIKA (1 delavka za nedoločen čas, 1 delavka za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE za nedoločen čas - UČITEUA ali PREDMETNEGA UČITEUA SPOZNAVANJA DRUŽBE IN ZA DELO V PB za nedoločen čas - PREDMETNEGA UČITEUA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas - PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE za določen čas s polovičnim delovnim časom Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA FUŽINE II. V USTANAVLJANJU, LJUBLJANA, Gašperšičeva 10, (sedež) razpisuje prosta dela in naloge L - 15 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA Pogoj: učitelj razrednega pouka - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARSTVA - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA - 2 UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE - UČITEUA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA - UČITEUA GOSPODINJSKE VZGOJE IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE - 2 UČITEUEV TELESNE VZGOJE (1 moški in 1 ženska) Pogoj: PRU ali P ustrezne smeri II. - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA - UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE - UČITEUA GLASBENE VZGOJE Pogoj: PRU ali P ustrezne smeri Dela in naloge pod L in II. razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delavci pod II. bodo dopolnjevali delovno obveznost z delom v oddelkih podaljšanega bivanja. III. - 2 UČITEUEV TELESNE VZGOJE (1 moški in 1 ženska) za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom) Pogoj: PRU ali P ustrezne smeri IV. - UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do 30. 3. 1989) Začetek dela: 1. september 1988 Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po izbiri. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC UUBUANA, Bazoviška 1 razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PA - razredni pouk, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1988 - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PA - razredni pouk, za določen čas (začasno večji obseg dela) s polnim delovnim časom od 1. 9. 1988 - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, PA - razredni pouk, za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1988 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom (zaželeno znanje računalništva) od 1. 9. do 1988 - UČITEUA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom, lahko pa bo dopolnjeval obveznosti do polnega delovnega časa z delom v OPB od 1. 9. 1988 - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom, ki bo lahko dopolnjeval obveznost do polnega delovnega časa z delom v OPB od 1. 9. 1988 Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavi priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. OSNOVNA ŠOLA DR. IVAN PRIJATEU SODRAŽICA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šolo Sv. Gregor, za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) - 2 UČITEUEV ZA DELO V ODDELKIH PODAUŠANEGA BIVANJA (predmetna ali razredna stopnja), za določen čas - PREDMETNEGA UČITEUA LIKOVNE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA za nedoločen čas Začetek dela: 1. 9. 1988. Komisija za delovna razmerja OSNOVNA ŠOLA TONETA TRTNIKA-TOMAŽA, SOSTRO, razpisuje dela in naloge: - 3 UČITEUEV V ODDELKU PODAUŠANEGA BIVANJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PA smer razredni pouk. - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen Č3S S polnim delovnim časom, PA smer razredni pouk, - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P - UČITEUA MATEMATIKE ZA NEDOLOČEN ČAS s polnim delovnim časom, PRU ali P - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnirn časom, PRU ali P. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku prijavnega roka. Svet OSNOVNE ŠOLE TONE TRTNIK TOMAŽ, SOSTRO razpisuje dela in naloge - VODJE PODRUŽNIČNE ŠOLE LIPOGLAV s polno učno obveznostjo Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, ki jih določa Zakon o združenem delu, še tele posebne pogoje: — pogoje za učitelja razrednega pouka po Zakonu o osnovni šoli — imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobra-ževalnem delu — in biti družbenopolitično dejaven. Začetek dela 1.9. 1988 Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili s pripisom: za razpisno komisijo. O izbiri jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. OSNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR UUBUANA, Gorazdova 16 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen in določen čas s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - 5 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PA-razredni pouk za delo v razredu in PB, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PA-razredni pouk, za določen čas s polnim delovnim časom (do vrnitve delavk s porodniškega dopusta) Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. septembra 1988. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN STANE UUBUANA, Prušnikova 85 razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1988. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. S Komisija za delovna razmerja - OSNOVNE ŠOLE RIHARD JAKOPIČ UUBUANA, Derčeva 1 ^ razpisuje prosta dela in naloge ^ za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - 4 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelki r podaljšanega bivanja, PA-razredni pouk n - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PA-biologija-kemija - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PA-tehnična vzgoja (moški 1 za določen čas s polnim delovnim časom: - UČITEUA TELESNE VZGOJE (za dečke), višja ali visol FTK (moški) - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovf 2 obveznost v oddelku podaljšanega bivanja predmetne stopnj1 PA-tehnični pouk matematika Prijave z dokazili o izobrazbi, navedbo dosedanjih zaposlitev i s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Začet* ^ dela 1. 9. 1988. Prijav brez dokazil komisija ne bo obravnavala. Komisija za delovna razmeija CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE TINETA ROŽANCA, ZG. PIRNIČE 37b, MEDVODE 2 razpisuje dela in naloge P - PREDMETNEGA UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGL! ŠKEGA JEZIKA za določen čas od 1. 9. 1988 do 22. 4. l9f (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA j nedoločen čas K - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENEGA POUKA ol nedoločen čas 1 L; Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po obja' ■— razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Ki 0! __________________________________________________Jlj ta Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVOD! -PRESKA razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge - UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JI _ ZIKA, PRU - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, P ali PRU - UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU £ - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU pr - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE za enoto Janez Kalan ot Topol, PRU (kombiniran pouk) - UČITEUA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE za enoto Jan --Kalana, Topol, PRU (kombiniran pouk) Xc Začetek dela 1. 9. 1988. M Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov v 8 dneh f objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. ra __________________________________J" OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA UUBUANA, Kamnogoriška 35 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, PRU, za razredni pouk - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU slovenskega je- - 2 UČITEUEV ZA TEHNIČNO VZGOJO, PRU tehnične vzgoje - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU glasbene vzgoje - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU matematike in fizike Zbor delavcev OSNOVNE ŠOLE VAS FARA ca$ razpisuje prosta dela in naloge ^ de] - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s p Ka nim delovnim časom na Osnovni šoli Vas Fara Ph — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s ^_________ lodnevnim delovnim časom na podružnični šoli Osilnica Kc Začetek dela 1. 9. 1988. Oj Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni ŠO P( Zagotovljeno je samsko stanovanje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Osnovno Šf' ra Vas Fara, 61336 Vas. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dnehf končanem zbiranju prijav. ~- Začetek dela 1. 9. 1988. ------------------------------------------------------1 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh na naš naslov. Komisija za delovna razmerja Qe ________________________________________________________ OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER, pri Šolska c. 1, 61351 Brezovica, o$ Komisija za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDEUA LOGATEC razpisuje prosta dela m naloge: ob, razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V HOTEDRŠICI s polnim delovnim časom, za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. - UČITEUA PREDMETNEGA POUKA NA OSNOVNI ŠOLI EDVARDA KARDEUA za opravljanje del in nalog učitelja biologije in kemije, za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Začetek dela: 1. septembra 1988 - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA NA OSNOVNI ŠOLI EDVARDA KARDEUA za opravljanje del in nalog učitelja razrednega pouka COŠ, za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Začetek dela: 7. 10. 1988 Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec, Tržaška cesta 150, 61370 Logatec. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. UČITEUA PODAUŠANEGA BIVANJA na oddelku Dren— grič za določen čas — približno 6 mesecev UČITEUA RAZREDNEGA POUKA s polno obveznostjo RE nalogo mentorja pionirske organizacije za nedoločen čas SL UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za določen čas - na*4 'Z' meščanje delavke na porodniškem dopustu ^ UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE Z ZNANJEM C NOV RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas UČITEUA GOSPODINJSTVA IN VODJO ŠOLSKE HRANE za nedoločen čas I ~ 1 - UČITEUA MATEMATIKE IN TEHNIKE za določen čaš - ? p0 domeščanje delavke na porodniškem dopustu ^ ^ - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA z mentorstvom kultL 2 nih dejavnosti za nedoločen čas - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIŠKE VZGOJE za dolo4 čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. p0[ kar Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1988. 2a(j Prijave s priloženo dokumentacijo o izobrazbi sprejemamo 8 dni1 pr-objavi razpisa. Kandidati bodo izbrani v 15 dneh, o izbiri pa jih bor 0. . obvestili v 15 dneh. <5[0 Šola je ob magistralni cesti Ljubljana-Vrhnika, 10km iz Ljubljarteje Prometne zveze so zelo ugodne! jjai __________________________________________________________J Ijer Komisija za delovna razmerja Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ki izpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delov-nim časom: k 1- PREDMETNEGA UČITELJA - TIFLOPEDAGOGA za ANGLEŠČINO >1 ter opravljanje drugih del v pogojih celodnevnega usposabljanja otrok it 2. PREDMETNEGA UČITEUA - TIFLOPEDAGOGA za Bilj' OLOGIJO, GOSPODINJSTVO, VODENJE PREHRANE (zaželena tudi kemija) ter opravljanje drugih del v pogojih celodnevnega usposabljanja i otrok tf 3- PREDMETNEGA UČITEUA - TIFLOPEDAGOGA za LIKOVNI POUK IN SLOVENŠČINO ter opravljanje drugih del v pogojih celodnevnega usposabljanja j otrok 4- PREDMETNEGA UČITEUA - TIFLOPEDAGOGA za TEHNIČNI POUK ter opravljanje drugih del v pogojih celodnevnega usposabljanja otrok Začetek dela: 1. 9. 1988 Kogoji: — strokovna usposobljenost po VI. ali VII. programu — tiflopedagog za poučevanje navedenih predmetov Lf — strokovni izpit 9” — delovne izkušnje: 2 leti v stroki — poskusno delo: 90 dni Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po : °bjavi razpisa v tajništvo Zavoda za slepo in slabovidno mladino, j Ljubljana, Langusova 16. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VLADO MIKLAVC VRHOVCI, LJUBUANA, Cesta na Bokalce 1 razpisuje prosta dela in naloge OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ UUBUANArDolenjska cesta 20 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom: - UČITEUA MATEMATIKE, PRU ali P - UČITEUA FIZIKE, PRU ali P - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA GOSPODINJSTVA - VODJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P - UČITEUA ZA DELO V ODDELKU PODAUŠANEGA BIVANJA, PRU ali U - razredni pouk za določen čas (od 1. 9. 1988 do 31. 8. 1989) in s trimesečnim poskusnim delom: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA VEUKA VLAHOVIČA UUBUANA, Ledarska 23 razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas - 3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V OPB, za določen čas (eno šolsko leto - lahko tudi pripravnik) Začetek dela 1. 9. 1988. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE FRANC ŠTURM ŠIŠKA-BEŽIGRAD UUBUANA, Celovška 98 )f - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, P ali PRU, za nedoločen čas - UČITEUA MATEMATIKE, P ali PRU, za določen čas - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, U ali PA-razr. pouk, za določen čas J - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Kačetek dela 1. 9. 1988. Prijave sprejema komisija 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo 1311 obvestili o izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE :hf razpisuje prosta dela in naloge: UČITEUA GLASBE " UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE ALI KEMIJE IN GOSPODINJSTVA delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim ^som. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog pošljite v 8 dneh po objavi razpisa, s p( Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku roka za Prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA STANETA KOSCA, ŠMARTNO pod šmarnč goro ) šerazpisuje prosta dela in naloge \ ehl " 2 UČITEUEV MATEMATIKA y UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ^ - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE Pogoj: višja ali visokošolska izobrazbo. Začetek delaje 1. 9. 1988. Oelo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Osnovne šole heroja Slanega Kosca Šmartno pod Šmarno goro, Cesta v Gameljne 7, 61211 Ljubljana-Šmartno. Kandidate bomo °bvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. I 'y itjol Republiški sekretariat za notranje zadeve sr Slovenije nad IZOBRAŽEVALNI CENTER ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE TACEN, Rocenska 56 i ct izpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in haloge Pf - UČITEUA GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE ~ UČITEUA ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE Pogoji: i ~ končana filozofska fakulteta ustrezne smeri ‘u ~ 2 leti delovnih izkušenj ^ ~ strokovni izpit Poleg splošnih pogojev po Zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu Zakona o notranjih zadevah. hi *>rVave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po t’0 objavi razpisa Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve ŠR Slovenije, Upravi za organizacijo in kadre, Ljubljana, Kidričeva 2, 3lja ‘elefon 327-290. Kandidati bodo o izidu razpisa pisno obveščeni v 15 dneh po oprav-—| 'jeni izbiri. razpisuje prosta dela in naloge L za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - 2 UČITEUEV KLAVIRJA - 2 UČITEUEV SOLOPETJA - 3 UČITEUEV HARMONIKE - 2 UČITEUEV KITARE - UČITEUA FLAVTE IN BLOKFLAVTE - UČITEUA VIOLINE II. za določen čas s polnim delovnim časom: - UČITEUA RITMIKE-BALETA (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) - UČITEUA FLAVTE IN BLOKFLAVTE IIL za določen čas s polovičnim delovnim časom: - UČITEUA KLAVIRJA - UČITEUA HARMONIKE - UČITEUA KITARE - UČITEUA FLAVTE IN BLOKFLAVTE - UČITEUA VIOLINE - UČITEUA VIOLONČELA - UČITEUA KONTRABASA - UČITEUA TROBENTE - UČITEUA KLARINETA - UČITEUA SAKSOFONA - UČITEUA TOLKAL - ZBOROVODJE - DIRIGENTA ORKESTRA IN KOMORNIH SKUPIN Na razpisana dela in naloge od L—III. se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja na glasbeni šoli ustrez.ie smeri. Posebni pogoj: 3-mesečno poskusno delo. Začetek del je 1. 9. 1988. Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema Komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. Nepopolnih vlog nismo dolžni upoštevati. Stanovanj ni. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA PRI UUBUANI razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE - PRU ali P tehnične vzgoje. Začetek dela: 1. 9. 1988. Komisija bo sprejemala in obravnavala prijave ter o izbiri obvestila kandidate v zakonitem roku. Osebni dohodek po Pravilniku in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohgidke. Avtobusne zveze z Ljubljano so zelo dobre. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE 7. MAJA DOBROVA PRI UUBUANI razpisuje prosta dela in naloge: - PSIHOLOGA - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN VODJA ŠOLSKE PREHRANE - UČITEUA GLASBENE VZGOJE Pogoj: ustrezna izobrazba v skladu s 96. in 99. členom Zakona o osnovni šoli. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas od 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI MARJAN NOVAK-JOVO UUBUANA-VIČ, Nanoška 2 razpisuje prosta dela in naloge: - PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas - PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili pošljite v tajništvo šole v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Začetek delaje 1. septembra 1988. VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA V SMLEDNIKU razpisuje prosta dela in naloge - PSIHOLOGA - za nedoločen čas - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE - za nedoločen čas Pogoji: ustrezna izobrazba, najmanj 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit. Sprejeta delavca bosta delno opravljala tudi vzgojno delo. Poprejšnji preskus osebnostnih lastnosti, poskusno delo 3 mesece. Za učitelja biologije je na voljo samsko stanovanje - po izteku poskusnega dela. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Vzgojni zavod, 61216 SMLEDNIK. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. ANTON DEBEUAK LOŠKI POTOK razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1. septembra 1988 - UČITEUA GLASBENEGA IN LIKOVNEGA POUKA PRU ali P, sposobnost vodenja pevskega zbora, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, nastop dela 1. septembra 1988. Stanovanja ni! Prijave z dokazili o izobrazbi bomo zbirali 15 dni po objavi razpisa na naslov Osnovna šola dr. Anton Debeljak, Loški potok - razpisna komisija. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po preteku prijavnega roka. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE UUBO ŠERCER, IG PRI UUBUANI razpisuje prosta dela in naloge - 4 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v oddelkih podaljšanega bivanja - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za 5. razred - UČITEUA GLASBENE VZGOJE IN ZBOROVODJE za nedoločen čas - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE ali TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas Za vsa razpisana dela in naloge se zahteva PA z diplomo ustrezne smeri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o končani izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Ljubo Šercer, Ig. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, Ljubljana, Resljeva 12, razpisuje za š. 1. 1988/89 prosta dela in naloge: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA BIOLOGIJE-KEMIJE ALI KEMIJE-BIOLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA GEOGRAFIJE (ali geografije-slovenskega jezika) za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA OBRAMBOSLOVJA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE (kipar) IN OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE za določen čas s polnim delovnim časom - LABORANTA FIZIKEza določen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece - LABORANTA BIOLOGIJE za določen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje: - vsi učitelji morajo imeti visoko izobrazbo pedagoške smeri. - laboranta - srednja izobrazba - naravoslovno matematični tehnik. Zaželene so delovne izkušnje. Začetek dela L 9. 1988 Objavljamo še dela in naloge: - KNJIGOVODJE OD, OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. poskusno delo 6 mesecev. Pogoj: srednja ali višja izobrazba ustrezne smeri, zaželene so delovne izkušnje in delo z računalnikom. Začetek dela po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov šole najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. ; nove knjige Nastavki za teorijo novinarskih vrst Manca Košir, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1988 Državna založba Slovenije je v zadnjem času že predstavila nekaj knjig iz svojega programa priročniške literature in učbenikov, tokrat pa je v sodelovanju s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo izdala Nastavke za teorijo novinarskih vrst. Ta knjiga iz teorije novinarstva - napisala jo je dr. Manca Košir - je predvsem visokošolski učbenik in najbrž ne bo presegla visokošolskih okvirov uporabnosti. Priznati je treba, da na Slovenskem doslej tej problematiki ni bila namenjena posebna pozornost, zato tudi ni čudno, da je nastal na tem področju precejšen teoretski primanjkljaj. Kljub razmeroma obsežnim teoretičnim obravnavam javnega množičnega komuniciranja je namreč malo besedil, ki bi poglobljeno obravnavala stalne oblike novinarskega sporočanja in njihove vrste, ali pa so avtorji le-te preučevali zgolj iz zgodovinskega in funkcijskega zornega kota. Položaj se ni spremenil kljub zahtevam, naj se pozornost komunikologije usmeri tudi v samo novinarsko upovedo-vanje in njegove oblike ter s temeljnimi raziskavami ustvari teorijo novinarskih žanrov. Četudi je avtorica menila, da ostaja v objavljenem besedilu marsikaj, kar bi bilo mogoče obravnavati še, bolj poglobljeno, je tokrat naglica razumljiva: razmere pri nas so takšne, da je bilo treba učbenik izdati čim hitreje. Temeljni namen knjige je nazorno podati nastavke, na katerih naj bi se kasneje izoblikovala teorija, avtorica pa ga opiše takole: opredeliti področje, opisati temeljne postavke »novinarskega diskurza«, definirati in opisati uporabo temeljnih pojmov ter odpreti nekatere pomembne teme teorije novinarskih vrst. Tematiko načenja z vprašanjem objektivnosti, ukvarja se z njeno pojmovno-vsebinsko opredelitvijo pa tudi z dimenzijami te objektivnosti: z izborom sporočane stvarnosti, odnosom novinarskega sporočila do resničnosti in z jezikovno predstavitvijo sporočila. V nadaljevanju obravnava sredstva za uresničevanje novinarskega sporočila po množičnih medijih, to je po javnih občilih, ukvarja se z njihovo vlogo, nato pa nameni še posebno pozornost pisnemu sporočanju, torej novinarskemu ali časnikarskemu besedilu: govori o njegovi vsebinski specifiki, o uresničevanju na jezikovni ravni in v zvezi s tem o različnih teorijah jezikovnih funkcij. Vsebinsko opredeljuje novinarsko besedilo v časopisu ter glede na nove publicistične prispevke, celotno poglavje pa končuje z ugotovitvami pragmatike o temeljnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko komuniciranje poteka. V naslednjem sklopu se loteva še ene kategorije, t.i. novinarskega diskurza: oblike, v kateri se le-ta dogaja, vrst, v katere lahko uvrstimo te oblike po skupnih, ponavljajočih se značilnostih - govori torej o žanru, vrsti in zvrsti. Posebno poglavje namenja Mihailu Bahtinu in vprašanju govornih žanrov ter v zvezi z njim preusmeritvi zanimanja lingvistike z besede kot jezikovne enote v izjavo ali žanr kot govorno celoto. Terminološkemu urejanju in določanju, opredeljevanju pojmov, sledi precej obsežno poglavje o konstitutivnih prvinah novinarskih vrst. Temeljne sestavine časnikarskih vrst so namreč: predmet in funkcije novinarskega sporočila, naslovnikovo pričakovanje in komunikacijska situacija. Zgolj ozko strukturalno-teoretično je poglavje o sestavi novinarskega diskurza, od tod pa se knjiga končno odpre proti vsebinsko bolj praktičnemu, neposredno uporabnemu delu. in sicer s klasifikacijo oblik novinarskega sporočanja ter skico časnikarskih vrst in njihovimi značilnostmi. To poglavje predvsem prikazuje, kot pravi avtorica, kako bi bilo mogoče v študiji izdelane nastavke za teorijo novinarskih vrst uporabiti pri opredeljevanju posamezne vrste in torej tudi vsakega žanra. Prikazati skuša, ako zdajšnje definicije praviloma ne zadoščajo, obenem pa spodbuja k razmišljanju, kako bi jih spopolnili. nili. VLASTA KUNEJ Priročnik o dodatnem pouku v osnovni šoli Letos je Pedagoška fakulteta v Mariboru izdala zajeten in izvirno napisan zbornik Dodatni pouk v osnovni šoli. Zbornik - izšel je na 349 straneh in v nakladi 1000 izvodov - je uredil mag. Janko Plemenitaš, besedila pa je napisalo štirinajst učiteljev te fakultete. Prav nič ne preseneča, da je v osnovnih šolah veliko bolj razvita oblika dopolnilnega pouka, ki je obvezen za manj uspešne in neuspešne učence, zapostavljena in celo zanemarjena pa je oblika dodatnega pouka, ki je namenjena boljšim ali nadpovprečnim in nadarjenim učencem. Temeljni vzroki za tako stanje so znani, še posebno dobro pa jih poznajo sami učitelji. Ti so bili prav pri vpeljevanju dodatnega pouka do zdaj prepuščeni svoji iznajdljivosti in izkušnjam, strokovne pomoči pa so dobili bolj malo. V zadnjih letih si prizadevamo zamujeno vsaj nekoliko nadomestiti ali omiliti, če že ne zmoremo temeljito urediti celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa tako, kot ga zahteva sodobno življenje. Za nekatere vrste in oblike neposrednega šolskega dela v osnovni šoli, kot so dopolnilni pouk, podaljšano in celodnevno bivanje ter samostojno učenje v celodnevni šoli, je učiteljem na voljo precej novejše in povsem ustrezne didaktično-metodične literature, ki jim pomaga pri spoznavanju in uresničevanju sodobnejšega učnega dela. Za organizacijo in izpeljavo dodatnega pouka doslej naši učitelji niso imeli primernega kompen-dija, ki bi jim olajšal delo. hkrati pa bi jih spodbujal k iskanju novih, našim šolskim razmeram prilagojenih poti. Prav ta ugotovitev in želje učiteljev, da bi dobili takšno delo - izražali so jih ob srečevanjih s specialnimi metodiki na učnih hospitacijah in nastopih študentov po osnovnih šolah - so spodbudile kolektiv učiteljev Pedagoške fakultete v Mariboru, da so napisali kar obsežna besedila, ki so zdaj zbrana in smiselno urejena v zborniku. V prvem delu zbornika so v petih samostojnih in notranje sklenjenih poglavjih obravna- vana splošna in temeljna vprašanja dodatnega pouka, še posebno psihološke in didaktične značilnosti in posebnosti, ki se kažejo pri skrbno načrtovanem in odgovorno izpeljanem dodat-nfem pouku. Ta poglavja so teoretičen uvod in za učitelje dodatnega pouka dovolj solidna podlaga za jasno umevanje in di-stinkcijo te učne oblike. Janko Plemenitaš nas v prvem prispevku poglobljeno seznanja z individualnimi razlikami med učenci, v drugem pa nas popelje v svet motivacije za dodatno izobraževanje. O kogniciji in učenju glede na sodobna psihološka dognanja govori prispevek N. Jaušovca. O šolskem pedagoškem opazovalnem študiju nadarjenih učencev, ki je podkrepljen z mnogimi domačimi in tujimi ugotovitvami, piše I. Ferbe-žer. Mnogoterim vidikom dodatnega pouka v osnovni šoli je namenjen zapis M. Tancerja. Tako zaokroženi prvi del zbornika daje učiteljem dovolj dobro teoretično podlago, da se bodo lahko dovolj pogumno in z-ane-sljivo lotili dodatnega pouka. V drugem delu zbornika (strani 137 do 349) učitelji specialnih didaktik (metodiki) nakazujejo praktične didaktično-metodične izpeljave dodatnega pouka za deset vzgojno-izobraže-valnih (učnih) področij: Dodatni pouk matematike v osnovni šoli (N. Kotnik), Nekaj misli k izvajanju dodatnega pouka fizike v osnovni šoli (I. Gerlič), Kako pri dodatnem pouku iz biologije realiziramo učni načrt za osnovno šolo (M. Markič), Pre-tvorbna obravnava prilastka v 6. razredu osnovne šole (Z. Zorko), Metodična navodila za dodatni pouk nemškega jezika na osnovni šoli (R. Šifrer), Aktualizacija - pomemben element pri dodatnem pouku zgodovine (L. Šuligoj), Dodatni pouk pri geografiji (L. Olas), Špecialno didaktični prispevki za dodatni pouk pri tehnični vzgoji (A. Pa-potnik). Dodatni pouk likovne vzgoje (A. Kramberger) in Možnosti organizacije dodatnega pouka iz telesne vzgoje (J. Vauhnik). V prvi izdaji zbornika manjkajo besedila o dodatnem pouku angleškega jezika in kemije. Zbornik o dodatnem pouku v osnovni šoli bo povsem dosegel svoj namen le, če bodo po njem segli učitelji na predmetni stopnji ter ga uporabljali in preskušali v učni praksi. V zborniku zbrani zapisi pa niso recepti za rutinsko in šablonsko izvajanje dodatnega pouka, temveč pogledi metodikov na to tematiko in zbrana dozdajšnja spoznanja o dodatnem pouku pri nas in v svetu. Lahko rečemo, da je po vsebini zbornik bliže dobremu priročniku za učitelje in da bo kar dobra podlaga in tudi spodbuda učiteljem za ustvarjalno in bogato vpeljevanje sposobnejših učencev v zanimivo popotovanje v svet dodatnega pouka. Priporočamo ga vsem osnovnim šolam in učiteljem na predmetni stopnji, saj uspešno zapolnjuje vrzel, pomeni pa tudi izziv za zboljše-vanje učnega dela, za posodabljanje življenja in dela učencev na predmetni stopnji osnovne šole. MLADEN TANCER Andrej Jemec: Iluzija 1987, jedkanica in akvatinta Tudi tu se nam vsiljujejo predstave realnih predmetov in celo figure v »otroško znakovnem« zapisu na desni. Vsako od ovalnih »pik« občutimo kot »glavo«, kot vrh nekakšnega ne vselej razberljivega života. Razločno so označeni lestvi, lok, stojalce, črno (ožgano?) krepelce (lahko tudi riba?). Z enigmatičnostjo takšnih v naši slutnji večpomenskih oblik ustvarja grafik svojo sproščeno črtno pripoved, zavezano občutenemu tehtanju, »pogovarjanju oblik med seboj«: dveh, treh lokov nasprotujočih kvadratu in trikotu (stojala?); pa bolj amorfnih oblik in enosmernega drobnočrtnega »čečkanja«. Določljive in nedoločljive stvari in reči »plavajo« po slikovnem polju kot resničnost in utvara: rahlo tonirana sivina ukinja resnično svetlobo. (Marijan Tršar) Po razstavi v Pionirski knjižnici Tudi letos je Pionirska knjižnica v Ljubljani pripravila ob Andersenovem dnevu razstavo, vendar je le-ta po namenu in izpeljavi nova: ogledali smo si lahko razstavo podarjenih slik, grafik, risb in skulptur. Del teh eksponatov je povezan s knjigami, saj gre za izvirnike ilustracij in risb. Druge slike, grafike in risbe, so povsem neodvisne od literarnih predlog. Kaj pomeni ta razstava? Pionirska knjižnica je najbrž prva v Jugoslaviji, ki bo slike z razstave (pa še nekaj drugih) od jeseni sposojala . obiskovalcem knjižnice za dva meseca. Pionirska knjižnica že prej ni bila zgolj klasična knjižnica splošne sposoje. Že prej je razširila dejavnost s kasetami in ploščami ter tako stopila v korak s splošnim gibanjem knjižnic v svetu. Z zdajšnjimi pridobitvami likovnih umetnikov pa bo svojo dejavnost ustvarjalno razširila. Tu so dela Kamile Volčanšek, Lidije osterc, Boruta Pečarja, Ančke Godec, Jožeta Ciuhe, Zdenka Huzjana, Zmaga Jeraja, Kiara Meška in mnogo drugih. 140 del je darovalo kar 69 umetnikov in bi vsak zaslužil, da bi ga vsaj imenovali. Bistveno pa je, da so posamezni umetniki dojeli svežo zamisel in bili pripravljeni darovati svoje delo. Že prejšnja razstava knjižnih ilustracij je opozarjala na most med besedo in podobo. To pot pa gre za razširjeno dejavnost, za svežo, novo vsebino, ki zasluži vso pohvalo. I. G Delovno tehnična vzgoja v vzgojno-varstvenih organizacijah daktični priročnik v SR Sloveniji, napisal ga je mag. Amand Papotnik s Pedagoške fakultete v Mariboru, opremljen je z izbranimi načrti, ki spodbujajo razvoj otrokovih zamisli in njegovih ustvarjalnih zmožnosti. Bogato in izčrpno gradivo je avtor namenil predvsem zgodnjemu vpeljevanju otrok v delovno tehnično vzgojo v vzgojno-varstvenih organizacijah. Odgovori na vprašanja kaj, kako in kdaj podati otrokom, kateri izdelek izbrati, so hkrati napotki, nastali na podlagi izkušenj pri spoznavanju zmožnosti otrok v skupini. Mag. Papotnik z otrokovo igro razvija spoznavanje različnih materialov, barv, oblik, in tehnoloških lastnosti (otroci otipavajo. prijemajo, si podajajo materiale, orodje...). Našteva možnosti za prve poskuse in zamisli, kako preproste elemente sestavljati v zahtevnejša. Prikazal je sestavljanje kot dejavnost in izdelek kot cilj razvoja otrokovih idejnih načrtno logično zasnovanih povezovalnih in ustvarjalnih sposobnosti. Upošteval je ustrezne koordin-cije oko-roka, razvijanje ročnih spretnosti, natančnost opazovanja (to se primerno izrazi z delovno tehnično vzgojo predvsem v vlogi igre), otrokovo prostor-sko' predstavljivost ter nadaljnje razmišljanje o različnih kombinacijah sestavnih delov. Z igro bo otrok lahko razvijal psihomotorične spretnosti, s pravili igre pa izrazil čustva, razpoloženja, želje in potrebe ter sprejemal svojo vlogo v njej. Ta uporabni priročnik nas usmerja, kako predšolskega otroka z različnimi spontano usmerjenimi dejavnostmi vpeljati v svet tehnike. Opisuje možnosti za »naravno vživljanje in vraščanje« otrok v novi svet, ki ga ponuja tehnika. Pri tem je izredno pomembna vzgojiteljeva vloga: z igro pridobljena spoznanja otrok oblikuje, usmerja, vodi in jih prenese v usmerjeno dejavnost. Delovno-tehnična vzgoja je sestavina politehnične vzgoje in pripomore oblikovati večstransko razvitega otroka. V besedilu je poudarjena strnjena misel te nujnosti ter discipliniranosti, ker gre predvsem za operativni način vpeljevanja otrok v svet dela, tudi v neposredno posnemanje odraslih, ki jih vodijo otroci k v svojem okolju, v svetu dejav- «' nosti in tehnike. Nenehno je pri- n' čujoča raznovrstna angažiranost u otrok in vzgojitelja - senzorna, gibalna, praktična, perceptivna. n, intelektualna, estetska, vred- d, nostna idr. je Gradivo v enajstih poglavjih sr ponuja konkretne prijeme od za- nj misli do končne izvedbe izdelka, te ki si ga vzgojitelj svobodno za- st stavi, zamisli, problemsko re- Sf šuje, načrtuje z osnovami de- K lovno tehnične dokumentacije, V; upošteva tehnološko znanje ce o materialu, izbira primerno nj orodje in naprave. V ustvarjal- gl nem delovnem procesu razvija sp smotre delovno-tehnične vzgoje- ki V poglavju Ustvarjalni delovni p, proces v VVO je avtor opredelil flf posamezne stopnje ustvarjalnega nj delovnega procesa in dodal pri-; lj; loge - slikovne prikaze kotičkov d( tehnične kulture v različnih kon- ta strukcijskih izvedbah. Sp Pripravljanje na vzgojno de- nc javnost in priprava na vzgojno v dejavnost s področja delovno- ns tehnične vzgoje sta poglavji, kjef je nam natančna priprava in vsa ta dokumentacija v ponujata te vzorčno, zgledno in temeljito lj£ pripravo na vzgojni proces. Le- pc ta je opredeljena široko in na- žj zorno, to pa je za delovno-teh- n( nično področje nujno, da ga tu lahko dojamemo kot vzgojitelji otrok. Tako pripravljeni bomo nj lažje dosegali prav tisto, kar že- so limo s smotri tudi doseči. Zgledi v,, načrtovanih izdelkov nam bodo re v veliko pomoč pri razvijanju in je: oblikovanju nadaljnjih izdelkov-! pc V omenjenem besedilu naj- te demo odgovore na vprašanja, irr kako pripraviti tehnično doku-, de mentacijo, potrebno temeljno; s znanje iz tehnologije raznih ma-, Št< terialov, različne zglede varnega __ dela z orodjem in napravami, ki so primerne za to predšolsko obdobje. Vzgojitelj bo uspešnoj uporabil tudi priloženi zgled; dnevnika dela študentov - za izpopolnjevanje tega se usposab; Ijajo med študijem na Pedagoški fakulteti pri predmetu prakti-kum tehnične kulture, Knjigo je jnogoče kupiti na Pedagoški fakulteti v Maribora in jo priporočamo kot strokovne gradivo študentkam VIP vzgoji- ®1 telj predšolskih otrok, vzgojiteljicam in tudi staršem, ki sc ! v resnici prvi vzgojitelji otrok, psi ALOJZIJA HORVAT j« Dober učni pripomoček USI cel faj Pri Milan Vršeč: Sodobna varnost in družbena samozaščita v SFRJ. Delavska enotnost, Ljubljana 1988. Zbirka Posebne izdaje Zelo obsežna knjiga (400 strani) sistematično in argumentirano obravnava sodobno, obrambo, varnost, družbeno samozaščito in preventivo. Besedilo spremljajo številne sheme, preglednice, skice in grafikoni. Med knjigami, referati, članki, smernicami, resolucijami, zborniki, študijami, predpisi idr., ki jih je avtor uporabljal pri svojem raziskovalnem delu, katerega sad je ta priročnik, je okoli 200 naslovov. Zahtevne in tvegane naloge, da bi obramba, zaščita in varnost, ki so bile do nedavnega v domeni oboroženih sil in drugih državnih organov ter služb, približal delovnim ljudem in občanom, pa tudi tistim, ki se sicer poklicno ali kako drugače ukvarjajo z usmerjanjem, načrtovanjem, organiziranjem, usposabljanjem in raziskovalnim delom na obrambno-varnostnem področju, se je lahko uspešno lotil le človek, ki to področje temeljito pozna. Pisec je v uvodni besedi opisal motive, ki so ga poleg študija tovrstne literature spodbudili k tako podrobnemu in vsestranskemu obravnavanju problemov in pojavov, o katerih je znano, da se težko uveljavljajo in po- kaj družbljajo. Med odločujoče štejč Var metodološke, izrazne in vsebin »ta ske vrzeli ter pomanjkljivo sez- J nanjenost delovnih ljudi in obča; nje nov z obrambno-varnostnim sta: vprašanji, kot so informiranost nil možnosti in načini načrtovanja ir nei organiziranja obrambno-zaščit- Žaji nih ukrepov. luje Knjiga, ki v petih razdelki! stVl podaja vsebino nekaterih sesta u^' vin družbene varnosti in ogrože str: nosti ter škodljivih pojavov, pri P°' pravo, izdelavo in uporabo vat SPC nostno-politične ocen« ^ obrambno-varnostno načrtova. Vstl nje, uresničevanje samozaščit nih, varnostnih in obrambnih na buc log ter dejavnosti in ukrepe' lab v družbi in organizacijah združe s s' nega dela, bo lahko dober učit pripomoček zlasti komitejem S’*CI odborom in svetom za splošm Zav ljudsko obrambo in družbeno sa 0^t mozaščito v delovnih in življenj 1 skih okoljih, učiteljem obramb' P°1 in zaščite, upraviteljem varnost lzk nih in obrambnih načrtov, po I veljnikom štabov za civilno zaŠ- nie čito, načelnikom narodne zaščit' Zre ter vodjem varnostnih it !)U(: obrambnih priprav (to pa so ra' *le( natelji šol, upravniki domo'i u& idr.). k' DRAGO VOBOVNIK pISNO PREVERJANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI Merila za boljšo presojo Učitelji slovenščine iz utemeljenih razlogov nismo niti navdušeni Zagovorniki niti izvajalci izključno pisnega preverjanja znanja. Ker se Zavedamo posledic pomanjkljive kulture ustnega izražanja, pa tudi Zato, da bi se izognili preštevilnim popravkom, pri slovenščini ustno ’ Preverjanje znanja ni izumrlo. Seveda pa je pisno zaradi ciljev in 3ci vsebine materinščine organski sestavni del tega predmeta, zato je jv- dobro poznati različne metode, ki večajo njegovo učinkovitost. Te pa >ri- nam najzanesljiveje pokažejo z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami osi Usklajeni smotri našega predmeta. ia' • Ker je pri pouku književ-ia' nosti glavna vsebina književno , - ■-■ki T 114* T JV11J v aivj -a jtelo in glavna dejavnost branje, Je temu ustrezno tudi temeljni jiD Smoter književne vzgoje razvija-za- nje bralne sposobnosti in kul-dc rej preverjal, ali je učenec v svo-1,1 jem zapisu izrazil doživljanje, 3V Pokazal razumevanje in vredno-iaj- tenje branega besedila (tega je ija. imel med pisanjem pri sebi). Pri ku-j delu si bo učitelj pomagal tudi jno' s podrobnejšo razčlenitvijo na-na- štetih meril: :ga ____________________________________ - Doživljanje umetnostnega besedila se kaže v izražanju čustvenega, subjektivnega (izvirnega) odnosa do prebranega, torej v tistih delih tekmovalčevega zapisa, ki ima lastnosti doživljajskega spisa - dialog, čustvene prvine (prim. Šilih, Žagar). - Razumevanje se pokaže z včlenjevanjem prvin razumskega spoznavanja. Učenec je literarno delo razumel, če je sposoben poiskati in poimenovati njegove strukturne prvine, če jih je sposoben primerjati med seboj, definirati, razčleniti, povezovati z zunajliterarnimi okoliščinami, umeščati v literarnozgodovinski okvir. V tem delu svoje interpretacije torej učenec pokaže literarnozgodovinsko in li-terarnoteoretsko znanje in sposobnost, da zna uporabiti to znanje na konkretnem besedilu. Pri tem sta predvsem pomembni jasnost in natančnost zapisanega, saj gre pri tem početju pravzaprav za strokovno sporočanje. - Vrednotenje opredeljujejo (B. Paternu) kot soočenje bralčevih in avtorjevih stališč. Pokaže se v učenčevem dokazovanju, zakaj mu besedilo ugaja ali ne - prvotno čustveno doživljanje je torej zdaj obogateno s poznavanjem literarnovrednotenj-skih meril. Vse to pomeni, da se učenčeva bralna sposobnost (in kultura), naš glavni cilj, najbolj pokaže v recenzijsko-esejistič-nem tipu besedila, ki vsebuje strokovno informacijo in osebna stališča. Ali se bo v njem bolj poudarjal delež objektivnega ali subjektivnega, je stvar presoje ocenjevalca, pa tudi stopnje šo- lanja. Verjetno bi bilo pri osnovnošolcih bolj smiselno gledati na subjektivne prvine, pri srednješolcih. zlasti v višjih razredih, ko so že zmožni poklicnega mišljenja, pa na objektivne. Temu primerni naj bi bili tudi naslovi tovrstnih nalog in navodila učencem, npr. V nalogi odgovorite na naslednja vprašanja: Kaj sem doživljal ob prvem branju, kaj vem o avtorju, kako sem besedilo globlje spoznaval (njegovo sporočilo, slog...), kakšno se mi zdi po poglobljenem branju. Taka pisna interpretacija pa bi poleg bralne sposobnosti in kulture zagotovo pokazala tudi sposobnost in kulturo pisnega izražanja, zato jo ocenjevalec kot vsako drugo pisno besedilo presoja tudi s stališč dobrega sloga (jasnosti, jedrnatosti, pravilnosti ...). Ta podrobni prikaz preverjanja bralne sposobnosti je posledica praktičnih izkušenj, ki povedo, da »literarne« šolske naloge redko izpolnjujejo ta namen, ampak da so bolj pogosto le prosti spisi, tudi ob konkretnem literarnem besedilu (to je seveda mogoče, le da potem zasledujemo drugačen cilj - preverjamo bolj sposobnosti izražanja kot branja) ali pa reprodukcija šolske razlage, ki pa tudi ne vzgaja samostojnega bralca. - Seveda pa je preverjanje učenčeve bralne sposobnosti s samostojno interpretacijo mogoče le tedaj, ko je tudi obravnavanje potekalo po taki metodi, torej s poglabljanjem v besedilo, v katerem se literarnovedna spoznanja in metode dopolnjujejo z učenčevimi lastnimi pogledi. • Poleg bralne pa literarni pouk razvija še druge literarne sposobnosti: sposobnost literarnega raziskovanja, poučevanja literature in ustvarjalnega pisanja. Medtem ko sposobnost poučevanja književnosti kaže učitelj, pa lahko ostali dve vrsti razvijamo tudi pri učencih. Sposobnost literarnega raziskovanja pomeni uporabo raziskovalnih metod pri opazovanju umetnostnega besedila. Delež doživljajske in vrednotenjske in- k :)b-Sne led iz-ab-ški tti- na ,nc Svetovalni center za otroke, aji- Dtladostnike in starše Ljubljana ite- Dr. ANICA KOS Kakšna šola dobro vpliva na otrokov razvoj Psihosocialno polje razreda in duševno zdravje sc| Za počutje in delovanje otrok v razredu je pomembno celotno Psihosocialno polje razreda, ki ga sestavljajo učitelj in učenci. Razred j® sočasno vpet v pisana in nepisana pravila, odnose, vrednostno usmeijenost, celotno psihosocialno ozračje šole. Odvisen je tudi od celotnega šolskega sistema republike, povezan s krajevnim okoljem 'D širšo družbeno skupnostjo. V pričujočem besedilu ne moremo Včleniti vseh odnosov v posameznih podsistemih in le shematično ’ Predstavljamo splet delujočih vplivov, a Opozorimo naj le, da dogajanje v razredu ni le dogajanje »tukaj in zdaj«, temveč da vstopajo eji Vanj osebe, odnosi, procesi od iin- »tam in prej«. eZ- Na primer: v učiteljevo oce-ča- njevanje učenca se vpletajo im starši. Učitelj bo lahko bolj oce->st nil učenca, čigar mati je v hudo i if neugodnem življenjskem polo-iil- žaju, sama skrbi za otroke, sodeluje in izzove pri učitelju soču-|z čem delu. Drugo zanimivo Ati sprotje, ki bi mu morda lahfo> rekli celo nesmisel, pa je v <> £ nosu družbe do večnamensketev prostora v vrtcih, kjer je mogc !|cr v slabih vremenskih razmet'e// organizirati vsaj nekaj teleWc vzgoje. Skupnost otroškega v^ide stva Slovenije je z Marlesom ** st delovala pri financiranju p!f0$i jekta za gradnjo montažnih VHa cev, ki imajo večnamenski pifo6 štor, v svoje standarde in norico/? tive pa so v isti sapi napisAes »...Površina, ki jo zavzemi pr večnamenski prostor in pripa^pi joči prostori, ne spada v mipe« malni standard in se šteje presežek normirani površini. K Vsi, ki so gradili vrtce s posof >k Skupnosti, so ostali seveda pčefn nih rok. M A kaže, da smo sposobni ti«ef pozitivnih nasprotij. Kljub or#*po jitvam, ki prežijo na družb dejavnosti na vsakem koraku,’0 j v ljubljanskih vzgojno-varstveij & organizacijah začeli uresniče'^ dve leti star predlog SkupnoW otroškega varstva, ki v sredflM< ročnem načrtu razvoja otroškw£j varstva predvideva po dve vzgfce jiteljici v oddelkih male šol5^ V četrtini vrtcev so to pozitiviac> spremembo, ki pomeni tudi '/erf in bolj kakovostno telesncAer, gojno dejavnost, že uresničto Do leta 1990 bodo močnejšo Me? drovsko zasedbo poskušali u'W Ijaviti še v preostalih ljubljansMea vrtcih. Pi Žal na aktivu ni bilo več špote nih pedagogov iz slovenskav?] vzgojiteljskih šol, saj bi lahtlr£( ocenili nekaj video posnetkov)/?;^ prav tako nakazujejo še eb i možnost pri izobraževanju za 4 lesno vzgojo. NIKO SLANA Ob starih težavah še novi dolžniki V vzgojno-varstvenih organizacijah v občini Lendava je bilo letošnjega septembra 1945 otrok, od tega 110 otrok do tretjega leta starosti, v šesturnem programu priprave na šolo pa 284. V občini poudarjajo, da imajo nenehne denarne težave, saj se, materialni izdatki hitro povečujejo. Preglavice povzroča tudi obnova igrišč, vodovode' j kurilnic. V zadnjem času ugoP Ijajo, da veliko staršev nered L plačuje vzgojno-varstvene stoj | tve, in ker je zmeraj precej nikov, primanjkuje denarja poslovanje. Lani so zadeve kako uredili, kako bo letos, pJj vprašanie. JOŽE ŽERDIN Ki -^ep MANJ OTROŠKIH DODATKOV JJa bole Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pra iz leta 1985 predpisuje dogovorjeno raven socialne varnosti za otro - to je 43 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlene v SR Sloveniji v minulem letu. Družbena pomoč otrokom zrt‘ razliko med mesečnim osebnim dohodkom na družinskega člana predpisanim odstotkom. - “j Asel /Zdi C' na* Če bomo tudi letos hoteli ohranjati dogovorjeno raven social varnosti, bomo morali zmanjšati število upravičencev do otroške^ . dodatka za približno 20 odstotkov. Kako? Z različnimi selektivni postopki. d _____________________________________________________Mn h za, fit 'Ovei Pr s, Igra nastaja kot notranja otrokova potreba po gibanju, dejavnosti delovanju. Otroka ni treba ne učiti ne spodbujati k igri. Toda na it malega otroka že močno vplivajo starši s svojim odnosom do otroki 'Tj ' do okolice, v kateri otrok živi. Z razvojem vse bolj raste tudi vfi ‘ socialnega okolja: poleg družine so to vrstniki iz soseščine, vrtci. rc šole, vzgojitelji in širše družbeno okolje. Igra je svobodna in neodti r.e na dejavnost, ki povzroča veselje in občutek zadovoljstva, vendar i 'Zlo; otroke to ni nikakršna zabava in razvedrilo v našem pomenu bes(L. temveč zelo resna zadeva. Pogosto je tudi izrazit napor, da bi ot!l v nekaj dosegel, kar želi z igro uresničiti. V ugodnih družbenih okoli-t nah se igra postopno spreminja v različne dejavnosti odraslih, v znanost, umetnost, šport in podobno, ker odrasli prav tako čw|’. ustvarjalno navdušenje, kakor ga je čutil otrok pri igri. PotrjujL^' enako kot otrok pri igranju, le na višji ravni. Ljudje, ki imajo srečo,\ delajo, kar imajo radi, se lotevajo dela ustvarjalno. Delo jiml vsiljeno in ni zunanja prisila. Lahko potrdijo, da ne čutijo bistv^ rri1 razlike med sedanjim delom in igro, v kateri so kot otroci, vzemiA,-/1 gradili predore v pesku ali šivali oblekice za punčko. (Iz knjige Ladislava Bognarja: Igra pri pouku na začetku šolanja!taele ^ Št r%j Dmgačen prvi maj ;K Minevajo desetletja, kar sem ^del učiteljski kruh. Bil je črn, Wnko odrezan in nikoli z ma-. .°>«. Ampak za praznik smo do-zraven včasih pol klobase in li^Zarec vina. Vse to nam je dala \.0tnovina, da bi bilo tudi učite-»m lepo. °. domovino smo, pravopisu ce lavkljub, pisali z veliko začet-1° llc°. Morebiti zato, ker se je pri-sijala iz prestolnice v bleščečem -^oniobilu, kakršnih sicer nismo sedeli na naših cestah. Ker so ji i sj smrečjem in nageljni okrasili Pfseben oder, da je z njega govo-'2‘a ljudstvu in si ogledovala pri-m°bitve socializma, ko so se v po-morki na vozeh pomikale skozi isjtejfo. Ker so ji pogrinjali mizo T^Posebni sobi na Stari pošti, da Pojedla v miru, da ji ljudstvo ni n|'«da/o v okrolnik in štelo griž- i ■, Kadar je prišla Domovina sofnače mesto, so se te uro pred postavili otroci v špalir, da so Vohali z zastavicami in metali mje. Se je pa zgodilo, da se je ^Posebnim vlakom samo peljala ber°?i in se ni ustavljala. Vendarle u-,0 se tudi takrat zbrali šolarji 'OT Zastavicami na obeh straneh efoge in pozdravljali za vsak pri-n0jle,'» da bi Domovina videla, dnMo jo ljustvo ljubi, če bi se po ktipključju ozrla skozi okno. Za vZpse to so skrbeli učitelji, ki so šumeli, da ima Domovina dru-tivifl&ie skrbi in da ne more kar i v ledati skozi šipe, in so to pri-lO^erno razločili otrokom, ki so razočarani zaradi zagrnjenih o Kperc. Tako je bil tisti dan na šoli u'[Se^o praznik, pogovarjali so se nsvredvsem o Domovini. Praznikov je več vrst, so zapo-•poWani in nezapovedani, so dr-nsimni m prepovedani. In osebni. lahTOjvrti, ki so bili obvezni, so j\Mli predvsem bučni. Z vseh streh eto visele zastave, hiše so bile zaIL_______________________________ v cvetju, med okni so na predvečer prilgali luči, na okoliških hribih kresove, naslednje jutro, še preden se je začelo daniti, pa je prikorakala po cesti godba in udarila budnico. Ni odjenjala, dokler ni preigrala vseh maršev in spravila iz postelje zadnjega meščana. Ob delavnikih so vstajali kaki dve uri kasneje, to pa je bil dan slavja, ko bi bilo škoda vsake ure, če bi jo prespali. Popoldne smo imeli proslavo, ki smo-jo pripravili učitelji. Tisti, ki so imeli opraviti s programom, so bili za odrom ali na njem, drugi v dvorani. Ne v prvi vrsti, ki je bila namenjena predstavnikom, vendar pa zadosti blizu, da jih je domovina lahko preštela in preverila, ali so vsi. Domovina z malo začetnico, se pravi krajevna, ki ni bila tako imenitna kot Domovina iz prestolnice, zato pa nič manj stroga. Koliko je prišlo na proslavo delavcev, nikoli ni preverjala, kar je bilo razumljivo. Delavci se niso pustili preštevati in so brž postali neprijetni. Bili so pač delavci. Učitelji pa smo veljali za inteligenco, ki je bila socializmu vsaj sumljiva, če če ne sovračna. Seveda so se tudi med inteligenco našli ljudje, ki so izpričali predanost. Za te so zmerljivko omilili s pridevnikom »poštena«. Za učitelje lahko prisečem, da so nas vse šteli med »pošteno inteligenco« iz preprostega razloga, ker drugače ne bi mogli biti učitelji. Spominjam se učiteljice, ki se je sama izločila iz kroga »poštene inteligence«. Premagali so jo spomini iz otroštva, stočilo se ji je po bočičnih zvonovih, pa se je odpravila k polnočnici. Ne v našem mestu, za sovračno dejanje si je izbrala čisto drug kraj: V svoji preproščini je bila prepričana, da je ne vidi nihče drug kot bočje oko. Pa jo je prepoznala med verniki domovina iz tistega kraja, jo je zapisala in poročala domovini iz našega mesta in učiteljica je morala iz slučbe. »Za take ni mesta v naših vrstah,« je povedal na zborovanju šolski nadzornik. In nas je še poučil: »Smo najbolj demokratična dručba, kar jih pozna svet. Svoboda verskega prepričanja je zagotovljena z ustavo. Vendar to ne more veljati za učitelje. Kako naj zaupamo vzgojo mladega rodu ljudem, ki so obremenjeni z misticizmom? Ki bodo učili eno, delali pa drugo?« Dvoličnost je Domovina obsojala, zato je bilo natanko določeno, katero praznovanje je kaznivo, katero je dovoljeno in katero je obvezno. Ampak ko je človek mlad, dokler ga čivljenje še ni obrusilo, zlahka popusti skušnjavi in zabrede v greh. Zahotelo se mi je prebiti praznike z dekletom, nekje v hribih, v pastirski bajti, ki je bila ob prvem maju še prazna, na voljo samo nama. Prečivela sva dve sanjavi noči in dva čudovita dneva, kuhala sva na pastirskem ognjišču, kar sva si prinesla v nahrbtnikih, lenarila sva in se nastavljala soncu. In nič ni bilo zastav, samo modro nebo nad nama in temno zelene smreke in mah. In nič godbe za budnico, ne bobnov, ne trobent, samo šum vetra v krošnjah. In nobenega slavnostnega govora, samo zaljubljen šepet. Bil je moj najlepši prvi maj. Zato je bila pa pokora primerno huda. Domovina me je pogrešila na proslavi in me je takoj po praznikih poklicala na zagovor. »Kje si bil za praznik?« je hotela vedeti. Po besedah, po ostrem glasu, po strogem pogledu sem vedel, da se bo name zrušil svet. Opravičila ni bilo, zato sem le zmignil z rameni. »Smo se malo zabavali, kaj?« »Tudi,« sem rekel. »Pa proslava?« Na to sem spet samo zmignil Z rameni, saj mi je bila sodba že pisana in je bilo vseeno, kaj bi bil rekel. To so bili časi, ko učitelji še niso iskali delovnih mest po razpisih, ko je Domovina odločala sama, kje je kdo potreben in kam velja koga poslati. Napisala je dekret, pa je bilo treba iti, včasih ob koncu počitnic, včasih tudi med letom. Po tem, koliko je dobil dekretov in kam so mu kazali pot, je učitelj lahko presodil, koliko ga je Domovina vesela in kolikokrat in kako jo je žalil. Jaz sem zaradi neubogljivosti, jezikavosti in trme z dekreti v žepu premeril Slovenijo od juga do severa, od Bele krajine do Gorenjske. Taki spomini so me zalili, ko so mi rekli, naj napišem nekaj za prvi maj. Vem, moral bi povedati kaj bolj spodbudnega, bolj svečanega, a kaj, ko mi v teh hudih časih nihče ne bi verjel. Učiteljski kruh je še zmeraj črn, kos je tanjši, kot je bil naš, masla še zmeraj ni na njem, in vse se mi tako zdi, da so umanjkale še klobase in kozarec vina, kar smo včasih za praznik dobili od Domovine. Morebiti so se spremenili tudi učitelji. Ali učiteljice, saj moških v tem poklicu skoraj ni. Morebiti se ne puste več peštevati na proslavah, kar za Domovino niso več »poštena inteligenca«. Kar so pravi proletarci, ki se s štrajki bore za goli obstoj. Morebiti je tudi prvi maj drugačen. IVO ZORMAN Iz starih listov KAKO SO OPISOVALI MAJ PRED 100 LETI MAJ Prišel je ljubeznivi maj in z njim vesela pomlad. Hudi vetrovi malega travna površali so po vrhovih golega drevja. To je bil srd zime, ker je njeno gospodarstvo zdaj pri kraju in ker je morala oditi. Ko se odpodena grozovit-nica še tu pa tam po malem ozira, smehlja se novi gospodar, pa le bolj skrivši še. Pod grmovjem in vejami preži na tihem, kdaj da zima popolnoma odide; to so prve pomladanske rastline, mlade pomladi prizanesljivo veselje z.mage. Smehljanje pomladi zaradi srditega ropotanja begunke zime ima pa svoj vzrok, kajti njena jeza služi le v prid njenej srečnej naslednici, kakor vsaka jeza le sama sebe kaznuje. Saj pomlad komaj čaka, da se drevje popolnoma očisti, ker hoče novo listje obešati po vejah. Tedaj mora staro poprej se umakniti. Cvetice na tleh so pa uže v zavetji; njim vihar ne more kaj škodovati... A ko idemo še dalje, povsod vidimo novo življenje v prirodi; vse je, kakor da se slavi še vstajenje od smrti. Vse nosi znamenje rojstva in mladosti. Vse se sveti kakor zlato; rumeno cvetje se vidi, kakor kadar se ljubljeno dete po dolgem spanji prebudi in rumeno svojo glavico privzdiguje proti ljubi mamici. Naše rastlinstvo koplje skoraj vse svoje prvorojence v rumenila svetlih žarkov jutranje zarje... Ljubi moj tovariš, ali nam ni lepa, nova pomlad najlepši vzgled? Tudi tebe je morda dolga, huda zima tako ali tako morila ali te celo skoro zamorila. Vzbujaj in vzbudi se —posebno ti naš mladi naraščaj in okrepi se za prevažno delo — za pravo omiko svojega milega naroda! Učiteljski tovariš 1887 (I. 5.), str. 129—130 Kaj misliš »Tovarš«, ali bomo mi učitelji kdaj kaj bolji možje, kakor smo sedaj? »Bolji možje« pa rabim v dvojnem pomenu, pervič, da bi bili učitelji res bolj moški, to je, da bi bili taki, ka-koršnih mož potrebuje imenitni učiteljski stan, da bi mu ne delali sramote in škode: drugič pa imenujem »bolji može« tudi take, ki se jim ni treba tresti za vsaki sold, ki ga morajo izdajati, in da se povsod lahko vedejo kakor se spodobi možem, ki izobražujejo narod. Učiteljski tovarš 1864, str. 273 1% satira r£humor rja n /e ALBERT papler Konkretna pedagogika -lepote supliranja pra 3trc len« zni anfl Takrat, ko je učitelj Uzmovič bolel, je prevzel pouk telovadni welj, imenovan Orglar. Bil je s,h ki je gnide iskal in me je e$el v zbornico, stlačenega pod ^duho kot aktovko, da sem po-°vil pesem, ki je nisem smel nik-ar več zapeti. Bil je stokilski vlak, ki je kar z eno roko dvigo- iciaiP ‘n Presaial učence v razredu, )ške|!Se mu ie zdelo> da bo kdo zato ivniK motil pouk. Najbolj smo se F1 šopa ključev, dolgih kakor je *roka moška dlan. Kogar je opa- ■ ! > da ne sledi pouku ali spi, je —T>ni/ ključe v glavo, če ni zgrešil lOSfi ta iS ■okQ i vp rtco Zadel katerega sosedov. Zato *r je ljubil telovadbo, smo imeli ‘ovenščino večkrat v telovadnici, 'ler smo v paradnem koraku predali: Če študent na rajžo gre in r8 rajfnk, na rajfnk, Trzinka se idtlt UJedIa dati, “d je humorist! Najprej nam je jesJt^PTU’ da smo zdaj vsi osvobo-■ ottrli v kraljevini Srbov, Hrvatov co/il1 ^ovencev> doma ima pa kosa, v dt\atere8a ie njegov oče naučil čJt^ati Te prejšnjo, avstrijsko juj(L^° "D°g obvaruj, bog ohrani °to-r cesarja Avstrije!« Zdaj po-jirflV11!6 tega kosa »Bože pravde«, is7v|? mu ne bi policaji kosa zaprli. ■rniiN ar‘ mu Pa pouk oče, ki kosu [* * * * v^§a še prejšnjo himno, ker je . zaradi kronske pokojnine, ki inja)p!e$e na mesec za en Hter cvička ___P Štiri štruce kruha in mora *le8a in mater vzdrževati. Iz šole smo odhajali drugače kot zdaj. Zbrati smo se morali vsi pred razredom v dvoredih, vsak učitelj je pripeljal svoj razred do izhodnih velikih vrat. Obstati smo morali na stopnicah in učitelj je zavpil: »Domovina! Tri, štiri, zdaj!« Nato smo zborovsko zadekla-mirali: »Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate!« Nato smo odšli potihem in šele za prvim vogalom smo lahko govorili in kričali. Prav zaradi te deklamacije smo našega orglarja strašno prestrašili in razjezili. Namesto »neosvobojene brate« smo deklamirali kot smo se zmenili prej »neosvobojene gate!« Orglar je skočil do vrat, jih priprl in ker je bila zima, pred šolo pa velikanski kup snega, nas je vse do zadnjega zmetal na tisti kup. Bolj lahke je zadegal s takšno silo, da so se pridrsali na drugi strani kupa navzdol, Orglar je pa med metanjem rjovel »Boš ti meni službo pa penzijon odžrl, mule hudičevi! Boš ti meni škodil, smrkavec! Kako se reče gate, barabca?« »Brate, brate! Ne gate!« smo se drli še na tleh in nato po zraku. Naslednji dan, ko smo se bali kazni, gat ni omenil, pri telovadbi je le pokazal, kako vadimo refleks. »Postavite se po telovadnici tako, da me bo vsak videl!« je ukazal, nato pa zabrisal po tleh palico, s kakršno smo sicer telovadili. Nikoli ni priletela do konca telovadnice! Vselej je kdo ali prezgodaj ali pa prepozno odskočil in zarjovel od bolečine. Pri tem metanju je bilo treba zelo paziti, če kdo stoji preblizu za teboj. Nekateri so namreč odskakovali tako, da so se odganjali s tal, z rokami na sošolčevih ramah pred seboj. Končno se je tudi nam posvetilo, zakaj je ta veliki šaljivec dobil ime Orglar. Slaščičarjev sin je v glavnem odmoru ujel mačko in zato, ker predal katedra ni bil zaklenjen, smo mačko dali vanj, ko se je Orglar prekmalu pojavil. Že takrat, ko je vpisoval v dnevnik, je prisluhnil in se razgledoval po mizi. Nato je mačka zamijavkala. Orglar je predal izvlekel, dvignil mačko, odprl okno in ker je bil razred v pritličju, je mačko vrgel na vrt. »Kdo je dal mačko v predal?« je vprašal ledeno, ko smo se že nehali smejati. Zgledna tišina. »Ponavljam drugič! Kdo je dal mačko v predal?« Še večja tišina. »Torej orgle?« je siknil in se zasukal k tabli. Prijel je za roč zgornjo in s tem, ko jo je povlekel navzdol, je šla druga tabla za njo navzgor. Ni je vlekel do konca navzdol, do trama počez! Potem je poklical osem učencev, ki so mopali pred tablo poklekniti in vtakniti glavo v razmik med tablo in tramom. Orglar je pritrdil vseh osem s tablo tako, da niso mogli glave izvleči in zapel: »Orgle bodo zaigrale, zaigrale...« S palico, s katero smo kazali kraje in reke na zemljevidu, je začel udrihati po tistem, kar je od učencev štrlelo izpod table in oglasile so se orgle: osemglasno tuljenje za vratom preščipnjenih. Če se mu je zazdelo, da katera na tleh klečeča »tipka« premalo poje, je mahnil po njej močneje. Prišel sem na vrsto za nastop naslednjega okteta. Zraven mene je klečal Stojan, ki je zatulil še preden je Orglar koga udaril. Zato ker se od zadaj ni dalo ugotoviti, kdo je prezgodaj zatulil, je Orglar privzdignil tablo in vprašal, kdo se je zadrl. »Jaz!« je priznal Stojan in Orglar se je začel smejati. »Vsi v klop! Orgle so pokvarjene!« je končal torturo in začel praviti, da ima doma osem ko- « Oto Jurgec* Brez besed lajn in diplom za orodno telovadbo. Povedal je, koliko let ima in dokazal na katedru, da pri teh letih še dvigne tezno stojo in je bil zato ob uro, ki mu je padla iz Žepa na tla. Ves razred je zajelo občudovanje, da smo bili kljub orglam nanj ponosni. Ko se je naš Uzmovič spet pojavil, je pregledal naše zvezke, malo spraševal v gluhonemnico spremenjeni razred in sledilo je trpljenje brez primere: k dodatnemu pouku smo morali hoditi tri tedne vsak dan, po tri ure. Tudi ob sobotah, ki so bile takrat delavnik. Tako se je moje osnovno šolanje končalo. TONI GAŠPERIČ Čestitam, vi postajate Evropa Še ni dobro odprl vrat, že je Fritz zatulil: - Jaz čestitati! Močno mi je stisnil roko, kar sicer ni švabska navada. Debelo sem ga gledal. - Zakaj mi čestitaš? Ne razumem te. - Vi podražavati bencin. Cena višja kot v Avstrija, Nemčija, Italija. Vi prihajati na evropske cene. - Je tako, Fritz, je. Naši politični umi nam vsak dan govorijo po radiu, televiziji, pišejo v časopise, da morajo doseči naše cene evropsko raven. - Ti plačati stanovanje koliko? - Skoraj toliko kot drugi v Evropi. - Pa flajš, pa milh, pa cuker, pa kava, pa vino, pa vinjak? - Kot ti v Nemčiji. - Pa otroški vrtec za kinder? - Evropska cena. - Če kupiti stanovanje, koliko priti kvadratni meter? - Verjetno dražje kot kjer koli v Evropi. - Fantastično. Vi več ne biti Balkan, vi postati razvita Evropa. Vi napredovati. Tudi cigareti dražji, kajne? - Da, tudi njim so dvignili ceno. Ne smemo in ne moremo zaostajati za Evropo. Mar ni dovolj, da prednjačimo v prometnih nesrečah, da smo na vrhu evropske lestvice po samomorih, da nosimo zastavo glede abortusov, pijancev? Da imamo najslabše ceste v Evropi, najmanj telefonskih priključkov? To nam je dovolj, celo preveč. - Ti vedno govoriti, da ste Jugoviči, da ste Balkan. Enkrat reči Bizanc. Jaz ponosen, da postajati Evropa. - Da Fritz, jaz tudi. A sem vseeno zaskrbljen, žalosten. - Jaz tebe ne razumeti. Na tvojem mestu jaz vriskati. - Ne bi vriskal, Fritz, ne bi. - Lahko slišati, zakaj ne? - Glede naštetega.postajamo res Evropa, ne protestiram. Toda razumi me, Fritz. Dobivam jugoviško plačo. naš pravnik svetuje Na vprašanja bralcev odgovarja JOŽE KUHELJ svetovalec direktorja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Je lahko honorar tudi pokojninska osnova? Vprašanje V sedemdesetih letih je Zdravstveni center organiziral parame-dicinsko sluibo, za katero ni imel ustreznih delavcev, pa si jih je sposodil na šolah. Kot honorarci smo delali v Zdravstvenem centru polnih deset let. Je ta honorar lahko tudi pokojninska osnova? M. B Ljubljana ODGOVOR Po veljavnih predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče za izračun pokojninske osnove upoštevati ie osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka. Pogoj za vštevanje osebnega dohodka v pokojninsko osnovo je, da gre za osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa, dobil zavarovanec za svoje živo in minulo delo v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke, določenimi v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela, v kateri je bil zavarovanec v delovnem razmerju. Med nadomestili osebnega dohodka, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, pa velja omeniti vsa nadomestila, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih iz invalidskega zavarovanja. Upoštevajoč povedano, bralcu M. B. iz Ljubljane v pokojninsko osnovo ne bo mogoče upoštevati honorarja, ki ga je dobil za opravljeno delo v drugi delovni organizaciji. Razloga sta predvsem dva, in sicer: prvič, ker je bilo izplačilo realizirano v delovni organizaciji, v kateri ni bil v delovnem razmerju, in drugič, ker izplačilo sploh ni imelo značaja osebnega dohodka, temveč je po vsej verjetnosti predstavljajo plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu. Tudi, če bi bil v drugi delovni organizaciji v rednem delovnem razmerju in izkazoval za opravljeno delo ustrezen osebni dohodek, bi le-tega bilo mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove le pod pogojem, da bi dolžina delovnega časa, prebita na delu v obeh delovnih organizacijah ustrezala polnemu delovnemu času.• VABILO Kolektiv in učenci osnovne šole Cerkvenjak vabimo vse nekdanje delavce na odprtje šole, ki bo v nedeljo 8. maja 1988 ob 9. uri. 35. OBLETNICA MATURE Maturanti učiteljišča v Mariboru šolskega leta 1952/53 se bomo srečali na 35. obletnici mature v hotelu Orel v Mariboru v soboto, 4. 6. 1988, ob 13. uri Prijavnice in 28.000 dinarjev pošljite do 25. 5. 1988 na naslov: Romana Slodej, Ilija Gregoriča 3, 62000 Maribor. GOSTOVANJE NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI Od 11. do 14. aprila je imel dr. Jože Pogačnik, redni profesor slovenske književnosti in komparativne jugoslavistike na Pedagoški fakulteti v Osijeku, troje predavanj: Starejša slovenska književnost, Komparativna načela jugoslovanske komparatistike in Antični motivi v jugoslovanskih književnostih. Njegova odzivna predavanja so bila zanimiva predvsem zato, ker so usmerjena v sintezo in hkrati v prevrednotenje že dodobra ustaljenih ugotovitev v literarnozgodovinski znanosti. Monografija o Prlekiji med NOB Drago Novak: Prlekija 1941-1945. Borec Ljubljana 1987. Knjižnica OF št. 10, 465 str. Avtor je najprej predstavil društveno in politično razgibano življenje v Prlekiji med vojnama, ko so na tem koščku slovenske zemlje živeli revni in zapostavljeni viničarji ter sezonski delavci, ki so odhajali v svet za boljšim kosom kruha. Precej najboljše zemlje so imeli v rokah tujci. V Apaški dolini pa je živelo precej Nemcev, ki so bili povečini včlanjeni v Kulturbund in so komaj čakali na Hitlerjev prihod. Z vso natančnostjo nas nato avtor seznani z okupatorjevim vdorom v Prlekijo, s prevzemom oblasti, položajem prebivalstva po zasedbi z novo mejo med Nemčijo in Madžarsko, ustanovitvijo Štajerske domovinske zveze, Nemške mladinske organizacije, z uvedbo nemškega gospodarstva in z vzpostavitvijo nemškega šolstva. Najobsežnejšo obravnavo je namenil narodnoosvobodilni vojni. Bralci zvedo, da se je upor v tej pokrajini razvijal v zelo težkih razmerah. Organizacija OF je zajela že leta 1941 precej ljudi, zaradi izdaj pa so nacisti že ob koncu leta 1941 zajeli skoraj vse pomembnejše organizatorje OF. V letu 1942 so nastale nove težave, toda okupator ni zmogel zlomiti upornega prleškega ljudstva. Narodnoosvobodilno gibanje je doseglo v letu 1943 nov vzpon. Ustanovljeni so bili novi organi oblasti, izpeljane so bile Redne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij, ki jih objavljamo v tej številki, bomo objavili še v prihodnji številki, ki bo izšla 16. maja. Naknadne razpise bomo objavili 30. maja in 20. junija 1.1. Šole in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam pošljejo razpise vsaj teden dni pred objavo. Če imate težave pri usklajevanju rokov, nam telefonirajte in skušali vam bomo ustreči. Naš telefon (061) 315-585. Vodstva šol in vzgojno-varstvenih organizacij naj spomnimo, da so cene razpisov v našem glasilu domala za tretjino nižje kot v dnevnem tisku, denar pa se vrača prosvetnim delavcem z dostopnejšo naročnino. Razpisne številke so naprodaj v knjigarnah v vseh večjih središčih Slovenije. KOMISIJA ZA IZBOR UČITELJEV IN VZGOJITELJEV ZA DELO V TUJINI PRI REPUBLIŠKEM KOMITEJU ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNO KULTURO, Ljubljana, Župančičeva 6 vabi k sodelovanju učitelje, ki jih zanima delo z mladimi v tujini Delo obsega dopolnilni pouk za učence slovenske narodnosti (slovenski jezik in spoznavanje domovine) ter druge naloge v zvezi z ohranjanjem in varstvom jezikovne in nacionalne identitete Slovencev na tujem. S 1. 9. 1988 bo prosto delovno mesto učitelja dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku v Frankfurtu, v šolskem letu 1989/90 v Berlinu in Vestfaliji. Za to delo se lahko prijavijo: učitelji razrednega pouka in učitelji slovenskega jezika. Od kandidatov pričakujemo: -opravljen strokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in izkušnje pri organizaciji in vodenju prostovoljnih dejavnosti otrok in učencev - izkušnje za delo na kulturno-prosvetnem področju - znanje nemščine. Iščemo predvsem mlajše učitelje (do 45 let), saj so delovne razmere učitelja v tujini izredno težke, njegovo delo je največkat povezano z vožnjami, saj ima pouk v različnih krajih. Kandidati morajo biti v rednem delovnem razmeiju za nedoločen čas v vzgojno-izobraževalni organizaciji, da jim lahko urejamo delo vno-pravni status za čas njihove razporeditve na delo v tujini. Znanje tujega jezika se dokazuje z listino o dokončanem vzgojno-izobraževalnem programu višje ali visoke šole ali z listino o znanju splošnega jezika po programu, ki ga je sprejela posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev. To dokazilo lahko kandidat predloži tudi po izboru za učitelja dopolnilnega pouka v tujini, vendar ne more biti napoten na delo v tujino, dokler takega dokazila ne predloži. Učiteljem, ki so že uspešno opravljali vzgojno-izobraže-valno delo v tujini, tega dokazila ni treba predložiti. Učitelji, ki bodo izbrani za delo v tujini, bodo uvrščeni v posebne programe priprav za učitelje za delo v tujini in bodo lahko razporejeni na delo v tujino največ za 4 leta; za to mora imeti vsak učitelj soglasje svoje delovne organizacije. Med delom v tujini ostane učitelj glede na predpise tuje države v delovnem razmeiju v svoji delovni organizaciji, ki ga začasno razporedi na delo v tujini ali pa ga sprejme v delovno razmeije tuja šolska oblast. Med njegovo odsotnostjo mu v delovni organizaciji, iz katere je napoten na delo v tujino, mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela. , Izbrane učitelje bo razporedila na delo v tujino strokovna služba Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki bo pri tem upoštevala razmere na določenem območju in posebne želje društva ali kluba slovenskih državljanov (znanje zborovodstva, sposobnosti za učenje folklore idr.) v okolju, kamor je treba napotiti učitelja. Priprave za delo v tujini zbira Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana, Župančičeva 6. Kandidati, ki se zanimajo za delo v Frankfurtu, naj se prijavijo najkasneje do 10. maja 1988. številne sabotažne akcije. Največji obseg doseže narodnoosvobodilno gibanje na tem območju v letu 1944; slovensko vodstvo tega gibanja je začelo v te kraje pošiljati kadrovsko pomoč. Avtor nam razgrne velike težave, ki so jih imeli borci tega območja pri pošiljanju novincev v partizane, saj so bile zveze s Pohorjem večkrat pretrgane. V knjigi so' obdelane tudi kurirske postaje in zveze, delovanje ciklo-stilnih tehnik, sanitetnih postaj, gradnja bunkerjev in drugo. Posebej so obdelani številni spopadi z okupatorjem, težave ob prihodu kozakov in boji za dokončno osvoboditev Slovenskih goric. Iz knjige zvemo, da so bili na tem območju ustreljeni številni talci in da so bili mnogi Prleki vključeni v partizanske enote zunaj Prlekije. Opisani so vsi pomniki NOB na območju občin Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož in popisane partizanske poti, kar je še posebno pomembno za pedagoške delavce, če organizirajo ekskurzije v te kraje. Seznanimo se tudi z delovanjem muzejev NOB na tem območju in z njihovim gradivom. Skrbno in natančno je izdelan seznam padlih borcev v NOB, ustreljenih talcev, umrlih v taboriščih in drugih žrtev fašističnega nasilja. Knjiga je bogato slikovno opremljena, vsebuje številne zemljevide in druge grafične prikaze. MATIJA ŽGAJNAR Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc. Direktor: Stanko Šimenc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. ___________ h 1 1 ^ 16 Profesor Janez Tomšič " (1908-1988) Pred kratkim smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega stanovskega kolega, zavzetega pedagoga in odličnega metodika. V svojem dolgoletnem delovanju je vzgojil in usposobil za uspešno delo, lahko rečemo, na tisoče učiteljiščnikov in diplomantov pedagoške akademije v Ljubljani. Njegovo obsežno strokovno, pedagoško in metodično znanje mu je omogočilo uveljavljanje načela kompleksnosti v oblikovanju našega učiteljstva, torej kakovosti, za katero se precej bojim, da je bil pokojni profesor Janez Tomšič njen zadnji predsatvnik. Profesor Janez Tomšič se je rodil leta 1908 v Ljubljani. Tu je leta 1931 končal učiteljišče in šest let kasneje diplomiral iz pedagogike kot glavnega predmeta na ljubljanski univerzi. Po začetni brezposelnosti je služboval na mnogih osnovnih šolah, po vojni pa smo ga srečevali kot ravnatelja učiteljišča v Tolminu, ravnatelja in ustanovitelja gimnazije v Stični in profesorja na ljubljanskem učiteljišču. Leta 1964 je postal redni profesor in prvi predstojnik na novo ustanovljenega oddelka za razredni pouk na pedagoški akademiji v Ljubljani in tam ostal vse do svoje upokojitve. Publicistično si je profesor Janez Tomšič prizadeval predvsem razvijati specialne metodike spoznavanja narave in spoznavanja družbe omogočiti tudi vsebinsko preobrazbo reformirane osnovne šole leta 1958. Tu je na področju spoznavanja narave sodeloval predvsem s prof. Urata-ričem (Skicirka za prirodoslovni pouk) na področju spoznavanja družbe pa sam (Metodika zemljepisnega pouka) oziroma s pokojnim prof. Žerjavom (Metodika zgodovinskega po- uka). Hkrati je pripravljal t učbenike in v številnih član utemeljeval subjektivizacijo skupinizacijo pouka SND. S K je pomembno prispeval k ures čevanju didaktičnih načel n£ osemletne obvezne osnovne š in njeni vsebinski zasnovi. ) doba profesorja Janeza To rib seveda ne bi bila popolna b vsaj omembe njegove prizad1 stanovske dejavnosti pred dn svetovno vojno, med njo in njej. Že kot študent filozof fakultete je vodil leta 1932 p sedstvo Kluba brezposelnih teljev in bil predsednik akad skega kluba Edinost, med vo: je na Gorenjskem sodelo' s Pokrajinskim odborom OF. vojni je bil odbornik Zveze dagoških društev Slovenije in delavec zveznega zavoda za ' učevanje šolskih in prosve Sam se bom profesorja Jam Tomšiča spominjal kot večnf potnika iz centra v center za dij ob delu študentov pedagd1 akademije za razredni pot' v večni skrbi za bolj razjgled? in kakovostne učitelje. Ze te nas je v ožjem krogu opomif1 na pogled naprej, v fakultet izobraževanje učiteljev H nujno zahtevo časa. Čeprav' po njegovi upokojitvi nisva ' srečevala, se bom zmeraj spor njal njegovih besed: »Ne p