Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eolo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eolo leto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se ti ika enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev- 95.
V Ljubljani, v četrtek 28. aprila 1887.
Letnil*
Državni zbor.
Z Dunaja, 27. aprila. Budgetna razprava.
(Drugi dan.)
Za Hausnerjem, ki je za svoje finančne razprave porabil skoraj dve uri, govoril je včeraj le še poslanec M e n g e r, ki je svojo vrsto med vpisanimi govorniki zamenjal s poslancem Pichlerjem. Tudi on je omenjal Griinovega spominka v Ljubljani in vlado dolžil, da kaj tacega trpi.
Poslanec Š u k 1 j o prišel je danes prvi na vrsto, ter je v začetku stvarno razpravljal finančne razmere, konečno pa zavračal krive trditve nasprotnih govornikov. Carneriju je odgovarjal, da je iz jako kalnih virov zajemal svoje trditve glede Griinovega spominka, in da kraujski deželni predsednik tega ui govoril, kar mu je podtikal (Jarneri. V deželnem zboru kranjskem je ostro obsojal demouštracije potem pa rekel, da te demouštracije niso bile obrnjene proti Grilnu kot nemškemu pesniku ali politiku, ampak le proti snovateljem dotične slavnosti, namreč nemškim tur-narjem. Mirno in dostojno je govornik razkladal razmere slovenskih prebivalcev in vzroke omenjenih demonstracij, ki so dali uasprotnikoni priliko k surovim napadom na slovensko prebivalstvo, ktero pa s takim pobalinstvom nima ničesa opraviti. Govor je trajal čez eno uro, ali v zbornici bil je toliki šunder in tako živahno šeptanje, da so še bližnji poslušalci jako težko razumeli govornika in šeptavce večkrat opominjali k miru.
Med poslušalci se je po svoji navadi nedostojno odlikoval Celjski poslanec Foregger, ki je vedno godrnjal, ugovarjal in motil govornika. Govor Vam pošljem jutri po stenograličnem zapisniku.
Za njim je poprijel besedo poslanec Plener, ki sicer ni imel ravno dosti poslušalcev, pa je bilo v dvorani vsaj mirno in tiho, ko je govoril. Ako bodo posamezni tako dolgo govorili, kakor doslej, prišlo bo jako malo govornikov na vrsto, ako bode splošnja razprava res le štiri dni trajala.
LISTEK.
Papež Leon XIII. in 501etnica njegovega mašništva.
(Govoril v semenišču pri »govorniških vajah" P. R.)
(Dalje.)
2. Leonovo teženje za resnično znanstveni napredek, osobito med duhovskim stanom.
Kolikokrat ste že gotovo čuli, dragi poslušalci, da je cerkev sovražna pospeševanju vodam in znanostim ! In ne malo je takih kratkovidnežev. Toda če jih vprašamo: Prijatelj, kdo jo dal Rimskomu mestu svetovno ime, kdo jo napravil ondi ognjišče nekdaj tako slavnih slikarskih šol? — poreko nam nehote: Papežtvo, cerkev. — Da, sv. stolica je bila pospešiteljica vekovitih umetuikov in učenjakov. Tudi papež Loon XIII. zaslužijo v tem oziru pohvale. Meseca januvarija 1881. 1. so papež odprli Vatikanski arhiv; sicer še omejeno, toda zuaustvu v veliko korist. Poprej se jo le z največjo težavo moglo priti do listin tega največjega arhiva celega svetil. Lo redko kedaj je bil kak zgodovinar tako srečen, da je dospel do te bogate zakladnice. Pa-
Pri posebni razpravi, za ktero so se danos vpisovali, pridejo večidel kot prvi govorniki na vrsto: Gregorec pri dispozicijskem zakladu, Vošnjak pri središči notranjega miuisterstva, Šuklje pri središči naučnega miuisterstva, Klun pri ljudskem šolstvu, Pfeifer pri železnicah, Ferjančič pri središči justič-nega miuisterstva.
Tiižua Irska.
m.
Irski narod je v obče zaupljiv in prijazen. Sam reven, vendar Irec rad pomaga in potrpi, kolikor more. Očitajo sicer Ircem pijanost, prepirljivost, ue-zmernost, nevednost iu druge slabe lastnosti. Ali treba je prebivati med njimi, opazovati njihovo življenje, čuti zasramovanje, s kterim Anglež obsiplje Irca: in človek sodi drugače. Ravno med nižjimi angleškimi stanovi najdeš surovost in podlost v najvišji meri. To je sicer resnica, da tudi med Irci najdeš izvržke človeštva — a kteri narod jih nima? Ogromna večiua naroda kaže v praktičnem življenji sad prave vere. Irec je reven, pa zadovoljen, zatiran in potrpežljiv, zaničevan in plemenit; po tem spoznaš moč prave vere. Tak je narod še sedaj v svoji večiui. Anglež ti bo sicer pripovedoval le o ubojih iu nemirih, ki se vršo na zelenem otoku. Da, ali posamezne hudobije in zločini imajo svoje korenine v trpki revščini iu obupljivosti, v ktero je Anglež pahnil nesrečni narod. Pred meseci smo ua tem mestu površno obrisali žalostno irsko zgodovino. A že iz kratkih vrstic je čitatelj mogel posneti, da revščina in trpljenje in druge nadloge so dedščina Ircu.
Ko bi bogati baroni živeli v krasnih gradovih na Irskem in bili v ožji dotiki s svojimi zakupniki, gotovo bi se razmere mnogo zboljšale.
Takih posestnikov je pa malo. Navadno živi lord ua Angleškem ali potuje po vnanjih deželah. Svojo zemljo izroči angleškemu ali škotskemu prekupcu za
lacky, češki zgodovinar, bil je tam in prebral v 10 tednih 45.000 listin. A IS. avgusta 1883. 1. pa je izdal Leon XIII. s svojim pismom: »Saepo numero cousiderantes" oglas ua vse zgodovinarje, vabeč jih, da preiskujejo te rimsko starine. Vodilo jih jo k temu znanstveno resnicoljubje. Že več desetletij som je hrul iu še liruje ua raznem veduostnem polji velikansko protislovje z resničnimi zgodovinskimi dogodki, osobito z onimi, ki se tičejo papežovega stola. Da bi pokazal resnici vir, in privabil k temu viru istiuo ljubeče učenjake vseh narodov, razglasil je prav v ta namen z omenjenim pismom prosti vstop k svetovuoznanemu arhivu. Vspeh se jo pokazal takoj velikansk. Od vseh strani so hiteli skupaj učenjaki. Marsikaka reč, o kteri so stoletja sodila popolnoma uapačuo iu ki se jo očitala papežem, se je od tedaj pojasnila. V tem oziru važna je listina Otona I., v kteri je leta 902 papežu pripoznal vse deželo iu mesta, ktera jo do takrat imel sv. stol.
Protestant Sickel je pisal v tej listini obširno razpravo. V nji dokazuje, da so vsi ugovori zoper papeževo posest popolnoma ničevi.
Druga stvar, o kteri je tolikanj krivega mnenja razširjeuoga — je zadeva G ali le i j o v a. Tudi ta se je pojasnila novejši čas.
določeno svoto. Ti prekupci imajo zopet svoje pod-zakupuike (middlemeu), in irski kmet dobi svoje malo zemljišče še le iz četrte, pete roke. In od tega zemljišča mora plačevati visoko zakupuino.
Letni dohodki velikih posestnikov znašajo na leto okoli 170 milijonov mark. To svoto mora zaslužiti okoli 000.000 družinskih očetov, ki zastopajo 31/* milijona prebivalcev.
Od onih G00.000 družinskih očetov je 97°/0 zakupnikov (tenants at will), ki so popolnem odvisni od svojih gospodov. Vsak trenutek zakupnika lahko gospod izžeue iz hiše, spodi s polja, ktero je obdeloval in guojil svojim potom. Če je zakupnik zboljšal polje, zato ni dobil nobeno odškodnine. Celo Gladstone, ki je sedaj prijatelj Ircem, moraj je reči leta 1870. v spodnji zbornici: »Postave proti zakupnikom smo olajšali in iztiranje jo lahko iu ceno." »Times", ki gotovo niso Ircem prijazne, pisale so leta 1869.: V največjem delu dežele prebivajo mali zakupniki, ki po postavi niso druzega, kakor »tenants at will", akoravno so mnogo zbolj-šali zemljo. Postava tem ljudem ne dovoljuje nobene pravice; kar so zboljšali, vzemo jim po su-marični pravdi."
»Frankfr. Ztg." je pisala leta 1880.: »Vladni komisar je cenil dohodke neke zemljo na 295 L. V resnici pa morajo zakupniki plačevati 924 L. in poleg tega še davke. Dalje morajo delati svojemu gospodu najmanj tri dui v tednu. Gospodu je prišlo ua misel, da so zakupniki morali podreti svojo hiše, ter si jih zgraditi na drugem mestu. Ko so zakupniki zboljšali zemljo, spodil jih je, ter jim odkazal spašuike, kjer so morali delo z nova pričeti. Za vsako malenkost plačevati so morali kazni. Nam se to sicer neverjetno zdi, ali ljudje, ki so so sami prepričali o irskih razmerah, pišejo še o grozovi-tojših dogodkih. .Jo li čudno, če Irci nočejo več nositi krutega jarma iu si hočejo pomagati s silo, ker jim vlada ne pomaga?
Irska mora primeroma več davkov plačevati, kakor Anglija ali Škotska. Davke pa mora prislu-
Pohitite toraj tje v slavni Rim ve učene, za resnico se boreče glave! Tam iščite istiuo; iu ko jo najdete, hranite jo, branite jo z vso vstrajnostjo do zadnjega zdihljoja! — To pa še ni vse, kar je Leonu ua slavo. Njegov bister duh gleda še dalje, dalje. S svojim globokim mišljenjem motri on da-uašujo filozofijo. Rritko mu jo pri srci, ko vidi v nočen prepad vodečo pot, na kteri potuje modro-slovjo današnjega časa. Zavoljo tega kliče z resnobnim glasom: Stojte, no liodito dalje v svojih blodnjah, pot vaša je pogubna za ves človeški rod. Oznanuje jim s španskim pisateljem Donozom Cortez-oin: »Družba človeška je storila splošuo zlo, zapustivši kraljestvo vere, in oklicavši prostost voljo in uma. Kvropejska družba umira. Mrzla je glava, mrzle roke in nogo, kmalo bo tudi srco. In zakaj ? Ker se je ostrupila. Rog jo jo hranil s katoliško resnico, a učenjaki empiristi so ji nudili otrovljivoga racijonalizma. Vzela ga je iu — umira; kajti kakor človek ne živi le od kruha, ampak od vsako besede, ki prihaja iz božjih ust, tako se tudi družba no pokončava samo z golim močem, ampak z vsako besedo, ki prihaja iz ust brezvernih lilozofov. Lmira, ker jo zmota mori." Tako ta pisatelj. Iu Leon: Obrnite se na drugo pot. Kažipota vara podajam — Tomaža Akviuskega. On vam bodi	)Q
žiti le irski zakupnik. Ko je leta 1847. vsled slabe letine divjala po Irski velika lakota, sklenil je angleški parlament postavo, po kteri so se delile podpore revežem. A ta podpora je bila tako skromna, da je marsikteri Irec rajo umrl lakote. Mnogo so jih zaprli v prisilne delavnice. Tu se jim ni nič boljše godilo, ker od 1000 umrlo jih je na teden po 25 brez poslednjega tolažila. Sirote ženskega spola vozili so Angleži v Avstralijo, kjer so se morale možiti s kaznjenci. To postavo so Angleži še le leta 1862. olajšali. Kedar čitamo odlomke irske zgodoviue, pridejo nam ua misel narodi na Balkanu pod turškim jarmom. — Vprašaj Irca, zakaj ne sadi sadnega drevja, ne obdeluje vrta, ne popravlja hiše itd.V Odgovoril ti bo: Ne smemo in ne moremo. Če kaj zboljšam, vzame mi gospodar. Hiša je Ircu lastnina od danes do jutri. Vsak trenutek ga lahko bogatin spodi iz hiše, da ima streho za ovce in goved. Naredi si drugo! je kratek odgovor oholega Angleža. Noben delavec v Evropi ni tako slabo plačan, kakor irski. Kako pomilovalno je gledal marsikteri Evropejec na ruskega kmeta. Kolikrat so Rusom očitali korobač iu Sibirijo. A ua zapadu Evrope, v svobodni Angliji trpi in zdihuje še večji suženj, irski narod. Irec živi ob slabem krompirji, stanuje v hlevu. Kjer pa si jo Irec n. pr. v Ameriki ali Avstraliji pridobil stalno zemljišče, lastno domovje, tam ljubi čistost in red.
Politični pregled.
V L j u b I j a ni, 28. aprila.
JSoirmajo dežel«:.
Cesar je podelil red zlatega runa ministru vnanjih zadev grofu Kalnokyju; vojnemu ministru grofu B y 1 a n d t - R h e i d t u , generalu konjiče grofu Nikolaju Pejačeviču, dvornemu maršalu grofu S e c z e n u, predsedniku ogerske gorenje zbornice S e n n y e y u iu FML. knezu W i n-d i s c h g r ii t z u.
„Pol. Corr." poroča, da hoče prestolonaslednik Rudolf o priliki otvorjenja novega vseučiliščnega poslopja v Krakovu prevzeti nameravano mu diplomo častnega doktorja modroslovja, kar je že naznanil rektorju grofu Stanislaji Tarnovskemu.
Okrajna glavarstva na Češkem, Moravskem in v Šleziji so dobila povelje, naj ostro pazijo na agente, ki nabirajo ljudi za srednjo iu južno Ameriko. Tudi župani so dobili nalog, naj ljudstvu odsvetujejo izseljevanje v Ameriko.
Veažaeje države.
Včeraj smo pisali, da so bolgarski regenti dobili posojilo v Angliji; pripomnili pa smo, da je vest neverjetua. Danes že naznanja „Jourual des Debats", da Angleži nimajo denarja za Bolgare, toraj je vest o posojilu neosnovana. — Regenti bodo zopet popotovali, skoraj gotovo skozi Slivno, Šumlo, Varno in Ruščuk v Tirnovo in potem v Sofijo. — „Moskovskija Vjedomosti" so izvedele iz Bukarešta, da je knez Battenberg obljubil regentom, vrniti se v Bolgarijo s temi pogoji: Rolgarija mora biti neodvisna kraljevina, ustava se mora spreme-
on modroval? Od Anzelma pričeto polje skolastič-nega modroslovja je nadaljeval in spravil v sistem. Za podlago si je vzel klasično filozofijo grško, in zidal na tem temelji kvišku, ozirajoč se vedno na sveto pismo, na ustno izročilo in na lastni razum. Tako staveč prišel je do krasno, neprekosljive krone „Summa" imenovane. Storite tudi vi tako, novi modroslovci. Vedno imejte pred očmi neumrljivi izrek: „lnitium sapientiae — timor Domini."
Kakor pa je pozorno Leonovo oko na sedajno znanstvo v obče, tako je in še veliko bolj skrbno za vsestranski napredek med duhovskim naraščajem. Ob vsaki priliki priporoča škofom, naj svetijo njihovi duhovniki v učenosti in pobožnosti drugemu svetu. To povdarja v pismu do čeških vladik leta 1881; to tudi v pismu do ogerskih škofov, objavljenem 22. avgusta lanskega leta. In da bi v bogoslovcih vzbudil tem večjo ljubezen do Boga in do bogoslovskih ved, postavil jim je sv. Tomaža Akvinskega za vzor. Naj bi ga pač nasledovali tudi mi vsikdar v hrepenenji po pravi, edino izveličavni vedi, pa tudi v hrepenenji po krščanski in sv. ljubezni do Boga!
(Konce prih.)
niti in vlade morajo dovoliti, da se vrne. Knez nima slabih misli s svojega stališča; dvomimo pa jako, da se mu bodo spolnile želje. — »Novosti" pišejo o zadnjem govoru ruskega konzula v Plovdivu: Ali živimo v miru in prijateljskih razmerahv z Anglijo, ali pa je boj med Rusijo in Anglijo. Če živimo v miru, potem Je obnašanje angleškega konzula jako nedostojno. Če se dve državi dogovarjati o kakem važnem vprašanji, ne more ena teh dveh dovoliti, da njeni uradniki ovirajo sporazumljenje. če pa živimo z Anglijo v sovraštvu, čemu pa se še posvetujemo ž njo o afganski meji? Anglija hoče imeti v Bolgariji proste roke, to mi lahko storimo v Srednji Aziji, ker je v Afganistanu mnogo ljudi, ki morejo motiti angleško politiko na Balkanu. Evropa je prepričana o naši miroljubivosti, a struna poči, če jo preveč nategneš.
Iz Peterburgu se poroča, da je načelnik vseh vojaških zavodov zbral vojaške gojence v dvoranah Pavlovega kora. Rilo jih je nad 1000. Znani general Bogdanovič je govoril o zadnji rusko-turški vojski. General je izrazil upanje, da bodo v vojski pokazali svojo hrabrost. Ruski car želi miru; če pa ne bo dosegel tega namena iu bo treba iti v boj, našli se bodo v sredi vojaških gojencev novi Suva-rovi iu Skobelovi. Vendar morajo pomisliti, da vojaku hrabrost ni ediua dolžnost, v mirnem času mora storiti tudi svojo dolžnost do cesarja iu domovine. Spomnil je general navzoče vojake ua glasilo: „Vitez v miru in v boji." — »Russische Rundschau" piše: „Vnauji časniki pečajo se mnogo s tem, zakaj ni dobil Giers reda. Trditi smemo, da bi ne bilo nobenega večjega nasprotnika odlikovanju, kakor Giers sam. Komentari, ktere so prijavljali vuanji časopisi, morali so v vseh Giersu prijaznih krogih vzbujati opozicijo, ali vsaj nevoljo proti odlikovanju. Kaj bi rekel n. pr. knez Bismark ali grof Kaluoky, ko bi kdo trdil, da je odlikovanje, ktero bi njima podelila njihova vladarja, le znamenje zaslug, ki sta si jih pridobila za kako tujo vlado? Presojevali so to odlikovanje tako, kakor bi s tem ne bil odlikovan ruski minister vnanjih zadev, temveč Nemčija ali Rusija, kar pa je bilo gotovo neprijetno Giersovim prijateljem v Peterburgu. Nikolaj Karlovič Giers je zastopnik mirovne ideje v Rusiji, toda najprvo je on Rus in ponosen na svojo rusko politiko. Kakor naglaša knez Bismark pri vsaki priložnosti svojo narodno politiko in je grof Iuilnoky nedavno odkril svoje avstrijske nazore, tako hoče tudi Giers povsod veljati kot Rus. Njegovi mnogoštevilni in vplivni pristaši ob Nevi ne slišijo radi, če se Giersovi politiki podtika naklonjenost Nemčiji ali Avstriji. Vse Giersovo postopanje v bolgarskem vprašanji je in ostane rusko. Ker pa je nastala govorica, da bo odlikovan, ker v tem vprašanji soglasno postopa z Nemčijo iu Avstrijo, moralo je odlikovanje zgubiti vso vrednost, če se je o tem sploh kaj govorilo.
„Nord" piše, da Rusija ne bo še spremenila svojega stališča v bolgarskem vprašanji, posebno pa ne proti sedanjemu regentstvu. Pristavi tudi, da ste se v tem oziru sporazumeli Avstrija in Rusija. Ruski olicijozni list piše dalje: „Namere diplomacijo so miroljubive glede Bolgarije. Vendar državniki ne morejo ničesa pričeti, ker se regenti v Sofiji vedno tako obnašaje, da države, posebno Rusija, ne morejo posredovati. Rusija je sklenila, da se z usurpatorji ne bo pogajala in bo mirno čakala, da vržejo regente. Nek Dunajski list piše, da hočejo ruski državniki drugače postopati v Bolgariji, a to je izmišljeno. Rešitev bolgarskega vprašanja ni odvisna od političnega vremena, ktero pričakujejo iz Rusije, marveč sporazumeti se je treba o položaji v Bolgariji, kakor želi ruska vlada. Ko pride ugoden trenotek, rešilo se bo vprašanje brez težav, ker po zadnjem popotovanji kneza Lobanova sta se sporazumela ruski in avstrijski kabinet. Ruski veleposlanik prinesel je o pravem času mirovna zagotovila v Peterburg in na Dunaj, ki bodo mnogo pripomogla, da se pomirijo politične strasti."
Knez Bismark je 13. jan. t. 1. v državnem zboru okrcal Berolinsko „Volkszeitung". Vrednik Trescher ga je tožil. Državni pravdnik je tožbo zavrgel, ker je Bismark kot general konjiče odvisen od vojaškega sodišča. „Volkszeitg." trdi, da bi potem Bismark ne smel voliti, in se je obrnila s tožbo do državnega nadpravdnika. Radovedni smo, kako se bo tožba skončala.
Razmere med Nemčijo in Francijo se vedno bolj poostrujejo. To čuti tudi francoska borza. Bismark pomnožuje armado, v Alzaciji in Loreni zbira vojake, vojaški budget je ravno zadnje dni narasel za mnogo milijonov: vse kaže, da se Bismark pripravlja na vojsko. — Schnaebelov dogodek še sedaj niso pojasnilo preiskave. Pismi, kteri ste Schnaebela zvabili na mejo, pisal je nemški komisar Gautsch 13. in 16. aprila. Prosi ga, naj pride k njemu, ker mu ima razodeti kaznjiva dejanja proti Nemčiji. Francoski listi sklepajo iz tega, da je prišel Schnaebele na mejo kot uradna oseba. Tudi če so ga prijeli na nemških tleh, morajo ga izpustiti, ker ni prišel kot zasobnik. Nemški poslovodja v Parizu, grof Leyden, naznanil je francoskemu ministru Flou-rensu, da nemški akti o preiskavi še niso došli, in ga prosi, naj še počaka. »Voltaire" preti, da more tudi Francija prijeti nemške bankirje in časnikarje, ki škodujejo Francozom. — Rochefort piše v »Intran-sigeant-u" : »Ni treba nam napovedati vojske, pač pa prisezimo, da ne bomo naročevali pri nemških
čevljarjih, krojačih in bankirjih. To je najboljši odgovor na Bismarkovo razžaljenje. Bismark daje povelja, da nemške oblasti zapirajo Francoze, mi pa pokažimo Prusom vrata. Vsak Francoz je izdajalec, ki naročuje pri Nemcu." Kakor vidimo, pišejo posamezni listi jako sovražno proti Nemčiji. „Rep. Fran<?aise" pa piše. da bi bilo kaj enakega tudi v Franciji mogoče, ker postavo dovoljujejo, prijeti vsacega ogleduha in sumljivega tujca. »Figaro" prizmi, da je Schnaebele sovražnik Nemčiji, kar pa mora biti. Njegova dolžnost je bila, da je iskal zaveznikov na nemških tleh. Schnaebele-a bodo izpustili, če preiskave dokažejo, da so ga prijeli na francoskih tleh, ali če je bil čez mejo zvabljen. Sploh pa Schnaebele ne more več ostati policijski komisar v Pagny. Nemške oblasti bi bile lahko na drug način pregnale Schnaebele-a, in ni bilo treba Evrope strašiti z vojsko. Bismark hoče biti knez mirti, njegove oblasti pa delajo ravno nasprotno. Angleški časniki pišejo, da je papež poslal zaupni pismi v Berolin in Pariz, da bi se pomirili državi. Ta vest je morda zopet izmišljena. — „Journal des Debats" piše, da so nemške oblasti prestrigle vsa prva poročila o Schnaebel-u, ki so bila namenjena v Rusijo. Še le po ovinku skozi Kodanj dobili so v Peterburgu na-tančneja poročila. — Belgijski časniki so s prva nepristransko pisali o tem dogodku; sedaj pa pišejo brez izjeme za Francijo. „Etoile" misli, da je Bismark vprizoril ta dogodek, da mu bo zbornica dovolila nove stroške za vojsko. »Independance Belge" svetuje Franciji, naj ravno tako ravna z Nemci, ki žive v Parizu, kakor Nemčija z Alzačani.
Angleška gorenja zbornica je vsprejola v drugem branji postavo o prepisovanji zemljišč. — Dolenja zbornica nadaljuje budgetno debato. Goschen zavrača Gladstone-a in Churchilla, ker sta mu očitala, da je zmanjšal za 2 milijona svoto, s ktero se plačuje državni dolg. Goschen jo trdil, da se državni dolgovi plačujejo le z dohodninskimi davki; te pa plačuje revno ljudstvo, toraj se mu morajo znižati. Dalje je obljubil finančni minister, da se bo ravnal kolikor mogoče po vseh dobrih nasvetih. Zvišal bo davek na vnanje vrednostne papirje. Konečno je zbornica potrdila budget.
V italijanski zbornici je poslanec Martini vprašal vlado, kako hoče rešiti afrikansko vprašanje in svoj program. Depretis mu je odgovoril, da bode naznanil v eni prihodnjih sej, kedaj mu bo odgovoril na vprašanje. Zbornica se je zaključila do ponedeljka, da bodo odseki skončali svoja poročila. — General Gene vrne se iz Masavo v Italijo.
Iz Carigrada se poroča, da je bil 21. t. m. Nelidov pričujoč pri ministerski seji. Kaj je sporočil Turčiji, ni še znano. „Pet. Vjedomosti" pišejo jako ostro proti Turčiji. Riza bej je šo vedno v Sofiji in podpira bolgarske regente, kar izpodkopujo ruski vpliv. Veliki vezir je žid po rodu, Anglež po mišljenji, Armenec po zvitosti; javno pobija ruske koristi. Turki so postali ošabni. V bolgarskem vprašanji je Rusija osamljena iu le z energično in dosledno politiko moro doseči svoj namen. Ta politika ne bo ničesa pričela, pa tudi ne odstopila.
„ Nov oje Vremja" piše o Afganistana: Vojska od leta 1879. — 1880. je pomnožila sovraštvo prebivalcev v Afganistanu proti Evropejcem. Prijazne razmere med indijsko vlado in med nami uničujejo zaupanje iu spoštovanje, ktero bi morali imeti obe vladi. Do sedaj je afganska meja vsled emirove določbe popoluem zaprta ruskim državljanom. Tak položaj gotovo ni miroven; na angleško prigovarjanje je emir pričel še sovražno postopati proti Rusiji. Umorjenih je bilo več kanov, ki so se emiru zdeli sumljivi. To postopanje proti nam ni opravičeno. čas je, da angleška vlada prične odkritosrčno politiko. Sicer Rusije ne vežejo obljube glede Afganistana. — Angleži so prepričani, da bodo Rusi zasedli nekaj Afganistana. Ker pa so leta 1885. z emirom sklenili pogodbo, da bodo njegovo ozemlje branili proti ruskim napadom, bati se je vojske. Nek angleški list piše, da hočejo Rusi sedanjega emira pregnati, kar bi bilo Angležem po volji, ker pogodba bi ne bila več veljavna. Verjetno je to; Angleži bi prepustili Rusom Afganistan s Heratom. Zadnja leta se je mnogo premeuila angleška politika v Srednji Aziji. Angleži so spoznali, da jim zveza z Afganistanom le škoduje. Rranili bodo le Indijo ob meji, drugo naj zasede Rusija.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 17. aprila. Če hodiš po svetu, zveš marsikaj, o čemur se ti popred niti sanjalo ni. Nekaj jednacega se je pripetilo tudi Vašemu dopisniku. Prav po naključji je zvedel, da v Celji izhaja časopis, ki se zove »Deutsche Wacht"; ne znam, kakošne Nemce ondi čuva, a le to znam, da morajo biti jako revni na duhu, če jim je všeč gradivo, kterega jim donaša ta list. Tudi dopisniki ne kažejo ravno veliko estetičnega okusa, ko obešajo na veliki zvon domišljene napake raznih osebnosti. To veljii zlasti o dopisniku iz Rudolfovega. Ni nam nameu zagovarjati one gospode, vendar pa je dolžnost, da se očitno zavrnejo taki napadi.
Zlasti je znati iz dopisov, da ima omenjeni 'list nalogo grditi pred svetom jedino gimnazijo, ki je na Dolenjskem ter kazati svetu, češ, kaki divjaki so dijaki te gimnazije; osobito pa je dopisniku hud trn v poti ravnatelj tukajšnje gimnazije, blag. g. A. Senekovič. Že lansko leto je v tem zloglasnem časopisu nekdo napisal članek o nravuosti dijakov, opirajoč se na „bajke" g. Trdine, ktere prinaša ..Ljubljanski Zvon". Vsakdo, ki znA, kaj so „bajke", ki vzrastejo v domišljiji dotičnega pisatelja, mora pripozuati nesmisel iu bedarijo, sklepati iz bajk na nravnost. — To, menimo, ve dobro tudi dopisnik. Temu je le na tem, da pred svetom grdi gimnazijo, s tem pa tudi ravnatelja, češ, nekaj bode vendar zdalo; saj bodo tudi drugi časopisi, seveda oni, ki stražijo zatirane Nemce po Avstriji, te strašne reči po svetu raztrosili. Res, tako se navadno tudi godi. Namen je dosežen, gimnazija bi se s tem veudar-le znala preseliti v kaki nemški kraj, recimo Kočevje itd., Slovencem bi bila odvzeta prilika preskrbovati svojim otrokom višje izobraženosti. In to je glaven namen dopisovalcev in stražnikov nem-štva. Seveda bi človek takemu lahko rekel, kdo te je klical med Slovence I saj si sam prosil za službo I
V 23 št. od dne 20. marca ima ona „Deutsche Wacht" zopet dopis iz Rudolfovega. ki je pisan v oni nemški eleganci in estetiki, ktero neolikani Slovenec imenuje surovost. Med omikanimi ljudmi si oponašajo takove napake surovi hribovci s čevlji na kveder in to še le takrat, če so se sprli ali pa če so pregloboko pogledali v kozarce.
Naj navedemo nemščine veščim čitateljem ta olikani umotvor (str. 5): „Ein dreifacher Director." — Es gibt wohl kaum eiu Land, das au uuter-und oberirdischen Wundern so -reieh wiire, wie Kraiu. Die unterirdischen sind deu Lesern der „l)eutschen Wacht" wohI bekannt. aber einen drei-fachen Director, wie der Rudolfsvverther Gymnasial-Director es ist, hat die \Velt noch nicht gesehen. Er ist vor allem Theater-Director, und als solcher liess er am 12. Miirz drei Komodien aufTiihren, deren Darstellung freilich so elend vvar, dass \vohl jeder Zigeuner die Rolle besser gespielt hiitte, als die unberufenen Dilettanten. Die erste Komodie, betitelt: „Das Narrenhaus im ersten Stocke", cha-rakterisirte die sloveuischen Zustiinde in Krain; im zvveiten Stficke: „Nach dem Leichenbegiingniss", vvurde der Austand in Rudolfsvverth zu Grabe ge-tragen, und das dritto Stiick: „Berite ,Novice'", ist die bekante Eselskomodie aus Abdera. Den Schluss bildete ein Trauerspiel; es wurde niimlich eiu Themisjiinger von einem erst vor einem halben Jahre Irisch gebackenen Gymnasiallehrer und Ko-modienspieler hinausgevvorfen. Die Folge dieses letzten Stiickes vvar vvieder tragisch, vveil der Gymnasiallebrer gefordert vvurde. Der Ausgang vvar
ilberaus unblutig und das mildert den Fall....."
Kar dalje sledi, ne ugaja okusu olikanega, če tudi nemški ume, zarad tega izpustimo. Ker stvari prav za prav kot inostranci ue umemo, menimo le to-le: „Gotovo je imel pravo dotični gospod, če je zuabiti olikancu po baži navedenega dopisa pokazal vrata. Če je bil dotični razžaljen na časti, pač zamore iskati zadostenja pri sodniji. Saj je v Rudolfovem celo višja sodnija, ktera zamore tudi najhujše in zlobnejše lopove, če treba in postava to zahteva, tudi s smrtjo kaznovati. Drugo zadosteuje znajo le surovi fantje po zavžitem „šnopsu". S tem pa pridejo v temnico, kjer imajo dovolj časa premišljevati svojo „olikanost".
Dalje v jednaki olikauosti očita: „Z\veitens ist der Gymnasial-Director auch čitalnica-Director und als solcher verweudet er seine piidagogischen Uu-kenutnisse in folgender \Veise" itd. — ter sklepa: „Als Nebenbeschiiftigung betreibt der Rudolfs-\verther Gymuasial-Director die Leitung des Gym-nasiums, oder besser gasagt, die Schreibgeschiifte der Gymnasialkanzlei. Wie vvenig ihm das eigent-liche \Vohl der Austalt am Herzen liegt, bevveist sovvohl seiue audervveitige Beschiiftigung, als auch der Umstand, dass bei uns Ausschliessungen von Schillern an der Tagesordnung sind, was jedenfalls nicht der Fall vvilre, vvenn es nicht an einer ein-hoitlichen Leitung des Uuterrichtes und der Disciplin fehlte."	(Konec prili.)
Z Bleda, 18. aprila.*) Burja, mrzla burja brije po Bledu, tako, da je ob jutrih vse pomrznjeno, kakor bi bili še le v mesecu februvariji. Vaš velikonočni podlistkar ima menda prav, trdeč, da zemlja
čemdalje mrzleja postaja, ter se bo treba proti jugu seliti. Tu imamo mrzlo zimo že nad pol leta; imeli smo že pač nekoliko gorkih pomladnih dni, ali le malo jih je bilo, večinoma je zmirom mrzlo, zato sem tudi jaz sklenil, pri prvi priložnosti pomakniti se proti toplemu jugu.
Pač pa mora tukaj prijetno biti v mesecih juliji in avgustu; ko je namreč drugod neznosna vročina, je tukaj bolj hladen, svež planinski zrak, ki mnogo tujcev privabi, da se pridejo hladit in menda tudi zdravit, zato je letos Bled dobil uaslov „C!urort". Bogatini imajo krasne vile ob jezeru. Tudi naš državni poslanec knez "VVindiscbgriitz si zida tukaj veliko vilo v „rokoko - slogu"; a letos menda še ne bo gotova in stanoval bo najbrž še na otoku.
Žalost pa mora domoljuba obhajati videčega povsod samo tuje nemške napise, kakor bi bil Bled tam gori kje na Švabskem. Samo Preširuov spomenik te spominja, da si na slovenski zemlji, in pa na pošti bereš na stranski steni napis: „C. kr. poštni urad", ki pa je na pol z deskami zakrit, da ne bi menda kakega Nemca preveč v oči zbadal.
V tem obziru se ne bo še kmalo na bolje obrnilo. V kratkem imamo občinske volitve in za župana se vsiljuje mož, ki je naši naroduosti popolnoma tuj, če ne celo sovražen. Kakor se kaže, bo tudi izvoljen, ker zrni može in glasove za-se pridobivati. čuditi se pa smemo, da ima mož največ zaslombe in podpore od one strani, kjer bi je imeli najmanj pričakovati. Sploh so gospodje, ki hočejo kaj veljati, a vendar se ue prikažejo radi v cerkev, pač pa o največjih praznikih raje na lov hodijo, kakor v cerkev, potem se pa čudijo, da priprost kmet, ki je navadno še kristijan. ne zaupa. Kmečki mož, ki je bral v „Pričah božjega bitja" o oskru-njevanji Gospodovih dni, rekel mi je, da taki gospodje sami sebi na eni strani podirajo, kar na drugi zidajo. Niso li te besede pomisleka vredne?
Iz Maribora, 26. aprila. Včeraj došli so nam iz Gradca jako imenitni gostje, deželni odborniki gg. dr. Schmiderer, grof A t tem s in msgr. Karlon, da si ogledajo ua lastne oči tukajšnjo sadjarsko in vinarsko šolo. Sprejeli so jih na kolodvoru gospodje, kterim je ta šola v oskrbovanje izročena, med kterimi je tudi g. dr. Radaj. Grof Attems (sloveč prijatelj in pospeševalec kmetijstva) in msgr. Karlon sta se jako pohvalno izrekla o šoli, ktero sta poprej le iz raznih sporočil poznala. Poskušalo se je tudi vino in je bil imenitnim gostom prav posebno všeč: rizling 1886. leta, rulandec iu muškatovec. Toliko o hvalevredni straui te šole in njenih oskrbnikih. Manj hvalevredno zdi se nam pa sledeče. Nekdo je izrekel željo, da bi bilo prav, ko bi se poleg drugih predmetov ua tej, kakor na Gottenhofski kmetijski šoli pri Gradcu, podučeval tudi krščanski nauk. „To pa že ne!" odrezali so se gospodje, kterim je odločena pri tej šoli prva beseda. „Kaj pa mislite; mladenči, ki so vsi že po več kakor 16 let stari, naj bi se še krščanskega nauka učili! Kam pa pridemo z drugimi predmeti?" 0) gospodje, v ječo izvestno ne, kamor mladina brez temeljitega poduka v krščanskem nauku dandanes le prerada zahaja, zarad svoje surovosti. Šola bi zarad tega ne bila ne le nič zgubila na svoji veljavi, pač pa še rajši zdatno pridobila, če bi bili kmečki stariši videli, da je tudi v tem oziru za njih sinove dobro oskrbljeno. Vendar pa je dotični kuratorij sklenil, da se bodo učenci te šole vdele-ževali nedeljske in prazniške službe božje in da bodo prejemali sv. zakramente.
Iz Celja, 25. aprila. (Z v i t i g o 1 j u f i.) (Konec.) Krojač Janez Novotny ima pa tudi še druge pre-greške na vesti. Tako mu očita državno pravduištvo, da je napravil leta 1884. krivično krido, za ktero ga še ni nihče na odgovor klical in pa da je tedaj, ko jo je na Rusko ubral, iz svojo krojaške trgovine nekaj blaga iu 118 goldinarjev denarja vzel ter z njim po svetu šel. Zarad tega ga je državni pravdnik tožil hudodelstva goljufije in prestopka proti varnosti tujega premoženja. Porotniki so našli zatožbo opravičeno iu so spoznali Janeza Novotnyja krivega goljufije in krivično kride, Julijano Novotuy, Jožefa Crkovskega in Antona Novotnyja pa krive goljufije.
Vsled tegr. je sodnija prisodila Janezu No-votnemu dve leti, Jožefu Crkovskemu eno leto, Julijani Novotnyjevi petnajst mesecev in Antonu Novotnemu dva meseca v hudi ječi.
Domače novice.
(Odbor ,.Matice Slovenske") se je 27. t. m. v 76. seji konstituiral za XXIII. društveno dobo. Predsednik: J. Mam; njegova namestnika: I. Fr. Leveč, II. P. Grasselli; blagajnik: J. Vilhar; pregledovalec društvenih računov in zastopnik „Ma-tice" v glavnem odboru „Nar. Doma": L. Robič; ključarja: A. Praprotnik in F. Stegnar; po-verovatelja zapisnikov: A. Kržič in J. Šubic; pravdni zastopnik: dr. I. Tavčar; gospodarski odsek: dr. H. D ol enec, P. Grasselli, dr. A. J are, L. Robič in I. Vilhar; književni odsek: A. Kržič, Fr. Leveč, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Raič, J. Š u b i c, I. T o m š i č, A. Zupančič iu V. Zupančič. Društveui zastopniki v Kopitarjevem odseku: Fr. Leveč, A. Praprotnik in dr. J. Zupanec; društveui zastopniki v odseku za Vodnikov spomenik: A. Praprotnik, J. Šuman in dr. J. Zupane c.
(Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v petek 29. dau aprila 1S87. leta ob 5. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanilo prvosedstva. II. Pravnega iu personalnega odseka poročilo a) O izvršenih letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni odbor; b) o prošnji Franca Levstika iz Velikih Lašč, da so mu dovoli izknjižba neke izjave vknjižene na njegovem posestvu. — Tajna seja.
(Zapljenjena) je bila včerajšnja številka „Slov. Naroda".
(Za slovo) po dokončanih konjiških vajah napravili so danes vojaški častniki in druga gospoda skupen izlet v Vevče. Vozovi in konjiki ovenčani s cvetlicami, vredili so se na kongresnem trgu ter so ■Šli z vojaško godbo po mestu v Vevče. Po kratkem odpočitku iu okrepčanji povrnejo se na večer zopet nazaj v Ljubljano. Zvečer imajo v kazini skupno zabavo.
(Volitve v okrajni cestni odbor Ljubljanske okolice) vršile so se včeraj pri c. k. okrajnem glavarstvu. V odbor so voljeui gg.: Franc Koša k, župau in posestnik na Grosupljem, Josip Zoreč, posestnik na Dobravi, Lovro Kavčič, posestuik in poštar v Medvodah, Auclrej Knez, posestnik na Viči, Jernej Toni. posestnik na Igu, Adolf G a 11 e, grajščak v gornji Šiški, Jakob M a tj a n, posestnik v gornji Šiški. Namestnika sta gg.: Luka Strah, župan pri D. M. v Polji in Josip Korb ar, župan v Dobrunii.
(Društvo katoliških pomočnikov v Št. Vidu) jo 17. t. m. c. kr. glavarja Ljubljanske okolice enoglasno izvolilo za svojega častnega uda ter mu včeraj po svojem odboru poklonilo častno diplomo.
(Kakor iz Brezovice) slišimo, sta se dva posestnika 22. t. m. za neko malenkost spričkala. Pri tej priliki vrže sosed soseda na tla ter ga z nekim krepelcem tako nesrečno po glavi udari, da je revež še tisti večer dušo izdihnil. — Oj, krščansko zatajevanje kje si?
(„Sadjarstvo") je ime novi knjigi, izšli v založbi pri Iv. Krajcu, tiskarju v Rudolfovem. Cena ji je 70 kr., po pošti 75 kr. To je prvi zvešček, ki uči, kako umno izgojevati in oskrbovati sadna drevesca. Obseg je v kratkem sledeči: O sadjereji sploh. O pomuožitvi sadnega drevja po semenu, po sajenkah, po grubanicah. O vzgojevanji visokega in pritlikovega drevja. O drevesnici iu o raznih plemenih sadja.
(Slovstvena novina.) Tudi naši bratje duhovniki na jugu, vrli Hrvatje, dobili so v domačem jeziku spisano „duhovno pastirstvo". Izdal je to „Kato-1 i č k o Pastirsko Bogoslovje" v prav iični obliki dobro znani pisatelj, vseučiliščni profesor dr. Martin S t i g l i č. Vže lansko leto izšel je prvi zvezek te jako spretno sestavljene, zlasti na zakone in običaje Zagrebške nadškofije se ozirajoče knjige, po kteri veleučeni g. profesor na univerzi predava duhovski mladini. Ravnokar pa je izšel drugi ter sklepni del te znanstvene bogoslovne knjige. Prvi zvezek obsega velike osmerke 33 in x/2 pol (536 straui) ter stane 3 gl. 30 kr.; drugi zvezek pa ima 30 pol (480 strani) in veljtl 3 gl. Dobiti je to lepo, obširno književno delo v Zagrebu pri g. spisatelji samem, in pri ondotni knjigarni „ Kugli in Deutsch". Cena 6 gl. 30 kr. — Bog blagoslovi trud velečast-nega g. profesorja, da med našim bratskim narodom obrodi stotereu sad!
(Dirke) napravili bodo konjiški častniki Mariborske garnizije in bližnje okolice blizo Maribora dne 30. aprila in 2. maja.
(Setev) je letos v primeri s prejšnjimi leti jako zaostala, vendar pa ji mraz in sneg, ki je zlasti po Štajarskem v prvi polovici in v sredi meseca aprila ua več krajih padel, ni škodoval. Kmetje so z ozimino setvijo v obče prav zadovoljui; pa tudi jara setev navdaja jih s sladko nado dobro letine. Oj, kje je še ta! Koliko nesreč se ji še lahko pripeti kterih ena sama bo zadosti velika, da bo trpina kmeta ob vse pripravila, česar se je uadjal. Prav bi toraj kmetje storili, če bi si vsaj po nekoliko zavarovali svoje poljske pridelke in to ne le proti toči, temveč proti kakoršni-koli nesreči.
(Tri solnca.) „Tako to bom, da boš tri solnca videl", čuje se dostikrat grožnja po naših krajih. V Leibnitz-i na Štajarskem se je to prav po naravni poti dne 23. t. m. zjutraj od 1/a7. do 8. ure brez tepeža in zastonj pokazalo. Navadno solnce obdajali ste dve bledi postranski solnci z dvojimi svitlobnimi stožci; nad postranskimi solnci razpeli ste se dve mavrici. Okrog postranskih solne je bila tudi mavrična barva videti.
(Parniki) za paroplovbo na Muri pridejo v Gradec še le v drugi polovici meseca maja t. 1. in se bo vožnja brž ko ne vže konec maja pričela.
(Učiteljsko društvo) Sežanskega okraja zboruje dne 5. maja t. 1. ob 9. uri zjutraj v prostorih narodne šole v Divači s tem-le dnevnim redom: 1. Verilikovanje zapisnikovo zadnjega zbora. — 2. Kmetijstvo v nadaljuem tečaji. — 3. Kritika o „Fran Kuhačevej pjevanki". — 4. Poročilo tajni-kovo, blagajnikovo in pevovodje. — 5. Volitev pre-gledovalcev računov. — 6. Volitev društvenega vodstva. — 7. Eazni nasveti. — 8. Izlet v krasno na novo odprto vilenico Divaško. K obilni vdeležitvi vljudno vabi	odbor.
(Deško semenišče v Celovci) misli ondašnji kne-zoškof dr. Kahn precej razširiti. Deško semenišče v Celovci je sedaj glede poslopja v zvezi z duhovskim semeniščem. Knezoškof Kahn namerava za deško semenišče pozidati lastno poslopje, kar izvestno ne bo na škodo semenišču. Na Koroškem je občutljivo pomanjkanje duhovščine in ga misli knezoškof na ta način odpraviti, da bo deško semenišče pomnožil.
(Z sedemdesetimi leti) je že malo uradnikov v cesarski službi, ker se navadno vsak že poprej umakne, ta radovoljno, drugi, kakor si bodi, prisiljen. Dalje pa tudi ni mnogo uradnikov, ki bi bili še v svojem 70. letu tolikanj trdni, da bi bili še za javno službovanje. Kakor so pa povsod izjeme, se jih tudi tukaj ne manjka, da se namreč še nahajajo 701etni možje krepki in po visokih cesarskih službah. Taki veterani mlajšim uradnikom niso nič kaj priljubljeni, ker jih ovirajo v napredovanji. Zato so se jih jeli na razne načine otresati. Najprvo so skrbeli, da se je napravila postava za univerzo, po kteri mora vsak vseučiliščni profesor, kedar 70 let star postane, svojo stolico popustiti in oditi v pokoj. Sedaj se čuje, da se menda tudi že v državnem zboru posvetujejo, da bi to postavo sploh na vse c. kr. uradnike raztegnili.
(Ne devet) temuč osem let bo tudi na dalje še zadostovalo, da bo priden človek gimnazijo dovršil. Tak je menda najnovejši odlok naučnega ministra dr. pl. G a u t s c h a , kar mu bo izvestno vsakdo pritrdil. Pa še nekaj. Natoroznanstvo in fizika se v bodoče menda ne bodeta nič več podučevala na elementarni podlagi na nižji in na vtemeljevalni bolj natančni podlagi na višji gimnaziji. Minister Gautsch ju misli tako preosuovati, da bota ta dva predmeta za celo gimnazijo le na eni podlagi med predmeti za poduk določenimi.
(Pravico založništva) učnih knjig za srednje šole dobila bo, kakor se govori, že v bližnji bodočnosti c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji.
Telegrami.
Dunaj, 28. aprila. V pravdi zarad razžaljen ja časti državnega poslanca Wrabetz-a proti Pattai-u jo bil Pattai obsojen na 50 gl. kazni, oziroma na desetdnevno ječo. — V včerajšnji odsekovni seji gospodske zbornice, ki se bavi z jezikovnim ukazom, dokazoval je obširno pravosodni minister po-stavnost naredbe; pojasnil je olajšan je notranje službe pri sodiščih, za ktere velja. Schmerling in Unger zagovarjala sta nasprotno stališče, Randa je dokazal popolno soglasje naredbe z obstoječimi postavami. Ministerski predsednik je obširno razpravljal celo jezikovno
vprašanje in politične razmere, ki so z vprašanjem v dotiki. Odsekova večina izrazila mu je svojo hvalo. Konrad je govoril v spo-razumljivem in pomirljivem smislu. Ministerski predsednik je še enkrat dokazoval popolno postavnost naredbe. Danes se posvetovanje nadaljuje.
Umrli so:
26. aprila. Ana Židan. zasobnica, 80 lot, Frančiškansko ulico št. 12, pljučnica. — Ana Žan, dekla, 28 lot, Kravja dolina št. 11, Caries.
V boln išnici:
24. aprila. Reza Tome, delavka, 23 let, jetika. — Jera Ovjač, gostija, 62 let, vsled edema na možganih.
26. aprila. Franc Konig, sprevodnik, 29 let, jetika.
Tuj c i.
26. aprila.
Pri Mali&u: Karolina pl. Skrzesnoska, zasebnica, z Dunaja. — Ignacij Schwciger. dvorni založnik, z Dunaja. — Biihm, Ohms, Lupini, Bettelheim in Hoffinann, trgovci, z Dunaja. — W. Jiinehen, tovarnar, iz češkega. — R. pl. Waagner, veleposestnica, iz Sime. — vitez Oton Vestenek, okrajni komisar, s soprogo, iz Novega mesta. — Janez Gramer, posostnik, iz Koprivnika. — pl. Witten, c. k. podpolkovnik, s soprogo, iz Trsta. — Jožef Nossan, trgovec, iz Trsta. — Babetta pl. Schiwitzhofen, zasebnica, iz Gorico.
Pri Slona: Osw. pl. Finke, zasebnik s sinom, iz Draž-dan. — Ferd. Elvenich, trgovec, iz Nemčije. — Jan. Wessely, zasebnik, z Dunaja. — Schiifer, Miiller in Fiala, trgovci, z Dunaja. — Ludovik Arnstein, potovalec, iz Prage. — Kiiper, c. k. major, iz Zagreba. — A. Isnenghi, tovarnar, iz Rive. — Alf. Kropatschek, e. k. polkovnik, iz Zagreba. — Petrovič, Stauber, Prohaska in Brodjovič, c. k. podpolkovniki, iz Zagreba. — Karol \Valzer, trgovec, iz Celja. — T. Mlekuž, posestnik, iz Starega trga. — Antonija Pascotini, zasebnica z vnukinjo, iz Trsta. — Alojzij Mašeratti, trgovec, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: Thybo in Peterjon, usnjarja, iz Danskega.
Pri Avstrijskem caru: Jožef Raiz, c. k. carinski oskrbnik, iz Gradca. — Anton Selak, uinirovljeni župnik, iz Cirknega.
Pri Virantu: Albert Faber, inženir, iz Kočevja. — Artur Faber, medieinar, iz Kočevja. — Marija Vovk, zasebnica, iz Bleda.
Vremensko sporočilo.
^	t-
g čas	Stanje
---Veter Vreme JS-* |
ona/ovania	"akomera toplomera o
opazovanja	T n]m p0 Colziju S g
TTu. zjut.	7:lc3 02 +12 0 si. zap. oblačno .
27.2. u. pop.	738 42 +12 6 si. vzh. del. jasno \v
9. u. zvec.	740 26 +112 si. vzh. oblačno aM
Oblačno, čez dan nekoliko dežja, proti večeru se je deloma zjasnilo, pozneje večerna zarija. Srednja temperatura ll-9° C., za 1'3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 28. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) Sreberna . 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4 1q avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke kreditne akcije .	. . '
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke	.
Tržne cene
dne 27. aprila t. 1.
81	gl.	40	kr.
82	.	40	„ 112	.	-	„
97	„	90	„
874	.	-	„
282	„	70	„
126	„	90	„
10	"	03'/, "
5	„	97	„
62 „	25	„
gl.	in ]	gT kEl
Pšenica, hktl.	...	7	15 Špeli povojen, kgr. .	—	Giil
Rež, „	...	4	74 Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „	...	4	44 Jajce, jedno „ .	—	2
Oves, „	...	2	92 Mleko, liter....	—	8
Ajda, „	...	4	22 Govejo meso, kgr. .	—	64
Proso, „	...	4	74 Telečje „ ., .	—	52
Koruza, „	...	5	04 Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „	...	2 32 Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, „	...	12 — Pišanec.....—	70
Grah, „	...	12 — Golob .....—	20
Fižol, „	...	10 — Seno, 100 kgr. . .	2	85
Maslo,	kgr. .	1	— Slama, „ „ . ,	3	12
; Mast,	„ .	—	64 Drva trda, 4 □ mtr.	6	40
Špeh svež,	„ •	— 60 „ mehka, „ „	4	20!
Banka „SLAVIJA"
sprejme več
potovalnih zastopnikov
za zavarovanje življenja. — Ponudbe sprejema glavni zastop v Ljubljani, Kongresni trg št. 7.	(2)
Dober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršne rizike pridobi z razpečevanj«"! postavilo dovoljenih srečk. Ponudbo v neinškoin jeziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.	(ti)
'S	k
>So	S o
m	a
j-J	U
'H	>*■
't	P5
D &
-S >35
O M -d
eS
O a
©
>03 ®
m
«3 >o
O
u
C3
® M
" S
O <K
"STZ? > ^
O "^t
lii
Obseg 9. zvežčeka zabavnika „Dcutscher Hausschatz" jo sledeči:
Text: Der Konig der Nacht. Von A. de Lamotho. Aus dem Franzosischen iibersctzt von Dr. Josef Biihm. (Fortsctzung.) — Carol's Tod. Gedicht von Bruder Norbert. — Miirzstudie. Von Josef Dackwoiler. — John Buli in Uniform. Von Dr. Adolf Ho ne. — Die Schlacht von Greotsyl. (Hamburgisch.) Gedicht von Ulrich von der Uhlenhorst. — Verschiedeno Wcge. Von M. Maryan. (Fortsctzung.) — Drei Tage aus dem Loben des Musketiers Dusol. Von J. T. Kujawa. — Die Ceremonio des Ritterschlags bei den Doutsch-Ritterordcn des Mittelalters. Von Dr. Kari Schiifer. — Die Entthronung des Fiirsten Alexander von Bulgarion. — Rundschau. — Allcrlei.
Prosim čestite bralce, največjo pozornost na tu priobčeno naznanilo obračati.
Nenavaflno iia jrlffia za it!
0 moji poslednji navzočnosti v Lyonu imel sem priliko, pridobiti si za tretjino znižano tovarniško ceno velik del suknenih in svilnatih izdelkov, kar mi omogoči, prodati (! komadov uiijlinejih
svilnatih žepnih robcev
za le gld. l-OO.
Vsaki teh robcev jo posebej obrobljen ter zravnan, ima vdelane krasne cvetlice in arabeske, kar stori, da ti robci lahko za ovratnike služijo. Bolj finih svilnatih robcev niti misliti ni. Dvanajst takih robcev velja gld. 3.75, Sest pa gld. 1.00. — Kor je cena robcem kar le mogoče nizko nastavljena, je upanjo opravičeno, da jih hitro razprodam, ter vsled toga priporočam naj-nujnišo naročbo.
Prodajam tudi po najnižji ceni posebno fino popotne ogrinjače iz volne, v velikosti 185X140,
komad po............gld. 2'85
jako line ogrinjače največe velikosti 200X145, komad
po..............gld. 1*95
podlage z vdelanimi podobami za pisarne, prodajalnice itd. komad po..........gld. 1*10
Naročila na navedene izdelke izvršujem izključljivo le proti predplači ali potom poštnega povzetja pod naslovom
M. RUNDBAKIN,
II., Taborstrasse 28, Wien.	(9)
Jr*oštiie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blaga in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lasič vsak dan ob */a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,,5 popoludno poloti, ob S pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, potek in soboto ob '/«5 popoludno poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludno.
Iz Kočevja vsak dan ob ti. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludno.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo,, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.