PRIMORSKI DNEVNIK Aku^na P*a^ana v gotovini ftbb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 178 (7672) TRST, sreda, 12. avgusta 1970 RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI O PROGRAMSKI IZJAVI NOVE VLADE Berlinguer: Kriza pospešila ustanovitev levičarskih odborov Mancini: PSI za demokratično dialektiko brez diskriminacij Socialdemokrat Ferri je ponovno pogrel vprašanje sodelovanja socialistov v levičarskih odborih - Forlani je opravičil krizo Rumorjeve vlade . RIM, 11. — Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala raz-,0,Va.° programskih izjavah predsednika vlade Colomba. Nastopili najviijj predstavniki strank. Razprava se je končala z govorom Cestnika tajnika KPI Berlinguer ja in zaključila z nastopom polltič-tajnika KD Forlanija. s Ju,r' zjutraj bo predsednik vlade Colombo odgovoril na po-s*. nakar bodo glasovalne izjave. Razprava se bo zaključila z kovanjem o zaupnici vlade. V _____: _ ; _ _•_____ w ~ - v. w ('...'•s ,il začetku seje je prvi spragovo* Berlinguer. Najprej je ugotovil, je ' bila zadnje vladna kriza v zadnjih dveh letih in tretja {(jZadnjem letu, da je bila pov,zrof j na izven parlamenta in strank in katero niso vedeli tudi nekateri '""'istri. Povzročilo jo je kakih de-0s®b, je dejal Berlinguer, ki lastijo pravico, da odločajo o države. liri temu pa, je poudaril Ber-Suer, je kriza odkrila nekaj o-0e5Vnih aspektov. Pospešila je pro-ustanovitve levičarskih odborov ™av tistih odborov, ki jih je nek- ainik Psi Giacomo Mancini Prepreč i ti», hkrati pa je ^liti^uoila «poskus premaknitve ^ °si na desno*. »Mi smo Ib^^dovoljni, čeprav je vse lo Hj.,51!0 določeno izčrpanost de-^ ličnega režima*. ^ »linguerja je bila kriza re-s^a slab in nevaren način*, ,volw, hoče še enkrat preprečiti Sl 'la demokratična dialektika političnimi silami. Ber-^Itrirv,-Je Poudaril, da kdor hoče Hra^rati KPI. ta zavira de-. ^atnf,tno delovanje. NM' tainika KPI je dejal. * HvS,ati s KPI pomeni računati ? •01 razr0dom in vsako za- in o spoštovanju dosledne politične linije vseh sil levega centra*. Po drogi strani pa je Colombo jasno poudaril neusklariljivost levega centra s KPI in je s tem vzpostavil avtonomijo im omejitev večine v pogledu do komunistov. Pni tem seveda Ferri ni pozabil «opozoriti», da je v teku poskus KPI, da se vrne v strukture demokratične države in se jih polasti. Ne morem zanikati — je dodal Ferri — da je KPI dosegla kak uspeh, kar dokazujejo frontistični odbori*. Po njegovem mnenju je bila KPI celo pripravljena nekoliko podpreti določeno obliko levega centra pod pogojem, da se izključijo socialdemokrati. V takšni vladi, je dejal Ferri, vidijo komunisti post, ki naj bi jih pripeljala na o-blast. Povsem negativno oceno Colombo-vega govora je dal tajnik PSIUP Vecchiettd, ki je ugotovil, da parlamentarno večino ne sestavljajo več samozadostne politične sile in je zato v stanju, da izraža samo začasne vlade. Tudi sedanja vlada, je dejal Vecchietti, je sestavljena iz istih strank in ljudi kot prejšnja, ki so med seboj v sporu. Nato se je Vecchietti obrnil na PSI in jo opozoril, da je prevzela velike odgovornosti. »Če se ne bodo že sedaj ustvarili pogoji za široko združitev levice okrog kvalificiranih smotrov za preobrazbo družbe — je poudaril — bo kriza levega centra odprla novo praznino, ki jo bo izpopolnila desnica. V tem primeru bi razkol v državi zavzel dramatični obseg*. Zato je pozval socialiste in vse levičarske sile na enotnost. V dopoldanskih urah je govoril tudi južnotirolski poslanec Mitter-dorfer, kil je pozitivno ocenil- vladni program zlasti pa še izjavo predsednika vlade o rešitvi vprašanja nemške manjšine. Mišovec Almirante je opravičil Rumorja, ki je povzročil vladno krizo ter ga pohvalil za »njegovo doslednost*. Omenil je, da je kriza nastala zaradi ’ deželnih odborov, javnega reda in sindikalnega položaja. Liberalec Malagodi je v svojem posegu omenil predvsem vprašanje reform, ki bi se morale izvesti »v svobodi in preudarno, če se hoče, da bodo koristne*. Zahteval je raz-čiščenje v italijanskem političnem življenju, kakor tudi razčiščenje glede vprašanja reform, čemur pa so se KD, PSU in PSI stalno izmikale in s tem »omogočile socialistični stranki in nekaterim strujam Krščanske demokracije politiko dvojnega tira*. Zelo obširen govor je imel tajnik PSI Mancini, ki je tako-le ocenil rešitev vladne krize: »Nimamo nobene koristi, da bi se proglašali za zmagovalce v odnosu, ki je bil vzpostavljen med strankami. Gotovo pa je, da z zadovoljstvom ugotavljamo, v splošno korist države, da so bili skrajni pritiski, pristranske zapore in toga stališča, ki so nam bili odkrito predloženi pred mesecem dni, preklicani in da o njih ni niti sledu v jasnem in korektnem stališču, ki smo ga z zadovoljstvom slišali v programskem govoru Colomba*. Zato, je nadaljeval Mancini, smo zadovoljni z rešitvijo vladne krize, ki je nismo hoteli, čeprav rešitve tega vprašanja hrt j n— v h1 aomij. vS>b£,u.er je nato pozval PSI in a * v s„Var>sko levico, naj prispe- drw?nt>krat'čno rešitev mno-i.a®r]i„_h vPrašanj. *. m v j . rcvivu, noj pi lopt ^ga ®kei_ji za spremembo seda- k ,, J* opigintm Ato Pečnega položaja. °hilj dejal, da bodo komunisti !l' h hr«ti k sedanji vladi »odločno , opozicijo*. Negativno 'CriarS|I0lc:rrbove iz[ave .glede Kahu KUl ukrepov, ki niso v &l6d dejanskimi potrebami. «'step .,, zunanje politike je Ber-eJn , loteval korenite spremem- k»»i fv . -'ui rvvvr ciuvc npiuin JaWtTlomne pobude vlade. 5? ».S r** * l»k°l « » jTZf^jjJosnu, da je vladno krizo pl sp3 • Krščanska demokracija UjbLL Je njegova stranka z njo tJjtitju . strinjala. Po njegovem v htpjf Je prišlo do krize zaradi 4^adni n,b teženj nekaterih sil (vVjj* večini, ki so postavile v enotnost levega centra. ‘lil M * »*• VV1IV1 I*• d Sopi.!, hri tem neposredno orae-■■■ P"> ,late, je vendar poudaril, «1^1 šp-. - ™----------- C hvni 6 n' Pojasnila svoje poli-,t% k. naSa tira in teženj, da igra ~ry “■ °r,t;u med vlado in komuni- ^®1 3a..^errija se .je sedaj šele Naj u^tovnr 0 razjasnitvi stališč. n na , morale sile levega ceniti dni ravni in zlasti na at ^ uprav odločiti, ali ss.?'” ■■ or pozitivno razvijal, bomo znašli pred nepre- |5to sPori in ovirami.* Dovf socialdemokratski da je njegova stran V fo1 dot, ^ndreottija. ker ta v svo-■ ištri« en^u ni nudil zadostne-| lVa «0 strnjenosti večine t A°v?la sesl-av' vlade pod smo prepričani, da naloga vlade ne bo lahka. Mancini je poudaril, da so so ciabsti skušali preprečiti vsak nevaren napad proti parlamentu in demokratičnim ustanovam. Nato je dejal, da bodo socialisti delovali za stabilnost nove vlade in opozoril, da vladne krize se ne smejo več izogniti razpravi in oceni v parlamentu. V tem okviru je Mancini načel nekatera najbolj pereča vprašanja. Glede deželnih uprav je dejal, da bodo te delovale, če bo deloval tudi parlament. Glede odnosov s komunisti je u-gotovil, da je tudi predsednik vlade hotel podčrtati razliko poli-t;čnih ciljev med socialisti in komunisti, »razliko, ki izhaja iz avtonomnih ocen PSI. iz različne kulturne in politične sestave ter iz dolgega in bolečega procesa. PSI _____x~i______________ --------ji• demokratično dialektiko brez diskriminacijskih predsodkov*. To kar nas najbolj zanima, je poudaril Mancini, je predvsem metoda nove vlade, ki mora biti odprta vsem prispevkom in vsem pozitivnim predlogom, ki ustrezajo koristim skupnosti. Glede zunanje politike je obsodil sovjetsko doktrino omejene suverenosti in z zadovoljstvom pozdravil dosežen sporazum med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, »ker predstavlja dejanje popuščanja napetosti v srcu Evrope in rezultat odločne akcije nemškega socializma.* Ta izkušnja, je dejal Mancini, velja tudi za Italijo, ker ima zaupanje v demokracijo in svobodo »v trenutku, ko se v KPI porajajo težnje po iskanju dialoga, ki ne sme biti propagandističen, marveč mora biti izraz bolj občutljive spo- zavrača čelne spore in predlaga1 sobnostii italijanskega komunizma, da se predstavi kot reprezentativna stranka znatnega dela italijanskih volivcev*. Za republikance, kot je poudaril Bucalossi, je formula levega centra nenadomestljiva. Toda njena dosedanja finančna in gospodarska politika »je zgrešena in neprevidna*. Izrazil je zadovoljstvo, da je predsednik vlade sprejel mnoge predloge republikancev na gos[»-darskem in finančnem področju. Zadnji je govoril tajnik Krščanske demokracije Forlani, ki je delno obrazložil dinamiko zadnje vladne krize in pogajanja za njeno rešitev. Po njegovem mnenju je kriza nastala zaradi pomanjkanja solidarnosti glede obveznosti, ki si jih je zadala vlada. Pri tem je omenil predvsem tedaj napovedano splošno stavko, ki je »predstavljala veliko nevarnost za vladne ustanove in za gospodarstvo*. Prav v tistem trenutku, je dejal, ni bilo zadostne uskladitve stališč. Kljub temu pa je imela ostavka IVimorjeve vlade odkrit namen, da se razčistijo sporna vprašanja. Glede rešitve krize. je Forlani poudaril, da se mora sodelovanje v vladi izražati v politični liniji in da je treba uresničiti resno in dosledno povezavo tudi v krajevnih ustanovah. V tej zvezi je dejal, da se mora levi center ohraniti povsod, kjer je bil že uresničen*. Hkrati pa smo tudi ugotovili, da obstaja v osrednjih vodstvih volja, da se sestavijo odbori levega centra tudi tam, kjer obstaja možnost sestave odborov s komunistično stranko*. O tem vprašanju je Forlani dolgo govoril in ugotovil, da ne obstaja nobena druga alternativa levemu centru, tudi če si je KPI zadala nalogo, da zruši koalicr io in odpre pot novemu položaju, v katerem, naj bi KPI postala .jamstvo, sodnik in pogojevalec vladanja*. PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA POVIŠANJE CEN V ENEM LETU Od lanskega do letošnjega junija so se industrijski proizvodi na debelo povišali za 8,2 odstotka RIM, 11. -- Po podatkih osrednjega statističnega zavoda, so se cene na debelo v mesecu juniju povišale za 7,9 odstotka v primerjavi z junijem 1969. Kmetijski pridelki so še v enem letu povišali za 6,7 odst., nekmetijski proizvodi pa za 8,2 odst. Cene na drobno, ki se nanašajo na vse prebivalstvo, so se v primerjavi od lanskim junijem povišale za 5 odstotkov. Cene živil so se v letošnjem juniju v primerjavi z lanskim junijem povišala za 4,2 odstotka, cene industrijskih proizvodov široke potrošnje pa za 6,3 odstotka. Storitve so se povišale za 5,3 odstotka v primerjavi z junijem 1969. Indeks potrošniških cen za delavske in uradniške družine, vedno v mesecu juniju, pa je bil za 5,2 odstotka višji od lani v istem mesecu. Poleg tega je zavod tudi ugotovil, da so bile poprečne plače v iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiinuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiuuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiHiHiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Zgodovinski dogodek, ki odpira nove perspektive za pomiritev v Evropi Zahodnonemški kancler Willy Brandt dospel v Moskvo Danes bo skupaj s Kosiginom podpisal pogodbo SZ-ZRN Zamuda pri Brandtovem odhodu iz Bonna zaradi lažne vesti o bombi v letalu * Tiskovna konferenca zunanjega ministra Scheela - Se nepotrjene govorice o kanclerjevem srečanju z Brežnjevom MOSKVA, 11. — Zahodno nemiki zvezni kancler Willy Brandt je v Moskvi, kjer bo jutri s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom podpisal pogodbo o odpravi sile v odnosih med SZ in ZRN. Brandt je drugi zahodnonemški kancler, ki obišče Sovjetsko zvezo. Prvi je bil leta 1955 Konrad Adenauer, ki je spet navezal diplomatske stike z moskovsko vlado. Ni treba posebej poudarjati, da bo Brandtov obisk potekel v popolnoma drugačnem vzdušju kot pa Adenauerjev; polemike izpred petnajstih let sicer niso popolnoma pozabljene, tudi niso še rešeni vsi problemi, ki obstajajo med dvema vladama, vendar pa se je po vsej verjetnosti zaključila faza medsebojnih hudih polemik in ostrih obračunavanj. Sprejem, ki so ga na moskovskem letališču Vnukovo priredili Brandtu in njegovemu spremljevalcu, zunanjemu ministru Scheelu, je bil topel. Nemška gosta sta pozdravila predsednik vlade Kosigin in zunanji minister Gromiko. Oba vladna predsednika sta se tudi zadržala v kratkem pogovoru, nato pa je častna straža pozdravila gosta, medtem ko so izvajali himni obeh držav. Brandt in Scheel sta se nato odpeljala v svoji vili na Leninovem griču, ne da bi dala izjave za tisk. Jutrišnji program Brandtovega o-biska v Moskvi predvideva najprej polaganje venca pred Leninov mavzolej. Ob 10.15 se bo kancler sestal na Kremlju s Kosiginom, medtem ko ni bila potrjena vest o srečanju s prvim sekretarjem KP SZ Brežnjevom. Podpis pogodbe je na sporedu ob 15. uri v Katarinini dvorani v Kremlju. Zahodnonemška predstavnika sta dospela v Moskvo s skoraj dveur-no zamudo zaradi neljubega incidenta, do katerega je prišlo na bonskem letališču. «Boe:ng» letalske družbe Lufthansa, na katerem so se poleg Brandta in Scheela ter njunih spremljevalcev poljali še sovjetski veleposlanik v Bonnu Carap- kin in več kot sto nemških in tujih časnikarjev, se je že pripra-. -ljalo na odlet, ko so na kontrolnem stolpu letališča dobili anonimno telefonsko sporočilo, da je v letalu skrita bomba. Vest je bila sicer dokaj neverjetna, ker je bilo letalo že več kot 24 ur pod strogim policijskim nadzorstvom, kljub temu pa so morali potniki izstopiti, letalo pa so odpeljali en kilometer daleč od letališča in ga natančno pregledali. Sprožili so tudi druge varnostne ukrepe (oddaljili so na primer vse prisotne od teras letališča), medtem ko so pridrvela vozila gasilcev. Bombe pa seveda niso našli. Z eno uro in 55 minutami zamude je končno letalo odletelo. V jutranjih urah je bila v Bonnu izredna vladna seja. na kateri so formalno pooblastili Brandta in Scheela, da podp:šeta pogodbo s Sovjetsko zvezo. Po seji .je imel Walter Scheel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim poudaril velik interes, ki ga ima SZ do razširitve trgovinske izmenjave z zahodno Evropo. »Evropa šestfh — je dejal minister — ki bo mogoče že pred koncem prihodnjega leta postala Evropa desetih in ki je na poti, da postane največji trgovinski partner sveta, je realnost, ki jo SZ mora upoštevati. Zato je logično, da želi Kremelj graditi svoje dolgoročne načrte trgovinskega sodelovanja z zahodno Evropo na trdni politični podlagi.* Scheel je dejal, da je to eden izmed razlogov sovjetsko - nemške pogodbe, ki jo sicer sklepata samo dve državi, ki pa bo morala služiti za splošno izboljšanje odnosov na vsem Predsednik vlade Colombo bere programsko izjavo v poslanski zbornici evropskem področju, tako vzhodnem kot zahodnem. Seveda pa b? odvisno tudi od drugih držav, če bo pogodba rodila vse tiste pozitivne sadove, ki jih lahko rodi. Prva preizkušnja veljavnosti pogodbe bo po mnenju šefa zahodnonem ske diplomacije Berlin: pogajanja, ki so že dolgo časa v teku med štirimi velesilami za izboljšanje prometa med obema deloma mesta in dostopa v bivšo nemško prestolnico bi morala sedaj steči ter dali zadovoljive sadove. Pozitiven zaključek štiristranskih razgovorov o Berlinu bo pa po drugi strani — kot se je izrazil bon-sk; zunanji minister — najboljša preizkušnja za vseevropsko konferenco o varnosti. Sovjetsko - zahodnonemška pogodba je že zgovoren dokaz možnosti izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom, njena sklenitev pa bo pozitivno vplivala na realizacijo te konference. Scheel je opozoril, da so ministri držav članic NATO na zasedanju v Rimu načelno sprejeli zamisel o konferenci, za sklicanje katere pa so postavili pogoj, da pride do napredkov na področju dvostranskih odnosov. Miivster je tudi ponovil, da je treba gledati na prizadevanja Bonna za izboljšanje odnosov z Moskvo in Varšavo, pozneje pa še z vzhodnim Berlinom in Prago, kot nn zaključeno celoto. To še ne pomeni, da mora priti do sporazumov s temi državami istočasno. Bonska vlada žel' sedaj počakati na vplive, ki jih bo rodila moskovska pogodba, preden bi začela pogovore še s ČSSR in z Madžarsko. Veleposlanika ZDA in Francije ter odpravnik poslov Velike Britanije v Bonnu so izročili danes za-hodnonemskemu podtajniku Von Braunu odgovore svojih vlad na bonsko noto glede pravic treh zahodnih velesil do Berlina. Poročilo bonske vlade pravi, da so ti_ odgovori v skladu z zahodnonemškim stališčem o tem vprašanju. Besed'-la odgovorov treh velesil bodo objavili jutri istočasno z uradnim besedilom sovjetsko - zahodnonemške pogodbe. S«ja sveta NATO o moskovski pogodbi BRUSELJ, 11. — Na zahtevo zahodnonemške delegacije se je danes sestal v Bruslju stalni svet NATO, kateremu so bonski predstavniki poročali o moskovskih pogajanjih in o vsebini pogodbe s SZ. Tito v Tjentištu TJENTISTE, 11. — Jugoslovanski predsednik Tito s soprogo J« v nadaljevanju obiska po Bosni ln Her-oegovind obfctoal danes Tjentište, kjer si Je ogledal tudi gradnjo novega spomenika padlim med bitko na Sutjeski. Ob tej priliki se Je Tito razgovoril z avtorjem spomenika kiparjem Miodragom Jbvkovi-čemč docentom na beograjski umetnostni akademiji, živkovtč je obrazložil predsedniku republike kompozicijo monumetalnega spomenika * 70 figurami, ki je visok 18 metrov ln dolg 37. BEOGRAD, 11. — Jugoslovanski predsednik Tito bo vodil delegacijo SFRJ na tretji konferenci na vrhu neuvrščenih držav, ki se bo zari-ln v Lusaki 8. septembra. Zahodnonemški zvezni kancler Wllly Brandt Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin letošnjem juniju, v primerjavi z osnovnimi plačami leta 1966, v kmetijstvu za 48,7 odstotka višje, _v industriji za 41,5 odstotka, v t®o-vini za 24,1 odstotka in na področju prevozov za 25.7 odstotka višji. Kot torej vidimo, so ostale precej nazaj plače uslužbencev v trgovini in na področju prevozov. Izraelsko letalstvo bombardiralo palestinska oporišča v Libanonu TEL AVIV, 11. - Že drugič po uvedbi premirja na Bližnje vzhodu so izraelska letala bombardirali rala danes libanonsko ozemlje. Akcija, ki je trajala pol ure, je bila naperjena proti oporiščem palestinskih komandosov na področjih Harmonskih gora. Do incidenta je prišlo tudi na področju Golanske planote na meji s Sirijo, medtem ko je bilo na ostalih frontah mirno. Palestinski odposlanec obišče L.R. Kitajsko, Sev. Vietnam in Sev. Korejo AMAN, 11. — časopis »Al Fatah*, glasilo istoimenske palestinske organizacije, poroča, da je odposlanec palestinskega odporništva odpotoval včeraj iz Amana na obisk v LR Kitajsko, Severni Vietnam in Severno Korejo. Odposlanec bo izročil voditeljem teh držav poslanico predsednika izvršnega odbora palestinskega odporništva Arafata ter bo imel razgovore — kot poroča list — o »zadnji zaroti za likvidacijo palestinske revolucije.* Imenovan kitajski veleposlanik v SFRJ BEOGRAD, 11. — Agencija Tanjug poroča, da je LR Kitajska 1-menovala Tseng Taa za veleposlanika v Jugoslaviji. Diplomat bi moral v kratkem dospeti v Beograd. Ribičič na Norveškem OSLO, 11. — Predsednik zveznega Izvršnega sveta Jugoslavije Mitja Ribičič je dospel na prijateljski obisk na Norveško. .I^tri bo obiskal Srednjo Norveško, kjer bo gost predsednika norveške vlade Bor-tena. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiininniuunnumninriiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiuiiii« Springerjeva časopisa predčasno objavila besedilo pogodbe z Moskvo in obe prilogi Po mnenju bonske vlade gre za kršitev osnovnih načel časnikarske morale BONN, 11. — Zahodnonemška lista »De Welt» in »Bild Zeitung*. last najmočnejšega založnika v ZRN Axela Springerja, sta danes ponovno kršila vsa pravila časnikarske in politične korektnosti ter nepričakovano objavila besedilo pogodbe med Moskvo in Bonnom, ki jo je mišk ta zvezna vlada objaviti šele jutri, potem ko bi jo Brandt in Kosigin podpisala. Poleg pogodbe objavljata lista tudi priloženo pismo Scheela Gromiku in noto bonske vlade trem zahodnim veie *!lam. Lsta lista sta pred kratkim, sred začetkom moško skih pogajanj, objavila osnutek pogodbe, ki ga je pripravil zvezni podtajnik Egon Bahr na podlagi štirinajstih razgovorov, ki jto je imel s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Objava »dokumenta Bahr* je. kot je znano, spravila v precejšnjo težavo zahodnonemške pogajalce in povzročila nejevoljo tudi med moskovskimi predstavniki, ki prav zaradi tega niso hoteli na pogajanjih popuščati ter pristati na spremembe osnutka, ki jih je predlagal Scheel. Bonski glasnik von Wechmar je ostro ožigosal početje Springerjevih listov, češ da »kažejo zaničevanje do nemških nacionalnih interesov*, poleg tega pa »ne spoštujejo osnovnih načel časnikarskega poklica*. Glasnik je tudi izrazil upanje, da bo zveza nemškega tiska kmalu proučila to zadevo. Zvezni zunanji minister Walter Scheel pa je na tiskovni konleren-ci (o kateri podrobneje poročamo na drugem mestu) ostro kritiziral »časnikarsko nemoralnost, ki škodi mednarodnemu ugledu Nemčije*. Scheel je omenil, da je demokrščan-ska opozicija razpolagala z besedilom pogodbe že od nedelje, dodal pa je, da noče videti nobene povezave med tem dejstvom in današnjo objavo. Poudaril pa je. da ne bo j vedčasna objava besedila pogodbe imela nobenega političnega vpliva. Sovjetsko - zahodnemška pogodba, kot jo objavljata «Die Welt» in «B!ld», sestoji iz uvoda in petih členov. V uvodu izražata obe strani voljo, da prispevata k utrditvi miru in varnosti v Evropi in v svetu ter k miroljubnemu sodelovanju med državami. Nato se sklicujeta na načela listtoe OZN ter izražata željo po razvoju in utrjevanju medsebojnih odnosov, vštevši gospodarskih odnosov 'er znanstvenih, tehničnih in kulturnih vezi v interesu obeh držav. V prvem čienu Je rečeno, da smatrata SZ in ZRN kot najvažnejši cilj svoje politike »ohraniti mednarodni mir ter priti do Pomiritve*. Obe državi izražata daije žel.jo, da bi pospešili normalizacijo v Evropi ter razvoj miroljubnih odnosov med vsemi evropskimi državami »V tem pogledu — je rečeno v pogodbi — sprejemata kot izhodišče dejanski položaj, ki obstaja v evropskem proštom*. Drugi člen vsebuje postavko o odpovedi uporabi s'le v medsebojnih odnosih ter med drugim pravi, da se SZ in ZRN v medsebojnih odnosih ter v vprašanjih, ki zadevajo evropsko in mednarodno varnost, navdihujeta pri ciljih in načelih listine OZN. Tretji člen poudarja načelo priznanja obstoječih evropskih meja: mir v Evropi je mogoče ohraniti samo ob spoštovanju obstoječih mejnih črt; SZ in ZRN se obvezujeta, da bosta popolnoma spoštovali o-zemeljsko nedotakljivost vseh držav v Evropi v njihovih sedanjih mejah. Meje so in bodo tudi v bodočnosti nedotakljive, tako tudi meja na Odri in Nisi (med Poljsko in Nemčijo) ter meja med obema Nemčijama. Četrti člen poudarja, da pogodba med SZ in ZRN ne prizadeva dvostranskih ali večstranskih po- godb in sporazumov, ki so b’li sklenjeni v preteklosti, člen pet pa vsebuje določbe o ratifikaciji pogodbe. K pogodbi, kot smo omenili, sta priložena še dva dokumenta, ki jih »BTd* in »Die Welt» prav tako- v celoti objavljata. Prvi dokument je pismo zahodnonemškega zunanjega ministra Scheela svojemu sovjetskemu kolegu Gromiku. v katerem se poudarja, da pogodba ne nas protuje političnim ciljem ZRN in da ostane torej v veljavi načeto, po katerem ima nemški narod pra-v;co do združitve na podlagi samoodločbe. Drugi dokument pa je nota. ki jo je bonska vlada poslala trem zahodnim velesilam in v kateri je rečeno, da pogodba ohranja nedotaknjene pravice, ki jih Velika Britanija, Francija in ZDA imajo kot zmagovite sile do Nemčije kot celote in do Berlina. V notah se poudarja, da je to tudi stališče sovjetske vlade. Springerjeva časopisa spremljata objavo pogodbe z zelo kritičnimi komentarjh »Bild Zeitung* piše o »sovjetski politični ofenzivi v Evro-pi», katere namen nai bi bil »raz-širibi sovjetski vpliv na zahodno Evropo*. Pogodba z Bonnom je samo prva etapa te ofenzive, katere končni cilj pa naj bi bil »zmanjšati vojaško in politično prisotnost ZDA v Evropi*. Moskva naj bi 'me- la v načrtu celo nekakšno »evropsko OZN*, v kateri bi bile vse evropske države, vštevši obe Nemčiji. V »varnostnem svetu* tega organizma naj bi bili zastopani dve državi vzhodnega in dve zahodnega bloka ter ena neuvrščena država. Na ta način bi postala SZ vodilna sila v Evropi, ker bi ZDA ne imela vstopa v tej »OZN*. »Die Welt» pa meni, da ni SZ v ničemer popustila bonskim pogajalcem ter da hočejo Rusi »odpraviti prisotnost zvezne vlade v Berlinu*. PO DOLGIH POUTIČNIH RAZGOVORIH IN POGAJANJIH DOSEŽEN SPORAZUM TUDI ZA OBČINO V občinsko upravo bo stopil republikanski predstavnik PSU zapusti odborništvo za javna dela Po dolgih razgovori,h in pogajanjih. ki so se začela v petek in zaiviekla včeraj pozo v noč, je bil dosežen upravno-politiičnd sporazum med petimi levosredinsidmii strankami za sestavo levosredinskega odbora na pokrajini, za raz-čiščenje in nadaljevanje levega centra na občini in za določitev zastopstev v nekaterih javnih ustanovah. Kakor smo že poročali, so predstavniki KD, PSI, PSU, PRI in SSL najprej razpravljali in dosegli sporazum glede nove pokrajinske uprave. Pokrajinski svet se bo prvič sestal v torek, 18. t. m., ko bodo izvodili predsednika pokrajinske uprave, odbornike in dva namestnika. Kandidat za predsednika pokrajine je Micbele Zametti (KD), KD naj bd imela še eno odbomnišiko mesto in enega namestnika, PSI (Lucijan Volk) odborništvo za javna dela, PSU odbomi-štvo za splošne zadeve, turizem in osebje, PRI odborništvo za socialno skrbstvo in šolstvo, SSL pa namestnika odbornika s pooblastilom za higieno, zdr; vstvo in kmetijstvo. Po sinočnjem dogovoru bodo nastale nekatere spremembe v občinski upravi. Tako bo PSU zgubila odborništvo za javna dela in bo njen zastopnik, verjetno dosedanji odbornik za javna dela Mocchi. prevzel kot namestnik odbornika odgovor nost za splošne zadeve, republikanski zastopnik, verjetno ing. Gašperini, naj bi prevzel odborništvo za anagraf, odborništvo za javna dela pa naj bi prevzela KD. Po dogovoru o občinski upravi so se pozno v noč nadaljevala pogajanja glede zastopstev v nekaterih javnih ustanovah. Politično upravni dogovor je odobrilo vseh pet strank. Slovenska skupnost pa si je pridržala pravico dokončne odobritve po zaključku pogajanj za upravo devinsko - nabrežinske občine. ki še trajajo med krajevnimi predstavniki strank. Kakor je znano, zahteva SSL mesto župana. Koliko športnih čolnov je v Trstu Na pristojnem uradu pri luškem poveljstvu imajo vpisanih 2.010 Športnih čolnov z dolžino nad 4,5 metra. Manjša plovila niso registrirana, zato je nemogoče navajati ustreznih števil. 1.712 čolnov Je ta- kih, da bruto registrska tonaža vsakega ne dosega 3 tone; 297 čolnov ima tonažo med 3 in 25 tonami ,od 25 do 50 brt pa ima doslej v Trstu samo eno zasebno plovilo; gre za veliko jadrnico, M je opremljena tudi s pomožnim pogonskim strojem na bencin. Kar zadeva »parkiranje« čjlnov, se na Tržaškem že začenja čutiti večja stiska. Na jveč prostora je na razpolago v športnem pristanu Secchetta v Trstu (350 plovil), nato v Grljanu (300); v Sesljanju je prostora le za 30 čolnov, vendar jih je moč za silo privezati še kakih 100, pod pogojem da gTe za plovila «v tramsitu«. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča cenjendm odjemalcem in obiskovalcem, da bodo njen) prostori zaprti do vključno 22. avgusta zaradi letnih počitnic. NA POBUDO DRŽAVNEGA ODBORA ZA TOPOL XII. kmečki tabor V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH od 14> do 17. avgusta PETEK, 14. AVGUSTA ob 18. otvoritev ob 21. predvajanje filma »Tetanus« — Pred predvajanjem filma bo govoril o tetanusu dr. Aldo Fabiani. SOBOTA, 15. AVGUSTA Nastop godbe na pihala iz Divače NEDELJA, 16. AVGUSTA Nastop folklorne skupine Balariris iz Tarčeoba RAZSTAVA IDRIJSKIH ČIPK V GLAVNI DVORANI1 Tudi v naši deželi olajšave za gojenje topolovih nasadov Topolov les je večstransko uporabljiva surovina Ustanovljen poseben register žlahtnih vrst topola VSAK VEČER PLES OB IZ DIVAČE ZVOKIH ORKESTRA LESK • PRODAJA DOMAČEGA VINA • RAZSTAVA STROJEV IN KMETIJSKEGA ORODJA V KRAJU PASC0LLE PRI TRBIŽU Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli obiskal slušatelje tečaja na prostem Deželna uprava za razvoj kmetijstva ■ Mladina ima možnost, da se na posestvu uveljavi kakor v kateri koli drugi pridobitni panogi Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je včeraj odpotoval v Pa-scolle, slikovit kraj nedaleč od Trbiža, kjer tabori skupina mladih kmetovalcev iz raznih krajev Furlanije. Kmetovalci so prisotni v taborišču kot slušatelji VIII. tečaja o kmetijstvu na prostem, v okviru katerega obravnavajo nekatera posebno pereča vprašanja s področja deželnega kmetijstva. Odbornik Comelli se je zadržal dalj časa v razgovoru z mladimi slušatelji, ter načel z njimi zlasti vprašanje kmetijskega ustroja in razvoja nekaterih posebno pomembnih kultur za naše gospodarstvo. Comelli je v tej zvezi prikazal mladim kmetovalcem vrsto posegov deželne uprave v korist do- mače živinoreje ter nekaterih žlahtnih kultur, med temi zlasti trte in koruze. Govornik je naglasil pomen specializacije in organizacije v kmetijstvu ter zlasti zbliževanju pridelovalcev in skupnosti v razne zadružne oblike. Odbornik Comelli je tudi naglasil, da deželno kmetijstvo pravkar prehaja iz faze »konsurristične« gospodarske dejavnosti, to je iz faze pridelovanja raznih kultur za kritje družinskih potreb, v fazo »tržnega« gospodarstva, to se pravi v fazo pridelovanja raznega blaga za tržišče. V tem trenutku ima glavno vlogo v kmetijstvu neposredno upravljano kmetijsko posestvo, v okviru katerega je dana zlasti mladim močem možnost in Državni odbor za topol je na zad njem občnem zboru 23. marca letos sprejel med drugim vrsto pravil, ki bodo nadomestile doseda nja pravila iz leta 1963 glede pospeševanja gojitve toplovih nasadov ter prodaje mladik. Odborniki so na sej: tudi vzeli z razumljivim zadovoljstvom na znanje, tla je bila odboru priznana jurit ^a osebnost, kar bo občutno olajšalo njegovo delovanje v korist domačega gospodarstva. Tudi na področju dežele Furlanije - Julijske krajine je več topolovih nasadov, medtem ko se tudi sicer interes kmetov in gozdarjev čedalje bolj usmerja h gojenju topola. Kakor znano, gre za drevo, ki je zelo hvaležno glede hitrega vračanja človeku tega, kar je ta vložil v topolove nasade. Topol je drevo razmeroma zelo hitre rašče, njegov les pa se pridno uporablja v številnih industrijskih in obrtniških panogah. Pravzaprav se Italija uvršča že z določeno zamudo med visoko razvite dežele, ki so »odkrile« topol kot hvaležen in cenen vir surovine za domačo industrijo. Pri tem gre velika zasluga državnemu zavodu za oaoir in celulozo (Ente Nazlonale Carta e Cellulosa), ki poleg otipljrve pomoči nudi tudi strokovno pomoč prizadetim rejcem, hkrati pa tudi skrbi za primerno strokovno literaturo. V tem pogledu ne gre zamolčati, da omenjena ustanova na stopa že nekaj let na tržaškem velesejmu, kjer med drugim propagira prav gojenje topola. Drevo ljubi vlago, zato ga s pridom razširjajo zlasti ob rekah. V tej zvezi naj omenimo, da je tudi sosedna Jugoslavija zlasti v zadnjih letih pripravila obsežne načrte za »pogozdovanje« s topolom nekaterih rečnih dolin v raznih repu blikah. Prav tako poročajo iz drugih evropskih dežel, da se topolovi nasadi zaenkrat sicer nekoliko počasi, zato pa toliko bolj vztrajno razširjajo ter tako zagotavljajo po eni strani zadostne čedalje večje količine surovin po drugi pa tudi primerno sredstvo za zaščito tal prilika, da se’ uveljavijo kakor v katerem koli drugem odseku narodnega gospodarstva. Govornik je na koncu poudaril, da deželna u-prava t namerava še vnaprej vsestransko podpirati domače kmetijstvo, in sicer ’1e z raznimi finanč-nimi posegi, ampak tudi z vrsto pobud, ki naj krepijo, socialni in civilni razvoj kmetijstva. Pri tem sp ho deželna uprava še naprej oslanjala zlasti na deželni zavod za pred vremenskimi neprilikami in ru državnega odbora za topol. Od bomištvo v tej zvezi obvešča, da je bil pri državnem odboru ustanovljen uradni register tvrdk, gospodarskih organizacij in zasebnikov, ki se ukvarjajo z gojenjem topola, io pa register žlahtrih vrst topola. Kdor meni. da poseduje taksne vrste dreves, nai sestavi u-strezno prošnjo za vpis v register. Vsako prošnjo bo pregledala posebna strokovna žirija. Pokrajinsko ravnateljstvo poštne in telegrafske uprave sporoča, dia je M objavljen v Uradnem listu 29. Julija ministrski odlok o ponovnem sprejemanju prošenj za Izpit za 38 mesit svetnika drugega razreda v tehnični vodilni karieri za gradnjo tehnoloških naprav in zgradb. Kolkovane prošnje je treba vložiti osebno ali s priporočenim pismom pokrajinskemu ravnateljstvu do 28. avgusta. Kandidati morajo imeti diplomo v gradbeni aUi mehanični inženirski stroki ali v arhitekturi, ter diplomo, da so prestali državni topit za usposobitev k profesionalnemu delu. Kandidati ne smejo presegati 32. leta starosti, razen v posebnih primerih, ki so predvideni po zakonu. Kdor je že naslovili prošnjo na pokrajinsko ravnateljstvo pre«j 21. majem 1969, mu te avtomatično priznajo tudi za ta natečaj. razvoj kmetijstva (ERSA), ki je že začel izvajati organičen program posegov in pobud na tem področju. “ Osrednje ravnateljstvo Enalotto potrjuje, da bo žrebanje loterije št. 32 v četrtek, 13. avgusta. erozijo. Deželno odborništvo za gozdove in gospodarstvo hribovitih področij je te dni začelo s primerno propagandno akcijo, da bi obvestil čim širši krog zainteresiranih operaterjev o norih ugodnostih, ki so bile sprejete na omenjenem občnem zbo- premičnim In še nekaj VELIKI ŠMAREN IN VIŠEK TURISTIČNE SEZONE Na mejnem prehodu na Pesku včeraj dolge kolone avtomobilov Nujnost razširitve mejnega bloka na italijanski strani Blok pri Lipici naj se odpre za mednarodni promet Odslej bo treba še bolj paziti pri parkiranju avta. Ce bo ta oviral promet žerjavom mestnih redarjev odpeljali v Ul. Giulio, kjer bo moral lastnik plačati globo težkih tisočakov ...........................................................m.............um............ KAMPANJA ZA VARNOST NA CISTAH Nevarnost ni omejena le na podeželske ceste tudi v mestu prežijo nesreče in nevšečnosti Nepravilno parkirane avtomobile bodo redarji odpeljali eVohunski* avtomobili policije ■ Pešci in zebrasti prehodi Varnost na cestah; o tem vprašanju je v zadnjih dneh precej govora zaradi bližajočega se množičnega odhoda na počitnice. Navadno pa se pri tem vprašanju opušča problem nevarnosti po mestnih cestah. Seveda pri tem pride v poštev v manjši meri hitrost, prehitevanje, ustavljanje pri stopu . .. čeprav se tudi v mestu samem zgodijo nesreče prav iz teh razlogov. Vendar pa so večinoma v mestu nevarnosti bolj omejene na nekatera določena področja: semaforji, izsiljevanje prednosti, pešci. Tudi če te izglodajo manjše nevarnosti, ne bo zaradi tega pažnja s strani mestnih redarjev in policije manj stroga v mestu kot n. pr. na o-baJrri ali na trbiški cesti. Mestni redarji bodo v teh dneh nadzorovali vse važnejše ulice, predvsem tiste, po katerih se odvija največ prehodnega tranzitnega prometa tujcev, ki so namenjeni v Jugoslavijo. Nadzorovanje pa ne bo prepuščeno samo patruljam v uniformi, ampak bo krožilo tudi več »vohunskih avtomobilov« k* so popolnoma navadni avtomobili, brez kateregakoli znaka, iz katerega bi bilo razvidno, da je to policijski avtomobil. Tako lahko presenetijo ne discipliniranega vozača, še nekaj bo preskrbelo voznikom precej na dlege in sicer tistim, ki parkirajo avtomobile na nedovoljenih mestih. Občina, oziroma občinski mestni redarji razpolagajo sedaj z dvema premičnima žerjavoma, s katerima odstranjujejo vse nepravilno parkirane avtomobile. Seveda ne prav vseh, saj bi bilo nemogoče odstraniti več stotin avtov na dan. Posebni oddelek redarjev odstranjuje le tiste avtomobile, ki onemogočajo promet, za tiste pa, ki so samo nepravilno parkirani, seveda o-staja denarna globa. Ko parkirani avtomobil resno ovira promet, ga z žerjavom odpeljejo v Ulico Glulia 54, kjer je nalašč za to pripravljen prostor. Vse to pa stane kar precej: poleg globe mora neprevidni avtomobilist plačati še 8.000 lir za »prevoz« in 500 lir za vsak dan »stojnine«. Ta služba je začela delovati 1. avgusta in že v 11 dneh so odpeljali kar 108 avtomobilov. Največ so jih odpeljali prvi dan — 18 — dnevno poprečje pa je okrog 10 avtov. Večinoma so avtomobili nepravilno parkirani na obrežju, kjer ovirajo premikanje vlakov, vendar pa jih je tudi precej takih, ki o-virajo vožnjo avtobusov ki filobu-sov ali pa izhod zasebnih prevoznih sredstev. Da se ne bi zgodilo, da bi lastnik, ki ne najde več svojega avta, mislil, da so mu ga u-kradli, sporočijo takoj redarji po liciji in orožnikom evidenčno številko vsakega odpeljanega avtomobila. Torej tudi po mestnih cestah preži polno nevšečnosti in nevarnosti za neprevidne vozače. Posebno vprašanje pa so pešci; seveda imajo prednost na zebra-stih prehodih, vendar pa se često dogaja, da si to prednost naravnost izsiljujejo, ko je avto le nekaj korakov daleč. Če se pri tem pripeti nesreča je vedno kriv vozač, vendar pa je pešec tisti, ki jo iz-kupi. Zato je treba še enkrat priporočiti vsem previdnost: vozačem, ki mislijo, da so gospodarji ceste in pešcem, ki se mnogokrat vedejo, kot če bi bila cesta nekaj, kar so jim avtomobili s silo odvzeli in si' je treba zato s silo ponovno priboriti Sergij Premru Zdaj je turistična sezona na višku, počitnice, veliki šmaren, inozemski in domači turisti. Na cestah je živahen promet. V mestu tega več kot toliko ne zapazimo, razen ha parkirnih prostorih, ki so vsa zasedena, na cestah, ki peljejo skozi obmejne bloke, pa So dolge kolone avtomobilov. Največ jih je z inozemsko in tujo registracijo, s tržaško registracijo je več avtomobilov ob sobotah in nedeljah. Te dni smo si ogledali tri glavne mednarodne mejne prehode na Tržaškem in opazovali promet. Pri Fernetičih je več tovornjakov, kot na drugih mejnih prehodih, največji promet je čez blok pri Škofijah, največje kolone avtomobilov in največ čakanja pa je na mejnem prehodu na Pesku. Tudi včeraj popoldne in zvečer je bila dolga kolona avtomobilov na obeh straneh. Na e-ni strani skoraj do Kozine, na drugi pa skoraj do Bazovice. Na obeh straneh je bilo največ inozemskih registracij, v smeri Trst - Reka pa precej hrvaških. Ko smo vprašali policaja na italijanskem bloku, kako bo za veliki šmaren, je razpel roke, pogledal kvišku: «Eh, ne vem, se bomo vozili z avionom«. Mejni organi, tako na eni, kot na drugi strani, napravijo pač kar morejo. Zdi se nam pa, da bi se vsaj nekoliko pospešil promet, če ne hi na jugoslovanski strani ob takem prometu vedno uporabljali pečate, na italijanski strani pa naj bi nekoliko bolj sprostili carinsko kontrolo. To bi bili le začasni ukrepi, ki pa ne bodo rešili problema. O bloku na Pesku smo že pisali, poslanec Škerk je pred časom naslovil pismeno vprašanje na pristojno ministrstvo, obmejni organi se pritožujejo, ker so preobremenjeni z delom, promet se je toliko povečal in se še veča, da so uradi, naprave in osebje nezadostni, zlasti na italijanski strani. Na tem ozkem grlu, kjer je v vsako smer le en pas, se zatakne in promet ohromi, kakor hitro je nekaj več avtomobilov tudi izven turistične sezone, zlasti ob sobotah nedeljah in jugoslovanskih praznikih. Vedno bolj je torej očitna potreba, da se blok pri Lipici odpre za mednarodni turistični promet in da se na Pesku razširi mejni blok na italijanski strani. Mladoletni tatič za zapahi Pretekli petek je avtomobilska patrulja mestnih redarjev vozila po Ul. deH’Eremo, ko je eden od redarjev opazil mlajšega človeka, kako je z vespo cc. 50 drvel z vso brzino po ulici, njemu pa je z isto hitrostjo sledil motorist. Redarji so seveda takoj ustavili vespi-sta. Ko so ge legitimirali, so izvedeli da gre za 16-letnega Paola G., ki je malo prej v Ul. Settefon-tane ukradel vespo. Na srečo pa ga je pri tatvini zalotil sin lastnika vespe, 70-letnega Guglielma Spettija iz Ul. Galleria 5, ki je takoj skočil na svoj motor in se podal za njim. Gasilci preprečili ženski, da bi skočila skozi okno Včeraj, nekaj po 18. uri, so agenti letečega oddelka kvesture ter gasilci prihiteli, na telefonski poziv, v Ul. Petromio 7, kjer naj bi mlajša ženska grozila z nožem sostanovalcem, ki bi ji skušali preprečiti, da bi skočila z okna četrtega nadstropja, na cesto. Kakih dvajset gasilcev, ki so prišli do poslopja z avtocisterno, so v pričakovanju najhujšega s ceste takoj usmerili v smeri proti oknu večjo brizgalno z močnim vodnim metom, drugi pa so že imeli pripravljeno reševalno platno. Skupina agentov in gasilcev je nato stopila do vhodnih vrat žen-skinega stanovanja. Tu so najprej skušali s pretvezo prepričati 38-letno Luigio Prikl, naj jim odpre vrata Ker pa je ta trmasto vztrajala pri svojem, so s silo odprli vrata in in vdrli v stanovanje. Z bliskovito kretnjo so jo končno onemogočili, da bi grožnjo uresničila. V Ul. Petronio je prihitel tudi dežurni zdravnik RK dr. Coceani, ki je odredil, da se Priklova odpelje v tržaško psihiatrično bolnišnico. Neznani vlomilci so ostali praznih rok Neznani vlnrpttc1. M so v noči med soboto in ponedeljkom vdirll v tovarno «MaaioaBi'ane triestima« v Ul Querind 6, so ostali... praznih rok. Čeprav so temeljito prebrska,ki po uradu direkcije in uprave tovarne so se morali kaj kmalu spri-jezoM z mislijo, da v tovarni ne bodo nafki denarja. Kvečjemu zrnca moke, ki pa jih očdvldmo ndso zanimala. Vloma se je prvi zavedel 36-letni mlinar Gtovamni Innocente z Reške ceste 342, ki je v ponedeljek ob 6.30 zjuitrai, kot običajno, odprl vhodna vrata v tovarno ln opazil, dia je bilo okno odprto. Ker se mu je stvar zdela sumljiva je šel nemudoma pogledat v urade, kjer pa je bdo vse v neredu. Agenti letečega oddelka ln znanstvenega oddelka kvesture so po telefonskem sporočilu takoj prišli v tovarno, kjer iu je čakal že oskrbnik tovarne, 59-letni Giorgio Palin iz Ul. G«vteri 48. Skupaj so sl nato orisdaiH tovarniške prostore in UPotoviiM, da so neznani zlikovci vdriii v tovarno skozi okno, približno 2 metra visoko od tal fllllllllllllMMIIIIIIIIttlllllMIIIItlltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttllllllllllllllHIIIIttltllllltlllllllf IlllllltlllllllVf II SINOČI V PETROLEJSKEM PRISTANIŠČU EKSPLOZIJA BENCINSKIH HLAPOV NA TANKERSKI LADJI «SEGESTA» Pri nesreči sta bila ranjena poveljnik in mornar Gasilci so preprečili, da bi plameni zajeli ladjo MIRAMARSKl PARK Prireditve « L U Č I IN ZVOKI« Urnik tedenskega programa od 7. avgusta do 15. septembra Ponedeljek: ob 21. url «,Maxtmt-llari of Mexlco» v angleščini; ob 22,15 «Massimiliano e Car-lotta« v italijanščini. Torek: tedenski počitek. Sreda: ob 21. «Der Kalsertraum von Mlramar« v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Četrtek: ob 21. url «Maximillan of Mexlco» v angleščini; ob 22.15 «Masslmiliano e Carlotta« v italijanščini. Petek: ob 21. uri «Der Kalsertraum von Mlramar« v nem-ščini; ob 22.15 «Massimlliano e Carlotta« v Italijanščini. Sobota: ob 21. in ob 22.15 dve predstavi »Massimillano e Car. lotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21. url «Der Kaiser, traum von Miramam v nemščini! ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta« v Italijanščini. Avtobus «M» tz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») do Mi-ramara, z odhodi ob 20.30 in ob 21.45; povratek lz Miramara v Barkovlje ob koncu vsake izmed dveh predstav. Vstopnina: 400 lir (otroci, člani ENAL in skupine po 300 lir) Šolske vesti IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LA TINSCINE. Ravnateljstvo nižje srednje Sole »Ivan Cankar« sporoča, da bo 15 septembra izpit lz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučni Izpit letos ali v prejšnjln letih In želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k iz. pitu iz latinščine v poletnem roku pa ga niso Izdelali Prošnjo na nekolkovanern papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo in Jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričeli v ponedeljek. 7 septembra 1970 Ravnateljstvo državnega znanstve nega liceja »France Prešeren« v Tr. stu javlja, da se pričnejo vsi poprav, ni Izpiti v jesenskem izpitnem roku Šolskega leta 1969/1970 na znanstve nem liceju višji gimnaziji in kla slčnem liceju 7. septembra 1970 ob 0.30 s pismeno nalogo iz Slovenščine Hazpored ostalih pismenih ln ust nib izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski Sole. Havnateljstvo sloven .ke drž. srednje Sole »Fran Levstiki na Proseku z od deljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1969/1970 7 septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje šole »Srečko Kosovel« na Opčinah sporoča da se začnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek. 7. septembra 1970, ob 8.30, Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski v šoli Tudi v naSem uredniotvu oprajeniarao prispevke za aolo-apomanik v Cerknem ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiuiii 111111111111111111111(111 u ii Gledališča POLITEAMA ROSSETT1 NoceJ se zaključi »Festival operet* 1970», ki ga je priredilo gledal®* Verdi s sodelovanjem letovlščarsK* ustanove. Ob 21. uri bo v gledal®11 Rossettl zadnja predstava BenatzkyJ*‘ ve operete «Pri belem konjičku« 1 običajnimi Igralci: Aldo Fabrizi, T0-ny Renis, Gisella Pagano, Edith Mar-telil, Carlo Gaifa, Gabriella Port3' Sandro Massimini, Lino Robi, Car" Rizzo in Lino Savorani. Opereto, » jo Je zrežiral Vito Mollnari, bo tajništvo tržaške pokrajine, ■ Geppa ai, ob ponedeljkih, sre-petkih od 10. do 12. ure. •■Saška pokrajina razpisuje na-1 za kritje mest bolndčark v rl“®tri<5na bolnišnici, ki bodo o-r® Prazna v obdobju 30.7.1970 — ‘ 'l®7l in za vključitev v lestvico ^Prejem v službo začasnih bol-jjjk s pogodbo na določen rok. ^°ji so isti kot pri prejšnjem U tudi pojasnila Je moč ‘ah V ie oh1671!®11111 ln iTr Pri generalnem tajništvu tr-POkrajžne mki Pred vhodom v Devin je samo napis v italijanščini . _____________ Hi in v šempoiaju - poKrajine Nova dvojezična napisna tabla pred vhodom v Medjo vas """Miuinu...................imuni.................Hlinili..... lARADI PRISTOPA pomorske družbe k aecs Polemika med Tržaškim Lloydom in pomorskimi agenti iz Genove Slednji se boje Lloydove konkurence - Iz Italije vsakih 10 dni pošiljka kontejnerjev za Avstralijo? PRIMORSKO GLEDALIŠČE V NOVI GORICI PRISTANIŠČE P0RT0R0SEGA Predstave za VSO Primorsko Po dosedanjem poteku računajo . , j. . i T. .... za letos milijon ton prometa m tudi za rojake v Italiji Gledališče lio v novi sezoni uprizorilo sest ali sedem premier, med njimi tudi dela, ki bodo v Sloveniji prvič izvajana . Pri gostovanjih bo ansambel tesno sodeloval s Slovenskim gledališčem iz Trsta V Primorskem dramskem gledali- drugih gledališč ter iz slovenske te-1 ki skupaj z vozilom presegajo težo L. — i.-. KJ 1 ~ ... _ l_ • • • m. • j.j-irrr. rn ___is.: .. -- -4.-1- 1A a _ ^ Tržaškim Lloydom in genov-tdruženjem pomorskih agen-^ Je v zadnjem času razvnela J žolčna polemika v zvezi z 'Tjjfn pristopom tržaške pomor-wuružbe k mednarodnemu spo-1 AECS. Poglejmo si na krat- v smislu te klavzule opravljal posle generalnega agenta omenjenega sporazuma v vsej Italiji. Genovski agenti so takoj nastopili proti tej nameri Tržaškega Lloyda ter preko strokovnega tiska za , cs- Pogif.i«10 “ na krat- i pozvali vlado, naj razveljavi spo-r* kaj gre. Tržaški Lloyd se | razum in naj upošteva dejstvo, da govoril z drugimi sedmimi po- ^ pobude kmalu zatrle vsa- ko delovanje «rednih» pomorskih a-državi, to je okoli 500 'govoril z drugimi sedmimi po-Jto družbami iz Velike Brita-L * fflncije, Zahodne Nemčije in jj^Hske, da bodo, pričenši z le-avgustom, vzpostavile med J" ih Avstralijo redno kontej-Progo. Za to progo, ki bo ,®ia v okviru pasebnega spo-»Australia Europe Contai-“^■vioe* (AECS) bodo omenjene at?ke družbe skupno postavile d za prevažanje blaga v kon-ito> Tržaški Uoyd pa bo v ®kvh-u sodeloval z eno ladjo — še ruma, ter jo menda na i* v kratkem naročiti v eni 6 'tomačih ladjedelnic). Do te i to dogovor posebno vznemiril jaških pomorskih agentov, saj ,v- da državne pomorske druž-l rSai° PD cooperation*. (Bilo je 7. novembra 1942, ko sem ga obiskal 81 se pri njem zado-žal kar dolgo-Stike je imel z bivšim tržašk®8 škorom Fogarjem, ki so bili vet kot diplomatski.) In še, jese®1 1943, je Tonci Vuku, ki se je v spremstvu hčere preko Rima vračal iz internacije, izročil veri0 vsoto denarja, da jo nese jugosv vanskim partizanom v Umbn?: med katerimi je bilo tudi neM Slovencev (14). Tanča je naroč®0 izvršil in na povratku v Gorico 0 tem poročal. Iz same Ljubljane goriška sku' pina ni dobila odgovora in ve# do 11. avgusta 1941. Tokrat se P prikazal zastopnik ljubljanske fK dine, ki jo je vodil dr. Gosar (#-(glej F. Škerl (12).) Gosar je " idejni ustanovitelj krščanskih ^ cialistov v Sloveniji. Spomin)®1" se — o tem revija «čas» — Pjf govetga nastopa na katoliškem st" du 1923, ko je prišel v ostro P9 lemiko z Ujčičem, profesorje® moralke na bogoslovni fakulteti Ljubljani, nato nadškofom v Bee gradu. Šlo je za opredelitev F toličanov do kapitala din n.jegej ocenitev. Gosar je takrat že F šel v tem vprašanju zelo h-®: socialistom. Med Goričani ,ki nekaj brali, je bil znan po 5 ■ cialni čitanki, kjer je imel prispevek (izdala Goriška Met°f jeva družba že 1925.) Z njimj sodeloval Besednjak kot sou^r nik «Socialne revije» (1924 da»F Omeniti moram še zlasti G*#®*, jevo oceno sovjetskega s°.c'a,L ma, kjer je kritiziral »podržavi nje* in zagovarjal «podružaW\ nje* in seveda s tem pove**1', samoupravljanje (15). Da srno na jasnem, Gosar je bil samo F retioni mislec, ideolog kršč-a socialistov v Sloveniji, ki niso * piti v ospredje kot politična ?K pina, izjemo tvori le Jugoslo-v^ ska strokovna zveza (Fajfar; j Brecelj). Krščanski socialisti se zbirali še v Krekovi ml®®' Tudi »križarji*, ki se pa na*8^ no niso udejstvovali v politiki; po svojem gledanju na P0*® brli Gosarjevi pristaši. —. Goričana, pri katolikih jih j® la vrsta, ki so se priznavat j krščanske socialiste, razen izjem recimo vsa generacij®’ je prišla na površje po prvi.s y tovni vojni. Ne samo, da F odklanjala klerikalizem; zarad* b, sivnosti, da ne rečem več, Vjj) kana do slovenskih in' hrvaSja cerkvenih zadev, je bila ostrLfli kritična do Vatikana samega. priznavam zase in za svoje z^, ce, da smo raje bili »krščae^j. kot »katoliški*. Bolje je piti. pri izvirku, kot ob toku, mr- m ogreje ali skati. Za »katoliške* ^ so vse papeževe besede bile zmotljive, sprejete nekritično- ... ta 1941 pa Goričani nismo Pr'g) našali Gosarju (glej več P°d * dr. F. Škerl 1. c.). Tudi on s® ^ čeprav Natlačenov nasprotnik^ bi ga imenoval tekmeca, sjrjpi da ni imel političnih aspiracij j. profesor), omadeževal pri "a skih dogodkih 1941. Gosar Je ^ tej goriški kritiki ,kot sodi®-i stil v ospredje svoje sredkifj skupine prof. Jakoba Šolarja,-je meni pisal nato nekaj P1^-ki so zadevate »sredino*, < sko zvezo*, četnike in polo^j^l Ljubljani. Leta so ležala ^ nama. Kot petošolec sem g® poznal na šentviški gimnaziji žitnicah, ko se je priprav v8: ji profesuro. Znal se je po®28'1^ fantiča, posodil mi je svod0 * p cosko slovnico, z menoj ^e Levarja!... Nato se nisva več (Nadaljevanje 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, l8jfj 20.30 Poročila; 8.45 Morm®8i oddaja; 9.10 Glasbena mati® to 10 05 Pisan svet pravljic in zgF. 10.20 Iz »Slovenske popevke ^ 10.45 Skladatelji mladini; vas doma; 13.10 Odlomki iz PFte-Nikola Šubič Zrinjski; 13.30 1®^ tijski nasveti; 13.40 Od vaS’ vasi; 14.30 Priporočajo vaIL^ 15.10 S koncertnim orkestre® -j. džarske RTV; 15.35 Naši P08'© ci čestitajo in pozdravljajo; Lj. Glasbeni intermezzo; 16.40 ,a; hen recital flavtista Fedje 17.00 Vsak dan za vas; 18-10 } dina sebi in vam; 19.15 Od®"), j5 juga; 19.45 Kulturni globus; j. Glasbene razglednice; 21.00 ® j koncert; 22.10 Koncertanti® 0 be lahke orkestralne glasbe; -F,; Jazz; 00.05 Literarni noM1® 00.15 Zabavni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za mladino; Športni dnevnik in . al. kr°®e; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tisteg® a‘jK 22.10 Športna sreda; 23.10 D°eVI II. KANAL 19.20 Evrovizija: Velika nija — SP v kolesarstvu; * s Dnevnik; 21.15 »Dekle z dežele* film. 19- JUG. televizija 09 21.00, 24.00 Poročila; l9jLjiti zomik; 19.25 Plus pet — . ctezi: ski kviz; 20.20 Na sedmi s ,vgc 21.35 G. Rossini: Seviljski — Teatro Verdi v Križank®1' SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V ANGLIJI OD SOBOTE, 1. AVGUSTA DO NEDELJE, 9. AVGUSTA NA PADRIČAH IN V GROPADI Bosisio je osvojil srebro v zasledovalni vožnji Italijanska amaterska zasledovalna četverica v polfinalu V tandemu so «azzurri» izpadli že v četrtfinalnih vožnjah LEICESTER, 11. — Zadnje tekanje v ponedeljek ponoči je c:'nes'° medaljo tudi za Italijane. v„,er ne zlato, kot so si pričako-i .• temveč le srebrno. Priboril Je Bosisio v zasledovalni vožnji ral ’?’!0^s‘ona'ce. V finalu je mo-l . kloniti Angležu Porterju, proti j teremu se je v prvih krogih zna-1 v vodstvu, potem pa je posto-rtla zgubil prednost in na koncu zaostal za skoraj 12 sekund. fe8nes Pa Je na leicestrsko dirka-i Ce Posijalo sonce, ki je vsem koli K- ^a'° ve^ volje. Takoj ob je bil na sporedu tandem za v™?terje, kjer so opravili izločilne le‘nje. Italijani so se v četrtfina-uvrstili, tam pa so srečali moč ekipo Francije, ki jo sestavlja ZtllUffAIrnln#« *« kllHAfini t i », zmagovalec v hitrostni vožnji ,,°relon in njegov tovariš Quintyn. t_. Ppyi vožnji so se Italijani do-, kruli francoskega tandema in so Jr diskvalificirani. V drugi vožnji y sta Francoza gladko zmagala. Polfinalu se bodo srečali Fran-j.1, oboji Nemci in Nizozemci, italijanski amaterji, ki se udele-Jejo zasledovalnih voženj pa so . Uvrstili v polfinale. Odpravili ,. Nizozemsko in zabeležili najslab-čas v četrtfinalih, zato se boji. morali srečati z Zahodno Nem-ki je zabeležila najboljši čas .d^gem polfinalu pa se bosta VisM1' Vzhodna Nemčija in So-jetska zveza. Italijansko četverko stavljajo naslednji kolesarji: Baz-1-1’ Borgognoni, Morabito in Povil julijanski trener pa je izja-lii’ ,aa je zelo težko, da se Ita-kp !. uvrstijo v finale, kot lani, p )im manjka še izkušenosti. (rtf.°znn ponoči so se zaključile če-f ‘,'nalne hitrostne vožnje za pro-,t|i!°nalce. V polfinale so se uvr-„ 1 Italijan Gaiardoni in Damia-. ter Avstralec Johnson. Kar zait;!? četrtega polfinalista so sodni-duločili, da bo to Loevesyn (Niz.'). J, Polfinalu tandema je prišlo do n 'k'ega presenečenja ko je zahod-»,?®mška dvojica izločila favorita ^eloria in Quityna. Spored SP v kolesarstvu °irkauščne vožnje U, Danes, 12. avgusta |/?'J|1 vožnja za motorji za pro-Jtonalce (finale); hitrostna vožnja #»l Pr°fesionalce (polfinale In fl-(|,i? I tandem za amaterje (finale); l«1 na zasledovalna vožnja (polil 14 la finale) i . maseevala poraz iz prejšnjega Kapičič 5, Kneževič 8. Čermak 6, Karati 2, Ivkovič 2, Marter 1. Ro-cevskj 7. Fides: Abbate 4, Ajken 36, Bufa lini 4, Coen, Cagli 2, D’Aquila 8, A. Errico 5, V. Errico, Maggetti 3, VVilliams 9. Včerajšnja izida. LEVIŠ - ELDORADO 95:85 (47:36) Leviš: Norvvood 21, Calzonetti. Moore 20, Clukey 6, Rovvland 4, Grant 23, Lecki, Sherere 2. San-ford 19. Eldorado: Schull 22. Bergonzoni 4, Angelini. Stagni 2, Garzi 2, Ku-sleika 15, Fisher 26, Marrs 14 4» • • JUGOSLAVIJA - FIDES NEAPELJ 89:71 Jugoslavija: Jelovac, Žorga, Vuči-nič 11, Kotarac 21. Simonovič 26. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiii CAGLIARI, 11. - Cagliari bo prvo tekmo na novem stadionu Sant’E-lia odigral 12. septembra proti Masseseju. Srečanje bo prijateljsko. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Velik organizacijski uspeh «Drugega športnega tedna Eaje» V nedeljo so podelili zmagovalcem številne pokale in druge nagrade - Zaključni govor predsednika Marina Milkoviča Zopet brata Miloš Djurdja Bjedov postavila nov rekord na progi 200 m delfin VEVČE, 11. — Najbolj pričakovana panoga .je bila nedvomno 100 m hrbtno, kjer so vsi pričakovali re-vanš Predraga Miloša bratu Neon du za poraz: to' ga je utrpel na dvojni razdalji. V to tekmovanje bi se lahko vrinil tudi Rovin.jčan Rudan, ki ima tudi nekaj računov z Zagrebčanoma. Borba je bila res zanimiva in Predragu je povsem uspelo, še več, postavil je tudi nov jugoslovanski rekord na tei razdalji. Za njim se je uvrstil Nenad Miloš, tretji pa je bil Rudan. Mirjana Šegrt je dosegla nov ju goslovanski rekord na progi 200 m delfin z res odličnim časom 2'25"8, kar predstavlja tretji letošnji evropski najboljši čas. Podvig je toliko bolj pomemben, ker ga je dosegla brez konkurence. Prejšnji najboljši jugoslovanski čas je bil kar za dve sekundi in eno desetinko slabši. Na progi 1.500 m je imel Rogo-š;č resnega nasprotnika v Čargu. Po 1.000 m je imel Spličan le tri metre naskoka, resnici na l.iubo pa se ni niti kdo ve kako trudil, da bi ga povečal; v finalu je Rogo-šič nekoliko pospešil tempo in prepričljivo zmagal. Na tej progi jc pionir Vlašič postavil nov razredni rekord. EKIPNA LESTVICA PO DRUGEM DNEVU 1. Jadran Split 31.304 2. Primorje Rijeka 21.059 3. Mladost Zagreb 18.662 4. Triglav Kranj 14:162 5. Partizan Beograd 9.081 6. Mornar Split 5.993 7. Medvešček Zagreb 4.136 8. POŠK 3,960 9. Jug. Dubrovnik 3.668 Finale 400 m prosto moški: 1. Rogošič (JS) 4’35”8 Finale 100 m prsno moški: 1. Kurbanovič (Par.) 1’13”6 Finale 100 m hrbtno moški: L P. Miloš (Ml.) 1’01”8 Finale 400 m mešano moški: 1. Rogošič (JS) 5’13”0 Finale 4x200 m prosto moški 1. Mladost Zagreb (Miloš, Perha-rič, Pedišič, Kokolj) Finale 400 m prosto ženske: 1. Boban (JS) 5'01”8 Finale 100 m prsno ženske: 1. Bjedov (Mor.) 1’21”0 Finale 100 m hrbtno ženske: 1. Pilič (JS) 1'13”0 Finale 400 m mešano ženske: 1 Boban (JS) 5’48”8 Finale 800 m prosto ženske: L Boban (JS) 10’35”8 Finale 1500 m prosto moški: L Rogošič (JS) 18’35”0 PLAVANJE Sedem rekordov na mladinskem prvenstvu RIM, 11. — V drugem dnevu italijanskega mladinskega plavalnega prvenstva so potolkli štiri mladinske in tri članske rekorde. Fabrizio Nardini je dosegel normo za udeležbo na evropskem prvenstvu v Barceloni. Po- V nedeljo se je zaključil «2. športni teden Gaje*. Zaradi velikega uspeha, ki ga je imela ta manifestacijo, jo lahko povsem upravičeno uvrščamo kot našo letošnjo največjo športno prireditev. Predsednik Milkovič Predsednik organizacijskega odbora Marino Milkovič je ob zaključku prireditve povedal naslednje: «Ko se poslavljamo od našega športnega tedna, se nam misli ustavljajo zdaj pri tem zdaj pri onem športnem dogodku. Prikličejo nam v. spomin znane obraze velikih in malih športnikov, vse potne, z ne-petimi mišicami: obraze, na katerih smo videli trdno voljo in borbenost, ki odlikujeta vsakega športnika. In prav ti obrazi so izraz tistega, kar si mi kot šnortna organizacija in tudi napredna moderna družba želi. Človek se mora boriti za napredek, za zdrave ideale, za uspeh. Uspeh pa je odvisen od treninga, trdne volje in borbenosti. Moderna napredna družba mora i-meti stalno odprte oči. da bi se ne ponovilo to, kar se je v zgodovini človeštva prevečkrat ponavljalo in se, kliub vsem izkušnjam, še danes ponavlja. Zato mora človek trenirati, boriti se mora vedno in povsod, do konca svojih dni in moči, za dosego pravice in enakopravnosti. Biti mora kot atlet, ki se nori od starta pa do cilja, dokler se ne pretrga nitka, ki mu naznani zmago.» Pokali in trofej‘e Pokale in .trofeie so dobila naslednja moštva ali tekmovalci: Ženska odbojka: Prvouvrščena ekipa — Polet (Poka! FTL-SNIA d.d.) Moška odbojka: Prvouvrščena ekipa — Gaja (Pokal dežele Furlanije - Julijske krajine) Med dvema ognjema Prvouvrščena ekipa — Primorec (Pokal gostilne Grgič s Padrič) iiiiiiiiMmiiiiiitiiuiiimiiiiiiiiimuuiiiiiiiniimmiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiimimitiiiiiiiiii leg njega so to normo dosegli še Tomassini, Sordellijeva, Papige va in Carboni. Novella Calligaris, trenutno najboljša italijanska plavalka je postavila nov italijanski rekord na progi 200 m delfin s časom 2’33"5. Po drugem dnevu so ekipne lestvice take: Naraščajniki: 1. R. N. Florentia 97 Roma Nuoto 97 3. Lazio Nuoto 62 4. S. N. Asroma 41 5. C. C. Napol 39,5 Mladinci: 1. Lazio Nuoto 101 2. C. C. Aniene 75 3. C. C. Napoli 62,5 4„ Genova Nuoto 50,5 5. R. N. Napoli 35,5 Naraščajnice: 1. C. C. Aniene 121 2. Lazio Nuoto 98 3. N. C. Milano 38 C. C. Napoli 38 5. R. N. Trento 34 Mladinke: 1. C. C. Aniene 94 2. R. N. Patavium 73 3. Lazio Nuoto 64,5 4. S. N. Asroma 36,5 5. Nuot. Padovani 33 R. N. Trento 33 R. N. Florentia 33 Bližanje: Prvouvrščena ekipa — Trela Zgonik (Pokal Primorskega dnevnika) Drugouvrščena ekipa — Repen B (Pokal Gaje) Tretjeuvrščena ekipa — Breg C (Pokal Gaje) Košarka: Prvouvrščena ekipa — Servola-na (Pokal SKGZ) Balinanje: Prvouvrščena ekipa — Gretta (Pokal bar Guštin — Padriče) Drugouvrščena ekip« — Triestina (Pokal FIL-SNIA) Tretjeuvrščena ekipa — Devin (Pokal FIL-SNIA) četrtouvrščena ekipa — Gaja (Pokal Gaje) Maraton Gaje: Prvouvrščena ekipa — Gaja (Trofeja Gaje) Moška odbojka: (prijateljsko tekma) Zmagovalec tekme -keta tržaške občine) Nogomet: Bor (Pia- KOŠARKA Evropsko mladinsko prvenstvo vX>V .u Komu zlato v Atenah? Nadaljuje se polemika o starosti nekaterih igralcev Za Jugoslavijo le še tekma z zahodnimi Nemci ATENE, 10. — Že včeraj smo poročali, da so bodisi Jugoslovani bodisi Italijani odpravili svoje nasprotnike in tako dosegli polfinale. V četrtem kolu so dosegli naslednje rezultate: A skupina SZ - ČSSR 77:61 Bolgarija — Turčija 76:63 Italija - Belgija 93:66 B skupina Grčija — Španija 92:71 Zah. Nemčija — Romunija 69:66 Jugoslavija — Poljska 85:72 Po četrtem kolu ima v A skupini Italija 6 točk in je na drugem mestu za ekipo SZ. Položaj je jasen tudi v B skupini: prvo mesto bo po vsej verjetnosti pripadlo Grčiji, ki je za sedaj še brez poraza in bo verjetno tudi ostala. Na drugem mestu je Jugoslavija, ki je do sedaj izgubila samo eno tekmo in sicer proti domačinom. Jugoslavija mora še odigrati tekmo proti Zah. Nemčiji, ki še ni zbrala točke. V Atenah je še vedno na dnevnem redu starost nekaterih igralcev. Ofenzivo so sedaj sprožili Turki, ki objavljajo članke, ki so jih grški časopisi imeli pred začetkom prvenstva in v katerih se spra- šujejo, ali je pošteno igrati z e-kipo, ki ne odgovarja starostnim mejam mladincev. Zdi se, da je grška ekipa, ki se bori na tetn mladinskem prvenstvu ista, ki bo branila grške barve na olimpiadi v Muenchnu. Kot rečeno sta jugoslovanska in italijanska ekipa izven vseh teh polemik. RIM, 11. — Italijan Antonio Sbar-della je med sodniško trojico, ki bo sodila tekmo med Estudiante-som in Feijenoordom v Buenos Airesu. Glavnega sodnika bodo izžre-bali pol ure pred začetkom tekme. OBVESTILO Odbor Sšl sporoča, da se bodo udeleženke ženskega odbojkarskega tečaja vrnile iz Rovinja v četrtek, 13. avgusta med 16.30 in 17. uro. Avtobus se bo ustavil na Foro Ulpiano pred sodiščem. • • • Med sobotno tekmo Jugoplastika — Saba v Nabrežini je obiskovalec izgubil večjo vsoto denarja. Najditelj je naprošen, da bi se obrnil na vodstvo ŠD Sokol. Mladinci Olimpije Ljubljana — (Pokal Slovenske skupnosti) Velik uspeh «2. športni teden Gaje* je organizacijsko potekal v največjem redu. Za to gre seveda zasluga pa-driškim prirediteljem, ki so sedaj lahko upravičeno zadovoljni z opravljenim delom. Uspeh je bil tudi glede množičnosti. V enem tednu je namreč na Padričah nastopilo preko 350 tekmovalcev. Poleg tega ie bilo na sporedu nekaj zelo zanimivih in kakovostnih tekmovanj, ki so dali prireditvi še večjo pomembnost. Mednarodna košarkarska tekma med Jugoslavijo in Borom je zapustila nepozaben spomin. Sreča-pju je prisostvovalo približno 2 000 gledalcev. Ena najlepših točk je bila tudi kotalkarska revija, ki so jo prikazali gojenci ŠD Poleta. Zanimiva je bila medanrodha tekma med mladinskima nogometnima postavama Gaje in ljubljanske Olimpije, tiadalie turnir v balinanju. Skratt* ni bilo tekmovanja ali tekme, ki bi ne vzbudilo zanimanja, privabilo velikega števila gledalcev. Sicer pa oglejmo si posami športne panoge. BALINANJE Balinarskega mednarodnega turnirja se je udeležilo 16 četverk, in sicer: Triestina, Devin, Gretta, Komen, Koper, Modri val, Križ, Iskra Sežana, Reka, Bor, Primorje, Postelegrafoniri, Časa Gialla, Auri-sina, Ferroviario Opčine, Gaja A in B. Turnir je bil na visoki tehnični ravni, saj so domači prireditelji poskrbeli za to, da so vključili v svojo manifestacijo kakovostne in dobro pripravljene ekipe. Po Zanimivem in borbenem finalu je prvo mesto odneslo četverka Grette. ki je premagala Triestino s 15:8. Na tretje mesto se je uvrstil Devin, četrta pa je bila Gaja A. BLIŽANJE Tekmovanj v bližanju se je udeležilo skupno 12 ekip, kar kaže. dš je ta športna panoga še kar priljubljena pri nas. Breg je namreč prijavil 3 moštva. Repen 4, Gaja 3, Strela Zgonik in Primorec po L Zgoniški predstavniki so se dobro pripravili za ta turnir in so tudi povsem zasluženo zmagali. Končna lestvica: 1. Strela Zgonik 2. Repen B 3. Breg C 4. Gaja C KOŠARKA Poleg tekme med jugoslovansko reprezentanco in Borom, ki je bilo za naš šport edinstveno doživetje, je precej uspel tudi košarkarski turnir, na katerem so nastopili Bor, Servolana, Sežana in Salonit iz Anhovega. Končna lestvica: 1. Servolana 2. Bor 3. Sežana 4. Salonit KOTALKANJE Na otvoritvenem večeru športnega tedna so veliko pozornost vzbudili openski kotalkarji, ki so s svojo uspelo revijo navdušili številno občinstvo. Gojenci podjetnega tre nerja Maria Vitte so tako ponovno dokazali, da je kotalkanje prikupna športna panoga, ki bi morala ne dvomno zajeti tudi našo mladino. MARATON GAJE Oskar Grgič, član Gaje je z odličnim časom 21’21" pretekel 5.400 m dolgo progo. Takoj za njim se je uvrstil Borov predsednik Fabij Ru-zier, Ta nočni tek, ki je potekal mimo nekaterih naših vasi, je bil za gledalce veliko doživetje. Napeti obrazi, bakle, plave luči policijskih avtomobilov, navdušeno spremstvo: vse to je dalo temu tekmovanju neko prikupno skrivnost, ki je očarala vaščane. MED DVEMA OGNJEMA Troje ekip se je udeležilo turnirja «med dvema ognjema*. Moštvo trebenskega Primorca je bilo nedvomno najbolje pripravljeno in je tako tudi zasluženo osvojilo prvo mesto Končna lestvica: 1. Primorec 2. Gaja 3 Repen NOGOMET Na sporedu sta bili dve nogometni srečanji. Prejšnjo nedeljo sta se pomerili vaški enajsterici «poro- $ je vsekakor lahko nekaj mini« K voril in da je povedal, kako s® ij prvi pilot Caligari boril z vS silami, da bi rešil potnike. ji lo pa je padalo, zaradi požar8’ « je izbruhnil v zadnjem delu,* ^ nadaljeval Loo. Zdi se, da so zadnje besede prvega pilota' tl Bog, usmili se vseh nas!* sodišče ji danes obsodilo 25-l^j ga Christosa Bikakisa, ki »moralnih predsodkov* noče viti vojaške službe. Mladeniča ^ zaradi istega prekrška sod'11 dvakrat. .................milim.imniiinmuni............................... PRED PONOVNIM SKRČENJEM PROGRAMA tAPOUO* Kriza v vesoljskih načrtih ZDA WASHINGTON, 11. - V dobro obveščenih ameriških krogih se je zvedelo, da obstaja nevarnost, da bodo pristojni organi ponovno omejili obseg vesoljskega programa «A-pollo*. Kot je znano, so ameriške oblasti že zadale precejšen udarec temu programu, ko so zaradi varčevanja znižale število poletov za eno leto, ter jih časovno »razredčile*. Zdi se, da je zahtevek po varčevanju napotil ameriško ustanovo, da sprejme še nadaljnje ukrepe v ta namen. Po prvotem načrtu je program «Apollo» predvideval 20 poletov. Pred nekaj meseci je bil ukinjen polet št. 20, sedaj pa se govori, da bosta tudi poleta št. 18 in 19. To mnenje prevladuje v pristojnih krogih ustanove NASA, ki so zaskrbljeni zaradi skrčenja obsega financiranja vesoljskih pobud, pa tudi zaradi zastoja v proizvodnji vesoljske rakete «satum», ki je, kot znano, bistveni del tega načrta. vanja, potem bodo Amerikanci poleteli na Luno v okviru programa «Apollo» še štirikrat. Zadnji polet št. 13 se je, kot je znano, ponesrečil zaradi okvare (eksplozije) v servisnem modulu, čeprav so imeli kozmonavti srečo, da so se vrnili živi in zdravi na Zemljo. Po sedanjih predvidevanjih bi NASA izstrelila «Apollo 17» konec 1. 1972, ali v začetku 1. 1973. Na skrčenje programa «Apollo» so verjetno poleg finančnih razlogov vplivali tudi drugi činitelji, Kot je znano, se v Sovjetski zvezi niso nikoli ogrevali za polete na Luno, ali celo naprej v vesolje, temveč so posvetili vso svojo pozornost načrtom za izgradnjo trajnih vesoljskih postaj, ki bi mesece in celo leta krožile okoli Zemlje in katerih posadke bi se periodično zamenjavale. Bistveno vprašanje, pravzaprav vprašanje življenjskega pomd-na, je ugotovitev, koliko časa lahko človek vzdrži v stanju breztežnosti’. Prvenstvo v trajanju poleta,' v brez- —- _________ težnem prostoru imajo sedaj so- Če bodo obveljala ta predvide-1 vjetski kozmonavti, ki so z ladjo «Sojuz 9» ostali v vesolju 18 dni. Zdi se, da so se sedaj tudi Amerikanci navdušili za podvige te vrste- V ta okvir spada tudi program «Skylab», za katerega menijo, da ima sedaj več možnosti, da se bo v kratkem uveljavil. Njegovo izvajanje pa bo olajšala okoliščina, da bo imel na razpolago večje število raket topa «satum» (zaradi skrčenja programa «Apollo»). Program «Skylab» predvideva izstrelitev V vesolje v letih 1973 in 1974 treh posadk, s tremi člani vsaka. Prva bi ostala v vesolju 28 dni, ostali dve pa po 56 dni. Poleg že omenjenega preučevanja možnosti človeškega življenja v razmerah breztežnosti, si ameriški učenjaki obetajo tudi poglobitev znanja na področju zvezdoznanstva. Ladje «Skylab» bodo namreč opremljene z močnimi teleskopi, ki jim bodo z višine 300 km nad Zemljo omogočili v razmerah brezzračja popolnejši pregled nebesnega svoda To pa so le predvidevanja, ki so v neki meri precej rožnato pobar- vana. Program «Skylab» je ameriški senat sicer odobril, toda le s skromno večino. V resnici bodo začeli izvajati ta program le, če bodo politične, socialne in gospodarske razmere ugodne in če ga bo odobril tudi kongres. Pa četudi pustimo vnemar vse te težave, obstajajo še druge, ki so značilne za krizo, ki pretresa ustanovo NASA. Ena od najhujših je ostavka, ki jo je podal njen dosedanji direktor Thomas Paine. Ali se bo ustanovi posrečilo, da ga nadomesti s človekom, ki bi bil pravtako vztrajen in odločen in ki bi imel vse potrebne stike s političnimi osebnosti v Beli hiši, senatu in kongresu? Govori se, da bodo morda imenovali za novega direktorja kozmonavta Franka Bor-mana, ki je svoj čas upravljal vesoljsko ladjo «Apollo 8». Borman je sedaj v Moskvi, kamor je prispel prav danes. Predsednik Nixon ga je poslal na dolgo potovanje po vzhodnih deželah, da hi se zanimal za usodo ameriških vojnih ujetnikov v Vietnamu. Bilbao — Reševalci skušajo rešiti ranjene potnike in trupla ** tovičenih pločevin iztirjenega vlaka SV"