Letnik Vili
98. Številka.	Maribor, dne 9. decembra 1916.
NaroMna listna — '*
Celo let® .	. K10-™
Pol leta . .	. „ 5 —
Četrtka .	. , 2 50
Mesečo®. .	. „ 1-
£anä$ Avstrije:	
Ceto teto .	• „15—
Posamezne Številke — vinarjev. —Ä
•e računajo po 12 vin» •d 8 redne petit vrste: pii večkratnih oznanilih veOfi
—•	popust —
„Straža" izhaja v po» dei jek in petek popotdn*
Rokopisi se ne vračaj*
ZSSSttZT^SSJ?ES. I Neodvisen političen list za
slovensko ljudstvo, j
Naši v Bukarešti.
'Slovesen sOT^fetsa sm^govàlcev v Bukarešti. — Meščani prinesli maršalu Mackensenu soli in kruha, mladenke Ipa cvetlic», - E tlgari so prvi vkorakali v mesto. — Rutminska armada beži proti vzhodu, — Naši jo zasledujejo. —	Bmsuuuov vjetih. — Cela rumunska divizija se udala, — Naši se polastili ogromnih
/žitnih zalog. — Hud artilerijski ogenj na Krasu. — Nastopi v italijanski zbornici. — Blokada Grčije
Nftjnofdjl« Ätsfc i «sko uradi® i^roéBo.
iBunaj,8. itecemfora, ; j
..■ ^'Onihe s« r8S5#«g&:’
nausee.
•'•-M A-e.lc e nssss^a «skupina.: ; Zasledovanj# Rumunov čez' òrto Bukarešta- Ploešii naglo napreduje. Sovražnik, -Id se Je’ :u«kal čez/l-temical. in jjtss-laz Star-otep, je na svojem povratku našel pot po: avstro-dgrskOi in inemških <òetaJivzastoljeE^..:in.ie toli; -v glavnem vjet, VBeraŠšRji- $ten&.arraade maša &-■-krog 10.000 mož.. Ob mkä Alate jo skupina; poifcjvuä-ka Szivo znova napadla ruimi&šfce čete. ki ;«o bite v zakodui Rugminiji odrezane a« jih je pifsitiljh k..nda?i ji. 10 baiaäjoaov, 1 eskadron - in 6 baterij- ,/ikup«». S tisoè mož in u topov je odlffžiloi. orožje.
Skupina, nadvojvoda JeOŽOiba: Mtóui sovr;«ž-ni;inapadi v’Äini Trotosul lin ,v.ozemlju J/jnteve s© bili . jsrvavo odbiti.	j
italijanska tejISče.
Včeraj zjutraj se je pričel m tv r assi-u močan ■-arterijski ogenj, ki se je razvil y-posebne»-srditost do roba pri Kostanjevici, ki -.iti .upoMne-l^d te nastopilo neugodno treme, zopet ponehal.
Mkansko bojišče.
iBbfBoiuz-i oij gasa do ča». bntfsartiters3ć;K te
■.gml
Namestnik načelnik® generalnega štaba; p L JSäter.
aoämarSaL ■
JKuJnosrejke nemške urad»* porodilo.
11	Berotin 8'. decembra....
.1	Jgrancoske bojišče.
#ibup|oa 'bavarskega prestolonaslednik** Esperia: 'Jte -zahodnem breg® Može so včeraj napiv (Hi Francozi jarke na višini $04, Itatene .«To «Ine 6R dec. zajedli, a bili so odbiti.
V*odno bojišče.
Skupina bavarskega princa Rup#rt a,: Ruski napadi ob dvinski fronti so se izjalovili; južno «ki kraja Witzy so bili ruski oddelki, ki so vdrli v naše prednje poljske postojanke, zopet pregnani.
Skupina nadvojvoda Jožefa: Ko se je velika ruska razbremenilna ofenziva v Karpatih izjalovila, «o podvzeli, Rusi več delnih napadov, naskočili včeraj večkrat pri Ladovi in v dolini Trotosul naše Črte, a so bili krvavo odbiti.
Skupin* maršala M a c k e n s e n a: Naše prodiranje proti in čez črto Bukarešta— Ploesti se je povsod tako naglo vršilo, da tako Rusom, ki so stali v ozemljih gorovja z okopi, v Predealskem ozemlju in ob prelazu Stari okopi, niso več našli možnosti, da bi se mogli mirno umakniti. Na svojem umiku so že trčili na nemške in avstro-ogrsk» čete in so bili. od severa pritisnjeni, v veliki večini v jeti. Med gorovjem in Donavo je zasledovanje v teku. Deveta armada sama je včeraj vjela 9000 mož.Ob Aiuti je zadela v zahodni Rumu,niji odrezjano rumunsko armado neizogibna usoda. Poikovnik pl, S živo je dne 6. decembra, prisilil z avstro-ogrskimi in nemškimi četami njeno predajo. 10 bataljonov, 1 eskadron, 6 baterij, skupno 8000* mož z 26 topovi jo položilo orožje.
Maeedonsko bojišče.
: i ’ontemi srbski napadi pri kraju Trnčija, vzhodno od Orne, so bili od nemških m -bolgafških čet ■«odbiti. istotako so se izjalovili jmnovni angleški sunki v dolini reke Strtima. Kljub neugodnemu vrerne-mu je letalska skupina meseca novembra dosegla v.e-i Jifce vspehe. Naši izgubi SL letal na . zahodu in vzhodu. v RumUniji in na Balkanu stojijo sledeče številke nasproti:	sovražniki SO izgubili, v zračnem boju-
71, -s; sestrelitvijo s- trdih tal 16, po neprostovoljnem izkreanju 7, skupno 94 letal. (M teh je v* naši posesti 42, potem. onstran naše črte padlih na tla 52 zra-Ondi letal. Artilerijski in infanterijski letalci so si s svojim Izbornim izpolnjevainjem svojih važnih nalog zagotovili priznanje in Zaupanje drugih Čet. Vodstvo visoko ceni njih delovanje.	;
Bolgari prvi vkorakali v Bukarešto.
Prvi udarec je zadala Bukarešti bolgarska fca-vateyijska četa, ki se je z naglim sunkom polastila prve bukareške utrdbe. Tako je bilo mogoče, da je 12. tmlgarski pešpolk kot prvi vkorakal v Bukarešto. V , mestu vlada mir. Meščani so maršalu pteMa-ckenaanu prinesli kot, dobrodošlemu gostu soli in kruha nasproti. Bukareške gospodične so sni izroči' ;ie: šopke cvetlic.
Fronta se skrajšala na 100 knb
V vlaški ravnini se je z našim prodiranjem preko iSfikarešte naša fronta skrajšala od 700 na 100 i lan, tal» da se sedaj mnogo vojaštva laihko vporabi,
, na drugih bojiščih.
Najvažnejša železnica v naših rokah.
Z'zav#et'jem mest Ploesti in Kampina so se naši polastili tudi železnice Braševo—Bukarešta, to je najkrajše zmm med Ogrsko in Bukarešto. Severno od Bukarešte vin- sicer v okolici -Rampine in Ploesti-ja. sv nahajaj©..ogromni zakladi petroleja in olja.
Ogromne žitne zaloge.
Dne L julija 1916 so se v Romuniji nahajale po rumiipskih uradnih izkazih nakupičene množine 1,600.000 ton starega žita- m sicer 440.000 ton pšenice in pšenične; moke, 782.000 jtoni koruze in 320.000 ton Ječmena. Ostalo je bilo rž in oves. Letošnja, letina, je bila dobra srednja letina. V zasedeni Vlahi ji - je pa; dio Ive tretjini letine r naše roke.
123.000 Rumunov vjetih.
De dne 8, decembra so naši vjeli že 123.000 Rumupov,- Ako računamo, da je padlih in ranjenih Rumunov do 200.800 mož, je rumunska armada izgubila več kot polovico svoje prvotne moči.
Seja Slov.- Kutočko Zvgzg*
_ Slovenska Kmečka Zveza je imela v torek, dne
5.	decembra, v Mariboru odborovo sejo, katera je bila prav dobro obiskana.
Sejo je otvoril odbornik dr. H o h n j e c, ki je v svojem pozdravnem govoru opisal delovanje S. K. Z. m njenih poslancev tekom vojske. V ganljivih besedah se je spominjal rajnega cesarja. Franca Jožefa I., opisal njegovo skoro 701etno vladanje v prid in
blagot- avstrijskih narodov in povjiarjal, da bodemo posebno mi Slovenci ohranili rajnega velečega vladarja vedno V hvaležnem spominu. Navzoči so govor stoje poslušali iji ob koncu- zaklicali cesarju Francu Jožefu J. „Slavate Govornik je nato opisal novega cesarja Karola L in cesarico Cito kot vladarja, M sta že takoj prve dni po svojem nastopu dejanski pokazala svojo ljudomilost in pravičnost napraimIVšem avstrijskim nahodom in sta naš slovenski narod .S» na prav poseben način počastila- Ojdborniki so navdušeno zaklicali : fB Živijo cesar Karol! Živijo cesar rica Cita!“
Podpredsednik S. K. Z., državni in deželni poslanec dr. Korošec, je obširno poročal o političnem in finančnem položaju v Avstriji, o političnih odri ošajih med Hrvati tn Slovenci, o strankarskih za--dovali na Slovenskem; podal je svoje mnenje, kaj bi znalo v bodočnosti po vojski biti strankotvorno.
Deželni odbornik dr. Verstovšek je podal kratek opis delovanja poslancev S. K. Z. v deželnem zboru, vspehe njihov taktike, razmere in delovanje v deželnem odboru, finančno stanje naše dežele, davčno politiko deželnega odbora med vojsko ter obširneje o nameravani nakladi na vino.
Po teh poročilih se je razvila živahna debata; katere so se udeležili: deželni poslanec Peter Novak,' državni in deželni poslanec Pišek, župnika Evald Vračko in Štrakl, župani Galunder, Ratei m Štrucl ter posestnika Rudolf, Cater in kaplan S a ga j.
Odbor je vzel poročila svojih poslancev na zna- : nje. Nazadnje je odbor soglasno sklenil, da najod-ločnejše ugovarja proti nameravani deželni o kladi na vino, Oziroma proti državnemu vinskemu davku, ker bi bilo to za slovenskoštajersko Vinogradništvo uničevalno. Te svoje z razlogi dobro podprte ugovore bo javil odbor Slovenske Kmečke Zveze tudi dež. odboru in državnim oblastim.
Zanimivi pojavi mod nemškimi politiki.
Že v pondeljkovi „Straži“ smo opozorili našo javnost na to, da se je med najbolj konsolidirano nemško stranko, med nemškimi radikalci, pojavil zanimiv prevrat z ozirom na njih notranjo politiko. Nemški radikalci, vpliven del nemškega Na.tionaJ-verbanjda, so na tem, da spremenijo svoje stališče napram sedanji vladi. Ker so vzroki za ta preobrat velezanimivi in ker ie stališče nemških radikalcev za notranjo politiko nemških strank velikega pomena, za to smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, dà poučimo slovensko javnost o teh dogodkih na podlagi poročil, k! so jih obelodanili nemški listi sami.
Nedeljska „Tagespost“ objavlja z Dimoia, naslednje poročilo z datumom 2. dec,:
..Kakor izhaja iz izjav dr. nj, Korberja pri pogovorih s poslanci in zastopniki političnih strank, ki so se v zadnjem Času oglasili pri njem, namerava vlada vsa tekoča pol i ti fino-gospod ars k a vprašajnja rešiti parlamentarno, to se pram, jd a s e bo v vseh slučajih strogo izogibala oktroirani in n a r e d b p o § 14. Körberjeva vlada stoji, kakor je zlasti znano tudi iz izjave dr. pl. Korberja napram predsedniku poslanske zbornice dr, Sylvestru dne 23. novembra, strogo, na usta-
vnem stališču in je v tem smislu tudi podala kroni strogo na ustavnih načelih sloneče predloge. V tem not «m času zopetne oživitve parlamentarnega; življenja mora tudi državni zbor popolnoma in v, celoti izpolnjevati v ustavni državi odlca-sane mu naloge.
V vprašanju združenja. nemških parlamentarnih strank izjavljajo nemški meščanski poslanci, da potreba združenja in skupnega postopanja vseh nemških meščanskih strank, tudi skupno postopanje od slučaja do slučaja z nemškimi socialnimi demokrati v določenih narodnih in gospodarski)! vprašanjih, pride samo po sebi. Odvisno bo samo od postopanja socialnih demokratov^ kako naj se in v kakšni obliki izvrši to skupno delovanje nemških strank v očigled že izvršenem združenju Poljakov in Cehov.
Na 9. t. m. le namerajvtana seja sedaj 18 članov štejočega skupnega odseka; nemških nacionalcev in krščanskih sociale« v. v kateri se bo po konstituiranju odseka temeljito razpravljalo o omenjenih v-prašanjih.
Včeraj ,(1. t. m,) se je vršilo na Dunaju, zborovanje nemško-radikainih državnozborskih poslancev. 'Po uvodnem poročilu predsednika, poslanca K, H. Wolf a, je poročal poslanec Heine o stališču dr. pl. Korberja. Poročilo je pobudilo med zborovalci na j-večjo pozornost, ker je očivjdno potr j alo ono, kar so opazili tudi drugi člani zveze v občevanju z ministrskim predsednikom. Razvila se je; daljša razprava, katere so se udeležili poslanci Wolf, Hummer, 'Teufel, Roller, Bodirsky, Pacher, Heine in Wicht1.. Sklenilo se je, da naj se poslanec Wolf udeleži poscia, nemškega Nation al verbände pri ministrskem predsedniku v tej stvari. Nato se je. razpravljalo o nemškem Nationalverbandu in sklenilo, da se zahteva končna sestavitev predsedništva v smislu položaja, ki je nastal po nastopu „delovne skupnosti“ .(Arbeitsgemeinschaft). Poslanca Hummer in Teufel sta dobila nalog, da naj v določenem roku sestavita rezultat razprave in predložita v prihodnji seji načrte.
Z druge strani se poroča, da se je poslancev po podanem poročilu poslanca Heineja polastilo veliko razburjenje, ki se je zelo živahno izražalo v tej razpravi. Vsi poslanci so izjavili, da se mora popolnoma izpremenitt stališče napram Korbarjevemu ministrstvu, če bi ministrstvo vstrajalo pri onih načelih, ki jih je doslej smatralo kot vodilna za-se.“ .
„Tagespost“ pripominja k temu dunajskemu poročilu: „ To poročilo iz nemškoradik al n ega t abor a ne daje niti najmanjšega podatka, o kakšni nevajenosti se je govorilo na liemško-radikalnem zborovanju. A ker so se pa čutili prisiljene, da so stopili s temi v-znemirjajočimi namjgavanji v javnost, je treba mia-liti, da stvar ni važna samo za stranko, temveč tudi splošno. Javnost ima ves vzrok, da zahteva polne jasnosti, posebno če bi šlo za; narodne *stvari,“
Tako daleč nemška poročila. V razjasnitev povemo. da nemškoradikalna stranka zastopa stališče, naj se Avstrija v smislu „velikonočnega programa* uredi potom § 14 in še le potem se naj razpišejo nove volitve in se skliče državlni zbor. V „velikonočnem programu“ se nahajajo tudi zahteve, na podlagi katerih so se pred kratkim združili nemški nacio-nallci in krščanski socialci, namreč odcepitev Galicije, nemški državni jezik ter politična, gospodarska in vojaška zveza z Nemčijo. 'Zraven tega še vsebuje „velikonočni program“ tudi druge dalekosežne zah-
teve za notranjo preureditev Avstrije, katerih pa še cenzura dosejdaj v Avstriji ni pustila objaviti.
Ministrstvo Korber je mnenja, dat se morajo
vsa politična, narodnostna in gospodarska .vprašanja rešiti po ljudskih zastopnikih, torej parlamentarnim potom. Nemški radikalci, pa sami vedo, da bi v parlamentu težko našli večino, ki bi nespremenjeno sprejela njihove zahteve.
Glede poročila poslanca Heineja,, ki je baje v-zbudilo v nemšjkoradikailnih krogih tako veliko razburjenje, izvemo od dobro poučene strani in kar potrjujejo tudi poročila nekaterih dunajskih listov, da ie Heine hotel pri železničnem ministrstvu intervenirati za državne uradnike. A železniški minister mu je odgovoril, da ne more pripustiti, da M državni poslanci, torej politiki, posredovali med predpostavljenimi in uradniki v stvareh, ki zadevajo notranje zadeve uredništva. Dunajski listi vedo celo povedati, da jo minister Schaible odgovoril tako v smislu posebnega, za vsa ministrstva veljavnega ministrskega sklepa.	i
Bukarešta je padla.
V srejdo, dne 6. decembra, pozno v noči, je dospela v Avstrijo vest, da sta Ploesti in Bukarešta pad,li. Vest se je bliskoma razširila po celi državi in vzbudila, povsod največje veselje. Zopet, je eno glavno mesto naših sovražnikov v naših rokah.
Hitreje, kakor smo si upali misliti, se razvijajo vojna podvzetja proti Romuniji. Odkar smo začeli ofenzivo, nam je brzojav dan na; dan poročal same vesele vesti. Krona vseh je sedaj padec Bukarešte. Bog dovoljuje, da naše hrabre čete kaznujejo nezvestega nekdanjega zaveznika za nezvestobo, s katero se je pregrešil proti nam, ko bi bila njegova najsvetejša dolžnost, đa nam pomaga. Za to najprej Bogu čast in hvala!
Hvala in čast tudi hrabrim vojakom, ki žrtvujejo svoje zdravje in življenje za dobrobit naše domovine. Čeprav je na romunskem bojišču» milejši klima, vendar so morali vojaki na obmejnem gorovju prenašati vse neprijetnosti zime v visokih gorah in ko so dospeli v ravnino, morali so z nadčloveško e-neržijo napenjati svoje sile, da so podili brez odne-hanja sovražnika pred seboj in ga niso pustili k sa-p . Ko je padla Bukarešta, se moramo spominjati torej z največjo hvaležnostjo vrlih vojakov in njih voditeljev.
Da je padla Bukarešta., ni samo velikega vojaškega pomena, ampak tudi gospodarskega. Gospodarskega, kajti čim več skladišč pride v naše roke, tem lažje bomo prezimili. Politični, pomen pa obstoji v tem, da sovražni narodi »videvajo našo nezlomljeno vojaško silo ter postajajo tem sklonjenejši za mirovna pogajanja, nevtralni narodi pa izvajajo iz našega zmagovitega nastopa posledico, da vsaka majhna. država, ki se nam upre, Je že zapisana popolnemu porazu.
Veselje v Avstriji in Nemdiji
Po celi Avstriji so v četrtek,, dne 7, deembra, od 12. do 1, ure opoljdne slovesno zvonili % vsemi cerkvenimi zvonovi v znak splošnega veselja-, ki Je zavladalo vsled padca Bukarešte. Dajnes, v soboto, dne 9. decembra, bo po celi Avstriji šole prost dan. Tudi v Nemčiji se radujejo nad: sijajno zmago. Takoj, ko se je razglasila ta novica, so zvonili % vsemi zvonovi, razobesili zastave in streljali s topovi in možnarji.
Kako je padla Bukarešta.
Vojna poidvzetja naših armad okrog Bukarešte so vedno bolj dozorevala, trdnjava je morala pasti. Vsa prizadevanja močnih ruskih Čet, ki so bite poslane v vsej naglici iz Dobru če, da: bi prodrle čez spodnji tok reke Argesul ter vrgle nazaj našo donavsko armado, so se izjalovila ob junaštvu bolgar-sko-turških čet, ki so na črti Oltenita—Budesci odbile vse ruske napade.
Glavni del donavske armade je prodiral dne 5, decembra čez reko Argesul proti južnozahodni in zahodni fronti Bukarešte ter je začel s težkimi topovi obstreljevati zunanje trdnjavske utrdbe. Na severozahodni fronti se je bližje do trdnjave privila poseh-n , vojna skupina, ki je tudi začela obstreljevati trdnjavske utrdbe. Odločitev je padla vsled naglega prodiranja armade Rilk.enha-y.na, ki je s svojimi prednjimi četami prikorakala že dne 5. decembra do železniške črte Bukarešta—Ploesti, vsled česar je nastalo nujno vprašanje, ali naj Rumimi branijo svoje glavno mesto Bukarešto, ali pa naj trdnjavo izpraznijo, kajti prodiranje FntkeinhiaiynoYie armade je o-groževalo Bukarešto tudi na severni fronti. Nadalj-na posledica tega je bila;, da so se morale rumunske čete, ki so se nahajale v dolini gornjega toka reke Prahova pri mestu Sinaja, začeti takoj umikati, m je malo verjetno, da bi se bilo večini teh čet posrečilo priti na, varno in se rešiti.
S padcem Bukarešte pa je prišla v našo oblast največja rumunska trdnjava, najvažnejše križišče železnic m cest ter veliko vojnega gradiva, katerega Rumimi niso več mogli spraviti na varno, ker so zadaj za njimi naši zrakoplovci razdrli železniške proge. Iz padca Bukarešte je pa tudi razvidno, da je Vlahija za Rumune popolnoma izgubljena ter jda Rumu ni j a namerava vojsko, ki je imela za nje došedaj tako nesrečen potek, nadaljevati v pokrajini Moldavi, Sovražni poskus, se upreti in ustaviti našim armadam ob reki J al oni itn, ne more prinesti Rumunom nobenih vspehov, ker so naše čete že tudi zavzete mesto Ploesti, ki zapira vhod v to dolino.
Predaja Bukar* št e.
Dne 6. dec., ob 10,30 predpoldne, je maršal pl Mackensen poslal stotnika. Laujge kot parlamenterja, k poveljniku Bukarešte s pozivom, da preda mesto, Mackensen bo dal streljati na; mesto, ako se stotnik teKom 24 ur ne vrne. Lange je bil z zavezanimi očmi prepeljan v mesto. Bukarešti poveljujoči general te zatrjeval, da Bukarešta ni trdnjava, ampak odprto mesto in ni hotel o predaji nič vedeti. Stotnik seje dne 6. dec. Se pred določenim časom vrnil. Zjutraj dne 6. dec, so se deli kavalerijskega zbora Stotov polastili dela utrdb na severni strani Buikareš-
OSTEM-
Književni dar Leonove
družbe.
Dobili smo knjige naše Leonove družbe za leto 1916. Prejd nami ležijo 4 čedni sešitki, ki nam že no svoji obliki, še bolj po po vsebini povedo, da se ie odbor družbe resno potrudil, da bi podal svojim udom nekaj lepega gradiva, ki bi imelo ne samo le zgodovinsko vrednost, ampak tudi privlačno moč za nove ude.
L P, Stanislav Skrabee: 1 e z i k o v ni sp i-s i, L zvezek, 1. snopič. Knjiga vsebuje sledečo tvarino: O glasu in naglasu našega književnega jezika v izreku in pisavi. Naglasi naše slovenščine. Glasovi naiše slovenščine. Pravopisne opazke. Zanimati in zanimivo. Ke in ko. Reda in nihče. Upamo. ( da, bo kak slovenski jezikoslovec Skrabčevo delo na- 1 tančneje ocenil.	:
_ 2. Aleš Ušeničnik: Knjiga o ž i v 1 j e n j u. Vsebina:	L Dvom življenja, II, Blagovest življenja
in III. Zmisel življenja. Pisatelj pravi v svojem u-vodu- „S plamtečimi prsti je zapisala vojska tisto prastaro vprašanje: Kaj je življenje? Ponosno dviga glavo optimizem. Življenje kipi iz silne borbe, življenje, ki hoče živeti, živeti . „ . Bodočnost vstaja z bojnih poljan. In optimizem govori: Kaj iščete ei-liev neznanih P Ali je kaj višjega, kot je življenje?
S sklonjeno glavo fiorii po bojišču pesimizem. Polno mladeea življenja leži pred njim na tleh, pogaženoga strtega ... Po mrtvih poljanah; krakajo gavrani in kljujejo lobanje. . Tn mračno se-vprašuje pesimizem: Kaj je življenje? Ali ni prazen nič? — —“
Odobravamo, da je pisatelj ob koncu svojega zanimivega spisa, ki bo pravi užitek vsakega, čitatelja, prid j al dodatek o literaturi in filozofičnih izra,-zib.
3.	Dr. Mihael Opeka: Rimski verzi. Vsebina : 27. vinotok Na tuji zemlji. Dvoje pisem. O Roma felj’x. Sionski glasovi. V, Kampanji. Odmevi. 0-pombe.
O materinem slovenskem Jeziku pravi pesnik, ki je bival v tujini, med drugim:
Materin miljeni glas, domača beseda slovenska;, ali se moti uho, ali te čujem zares?
V	sen me zibala sladak otroka je draga rodica: takrat tešilni je spev tvoj zatisnil mi oči.
V	tvojem sem glasu nekoč, slovenska premila beseda, ječal povzdignjenih rok prvo molitev otrok.
Zveni. Ie zveni, v uho in v dušo mi, jezik najdražji. Rubil doma sem ta gole, ljubim v tujini ga bolj.
Ko bi ga res vsi v tujini tako ljubili!
4.	Ksaver Meško :	Dve slik I. Pisatelj v
j gladki besedi slika, kako je Matija- Petka prevladal
pohlep po sosedovi njivi, kako si jo je po krivici polastil in kako ga je vsled te.ga pekla vest do smrti,
V	drugi sliki opisuje Meško nesrečno usodo starke Ane, vdove po učitelju Slemenu?
Skoda, da Leonova družba ni priložila letošnjemu književnemu daru naznanilo o književnemu načrtu za bodoče leto, kar bi pomenilo zraven podanih knjig zelo privlačno agitacijo za Leonovo družbo. Kljub temu je dolžnost, da se vsi Slovenci v velikem številu zberejo okoli tega važnega, edinega z-nanstvenega. in slovstvenega zavoda na Slovenskem. Požrtvovalni gospodje naj radevolje prevzamejo poverjeništva za Leonovo družbo. Kdor plača 6 K članarine, dobiva znanstveno revijo „Gas“ in vsakoletno družbino darilo.
OS«u
Mož, ki govori o njem ta zgodba, |e MI eden. natoolj veljavnih mož v svoji župniji. Rekli so mu: Torđ Overas.
Nekega dne vstopi k župniku v pisarno; stal je ravan kakor sveča in Ml praznično-resen.
—	Sina smo dobili — je dejali ~~ in prosil bi, dfi bi ga krstili!
—	Kako naj mu ho ime?
—	Pin po mojem očetu,
- Kdo so botri?
Povedal je imena najbolj znanih mož v fari, ki so bili vs? v sorodu z očetom.
—	Ali imaš še kaj povedati ? — go- vpraša gospod župnik.
—	Rad bi imel, da bi mi sina krstili v soboto opoldne.
—	Ali še kaj drugega ? vpraša župnik.
Tord prime za klobuk in se odpravlja it pisarne. Tedaj pa mu Župnik poda roko in ga pogteph v oči, rekoč:
—	Bog daj, da bi ti Ml novorojenec v srečo!
Šestnajst let po tem dnevu Je bil Tord. zopet v
pisarni pri župniku,
—	Dobro se držiš — mu reče župnik, — dolgo te že nisem videl, vendar se nisi kar nič izp rameni! !
—	Saj pa tudi nimam nič skrbi ~ ji© dejal tu
Tord
Župnik pomolči in čez nekaj časa vpraša:
—	Kaj pa te je nocoj privedlo K meni?
—	Danes pridem zaradi svojega sina, ki bolto jutri birman.
—	- Vrl dečko je — pravi župnik.
—	Nisem vam hotel plačati pristojbine, doktor ne izvem, kateri prostor ste za. dečka odločili v cerkvi — reče Tord.»

te Deli 54 armadnega zbora so udrli na zahodni strani v utrjeno črto in so vzeli Črto C trajna, do 0-daile. (Od zahoda proti severu.) Sovražna inllanteri-ja ae je krčevito branila, a je bila takoj premagana. Od južne strani so udrli deli donavske armade čez utrdbe - v mesto, kjer ni bilo prav nikakega odpora v»«.
Naši pripravljali obleganje,
Vossisohe Zeitung“ piše o bitki pri Bukarešti:
Načrt francoskega generala Bertheiotas je bil jasen: Desno rumunsko krilo in središče se naj držita kolikbr mogoče trdno, da se zabrani prodiranje Falkonhaynovo armade. Levo krilo (pri Bukarešti in Donavi) pa naj ofenzivno napada 'Miapkensenove četo, t. j, diviziji Koš in Kühne. V tem prostoru se pa naj uporabijo tudi vse ruske čete, ki So stale za Bukarešto v rezervi. Ako bi se Berthelotu posrečilo prvo, bi se mu posrečilo tudi drugo in zmaga bi bila na rumunski strani. A Berthelotov načrt se Je popolnoma izjalovil. Sovražnik je že znal pred bitko, da imajo naši že mesec dni pri Turn-Severinu zbrano oblegovalno gradivo in se je radi tega boril na življenje in smrt. In ko se je videlo, da( je ves odpor zaman, je raje prepustil mesto brez boja našim, nego da, bi ga pustil popolnoma uničiti od naših težkih topov.
Maršal Mackensen v Bukarešti.
Zmagovalec Bukarešte, maršal 'Mackensen, je dne 7. decembra slovesno vkorakal v Bukarešto, in se je nastanil v kraljevski palači. Internirani Avstrijci in Nemci so ga pozdravili kot svojega rešitelja-
Hötzendorf izdelal nacrte.
Načrte za zavzetje Bukarešte in V labi j e sploh je Izdelal, kakor se poroča, načelnik našega generalnega štabla Konrad pl. Hötzendorf. Izvedli so ga Mackensen, Falkenhayn, Köves in Arc.
Četrto sovražno glavno mesto,
Od začetka vojske do sedaj so naši zavzeli že 4 "lavna mesta naših sovražnikov in sicer: Bruselj, Belgrad, Cetinje in Bukarešto,
Kumuni zbežali na črtof vzhodno od Bukarešte.
Ruski listi, poročajo, da se je francoski general Berthelot, ki poveljuje rumunskim četam pri Bukarešti, umaknil s svojo razpršeno armado v; več kilometrov vzhodno od Bukarešte pripravljeno novo o-brambno črto. Rumimi se sicer obupno branijo, a brez načrta in cilja,. V Bukarešti so taili tudi japonski artilerijski častniki.
Floesti in Kampina.
Dne 6. decembra so naši poleg Bukarešte zav-
—	Precej spredaj, prvo mesto, — odgovor!) g spod župnik-
—	Prav, — je dejal Tord in položil 10 dolarjev na mizo.
-- Ali imaš še kaj povedati?
-- Nič da bi vedel, — reče Tord in odide.
Zopet je minilo osem let, ko se je Čul pred župniščem velik šum; nabralo se je tam več mož, njim na čelu je bil Tord.
—	Danes je pa s teboj mnogo mož, - mu reče župnik, ko ga pozdravi.
—	Na oklic bi rad dal svojega sina, ki sei žeh poročitt s Kare Storliden. s hčerko Gudmundovo, M stoji tukaj pred vami!
—	To je pa najbogatejše dekle v celem okraju — reče župnik.
—	Pravkijo, — odvrne Tord m si seže z roko v lase.
'Župnik je sedel nekaj časa zamišljen; nato p je zapisal oklice in zapisal imena prič.
Tord položi tri tolarje na mizo
—	Samo enega, — pravi župnik,
—	Vem, za, koliko imate pravico, toda to je moj edinec m jaz zato lahko nekaj več odrinem.
Po tem pojasnilu je duhoven denar sprejel.
—	Sedaj si že tretjič pri meni zaradi sina- ali j ne, Tord?
—	Sedaj je pa tudi ž njim vse opravljeno, — odvrne Tord, zaveže svoj debeli mošnjiček in se .poslovi od župnika in tudi drugi gredo za njim.
14 dni nato sta oče in sin veslala čez jezero v Storliden, kjer sta se hotela z nevesto pogovoriti zaradi ženitnine.
—	Deska pod menoj se mi ne zdi nič prav trdna, — reče sin in vstane, da bi jo uravnal. V tem hipu zdrči deska- na kateri je stal, v vodo, sin se žalovi z rokami, zakriči in pade v vodo.
„Primi se za, desko“, zavpije oče in mu jo pomoli v vodo. Vrtinec pa sina zasuče, da. je ne more doseči.
—	Drži se nad vodo, - kriči oče za njim, vrže
zeli tudi mesti Floesti in Kampina. ki ležita severno od Bukarešte.
Rumunska divizija se udala.
Dne 6. decembra se je ob -reki Aiuta udala romunska divizija z 8000 možmi in 26 topovi. Ta divi-i zija je bila med rekama Alut'a) in Šyl popolnoma od-I rezana, od ostale rumunske armade in se je do zadnjega hrabro in obupno borila.
Masko bojišče.
Ruska ofenziva v; Karpatih je nekoliko ponehala. Edino v kotu treh dežel (južno od Domo-Vatre) so se vršili te dni. večji boji. Rusi niso mogli nikjer naprej.
Italijansko bojišče.
Na vseh bojiščih) je nastopilo skrajno slaibo vreme, ki zadržuje vojno delovanje. Na Krasu se je zadnje dni pričel hud artilerijski dvoboj, ki pa se je morail v četrtek, dne 7. dec., radi skrajno slabega vremena ustaviti. Da si Italijani od nameravane desete ofenzive mnogo ne obetajo, spričuje dejstvo, da pišejo v listih, da so se Avstrijci posebno artileris-tično zelo dobro pripravili in da so svojo črto od Plav do morja izredno močno utrdili. V italijanskem parlamentu je te dni prišlo do burnih prizorov. Poslanci so iz jeze, da ne pade Trst, kričali: „Smrt Avstriji! “
Italijanska državna zbornica.
Italijanska zbornica je sklicana. V prvi seji dne 5, dec, je rekel ministrski predsednik Boselli, da se je po dolgi borbi posrečilo italijanski armadi zavzeti Gorico, ta „najlepši biser Italije.“ Nadalje je rekel, da izdeljuje 2200 italijanskih tovarn potrebno orožje. O jadranskem vprašanju se je izjavil, da se bo Italija tako dolgo bojevala, dokler ji ne bo zasi-gurana nadvlada nad Adrijo, pri čemur se bo ozirala na pravične želje sosednih slovanskih narodov, a si zasigurala gospodarski razvoj in narodne pravice Italije na vzhodni jadranski obali. Italija, se končno tudi bori za samostojnost Belgije, Srbije in Crnego-re in tudi težko preskušani Ru.muniji je poslala izdatno pomoč. Valona mora ostati strategično opira»-lišče Italije v Sredozemskem morju.
V seji dne 6. t m. je nastal v zbornici grozen hrušč proti Avstriji. Barzilai (tržaški žid Bürzel) je proslavljal obešene italijanske izdajalce v Avstriji Batistija in druge. Poslanci so neprestano kričali: „Smrt Avstriji!“ Poslanec Monteguarnieri je tako kričal, da ga je nazadnje prijel krč in so ga morali odnesti iz zbornice. Barzilai je končno izrazil željo, da bi naj Italijani kmalu že zasedli Trident, Trst in Pulo.
desko proč in zavesla proti njemu. Toda sin se med tem zlekne na hrbet, obnemore in se potopi.
Tord tega me more verjeti; zgodilo se je vse prehitro. Ves iz sebe gleda na prostor, kjer se je sin potopil in čaka, da se zopet pokaže nad vodo. Nekaj pen se je pojavilo in še nekaj, nazadnje ena velika, ki se je razpršila in jezero je bilo zopet jasno in pa mirno.
Tri dni in tri noči so ljudje opazovali, kako je Tord brodil z ladjo vedno na istem mestu, ne da bi kaj jedel ali spal; iskal je-sina. Se le tretji dan so ga našli onemoglega in ga čez goro zanesli domov.
Od tedaj je minula leto dni. Pozno zvečer je nekdo trkal na župnijska vrata in s tresočo roko i-skal kljuke pri vratih. Župnik odpre vrata in pred njim stoji visok, a upognjen mož, suh in sivih las. Župnik ga je gledal dalje časa, preden ga je spozna,* Bil je Tord.
—	Kako da prihajaš ob tako pozni uri? ga vpraša župnik.
—	Žal, da pridem res tako pozno, — reče Torci in se truden vsede; dalje časa sedita molče.
—	Nekaj imam pri sebi, kar sem namenil za uboge, — reče naposled Tord. Rad bi napravil ustanovo na ime svojega sina. — Rekoč vstaje, položi denar na mizo in se zopet vsede. 'Župnik prešteje 'denar,
—	To je veliko denarja, — pravi župtaik.
—	To je polovica od skupička za moj dom, ki sem ga danes prodal, — odgovoru Tord.
Dolgo časa sta zopet molčala,; nato reče župnik: —■ Kaj pa sedaj misliš?
—	Kaj boljšega!
In zopet sta, molče sedela, župnik je pogledal Torda, ta pa je v tla upiral svoje oči. župnik spregovori :
—	'Siejdaj mislim, da ti je tvoj sin res v blagoslov!
—	Da, — reče Tord, — sedaj sem tudi jaz tem prepričan, — in pogledal je župnika in dve solzi sta Tordu kanili čez obraz.
Italijanski kralj odlikovan.
Angleški kralj Jurij je podelil italijanskemu kralju Viktor Emanuelu veliki križ vojaškega Bath-reda.
francosko bojišče.
Na francoskem bojišču nobenih v)ečj:ih dogodkov. Boji za strelske jarke se nadaljujejo.
Macedoosko bojišče.
V bitoljski dolini, vzhodno, severno in severozahodno hudi boji, istotako ob reki Crni ter v dolini reke Strame Vsi napadi Sarrailove armade na bol-garsko-nemške postojanke so bili odhiti.
Grčija.
Ker grška- vlada noče izročiti četverosporazo-mu, vso svojo artilerijo in vsa svoja- vojaška skladišča, je četverosporazum proglasil nad Grčijo in vsemi grškimi otoki blokado ali zaprtje. Po vsej stari Grčiji, zlasti po večjih mesti n. so izbruhnili veliki nemiri.
Ministrska kriza na Angleškem.
Angleško ministrstvo Asquith je odstopilo. Kot vzroki odstopa se navajajo različne nasprotujoče si verzije. Poznavalci razmer domnevajo, da so glavni vzroki Asquithovega padca: Neuspehi sedanje vojske, težave aprovlzacije in slaflba irska politika dosedanje vlade. Nezadovoljnost proti vojski narašča dan za dnevom, angleška svetovna politika dobiva od riarsili armad vedno hujše udarce. Pomanjkanje in dra,-ginja je na Angleškem vedno večja in Irci so po u-smrtitvi svojega voditelja zelo razburjeni, V Angliji je nastal velik notranji preobrat, ki se bo prav pojasnil še le prihodnje dni, ko bo Imenovano novo ministrstvo.
Kralj je najprvo pozval bivšega ministra Bo-nar Lawa, naj sestavi novo ministrstvo. Ta pa je to ponudbo odklonil. Sestava ministrstva je poverjena vojnemu nujskaču lordu George, ki je že pričel sestavo kabineta.
Politične vesti.
Prvi kronski svet cesarja Karola. V petek popoldne je vodil cesar Karol jlrvi kronski svet. Udeležili so se ga vsi skupni ministri in oba ministrska predsednika.
Vladarski obiski. Cesar* Karol I. je dne 5. t. m obiskal nemškega cesarja Viljema v njegovem velikem stanu. Spremljala sta ga maršala nadvojvoda, Friderik in Konrad pl. Hötzendorf. Drug dan, dne 6 t m., je cesar Viljem vrnil našemu cesarju obisk v našem glavnem stanu, kjer so se vršila vjažna posvetovanja.
Amnestija. Lisi „Az Est“ poroča, da je izvedel iz zanesljivega vira;, da, bo v Avstriji kmalu izdana obširna amnestija političnih zločincev.
Hrvatski sabor je sklican na zasedanje na, dne 14. decembra.
Ogrski državni zbor je zopet začel zborovati. V seji dne 5. dec, se je predsednik spominjat velike železniške nesreče dne 30, novembra. Grof Tisza je povedal, da bo kronanje kralja in kraljice že meseca decembra, ko sestavi državni zbor nastopno diplomo. V to svrho se je izvolila dne 6. t. m.. na^Tis-zov predlog regnikolarna deputacija, ki bo sestavila to diplomo. Dne 7. decembra, je bil kardinal-pri-mas dr. Czernoh izvoljen za predsednika regnikolar-nega odseka.
Odprava italijanskega, jezika v Dalmaciji, List „Naše Jedinstvo“ je dobil iz Dunaja poročilo, da se v najkrajšem času odpravi italijanski jezik iz javne uprave v Dalmaciji.
Staro sovraštvo Wolfa proti dr. Korberju.
Nemški radikalci so pričeli groziti Korberju. Wolf je pričel iti po svojih prejšnjih znanih potih. Zanimivo je, da se glasilo čeških Nemcev, ‘ nedeljski „Prager Tagblatt“, norčuje iz Wolfa in njegovih zvestih vse-nemšlcih tovarišev, ki nočejo parlamenta, ampak hrepene po najhujšem absolutizme. Kot vzrok besnega nastopa Wolfa proti Korberju pa navaja .„Prajger Tagblatt“ staro sovraštvo proti dr, Korberju, ki datira že iz leta 1904. Takrat je rekel Korber Wolfu : „Da se mi ne prikažete nikoli več v mojo bližino!“ Zanimivo jo, da je odgovoril dr. Korber na znane nemške zahteve po oktroiranju uvedbe nemškega državnega jezika, spremembe poslovnika v flemškem smislu itcl., da bo o tem govoril parlament. Ta pa
poiaga važnost preci vsem na rešitev vprašanja glede prehrane. — Tako „Prager Tagblatt.“
Ceškoslovanski agrarni klub si je izvolil v pe- l (ek novo predsedstvo. Soglasno so bili izvoljeni za j predsednika Fr, Stanek, za podpredsednika bivši ! minister Prašek in Udržal. V parlamentarno komi- f sijo so izvoljeni: Bukvaj, Donat, Okleštek, Padouš, | Sedlak, dr, Viškovsky, dr. Zahradmk, Zdarsky. V j parlamentarno komisijo „Ceskelio svazu“ so posla i j Bukvaj, Sedlak, Okleštek in dr. Viškovsky. ^ j Demonstracije proti papežu. „Kölnische Volks- j zeitung“ javlja, da so se v Rimu vršile^ proti papežu poulične demonstracije, ko se je razvedelo, da je papež poslal umirajočemu avstrijskemu cesarju apostol- j ski blagoslov in po cesarjevi smrti sporočil avstrij-sk' vladi svoje sožalje. Leoninski del mesta Rima so morali zasesti črnovojniki, ki so demonstrantom brar nili vhod. Se mrtvecev ne pustijo pri miru!
Tedenske novice.
Radi praznika je izšla današnja številka „Strar že“ samo na 4 straneh.
Cesar pohvalil štajerski 20. poljski lovski bataljon. Cesar Karol I. je izdal sledeče povelje: Izražam poljskemu lovskemu bataljonu štev. 20 za njegovo odlično hrabro zadržanje, za- ud ano, požrtvovalno in vzgledno zajdržanje v bojih od 11. do 13. junija 1915 naj popolnejše priznanje. Hrajbrjemu bar taljonu pošiljam zahvalo in pozdrav,! — Ta cesarjeva pohvala našega domačega poljskega lovskega bataljona, v katerem služi veliko število naših slovenskih mož in mladeničev, je ponovni dokaz, kako visoko ©eni naš cesar naše hrabre slovenske junake.
10 novih kardinalov. Papež je imenoval deset cerkvenih knezov za kardinale in sicer beneškega patriarha Pietro La Fontaine, Donata Sbarelli, Ahmade a Ran uzzi di Bianchi, Tomaso Boggiani iz reda dominikancev, Alessia Ascalesi, nadškofa v Bene-vento, Nikola Marini, ki si je za združenje razkolni-Skih vzhodnih cerkva z Rimom stekel novenljivih zar shig, J. Giorgi ter Francoze Aug. Dubourg, nadškofa v Rennesu, L. E, Dubois, nadškofa v Bourga-su in Josipu Maurin, škofa v Grenoblu.
Vojno posojilo. Za peto vojno posojilo je razpoloženje povsod najboljše, Tudi kmetski krogi se pripravljajo, da predejo državi in armadi na pomoč, ker želijo, da nudi naša domovina tudi nazu naj sliko moči in vzajemne požrtvovalnosti ter da priskrbi armadi vse, kar potrebuje za gigantski boj. Slovenci pri tej domoljubni akciji ne bodo in ne smejo manjkati. Četudi so boren narod, vendar bodo storili vse, da po svojih močeh pripomorejo k sijajnemu vspehu vojnega posojila. Vsakdo lahko podpiše vojno posojilo tam, kjerkoli hoče, v tem oziru je popolna svoboda. Državne oblasti imajo itak čez vsa vojna po-šojila, naj se kjerkoli podpišejo, informacije in pregled, Naše posojilnice in hranilnice bojdo šle občinam in posameznikom povsod rade na roko, za to se jih naj Slovenci pri podpisovanju pridno poslužujejo. A tudi v denarnem oziru, je treba pripomniti, da so ta vojna posojila izmed vseh javnih vrednostnih papirjev najboljša in najsigurnejša naložitev razpoložljivega kapitala. Za to naj vsakdo, kdor le more, podpiše V. vojno posojilo.
Grof Paar hudo zbolel. Mnogoletni generalni pribočnik rajnega cesarja Franca Jožefa L,-generalni-polkovnik in vitez zlatega runa, grof Paar, je tako nevarno zbolel, da se je bati nalimjšega. Grof Paar je star 79 let.	« ■
f Franc Hubad. Dne 3. decembra- je umrl v Ljubljani zaslužni slovenski šolnik, dvorni svetnik, in -vpokojeni deželni šolski nadzornik kranjski Franc Hubad v 67. letu svoje starosti.
f Franc Levec. V soboto,, dne 2, dec., jo umrl v Ljubljani v starosti 70 let umirovljeni kranjski - id- : ski nadzornik, dvorni svetnik, odlični slovens!-' tel j in pesnik Franc Levec.
Odlikovan je bi! Ivan Žolnir, nadučitelj, na ptujski okoliški šoli, kot narednik pri nekem primorskem oddelku, v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne.
Avstrijska slava v prvih dneh svetovne zgodovine. Spisal Pavel Flere, z risbami okrasil Maksim Gaspari, založila c, kr. založba» šolskih knjig na Dunaju, stane 1,15 K Menda najbolj originalen in poljuden spis o prvih dneh, ko smo pričakovali vojsko in ko smo doznali za prva junaštva naših mož ip mladeničev. Zraven. Gasparijeve slike Ako bo u-čitelj znal zraven uporabiti tudi nadaljne dogodke in vse vrle čine naših slovenskih junakov, kakor ji p čitamo dan za dnevom v naših' časnikih, ho knjiga služila kot izborno sredstvo za vzgojo avstrijskega in slovenskega duha med našo mladino.
.->? _________________________
Oddaja svinjske masti im spiha,
Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo sledeči odlok:
Vsak, kdor kolje svinje b »diši za domačo vpd-rabb. ' kot kmetič, bodisi za druge, kot mesarji, go-
stilničarji itd., mora oddati v svrho preskrbe dežele s svinjsko mastjo od vsake zaklane svinje določeno množino surove svinjske masti ali surovega šjpeha, Množina surove svinjske masti ali Špeha, katera se1 bo morala oddati od vsake zaklane svinje, se določa po teži zaklane svinje in sicer:
Od zaklane svinje, težke do 60 kg, se mora oddati 1 ys kg surove svinjske masti ali surovega Špeha, od svinje, težke od 60 do 100 kg, 2 kg, od svinje, težke od 100 do 150 kg, 4 kg, in od svinje, težke več kakor 150 kg, se bo moralo oddati 7 kg surove svinjske masti ali surovega Špeha,
Nadalje se določa: Vsak, kdor bo hotel zaklati svinjo doma, bo moral to naznaniti županu. Pri mesarjih pa mora to naznaniti mesoogleda. Vsak, kdor je naznanil županu, da namerava doma zaklati svinjo, dobi pismen ukaz, da mora v osmih dneh oddati predpisano množino surovo svinjske masti ali surovega Špeha tistemu prevzemnemu uradu, katerega mu bo določilo županstvo. Ako ne odda v 8 dneh določene množine surove svinjske masti ali surovega Špeha, zapade kazni (do 5000 K denarne globe ali, 6 mesecev zapora), vrhutega bi županstvo na stroške dotičnika poslalo po predpisano množino svinjskega Speha, 'Oddano blago ne sme biti pokvarjeno in se bo takoj izplačalo v gotovini in sicer po kakovosti blaga do 7.80 K za 1 kg čiste teže. Ako bi glede cen ne prišlo do sporazuma, določi ceno pristojno sodišče.
Razne novice,
100.000	otrok posinovil. Sin ameriškega miJi-iaruarja in najbogatejšega moža na celem svetu Ro-kefelerja je sklenil, da posinovi 100.000 francoskih o-trok, kojih očetje so padli na-bojišču ter da po očetovsko skrbi za te otroke. Izračunali so, da bo bogataš izdal »za to armado otrok na leto 65 milijonov frankov. Cela vrsta drugih ameriških milSjdnajrjpv je sklenila, da bo posnemala ta Rokefelerjpv vzgled.
Dunaj brez jajc c in svinjskega mesa. Na dunajski svinjski trg že vet: tednov niso. pripeljali skoro nobenih svinj in tudi nič jajc, tako da je Dunaj brez jajc in svinjskega mesa.
Na Dunaju kradejo suknje. Dunajsica indicija je.dognala, da so se dunajski tatovi organizirali v tolpo, ki po načrtu krade in izmenjava suknje po dunajskih gostilnah in kavarnah. Samo dne 4. dec. je ta tolpa pokradla ,v$. I. okraju 1.6 sukenj in kožuhov v vrednosti 6000 K
Trojčki. Posestniku in občinskemu selu 'Miha- :j elu Kocijanu -v Bazovici (občina Trst) skotila je tri inpolletna krava naenkrat tri telice, ki so vse pri življenju in prav čvrste. Takih krav bi trebalo več sedanjem času.
G4Ietni mož se vozil prvikrat po železnici. V Klausen-u na Tirolskem živi kolarski mojster Bernhard Ganhofer, ki se še nikoli v svojem življenju ni vozil po železnici, čeprav je že 64 let star. Ker je ■ pa bil te dni poklican za pričo pred vojaško sodišče v Inomosto, se je moral prvikrat voziti po železnici. Iz strahu, da bi se mu na vlaku ne pripetila kaka nesreča, se je stari mož jokal, prodno je stopil v železniški voz.
Proti izrodkom mode, ki bijejo v obraz vsakemu čutu nravnosti, so zaičele gibanje katoliške par riške žene, med njimi osobito aristokratske gospo. Ce pomislimo, kako nesmiselna in draga je ženska moda, je tako gibanje le pozdravljati. Saj modo širijo le iz-vest.nl trgovci;, da delajo z j nodo velikanske profite na račun neumnega sveta,
Bufisi*
Maribor—Sv. Jakob v Slov. gor; Od dne 1. t.
m. naprej vozi vsak dan pošta iz Maribora v St. Jakob v Slov. gor. Ob ,.§> uri dopoldne odhod iz Maribora, dohod v Št. Jakob okrog 10. ure. Od. Št. Jakoba, vozi pošta v Maribor ob 1. uri opoldne, dohod v Maribor med 3. in 4. uro popoldne. Ta nova uredba je za Št. Jakob velike vrednosti. Zveza preko Št. lija je bila združena z velikimi težavami. Sedanji poštni voz, ki bo za dve ure. poprej pri Sv. Jakobu kot prejšnji, bo sprejemal tudi potnike.
Ruše. V nedeljo, dne 8. dec., so se zbrali vsi občinski odborniki, kolikor jih ni na bojnem polju, k svečanostni seji in sicer iz političnih občin: Ruše, Smolnik, Lobnica in Bistrica pri Rušah. Župan ruški, g. nadučitelj Jožef Lasbacber, nagovori navzoče, naznanivši jim pretresljivo vest, da je zatisnil
spomin blagemu rajnemu: Slava, slava, slava t Dalje omeni govornik vesel fdo^dek, da je nastopil vlado prijazni in pravični gospod, na bojnem polju izkušeni junak, Njegovo Veličanstvo česan Karol I« Po pročitani udanostm izjavi se razlega po sobani kot svečana prisega krepak: f Živio, živ.o, živio! Navzoči občinski odbori, pooblastijo ruškega župana, da pošlje obe izjavi c. kr. okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da jih blagovoli ono poslati na Najvišje mesto, Selnica ob Dravi. Narednik Henrik Volimaier je bil ranjen in se nahaja v celjski bolnici.
Marenberg. Opetovano je bilo čitati v časnikih, da dobi naš trg lekarno. Koliko je na celi zadevi resničnega, se sedaj še ne da reči. Opozorili pa bi na to, da mora novi okrajni zdravnik za tukajšnji, po pretežni večini slovenski okraj znati tudi slovenski. Sedanji prosilec je Nemec, zdravnik v 'Paterni-onu na Koroškem.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Osem velikih zvonov je žrtvovala naša župnija za vojne namene. Najtežji je tehtal 3309 kg. Značilno je, da» je zadnjikrat pel 01-letnemu starčku Kupljenu, ki ga je župniji pred nekaj leti na lastne stroške oskrbel, Žalostno so nam na Oecilijino, na predvečer in naslednje dni peli vs slovo, kakor da bi se zvonovi pogovarjali med seboj z drhteče pojočimi glasovi, kajcor da bi ti glasovi prihajali iz globočine, se je zdelo. Težko in solznih oči smo se ločili od njih,;	t s
Središče. Slovesno mašo-zadušnico po našem preljubljenem pokojnem vladarju je služil tukaj v torek, dne 28. nov., č. g. župnik Jakob Cajnkar. Ü-deležil se je je občinski odbor, šolska mladina % «-čiteljstvom, zastopniki vseh tukajšnjih korporaciji 'm društev ter velika množica vernikov. Po končanem cerkvenem opravilu se je zbralo učiteljstvo z obema gg, katehetoma v šolskem poslopju k izredni, žaJob* ni seji. Predsednik konference, g. ravnatelj A, Kosi, se je z ginljivimi besedami spomin j al blagega rajnega vladarja, ob katerega mrtvaškem odru stoje potrti vsi avstrijski narodi, celokupno ljudstvo brez razlike stanu. Učiteljstvo — tako je povdarjai govornik — pri tem ni zadnje, in to po vsej pravlol, ato» se pomisli, da se ima uprav temu vladarju zahvaliti da se je šolstvo in ž njim ugled učiteljstva dvignil. Za vlade cesarja Franca Jožefa I. se je po vsaj Avstriji ustanovilo nad 10.000 ljudskih šol, po katerih se širi ljudska prosveta. Na predlog predsednika konference se enoglasno sklene sožalna izjava ti-ČiteljsKega zbora, ki se pošlje potom g. e. kr. okrajnega glavarja v Ptuju kot predsednika okrajnega šolskega sveta ormoškega na Naj višje mesto. Špžalr na izjava se glasi :	„Globoko ganjeno vslejd smrti
svojega preljubljenega vladarja. Njegovega Veličanstva Franca Jožefa I., se usoja učiteljstvo šestrazre-dne ljudske šole v Središču izraziti bolestnim srcem v iskreni zahvalnosti za milostno pospeševanje; šolskih koristi po blagopokojnom, najvišjem pre^ktorju šole svoje sožalje, zajedno pa tudi zagotoviti svoje neomahljive zvestobe in udanosti Naijvišji vlajcfarški hiši, Vaše preblagorodje prosimo, Ha sporočite tofcop. predsednik okrajnega šolskega sveta to našo Izjavo na Najvišje mesto.“	..	.....
Ormož. Drugikrat se je že oglasil iz ruskega vjetništva tukajšnji rojak Ivah Meško, Svojimplar-šem piše, da ie zdrav in da hodi v neko nanjursko tovarno na delo. Velika tolažba za starše in druge.
: Zibika.. G. Simon Štren ki, učitelj v pokoju.,iu posestnik na Tinskem, je podaril revnim šoiarjeiu 26 K, Krajni Šolski svet izreče gospojdu javno in srčpp zahvalo,	■'	...... U,V.J
. Tepanje pri Konjicah, Tukajšnji posestnici Jošt je bila ukradena ponoči iz hleva lepa kravp. v vrednosti 1200 K. V trenutku, ko je nameraval tat prodati kravo za 800 K, so ga orožniki zasačili in izročili okrožnemu sodišču v Celju.
. Sv. Jurij ob iužni žel. Pri premikanju .železniški li vozov je prišel 1 Dietni zavirač Jožef Orlami! iz Maribora pod kolo, ki mu je zdrobilo nogo. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.	' , P .,
Petrovče. V Gradcu se je poročila Elzsa» Tep-žan, Hei tukajšnjega posestnika, z. vojaškim račune-kini ofiči jalom Ivanom Hans.	■ "
Petrovče-. Nfa,pogrebni' dan Njegejvega Ye|ito cesarja Franca Jožefa L so bile glasom sklepi trgovske zadruge Oelje-okolica v znak - sožalja do. preljubljenega nam vladarja vse trgovine v Petrovčah in v Žalcu v četrtek, dne 30. nov., od 3. ure popoldne naprej zaprte.	....
Slovenjgradec. Tukajšnja mestna občina j® podarila z nabranimi, darovi našemu junaškemu ,peŠ-polku štev. 87 srebrni rog.
Slovenjgradec. Hlapec ^ posestnika Lobej.a, ja vozil 20 nieterskih stotov premoga Čez most čez potok Suhidol. Most se je udrl, voznik,, voz in konja so padli v narasli. potok. Voznik je utonil, konja so' rešili. a premog je izgubljen.
Posojilnica v
(Naredni demi
sprejema prijate za
peto avstrijsko vojno posojilo
ter daje potrebna pojasnila vsak delavnik od do
12.	ure dopoldne ter od . 3.(40 6. ure papeblne.?»®
ne oči Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. j recita žalno izjavo, zakličejo navzoči v čast in