št. 49. V Ljubljani, 7. decembra 1907. Leto III, Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. ■■šepati se računajo za celo stran 36 K, za •/, strani 25 K, za *(« strani 18 K, za */• strani 9 K, za strani 5 K, *(» strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren p»- ■ i ' pust. Postojna - Štanjel. Zveza Postonja-Štanjel je stopila v ospredje. Ta najbolj praktična, pa tudi najložje izvedljiva proga bo med progami, ki bodo prepregle Notranjsko, brez dvoma prva. Tako zatrjujejo v vseh prizadetih ministrstvih. Ta proga nikakor ne nasprotuje našim željam in za¬ htevam po zvezi Vrhnike z Idrijo ter Vrhnike z kako točko proge Postojna-Štanjel, kar se bo prej ali slej uresničilo. Zveza Štanjel-Postojna ni le sama na sebi gospodarsko utemeljena in krajevno potrebna, ampak je tudi sestavina velike železniške zveze preko Dolenjske s Hrvatsko, Bosno in Balkanom sploh. Ta zveza bo najkrajša pot po kopnem iz Italije na Balkan. A pu¬ stimo te daljne misli. Za Notranjsko je že skromna zveza med Postojno in Štanjelom ter Vipavo velikan¬ skega pomena. Za Postojno in Vipavo je taka zveza življenskega pomena in njiju gospodarska rešitev. Mislimo, da vkljub strankarski razoranosti ni vzroka, da bi ne nastopili složno vsi interesentje brez razlike politične stranke, da hitreje prikličejo uresni¬ čenje zveze Vipavske doline s Postojno. Zato nas pa niso nič kaj prejetno dimile vrstice, ki jih je žaljivo in zasmehljivo napisal v „Slovenca“ poslanec Žitnik. Senožeški in postojnski župan sta v železniškem mini¬ strstvu nastopala po vsem, kakor jima veleva dolžnost in skrb za občini, katerima načelujeta. In če je poslanec Žitnik šel šele za njima poizvedovat, je to le zanj slabo znamenje. Če ju je za njihov nastop šel še napadat v „Slovencu“, je ravnal proti interesom okraja, ki ga zastopa na Dunaju. Poslanec Žitnik se pač malo pre¬ malo informira .... Politične vesti. Avstrijski državni zbor je odklonil proti a grarcem naperjene nujne predloge socijalnih demo¬ kratov zoper podraženje živil, sprejel pa je predlog češkega naprednjaka Masaryka, naj vlada gleda, da ostanejo vseučilišča prosta klerikalnega vpliva; zdaj pride do razprave nagodbe. Dvetretjinska večina je vladi že gotova. — Hrvati delajo Madjarom v ogrsko- hrvatskem državnem zboru hude preglavice. Njihove obstrukcije Madjari ne morejo streti. Zdaj so sklicali hrvatski „sabor“, da bi prisilili Hrvate, da gredo v Zagreb, ker so vsi ob enem saborski poslanci. — V Nemčiji se bo sprejel zakon, po katerem bo vlada smela šiloma razlastiti (eksproprirati) vsakega poljskega posestnika, da tam naseli Nemce in požene Poljake preko meje, če nočejo postati Nemci. Nemška oblastnost kriči do neba! — Na ljubljanski kolodvor bi Nemci radi postavili Nemca za postajenačelnika. Južna železnica naj se varuje Slovence izzvati! Dopisi. Iz Starega trga pri Ložu. — Zadnji dopis iz Starega trga, v katerem se je poročalo o čudni dirki v Starem trgu, me je napotil, da Vam cenjeni bralci „Notranjca“ tudi jaz kaj poročam. To pa že vsled tega, da ne mislite, da se pri nas samo zabavamo in kratko¬ časimo, ampak, da včasih tudi kaj resnega delamo v blagor in srečo našega milega naroda slovenskega. Stalni poročevalec iz našega kraja je najbrže pozabil poročati, da se je pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda znova oživila in prenovila. Občni zbor dne 3. nov. pri Wigeletu v Pudobn je bil prav dobro obiskan. Tudi se je izvolil nov odbor, kateri nam je porok, da bode podružnica pod njegovim vodstvom marljivo delovala. Prvomestnikom je bil izvoljen g. notar Kogej iz Loža, tajnica gospa Zinterjeva, blagajnikom g. Ladislav Za¬ krajšek in odbornikom g. Wigele. Namestnikom pa: gospa Janja Bencinova, gospica Justi Kozamernikova, Stran 386. NOTRANJEC Letnik III. gospica Mara Semenova in gospod Franjo Žagar ml. Novo izvoljenemu odboru kličemo : „Le krepko naprej v rešitev našega tako zatiranega in zaničevanega naroda, v kar so zlasti poklicane podružnice sv. Cirila in Metoda in njihovi odbori ozir. odborniki! 11 — V nedeljo, dne 17. t. m. imeli smo pri nas čisto nekaj novega, namreč prvi sestanek starišev in učiteljev. Zbralo se je za prvikrat še precej veliko število očetov in mater k predavanju v tukajšnjem šolskem poslopju. Najprej je razložil g. nadučitelj Zebre navzočim starišem pomen in korist sestankov starišev z učiteljstvom. Na to je predaval g. učitelj Anton Šeme. Izbral si je za prvo predavanje čisto primerno snov, namreč: „Yzgoja otrok v predšolski dobi. 11 Njegov že prirojen govorniški nastop in glas pridobila sta mu takoj srca vseh poslušalcev, kateri so z vidnim zanimanjem ves čas z napeto pozor¬ nostjo sledili njegovemu predavanju. V svojem, temeljito sestavljenem poročilu povedal je mnogo poučnega sta¬ rišem, kako naj vzgajajo svoje otroke. Pozabil tudi ni primerno ožigosati mater radi njihove slepe materinske ljubezni, katera je največkrat vzrok slabi vzgoji. Po predavanju so se vsi navzoči, zlasti pa matere, prav ginljivo zahvalili govorniku za njegove lepe nauke in koristne nasvete ter prosili, da bi jih še kdaj povabili k takim sestankom. Reči moramo, da si je s to pri¬ reditvijo naše učiteljstvo pridobilo mnogo na ugledu med ljudstvom. Polagoma bo isto spoznalo, da mu tudi učiteljstvo v resnici želi le dobro, zlasti njemu naj¬ Listek. Po vasi govorijo. Rumunsko spisal Ivan Slavici. (Dalje.) Gospodar ju je sprejel spodobno, kakor predpisuje običaj, povabil ju je v hišo, jima ponudil stole in ju slednjič vprašal po namenu obiska. „Da ne bomo dosti govorili sem ter tja 11 , začel je Matej, „prihajava radi prepira, ki sta ga imela s Kozmom 11 . „Ni bilo vredno truda!“ odgovoril je hladno Miha. „Morda pa vendar 11 , trdil je Matej; „prepir je nastal zaradi otrok, nobenemu izmed vaju se ne more pripisovati krivde. Ker pa po vasi govorijo, da se neradi ločite od svoje hčere, da hi jo rajše obdržali doma 11 . — „Tako je“, potrdil je Miha, „ločitev od nje bi nas bolela. 11 „Ravno zato, ker smo to slišali 11 , nadaljeval je Matej, „in naravnost bodi povedano, ker tudi vemo, da v svoji hiši lahko storite, kar hočete ... in, ker ljudje govore, da dekle nima dosti veselja za to in, da se vi nočete protiviti njenim željam, ker je vaša edinka . . .“ dražjemu biseru — njegovim otrokom. Kadar bode naše sicer dobro ljudstvo to spoznalo, takrat bode tudi na¬ šemu, sedaj tako zaničevanemu učitelju-trpinu zasijalo solnce sreče in blagostanja, po katerem on in njegova obitelj tako željno koprnita. — Ozrimo se še malo po naši domovini! Vsem stanovom se zboljšuje njih stanje, le na učiteljstvo nihče ne misli; zanj nima nihče odprtih rok, ne srca. Kljub temu pa ono ne drži križem rok, ampak dela več kot se od njega zahteva, dasiravno ga tarejo hude skrbi za njegov in njegove rodbine obstanek. Ono nima samo blagor in srečo ljudstva pred očmi za katero dela, trpi in umrje. Koliko upanja, koliko nad je stavilo učiteljstvo na shod dne 2. novembra na Du¬ naju. A kaj so mu njegovi zastopniki prinesli? Mnogo lepih obljub, a druzega nič! In deputacija dne 10. no¬ vembra? Zopet samo obljube! Za vse je dosti denarja, le za ubogo učiteljstvo ga ni! A tudi zanj bi se ga dobilo, samo da bi se kdo zanj zavzel. Ali nima ga prijatelja, kateri bi se res z vso vnemo zavzel za zbolj¬ šanje njegovega gmotnega položaja! Učiteljstvo pač lahko govori z Gregorčičevim »Siromakom 11 : »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.« Toda srčnih čutil pogreša učiteljstvo napram sebi in to je ravno vzrok, da je isto obsojeno še k nadaljnemu stradanju. Marsikateri drugi bi rekel: »Zakaj vendar več »Tako je!“ potrdil je Miha; »samo njena sreča nam je pri srcu! 11 »In ker po vasi govorijo, 11 nadaljeval je Matej, »da ste se odločili, vzeti zeta v hišo, to se reče, da hočete zidati za Marto novo hišo in, da ste se izrazili, da ne stremite po bogastvu drugih, ker imate sami dovolj in lahko dajete . . .“ »Tako je! 11 potrdil je Miha, vedno bolj ponosen, »dosti ali malo — kakor je Bog dal, le sreča naj bo!“ »Bog vam jo je dal! 11 prekinil ga je Šimen. »In zato 11 , sklenil je Matej, »je Kozma mnenja, da vam ne bo neprijetno, če vam vrača vašo besedo in vas prosi, da mu to oprostite in ostanete ž njim v prijateljstvu, kakor poprej. 11 Miha je premišljeval, kaj bi odgovoril svojima gostoma ter slednjič rekel: »Tako je! 11 zadovoljen sem s Kozmovim poročilom; le tega, kar govorita o nekem drugem sklepu za možitev moje hčere, tega ne razumem. 11 »Stoj prijatelj, 11 odgovoril je Simon mirno, a nekoliko zbadljivo, »oprosti, a ni lepo, da nas dražiš in skrivaš zadevo, od katere je odvisna čast one hiše, koje odposlanca sva midva! Hvala Bogu, saj naša vas ni puščava in še se dobe tu in tam ljudje, ki vedo, kaj se godi za sosedovimi vrati. Skoro vsi hvalijo tvoj sklep in pripovedujejo, da si s pastirjem Mironom zelo zadovoljen, ti pa bi rad zdaj krivdo, da se je zaroka razdrla, naprtil Kozmu na rame. 11 Letnik III. NOTRANJEC Stran 387. delam kot mi je potreba, saj sem še za to, kar moram narediti, premalo plačan!“ Toda učitelj, kateri je v resnici vnet za blagor ljudstva, ne govori tega! Ako komu, se pač ne more njemu očitati, da se ne ravna po besedah pesnika, ki se glase: Ne samo kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan! Domače vesti. Za uvedenje novih osebnih vlakov tako, kakor smo predlagali v zadnjem »Notranjcu", je postalo povsod veliko zanimanje. Postojnsko in dolnjelogaško županstvo razpošiljata že tiskano, dobro utemeljeno peticijo interesovanim županstvom in drugim korpo¬ racijam v podpis. Tudi zadruge in društva naj se prošnji pridružijo. Take peticije so pri zgoraj ome¬ njenih županstvih še na razpolago. Pripomniti moramo, da je treba peticije podpisati najdalje do 10. t. m. Pošljejo naj se potem enemu izmed zgoraj omenjenih županstev zopet nazaj, ali pa neposredno kateremu naših državnih poslancev, ki se hoče za občekoristno stvar zavzeti, da jih izroči s priporočilom ravnateljstvu južne železnice. Za železniško zvezo vipavske doline v Po¬ stojno podpisujejo vipavske občine peticije na želez¬ niško ministrstvo. „Bog me varuj! “zaklical je Miha, „pred vso vasjo rad potrdim, da smo krivi mi. A po vasi govorijo preveč, kajti o poroki moje hčere z Mironom do sedaj nismo še ničesar ukrepali. Prosim vas, da to poveste vsakemu v vasi.“ „Pa govorilo se je vendar povsod!“ opomnil je Matej. „Da,“ rekel je na to Miha, „da vam naravnost povem, tako mimogrede smo pač govorili o tem in, če mi bo fant ugajal, zakaj tudi ne, kakor Bog hoče!“ „Razumeva, kaj hočeš reči,“ rekel je smehljaje Simon, „Bog ti daj srečo z novim zetom!“ „Vse, kar je prav! Fant ni bogat, a vendar bo naši vasi v čast.“ „Jaz ga ne poznam," pripomnil je Matej, „a vsa vas je tega mnenja." „Jaz ga poznam," vskliknil je Simon, „in kar sem govoril, sem iz srca govoril". Miha je bil nekako v dvomu, stal je med obema in pogledal v oči zdaj temu zdaj onemu in ni vedel, kaj bi rekel. Slednjič jima je podal roko in ju spremil do vrat, a ni mu bilo popolnoma jasno, kaj je govoril in storil. „Miron,“ govoril je sam pri sebi in se nekoliko oddahnih, „— lepo ime!" Po vasi so govorili, da je sklenil vzeti zeta v hišo, mu postaviti nov dom poleg svojega. „Česa si ljudje ne izmišljujejo! To se reče, ali Postojnski salonski orkester vabi na koncert, ki ga priredi v prid „Ljudske knjižnice v Postojni", v nedeljo, dne 8. dec. 1907 v veliki dvorani Narod¬ nega hotela". Vspored: 1. Fučik: ,.Triglav", koračnica. 2. Kubišta: „Sloga“, valček. 3. Eilenberg: ,,Gozdni mlin", idila. 4. Adamič: a) »Ko bi rosica bila"; b) „De- kletce podaj mi roko"; c) „Na vrtu", poje mošani zbor. 5. Zupanec: „Rožmarin“, poje moški zbor. 6. Kubišta: »Slovenska četvorka". 7. Czibulka: »Planinska cvetka", mazurka. 8. Parma: »Skozi vas", koračnica. — Prosta zabava. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom: Sedež I. reda po 1 K 60 h, II. reda po 1 K, stojišča in galerija po 40 h. — Nujna prošnja! Za¬ radi petja prosimo sl. občinstvo, da se vzdržuje kajenja v dvorani. Semenj sv. Frančiška, dne 3. t. m. v Po¬ stojni ni bil tako obiskan, kakor po navadi. Bilo je temu krivo slabo vreme in največ pa prepozna raz¬ glasitev, da se bo semenj vršil. Za »Sokolski dom v Postojni 11 so darovali; gospa županova Marija Pikel darovala zgubljeno, zdaj zopet najdeno svoto 4 K, br. Tedi Dekleva izročil 2 K, ki jih je daroval g. Jos. Hočevar, potnik tvrdke Francka sinovi, br. Slavoj Dimnik nabral v »Narodnem hotelu" za Starmanovo petje 2 K 54 h, br. Makso Inocente trgovec na Reki daroval 10 K, br. Štefin Peter nabral 2 K. Vsem srčna hvala! Živeli! V mesecu novembru se je nabralo skupno 126 K 54 h, katera svota se je plo- bi bilo to res nemogoče? Hm, kaj je že rekla Marta? Morebiti, če bi ga bil videl, bi mu bil ti sam velel, naj ostane! — Gotovo, nekoliko sem se prenaglil!" Miha je premišljeval in sklepal, da mora biti fant, katerega ljubi Marta, vendar nekaj posebnega. V duhu je videl že rokodelce, ki postavljajo nov dom in samega sebe med njimi v važnih opravkih, urejajočega vse in ukazujočega — videl je Marto z otročičkom v naročju in slišal sosede, ki so govorili: »Glejte, kako ljubi svojo Marto!“ Zdelo se mu je, kakor da bi slišal pri¬ povedovati vnuke sedanjega rodu: »Tako je bilo takrat, ko je Miha vzel zeta v hišo in mu zidal novo hišo!" Te misli so bile mikavne, kakor izkušnjava! Miha je hitel k vratom, a predno jih je odprl, se je zopet premislil. »Ne, še ne! Da se ne prenaglim! Najprej moram še poizvedovati, prevdariti, se bolje prepričati in pred vsem ga z lastnimi očmi videti!" Nato je hodil po hiši gor in dol, zatopljen v misli. Kar naenkrat pa se je stemnil njegov obraz. Videl je pred seboj Kozma s prezirljivim posmehom na ustih; pri tej predstavi se mu je duša napolnila s trpkostjo, ne, tega ne bi mogel prenašati, da bi ta rekel: »Lejte, kakoršen je sam, takega zeta si je izbral!" „Ne,“ mrmral je razkačen, »pastirju ne dam svoje hčere — ljubše mi je, da ostane devica!" (Dalje prih.) Stran 388. NOTRANJEC Letnik III. donosno naložila v »Notranjsko posojilnico." Bratje Sokoli zbirajte nadalje pridno prispevke za Sokolski dom ! Na zdar! Občni zbor pevskega društva „Postojne“ se vrši v nedeljo, dne 15. decembra. Spored in lokal se naznani pozneje. Mlekarstvo. Kakor se iz gotovega vira čaje, se mislijo vsi trgovci z mlekom v Reki združiti v društvo v svrho jednotne prodaje mleka. Ob enem mislijo isti stopiti v zvezo v več mlekarnami na Kranjskem. Kako se stvar razvije, o tem bom še poročal. Občni zbor „Prve vipavske vinorejske zadruge" se vrši dne 15. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Vipavi. Od Pivke. Ustanovila se je na željo občinstva v Št. Petru na Krasu „Kmetska hranilnica in posojil¬ nica, katera obsega tudi sosedne občine, kakor: Slavina, Zagorje, Šmihel in Košana. Ta denarni zavod prične svoje delovanje z novim letom 1908. Namen hranilnice in posojilnice je delovati v korist in pospeševati blago¬ stanje kmetskega in trgovskega stanu. Ker ima ta denarni zavod le blag namen, pričakujemo zlasti od „Kmetske stranke" izdatne pomoči in podpore. Kmetijski sestanek skliče kmetijska podružnica v Matenjivasi dne 8. t. m. popoldan v stivanjski šoli. Predaval bode g. geometer Drag. Gustinčič o zložbi zemljišč. K sestanku se vljudno vabijo vsi oni, ki se zanimajo za napredek kmetijstva. Požar v Gorenji vasi, v občini gorenjelogaški, je nastal v nedeljo popoludne. Goreti je začelo pod Slavčevim kozolcem ob času, ko so se ljudje odpravljali k večernicam. Ker so bile skoraj vse sosedne hiše s slamo krite, je bilo v kratkem času 15 gospodarskih poslopij v plamenu. Ljudje so komaj rešili svojo živino in nekoliko pohištva, vse drugo jim je ogenj uničil. Bila je velika nevarnost za celo vas in ko so prihiteli ognjegasci iz Dolenjega Logatca, iz Hotederšice, Rovt, Planine, Vrhnike in Vrda je bilo mogoče veliki požar omejiti. Vso čast in priznanje vrlim gasilcem za po¬ žrtvovalno, človekoljubno delo! — Sedaj, ko imajo ljudje vse svoje pridelke pod streho in smo na pragu zime, je velika nesreča tem občutnejša. Posebno hudo fso prizadeti oni, ki imajo več živine in jim je požar upepelil vso krmo. Sluti se, da je požar nastal po nekem fantiču, ki je baje pod kozolcem poleg steze zažigal cigaretko. Treba bi bilo nekoliko več nadzorstva od strani starišev in tudi od strani policijskih organov, da bi mlečjezobi paglavci ne povzročali na ta način nesreč. Hrvatska Matica. Prijatelje hrvatske književ¬ nosti opozarjamo, da je poverjenik „Matice Hrvatske" za Postojno in okolico g. Mate Čepernič, c. kr. geometer v Postojni. Letnina znaša 6 K, za ude »Matice Slo¬ venske" pa le 4 K. Na Gočah. je umrl dne 3. t. m. g. Štefan Habe. N. v. m. p.! Prva vipavska vinorejska zadruga je grozovito na poti gospodom v nekdanji Ložarjevi hiši. — Zadnji »Domoljub" ali bolje rečeno, njegov podli vipavski dopisun, kar besni nad ustanovitvijo imenovane zadruge. On vidi v tej svojega najljutejšega .političnega na¬ sprotnika, a v tolažbo mu povemo, da je novo podjetje čisto gospodarskega značaja in, da se ne vtika v po¬ litiko. — Da je bilo potrebno, poleg že obstoječega »kmetijskega društva", ki se tudi peča z vinsko kupčijo, ustanoviti še vinorejsko zadrugo, najbolje kaže pristop že lepega števila članov k istej in to celo iz vrst S. L. S. — Mimogrede bodi povedano, da je po usta¬ novnem shodu vinorejske zadruge prvi čestital v javnih lokalih g. Ivan Lavrenčič, prihodnji Vaš deželnozborski kandidat, želeč novemu podjetju najlepših uspehov v prid vipavskemu ljudstvu. — Enako želimo mi »kme¬ tijskemu društvu", da bi še nadalje delovalo v prid ljudstva in da bi kaj kmalu, vsaj enkrat, po več¬ letnem delovanju, izkazalo kaj dobička ter ga poraz¬ delilo med svoje revne člane. — Mi nikakor ne mislimo konkurirati »kmetijskemu društvu", najmanj pa še isto uničiti. Ako se pa gospoda tega boji, česar pa mi ne verjamemo, tedaj mora imeti že slabo vest, da se do sedaj ni toliko delovalo v korist zadružnikov, kakor mogoče največ v korist onih gospodov, ki so najbližje korita ali celo v prid kaki politični stranki. — Gospoda, ne razburjajte se tedaj preveč radi vinorejske zadruge, ako hočete res veljati za nesebične prijatelje in do¬ brotnike kmeta. — Pod božjim solncem ne dobite tako zabitega človeka, ki bi vam trdil, da je na njegovo škodo, ako povprašujeta dva ali še več kupcev po njegovih pridelkih. In odkrito vam povemo, da vsi pametnejši vaši pristaši z veseljem pozdravljajo novo podjetje; preklinjajo ga pa le oni, ki jim niso popolnoma nič mari ljudske koristi in, ki bi še dalje radi v motnem ribarili. Domoljubov novičar piše tudi nekaj o »liberalnih petjotarjih". S tem se je pa pokazal, ali neizmerno hudobnega ali pa grozno pozabljivega. Vsa slovenska javnost ve namreč, da je bil ravno g. ravnatelj »kme¬ tijskega društva" tačas »vinarske zadruge", sedanji, drugače vsega spoštovanja vredni župan Št. Vidski, Anton Uršič, radi petjotarstva kaznovan; o kakem »liberalcu" se tega še ni slišalo. — Da sloni »kme¬ tijsko društvo" na omejenem poroštvu, lojalno pri¬ znavamo, in če je g. učitelj Mercina nasprotno trdil, izvedel je to od Vaših lastnih zadružnikov, kar je dokaj značilno za Vas, da svojih članov o najvažnejšem ne poučite. O nadaljnem ustroju »kmetijskega društva 11 nočemo za sedaj ničesar spravljati v javnost, ker ne maramo istemu škodovati. Ako se pa nas še nadalje ne bode pri mira pustilo, primorani bodemo objaviti mnenje Vaših članov o »Kmetijskem društvu". — M 1 si ne želimo boja, a strašimo se ga tudi ne! — Hu¬ dobni »Domoljubov" dopisun opisuje dalje g. učitelja Mercina, kot obrekovalca in lažnika ter v dokaz temu navaja afero z goškim županom. Ta dokaz je tako piškav, kakor so dopisunovi možgani; zakaj Letnik III. NOTRANJEC Stran 389. g. učitelj Mercina je bil isti dan, ko je izšel „Laži- ljub“ z omenjeno notico, pri sodišču v Vipavi, na tožbo goškega župana popolnoma oproščen. Mrtvega so našli Martina Kirna (Kumra; iz Zagorja na polju pri Koritnicah v četrtek zjutraj. V sredo zvečer je šel v Koritnice k nekemu posestniku; na poti domovgrede v jutro je spil še svoj navadni „štamperl“, a čez četrt ure je padel na poti in umrl. Iz Knežaka, Podžupanom je izvoljen tukajšnji vasi g. „Mehac“. Iz Koritnic. V nedeljo so bile tukaj volitve predstojnika gospodarskega odseka. Volitve so bile zelo zmešane, tako da sami ne vemo, pri čem da smo. Kanonik Erjavec mora biti jako slab krajni šolski nadzornik, da še ni spravil učitelja Mercina v disciplinarno preiskavo, ko se že stariši „pogovarjajo“(?), da ne bodo k istemu več otrok v šolo pošiljali, kakor zatrjuje vipavski „Domoljubov“ novičar. — Poživljamo tedaj kanonika, da vse potrebno ukrene, kot krajni šolski nadzornik in naznani višjim šolskim oblastim vse nepostavnosti imenovanega učitelja, da ne bode pouk brez potrebe kaj trpel, ker sicer bomo vedeli, da je pisava „Domoljubovega“ novičarja najostudnejše obre¬ kovanje in navadno denuncijanstvo! Iz reške doline. Nesreča bi se bila kmalu dogodila na železniški progi Št. Peter-Reka med posta¬ jama Kilovče-Trnovo blizu Merečij. Zlomila se je „šina“ in tako bi lahko ušel brzovlak, ki je imel vsak čas priti, iz tira. K sreči je šel železniški delovodja Anton Sluga s svojimi delavci nimo omenjenega mesta, zapazil poškodbo ter jo naglo za silo popravil. — VAmeriko je šlo vkljub vsemu odgovarjanju in poročilom časopisov iz našega kraja več ljudi. Ne verujejo, da je res tam slabo. — Vodovod Jasen in Vrbovo bode kmalu končan. Da ne bi zadnje deževje tako poškodovalo in odneslo materijala, bi bilo delo že končano. Res pre- koristna naprava za revne vasi, ki so bile v poletnem času takorekoč brez vode. Po pol ure daleč so hodili ponjo! Tako je tudi v nekaterih drugih krajih. Sedaj po zimi ni takega dela, si lahko preskrbite vodnjake. Podžupani bi lahko veliko koristili tej stvari s tem, !da bi nekoliko podrezali in bodrili k delu ob zimskem času. Na noge ! Sedaj lahko veliko napravite. — Premogo- kopska družba, katera se je ustanovila v Trnovem, koplje in išče premog blizu Jelšan. Prišli so že globoko kakih 60 m. Dobili so že veliko dobrih žil, ki vse v eno smer drže. Do glavne žile, katero sledijo od strani, je baje še kakih 100 m. Želimo podjetju obilo sreče, kajti potreba je tudi v našem kraju kaj zaslužka revnim slojem. Blizu sedaj kopanega, oziroma iskanega premoga je prav dober materijal za cement, kakor zatrjujejo ve- ščaki. Sčasoma pridemo, ako se posreči prvo podjetje, tudi do drugega. — Za podporo bodo prosile neka¬ tere, po črvu in povodnji prizadete občine. Sedaj imajo že povsod posvetovanja in cenitve, koliko znaša škoda. —• Tisti študent, ki stanuje v Bistrici, se pripravlja za skušnjo, ako smemo verjeti. — Umrla je v Ilirski Bistrici 21 letna g. J. Mizgur po po lletni mučni bolez Lahka ji zemljica! Prosveta. Odsek za vseslovenski legitimacijski listek’ ki se prodaja v korist naše šolske družbe sv. Ci¬ rila in Metoda, se obrača spet tem potom na vsa slavna slovenska društva z rodoljubno prošnjo, da bla¬ govolijo uvesti to društveno izkaznico, nele da si olaj¬ šajo notranje poslovanje, ampak da tudi na zunaj doku- mentujejo svoje narodno prepričanje. Vsakogar dolžnost je, da po svojih močeh prispeva k obrambi jezika, ki ga je učila mati, najsvetejša dolžnost zlasti za one, ki ne morejo neposredno narodnostnim nasprotnikom zreti iz oči v oči. Vzvišena je naloga naših slovenskih društev, kazati narodu pot do izobrazbe, napraviti ga stanovit¬ nega, jeklenotrdnega, da se ne ukloni, četudi mu preti morje sovragov, da ga zalije. A tu se ne sme misliti le na majhen del naroda, celokupen narod nam je imeti pred očmi. Zato je dolžnost vseh resnično narodnih društev, da podpirajo obmejne brate v težkem boju, da z malo gmotno žrtvijo mnogo koristijo družbi sv. Cirila in Metoda. Komad legit. listka kot društvene izkaznice se prodaja po 20 vin., kot vstopnice h katerikoli narodni prireditvi po 10 vin. Naročila in informacije naj se po¬ šiljajo na naslov „Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava“ na Dunaju* 1 , XVII. Schellhammer- gasse 4. Družba sv. Cirila in Metoda opozarja rodo¬ ljube, da se družbeni koledar še vedno razpošilja in bo v teku enega tedna razposlan. Če se je pomotoma kedo izpustil, prosim prav uljudno, da se blagovoli po pre¬ teku tega časa pri družbi sv. Cirila in Metoda oglasiti, ustregli mu bomo prav radi. To pa radi tega objavimo, da se na isti naslov ne bi poslalo več eksemplarov. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubjani naznanja, da so sklenile svoje dopise kolekovati z na¬ rodnim kolekom sledeča županstva: Banjaloka in Krtina. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili računske, oziroma gostilničarske listke sledeči: Anton Pogačnik, Podnart: Jakob Zalaznik, Ljubljana, J. Traun, Glince; gostilna pri Conžku, Ljub¬ ljana; Narodni dom, Ljubljana; Anton Gačnik, Rudol¬ fovo; Alojzija Sever, Kostanjevica: Alojzij Pogačnik, gostilna „pri Štefanu**, Ljubljana; gostilna Blaž Mevželj, Mokronog; restavracija „Zupanova“, Ljubljana; Viktor Rohrmann, Ljubljana; restavracija Kovač, Hudajužna, Goriško; restavracija Tratnik, Ljubljana. Narodno gospodarstvo. Razglas. Zaradi od več strani izražene želje, priredi podpisani tekom letošnje zime, najbrže sredi meseca januarja 1. 1908 v Vipavi trodnevni kletarski tečaj, pri kterem bo teoretično in prak - Stran 390. NOTRANJEC Letnik III, tično učil vse, kar je potrebno vsakemu vinogradniku, gostilničarju itd., v kletarstvu znati. Teoretičen poduk (predavanje) se bo vršil v kaki primerni sobi, za prak¬ tične vaje je pa dalo kmetijsko društvo v Vipavi svojo vinsko klet na razpolago. Kdor se misli tega tečaja vdeležiti, zglasi naj se potom pristojnega županstva ali pa naravnost pri podpisanem vsaj do 2 5. t. m. Kdaj se tečaj vrši, o tem bodo vdeleženci potom žu¬ panstev pravočasno obveščeni. C. kr. vinarski nadzornik: B. Skalicky. Cena mleku se je na Dunaju zvišala za 2 h pri litru, ker so jo tudi kmetovalci zvišali prodajalcem. Cena je zdaj 24 do 26 h za en liter. V Budapeštu so zvišali ceno za 4 h. Pomanjkanje krme se čuti v južnih krajih (Kranjsko, Primorsko, Hrvaško, Slavonija, južno Ogrsko, Tirolsko, Srbija itd.) med tem ko je v severnih krajih države navadna letina. Ker se živine ne bode moglo prezimiti, prodajajo jo kmetje v največjih množinah; tako se je na nekem semnju na Hervaškem prodalo za 400.000 K živine. Naravnost nerazumljivo je tedaj, da še cena mesu ne zniža v tem razmerju. Istotako je s prašiči, katerih tudi sedaj na jesen veliko prodajo. Na zadnji sej m v II. Bistrici so prignali velikansko število prašičev, gotovo okoli 2000; cena je bila seveda izvan- redno nizka. Živini se je znižala cena čez 60 K pri glavi. Vinske tropine porabljajo za krmljenje goveje živine, konj in perutnine. Na Francoskem jih umetno posušijo in zmeljejo; tako pripravljene imajo redilno moč kakor oves. Deset zapovedi za umnega kmeta. Od izku¬ šenega gospodarja sestavljene zapovedi so priporočila vredne. Kdor jih bo izpolnjeval, bo kmalu izprevidel, da živino najlažje obvarujemo bolezni z razumnim krmljenjem in skrbnim opravljanjem. Zapovedi so sledeče: 1. Krmi vedno redno, ob določenem času in določeno množino. 2. Napajaj živali redno in nikdar ne dajaj pre¬ mrzle ali pregorke tekočine; ne napajaj razgretih živalij. 3. Živali ne smejo preveč trpeti pri delu, tudi jih ni treba pretirano poganjati. 4. Ne krmi nikdar plesnjivo ali prašno seno in slamo in gnilih pridelkov. 5. Pazi, da živali ne pridejo do strupenih ali škodljivih rastlin na pašnikih. 6. Brani živali prehudega solnca in mrzlega dežja, ne pusti jih ležati na mrzlih, mokrih tleh. 7. Kadar menjaš suho in svežo krmo spomladi in je¬ seni, stori to le polagoma. 8. Povsod naj bo največja snažnost, ker to je predpogoj za zdravje živine. 9. Skrbi, da bo vedno svež in čist zrak v hlevih, a varuj živino pred prepihom. 10. Tvoji hlapci in dekle naj ti poma¬ gajo z rokami, a nikdar se ne zanašaj na njih oči. Pitanje pur. Živalim naj se pusti prostost. Iz¬ kušnja nas uči, da izgube v kurnikih zaprte pure tek in da se vsled tega posuše. Pure pitamo z dobrim ovsom ali pa z zdrobljeno zmesjo iz koruze, ječmena in ovsa. Zelo dobro je, če se daje živalim vsak dan zdrobljenega oglja, da lažje prebavijo. Vinorejske zadruge. (Nekaj misli in svetov priprostega vinščaka). Mlekarske zadruge so se pri nas jako lepo raz¬ vile in namnožile. Ves ta uspeh, če hočemo biti pra¬ vični in nepristranski, moramo pripisovati kranjski kmetijski družbi, odnosno nje ravnatelju in onim prvim požrtvovalnim snovateljem po Notranjskem, kateri so dali s tem, da so ustanovili in previdno vodili mlekarske zadruge vzgled in pogum celi kranjski deželi. Bilo je treba odločnosti tembolj, ker je imelo ravno takrat pri nas zadružništvo smolo vsled pone¬ srečenih konsumov, ki se pa niso snovali zato, da bi imelo ljudstvo od njih korist, temuč, da bi se škodo¬ valo gotovemu stanu. Ravno to je bila ovira prvim poskusom vpeljati zadružno misel, zadružni duh na Kranjskem po blagih Rajfajzenovih načelih. Započeto, previdno delo kmetijske družbe je imelo pokazati ljud¬ stvu, kako treba spraviti namen in misel skupnega delovanja v kri, v meso in' v življenje ter pridobiti zopet ono dobro ime in čast, ki gre zadružništvu. To se je prav dobro obneslo in prve notranjske zadruge so kot svitle vodnice, na katere so se ozirali iz cele dežele in jih jemali v izgled. Ravno tako, kakor z mlekarskimi zadrugami, stoji stvar z vinarskimi zadrugami. Pravega poguma za za¬ četek ni bilo, manjkalo je mož, ki bi zastavili prvo brazdo v grudo zadružništva na polju vinarstva. Uspehe bode treba šele pokazati in kmalu se bodo osnovale po vseh naših vinorodnih krajih vinarske zadruge, kakor po drugih deželah n. pr. Tirolskem, Nižje Avstrijskem itd. Vse vinarstvo od nasada do prodaje je v rokah posameznih naših vinogradnikov posestnikov. Vsak n. pr. svoj vinograd zase zbere, zrnasti, napravi vino in isto sam proda, ko pride kupec. Tako ni mogoče določiti si gotovih cen, kajti marsikak posestnik se je zadolžil ali jemal na upanje v trgovini na račun vinskega pri¬ delka in komaj čaka, da proda svojo robo in pride čim prej do denarja. Zato pa v takih krajih, kjer kmetje hite in tišče, da pridelke čim prej prodajo, ter nimajo denarja, prekupci in tuji krčmarji ali vinski trgovci pritiskajo na ceno grozdja in mošta, da kupijo čim ugodnejše zase. Največkrat se pa zgodi pri količkaj ugodni letini, da manjka posode za mošt ali celo pro¬ stora, ker mali kmet ne more razpolagati z obširnimi kletmi. Takrat zopet proda za nižjo ceno. Še težje pa je malemu posestniku, kmetu, kateri nima poduka o pravilnem kletarjenju, z vinom tako ravnati, da se na¬ pravi pijača, kakor jo zahteva današnji okus. Tudi na zunaj ne more blaga tako lepo opremiti. Manjka mu v to sredstev, največ pa, ker nima potrebnih strokov¬ njaških zmožnosti. Gospodarsko slabo stoj e č vinščak se danes v razmerah, v kojih se nahaja vino- reja, dvakrat težje bojuje, kakor pa de¬ narno dobro podprt posestnik vinščak. Letnik III. NOTRANJEC Stran 391. To gospodarsko stanje malih vinogradnikov, kakor 1 so pri nas splošno povsod, se da premeniti le, če se gospodarsko slabo stoječi vinščak združi v močno, od¬ porno celoto, da se vpelje zadružno načelo in se ustanove vinarske zadruge, v katerih se bojuje organiziran, združen vinščak za boljše blagostanje svo¬ jega okoliša ali svoje občine. Po svetu. Čudna želja. Na smrtni postelji je neka delavka v Duksu izrazila željo, naj ji polože revolver v krsto, ker se boji, da bi bila živa pokopana. Željo so ji iz¬ polnili. Velikanskega bika so pripeljali na sejna pri Jenbahu na Tirolskem. Tehtal je 16 starih centov; ker vsled debelosti ni mogel več hoditi, so ga na vozu pripeljali na sejm. Bik je simentalske pasme. Kaj dožive mornarji. Norveška ladija „Alek- sandra“ se je pred šestimi meseci na potovanju iz Avstralije v Panamo, potopila. Mornarji so ubežali na dveh čolnih, ter se rešili na samoten, neobljuden otok. Tu so mornarji živeli šest mesecev od zelišč in sadežev, menda bi bili ostali za vedno tu, da jih ni rešil parnik, ki je slučajno prišel sem, ker ga je hud vihar spravil iz določene poti. Zahvala. Potrti vsled globoke žalosti, katera nas je zadela ob smrti našega ljubega očeta in soproga, gospoda Ivan-a Maver zahvaljujemo se najiskrenejše vsem sorodnikom, pri¬ jateljem in znancem za tolažbo v bolezni ter časlno spremstvo pri pogrebu pokojnikovem. V Grobiščah, dne 1. decembra 1907. Žalujoča rodbina Mavrova. Loterijske številke. Dunaj, 30. novembra Brno, 4. decembra 87 71 27 32 21 28 68 40 26 59 V najem se da zaradi odpotovanja hotel „Štemorje“ v Škofji loki pod ugodnimi pogoji. 12 meblovanih sob, kuhinje, hlevi, klet! Jako primeren prostor za vinsko in lesno kupčijo. Eventuelno je vse posestvo, če je cena vsprejemljiva na prodaj. ^ Vpraša se pri lastnici R. DANEV. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! ajcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresntal parobrodl, takozvanimi - cesarskimi ttrzOparnlki """'ts SCalsea* VSfiShelm II., Kronprlnz Wilhelm in Kabff der Grossa, kateri so naj večji la R&jvaraejU na svetu. Vožnja po morju traja samo 5 do 6 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačna — EDVRRD TRVČRR v Ljubljani Q št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari Tišlerjevi gostilni. Stran 392. NOTRANJEC Letnik Ul, V najem se odda s 15. aprilom 1. 1908 dobro idoča gostilna in prodajalna. Položaj zelo ugoden, ker se shajajo vozniki in delavci vodne in parne žage istega lastnika. Lesna industrija se bode v novejšem času znatno zvišala, naravno, da bode tudi za gostilno in prodajalno večji promet. — Ponudbe se prosijo naravnost na lastnika Franjo Žagar, Markovec, pošta Staritrg pri Rakeku (Kranjsko). I ffl odpravi. ° 11 prsne karamele smrekami Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬ vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj. Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin. Zalogo ima I. Hus, lekarnar v Vipavi. Kašelj Kdor liC notarsko poverjenih spri- čeval dokazuje, kako zdra¬ vilne so Raiseri™ • ' Dober tek •• dobite, če uživate HflISEH iEBB raetiDe karamele. , Zdravniško priporočene! Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo Paket 20 in 40 vin. pri «J. Hus-u, lekarnarju ir Vipavi. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. nri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5*— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*— za osebo. Gostilniški vrt s prijazno utico. ljeno kopališče tik hotela. Ilir. Bistrica priporoča: pristna vina in izborno pivo. Dobra kuhinja. Zmerne cene. Prenočišča za p. n. gg-, goste po zmernita cenah. ■Zi Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure £1 Daje posojila proti vknjižbi po 5 °/ 0 in amortizaciji . dopoludne. == c!s @1 @ o Obrestuje hranilne vloge po 4 V 2 % brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. najmanj 1%, na osobni kredit po 6°/ 0 . ® ® Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. ZJ Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.