SENZACIJA IZ MOSKVE V Moskvi so iz zaporov izpustili 18 j zdravnikov, ki jih je dal pokojni Stalin j zapreti, češ da so bili ameriški agenti, ki so že poslali ali hoteli poslati na oni svet eelo vrsto sovjetskih ministrov, ge¬ neralov in diplomatov. Na oni svet je odšel Stalin, zdravniki pa, med njimi večina Židje, so lepo prišli spet na beli dan. Sovjetska policija je morala celo priznati, da so bile pri teh aretacijah zagrešene velike napake in res so tiste vodilne osebnosti, ki so dale nalog za aretacijo in preiskavo, tudi zaprli. Pri tem no šli novi sovjetski vladarji celo tako daleč, da so priznali, da so pri za¬ sliševanju zdravnikov sovjetski urad¬ niki uporabljali sredstva, ki jih ustava prepoveduje. Te novice so zajele ves svet kot senzacija. Sovjetska vlada je priznala, da je zagrešila veliko napako in; je tudi priznala, da uporablja pri zasliševanju aretirancev vsa tista sredstva, ki je za¬ hodni svet zanje vedel in jih obsojal, v Moskvi pa so jih mirno uporabljali, češ da je to pač nujen atribut revolucionar¬ nega kom. režima. Kdor je hitro pre- gledaval komentarje, je bil brž na jas¬ nem, da je bila ta gesta sovjetske vla¬ de le zunanji izraz borbe, ki se v Krem¬ lju razvija med Malenkovim, Berio in Molotovom za Stalinovo nasledstvo. Kdor že hoče tako soditi, bo pač skle¬ pal, da je to prvo “rundo” Beria izgubil, in da je Malenkov spretno vrgel vso bla¬ mažo na Berio. Vprašanje je, kako bo to dejanje vpli¬ valo na sovjetsko zunanjo politiko. Jasno je, da se bo v Sovjetski zvezi in v vseh satelitskih državah ustavila borba pro¬ ti Židom. Stalin jih je sicer že lepo šte¬ vilo likvidiral, vendar bo glavni del ži- dovstva še ostal na varnem. Največji vpliv pa imajo Židje na ameriško politi¬ ko, kjer je mnogo vodilnih mest v ži¬ dovskih rokah. Moskovske aretacije zdravnikov so v Združenih državah med Židi ustvarile veliko nerazpoloženje Ži¬ dov proti sovjetom. Ker se sedaj ustav¬ lja borba proti Židom v kom. deželah, bodo sovjeti v USA spet lahko računali na naraščanje simpatij med Židi. Vendar spada ta ukrep moskovske vlade v širši okvir splošne sovjetske o- fenzive za mir. V Aziji so odredili poga¬ janja za premirje na Koreji, zahodnim državam je Malenkov v svojih govorih naslovil več lepih besed o možnosti so¬ delovanja med komunizmom in kapitali¬ stičnimi državami. Toda ali vse to do¬ kazuje, da je upravičena domneva, da se bo po Stalinovi smrti sovjetska zunanja politika spremenila in krenila na pot popuščanja napetosti v svetu in na pot urejanja glavnih spornih zadev zlasti v Evropi (Nemčija, Avstrija.) Moskov¬ ski ukrepi so bili tako nenadni, da bi to govorilo, da je res prišlo do radikalne spremembe tudi v smernicah sovjetske zunanje politike. Toda to bo težko drža¬ lo, ker se nobena zunanja politika ne menja čez noč, zlasti pa ne zunanja po¬ litika tako velike države, kakor je Sov¬ jetska zveza, ki je poleg tega še vodi¬ teljica vsega svetovnega komunizma. Sovjetska zunanja politika se ne bo spremenila bistveno, ker j© pravzaprav pokojni Stalin tisti, ki je začetnik te nove politike, V svoji božični izjavi je Stalin Amerikancem sporočil, da meni, da moreta oba sistema, komunistični in kapitalistični, mirno živeti drug ob dru¬ gem, prav tako pa je povedal, da v tret¬ jo splošno svetovno vojno ne verjame, pač pa predvideva, da bo najprej prišlo do vojska med kapitalističnimi država¬ mi. Pri tem je mislil, da bodo mirovne pogodbe iz 1. 1946 rodile toliko klic; za revanžne vojske, da bodo komunisti mogli mirno počakati in pobrati sadove teh razprtij, kakor so pobrali vse sado¬ ve druge svetovne vojske. Počakati je treba, da se dvigneta do svoje moči Nem¬ čija v Evropi in Japonska v Aziji in priprave za nove vojske se bodo obrnile drugam ,ne pa proti Sovjetski zvezi. Kakor je že Stalin odložil splošen voj¬ ni obračun, tako sedaj isto nadaljujejo njegovi nasledniki v Kremlju. Sovjetska diplomacija bo zato še dalje preseneča¬ la svet s svojo zmernostjo in to tembolj, ker bo vodstvo sovjetske komunistične stranke moralo ohraniti v svojih rokah prav tako kontrolo nad komunizmom po vsem svetu, kakor je to bilo pod Stali¬ nom. In v tej smeri potrebujejo novi sovjetski voditelji mnogo časa, da se kot taki uveljavijo. Zmernost in pomir- ljivost v zunanji politiki bo kom. stran¬ ki zunaj v svetu celo koristila, ker bo privedla v komunizem tiste, ki so se zadnja leta od komunizma odmikali, ker je bila Stalinova pest pretrda. Ta nova politika bo zlasti v Franciji, Nemčiji in Italiji vrnila partiji intelektualce, pri¬ vedla bo v partijo v Franciji tiste, ki sicer niso komunisti, pač pa se kot pa¬ trioti boje Nemčije bolj kot komunizma. V Nemčiji in Italiji bo partija spreje¬ la spet vse tiste, ki sovražijo Ameri- kance in si žele večje neodvisnosti. Ker je v USA velik del kapitala v ži¬ dovskih rokah, bo verjetno povsod za¬ čela gonja, da naj se stroški za oboro¬ ževanje omeje; ker se bo odmaknila ne¬ varnost vojske v Evropi, bodo i v Fran¬ ciji i v Nemčiji lahneje zadihali vsi ti¬ sti, ki ne verujejo v ustaritev evropske unije in so proti enotni evropski obo¬ roženi sili. Z naraščanjem gospodarske in politične pomembnosti Nemčije se bo v Nemčiji dvigal nacionalizem in za njim novi nacizem, v Franciji pa bodo iskali na vzhodu, to je pri sovjetih in Poljakih, zaveznikov proti novi Nemči¬ ji- Pa ali je bila gesta z zdravniki v Mo¬ skvi res taka senzacija? V državah z demokratskim režimom bi bila taka spre¬ memba res velika 'senzacija, oziroma nekaj nemogočega. Pri komunistih pa ne more ničesar biti presenetljivo. Sta¬ lin je v avgustu 1939 s Hitlerjem čez noč sklenil znani sporazum, ki je pospe¬ šil izbruh druge svetovne vojne, Lenin sam je 1921 objavil znani NEP, ki so ga nekateri razumevali kot obglavljenje gospodarske politike komunizma, Mos¬ kva je mornariškim kom. sindikatom po svetu ukazovala generalne stavke, do- čim so sovjetske trgovske ladje lahko naprej vozile v pristanišča, kjer so ko¬ munisti stavkali — in sovjeti so znali to stališče tujim partijam tudi raztol¬ mačiti. Da se ni zgodila kaka posebna spre¬ memba v sovjetski politiki, se vidi tu¬ di iz komentarjev v ameriških listih. Tam nikdo ne verjame v resnost sovjet¬ skih mirovnih potez. Ko je dopisnik New York Timesa v Pentagonu, sede¬ žu ameriškega generalnega štaba, sie- čal nekega generala, ga je vprašal za njegovo mnenje o senzacijah iz Moskve.. Ta mu je odgovoril: 1. ako bodo Združe¬ ne države verjele sovjetom, tedaj bomo izgubili prvo veliko bitko; 2. sovjet¬ ske ponudbe in obljube pomenijo šele pravi začetek mrzle vojne; 3. bojim se za usodo svojih fantov, ki so sedaj sta¬ ri od 6 do 10 let. Predsednik grdi Peron napoveduje neizprosen boj verižnikom in navijalcem cen EL NUMERO DE C&MAS HOSPBTMARIAS SE ELEVO DE 60.000 A 130.000 En el salon de actos del ministerio de Salud Puhlica de la Nacion se inaugu- rd el martes pasado la segunda reunion nacional de ministros de esa materia, con la participacion de los titulares provinciales y de los directores de Higiene y Salubridad de las provincias que aun no cuentan con ese departamento tecnico. Dieha reunion tiene por objeto coordinar la aplicacion de las previsiones del Segundo Plan Quinquenal. El discurso de apertura pronuncio el Ministro de Salud Puhlica de la Nacion doctor Ramon Carrillo v entre lo demas afirmo que mas de 130.000 camas hos- pitalarias hay en todo el pais. En 1945 existian solamente 60.000 y en algunos liosocomios, como los dedicados a la cura de la tuberculosis, se encuentran en una parte apreciable despoblados, como consecuencia del mejor standard de vi¬ da y a las rec-ientes conquistas logradas por la medicina. Este numero seguira en aumento, con las previsiones fijadas en el Segundo Plan Quinquenal. Destaco que el general Peron čred la sanidad nacional y que le correspon- dia el honor de haber presidido la primera reunion de ministros. Destaco tam- bien la necesidad de establecer una accion coordinada eficaz entre las provin¬ cias y la Nacion, en esta materia, para mantener y mejorar la salud de la po- blacion. ŠTEVILO BOLNIŠKIH POSTELJ V ARGENTINI SE JE ZVIŠALO OD (0.000 NA 130.000 V dvorani ministrstva za narodno zdravje se je v torek začel drugi sestanek ministrov za narodno zdravje v posameznih provincijah in ravnateljev za higi- jeno in zdravstvo v nacionalnih področjih. Konferenca ima namen koordinirati delo vseh zdravstvenih ustanov v republiki v smislu določil II. petletnega načrta. Začetni govor je imel minister za narodno zdravje v zvezni vladi dr. RAMON i CARRILLO. Med drugim je naglašal, da zdravstveni zavodi v republiki sedaj ! raspolagajo z več kot 130.000 posteljami. V letu 1945 jih je bilo samo 60.000. , Radi boljšega življenskega standarta se je zmanjšalo število tuberkuloznih obo¬ lenj. To stanje se bo pa še zboljšalo. Naglašal je tudi, da je predsednik gral Peron ustvaril nacionalno zdrav¬ stvo. On je tudi osebno vodil prvi sestanek vseh ministrov za narodno zdravje v republiki. Svoja izvajanja je zaključil z željo, da se med ministri za narodno zdravje po posameznih republikah in zveznim ministrstvom za narodno zdrav¬ stvo vzpostavi še uspešnejša koordinacija dela za ohranitev in zboljšanje ljud¬ skega zdravja. Konferenca nadaljuje svoje delo. Vlada je lansko leto uskladila plače delavstva in ostalega uslužbenstva ter cene glavnim življenskim potrebščinam. To razmerje je ostalo precej časa ne¬ spremenjeno, kasneje so se pa začele ce¬ ne glavnim živilom zopet zviševati. Zgo¬ dilo se je tudi to, da iz notranjosti re¬ publike lastniki estancij niso več v za¬ dostnem številu pošiljali živine pred¬ vsem v Buenos Aires in je nastalo ta¬ ko veliko povpraševanje po mesu. Ne¬ kateri mesarji so ga začeli prodajati po višjih cenah, kakor so pa bile uradno določene. Spričo takega položaja je CGT — t. j. centrala argentinskih sindikalnih or¬ ganizacij, poslala spomenico predsedni¬ ku republike gralu Peronu in ga je na¬ prosila za potrebne vladne ukrepe, s ka¬ terimi naj se znova vzpostavi ravno¬ vesje med cenami in plačami. Predsed¬ nik gral Peron je po prejemu te spo¬ menice govoril preko radijskih postaj narodu. Pojasnil mu je položaj, ki je nastal radi brezvestnosti gotovih proiz¬ vajalcev glavnih živil, ki so z navija¬ njem cen živilom porušili ravnovesje med cenami in plačami. Napovedal je, da bo vlada posegla v ta problem in ga tudi rešila ter zavarovala ljudstvo pred odiranjem in mu zagotovila zadost¬ no preskrbo z vsemi živili in po pra¬ vičnih cenah. Proti vsem, ki se ne bi držali odredb, ki bodo v ta namen izda¬ ne, bo vlada postopala z vso strogostjo. Predsednik gral Peron je takoj nato izdal navodila vsem pristojnim orga¬ nom, da morajo podrobno proučiti veš ta problem in izdelati potrebne ukrepe za njego rešitev. Buenosaireški župan je takoj dobil najširša pooblastila za svoje področje ter je že začel najstrož¬ je postopati proti posameznim prekup¬ čevalcem z živili in navijalci cen. Vsak dan izkrekajo denarne kzani, ki včasih dosegajo višino 100.000 pesov, zaporne kazni do treh mesecev in odvzem kon¬ cesij. Proti črnoborzijancem so izdala potrebne ukrepe tudi vsa ministrstva, vsako za svoje področje. Tako je pro¬ metno ministrstvo odredilo, da morajo živinorejci dobiti zadostno število vago¬ nov za prevoz živine v Buenos Aires, kamor bodo po potrebi vozili tudi po¬ sebni tovorni vlaki z živino za buenos- aireške klavnice. V okolici Buenos Ai¬ resa so odkrili in zaprli več tajnih klavnic in zaprli njihove lastnike. Potem, ko so vse vladne ustanove, ki določajo cene živilom in jih nadzirajo ter skrbe za preskrbo prebivalstva z živili, več dni neprestano proučevale vse te probleme, so izdelale predloge za končno rešitev problema cen glav¬ nim življenskim potrebščinam in plač. Za včeraj popoldne je bil napovedan drugi govor predsednika grala Perona. Govoril je ob štirih popoldne in so nje¬ gov govor prenašale vse argentinske radijske postaje. Predsednik je govoril zelo odločno. Prikazal je ozadje visokega naraščanja cen v zadnjih dveh tednih. To je samo izvajanje širokopoteznega načrta vseh nasprotnikov sedanje vlade. Z nedova- žanjem živil v prestolnico in z visokim dviganjem cen, so hoteli ustvariti ne¬ razpoloženje med ljudstvom, med kate¬ re so širili tudi najbolj fantastične ver¬ zije. laži in obrekovanja vladnih pred¬ stavnikov. Predsednik je napovedal, da bo vlada napravila za vselej konec takemu sta¬ nju. Od jutri naprej bodo veljale za vse življenske potrebščine nove cene. Kdor se jih ne bo držal, bo šel v za¬ por za 3 mesece in mu bo za vedno od¬ vzeta koncesija. Kaznovani pa bodo tu¬ di vsi tisti, ki bi verižnike podpirali. Istočasno je odredil preiskavo v vseh državnih uradih za vse uradništvo. Za kogar bo komisija ugotovila, da ne bi bil pošten, bo odpuščen in predan so¬ dišču. Z odločnim glasom ie gral Peron za¬ trdil, da se bodo vse te odredbe izpol¬ njevale z vso strogostjo in bodo tudi izvršene, pa naj velja, kar hoče. Narod je opozoril na njegovo dolž¬ nost, da v tej borbi z verižniki in pre¬ kupčevalci sodeluje, ker je to boj sa¬ mo za njegove koristi in blaginjo. Prvi razgovori v Panmimjonu Prvi stiki med komunisti in zavezniki v Panmunjonu so ž e vpostavljeni; vse govori, da je treba gledati na nadaljnji potek pogajanja za premirje optimistič¬ no. Najbrž ne bo kmalu sklenjeno samo premirje, ampak bo tudi obnovljen mir na Koreji. Iz Moskve tudi prihajajo po¬ mirljive novice, Višinski se je vrnil na zasedanje OZN v Newyork in je silno prijazen ter daje roko v pozdrav vsako¬ mur, ki jo hoče sprejeti. Ameriški čas¬ nikarji so na obisku v Moskvi, kjer je bilo na banketu mmogo napitnic, vse na čast Eisenhowerju in Malenkovu. Po ruskem običaju mora namreč vsak od navzočih izreči napitnico, kar spet daje priliko za poplavo lepih obljub in še večjo poplavo pijač po grlu — in tudi mimo grla. KOMUNISTI BODO IMELI OD VSEGA SAMO KORISTI Hanson N. Baldwin razpravlja v “New York Timesu” o posledicah sedanjih do¬ godkov na Koreji. Njegovi zaključki so taki, da pravi, da bodo vsa pogajanja na zadnje koristila le komunistom. Ko¬ munisti so sprožili to mirovno ofenzivo tedaj, ko se je največ govorilo o tem, da so zavezniki odločeni končati s tem “sitzkriegom” in uporabiti tako orožje, da bi izsilili konec vojne. Vsa prejšnja pogajanja za premirje so komunisti iz¬ rabili za to, da so izpopolnili svojo opre¬ mo, napolnili svoja skladišča in pripra¬ vili svojo vojsko za nove načine vojsko¬ vanja. Po vsej Aziji pa so med tem ši¬ rili propagando, da so Amerikanci ne¬ sposobni zmagati na Koreji, da niso ta¬ ko nevarni, kakor se je to zdelo. Med | azijskimi narodi je v veliki meri uspe¬ la kom propaganda, da je Amerika “ti¬ ger, ki ima papirnate zobe”. Za novo ofenzivo na pomlad so se zavezniki mo¬ rali pripravljati, porabili so ogromna finančna sredstva — sedaj pa se naj pri¬ pravi zastoj, ki bo koristil — komu? Hanson zaključuje svoje ugotovitve s trditvijo, da ne veruje v konec vojne na Koreji, kakor ne verujejo v konec voj¬ ne ameriški obveščevalni oficirji na Ko¬ reji, ki so zbrali mnogo podatkov o tem, kakšne so komunistične priprave in ka¬ ko se mislijo teh priprav poslužiti. TITOVE TEORIJE O VZHODNI AZIJI Titovi ljudje v Beogradu so bili tudi navdušeni, ko so se obnovila pogajanja za premirje na Koreji. Pri tem radi povdarjajo, da je prav, da se to vojsko¬ vanje čimprej konča, ker je OZN zna¬ la dokazati, da se zna upreti napadalcu, ga zadržati in prisiliti k pameti. Za¬ ključek sovražnosti na Koreji bo tako pomemben uspeh te mednarodne organi¬ zacije, ki bo mogoče kdaj morala bra¬ niti tudi njegovo Jugoslavijo pred na¬ padalcem. Toda Titu in njegovim ni prav, da se hkrati s koncem sovražnosti na Koreji pripravlja tudi konec vseh kom. akcij v Aziji. Ameriški komentatorji namreč radi navajajo, da bo šele tedaj možno verjeti komunistom, ko bodo ustavili sovražnosti ne samo na Koreji, ampak tudi v Indokini, v Birmani ji in drugod. To pa titovcem ni prav. Na Koreji se res vojskujejo zavezniki proti napadal¬ cem, v Indokini, v Birmaniji in drugod pa se komunisti vojskujejo proti tujim imperialistom. Komunisti vodijo doma¬ čine v borbi proti tujim kolonijalcem. In v tem imajo komunisti čisto prav — tako menijo v Beogradu. V Beogradu ne vedo, (kakor tega niso komunisti vedeli med jugoslovansko državljansko vojno), da se proti komunistom v Indokini in drugod bore tudi domačini in sicer se bore proti tem komunistom, ne zato, ker 1 jih hočejo ti osvoboditi francoskega ali angleškega kolonijalizma, ampak zato, ker jih hočejo komunisti spraviti pod drug imperializem, ki je hujši od Vseh drugih, to je pod imperializem Moskve, pod peto komunizma. V trenotku, ko bi Moskva eventuelno morala nehati ali pa vsaj omejiti akci¬ je komunistov po vsem svetu, pa se dvi¬ gajo komunisti v Beogradu in terjajo, da s e sicer naj ustavi vojska na Kore¬ ji, zahtevajo pa svobodo akcije za ko¬ muniste drugod — v Aziji in v Afriki — in verjetno tudi tam, kjer bodo ko¬ munisti po Koreji zažgali nov požar. Seveda govore v Beogradu, da se bore ti komunisti za svobodo svojih narodov, toda isto bodo govorili v Moskvi in ako v Moskvi tega ne bodo objavljali dovolj bučno, tedaj bodo vlogo vodstva prevze¬ mali — v Beogradu. Ko je bila Moskva v najhujšem sporu z zahodom, je bil Tito tisti, ki je lahko hodil skozi odprta vrata vseh zahodnih uradov in nabiral sredstev zase; ko se bo Moskva odločila za drugo igro in se bodo njej odpirala na zahodu vrata na stežai, tedaj bo pa Tito moral zamenja¬ ti vlogo in voditi revolucionarno akcijo komunistov ter jo podpirati. Saj bo za to takrat lahko dobival iz Moskve prav toliko, ali pa še več, kakor je dosedaj dobival od zahoda. Še vedno je precej takih naročnikov, ki še nimajo poravnave naročnine za le¬ to 1952. Vse tiste, ki so še v zaostan¬ ku z naročnino “Svobodne Slovenije” za lansko leto prav lepo prosimo, da nam jo takoj nakažejo. Plačate jo lahko v upravi lista na Victor Martinez 50, ali pa pošljete po pošti giro postal. Ne od¬ lašajte s plačilom, ker s tem opravi povzročate samo novo delo in nepotreb¬ ne stroške. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. IV. 1953 Kongres Ljudske fronte Jugoslavije V dneh 22., 23., 24. in 25. februarja Fišer, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, t. 1. se je v Beogradu vršil IV. kongres Boris Kidrič, Boris Kraigher, Miško Ljudske fronte Jugoslavije. Komunisti . Kranjc, Otmar Kreačič, Dušan Kveder, so ga sklicali, da so na njem lahko spre- , Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Ma- menili ime te svoje organizacije. Radi' rinko, Minka Minic, Josip Petejan, Ivan lažjega slepila zahodnega demokratske¬ ga sveta, predvsem pa radi lažjega na¬ slona titovih jugoslovanskih komunistov na zahodnoevropske in azijske sociali¬ stične stranke so ji dali sedaj ime So¬ cialistična zveza delovnega ljudstva. Ju- goslavje. Kongres so komunisti pripravili z vso svojo propagandno teatrsko pompo¬ znostjo. Ves Beograd so odeli v državne in komunistične zastave, po ulicah so vi¬ sele velike slike nosilca jugoslov. komu¬ nistične diktature maršala Tita, na beo¬ grajskem železniškem mostu je bil raz¬ pet okoli 30 metrov dolg svetlobni na¬ pis “Tito” in podobno. Na kongres so povabili tudi predstavnike posameznih socialističnih strank v Evropi in Aziji. Tako so prišli na kongres zastopnik angl. laboristične stranke Sam Watson in George Brinham, franc, socialistično stranko je zastopal nam. glavnega taj¬ nika George Brutelle, češko socialistič¬ no stranko v emigraciji biv. min. Bohu- mil Laušman, navzoč je bil tudi zastop¬ nik “antifašistične lige” Burmanske unije burmanski notranji minister Bo Khin Maung Gale, opazovalec švedske soc. delavske stranke je bil Goesta El- fing, zastopnik norveške soc. delavske stranke Andreas Andersen, opazovalca nemške soc. stranke pa glavni urednik osrednjega strankinega glasila “Neue Vorwaerts” dr. Gerhard Gleisberg ter Arnold Scholz, glavni urednik lista “Te¬ legraph” v Berlinu. Na kongres so prišli tudi zastopniki OF iz Trsta, Goriške in Koroške ter predstavniki kom. partije STO-a Eugenio Laurenti in Petronio Bertolo. Komunistično časopisje navaja, da je prišlo v Beograd na kongres okoli 2200 delegatov. Od teh jih je bilo iz Sloveni¬ je 167 in 35 članov izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Kot gost je bil na kongresu tudi zvesti sopotnik ko¬ munistov in njihov propagandist Etbin Kristan z ženo. Posebna komisija je za kongres izde¬ lala načrt deklaracije, s katero so ko¬ munisti znova potrdili, da je Ljudska fronta Jugoslavije odn. sedanja Socia¬ listična zveza delovnega ljudstva Jugo¬ slavije bila ves čas samo orodje komu¬ nistične stranke in da bo to ostala tudi v bodoče. Saj pravijo čisto odkrito v njej, “da po svojih smotrih, nalogah in svoji dejavnosti Socialistična zveza de¬ lovnega ljudstva Jugoslavije združuje v sebi smotre, naloge in večino dejavno¬ sti Zveze komunistov Jugoslavije ter njenih članov”. Ko se je kongres dne 22. februarja začel so delegati skoro četrt ure vpili v dvorani “Heroj Tito in Mi smo Tito¬ vi — Tito je naš”, da bi tako navzočim inozemskim gostom pokazali, kako “strnjeno in navdušeno” stoji ves na¬ rod za njim. Začetni govor je imel Tito. V njem je napadal Sovjetske zvezo in Vatikan v isti sapi. Za njim sta kongres pozdra¬ vila delegat angl. delavske stranke Watson in predstavnik burmanske socia¬ listične stranke Bo Khin Maung Gale. Po njunih pozdravnih besedah je priko¬ rakal v dvorano oddelek komunističnih pionirjev ter je Titu izročil šopek cvet¬ ja, nato sta pa še govorila zastopnik franc, socialistov George Brutelle in de¬ legat norveške delavske stranke Andre¬ as Andersen. S tem je bil prvi dan kon¬ gresa zaključen. Naslednjega dne je imel na kongresu Regent, Janko Rudolf, Josip Rus, Franc Svetek, Lidija šentjurc, Josip ,šestan, Vida Tomšič, Josip Vidmar, Jože Vilfan in Boris Ziherl. V nadzornem odboru so od slov. komunistov Viktor Avbelj, Ja¬ ka Avšič, Zdenka Kidrič, Slavko Komar in Zoran Polič. Po zaključenem kongresu je bila ta¬ koj prva plenarna seja zveznega in nad¬ zornega odbora Socialistične zveze. Na Rankovičev predlog je bil Tito izvoljen za predsednika Socialistične zveze de¬ lovnega ljudstva Jugoslavije, Edvard Kardelj za njenega glavnega tajnika te 21 članov predsedstva. Od slov. ko- nega tajnika Kardelja še Boris Kidrič, Miha Marinko in Josip Vidmar. Takoj po konstituiranju zveznega od¬ bora Soc. zveze je bila seja predsedstva j zveznega odbora, na kateri so ustanovi¬ li komisijo za mednarodne zveze, orga¬ nizacijski sekretariat predsedstva zvez¬ nega odbora in komisijo za kulturno prosvetno delo. Predsednik komisije za mednarodne zveze je Milovan Djilas, taj¬ nika sta Vladimir Dedijer in Marija Vilfan od slov. kom. je pa član te ko¬ misije še dr. Aleš Bebler, v organiza¬ cijskem sekretariatu je Lidija Šentjur- čeva, v komisiji za kulturno prosvetno delo je tajnica Lidija Šentjurčeva. Vodstvo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije dovolj jasno doka¬ zuje, da bo ta organizacija delala samo to, kar bo hotela Zveza komunistov Ju¬ goslavije in bo vedno samo njeno po¬ slušno orodje, ker imajo vse položaje v njej trdno v rokah sami nosilci sedanje munistov so v predsedstvu poleg glav- komunistične diktature v Jugoslaviji. f PETER BUTKOVIČ - DOMEN Dne 29. februarja t. 1. je umrl v 65 ■ Radi življenja na deželi in pomanjkanja letu starosti v Sovodnjah na Goriškem j virov je moral študij literarne zgodovi- tamošnji župnik Peter Butkovič-Domen. Kako priljubljen je bil med svojim na¬ rodom je lepo pokazal njegov veličast¬ ni pogreb dne 1. marca, ko ga je k zad¬ njemu počitku spremljala skoro pol¬ noštevilno vsa slov. duhovščina na Go¬ riškem in na tisoče vernega ljudstva. Pok. Peter Butkovič-Domen ni bil znan samo v svoji ožji domovini na Go¬ riškem, ampak je tudi pomembna oseb¬ nost v slov. kulturni zgodovini. Izšel je iz literarne družine, ki so jo poleg njega sestavljali še danes že vsi pokojni lože Lovrenčič, Alojzij Remec, Vence¬ slav Bele. V “Mentorju” in “Domu in svetu” je v tistih letih priobčil nekaj črtic, ki so razodevale Meškov vpliv. Toda pripovedništvo je kmalu zapustil in se začel ukvarjati z literarno zgodo¬ vino. Več rezultatotov tega svojega de¬ la je objavil v “Mentorju” in “Času”. ne opustiti. V lastno zabavo se je te¬ daj posvetil slikarstvu in risbarstvu. Na to dobo nas še sedaj spominjajo šte¬ vilne pok. vinjete in perorisbe po ted. listih in revijah “čolnič” in “Mladika”. Pa tudi to polje je zapustil in se ravno radi spretnosti posvetil ugankarstvu. Kot urednik ugarskega dela v “Mladi¬ ki” je oral na tem polju ledino med Slo¬ venci. In je brez dvoma največji ugan¬ kar med Slovenci. Pok. Butkovič je bil tudi najboljši po¬ znavalec slov. marmorjev. V semeniški knjižnici v Gorici čaka na objavo več njegovih knjig v rokopisu. Z Butkovi- čem je legel v grob ne samo vseskozi vzoren slovenski duhovnik in rodoljub ter javni in prosvetni ter kulturni de¬ lavec, ampak tudi poslednji slovenski polihistor in poliglot. N. p. v m! Randolph Churchill deli lekcije Titu Sin sedanjega angleškega ministr¬ skega predsednika Randolph je dober poznavalec Tita in vse okolice, ki ga ob¬ daja. Pa ne iz knjig in časopisov, am¬ pak osebno je imel priliko se seznaniti z njim in ga od blizu opazovati med komunistično revolucijo, ko ga je nje¬ gov oče poslal v njegov štab ter je v njem prebil daljšo dobo. V zboru tistih, ki so v Angliji pov¬ zdignili svoj glas proti povabilu Tita na obisk v Anglijo odnosno v obrambo canterburyskega nadškofa o obsodbi verskega preganjanja v Jugoslaviji, je močno odjeknilo tudi pismo Randol- pha Churchilla, ki ga je poslal ured¬ ništvu velikega londonskega dnevnika “Daily Telegraph” in ki ga je ta list ob¬ javil dne 19. dec. 1952 pod naslovom “Tito in duhovništvo” ter podnaslovom “Tu ne potrebujemo nikakega poobla¬ stila”. Značilno pismo Randolpha Churchila se v prevodu glasi takole: “Gospod urednik. Poročali ste iz Beo¬ grada, da je Njegova Svetost Vikenti- je Prodanov, patrijarh Srbske pravo¬ slavne cerkve, ko je kritiziral nadškofa eanterburyskega, rekel:* Nihče ni pooblastil nadškofa, da razpravlja o od¬ nosih med cerkvijo in državo v Jugo¬ slaviji’”. IZMENJAVANJE RANJENIH IN BOLNIH UJETNIKOV NA KOREJI štiriurni referat o “vlogi in nalogah So cialistične zveze delovnega ljudstva Ju- i Komunistične ponudbe za izmenjavo goslavije v boju za zgraditev socializ¬ ma” Edvard Kardelj. Prebrana je bila tudi brzojavka predsednika oddeljka za zunanje zveze socialistične stranke In¬ donezije Soebodžo. Tretji dan kongresa je bil izpoljnjen z govori nekaterih delegatov. Med dru¬ gimi je govoril tudi predstavnik OF iz Trsta dr. Jože Dekleva. Četrtega dne so delegati sprejeli načrt deklaracije o smotrih in nalogah Socia¬ listične zveze delovnega ljudstva ter sta¬ tut socialistične zveze. Vse je bilo spre¬ jeto kot je pri komunistih to običaj¬ no “soglasno”. Pri volitvah zveznega in nadzornega odbora so bili po naročilu kom. partije izvoljeni sami vodilni jugoslovanski ko¬ munisti s Titom, Rankovičem, Kidričem, Mošo Pijade in drugimi na čelu. Od slo¬ venskih komunistov so člani zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Aleš Bebler, Anka Berus, Franc Bevk, Marijan Bercelj, Jo¬ že Brilej, Tone Fajfar, Maksimiljan “Zelo hvalevredno je, da patrijarh tako dobro pozna razmere v Britaniji. Eden izmed blagoslovov življenja v svo¬ bodni deželi je prav ta, da lahko vsak, tudi vsak duhovnik, govori kar hoče, ne da bi ga kdo pooblastil, zlasti ne, da bi imel pooblastilo vlade za svoje govor¬ jenje.” “Škofje v tej deželi, če tudi so po¬ stavljeni z odloki Krone, imajo svojo ob¬ last od Boga in ne potrebujejo, pa tudi ne iščejo dovoljenja od nikake zemelj¬ ske oblasti, da bi opravljali svoje dol- j žnosti in posebej svojo očitno dolžnost, da protestirajo proti preganjanju svojih j bratov — kristjanov.” “Poročila tudi pravijo, da je maršal | Tito govoril o neki načrtni kampanji, | ki da jo je razširil po Veliki Britaniji j Vatikan. Maršal je silno daleč od re¬ snice, če misli, da se samo rimski ka¬ toličani ali celo samo praktični kristja¬ ni zgražajo nad preganjanjem rimsko katoliške cerkve, ki ga izvršuje jugoslo¬ vanska komunistična stranka.” “Versko preganjanje, pa naj preganja Franco protestante ali pa Tito rimske katolike, obsoja vsak, ki ima svobodo¬ ljubno naziranje. Prav .nikogar ne bo premotilo in oviralo, da ne bi izrekel svojega mnenja, pa če tudi maršal Ti¬ to pravi, da to ni kulturno obnašanje. Te besede je privlekel iz besednjaka Kremlja. Upali smo, da je vendar že prerastel to dobo svojega razvoja. Vaš Randolph Churchill” “Daily Telegraph” je glasilo vladajo¬ če konservativne stranke, posebej pa še Edenov list. ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov na Korei so zavezniki sprejeli ter so se pogajanja v Panmunjonu zopet začela. Na treh kratkih sejah — vsaka je tra¬ jala ok. 2C minut — so prišli do spo¬ razuma, po katerem bo kraj zamenjave ujetnikov Panmunjon; ujetnike bodo za¬ menjavali v skupinah; prevzem ujetni¬ kov bo izvršen po določilih člena 109 ženevske konvencije. Takih naglih sporazumov s komuni¬ sti zavezniki niso bili vajeni od konca druge svetovne vojne. Od takrat dejan¬ sko n onsiaidrk Jij sko niso nikdar prišli do sporazuma s komunisti na nobenem vprašanju. Zato tudi sedanjo nepričakovano pripravlje¬ nost na sporazume zavezniki in ves svobodni svet opazujejo silno previdno in neverjetno. Na bojišču vlada popoln mir. Samo posamezne patrulje križarijo po bojišču ter pride sem in tja do streljanja. Tu- spel zahodnonemški predsednik Ade di letalske akcije so zavezniki popolno- , nauer, kjer bo imel razgovore z Eisen- IZ TEDNA V TEDEN USA: Amer. zun. min. Dulles, je na sovjetske mirovne ponudbe izjavil, da je “ZSSR še vedno največja nevarnost za svetovni mir ter sovjetske mirovne po¬ nudbe niso spremenile svetovnega polo¬ žaja.” Poudaril je, da se mora svobodni svet še nadalje oboroževati in stati bud¬ no na straži proti novim in nepričako¬ vanim komunističnim manevrom, ki se lahko prično vsak trenutek. — V USA so izvedli četrto eksplozijo atomskega orožja v letošnjem letu. To pomlad na¬ meravajo izvesti še šest atomskih po¬ skusov. — Ameriška F.B.I. je objavila, da je v USA ; 24796 “fanatičnih komuni¬ stov”, ki predstavljajo jedro ameriške kom. stranke. — V AVashington je pri- ma ustavili. hovverjem o splošnem svetovnem polo- Velikonočna poslanica papeža Pija XII. Na velikonočno nedeljo je z balkona bazilike sv. Petra v Vatikanu papež Pij XII podelil vsemu svetu blagoslov “Urbi et orbi” ter je ob tej priliki imel na vse katoličane in na ves svet nagovor, v katerem je med iTrugim dejal: “Skriv¬ nost velike noči vam naznanja danes, kakor vedno, skrivnost življenja, ki zma¬ ga nad smrtjo, pod pogojem, da življe¬ nje sprejme od Boga svoja pravila in svojo usmerjenost. Sleherno življenje, živeto proti Bogu v nepoznanju Boga pa je, čeprav je bilo znamenito po svojih delih in svoji moči, samo bežen blisk. Noben posmrten spomin ne more vžga¬ ti plamena. Tako življenje čaka na drugi strani vstajenje v obsodbo, medtem ko je sleherno življenje, živeto z Bogom, vrelec resnične dejavnosti, večna simfo¬ nija, ki je smrt ne izmaliči, pač pa o- lepša ter predstavlja na zemlji, kjer vse mine, oznanilo večnega življenja. Vsi ste poklicani, v pričakovanju bodo¬ če slave, k delu za življenje in ne za smrt.” V nadaljevanju svojega govora je pa¬ pež pozval vernike na neustrašeno bor¬ bo za Kristusa, za resnično življenje in opozoril na nevarnost današnjega časa. Nihče se ne sme utruditi v tej borbi: “Nevarnost sedanjosti je utrujenost do¬ brih. Odvrzite vso malodušnost: nadeni- nite si znova svoje kreposti!” žaju in posebej o odnosih med Zahodno Nemčijo in USA ter Zahodno Nemčijo in komunistično Nemčijo ter ZSSR. Ade¬ nauer je prvi nemški kancler, ki priha¬ ja na obisk v USA. — Novi ameriški veleposlanik Charles E. Bohlen je na ve¬ liki petek odpotoval na svoje službeno mesto v Moskvo. KUBA: Na Kubi je policija ugotovila priprave stranke Ortodoxo popular za prevrat ter je zaprla 60 vodij stranke. BRAZILIJA: V Sao Paulo je nad 200.000 delavcev nastopilo stavko v pro¬ test proti naraščajoči draginji. Polici¬ ja je ugotovila, da so stavko organizi¬ rali komunisti ter je naskočila komuni¬ stične prostore v mestu. Komunisti so skozi okna streljali na policijo, vendar je ta prijela 26 vodij' kom, stranke. V nemirih po mestu je bilo ranjenih nad 100 ljudi. ČILE: Čilska vlada je odstopila. Pred¬ sednik gral. Ibanez je imenoval novo, v kateri med drugim ni več biv. no¬ tranjega ministra. V vlado ni bil več sprejet radi naklonjenosti komunistom. ITALIJA: Na predlog De Gasperije- ve vlade je predsednik republike Einau- di podpisal ukaz o razpustu italijanske¬ ga parlamenta in senata. Nove volitve za obe zakonodajni telesi so razpisa¬ ne za 7. junij. BERLIN: Na razgovore o zračni var¬ nosti nad Nemčijo, ki sta jih pričeli ZSSR in Anglija v Berlinu, je sovjet¬ ski poveljnik Berlina sedaj povabil tu¬ di Amerikance in Francoze. Menijo, da komunisti nameravajo te sestanke šti¬ rih velesil v Berlinu, do katerih že ni prišlo skoro dve leti, izrabiti tudi za obravnavo političnih vprašanj glede Nemčije. PORTUGALSKA: V Lizboni je umrl bivši romunski kralj Karol. AVSTRIJA: Novo avstrijsko vlado je sestavil predsednik avstrijske ljudske stranke Raab. POLJSKA: Znano poljsko pristanišče Stettin so sovjetske oblasti zasegle ter bedo preselile celotno prebivalstvo iz mesta, ker ga nameravajo spremeniti v najmodernejše vojaško pomorsko opori¬ šče. Stettin šteje 350.000 prebivalcev. ŠPANIJA: Španija je objavila, da je pripravljena skleniti obrambno pogodbo z USA, da pa ne bo vstopila v Atlant¬ ski pakt. španska oporišča bo odstopila pod pogojem, da je uprava teh skupna špansko-ameriška. BELGIJA: Zun. minister Van Zee- land je v Parizu dejal, da je “nezau¬ panje evropskih demokracij napram USA prišlo že skoro do kritične točke in predstavlja politično neumnost, če se ne bo ustavilo in izgdnilo, bo pripeljalo do poloma Zahodne Evrope.” TURČIJA: V Dardanelski ožini je švedska ladja “Naboland” trčila v tur¬ ško podmornico “Dumlupinar” ter jje pri nesreči vsa 92 članska podmorni- ška posadka izgubila življenje. PERZIJA: Med perzijskim min. preds. Mosadekom in perzijskim šahom prihaja do vedno ostrejše borbe za oblast. Mo- sadek je v ponedeljek pozval obe zbor¬ nici, da naj “šahu pustita samo kralje¬ vati, vladi pa vladati.” EGIPT: Egipčanski preds. vlade gen. Naguib je postavil nove pogoje angleški A K O E X T 8 V A V zunanjem ministrstvu je imel zun. minister dr. Remorino več se¬ stankov z vsemi argentinskimi posla¬ niki v posameznih latinskoameriških državah, ki se rnude v Bs. Airesu ra¬ di poročanja predsedniku gralu Pe¬ ronu. Redni letošnji šolski pouk bi se bil moral začeti na vseh argent. ljudskih, srednjih in visokih šolah dne 7. apri¬ la t. 1. Radi zelo spremenljivih kli¬ matskih razmer, ki so nevarne za širjenje nalezljivih bolezni med otro¬ ki, ga je pa prosvetno ministrstvo na nasvet zdravstvenih oblasti odložilo na 20. april t. 1. Med Argentino in Francijo je bil sklenjen dodatni sporazum k že ob¬ stoječi trgovinski pogodbi za iz¬ menjavo raznega blaga med obema državama v višini 36 milijonov dola¬ rjev. Argentina bo dobila iz Francije predvsem železniške tračnice in osta¬ le izdelke francoske teške industrije, Fundacion Eva Peron je poslala v Turčijo z dvema velikima vojaškima letaloma razni sanitetni material, perilo, obleke in živila za prebival¬ stvo, ki je bilo v Turčiji prizadeto po zadnjem potresu. V Argentini so prejšnjo nedeljo povsod slavili 135 obletnico slovite bitke in zmage, ki sta jo dosegla osvoboditelj gral San Martin in čilski narodni junak 0’Higgins pri Maipu- ju. Glavne slavnosti so bile v Men- dozi. Bile so v vzdušju še pogloblje¬ nega prijateljstva in bratstva med Argentino in Čilom, ki sta ga utrdi¬ la z zadnjim obiskom predsednika obeh republik gral Peron in gral Iba¬ nez. Na proslavo so iz Buenos Aire¬ sa odšle visoke argent. vojaške oseb¬ nosti na čelu z ministrom za narod¬ no obrambo gralom Sosa Molinom ter ministri za vojsko, mornarico in letalstvo, iz Čila je pa prispel mi¬ nister za narodno obrambo sosednje republike gral Parra Unzua. Argentinska trgovinska delegaci¬ ja, ki je v zadnjem času obiskala vse zahodno evropske prestolnice, je od¬ potovala tudi v Moskvo, kjer so jo na letališču sprejeli predstavniki so¬ vjetskih gospodarskih resorov. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino je izdalo odredbo, po kateri mo¬ rajo trgovci prodajati strankam po uradno določenih cenah tudi belo mo¬ ko 000. V Buenos Airesu se bodo 14. apri¬ la zopet zbrali guvernerji vseh argent. provinc ter bodo imeli običaj¬ ni vsakomesečni sestanek s predsed¬ nikom gralom Peronom. Argentinska vlada je odobrila kre¬ dit 320 pesov za nabavo raznega sa¬ nitetnega materiala in zdravil za po¬ trebe argent. farmacevtske industri¬ je. Minister za delo in soc. skrbstvo v zvezni vladi Jose Maria Freire iti do¬ sedanji osebni tajnik predsednika grala Perona Juan 'Duarte sta iz zdravstvenih razlogov podala ostav¬ ki na svoja položaja. Biv. minister Freire boleha že dalj časa. V zadnjih dnevih se mu je stanje poslabšalo ter so ga odpeljali radi zdravljenja v enega od buenosaireških sanato¬ rijev. vladi, v katerih zahteva popoln in brez¬ pogojen umik britanskih čet s področja Sueza. _ Komisija, ki pripravlja novo ustavo, se je izrekla za vzpostavitev re¬ publike. — Nariman, 19 letna žena izgnanega egipčanskega kralja Faruka, se je ločila od svojega moža ter se vrni¬ la iz Italije v Kairo, kjer je postala spet navadna državljanka. Dve leti sta¬ rega sina Fuada II. je pustila Faruku. NAC. KITAJSKA, čangkajšek je od¬ povedal prijateljsko pogodbo z ZSSR iz leta 1945, podpisano nekaj ur pred kon¬ cem druge svetpvne vojne. Odpoved po¬ godbe pomeni, da čangkajšek znova za¬ hteva pravice do Zunanje Mongolije, pri¬ stanišča. Dairen in Port Arturja, ki si jih je takrat pridržala ZSSR. čangkaj¬ šek je tudi objavil, da bo prihodnje leto začel z invazijo proti rdeči Kitajski. JAPONSKA: Japonska vlada je od¬ klonila podaljšanje vizumov članom vseh poslaništev držav za železno zaveze vključno Sovjetski Zvezi, Rok za izseli¬ tev jim je dala do 31. marca. Izg - on ko¬ munističnih poslaništev iz Japonske je eden od načrtov, ki si jih je zastavila japonska vlada v svoji borbi proti ko¬ munizmu. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Buenos Aires, 9. IV. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz Sčovenije^ Titov življenjepis, poplavljen in se¬ veda olepšan, kakor je pa v resnici bil, bo sedaj izšel tudi v slovenščini. Knji¬ go je napisal srbski časnikar-komunist Vladimir Dedijer, ter je podatke iz nje za težke dolarje objavljala najprej a- meriška ilustrirana revija “Life”. Poz¬ neje so titovi propagandisti knjigo dali prevesti v angleščino in df-uge jezike. Doma je izšla že v srbohrvaščini in raa- kedonščini, sedaj jo bo pa v slovenšči¬ ni izdala v Ljubljani tam. Cankarjeva založba. Knjiga bo izšla koncem aprila ter je bila zanjo subskripcijska cena 480 din za knjigo vezano v pol platno, v polusnje pa 700 din. Obsegala bo nad 700 strani in nad 60 fotografij tiskanih v bakrotisku. Umrli so. V Ljubljani: Oroslav Sla¬ par, kroj. mojster, Jože Cundrič, Iva¬ na Bluemlein, roj. Kette, vdova stroje¬ vodje v p., Ivan Modic, konjeniški na- rednik-vodnik v p., Marija Rojc, pre- voznica, Slavka Menart, roj. Lenarčič, uslužb. podjetja “Angora”, Jože Berčič, žel. v p., Matko Curk, stavbenik, Emil Jakhel, tehn. vodja tiskarne v Zavodu za gluho mladino, Viljem Lukež, Anica Smolikova in Marjeta špringer, roj. Re¬ žek, biv. trgovka v Novem mestu, An¬ ton Avsec, pos. v Gotni vasi, Ivan Biz¬ jak, kroj. mojster in zasebni strokov¬ ni učitelj v Celju, Jožefa Brudar, biv. trgovka v Št. Jerneju, Blaž Čeferin, tov. delavec v Žireh, Valentin Mulej, pos. in biv. lesni trgovec v Lancovem, Albina Oprešnik, roj. Pečnik v Dravljah, Hin¬ ko Sutttner, urar in juvelir — umrl v Gradcu, Janez Švajger, upok. drž. žel. v Dravljah in Silva Pavlica, roj. Roz- manič v Radgoni. V frančiškanskem samostanu v Ljub- ljain je umrl 9. februarja t.l. Msgr. Ka¬ rel Cankar, kanonik sarajevskega ka¬ pitlja. Pok. Msgr. Cankar je bil brat pok. slov. pisatelja Ivana Cankarja. Komunisti v Sloveniji se v svojem ljb. glasilu pritožujejo, da se delo med mla¬ dino r.a deželi ne razvija tako, kakor že¬ li to komunistična stranka. Zato pa tu¬ di med njo ni posebnega navdušenja .za sedanjo “socialistično stvarnost”. Temu so pa seveda zopet krivi “sovražni ele¬ menti, od reakcionarnih duhovnikov do ostankov vaških veljakov”, ki da to mla¬ dino “izkoriščajo za svoje temne name¬ ne in vnašajo med njo malodušje”. Kom. list tu napada župnika v Mali Nedelji, ki da je vaški mladini govoril: “Kdor koli pride, ne bo slabše, kot je sedaj”. Da bi zajeli čim več kmečke mladine, komunisti naročajo svojim organizaci¬ jam in funkcionarjem na terenu, naj ob nedeljah prirejajo za mladino razne pri¬ reditve :n izlete, ker da “kmečkim mla¬ dincem ob nedeljah ne preostane dru¬ gega kakor cerkev ali pa gostilna.” Drugod zopet so se pa med mladino vrinili celo- “reakcionarji”. Kom. list Z vsem ogorčenjem omenja, da je n. pr. v Ambrusu vzgajala mladinke na tečaju “zagrizena klerikalka, ki je tečajnice u- j ila celo verouka in jih odtujevala od naše stvarnosti.” Zato komunisti znova naglašajo, da hočejo imeti mladino vzgojeno samo v i komunističnem duhu in v sovraštvu do i vere. To so pa povedali takole: tem pa moramo jasno povedati, ! da smo odločno proti temu, da bi re- I akcionarna duhovščina in posamezni u- i čitelji, ki jim je socialistična vzgoja tu- \ ja in trn v peti, izkoriščali šole ter raz¬ ne tečaje za zastrupljanje naše mladine, j Šole in tečaji za kmečko mladino mo- lajo postati tribuna, s katere se bosta Komunistična partija in Ljudska mladi- ; ra borili proti mračnjaštvu ter razvija¬ li napredno miselnost. Zato je tudi tre- | bo. povečati število teh tečajev in šol.” Ljubljansko glasilo OF, t. j. komuni- j stične stranke “Slovenski Poročevalec” | je nedavno objavilo pod velikim naslo- j vom številko 65.000, kar predstavlja se- ! danjo naklado tega dnevnika. V članku i lastništvo navaja, da je list še vedno de- j ficiten, zato prosi na vse sft-ani, da bi j pridobil še več naročnikov. Omenja tu- j di, da med listom in naročniki odnosno bralci še vedno ni pravega razmerja. Na¬ vaja n. pr., da je uredništvo lista prišlo “navzkriž z delom svojih čitateljev ob objavi podlistka Borgijci”. — Dejstvo,! da imajo komunisti doma s svojim glav-j nim dnevnikom in glasilom samo 65.000 , naklade, je pač najzgovornejši dokaz, da je slovenski narod v svojem jedru ostal | zdrav in ga komunizem še ni mogel na- j četi,pa četudi ga je oropal vsega prejš-1 njega svobodnega časopisja, ki je imelo j neprimerno višje naklade, kakor pa se¬ danje komunistično, ki edino sme izhaja¬ ti in uživa tudi vso finančno podporo ko- 1 munističnega nasilnega režima. Gasilska društva v Sloveniji so v ve liki stiski radi nabave konopnenih gasil¬ skih cevi. Zato se slov. gasilci' v časo¬ pisju pritožujejo, da je pri birokratskem razdeljevanju gasilskih cevi po vojni ve¬ ljalo mnenje, da je v Sloveniji dovolj cevi, ker je statistika pokazala razmero¬ ma veliko metražo. Statistika pa po nji¬ hovem mnenju ni upoštevala kakovosti, ker so pri popisu cevi sodelovali ljudje, ki o kategorizaciji cevi niso imeli niti pojma. Tako je Gasilska zveza Slovenije ugotovila, da imajo slov. gasilska dru¬ štva 132.000 m gasilskih cevi. I. kate¬ gorije, t. j. cevi za požarne akcije in 23.000 m ostalih cevi. Vsako gasilsko društvo bi moralo imeti motorno ali vsaj ročno brizgalno in vsaj 200 do 300 m dobrih cevi, če hoče kolikor toliko zado¬ voljivo reševati požarno varnost. Tako potrebujejo pri sedanjem stanju gasil¬ ska društva v Sloveniji še 170.000 m ce¬ vi v skupni vrednosti 77 milijonov dinar¬ ji v. V letu 1951 je bilo v Sloveniji 226 požarov, pri katerih gasilci radi pomanj¬ kanja cevi sploh niso mogli nastopiti. In samo pri teh požarih je škoda znašala najmanj 60 milijonov dinarjev. Zato je sedaj Strokovno - tehnični svet Gasilske zveze LRS, ki skrbi predvsem za požar¬ no varnost, sklenil, da bo gasilske cevi nakupoval sam s prostim nakupom tu¬ jih valut. Slovensko kinopodjetje je pred več kakor letom dni posnelo slovenski mla¬ dinski film “Kekec nad samotnim brez- dnom” po znani otroški povesti, ki jo je napisal učitelj Josip Vandot ter jo pred več kakor 25 leti objavljal v mladin¬ skem listu Zvonček. Lani je ta povest izšla kot ponatis tudi v samostojni knjižici. Pred kratkim je kopijo tega filma kupilo neko milansko filmsko podjetje, da ga bodo vrteli po italjan- skih kinematografih. To je menda prvi slovenski film, ki si je utrl pot preko mej. Slovenci v Argentini Bn emos Aires “SVOBODNA SLOVENIJA” se vzdr¬ žuje samo z naročnino. Zato prosimo vse naročnike, da jo plačujejo redno. Naročnina za leto 1953 je za Argenti¬ no za celo leto pri enkratnem vplačilu S 65.—, pri plačevanju v obrokih: za pol leta S 34.— in za četrt leta $ 20.— Velikonočne praznike je slovenska skupnost na področju Velikega Buenos Aires tudi letos proslavila po starih slovenskih običajih. Pred prazniki so bile po vseh krajih, kjer žive Slovenci strnjeno naseljeni, zanje duhovne obno¬ ve. Pobožnost za veliki petek je bila za Slovence na Belgrano. Pa sv. križevem potu je imel pridigo g. prelat dr. Al. Odar. nato je pa pevski zbor “Gallus” pel žalostinke. Na veliko soboto so slov. duhovniki po slov. naseljih blagoslav¬ ljali velikonočna jedila. Velikonočna pro¬ cesija je bila za Slovence tudi letos na Belgrano po razširjenem zavodskem dvorišču. Ob pol šesti uri pop. so bile najprej pete jutrnjice, nato je pa bila vstajenska procesija. Za križem so se v procesiji uvrstili najprej otroci, nato pa množica moških. Pred duhovščino šo stopali pevci in pevke “Gallusa” ter so prepevali slovenske v-sta jenske pesmil Najvetejše je nosil g. žpk. Anton Ore- har ob asistenci slov. bogoslovcev in du¬ hovnikov. Za Najsvetejšim so stopali člani odbora Društva Slovencev ter Slov. kat. akad. starešinstva, nato pa zopet dolga vrsta žena in deklet. Po končani procesiji, katere se je udeležilo še več slov. rojakov kot druga leta, je bila v kapeli še zahvalna pesem “Tebe Boga hvalimo” in blagoslov z Najsvetejšim. TEČAJ O DRŽAVNO-PRAVNIH VPRAŠANJIH se bo vršil od meseca aprila dalje vsak mesec dvakrat. Prvo predavanje bo v nedeljo 12. aprila t. 1. točno ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Imel ga bo g. prelat dr. Al. Odar. Vse, ki so se za tečaj priglasili, pro¬ simo, da se ga zanesljivo udeležijo. Va bimo pa tudi druge, ki se za državno- pravna vprašanja zanimajo, da se še priglasijo. Na prvem sestanku bodo spo- razumo z udeleženci prvega predavanja določeni dnevi in ure naslednjih pre¬ davanj. Lepo prosimo za točnost. Pripravljalni odbor. Člani Pisateljske družine France Ba¬ lantič so si za to leto izvolili naslednji odbor: Predsednik g. dr. Jože Krivec, tajnik g. Adolf Škrjanc, blagajnik g. Jože Vombergar. Nadzorstvo g. Zorko Simčič, razsodišče g. dr. Tine Debeljak. V ponedeljek, 30 marca t. 1. je bil V gledališču Cervantes v Buenos Airesu simfonični koncert pod vodstvom znane- + n IVI rird «vrv CorAeba V nedeljo 29. marca je praznoval g. Jazbec, pred¬ sednik tuk. versko - kul¬ turnega krož¬ ka 50 let¬ nico urarske¬ ga poklica in 40 letnico obr¬ tne samostoj¬ nosti. G. Jazbec je gorenjski • rojak. Urar¬ ske obrti se je začel učiti pri Suttnerju, ki je bil tedaj v Kranju. Kot mlad pomočnik se je podal v svet radi spopolnitve v svoji stroki. Po de¬ setletni praksi je leta 1913 odprl lastno podjetje v morskem kopališču Lovra- no, kjer se je udeleževal tudi vseh na¬ rodnih borb našega naroda. Po prvi svetovni vojni je bil prostovoljec na Koroškem, nato odprl svoje podjetje v Hrv. Primoju Ves ta čas se je vidno udejstvoval tudi v sokolskih vrstah ter v strokovnih obrtniških organizacijah. Več let je bil svetnik Obrtne zbor¬ nice v Zagredu. Deloval je tudi v turi¬ stičnih organizacijah ter je bil 15 let tajnik Jugoslovansko-češke lige. Radi razmer, ki jih je ustvarila II. svetovna vojna na Hrvatskem, se je preselil v Ljubljano, kjer je na Miklošičevi cesti nadaljeval delo v svojem poklicu. Pred komunističnim nasiljem se je z ostalimi protikomunisti umaknil na Koroško, od¬ koder se je s svojim sinom dr. Jankom preselil v Argentino. Iz Bs. Airesa se je takoj podal v Cordobo, kjer je zopet začel s svojo obrtjo, najprej v majhni sobici, pozneje pa si je najel lep lokal v ulici Tucuman. Kmalu je po mestu zaslovel kot mojster v svoji stroki in je kot tak znan po vsej Cordobi. Ob ustanovitvi versko-kulturnega krožka v Cordobi je bil soglasno izvol¬ jen za predsednika in je to še danes. Slovenci v Cordobi g. Jazbecu iskre¬ no čestitamo k njegovemu urarskemu jubileju in inu želimo še nadalnjih uspe¬ hov. In tem čestitkam se pridružuje tu¬ di “Svobodna Slovenija”. Miramar Nesreča pri delu. G. Lojze Marolt, mehanični mojster, se je pri delu pone¬ srečil. Drobec železa mu je padel v le¬ vo oko in mu ga ranil. Želimo mu sko¬ rajšnjo ozdravitev! Z NOVO USTAVO TITO SAMO POOSTRIL SVOJO KOMUNISTIČNO DIKTATURO V eni zadnjih številk “Svobodne Slo¬ venije” smo kratko poročali o sprejetju nove ustave v titovi komunistični Ju¬ goslaviji, o izvolitvi Tita za predsedni¬ ka FLRJ in o imenovanju petih držav¬ nih tajnikov. Omenili smo tudi mimo¬ grede, da je novo komunistično ustavo v beogradslcem parlamentu pojasnje¬ val Edvard Kardelj. Od vseh komunistov doma novi u- stavni zakon brez dvoma najbolje po¬ zna Kardelj sam. In to kot predsednik odbora za zakonodajo, biv. podpredsed¬ nik vlade in zun. minister ter član iz¬ vršnega odbora Zveze komunistov, to¬ rej vseh tistih činiteljev, ki so odločil¬ ni za vse politično dogajanje v sedanji Jugoslaviji in brez katerih se v komu¬ nistični diktaturi nič ne izvrši. Kardeljeva izvajanja so važna, ker je v njih jasno naznačil kaj hoče ko¬ munistična manjšina v Jugoslaviji do¬ seči sedaj in kaj namerava storiti v bodoče. Govoril je tako jasno, da njego¬ va izvajanja za tiste, ki poznajo dose¬ danje delovanje komunistov doma, ne potrebujejo prav nobenih komentarjev. Kardelj je po “Pregledu” govoril ta¬ kole: SOCIALIZEM PRVA NAJVIŠJA VREDNOTA “V teh sedmih letih, ki so prešla od¬ kar je Narodna skupščina sprejela prvo ustavo nove Jugoslavije, je delovno Jugoslavije izvedlo velike pridobitve so¬ cialistične revolucije, utrdilo svoj revo¬ lucionarni režim in zagotovilo politične pogoje za uspešen razvoj socializma”. .. “čeprav gospodarske zaostalosti dr¬ žave še nismo premagali, je vendar so¬ cialistični del našega gospodarstva po- j stal gospodarska sila”... “Sedaj potrebujemo sistem, v katerem bo socialistična podjetnost naših delav¬ cev mogla priti do izraza, sistem sa¬ mouprave proizvodnikov, ki so demo¬ kratično združeni na osnovi javnega lastništva sredstev proizvodnje. Smo v novi dobi naše socialne revolucije”. “Novi ustavni zakon sloni pred vsem na načelih socializma, čisto jasno je, da ustavni zakon ščiti politični sistem in oblast delovnega ljudstva ter njego¬ ve napore, da se zgrade socialistični dru¬ žabni odnosj. Socialistični značaj je strožje izražen v novem ustavnem zako¬ nu, kot je bil v stari ustavi. V novem ustavnem zakonu je izvedeno osnovno načelo, da je delavski razred glavna gi¬ balna sila in nosilec socializma”. PROIZVAJALSKI SVET SREDSTVO SOCIALIZACIJE “V tem oziru je važna nova ustano¬ va ‘Svet proizvajalcev’, ki bo dej fede¬ ralne in republiških skupščin. Ta usta¬ nova bo važna ne le zato, ker bo reše¬ vala mnoga vprašanja, ki so v zvezi s koristmi gospodarskih organizacij in nji¬ hovih kolektivov, ampak tudi in zlasti zato, ker bodo zastopniki delavskega razreda tu zbrani na osnovi stvarne po¬ membnosti tega razreda v družbi in ne ra osnovi številčne moči tega dela pre¬ bivalstva . . . “Proizvajalski sveti bodo pomagali, da bo raš delavski razred prišel do tiste po¬ litične moči in oblasti kakršna mu gre z ozirom na vlogo, ki jo ima v družbi. Še več, potom Sveta preizvajalcev bo- rro dobili močno zastopstvo delovnih kmetov v vseh stopnjah javne uprave. To bo krepilo zvezo med delavci in kme¬ ti in nam pomagalo v naših naporih, da preobrazimo kmetijstvo v socialističnem ■ mislu. V tem bomo imeli tudi pomoč za odstranjevanje reakcionarnih nag¬ njenj in buržujskih načinov proizvod¬ nje_” DOLŽNOSTI REVOLUCIONARJEV “Med prvo dobo naše revolucije, ko je država nacionalizirala produkcijska sredstva, je bilo potrebno, da je ljud¬ ska lastnina bila najprej v državnih ro¬ kah. Bilo je to potrebno v tisti dobi, ko se je razvijala socialistična zavest med delovnim ljudstvom in ko se je poča¬ si izvajal nacionalizacijski program. Vsekakor pa dolžnost revolucionarjev ni le v tem, da izvrše nacionalizacijo proiz¬ vajalnih sredstev, ampak tudi v tem, da si prizadevajo, da preide upravljanje nacionalizirane imovine iz državnih rok v roke družbe, to je v upravo proizva¬ jalcev samih na osnovi zakonov, ki jihl določa družba. Delovno ljudstvo je nam¬ reč nosilec zgodovinskega razvoja in za¬ to je po sebi umevno, da bodo delovni kolektivi v tovarnah, ki so last vse druž¬ be in imajo svoje samoupravne organe, neizogibno z vso vestnostjo vstvarjali socializem, prav kakor v kapitalističnem sistemu vsak kapitalist neizogibno ustvarja kapitalizem. Zato ustavni za¬ kon ustanavlja samoupravo kot osnovo družabnega reda”... VSA DRŽAVNA MOČ ČUVA REŽIM “Na drugi strani pa ustavni zakon o- mejuje državo na njen poseben delokrog zlasti na obrambo socialističnega reda, obrambo neodvisnosti, čuvanja zakoni¬ tosti in enotnosti socialnega in gospo¬ darskega sistema. Ustavni zakon omo¬ goča, da država nastopa v vseh social¬ nih področjih, če je treba braniti sistem, kjer je treba pobijati sovražnike socia- Iizfna ali kjer je treba izvršiti sociali¬ stično preuredbo v nazadnjaških pod¬ ročjih.” Organizacijski in stvarni temelji na¬ še demokracije so neprimerno širši kot v katerikoli buržujsko-demokratični dr¬ žavi. Naš ustavni zakon pa daje tudi možnost omejitve političnih pravic, ka¬ dar bi se mogle izkoriščati za rušenje demokratičnega ustavnega sistema. To je potrebno da moremo čuvati dedščino naše revolucije in bo ostalo tako dokler bodo protisocialistični elementi na de¬ lu in bodo skušali vpostaviti kapitali¬ stični sistem ali pa hoteli vpeljati sistem državnega kapitalizma po Stalinovem vzorcu. Ustavni zakon kaže željo po naj¬ širši možni decentralizaciji izvršilne ob¬ lasti ...” ENOTNA OBLAST “Treba pa je istočasno naglasiti, da ustavni zakon v nobenem primeru ne do¬ pušča oslabitve načela o enotni oblasti in sili delovnega ljudstva, ali slabitve enotnega socialnega in političnega si¬ stema. Nasprotno, istočasno, ko vpelju¬ je krepko decentralizacijo izvršilne ob¬ lasti, ohranja federaciji in republikam vse neobhodno potrebne funkcije, da mo¬ rejo čuvati enotnost vsega našega si¬ stema... Naša jugoslovanska skupnost iti zgrajena na osnovi kakih nacionali¬ stičnih teorij, ona temelji na skupnih interesih vsega delovnega ljudstva brez ozira na narodnostne označbe. Prav za¬ to je bolj strnjena kot vsaka druga skup¬ nost. S tega stališča naša federacija ni več federacija starega kova, ampak predvsem nosilec socialnih funkcij...” OMEJITEV DRŽAVLJANSKIH PRAVIC “Uspehi naše socialne revolucije ima¬ jo zakrknjene sovražnike tako v deželi kot v zunanjem svetu. Proti njim mora¬ mo biti vedno čuječi. Zato so potrebna sredstva političnega in upravnega zna¬ čaja, da moremo čuvati naš upravni red. S tem pa je nujno povezana omeji¬ tev državljanskih pravic. To je vzrok, da moramo v nekaterih področjih social¬ nega življenja demokratične oblike za¬ nemarjati ali pa jih razvijati le poča¬ si... . Moramo vedeti, da ta zakon po¬ šteno in iskreno vpošteva naše stvarne razmere, brez vsakih olepšav in roman¬ tičnih skokov. Daje nam zakonite usta¬ nove. Opremlja nas z revolucionarno čuječnostjo proti nevarnostim sovražnih napadov na naše socialistične uspehe in na uspehe naše revolucije”. DIKTATURA “Zakon predvideva najširšo izbiro de¬ mokratičnih oblik socialistične graditve, pa tudi krepi sredstva, ki jih mora ime¬ ti socialistična država, da zavrne poiz¬ kuse protisocialističnih sil, ki bi hotele razdreti kar so množice delovnega ljud¬ stva ustvarile s krvjo in žrtvami. V na¬ ši državi ne bo dovoljena nikaka protire- volucijska dejavnost, niti ne bodo do¬ voljene težnje k vrnitvi izkoriščevalnega sistema kakršnekoli vrste. Potrebno je, da zakon predvideva možnbsti nasto¬ panja najvišjih državnih in drugih or¬ ganov kadarkoli gre za skupne koristi družbe ali socialističnega razvoja, kjer¬ koli bi te dve vrednoti mogli trpeti rpdi slabe zavednosti ali odgovornosti na- pram družbi ali radi politične, družab¬ ne ali gospodarske zaostalosti. Z eno be¬ sedo: ustavni zakon v vsakem oziru ka¬ že našo politično in družabno stvar¬ nost.” ENAKE VOLILNE PRAVICE NI VEČ Vsi ti stavki so vzeti iz Kardeljevih uvodnih razlaganj pomena novega u- stavnega zakona. Potem je Kardelj pre¬ šel k opisovanju posameznih novih u- stanov vrhovne državne uprave. Opisal je Narodno skupščino, ki se po novem deli v Federalni svet in Svet proizva¬ jalcev. Povedal je, da državljani volijo neposredno samo en del članov Federal¬ nega sveta, drugi del pa pošljejo repub¬ like, avtonomne province in pokrajin 6 . Svet proizvajalcev volijo samo proizva¬ jalski kolektivi, člani Federalnega sve¬ ta, ki so izvoljeni neposredno so s tem že tudi člani krajevnih in okrajnih od¬ borov, v katerih so bili izvoljeni. Člani Sveta proizvajalcev so voljeni v treh skupinah. Industrijska skupina obsega vso socialistično proizvodnjo, promet in trgovino.. V kmetijski skupi¬ ni so delavci in člani kmetijskih zadrug. Obrtniška skupina pa zajame obrtnike in obrtniško delavstvo. Člani Sveta proiz¬ vajalcev postanejo avtomatično tudi čla¬ ni okrajnih in mestnih Svetov proizva¬ jalcev, ki so jih izvolili. Posebno poglavje svojega govora je Kardelj posvetil razlaganju pravic in dolžnosti predsednika republike in Fede¬ ralnega izvršilnega sveta. PREDSEDNIK — NOSILEC VSE OBLASTI Predsednik republike je istočasno predsednik Izvršilnega sveta in vrhov¬ ni poveljnik vseh oboroženih sil. On za¬ stopa državo, v njegovih rokah je izvr- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. IV. 1953 VSA Slov. kat. akad. starešinstvo v Cleve¬ landu je imelo 21. februarja kulturni ve¬ čer s predavanjem škofa dr. Gregorija Rožmana o temi: “Razmerje Cerkve do države”. Za 21 marec je bil napovedan naslednji kulturni večer v spomin trem slovenskim pesnikom in pisateljem, žrtvam komunističnega nasilja: Narte- io Velikonji, Dr. Ivu Česniku in dr. Jo¬ ži Lovrenčiču. Kot predavatelja sta bi¬ la naprošena pisatelj Karel Mauser in prof. Janez Sever. Makabejci, tri dramatične slike iz zgodovine judovske borbe za versko in narodno svobodo pod brati Makabejci, je najnovejše dramatsko delo pisatelja Karla Mauserja. Igrali so ga na prosla¬ vi 70 letnice škofa dr. Rožmana dne 8. marca v Clevelandu. Kanada Slovenska cerkev. Torontski Slovenci z© imajo zemljišče za svojo cerkev. Dne 8. februarja so imeli občni zbor sloven¬ ske župnije. Tedaj so izvolili nov cer¬ kveni odbor s predsednikom Jožetom Turkom na čelu. Slovenska šola. Požrtvovalnemu g. kaplanu Janezu Kopaču se je posrečilo organizirati slovensko šolo, da se bodo otroci slovenskih staršev naučili brati in pisati svoj materni jezik tudi daleč od domovine. Najbolj so čutili potrebo po slovenski šoli starši, ki so z največ¬ jim veseljem pozdravili ta važen korak slov. dušnih pastirjev v Torontu. Se¬ veda brez pomoči naših neumornih de¬ klet ne bo šlo. Gospodični Ivanka Lev¬ stikova in Marica Bastičeva žrtvujeta za šolo svoj prosti čas brez vsake na- | grade. Za začetek sta samo dva oddel¬ ka, potrebno pa bo že drugo leto misli¬ ti na nove moči in nove možnosti, ker ne kaže, da bi slovenski rod kaj kmalu izumrl. Poroke. Poročili so se januarja in feb¬ ruarja: Frank Pajk od sv. Petra v Ljub- (Nadaljevanje s 3. strani) Silna oblast. Kardelj je rekel: “To gotovo ni edini način kako izve¬ sti demokratična načela o enotnosti vse oblasti, a je najboljši. V okoliščinah, v kakršnih je sedaj Jugoslavija, je ta na¬ čin najboljši. To je najbolj učinkovito jamstvo za čuvanje pravic Narodne skupščine in za poslovanje celega siste¬ ma državne oblasti v času, ko so sociali¬ stične sile, ki jih vodi delavski razred, še vedno v hudi borbi proti sovražnikom socializma in proti posledicam gospodar¬ ske zaostalosti. Posamezne republike nimajo predsed¬ nikov.” Kardelj je potem skušal popisati kom¬ plicirano novo federalno upravo: UPRAVA IN ZAKONODAJA V ENEM “Federalni izvršilni svet je v gotovi meri neodvisen v svojem delovanju, to¬ da njegove samostojnosti ni mogoče pri¬ merjati s samostojnostjo prejšnje vlade. Delovanje Federalnega izvršilnega sveta je omejeno z odločitvami Federalne skupščine*” “Poleg Narodne skupščine in njenih izvršilnih organov izvajajo delokrog pra¬ vic federacije tudi organi federalne ad¬ ministracije. Federalna administracija je sestavljena iz državnih tajništev, av¬ tonomnih uprav, ustanov in drugih or¬ ganov. Federalna administracija dela po navodilih in pod nadzorstvom Fede¬ ralnega izvršilnega sveta. Ta imenuje tudi predstojnike vseh organov federal¬ ne administracije”. “Organi federalne administracije sa¬ mo izvržujejo zakone, odloke pa sme izdajati samo Federalni izvršilni svet. j Začasno bo samo pet državnih tajništev. ) Ustava zahteva, da sta tajnik za zu- j nanje zadeve in tajnik za državno bram- ; bo člana Federalnega izvršilnega odbo- j ra. Ustava določa tudi vlogo organov posameznih republik in avtonomnih e- j dinic.” “Federacija ima tele dolžnosti in pra¬ vice: Čuva neodvisnost in ozemeljsko nedo¬ takljivost federalne države, organizira oborožene sile in obrambo države, ščiti socialni in politični red, vzdržuje med¬ narodne odnose, pospešuje in utrjuje enotnost socialističnega družabnega re¬ da in zakonitega sistema ter enotnost gospodarskega sistema, čuva samo¬ upravo proizvajalcev, demokratične svo¬ boščine in pravice poedincev.” ‘Ustava določa, da je federalni za¬ kon vedno veljaven kadar si nasprotu¬ jeta federalni in republiški zakon. Iz¬ vršilne odredbe pooblaščajo Federalni izvršilni svet, da izdaja zakone, ki bo¬ do usoglašali ustavne spremembe z do¬ sedanjimi zakoni države.” Adolf Škrlj iz Trnovega pri Ilirski Bi¬ strici in Pavla Šajn iz Knežaka, Willi Koschir iz Knežje Lipe (Kočevsko) in Terezija Oswald iz St. Joseph, Stmk, Avstrija, in Izidor Zabukovec ter Mari¬ ja Helena Peček Rojeni so bili: Frančiška Turk, hčer¬ ka Jožeta in Frančiške, roj. Rupnik, Viljem Feliks Kaukler, sin Viljema in ljani in Francka Zakrajšek iz Blok, Olge, roj. Trampuš, Elizabeta - Jožefa Mihelič, hčerka Ivana in Jožice, roj. Ko¬ tar, Miroslav Frančišek Ahlin, sin Fran¬ ca in: Neže, roj. Platnar, Leonard Igna¬ cij Križman, sin Ignacija in Zofije, roj. Klančar, Stanislav-Andrej Vovk, sin Stanislava in Marije, roj. Rožman, An- otn Lesar, sin Antona in Karoline, roj. Levstik. Hčerko sta dobila tudi Ludvik Pahulje in Danica. Smrti. Francetu in Cilki Kaplan je umrla novorojenka. Novorojenka je umrla tudi Stanetu Brunšku in Zinki, roj. Jerančič. M.K. Pravna posvetovalnica 'Svobodne Slovenije »I ir Vprašanje: V začetku leta 1949 mi je prijatelj posodil par tisoč pesov, ki sem jih uporabi! za gradnjo hišice. Ta¬ krat nisva dogovorila niti roka zapad¬ losti tega posojila niti višine obresti. Posojila doslej še nisem vrnil in tudi ne plačal nobenih obresti, ker se naha¬ jam vedno v neugodnem gospodarskem položaju. Prijatelj zahteva, da mu ta¬ koj vrnem ves dolg in hkrati tudi 15% obresti. Trdi, da je upravičen zahtevati še več, ker da se je kupna moč denar¬ ja medtem občutno znižala. Koliko sme upnik od mene zahtevati na glavnici in kako visoke obresti ter za katero dobo ? Kdaj moram dolg pla¬ čati ? Odgovor: Upniku ste dolžni vrniti na glavpici tolik znesek, kolikor Vam je posojila v letu 1949 v resnici odštel. Res je, da ste se Vi z danim denarjem v letu najetja posojila okoristili; saj bi danes morali plačati za gradbeni ma¬ teri jal 2 do 3 krat več kot ste v letu 1949. Kljub temu, da je kupna moč de¬ narja v resnici občutno zmanjšana, po¬ sojilodajalec ne more zahtevati vrnitve višje glavnične vsote, kakor pa Vam jo ! je bil leta 1949 v resnici posodil. Glede plačila obresti in njih višine | velja, da je upnik upravičen zahtevati primerne obresti, ako nista imela izrec¬ nega dogovora, da upnik od Vas ne za¬ hteva nikakih obresti. Katera višina obresti je primerna, morata z upnikom sporazumno sedaj dogovoriti. V prime¬ ru spora bo višino obresti določilo so¬ dišče. V nekem primeru je koncem lan¬ skega leta najvišje sodišče v glavnem mestu spoznalo za primerne 12% obre¬ sti, češ da ta višina ustreza časovnim razmeram. Obresti morate plačati za vso dobo od dneva najetja posojila do plačila. Na zastaranje se ne morete sklicevati, ker je za to vrsto plačila z zakonom določen 5-letni zastaralni rok. Pri nas doma so nekdaj obresti zastarale že po treh letih. Tudi glede dneva zapadlosti, tako I glavnice kakor tudi obresti, se morate z upnikom dogovoriti. Ako med Vama ne pride do sporazuma in bi upnik vlo¬ žil tožbo, bo dan zapadlosti glavnice in obresti določilo sodišče, upoštevajoč me¬ rodajne okolnosti. FINŽGARJEV “DIVJI LOVEC” NA BELO NEDELJO NA ODRU S.I.O. Čim dalje smo odtrgani od domovine, toliko bolj bledijo v nas domači kraji, domače navade in podoba pravega slo¬ venskega človeka. Vendar tega iz sebe nočemo izgubiti. “Divji lovec” nas bo za trenutek spet postavil v pristno kmečko slovensko živ¬ ljenje. Scenarija g. Petkovška nam bo pri¬ čarala pred oči drago slovensko vas, igralci pa naše kmečke vaščane pred kakimi osemdesetimi leti. Finžgarjev “Divji lovec” je ljudska igra. Ima vse posebnosti takih ljudsjcih iger notri do neizogibnega norčka. Slišali bomo pa mojstrsko Finžgarje- vo nepokvarjeno domačo besedo in gle¬ dali za nas že nekoliko zastarane, te¬ daj pa pogostne napade kmečkih vasi: Pohlep po zemlji je bil vir vseh drugih napak in nesreče. Podrobno vsebino pa boste Slovenci sami lahko videli podano na odru po požrtvovalnih igralcih S. I. O., ki pri¬ čakujejo, da z udeležbo nagradite trud tega odra, da v nas poživi zavest Slo¬ venstva in ljubezen do doma. OBVESTILA V nedeljo, 12. aprila imamo dekleta ob pol štirih popoldne družabni sestanek v Colegio Ane Janer. Prisrčno vabljena vsa dekleta. Odbor SDO Slovenski prireditvi v Buenos Airesu Gongov komorni večer. Nesrečno izbran čas in premalo premišljena pro¬ paganda sta vzrok, da je bila ne preve¬ lika ramoška farovška dvorana predzad¬ njo soboto zasedena le do pičle polovice. Večer so gongovci posvetili sedemdeset¬ letnici škofa dr. Gregorija Rožmana in največjemu besednemu zastopniku fran¬ coskega ekspresionizma Paulu Claude¬ lu. V 3. številki “Odra”, ki je prav za ta dan izšla, je režiser Niko Jeločnik napovedal, da bo ta večer eliten, kar pomeni napoved izrednega umetniškega dogodka. Je bil in zato se bom ustavil le pri tem, kar zadeva elitnost in ne hvalil, kar je bilo dobrega, prav dobre¬ ga in nadpovprečnega, kajti nadpovpreč¬ no je bilo vse in zato tudi vsaj prav dobro; celo šepetalec je bil preglasen. N. Jeločnik je govoril uvodno besedo. Zelo lepo je prikazal uspehe škofa Rož¬ mana v njegovih prizadevanjih za dvig katoliškega gledališča, označil Claudela kot katoliškega pisatelja, torej z ideo¬ loškega vidida, in podal vsebino — ne potek njegovega Marijinega Oznanjenja, po pavzi še “Opoldanskega deleža”. V “Oznanenju” je odigral Gong Violanino srečanje z gobavim stavbenikom Pet¬ rom in Marino izpoved pred možmi. Ni menda v moderni literaturi popol¬ nejšega vživetja v srednji vek kot ga manifestira ta idealistična drama. Vio- lana gdč. Majde Majcnove je — po svoji ali režiserjevi zaslugi — igrala tako prepričevalno gotsko, kot bi gleda¬ li misterij pred 600 leti. Po kakovosti j igre Jerebičev Peter ni zaostajal, v po- daji besedila jo je prekašal; da je pa v stilni doslednosti ni dosegel, ni njego¬ va krivda, ampak režiserjeva. — Go¬ spa Tatjana Volk, ki je nosila težo na¬ slednjega prizora, razpolaga z zavidlji¬ vimi glasovnimi in mimičnimi sposob¬ nostmi, ki jih pa ni utegnila vedno spraviti v časovno soglasnost in je z be¬ sedilom prehitevala igranje, ki ni bilo tudi skladno z edino pravilno Violani¬ no interpretacijo. Scena in figuralna kompozicija sta pa bili v okviru danih možnosti res elitni. Ekspresionizem. “Opoldanskega deleža” se ne naslanja na “klasične” srednjeveške vzore, je ali hoče biti eruptiven in Jeločniku gotovo leži. V njegovi interpretaciji, ki je po večini ne le molčeča, ampak tudi negib¬ na, igre ne vidimo in ne slišimo; mo¬ ramo jo domnevati s pomočjo redkih be¬ sed in gibov, ki so bili res ekspresivni. Partnerice gdč. Adamčičeve pa je bila sama impresionistična pastoznost. Za¬ radi te neskladnosti ta prizor ni mo¬ gel prepričati, čeprav je bil z ostalima dvema v opreki s člankom Dobro¬ srčnega Aristarka v “Odru”, da moški igralci slovenskih odrov v Buenos Ai¬ resu tako grozno (sic!) nadkriljujejo igralke. M.M. Materinski dan v nedeljo po prazni¬ ku Marijinega Oznanjenja je priredila slovenska mladina. Slavnost se je vr¬ šila v subterranski obednici gostoljub¬ nega kolegija na Belgranu. Z drobižem vred je prišlo do 300 ljudi, drobiž pa j e bil tokrat kar premalo nemiren. Naj¬ več zahvale dolguje publika gotovo po¬ žrtvovalni učiteljici gdč. Šemrovovi, ki je naučila nad 30 grl močan otroški (zbor iz Ramosa in okolice kar 'štiri pesmi zapeti, dvoje deklamacij lepo po¬ vedati in še dva prizora - fantiškega in dekliškega — odigrati. Otrokom se je gotovo dobro zdelo, ko so jim so- otroci in mamice tako navdušeno plo¬ skali, tudi gospodična je morala biti zadovoljna, za prihodnja leta bi pa ven¬ dar želeli nekaj več vsebinske raznoli¬ kosti, najsi ostane pri tem, da nastopa¬ jo skoraj samo majhni otroci. Sredi tega ljubkega žvrgolenja in čeblanja je sto¬ pil r.a oder semeniški spiritual in univ. profesor rev. dr. Filip Žakelj. V svo¬ jem govoru je razvijal misel, da so star¬ ši sostvaritelji otrok in božji namestni¬ ki pri njihovem vodstvu skozi življenje. S citati iz knjige knjig, sv. pisma, je podprl .svoja zabičavanja — zlasti od- raslejšim — otrokom, da so dolžni iz¬ kazovati staršem ljubezen, spoštovanje in pokorščino. Povedal je tudi, kdaj po¬ korščina otrok ne veže, a da med nami do takih izjemnih nevšečnosti ne bi pri- šl,o, je povabil matere na duhovne va¬ je, kjer bo mogoč pogovor od srca do srca. Za konec je ženski zbor odraslih deklet lepo zapel dve primerni pesmi. M.M. V sredo 8. aprila so v Ribnici na Dolenjskem umrli naša mama Marija S* e H n roj. &eega Pokopali jih bodo v petek 10. aprila 1953. Molimo za pokoj njihove duše! Naj počivajo v miru! Ivan p. Ciril Marija, Ivanka, Francka, Jože, Andrej — njihovi otroci Ančka in Pavla — snahi z vnuki Buenos Aires — Ribnica, 9. aprila 1953 Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je v ljubljanski bolnišnici odšla dne 17. marca 1953 k Bogu po plačilo gospa ANA MEHLE. žena našega rojaka Franceta Mehleta, ki biva tu v Argentini z bratom Alojzijem. Doma pa je draga po¬ kojnica zapustila dva mladoletna otroka. Ob težki izgubi dragemu prijatelju izrekpmo svoje najgloblje sožalje. i Rojaki in prijatelji Buenos Aires, 7. aprila 1953. Vsem znancem in prijateljem sporočam žalostno novico, da je v ljubljanski bolnišnici dne 17. marca 1953 po daljšem trpljenju umrla moja ljubljena in dobra žena in mati gospa ANA MEHLE , K večnemu počitku so jo položili na praznik sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. na domačem pokopališču v Spodnji Slivnici pri Gro¬ supljem. Drago pokojnico priporočam vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. Žalujoča mož France Mehle z bratom Alojzijem Buenos Aires - Spodnja Slivnica pri Grosupljem, 7. aprila 1953. CERKVENI OGLASNIK Slovenski rojaki! Živimo v dobi atomskega napredka, ki grozi z novim uničevanjem, človeštvo s strahom zre v bodočnost; kajti za¬ vrglo je Boga in postavilo na njegovo mesto človeka — razum. Brezbožne vr¬ ste povzročajo vedno hujšo zmedo med narodi in borba med dobrim in zlim po¬ staja vedno silovitejša. Brezbožniki v naši domovini so napeli vse sile, da bi OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Stanka Malalana in njegove ge Nade, roj. Pav- j lovčič so dobili 31. marca sina. Srečnim staršem naše čestitke! JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascanle Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires čimprej iztrgali iz srca naroda krščan¬ stvo, za katerega ohranitev so se naši predniki borili stoletja. Dobro so se za¬ vedali, da sami ne zmorejo ničesar, za¬ tekali so se k Mariji. Ona je bila njih vodnica. A ne samo našim v domovini, tudi nam v izseljenstvu grozi ta brezbožni duh. Ali ne postajamo vedno bolj mlač¬ ni, ali ni naše krščanstvo mnogokrat preveč le v besedi, Vstanimo iz te na¬ še mlačnosti in se obrnimo k Mariji in jo- prosimo v skupni molitvi z zaupan¬ jem in ponižnim srcem, naj nam poživi našo vero in s svojo materinsko ljubez¬ nijo čuva nad našim narodom. Letoš¬ nje naše romanje v Lujan dne 10. maja 1953 naj ne bo nekaj vsakoletnega, tra¬ dicionalnega, ampak res izraz našega globokega verskega prepričanja. Vse priprave za romanje so v teku. Obljubljen nam je poseben romarski vlak, za katerega boste mogli kupiti vo¬ zovnice pri raznašalcih “Oznanila”. Vsa druga navodila boste pravočasno zve¬ deli. V nedeljo 10. maja vsi v Lujan! Pripravljalni odbor. S. ©. iL S. F. Zs. P«VI Š P O RT N B H N E V f ORODNA TELOVADBA, LAHKA ATLETIKA, ODBOJKA, PING-PONG. NOGOMET 1.. 2., 3. MAJ PRISTAVA MORON ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanlerii y Rapelersa SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. fl Mrarssa in zlatarna Tel. 76 - 9160 i "ČASA BOY*J» g OLAZABAL 2336 ^ pol kvadre od Cabilda 2300 S Za zimski čas — dobre budilke; P Prstani “de amistad guardia griega" 18 krt zlato in poročni prstani v svojstveni izdelavi; Križci, gladki s posebno polituro, verižice, svetinjice — 18 krt zlato; REDKA PRILOŽNOST: proda se stenska ura z lepim "bim-bam" bitjem, le malo rabljena; PREDELAVO IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer g jS v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) $ $ $ %X%XXXXXXXXXXXXXXXX> X%xxsX%XXX^xxxxX%XSXXXXXX*X%XXXXXX%XX Imprenta Dorrego'', Dorrego H02, Buenos Aires. T. E. 54-4644