ИдШ1рап1шБо(с Uprava Klagenfuit, Poetfach 116 / Uredništvo ▼ Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Ujsu za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 90. Krainburg, 14. novembra 1942. Leto 2. Prehod skozi nezasedeno francosko ozemlje Nemško yarstro francoske meje Angleško'ameriški napadalni načrt na francosko celinsko posest # Oklic Fiihrerja francoskemu narodu Iz Fiihrerhauptquartiera, 11. novembra. Oberkommando der Wehrmacht je objavilo: Nemške čete so prestopile 11. novembra zjutraj demarkacijsko črto v varstvo francoskega ozemlja proti predstoječim ameri-ško-angleškim izkrcavanjem v južni Franciji. Preipikanja nemških čet potekajo po načrtu. Fiihrer francoskemu narodu Berlin, 11. novembra. Fiihrer je izdal na francoski narod sledeči oklic: Francozi! Častniki in vojaki francoske oborožene Rile! Dne 3. septembra 1939 je angleška vlada napovedala brez razloga in brez vsakega povoda Nemčiji vojno. Na žaloit se je takrat odgovornim aran-žerjem te vojne posrečilo pripraviti tudi francosko vlado do tega, da se je tudi ona pridružila angleški vojni napovedi. Za Nemčijo je pomenilo to nerazumljivo izzivanje. Nemš' г vlada ni od Francije ničesar zahtevala, Franciji ni ničesar podtikala, kar jo lahko razžalilo. Nemški narod, ki je moral s krvjo svojih mož nastopiti zoper ta napad ni občutil nobenega sovraštva zoper Francijo. Vkljub Prve Iri oklopnjaške divizije na francoski sredozemski obali Berlin, 12. novembra. Kot ravito od Oberkommando der Wehrmacht z\emo, so že dospele prve tri nemške oklopnjaške divizije na francosko sredozemsko obalo. temu je prinesla ta s tem povzročena vojna brezštevilnim družinam v obeh državah bolest in nesrečo. Po zlomu francosko-angleSke fronte, ki se je z begom Angležev iz Diinkirchena razvila v katastrofo, je došla Nemčiji prošnja za dovolitev premirja. . Nemški Reich v tem premirju ni zahteval ničesar, kar bi lahko škodovalo časti francoske vojske. Toda bilo je treba že vnaprej poskrbeti zoper to, da se ne bi, kot je v interesu angleških vojnih hujskačev, potom plačanih agentov prej ali slej začel boj zopet znova. Nemčija pa ni imela namena, da Francijo poniža ali uniči ali francosko svetovno državo razruši, temveč je imela nasprotno namen, da privede s kasnejšim pametnim mirom splošno atmosfero medsebojnega sporazumi jen ja v Evropi. Od takrat sta Anglija in sedaj tudi Amerika poskušali, da zopet stopita na francoska tla, da vodita vojno — kot je v njunem interesu, na tuji zemlji dalje. Potem ko so se te namere povsod klavemo zrušile, se je izvršil sedaj angleško-ameriški napad na za-padno in severno afriške kolonije. Tukaj je boj radi šibkosti francoskih posadk lažje voditi kot zoper po Nemčiji hranjeno obalo na Zapadu. Izza 24 ur je nemški vladi znano, da naj bi se v razširjenju operacij izvršil na^ednji napad zoper Korziko za zasedbo otoka in zoper južno francosko obalo. Radi teh okolnosti sem se moral odločiti, da sem lemšAi oboroženi sili dal povelje za takojšnji prehod skozi dosedaj nezasedeno ozemlje na postojanke, ki so predvidene od. angleško-ameriških čet za izkrcanje. Nemška oborožena sila pa radi tega ne prihaja kot sovražnica froncoskega naroda in sovražnica njegovih vojakov. Nima namena, da v teh ozemljih vlada. Ima samo en cilj: zavrniti v zvezi s svojimi zavezniki vsak ameriško-angleški poskus izkrcanja. (Nadaljevanje na 2. strani.) „Franciga pred preokreioi Protestne manifestacile pariškega prebivalstva Pariz, 13. novembra. Z živio=klici Pe« tainu in sramotilnimi klici na Anglijo in Zedinjene države so korajcale velike ljudske množice v nedeljo po pariških ulicah. Pred poslopjem francoske ljudske stranke, katera z ozirom na položaj ni smela prirediti velike manifestacije, se je zbrala velika množica. Jacques Doriot je izjavil z balkona, da se Francija nahaja na pomembnem preokretu svoje zgodovi-n e. Nagovor so večkrat prekinili z medklici, kot »Vstopiti hočemo v vojno zoper Anglijo!« Doriot je nadaljeval: »Nahajamo se na isti črti obrambe kot vse druge države Evrope, da se borimo zoper boljševizem in plutokracijo. Svečano izjavljam: Moramo je odločiti, da se bojujemo zoper one in da se združimo z Evropo. Francija je naše do-movje, Evropa pa domovina nas vseh!« Doriot je dobesedno rekel: »Afrika ni angleška, ampak evropska. Naša vlada mora iz položaja potrebno sklepati. Vem, da vlada ravnotako misli kot mi.« Končno je zahteval ustanovitev »Legion d' Empire« in odstranitev vseh še gaullistično mislečih elementov z odgovornih položajev. Petaln prevzame vrhovno vodstvo Osebje veleposlaništva USA in dopisniki so v Vichyju pod nadzorstvom Vichy, 13. novembra. Kakor je bilo ofi-cielno objavljeno, je prevzel maršal Petain vrhovno poveljstvo nad vsemi suhozemski- mi, zračnimi in pomorskimi bojnimi silami. — Po uradnem sporočilu so odvedli v Chatel-Guyon osebje poslaništva USA iz Vichyja in doslej tam zaposlene amerikan-ske dopisnike. Od tod jih bodo najbrž spravili v Pau, kjer jim bo nakazana nadzirano bivališče. Tukaj čakajo na prihod osebja francoskega veleposlaništva v Washingtonu in francoskih časnikarjev iz USA, na kar jih bodo zamenjali. Obramba z vsemi sredstvi Veleposlanik de Brinon o Rooseveltovem napadu Pariz, 13. novembra. Glavni zaupnik-francoske vlade, v zasedenih ozemljih, veleposlanik državni tajnik de Brinon, je izjavil pri nekem sprejemu časopisnim мч stopnikom osiščnih držav v Parizu v pro^ štorih nemškega veleposlaništva ob naV4 zočnosti nemškega veleposlanika Abetza, da smo sedaj dospeli na odločilno točkO vojne. »Državni poglavar maršal Petain je zapovedal obrambo«, je pripomnil Brinon, »in to povelje obsega seveda tudi vse s tem. zvezane posledice. Francija je postala zo-i pet enkrat žrtev angleškega in sedaj tudi žrtev ameriškega napada. Branila se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in vsemi sredstvi, ki ji bodo morebiti še dana.« Po mnenju de Brinona je sedaj po polo-« žaju logično dana prekinitev odnošajev med Francijo in Zedinjenimi državami severne Amerike. Poleg tega je veleposlanik de Bri^ non še sporočil, da je vladni šef Laval v nedeljo zjutraj dal vrhovnim oblastem v severnoaafriških posestvih povelje, da skr-be za to, da bo ameriškim diplomatskim in konzularnim zastopnikom onemogočeno napraviti škodo. Ameriško brodov]e za Izlircanle Vichy, 13. novembra. V neki uradni francoski izjavi je bilo objavljeno, da se je udeležilo angleško=ameriškega napada na Severno Afriko troje velikih angleških bojnih ladij s 30.000 do 35.000 tonami, štirje nosilci letal, sedem križark, številni ru-šilci in druge bojne ladje. — Dne 6. novembra je zapustilo pod varstvom bojnih ladij okoli 30 angleških in ameriških prevoznih ladij Gibraltar. Dne 7. novembra ob 16. uri je baje zapustil iz 30 nadaljnjih trgovskih ladij obstoječi drugi konvoj Gibraltar. Torpedi so zadeli bojno ladjo Nadaljnji napadi pred Afrilio na ladjevje za izkrcevanje - Nosilec letal zadet ^emci ob Sredozemskem morjn Več ladijskih edinic pred severno Afriko težko zadetih odnosno potopljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 12. novembra objavilo: V Kavkazu so se vršili pri A1 a g i r j u ^ojl v večji izmeri V odseku pri Tuap-" e j u smo z naskokom zavzeli razne gor-*ke vrhove. Bojna letala so napadala so-^ažne položaje, železniške naprave in "Mrežna letališča. V Stalingradu so udarne čete v P^orčenih napadnih bojih vrgle sovražnika nadaljnjih skupin hiš in oporišč. Topni-^0 vojske in protiletalsko topništvo zrač-orožja so na Volgi potopili pet več-Čolnov za prevažanje in tovorne čolne. ® zračnih napadih so bili topniški položaji . zveze novih pošiljk vzhodno ^ reke "^ko zadeti. g fronti ob Donu je v odseku romunskih Y do krajevnih obrambnih bojev. ' poteku teh bojev je bil sovražnih odbit elom& y boju na noi. Na vsej ostali vzhodni fronti ni nobenega bojnega delovanja, razen močnih napadov zračnega orožja na sovražnikove transporte, stanovališča čet in skladišča novih pošiljk. Pri tem je il dosežen trajen učinek. Nočni napadi na važno prometno križišče Torshok je povzročil velike požare. V Kronstadtskemu zalivu je neka obalna baterija vojne mornarice z več polnimi zadetki uničila neko sovjetsko podmornico. V severni Afriki se nahajajo nemško-italijanske čete na libijsko-egiptov-ski meji v težkem boju z močnimi sovražnimi silami oklopnjakov. Nemški lovski letalci so sestrelili pet britanskih letal. Pri podnevnih in nočnih napadih oborožene sile proti amerikansko-britanskim ladijskim edinicam pred Alžirjem so bili z bombami težkega kalibra zadeti nosilec letal, ena križarka in ena velika trgovska №T«4a]j«vanje u 8. etramLj, Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. novembra objavilo: V zahodnem Kavkazu in v odseku Terek a amo se v ogorčenih bojih ubranili številnih sovražnikovih napadov in smo s topniškim ognjem razbili sovražnikova zbirališča. V Stalingradu je živahno delovanje udarnih čet. Na fronti ob D o n u so romunske čete zavrnile sovražne napade. Bombniki so z uspehom posegli v boje na tleh.. Ogrske čete so preprečile sovražnikov poskus, priti čez reko. V srednjem in severnem odseku fronte smo izvršili podjetja lastnih udarnih čet in zavrnili nekaj sovražnih sunkov. Bojna in strmoglavna letala so nadaljevala s svojimi napadi na zbirališča čet in železniške naprave. Na egiptovski fronti se nadaljujejo nameravana premikanja nemških in italijanskih čet, ki so v uspešnih bitkah uničili dvanajst sovražnih oklopnjakov. Britansko zračno orožje je zgubilo štiri letala. Nemški in italijanski letalci so v zračnih bojih proti močnejšim sovražnim zračnim bojnim silam sestrelili 27 sovražnih letal v času od 5. do 10. novembra. Nemške zračne in italijanske bojne sile m> se na obali severne Axrike še naprej bojevale proti amerikansko-brltanske-mu ladjevju za izkrcanje. Zadeta sta bila en nosilec letal in neka lelika treovska lad« ja. Bojna letala so sestrelila tri sovražna lovska letala. V noči na 10. november so brzi čolni naleteli na sovražnikov konvoj na britanski vzhodni obali, potopili v silnih bojih proti britanskim rušilcem štiri ladje z 11.000 hrt in poškodovali s torpednimi zadetki dve ladji in neko varovalno vorflo. Vsi naši čolni so se vrnili. Nek v boju poškodovani lastni brzi čoln so privlekli У nemško oporišče. Na obali zasedenih zahodnih pokrajin smo zbili štiri britanske bombnike na tla. V severnem Atlantiku je neka nemška podmornica s torpedom zadela britansko bojno ladjo razreda »Queen-Elisabeth«. Opazovali so težko eksplozijo. Protest Španije zoper spletke USA Madrid, 13. novembra. Špansko veleposlaništvo v Buenos Airesu objavlja glasom nekega EFE poročila v neki noti: V Mon-■tevideu zborujoči >Comite Consultivo de Ciudadania« skuša izvesti gonjo zoper ugled in čast Španije, s tem da objavlja izmišljene šifrirane brzojavke, iz kojih prestave naj se razvidi, da je bila uporabljena španska kurirska prtljaga za špionažne namene. Zunanje ministrstvo v Madridu je pooblastilo špansko veleposlaništvo v Buenos Airesu, da te spletke, ki v otroški obliki slone na popolnoma prosto izmišljenih dokumentih in citirajo dozdevne brzojavke, energično demantira. Božieno darilo nemškemu narodu Posebne dodelitve živil za božični praznik kot le naznanil ReldismarsAall Prehranjevalni položaj dovoljuje, da se da, kot je naznanil Reichsmarschall, nemškemu narodu za Božič poleg rednih živilskih obrokov posebnododelitev. Količine pri tem razdeljenih živil so objavljene v Reichsanzeigerju z dne 10. novembra letos. Normalni potrošniki in ne-poljedelski samopreskrboval-ci (skupina B) stari nad 18 let dobe: 500 gramov pSenične moke, tipe 1050, 200 gramov mesa, 125 gramov masla, 62,5 gramov sira, 250 gramov sladkorja, 125 gramov stročnic, 125 gramov sladkarij, 60 gramov kave v zmu, pol steklenice (0.351) pitnega žganja. Otroci iit mladoletni do 18 let starosti, kot tudi nepoljedelski samopreskr-bovalci (skupina B) te starosti dobe iste obroke, toda brez kave in žganja, mesto tega pa 125 gramov sladkarij več kot normalni potrošniki stari nad 18 let. Poljedelski samopreskrbo-V a 1C i (skupina A) stari nad 18 let dobe: 500 gramov pšenične moke, tipe 1050, 250 gramov sladkorja, 125 gramov sladkarij 50 gramov kave v zrnu, pol steklenice (0.35 1) pitnega žganja. Mladoletniki izmed poljedelskih sa-mopreskrbovalcev do 18 let starosti dobe ravnotako kot mestni mladoletniki 125 gramov sladkarij več kot poljedelski samopreskrbovalci nad 18 leta stari, zato pa nobene kave in nobenega žganja. Poleg tega dobe vsi imetniki državne nakaznice za jajca tekom decembra 4 do 6 jajc. Vino za delavce pri težkem delu Vsi delavci pri daljšem, nočnem, težkem in najtežjem delu dobe vsak eno steklenico vina in vsi potrošniki stari nad 18 let v močno iz zraka ogroženih ozemljih eno celo steklenico pitnega žganja namesto zgoraj predvidene pol steklenice. O razdelitvi vina izidejo posebne za vso državo enotne določbe; oddaja nadaljnje pol steklenice žganja bodo uredili Erna^ungsamter omenjenih ozemelj. Posebne dodelitve bodo dane tudi vsem preskrbovalnim upravičencem, ki so v skupni oskrbi, varnostnih oddelkih izven oborožene sile, državni delovni službi, bolnišnicah itd. Vojaški dopustniki, ki imajo najmanj 1 teden dopusta, ki pade v 44. dodelilno periodo, dobe ravnotako posebne obroke za normalne potrošnike, stare nad 18 let. * Izdaja božičnih posebnih nakaznic Istočasno izdane izvršilne določbe urejajo razdelitev posebnih dodelitev. Izdane bodo posebne božične nakaznice, ki bodo označene po različnih skupinah potrošnikov kot W S 1, W S 2, W S 3 in W S 4. Razdeljene bodo skupaj z živilskimi naka^icami za 44. dodelilno periodo. Imajo en glavni od-rezek in posamezne odrezke in so veljavni od 14. decembra 1942 do 31. januarja 1943. Posamezne odrezke bodo odrezali mali tr- govci In je z njimi ravnati po splošnih določilih za posamezne odrezke. Za oskrbovalne upravičence, ki so v skupnem prehranjevanju, izstavijo Ern&hrungs-&mter (prehranjevalni uradi) zavodom ali vodstvom taborišč na temelju prijav potrebne nakaznice za po glavah navedene množine, pri čemur se pa ne bo upoštevalo onih potrošnikov, ki so dobili posebne nakaznice že pred sprejemom v skupno prehranjevanje. Potrošnikom se priporoča, da blago iz posebne dodelitve kupijo po možnosti pri trgovcih, pri katerih tudi sicer redoma kupujejo, da ne bo neljubih prestavljanj in motenj pri prodaji. Nov dokaz za zboljšanje prehranjevalnega položaja 2e naznanitev posebnih dodelitev za božične praznike, ki jo je objavil Reichsmarschall v svojem velikem govoru pred kmečkim ljudstvom, je vzbudila med prebivalstvom svoj čas veliko veselje in pričakovanje, toda le redkokdo je takrat s tem računal, da bodo te dodelitve tako velike. Razdelitev teh velikanskih živilskih množin je najboljši dokaz za to, da je z zmagami nemške oborožene sile, ki nam je priborila na Vzhodu bogat poljedelski prostor, postavljen prehranjevalni položaj nemškega naroda na širšo podlago. London T soT|ei$kih zastavah Boljševiške svečanosti - „Bratska povezanost" s carskimi morilci Bern, 13. novembra. Lomdoačanom je naravnost prekipevalo srce v veselju, da »dostojno in svečano praznujejo« 25 letnico boljševiške revolucije. Na nekem športnem stadionu se je vršila velikanska manifestacija ob navzočnosti zastopnikov angleške vlade, diplomatskega zbora, zastop-kov dominionov in najvišjih angleških ter ameriških častnikov pod okriljem sovjetskega veleposlanika Maiskyja. Angleške in ameriške čete so korakale, »spremljane po eni izmed najznamenitejših godb nekega Goldstreamgardnega polka, da sovjetskemu zavezniku dokažejo simbolično svojo povezanost«, kot izjavlja neko poročilo iz Londona. Nastop oddelkov angleške armade je izrabila sovjetska režija za to, da je nek igralec prebral razna mesta iz Stalinovega govora. Potem, ko so angleške čete defi-lirale v »bratski povezanosti« pod sovjetskimi zastavami, se je elita angleške družbe prerivala ob polnih bifejih sovjetskega veleposlaništva. »Slika je spominjala na kak velik sprejem v Buckinghamski palači za časa miru«, pristavlja londonski kronist. Angleški plutokrati so smeli izbruh boljševiške revolucije poškropiti s šampanjcem. »Daily Herald«, ki je zaskrbljen zaradi prirastka, ki ga omenja boljševiški »Daily Worker« ,odkar zopet izhaja, zahteva v nekem uvodniku, da se mora enotnost med Anglijo in Sovjetsko unijo v vsakem pogledu še med vojno poglobiti in izgraditi. »Times« poskuša Moskvo zagotoviti, da angleška politika ni tako zelo okostenela, kot so to sovjeti toliko časa zatrjevali. List omenja nato bridke očitke, ki jih je v preteklih ted h večkrat naslovila Moskva na naslov Londona in govori o »nesporazumih, ki so med Anglijo in Sovjetsko unijo obstojali in deloma še obstojajo«. Ustanovitev najožjih odnosov med USA in Anglijo naj, kot meni list, odpravi vsak sum, da je Sovjetska unija izključena od resničnega tovarištva. lapad pred sewerno afriško obalo Brodovje za Izkrcanje težko zadeto - Novi uspehi bolnih letalcev In podmornic Oberkommando der Wehnnacht je dne 10. novembra objavilo: Pri krajevnih bojnih dejanjih v gorovju med Novorosijskom in Tuapse-j o m smo zavzeli nekaj vrhov in na več mestih zavrnili sovražne napade. V odseku ob Tereku so izredno težke vremenske in terenske prilike kratile na-padne boje nemških in romunskih čet. Kljub močnim nasprotnim napadom smo v težkih bojih napredovali. Severovzhodno od Mosdoka je lastni, v silnem snežnem metežu izvedeni napad razbil nek sovjetski konjeniški polk in neko nadaljnjo skupino sovražnih sil. V Stalingradu delovanje udarnih čet Na fronti ob Donu so romunske čete v nasprotnem sunku vrgle napadajočega sovražnika nazaj. Udarne čete so severoza- IVemško varsivo francoske meje (Nadaljevanje a 1. strani.) Maršal Petain in njegova vlada sta popolnoma prosta in lahko izpolnjujeta svoje odgovorne dolžnosti kot doslej in od sedaj dalje tudi ni ovire za izpolnitev njihove prejšnje želje, da gresta v Versailles in od tam vladata Francijo. Nemškim četam je naročeno, da s svojim zadržanjem prizadenejo francoskemu narodu kolikor mogoče malo obremenitev. Francoski narod naj pa pomiali, da je z zadržanjem svoje vlade leta 1939. zagnal nemški narod v hudo vojno, ki je prinesla stotisočerim družinam žalost in zaskrbljenje. Zelja nemške vlade in njenih vojakov je, če le na kak način mogoče a pripadniki francoske vojske ne samo skupno varovati francoske meje, temveč predvsem pomagati, da se obvarujejo afriške posesti evropskih narodov v bodoče pred roparskimi napadi. Bamo tam. k,1er se bo nudil odpor pohodu naših oddelkov radi slepega fanatizma ali po plačanih angleških agentih, bo orodje odločilo. Sicer pa bodo totovo številni Fran-iBozi razumljivo želeli, da м oproste zased-k* Toda vi vsi ste lahko prepričani, da bi bilo vojakom ljubše, da bi doma pri ženi in otrocih ali v domači hiši živeli in mirno delali. Čimprej bo torej poražena sila, ki že 300 let v Evropi ščuva državo zoper državo in ki je tudi Francijo v preteklosti tolikokrat oropala in trenutno zopet hoče oropati, tem prej se bodo zajedno izpolnile želje zasedenih francoskih dežel in zasedajočih nemških vojakov. Vsa posebna vprašanja se bodo uredila in rešila v sporazumu s francoskimi oblastmi. Dne 11. novembra 1942. podp. Adolf Hitler. Tudi Italila na pohodu Rim, 13. novembra. Uradno poročajo: Istočasno z vkorakanjem nemških čet so vkorakale Italijanske čete v sredo dopoldne v nezasedeno f;°ancosko ozemlje. Kakor j&vij* »Dentaohe Ukrmlne-Zeltanf« j# pred nedavnim prevzela nemška civilna uprava nogajsko atepo kot severni del Oeneral-bemlrka Krima v okvtni RelohetBOOunlMarlaU hodno od Voroneša uničile celo vrsto sovražnih bunkarjev z njihovimi posodkami vred. V srednjem in severnem odseku fronte so Se močni odredi bojnih letalcev v združenih napadih še dalje bojevali proti sovražnemu prometu z novimi pošiljkami. Razdejani so bili močno zasedeni kolodvori in zadetih je bilo več vlakov in oskrbova-lišč. Ponoči so bojna letala zažgala naprave kolodvora v Toropezu. V Severni Afriki so nemSko-ltali-janske čete zavzele položaje bolj proti zahodu. Sovražnika, ki je pritiskal za njimi, smo zadržali v silnih bojih zadnjih čet. Nemška lovska letala so zbila pet britanskih lovskih letal na tla. Oddelki bojnih Ictalcev in podmornic so v podnevnih in nočnih napadih, s katerimi so prišli daleč naprej, priborili nove uapc-he proti bojnim silam amenško-britanskega brodovja in prevoznim ladjam pred francosko sevemo-afrikansko obalo. Bojna le. tala so zažgala eno križarko in neko drugo križarko poškodovala z bombnimi zadetki. Vrh tega je bilo večkrat težko zadetih oecm velikih trgovskih ladij, med temi neka pot-niška ladja z 19.000 in neka prevozna ladja z 10.000 brt. Podmornice so potopile neko veliko ladjo za prevoz čet s 14.000 brt, z dvema torpednima zadetkoma poškodovale neko ladjo za prevoz čet z 18.000 brt in uničile neko korveto. V nočnem napadu proti zavarovanemu odredu križark so tor. pedirale dve sovražni vojni ladji, od katerih je ena eksplodirala, medtem ko potopitve druge niso mogli opazovati zaradi močnega razvijanja dima. Britanski bombniki so v pretekli noči odvrgli razstrelne in zažigalne bombe na nekaj krajev v severni in severozapadni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo male zgube. Pri teh napadih in pri podnevnih poletih nad obalo zasedenih zapadnih pokrajin je sovražnik zgubil 20 letal, med t«nl tudi več itirimotomlh bombnikov. Daljnostrelne baterije vojne mornarice in vojske so obstreljevale Dover, Volkesto-ne, sovražnikove položaje baterij na obrežju Rokavskega preliva in cilje na morju v Ro-kftvuken ircUni. II ČASA mhrer je Italijanskemu kralju in cesarju Viktorju Emanuelu o priliki njegovega 73, letnega rojstnega dneva brzojavno čestital. Za svečan zakljuedk novembrskih spominskih dni so se zbrali Partelflihrerschaft in oni, lU so korakali 9. novembra 1923, v kolikor niso na bojnem polju, s častnimi gosti države, obo-i-ožene Bile in konzularnega zbora na kraljevem trgu. Ob Ewlger Wache je položil Gauleiter Piiul Giesler ob navzočnosti šefa des Oberkonunandos der Wehrmacht, Generalfeld-marschalla Keitela, na vsako železno krsto venec Fuhrerja. Fiihrer je za 9. november povišal H-Brigade-fUhrerja in Generalmajorja der Polizei Odilo Globocnika za M-GruppenfUhrerja in Ge-neralleutnanta der Polizei in postavil M-Brl-gadenfiihrerja Franza Kutschero za Generalmajorja der Polizei. V Rabatu v noči na ponedeljek uradqo izdano poročilo javlja, da so francoska ojačenja na potu, in da so v tem času že morala prispeti na cilj. Admiral Deconx je poslal državnemu sekretariatu za kolonije brzojavko, v kateri zagotavlja francoski vladi, da ji je cela Indokina absolutno zvesta in da je Istega mišljenja kakor državni glavar, ko je govoril o priliki ame-rikanskega napada na severno Afriko. Za oškodovance pri bombnih napadih na Genovo in Savono je dal lastnik na razpolago veliki hotel v italijanskem morskem kopališču Spotorno. Francoska vlada je zaprla svoje meje proti Švici in Španiji za vse amerikanske državljane. Od sobote, 22. ure je po naredbl francoskih oblasti francosko-Svlcarska meja do nadaljnjega hermetično zaprta. 2e izdana potna dovoljenja niso več veljavna, V teku torka so zapustili pariški vzhodni kolodvor štirje vlaki s francoskimi delavci v smeri v Nemčijo. Po Rooseveltovem ukazif so vlade v Kanadi, Mehiki in Haiti prekinile odnošaje s Francijo. Dosedanja vlada na Danskem z državnim ministiom Hullom јђ odstopila. Vodstvo nove vlade je prevzel dosedanji zunanji minister Frik pl. S C a v e n i u s, ki je obdržal portfelj zunanjega ministra. Maroški sultan je po poročilu Iz Ratata sporočil generalnemu rezidentu Francije, Noguesu, svojo udanostno izjavo. Francoski generalni resident je sultanu priporočil, da zapusti Rabat in se poda v notranjost dežele. Radi obdolžitve, da so pripravljali preobrat obstoječega državnega in družabnega reda, je ponovno 60 komunistov obtoženih pred kazenskim sodiščem v Budimpešti. Razprava se je začela pred par dnevi in bo trajala nekaj dni. 1'red švedsko obalo eo od Izbruha vojne napraviU neškodljivih nad 1700 prosto, plavajočih min. Admiral Extrand je nadalje sporočil, da se je švedska vojna mornarica od Izbruha vojne dalje povečala za 67 ladij različnih tipov. 14 nadaljnjih vojnih ladij se pa gradi. Nadalje je bilo švedsko obalno topništvo v zadnjih letih močno ojačeno tako v pogledu trdnjav kot tudi moštva. Ob manifestaciji sa nevtralnost Argentini je so prevzeli 100 priporščakov v častniški zbor argentinske vojne mornarice. Pri svečanosti na krovu argentinske obalne oklopnice, »Pueyr-redon« (6.100 ton), katere se je udeležil tudi državni predsednik Castillo, je poudaril poveljnik vojne ladje, da je argentinski častniški zbor pripravljen po navodilih Castllla braniti nevtralnost in suvereniteto Argentinije. Po poročilih Iz WashI- „tona je moral priznati osebni svetovalec Roosevelta, Harry Hopkins, v neki Izjavi o vojni zaposlitvi ameriških delavcev, da je tačas v USA še zmeraj 6 milijonov brezposelnih. Ameriški radio poroča, da je neko francosko letalo potopilo ameriški rušilec s četami na krovu približno 10 milj stran od afriške obale. V okolld Alx-en-Provenoe so ponovno odkrili celj VIsto malih ognjev, šlo Je za okrogle posode, ki so napolnjene s fosforno tekočino, kakršne bo metala angleška letala v zadnjem času že ponovno nad Francijo. Argentinska vlada je prepovedala razširjanje znanega ameriškeč^a tednika »Times«. Kot vzrok za ta ukiep navajajo, da se je časopis vmešaval v notranje zadeve Argentinije. V Kairu so Britanci uMtanoviU urad za politično vojskovanje na Bližnjem vzhodu, vodja toga uiada je podpolkovnik VellacotL Ker niso mdostno pobijali zanemarjanja dola v sovjetskih obratih, je bila cela vrsta ravnateljev in vodij oddelkov obsojena na kazni zapora In ječe ter na prisilno delo. V Zedinjenih državali so vpisali v črno listo 361 južnoamerikanakih tvrdk ■ sedežem v Ar-gentlnljl, Chllu, Braziliji In Kolumbiji, ker so imele trgovinske stike z državami sil osi. Nevarnost podmornic je v Mebikanskem zalivu tako narasla, da je plovba v mehikanskih pristaniščih skoro popolnoma onemogočena, tako poroča »New York Times«. Pod poveljstvom generalnega majorja Nu-knde na vojaški akademiji se bodo te dni na področju kakih 20 kilometrov zahodno od Tokia vršili veliki manevri častniških pripravnikov v armadi in zračnem orožju. Udeležilo se jih bo 10.000 gojencev voJaAke akademije W letalske akademije. Po poročilih Iz VVashlngtona j« Izjavil časopisni tajnik Bele hiše Karly, da predsednik Roosevelt namerava Imenovati, diktatorja za prehrano. Early je pripomnil, da ne bo ta diktator nadzoroval samo ilviUke ргввкЈЉв civlN nega prebivalstvo USA, temveč da mora tiw spraviti v sklad notranjo preskrbo z ilvUW"" mi dobavami zaveznikom na temelju zakupne* ga in posojilnega dogovora. I'lw umi Uimb Лл i iiiii KlijKcillurt. 1Л uck"'' KUruten OiniiH.," KlHKci'ijfurt.''VerijHkMf/J Dr. Emil Helija n. — Hanptsehriftlelten ■ > Uorstmana. • Siantli 1st Amselgsmist# Mesto raste iz pol|a Pet let Je minulo, odkar so začeli meriti zemljo окоЦ Fallerslebena, da se v grobih obrisih oalcaže obseg mesta voza KdF. Od takrat se je titkaj sredi vojne razvila vzorna, organično zrasla mestna slika, ki ee bo po vojni šele popolnoma razvila. Kjer so se še pred pol desetletja razprostirala krompirjeva polja, ledina in travniki gremo danes po 60 do 100 m širokih prometnih cestah in stanujemo v lepih Stranskih ulicah, ki s svojimi 26 m ši-fine nimajo konkurence. Treba je priznati hitrost izvršenega dela in rešenih vprašanj. iVkljub temu pa dokazujejo izgotovljeni mestni deli ono rast, ki sloni na praktičnih skušnjah nemških gradilcev mest. Mestna uprava novega mesta, ki šteje danes 20.000 prebivalcev, ki je bila spočetka zasedena le z malo ljudmi, je že davno prebrodila porodne krče. Res je ta za nastoj mladega mesta tako življenjskovažni aparat nastanjen v barakah iz lesa, kajti zastopajo stališče, da so v vojni važnejše naloge kot pozidan je mestne hiše. Odločilno je bilo, da se ljudi spravi pod streho in da se udeležijo letos proizvajalne bitke. Zato so 181.000 sveta še poleg tega obdelali. Stavbe novega mesta odgovarjajo vsem Sodobnim zahtevam glede stanovanj. Praviloma so trisobna stanovanja, ki so vzorno opremljena in v središču stanejo, kakor 80 pač velika, okoli 45 RM. Vsako stanovanje ima kopalnico in po večini veliko kuhinjo, zopet s shrambo, kotlom za toplo vodo in kombiniranim ognjiščem za kurjavo s premogom ali plinom. Lahko bi se tisoče stvari naštelo, ki oblikujejo mesto. Izhajajoč iz ugotovitve, da je novo mesto poponoma neodvisno od bližnjega Fallerslebena, da preskrbujejo obrtniki in modeme trgovine, ki so popolnoma nove, prebivalstvo z vsemi dnevnimi potrebščinami, pa do javnih skupnih kuhinj, skrbstvenih naprav NSV, kot tudi mladinskega doma, ki je bil zgrajen po smernicah Reichsjugendfiihrunge. Obrtniki, katere so dopustili za novo mesto, so skrbno izbrani In porazdeljeni, tako da je onemogočena vsaka divja konkurenca. S tem v zvezi je tudi javna cestna reklama zelo omejena in razven nekaterih reklamnih stebrov je vsaka kričeča reklama prepovedana. Zime se mesto voza KdF tudi ne boji, kajti za kurjavo vseh stavb skrbi prva naprava za kurjavo na daljavo, ki je nima Se nobeno nemško mesto in ki daje potrebno toploto do zadnje hiše. Od gospodinj hvaležno sprejeta pridobitev sta doslej obstoječi dve skupni pralnici, ki vsako gospodinjo oprosti pranja. Gospodinja, ki ima pranje, javi to v upravi velepralnice, ki ji sporoči, da naj prejšnji večer njej dodeljenega pralnega dneva namoči perilo v kabino r dolo- ceno številko, da naslednje jutro ob 7, uri pride in točno 3 ure nato vzame s seboj snežnobelo perilo, posušeno z vročim zrakom in polikano. Šolstvo kaže hiter razvoj, toda učiteljstvo nima tukaj lahkega dela. Kajti nemško prebivalstvo tega mesta je privrelo iz vseh kotov zemlje in Reicha in govori najrazličnejša narečja. Nek šolski razred je zato najboljši primer. Tako je v nekem razredu 45 otrok, od teh jih je pet iz Brazilije, dva iz Argentini je, dva iz Turčije, po eden iz Lichtensteina in protektorata, ostali pa iz najrazličnejših Gauov. Kakšno narečje se bo iz tega razvilo, bo pokazala bodočnost, po narodni skupnosti, ki tukaj poganja v najboljšem smislu besede, so pa že vse jezikovne razlike premagane in se možje iz Ostmarke ravno tako dobro razumejo z rojaki od Waterkanta, kot tudi Bavarci z Ostpreufien. ' Alemcl ok Sredezemskem т«г|л (Nadaljevanje s 1. strani.) ladja. Alžirsko pristanišče in neko, s sovražnimi letali močno založeno letališče v bližini mesta so bili cilj nadaljnjih bombnih napadov, V zalivu Bougie sta bili v vrstečih se napadih potopljeni dve prevozni ladji s skupno 15.000 brt, in dvanajst večjih trgovskih in potniških ladij deloma težko poškodovanih. V istem področju so bili zadeti en nosilec letal, ena križarka in dva rušilca. Vsa letala so se od svojih napadov vrnila v svoja oporišča. Nemške podmornice so v napadu na ame-riško-britanske prevoze v zapadnem Sredozemlju potopile eno ladjo za prevoz čet z 19.600 brt, eno prevozno ladjo linije Blue Funnel z 12.000 brt in eno tovorno ladjo s 4000 brt. Iz neke skupine vojnilf ladij, ki je obstojala iz enega nosilca letal in varovalnih bojnih sil, sta bili po torpednih za- Widiham Sieed Pogled na mesto i a pristanišče Al Ur (Atlantic Zander-M.)' detkih poškodovani dve vojni ladji, med njimi ruSilec vrste Tribal. Pred Alžirjem je bilo torpedirano eno varovalno vozilo. Na morju pred Casablanko so podmornice s torpedi zadele neko tovorno ladjo in dve drugi edinici nekega konvoja. Sovražna ladja, o kateri je poročilo oborožene sile z dne 11. novembra 1942. javilo, da jo je poškodovala neka podmornica, ni bila, kakor se poda iz dopolnilnega poro-ročila o podrobnostih napada, bojna ladja razreda »Queen Elisabeth«, ampak potniški pamik »Queen Elisabeth« s 85.000 brt Nemški oklopnjaki in motorizirane čete so v zgodnjih jutranjih urah dosegli francosko obalo ob Sredozemskem morju. Premikanja na pohodih v južni Franciji so potekala brez trenja. Volni hiilskač proll plačila v goloilnl Dokumenti iz bivšega prašl(ega zunanlega ministrstva Berlin, 13. novembra. Pred nekaj dnevi je v Londonu zborovalo časnikarstvo »zedimjenih narodov« očividno pod vtisom pred letom izvršenega in ob novinarskem kongresu aprila letos v Benetkah podkrep-pljenega združenja evropskega novinarstva v eno bojno fronto zoper kapitalistično časnikarsko nasilje in zoper moralično propa-lost plačanih časnikarskih rokodelcev mednarodnih mogotcev. Za evropsko novinarstvo je brez pomena, da je ta nenavadni gremij sklenil smešne grožnje zoper časnikarje, ki se bore za svoje ideale v Evropi. Za v »Uniji narodnih čas- ReidiBpressesdief Dr. Dieirldii Politika iluzij na sramolnem odra Dejstva proti blulu - Razltrinitanje metodilie sovražne vojne agitacije NatlonalaozlaliBtlsche PartAlkorre^ondfnz Je te dni razdirila pomembno serijo člankov Relchspreseechefa, v katerih se je pečal Relchslelter dr. Dietrich temeljito In s prepričevalnimi dokazi ■ politiko iluzij na&lh sovražnikov in je zavrnil z jasnimi dejstvi njihovo na čisto sugestivni metodi zgrajeno agitacijo blufa in laži. Naelednja izvajanja podajajo cgoMenl vpogled v najvažnejša Izvajanja Keichspressechefa. Reichspreseechef začenja svojo serijo člankov s.tem, da je v vsaki vojni samo eno ne-ovrgljlva gotovost, namreč ta, da močnejši zmaga. Naši nasprotniki se pa niso dali po-učdti z dejstvi, temveč so se naslajali vedno In vedno z iluzijami, čeprav so morali preživljati poraz za porazom. Latentno stanje dialektičnega samovodstva, s katerim bo prešli vso nenaklonjenost sedanjosti In so pričakovali zmago svojega orodja kot izvršitev kakega naravnega zakona, je uspeh dobro preračunane su-gestlvne metode, na kateri sta Churchill In Roo-eevelt zgradila svojo celokupno vojno agitacijo In katere primitivnost je po njihovih lastnih izjavah prikrojena nizki izobrazbi mas. B1 u f številk, mythos dimenzij, ponarejeni proizvajalni rekordi so podlaga njihove iluzije in ■trahovalne propagande, ki naj povzdigne lastne duhove, ostrašl sovražnike In oplaši nev-tralce. V svojih nadaljnjih izvajanjih opozarja Relchspresseschef na diametralno različnost razumevanja vojne in njenega značaja sploh, o njenem vodstvu, strukturi In potemtakem tudi o njenih izgledih. Predvsem ne more kozmopollt-•tvo demokracije spoznati, da se je tudi v bojevanju Izvršila revolucija. Nasprotniki Nemčije so trdili, da ee bo Izvršilo kot 1914/18, saj Bo vendar takrat tudi vse bitke zgubili, vojno pa so končno dobili radi njihovih neizčrpnih »omožnlh virov. V današnji vojni, tako Je poudaril Reichspreesechef izrecno, me pa izkazuje ravno prostomlnska razdalja za aovraino našim nasprotnikom, kajti Nemčija Je z ziiiugo svojega orožja, ki Je pridobila prostor, • položajem Italije v втеЛовепмкет вцдЛц la ■ ntofMKD ЈаровАа c жцХо* am* gnala prostomlnsko ožino. Dosedanji potek vojne je dokazal, da je Jedro anglosaške strategije, ki je računala s pomorskim gospostvom Anglije In Industrijsko močjo Amerike kot odločilnim faktorjem, preživeto in zmotno, dočim so razpolagale osiščne sile in njeni zavezniki na šahovnici gigantske Igre moči z dobrimi in solidnimi položaji za končni boj. Nato se je Izčrpno pečal ReLchspressechef z mitom ameriške proizvodnje, strategijo euperlatlvov sovražnega oboroževanja, katere nihče ne podcenjuje. K temu je izvajal Reichspressechef, da so pomembne možnosti in zmožnosti nasprotnikov na področju industrijske proizvodnje, toda nasprotno pa stoji dejstvo, da eo resnični uspehi Zedinjenlh držav v oboroževalni bltiU daleč za omotično višino anglosaške lluzijske propagande. Posest surovin, mobilizacija delovnih moči, vojna organizacija gospodarstva, kakovost izdelanega orožja in njegovih zavarovanih prevoznih možnosti so odločllnd faktorji modeme vojne, ki pa nI odvisna samo od materialnih okolno-stl, ampak tudi v največji meri od duhovnih težkoč. Nato je obširno ocenjeval Reichspressechef materialne moči osiščnlh sil in njenih nasprotnikov in Je ugotovil: osiščne sile kontrolirajo danes 53 odstotkov vseh premogovnih najdišč na svetu, napram 37 odstotkom pred vojno. S pridobivanjem premoga po Japonski in kapaciteto zasedenega sovjetskega prostora je premogovna proizvodnja najmanj dosegla celokupno pridobivanje premoga sovražnikov, če ne celo prekoračila. Premog je temelj In Izhodišče celokupno lu-AythjBke pwUmidiijK nikarskih zvez« združene časnikarje mladih evropskih narodov je zanimiva za osebo organizatorja onega »zborovanja«, angleškega časnikarja Wickhama Steed a. Cast novinarskega poklica zahteva, da pred-sedništvo »Unije narodnih časnikarskih zvez« z velikim poudarkom opozarja na dejstvo, da se pri aktih, ki jih je dobila nemška vlada pri prevzemu bivšega čehoslova-škega zunanjega ministrstva v Pragi, nahajajo tudi dokumenti, ki razkrivajo tega gospoda Wickhama Steeda, bivšega glavnega urednika londonskih »Times« in današnjega pobomika takozvane »Mednarodne časnikarske zveze« nedvoumno kot podkupljiv in kupljen subjekt bivšega čehoslovaškega predsednika in današnjega emigranta Beneša. Das Auswartige Amt objavlja iz aktov bivšega čehoslovaškega zunanjega ministrstva na podlagji originalov sledeča dejstva; Od leta 1923. pa do leta 1936. je britanski novinar Henry Wickham Steed z Lon-dmia, najprej v raznih obdobjih, od leta 1928. pa redoma dobival pomembne zneske iz sredstev čehoslovadke države. Prvi ugotovljeni dogodek te vrste je akt bivšega čehoslovaškega zunanjega ministrstva z dne 15. novembra 1923, iz katerega izhaja, da je bil vpisan znesek 8000 funtov za »tajne namene« v ^Londonu. Svoječasnemu čehoslovaškemu poslaniku v Londonu Dr. Matnyju Je bilo naročeno, da imenovano vsoto izroči proti osebnemu potrdilu Henryju Wickhamu. Kmalu nato je potrdil Steed ponovno prejem čeka v znesku 8000 funtov in kasneje zneska 1000 funtov. Za navidezno sodelovanje v češkem propagandnem uradu Centropress je pre« vzel nato čehoslovaški zunanji minister plačevanje rednih in stalnih honorarjev Steedu ter je bilo temu angleškemu novinarju iz^ plačanih 200.000 Kč. Od junija 1928 je bilo nato gospodu Wickhamu Steedu stalno letno točno nakazanih 36.000 Kč iz sredstev čehoslovaškega zunanjega ministrstva. Ta stalna plačila se lahko dokažejo do leta 1936, Le redkokdaj se dobe primeri, v katerih se lahko tako nedvoumno dokaže nedostoj-nost in koruptnost na podlagi spisov, kot v primeru Wickhama Steeda. (fo svetu v Kreseendorf« (Olsereckleelea) se povzročili otroci, ki so ee na gozdnem elirenku igrali z vžigalicami, požar, ki je uničil ves gozd. Nek amerikaaeki katalog, ki ga doln vsaka gospodinja, navaja vse one predmete, ki se v USA ne smejo več zavreči. V njem javijo med drugim: >Ne vrzite proč probkovinaetlh zamaSkov od steklenic za pivo, kajti Iz njih ee da najH-avlti veliko milijonov rešilnih pasov. Iz vaših laenic se lahko izdela 18.000 bomb v teži po ene tone. 7700 aluminijevih loncev zadostuje za napravo enega bombnika. Proti koncu prejšnjega stoletja je iz nekega paviljona v parku, ki obdaja deželni dvorec grofice Wedell pri Tyrbinu na Danskem, zganila neka želva, ki Je na hrbtnem oklepu imela vrezano Ime lastnice »Nelly«. Te dni, torej po več kot 43 letih, se je žival čisto nenadoma in nepričakovano zopet pojavila in dokazala, da Je popolnoma zdrava, kajti žrla In pila Je tako pohlepno, kakor da že pol stoletja ni zavžila ničesar. V mestu Edirne na turSko-bolgarski meji se Je pred nedavnim vršila edinstvena gonja, ki ee je je udeležilo vse prebivalstvo z ražnji, sabljami in vilami. Velik gozdni požar v Cara-plnarju, ki je opustošll gozdove na meji Tra-cdje, je bil prepodil veliko čredo divjih svinj, ki eo v strahu postale še bolj divje in nevarne. Dve Isnned njih sta pritekli celo v mesto in čisto zmešani blodili po ulicah mestnega dela Saraeane, vdrli sta tudi v hiše, suvali pešce In težko poškodovali neko ženo. Policija je a pomočjo številnih prostovoljcev takoj organizirala splošno gonjo, ki pa ni trajala dolgo, ker Je nekaj strelov Iz puške kmalu končalo življenje obeh živali. Neka že 81 let stara žena Iz Wuppertala se je v mraku vračala domov in si zaradi boljše orientacije zbrala tračnice cestne železnice za vodilno pot. Nasproti vozeči voz cestne železnice Jo je vrgel na stran, da el je zlomila lobanjo in umrla. Vlakovodja je bil opeizll žemico šele v zadnjem hipu, ko je bdlo 2e prepozno. Gauleiter in Relchsetatthalter Arthur Grei-ser je imetniku odlikovanja Eichenlaub zum Rltterkreuz des Eiaemen Kreuzee (hrastovega Usta k viteškemu križcu železnega križa) Heinu rodom iz Glelwitza podaril neko kmetijo. Leutaant Heln, ki je, preden Je bil pozvan k vojakom v Warthegau vodil neko taborišče za službo na kmetih, je sedaj, ko se Je vrnil ranjen iz vojne, povzel svoje prejšnje delo, S tem se je najlepše Izpolnila njegova želja, da bi za vedno ostal v Warthegauu. Ж j9» диа* Hmtm шншш шштЛвЛ теаипол Kjelal*!«« ЖекжжеЛ 'A4tMik4 U-Boole und Luftwaffe gegen die landungsfloile Elnlielten sdiwer getroffeo - Мећгеге Transporter versenkt - Marsdibewegungen In Frankreidi relbungslos Aue dem FUhrerhauptquartjer, 12. November, Das Oberkommando der VVehrmacht gibt fcekannt: ImKaukasus faivden bei Alagir Kampfe groBeren AusmaBes statt. Im Abschnitt von Jluapse wurden verschiedene wichtige Berg-kuppen ersturmf. Kampfflugzeuge griffen leindliche Stellungen, Bahnanlagen und Ku-etenflugplatze an. In Stalingrad warfen StoBgruppen in erbitterten Aiigriffsgefecliten den Feind aus veiteren Hauserblocks und StOtzpunkten. Ar-tillerie des Heeres und Flakartillerie der I.uftwaffe versenkten auf der .Wolga fiinf gro-Bere Obersetzboote und Frachtkahne. Artil-leriestellungen und Nachschubverbindungen ostwarts des Flusses wurden durch Luftan-griffe sciiwer gettoffen. An der Don-Front kam es im Ab-echnitt rumanischer Truppen zu ortlichen Abwehrkampfen. In ihrem Verlauf wurde der Feind zum Teil im Nalikampf zuruck-geschlagen. ^ An der gesamten Cbrigen Ostfront keine Kampftatigkeit, auBer starken Angriffen der Luftwaffe auf Transporte, Truppenquartiere lund Nachschublager des Feindes. Nachhaltige Wirkung wurde erzielt. Ein Nachtangriff auf Tovember. Auch in dicsem Krlegs* }«hr geaadhten Wchrm«dit, Scudentensdiett und Jugend gemeintem dei Sturmei auf Langemirck • m 10. November 1014, wo junge deutsdie' Re-gimenter, en ihrer Spitze deutiche Studenten, mic dem Deutsdilendlieu aui den Lippen die feindiichen Stellungen itlirmten. Au( dem P^tenhiedhof der deuudien Scuden-tenschaft in Langtmerdc find eine schlichte Ge-denkfeier lUtt, bei der der Miliurbefehlshtber in Belgien im Namen der deutsdien Wehrmadit cinen Kranz niederlegte. Eine Abordnung der deutsdien Studenten»m*(t, vertreten durdi zwei Kitterkreuztrager «ui ihren Reihen, ehrte im Auftrage du Reidhsstudentenfiihreri Dr. Scheel die geullenen Kamertden durdi ein«n Lorbeer-kr«nz. Am Ehrenmal Unter den Linden in Berlin legte der bevollmKdirigt« Vertreter dei Reichsstudenten-fuhreri mi Kriege, Reidiiamtsleiter Dr Gmelin, die Premier seinem Bundesgenossen untertanigst sein I.ob dafiir! daB die USA die Laodung der USA-Truppen in Fran-ziisisch-Afrika durchgefiihrt haben. Dibei ent-schliipfte dem Kriegsverbrecher Churdilh d^i bezeich-ncnde Gestandnis, daB Roosevelt seinen rauberischen Oberfall auf Franzosisch-Nordafrika schon Ende Juli 1942 gefaBt babe. Churchill ffihrte aus: „Wiihrend meines Besudies In Washington gab Prasideot Roosevelt der Anslcht Ausdruck daB sich Franzosisch-Ncrdafrlka besonders fiir eine amerikanisdie Invasion eigne. Wir waren in diesem Punkte vollig einig. Die entsprechcnden Befehle wurden daher mil erhohter Klndrlngllchkeit Ende Juli erteilt.'' Womit Chnrdiill bewelst, daB die ErklSrung Roosevelt«, er hiitte durch seine Lan-dung Tunis vor einer deulsch itallcni-sdien Invasion schiitzen wollen, eine plumpe Liige war. „Stalin hielt den BcschluR durch Norlofrika los-zuschlagen, fiir ungeniigend: trotzdem schieden wir als gute Frcunde", fiigte Churchill hinzu, woraus hervorgeht, daB die mit groPcro Redeschwall ver-kiindete Offensive der beiden Kriegsverbrecher In Moskau von vomherela mit sehr gemischten Ge-fiihien aufgenommen worden 1st. Bemerkenswert 1st auch rfes Gestandnis Chur-diills. daB eine Zweite Front auf dem europaisdien Kontinent ein zu gewagtes Untfrnchnien sel Dem britischen Premier slnd die massiven Rufe Stalins aus Moskau bekanntllch auf die Nerven gegnngen. Darum rief er, deutlich an die Adresse des Kreml-gewaltigen gewendet. aus; „Ware es eine Ent-lastung for sie (die BolschewiMten) gewesen. wenn wir einen virfriihtcn Angriff tibet den Armel-Kanal oder wenlgstens ein Dutzend llnternehmungen wIe In Dieppe an einem Tag durchgifiihrf batten und wenn wir danach ein odet (wei Wjcheo sparer ein zweites Diinkirchen zu verzelchnen gehabt-hatfii?" Im iibrigen bemiihte sich Churchill. seinem Freunde Stalin klarzumach n daB England alles ge-tao babe, um ihm zu helfen ..Die 19 nach RuBland durdigefiihrten Geleitzngoperationen waren lede fiir sich eine bedeutsnme Marlrieoperation, sdion wegen des Grps der feindiichen Flotte. das sich h unmit-telbarer Nahe aufbielt." Er vi-rgat alk'rdings mit-Zuteilen. wie viele GcleltzUge In del Sowi'tunion eingctroffcn slnd. worauf es Immerbln entscheldend aakommt, Uemichtunsssdiiadit auf Guadafianar Brltisđier 6000-Brt-Dampfer versenkt - Neuer Lultangrifl aul Townsville Berlin, 13. November. Den Japanern ist ee am 8. November (jelunjjen, die amerlkanisAcn Truppen auf Guadalcanar auf enjstem Raum zusammen-zudranjen Sett dcm MItta; dca 8. November lat die Vernichtungsachlacht auf der ganzen Front-eeite enibrannt. Die lapanische Marine- und Luftwaffe ireift mit etarken Kraftcn in die Erdkiimpfe ein una zerstSrt Im Ticfanjjriff Telle des amerikuni-adien Stellungstysteme Allein an der bisher von den Amerikanern. betetzten Nordkiiste der insel wurden am 8. November 141 Bunker und zahlreiche Erd-befestigunjjen zerstSrt. Die Amerikaner tiaben siđi, um der BcacliieBung durch japanljiche Scestrcltkriifte za entjehen, weit in dae Innere der Insel zurlick-jjezogen. Der Kriegssdiauplati anf Guadalcanar ahnelt dem aof der Halblnsel Malakka. Dlchte Urwaldcr bedeckcn weite Strecken der Insel und erschweren die mlll-taristhen Operationcn Nur die Randjjeblete en der Kiiste und dag Hocfaiand d ca 2500 Meter hohen Kavo-Gebirgee bieien giinstlgere Kampfbedingungen. Die beiden auf der InacI gelegenen Flugplatze, darunter audi .Henderson Field", aind in lapanlsdier Hand, ebenso weite Stredten der West- und Nord-kiiste. An der Nordkiiste haben stiirkcre japanisdie Seestreitkrafte in die Kampfe eingegrlffen. Japanisdie Kampfflngzeuge fiihrten audi am 8. November Bombenangriffe gegen die amerikanisdien Stiitzpunkte im Siidpazifik durdi. In Suva, der Haupt- Demasklerte Handlanger Eine der angeblich stolzesten Errungenschaf^ ten der Demokratlen war die sogenannte Frei-heit ihrer Fresse, worunter sie das Recht der Journalistlk verstanden, zu alien Fragen der inneren und &uperen Politik hemmungslos ihre Meinung aupern zu dUrfen. DaS diese Art der Fublizistik mitunter recht un-angenehm werden kann, haben inzwischen so-wold lierr Hey mud und Uandel wie auch Mister Churchill und Roosevelt erlebt, die er-steren, als die Meldungen von der Defaite la-winenartlg Tiber die ги kUnstUchem Optimismus aufgepeitschte Pariicr Sensationspresse herein-brachen und ihre eigenen journalistischen und politischen Frotagonisten hinwegfegten, die beiden letzteren auf mancherlei hOchst pein-lichen Fressekonferenzen in Downing Street und im Wei/Ben Uaus, als neugierige Journa-listen nach nicht angekommenen Tankern und spitrlos versrhollenćn Flugzeugtrđgern forsch-ten. Dap aber nicht nur die reine Sensations-lust jener sogenannten freien Fresse in Zeiten ernster Entscheidung sich selbst ad absur-dum fUhrt, sondern dap dariiber hinaus das game System jenes internationalen Journalis-mus, wie ihn die Demokratien ги pflegen und zu preisen beliebten, faul und anrilchig ist, erweist sich in seltener Eindeutigkeit in dem Fall des Londoner Journalisten Wickham Steed, eines Mannes, der vor wenigen Tagcn eine Zusammenhunft der Fressevertreter der sogenannten „Vereinigten Nationen" einberief und der sich nun rettungslos im Scheinwer-fcrlicht der Weltoffentlichkeit als korruptea und bestechliches Subjekt bloPgestellt sieht. Der Mann, det seit nunmchr iiber funfund-zwanzig Jahren in Dtifzenden von BlSttern des Kontinents in wUtenden Attacken gegen die Habsburger Monarchic und gegen das Deutsche Reich sich erging und angeblich aus sturem, aber immerhin noch irgendwie patrio-tischem HaP gegen die zentralen M&chte des enropSischen Kontinents hnndelte, ehtpuppt sich jetzt als bezahlter Handlanger einer Grup-pe poUtischer Desperados, di« auf diese Wrise um den Freis von einigen hiinderttausend Tschechenkronen den gewUnschten Weltbrand ги inszenieren verstanden. Man erinnert sich gerade in Fariser Journa-listcnkreispn sicher noch der erlnuchten Figur dieses politischen FalschmUnzers, der ein en-, ger Vertrauter einer Madame Tabouis, eines i'ertinax und all jener angeblichen franzosi-schen Fatrioten war, die, ausgehalien von der kriegslilsternen angnlsdchsischen Munitionsin-diisirie und den jiidischen Deutschenhassrrn diesscits und jensrits des Kanals, durch Hire tiefschiirfenden Eryilsse angeblich dem vaier-liindischen Freiheitswillen der VOlker diente.n, xrdhrend sle in Wahrheit sich damit nur die Trinkgelder aus don Tasrhrn der international t n Kriegshetter erbettelten. Die Ciftsaat jener gewissenlosen Iletzer ist imwischcn auf vielei gesehen lut, sidi verwunderte, so oft sie ihr ins Gesicht schien. Nahe bei dem Schiosse des Kdnigs lag ein grofier dunkler Wald und in dem Walde unter einer Linde •war ein Brunnen: wenn nun der Tig lehr heiS ■war, so ging das Konigskind hinaui in den Wald und Ktzte sidi an den Rand des kiihlen Brun« nens: und wenn sie Langeweile hatte, to nehm lie eine goldene Kugel, warf sie in die Hohe und (ing lie wieder, und das war ihr liebstes Spielwerk. Nun trug es sidi einma! lu, daB di« golden« Kugel der KSnigstochter nicht In ihr HStnddien fiel, das lie in die Hohe gehalten hatt«, sondern vorbei auf die Erde schlug und geradezu ins Wasser dahinrollte. Die Konigstochter folgte ihr mit den Augen nadi, abet die Kugel versdiwand und der Brunncn war so tief, so ti«, d*fl man keinen Crund sah. D» fing sie an zu weinen und weinte immer Uuter und konnte lich par nicht trSsten. Und wie sie so klagte, rief ihr jemand zu: „Was hast du vor, Konigstoditer, du sdireist ja, (W lid) ein Stem erbarmen mochte." Sie sah siA um, woher die Stimme kame, da erblickte sie einen Frosch, der seinen dicken haUlichen Kopf aui dem Wasier stredtte. „Ach, du bist's, alter Wisserplatsdier", sagt sie, „ich weine uber meine goldene Kugel, die mir in den Brunnen hinab« geftllen ist." — „Sei stili und weine nidit", anf wortete der Frosi, „ich kann wohl stiffen, aber was gibit du mir, wenn ich dein Spielwerk ■wieder hereufhole?" „Was rfu haben willst, lieber FrosA", sagte sic, „meine Kleider meine Perlen und Erfelit'ine, tnch noch die golaene Krone, die idi t rage." Der Froidi antwortete: „Dein« KJei« ider, deine Perlen und Bdelitaio« luid daiae dene Krone, die mag id) nidit: aber wenn du midi lieb haben willtt, und ich soli dein Geseile und Spielkainerad sein. an deincm Tischlcin ne« ben dir sitzen, von cleinem goldenen Tellerlein essen, aus deinem Becherlein trinken, in deinem Bettlein schlafen: wenn du mir das verspridist, so will ich hinuntertieigen ,uiKi dir die goldene Ku* gel wieder hcraufhoTen." — „Ach jasagte sie, „Idi verspredie dir alles, was du wiUst, wenn du mir nur die Kugel wiederbringst." Sie dacht« aber: „Was der einfiltige Frosch ichwatzt, der sitzt im Wasser bei kcinesgleichen und quakt und kann keines Mcnschcn Geseile sein." Der Frosch, als er die Zusaee erhalten hatte, tauchte seinen Kopf unter, tank hinab und iiber ein Weilchen kam er wiftler heraufgerudert, hatte die Kugel im Maul und warf sie ins Gras. Die KBnlgstochter war voll Freude, als sie ihr scho* nes Spielwerk wieder erblidcte, hob es auf und sprang damit fort. „Warte, wane", rief der Frosch, „nimm midi mit, idi kann nicht so laufcn wie du." Aber was half es ihm, da I! er sein „Quak Quak" so laut nachichrie, all er konnte; lie hSrte nicht darauf, elite nach Hause und hatte den armen Froldi bald vergessen, der wieder in leinen Brunnen hinabsteigen muGte. Am anderen Tape, all lie mit dem Konig und alien Hofleuten sidi /ur Tafel gesetzt hatte und von ihrem goldenen Tellerlein da kam pliisch* platsdi ctwas die Marmortreppe hinaufgekrochen und als ei oben angelangt war, klopfte ei tn die Tiir und rief: „Konigstochter, jiingste, mach mir auf!" Sie lief und wollte sehcn, wer da drauSen ware, als sie aber tufmochce, so safi der Froidi davor. Da warf sie die Tiir hastlg zu, setzte »ich wieder an den Tisch, und ihr war ganz *n*st. Der KSnig sah wohl, dafi ihr das Herz gewaltig klopfte, und sprach: „Mein Kind, ww fiirditest du didi? Steht etwa ein Rieie vor der Tiir und will dich hoten)" — „Ach nein", antwortete lie, „es ist kein Riese, sondern ein garitiger Froidi." — „Was will der Frosch von dir?" — „Ach, lieber У«с«г, «U ich gutcra im .Wald b#i dcm Brunnen sa8 und spiclte, da fiel mir meine gol« dene Kugel ins Wasser, Und well ich so weinte, hac sie der Frosch wieder hereufgeholt, und well er es durdiaus verlangte, so versprach idi ihm, er solle mein Geseile werden; ich dachte aber nim-mermehr, daS er aus dem Wasser hei-aus кбпше. Nun ist er drauCen und will zu mir _ herein."* Indem klopfte es zum zweitenmal und rief: „KBnigstochter, jiingste, Mach mir auf, Weifit du nicht, was gestern Du zu mir gesagt Bei dem kUnlen Wasserbrunnen? „KSnigstoditer, jiingste, Mach mil aufl" Da sagte der Konig: „Was du versprochen hast, das mu(5t du auch haken; geh nur und mach ihm auf." Sie ging und Sffnete die Tiire, da hlipfte der Frosch herein, ihr immer auf dem Fufie naA, bis zu ihrem Stuhl. Da wlj er und rief: „Heb mich herauf zu dir!" Sie Muderte, bis es endlich der Konig befahl. Als der Frosch erst auf dem Stuhl war, wollte er auf den Tisch, und all er da »аб, sprach er: „Nun scJiieb mir dein gol« dcnei Tellerlein naher, damit wir zusammen es« sen." Das tat sie zwar, aber man sah wohl, da(5 sie es nicht geme tat Der Frosch liefi sich's gut schmedcen, aber ihr blieb fast jeder Bissen im Halse stecken, Endlidi sprach er: „Ich habe mich *at( gegessen und bin made; nun trag mich in dein Kitmmerlein und madi dein seiden Bettlein zurecht, da wollen wir un& schlafen legen," Die Konigstochter f'ng an zu weinen und fvirditete sich vor dcm kalten Frosch, den lie nicht anzu" rlihren getraute und der nun in ihrem ichonen, reinen Bettlein idilafen lollte, Der Konig aber ward zornig und iprach; „Wer dir geholfen hat, all du in oer Not warn, den loUit du hernadi nicht verachten." Da packte sie ihn mit zwei Fin« gem. trug ihn hinauf urul setzte ihn in eine EcJte. All lie aber im Bette lag, kain er gokrodicn und epradi: bia id) жШ iaikf«a м |4t wie du. hcb mich herauf oder idi sag's deinem Vater." Da ward tie erit bitterbSse, holte ihn herauf und warf ihn mit alien Kriiften wider die Wand: „Nun wirst du Ruhe haben, du garstiger Frosdil?" All er aber herabfiel, war er kein Frosdi, son« dcrn ein Kiinigssohn mit sdionen, freundlichen Augen. Der war nun nadi ihres Vaters Willen ihr lieber Geseile und Geniahl. Da erzahlte er ihr, er wifre von einer bosen Hexe verwunsAt worden und nieniand hStte ihn aus dem Brunncn erlSsen kSnnen als sie allein, und morgen wollten lie zusammen in sein Reidi gehen. Dann schliefen sie ein, und am anderen Moreen, als die Sonne sie aufweckte, kam ein Wagen herangefahren, mit adit weiRen Pferdcn bespannt, die natten weifie StrauRfedern auf dem Kopf und gingen in gol« denen Kettcn und hinten stand der Diener de« jungen KSnigs, das war der treue Heinridi. Der treue Heinridi hatte sidi so oft betriibt, als sein Herr war in einen Frosdi verwendelt worden, da K er drei eiserne Bands hatte um sein Herz legen kisen, damit es ihm nidit vor Weh und Traurigkeit zerspriinge. Der Wagen aber lollte den jungen Kđnie in sein Reidi abholen. Der treue Heinridi hob beide hinein, stellte sidi wie« der hinten auf und war voller Freude iiber die ErlftsunK. Und als lie ein Stildt Weei gefahren waren, n3rte der Kttnigssohn, dafi es hinter ihm kradite, als ware etwas zerbrodien. Da drehte er sidi um und rief: „Heinridi, der Wagen briditl" „Nein, Herr, der Wagen nidit, Ej ist ein Band von meinem Herzen, Das da lag tn groften Sdimerzen, All Ihr in dem Brunnen »afit, Als ihr eine Fretsdic (Frosdi) wast (w*r't)" Dodi einmal und nodi einmal kradite «• dem Weg, und der Koniguohn meinte immer, der Wagen brXdie. und es waren dodi nur ie Bande, die vom Herzen del treuen «btpt«ngen, weil tein Herr erloit und WW, Aus dem Kreise Stein stein. (330 Članskih izkaznic KVB razdeljenih.) Na predvečer znamenitega 9. novembra je v Stelnu zopet razdelil 330 clanakih izkaznic KVB Ortsgruppenleiter NS-Dap Franz S t r a B e r. Vtisov polno prireditev je uvedla glasbena točka godbe domače Btraže v Stelnu. Potem je poeebno opozarjal Ortsgruppenlelter na dolžnosti, ki nastanejo s pristopom k KVB. Steln. (Pospeševanje obratnega predlaganja.) V nedeljo so se zbrali v Kreishausu Steln EetrlebsfUhrerjl in obratni podvodje k apelu. Po pozdravu Gauhaupt-Btellenlelterja Wutteja je govoril preizkušeni Pg. M1 C h 11 g k iz Reichsamta fUr Be-rufserziehung und Betriebsf.Uhrung iz Berlina. iPojasnjeval je podjetnikom z mnogimi praktičnimi primeri, s kakžnimi uspehi je pripomoglo v največjih oboroževalnih obratih obratno predlaganje do povečanja proizvodnje. Govomikova izvajanja so nagradili z največjim zanimanjem In pritrjevanjem. Steln. (Predavanje o kontroli cen.) IPred kratkim je Ortsgruppenleiter NSDAP IPg. S t r a B e r pozval Amtswalterje KVB zopet na službeni apel v Steiner Haus. Zastopnik Standesamta pri Landratu v Stelnu je razni o tri val bistvo uradnika pri Standesamtu in dal zanimive podatke o pristojnosti stanovskih uradov. Pri tem je pojasnil, kako ima prebivalstvo postopati pri porodih In smrtnih primerih in ločitvah zakor-a. Nato je zastopnik od Prelsilberwachung beim Landrat In Steln razmotrlval kontrolo cen. To poglavje je poslušalce posebno zanimalo. Predavatelj se je predvsem obrnil na hišne gospodinje, ki so pri svojih nakupih posebno prizadete glede cen pridelkov. N1 dopustno, da kar slepo plačujejo ткз, kar se tu pa tam zahteva za blago. Prebivalstvo se lahko Informira glede določenih cen in je dolžno, prijaviti primere, v katerih se več zahteva. Na tak način bi bili proizvajalci sistematično vzgojeni, da se držijo predpisanih cen. Predavanju so sledili z izrednim zanimanjem. St MarHn bel Uttai. (N o vi člani KVB.) ProSlo nedeljo dopoldne se je zbralo nad 900 prebivalcev пабе Ortsgruppe, da sprejmejo članske izkaznice KVB. V prenapoljenl dvorani je OGL. Pg. WelB uvodoma po eno-minutnem molku počastil padle borce za NSDAP — in tolmačil v kratkih, toda jedrnatih besedah znan FUhrerjev rek: »Verujem, da pride ura. ko se bodo množice, ki danes stoje z našo zastavo na cesti, združile z ■onimi, kateri so 9. novembra na nas streljali. Verujem v to, da nas ne bo kri za večno ločila.« Nadalje je OGL opozoril ponovno na zgodovinsko proklamacijo Gaulelterja in Se posebno tolmačil pomen NS-Kriegerbunda ter dobrobit NSV za celokupnost. Z zaobljubo k vzajemni pomoči in skupnoetnemu deli; in po prisegi so bile razdeljene članski izkaznice Pri tej priliki so novi član.« daroval; za zbirke WHW znatne zneske Ravne take se Je ob tej priliki odzvalo vabilu OGL dokajšnje Število starih vojakov za vpis v Reichskriegerbund. St. Martin bel Llttal. (Slovo policije.) Pred dnevi so se lioeloviU možje od Schutz-polizel, kateri so bili nastanjeni preko sedem mesecev v našem kraju, da nastopijo novo službeno mesto. Na predvečer so se poslovili na skupnem poslovilnem večeru, kateremu so prisostvovali OrtsgruppenJeiter, Gemelndekom-inissar Pg. Kren In mnogo drugih, želeč jim v zdravicah v novem kraju vso srečo. Mautschltech. (Izročitev članskih Izkaznic.) Pred kratkim so v svečano okrašeni dvorani izročili članske Izkaznice Karnt-ner Volksbunda za člane Ortsgruppe Mau-tschitsch. Po pozdravnem nagovoru jih je zaobljubil Ortsgruppenleiter Pg. S t a i n e r. St. Martin In Tucheln. (Appei zaupnikov.) Prvi apel zaupnikov KVB se je vršil v St. Martin-u dne 8 novembra Apel je vodil novoimenovam Ortsgruppenfiihrer Viktor E n-g e 1 ir< a n , kateri je po tragični smrti Orts-gruppenfiihrerja Johanna Pantschur prevzel vodstvo Ortsgruppe St. Martin in Tuchein, in kateri je prvič sporočil smernice za novo or-ganizatorično delo svojim sodelavcem. V toplih besedah je naročal svojim sodelavcem, da zastavijo vse sile, da bo vsak rojak storil za zmago vse, kar storiti more, kajti Velika Nemčija, tako je izjavil, med drugim, nam je dala s sprejemom v KVB zagotovilo za boljšo bodočnost in na nas samih je sedaj, da 11 bomo vredni te velikodušnosti. S pozivom >na delo za zmago Nemčije, za kar nam bodo nekdaj naši otroci zelo hvaležni«, je bil prvi apel zaključen, nakar je sledila ura tovariškega razgovora. Дш dem Hreise Krainburg Kralnburgf. (Iz rodbinske kronike.) V mestni občini Krainburg so v mesecu oktobru sklenili zakonsko zvezo: Franz Jeraj in Maria Weissel iz Krainburga ozir. Predasel, Johann Baumann In Paula Masi iz Graz-a ozir. Krainburga, Frledrich Steiner In Johanna Jer-schin iz Krainburga, Engelbert Gogala in Franziska Kertsch iz Krainburga, Vinzenz Su-panetz in Theresla Germitsch iz Safnitz ozir. Krainburga, Johann Pertschitsch in Aloisla Okerschler iz Krainburga ozir. Zwlschen-w&ssem, Emil Windschnurer in Franziska Pete rnell iz Krainburga, Josef Christian Wilhelm Winter in Lydla Ellli Goetzke iz Laak ozir. Krainburga. — Rojstev je bilo 25. Smrtnih slučajev 12, med temi 7 otrok In 5 odraslih. Kralnburg. (Vojake so obdarovali.) Pred nekaj dnevi je bil v vojašnici v Krain-burgu poslovilen večer za ozdravele vojake. V svečano okrašeni dvorani so se zbrali vojaki v veselem pričakovanju, ko je dospela NSV s svojimi darili. Po kratkem nagovoru stotnlj-skega šefa eo razdelili mala darila domovine, ki so jih z veselimi očmi sprejeli. Sledila je cela vrsta predavanja, izvedenih po vojakih samih, ki so povzdignile večerno prireditev. Laok an der Zaler. (Slavje 9. novembra,) Ortsgruppe NSDAP Laak je prazno- Mliidi№«k(> lllmskP predelave $ 1120? obiskovalci Uvedba mladinskih filmskih predstav na Gorenjskem se je najboljše obnesla Kot smo^edavno poroča'^ Hitler-Jugend že ПМ luto dtu najboljše deluje na Gorenjskem. Dečki In deklice ao povsod navdiuženo sodelovali. Posebno veselo so sprejeli mladinske fl!m-ske pre'lstr.ve na Gorenjskem. Gaufllmstelle je tu, kot tudi sicer na vsem evojem področju, z dobro premišljeno organizacijo in z dobrim sodelovanjem z Hltler-Jugend izvrstno delovala. V spoznanju važnosti filma kot izobraževalnega podučnega sredstva so uvedli mladinske filmske predstave na Gorenjskem že februarja letos. Dne 8. februarja so predvajali v kinu v ABlingu film >Stukas«, v Krainburgu in Stelnu »Der Marsch zum Filhrer«, film Adolf Hitlerjevega pohoda nemške mladine. Kmalu 8o sledili kraji Domschale, St. Veit a. d. Sawe, Neumarktl, Veldee, Laak, Llttal, Radmanns-dorf, Sairach In takrat Se pod poveljstvo Gorenjske spadajoči MieGdurf. Zelo se je dopadal film »Hitlerjuige Quex«, dalje »Zwel Welten«, »Kampfgeschwader LUtzow«, »Sleg Im We-sten«, »Trenk der Pandur«, »JaJtko«, »Der groQe K5nlg<, »U-Boote vorwarts«, »Wunsch-konzert«, »Frledrlich Schiller«, »D Ш 88«, »Carl Peters«, »Bismarck« in »Grenzfeuer«. Iz te navedbe fihnov izhaja, da eo predvajali gorenjski mladini ravno najboljše nemške filme. Dečki In deklice so pokazali svoje zanimanje z dobrimi, da celo izvrstnimi obiski. V Krainburgu je bilo večkrat preko 300 obiskovalcev, ABlinga nekajkrat celo 400, da Domschale BO imele pri neki predstavi celo 512 obiskovalcev. 59 predstav je imelo 11.207 obiskovalcev, tako da je vsak mladinski film gledalo povprečno 189 dečkov in deklic. 2e samo te številke bi zadostno utemeljile to uvedbo; za njo govori tudi sodba vodij ir voditeljic gorenjske mladine, kot tudi dečkov in deklic samih. —rei. mrtvih In 7% milijonom ranjenih eo se zaradi suženjstva in slabosti, zaradi razbite Nemčije in raztrgane Evrope zdele brezsmlselne velike žrtve. Opomin neznanga vojaka: »Nemčija vstani!«, pohod k Feldhermhalle so se 2idell zastonj. Za korakajoče Je padla kocka smrti. Pa vseeno bi bress 9. novembra ne bilo 30. januarja, ne oboroženega naroda od danee. Brez žrtev pokreta, svetovne vojne, K&mtna, Ruhra In Oberschlesien, — ne smemo pozabiti onih, ki so padli tu na Gorenjskem ali ki so kot Gorenjci umrli, ker so se priznali za Nemčijo, — bi ne bil nemški narod In Reich tako trdep In močan, tako utrjen in svest si zmage, kot je danes. Mrtve častimo mi živeči s spominom dejanja. Kdor izpolni svojo dolžnost, nikdar ne umrje! Duh mrtvih živi dalje v večnem Reichu. Turobno je zazvenela nato pesem o dobrem tovarišu. V globoki spoštljlvosti In z voljo nesebičnega delovanja in žrtve je pozdravila skupnost svoje mrtve. S pesmimi nadje se ja zaključila "dostojna svečanost, katero sta vzorno priredila Pg. K e n d a in HJ-Stamm učiteljišča Kralnburg. vala 9. novembra slovesnost, h kateri so prišli zastopniki oblasti nemške zaposlene moči in sodelavci Ortsgruppe. Pesmi, deklamacije v zboru ■ in reki učencev glavne šole, obenem z besedami Ortsgruppenleiterja, vse to je izpolnilo to slovesno spominsko svečanost. Kralnburg. (Predavanje o obratnem predlaganju.) Pred velikim številom BetriebsfUhrerJev in obratnih podvodlj iz okrožja Kralnburg je pred kratkim predaval Pg. Michligk iz Berlina o obratnem predlaganju. Gauberufswalter W u 11 e je uvodno povdaril važnost obratnega predlaganja za vsak naclonalsoclalistlčni obrat v smislu povečanja proizvodnje. Pg. Michligk iz Berlina je nato povzel be.sedo, da najprej govori o močeh, ki v vsakem delavstvu še spe in jih je treba samo zbuditi in poklicati, da skupaj mislijo in delajo pri uspehu podjetja tako v korist skupnosti kot tudi poklicne izobrazbe vsakega posameznega uslužbenca. Z mnogimi nazornimi primeri je Pg. Michligk pojasnil, kako je v vsakem obratu Se danes možno prihraniti ljudi In material, da se to uporabi na bolj nujnem kraju. Krelsobmann Remschnlg Je zaključil s kratkimi izvajanji o formalnem razvoju predlaganja. St Velt an der Sawe. (Praznovanje 9. novembra.) LNPEA St. Velt an der Sawe Je priredila dostojno počastitev Junar kov, ki so se je udeležili Politische Leiter, na-meSčenstvo, SA Wehrmannschaft In HJ. V svitu bđkel na travniku ob robu gozda je govoril vodja zavoda v priprostih in prepričevalnih besedah o junaštvu nemškega moža na fronti, vtem ko se v doniovinl vzgaja zdrava službeželjna mladina. Počastitev junaltov v Krainburgu SvečaiiOHl Л»иЛГ ta 9. uuvuutucr V ponedeljek zjutraj se je vršila v strankinem domu v Krainburgu počastitev Junakov stranke za 9. november ob navzočnosti vodilnih mož iz" stranke, države In oborožene sile. Po igranju na orgijah Autesbergerja in po glasnikih HJ predvajanih besedah zahvale padlim, zaveze in opomina živečim in vere v bodočnost je pel HJ-Stamm učiteljišča Kralnburg resnosti svečanosti prikrojene pesmi. Potem je spominjal Kreislelter K u B na to, da je v 30 letih boja, ki jih je nemški narod preživel, vedno znova nastopil Žid zoper višjo vrednost nemškega naroda. Kljub 2 milijonoma Oddala perutnine za klanje LandeabaucjiJuhrer je pozval lejce perut-цјве, da sedaj v jesei4 oddajo perutnino, ki je za klanje. Ta perutnina bo dodeljena za ranjene vojake In oboroževalne delavce. Perutnino bodo živo prevzemale zbiralnice jajc, ki jih bodo poslale dalje. Tudi gorenjski rejci perutnine me morajo čim bolj udeležiti te oddaje perutnine. Ta akcija za oddajo perutnine, ki je za Мадје,. je za rejce perutnine najboljša prilika, da svojo perutnino pomlade. Kot znano, koklje po treh letih starosti ne nesejo več. Ko-kožl, ki so starejše kot 3 leta, ne nesejo več toliko, kot pozobljejo plče. Take kokoši Je vsekakor treba izločiti. Za rejce je boljše, ča Jih nimajo, zato pa dobro noseče kokoši In Jih boljše hranijo. Plča, ki jo pozobljejo stare in ne več dobro nesoče kokoši, naj pride raje v dobro mladim kokošim. Za pri tej akciji oddano perutnino, ki je za klanje, se ne bodo plačevale samo običajne dnevne cene, temveč poleg tega tudi premija. Ta oddaja je zato za rejce samo koristna. Zato pričakujemo, da bo vsak Gorenjec sedaj povprečno oddal najmanj po en komad perutnine. S tem bodo rejci perutnine na Gorenjskem tudi dokazali, da so pripravljeni in voljni v takih zadevah enako doprinesti, kot je to V nemškem Reichu običajno. Naš knjižni kotiček v zaiožbi Deutscher Volkeverlag, MUnchen, je izšla povest >Der Rltt an die Welch sel« (pojezd proti Vlsll) Alfonsa .Hayduka (cona vezani knjigi RM 3.80). V njej se poroča o prvem izseljevanju Iz Poljake v letu 1770., Vo je Frledrich der Grofie preselil 300 Nemcev, da jih oprosti iz tlačanstva poljskega plemenitaša, Okolnostl, pod katerimi se Je to Izvršilo ia pripetljaji, ki so jih spremljali, drže čitatelja od četka v napetosti In knjige ne bo Citate;^ preje odložil, p redno ne bo prebral zadnje vrstice s srečnim Izidom podjetja. Fr. Horstmann. r" Oipi. Opt ker €. Jitoni Klagenfurt. BahnhofstraBe 1$ Hoprnenje $ct đraguiji 4 PRIPOVFDUIg TORG RFHOFP Tiho stokajoč je bil atari gospod ravno zleknil svoje dolge uide na lež.sču na deskah, ko mu je znenada nekdo z najbližje klopi prožil roko. »Halo, stara sablja, kaj ste tudi vi zopet v lepem Parizu?« »No, takšno presenečenje! Niti najmanj ni:;em slutil, da ste tukaj!« Jomeeoai se je smejal in pokazal pri tem svoje zobovje, ki je bilo podobno čekanom kakšne zveri. »Na nosu vam je zapisano, zakaj ste se potrudili semkaj. Toda ne vem, če je turško kopališče primerno za tako srečanje.« »Vsekrkor se lahko tukaj nemoteno pogovarjava o stvari. Zgoraj v dvorani bi naju vendar opazili skupaj in takoj bi zopet krožile razne govorice. Ali ni tako, Jameson?« Oliver Jameson se je zopet zasmejal. Podedoval je bil ogromno premoženje. Tudi on je bil strasten ljubitelj draguljev. Vedel je natanko, da mu je Reed za petami zaradi komada, ki je bil trenutno najlepši. »Odločite se vendar, Oliver! Navsezadnje vam ne bo vsakdor ponujal 30.000 funtov za »želvo«. Saj priznam, da je to čudovit kamen. Predvsem ima tako zanimivo obru-* Sene ploskve, kakršnih doslej Se nisem videl. Toda 30.000 je tudi lepa vsota denarja! I'To pač veste, da prodam kamen le onemu, ki se mi dopade. Saj nisem navezan na to. Morebiti bi dragulj še podaril komu, če bi se mi zljubilo.« No, pa ga podarite meni«, je meketal lord Reed in se poželjivo oziral na mošnjo iz juhte, ki je na drobni zlati verižici binglja-la raz Oliverjevega vratu. Vedel je, da je Jameson v tej mošnji povsod nosil s seboj svoje najbolj dragocene dragulje. »Da ni vaš oče naložil celega svojega premoženja v ustanovi, ki vam letno donaža en milijon funtov, bi bili vi, Jameson po mojem mišljenju .že davno bankrotirali. Ali sploh lahko prebijete z vašim denarjem?« »No, ravno toliko, da ga je dovolj. Včasih imam Se dolgove.« Hipoma je namršil čelo. »Čakajte, sedaj sem se spomnil, da moram najpozneje po jutrišnjem povrniti bankirju Lazarju precejšnjo vsoto denarja. Nemara bova pa le še sklenila kupčijo, 1оц^ Reed.« Obrnil je glavo na svojem ležišču na deskah, Lord Reed pa se je naenkrat delal ne-zainteresiranega. »Zdaj še torej celo hoče pritiskati na ceno«, je pomislil Oliver Jameson. Oba moža sta bila obmolknila in sta le tu pa tam stokala, kadar so ju gnetle roke švedskih maserjev. * Bilo je okrog dveh ponoči, ko je obhodni stražnik policije v Rue Royalu v Parizu nenadoma slišal nek hrup, kakor da pade kakšno težko telo na tlak. Takoj nato se je slišalo predirljivo vreščanje neke ženske v temno noč brez luninega svita. Nekaj hipov se policaj ni ganil — vsekakor je mogla tudi to biti ena izmed običajnih ljubavnih zadev, pri katerih je bolje, da se človek ne pokaže. Ce je imel kdo smolo, je naletel na kakšnega inozemskega diplomata, ki so vedno bolj pogostoma prihajali v Pariz, no, to bi bila lepa zadrega! Se enkrat je prihajal krik do njega. Slišal ga je razločno. Nekdo je klical na pomoč. Stražnik je pomaknil svojo čepico na čelo in začel dirjati. Ko je zapustil Rue Royale in pregledal Place de la Concorde, je opazil pred seboj nekaj nejasnih senc. Ena izmed teh senc se je ločila in kakor pošast zginila proti mostu čez Seino. Prepozno je policaj posvetil s svojo žepno svetilko. Na tleh je ležal starejši mož. Frak, plašč in srajca na prsih sta mu bila raztrgana. Podoba je bila, kakor da bi bil kdo z močnim nožem razdrapal tkanino. Poleg moža je stalo lepo, mlado dekle. Z od strahu izbuljenimi očmi je zrla v svetlobni stožec svetilke. Naenkrat je začel mož na tleh stokati: Boječe se je otipatal sedaj z eno, potem z drugo roko. Nato je pričel govoriti. Njegov glas je bil presenetljivo miren, čeprav je zaradi prigode, ki jo je bil pravkar doživel, nekoliko trpelo njegovo znanje francoskega jezika. »Ime mi je Oliver Jameson. Pri angleškem veleposlaniku lahko dobite reference o meni. Dama in jaz sva imela majhno prometno nezgodo. Ne želim, da bi se o tem kaj pisalo v časopisih.« »Prometno nezgodo?« Vrli policaj je bil že potegnil svojo beležiiico iz žepa ia je osupel gledal Angleža. Jameson se je stokajoč dvignil in obrnil do svoje spremljevalke; »No! Pojdi že vendar, Ivette. Moral bom pač prenočevati pri tebi. V taki opravi mi ni mogoče, vrniti se v hotel!« Namesto odgovora je dekle začelo ihte-ti, ko sta se oba oddaljevala, in stražnik je še vedno začuden gledal za njima. »Zakaj se pa dereš, mala Ivette?« je rekel Jameson. Hotel je položiti v besede prizvok sočutja. Toda njegove kosti so bile prehudo zdelane. Ni mogel obvladati svojega glasu. »Cisto nič me nimaš rad, Oliver!« je v solzah spregovorila mlada Francozinja. »Zakaj pa ne?« »Ali nisi slutil, da te bodo danes ponoči napadli?« »Da«, je presenečeno in zategnjeno odgovoril. »Kako, da si ti pomislila na to?« »Zato, ker si mi obesil tisto smešno usnjeno mošnjo okrog vratu«, je odvrnilo dekle, »No, in kaj potem?« »Le poglej svoj frak in svoj plašč. Onil« so vendar mošnjo iskali pri tebi!« »Dobro si uganila, mala. In iz tega torej sklepaš, da te ne ljubim?« Med tem sta bila oba prišla do neke cestne svetilke, ki je le medlo razsvetljevala najbližjo okolico. Čemerno je zrl Jameson na svojo uničeno salonsko obleko. »Ti me ne ljubiš, sicer me ne bi bil enostavno uporabil kot sprehajajoči se trezor,« (Dalje prihodnjič.). telrla Reidiskleiderkarla (državna oblačilna nakaznica) pride Izdaja v decembru - Važne spremembe - Tudi čevlji so vpošteti v decembru bodo točno, kot je predvldemo, Izdali četrto oblačilno nakaznico, tako da bo vsak potrošnik o božiču že Imel novo nakaznico Četrta oblačilna nakaznica velja od 1. januarja 1943 do 30. junija 1944 torej 18 mesecev. Za odrasle ima 20 pik manj kot doslej in je tudi v nekaterih drugih točkah napram tretji oblačilni nakaznici spremenjena. Tako je sedaj odrejeno pri vrhnem oblačilu socialno stopnjevanje nakupnih možnosti manj preskrbljenim in daje prednost mladoletnim na škodo odraslih. Čevlji so tokrat vpoštevani v sistemu pik, cela vrsta doslej prostih predmetov spada pod pike In vprvlč so tudi polovične pike. OdraSčenl 100 pik, mladoletni 120 pik Kot doslej, bo tudi tokrat pet različnih nakaznic in sicer po ena za može, za žene, dečke, deklice in male otroke, h katerim se pridruži Se nakaznica za dojenčke. Kot znano se Izdaja nakaznico za dojenčke tekoče in je nespremenjena glede števila pik In poedinlh nakupnih predpieov. Četrta oblačilna nakaznica za odrasle Ima 100 namesto 120 pik, dočim imajo nakaznice za dečke, deklice in male otroke radi večje porabe kot doslej 120 pik. Fantje in dekleta od 16. do 18. leta so napram mlajšim dečkom in deklicam v toliko na slabšem, ker oni predvsem fadi poklica in telesne rasti, potrebujejo več obleke, imajo pa za kritje te potrebe samo 100 pik kot odrasli, katera nakaznica ima pa za posamezne obleke večje vrednostne pike kot otroške nakaznice. Za izravnavo dobe torej fantje in dekleta od končanja 15. do končanega 18. leta zajedno s četrto oblačilno nakaznico za odrastle dodatno nakaznico s 30 pikami, od katerih jih zapade po deset 1. aprila 1943, 1. oktobra 1943 In 1. aprila 1944. O izdaji običajne dodatne oblačilne nakaznice za mladoletne od 13. do 17. leta se bo odločalo začetkom prihodnjega leta. Zapadlost novih pik Numerlranje četrte oblačilne nakaznice se eačne zopet kot pri tretji pri 100 oziroma 120 In se konča pri 1. Pike bodo zopet ob različnih terminih proste za nakup, ki so enakomerno preko vse dobe oblačilne nakaznice porazdeljene. Pri dečkih, dekletih In malih otrocih bo zmeraj 20 pik prostih. Prvih 20 pik zapade za male otroke In deklice 1. januarja 1943, pri dečkih dne 15. januarja. Za žene in može je zmeraj 20 pik prostih, prvih 10 za žene 1. januarja, za može pa 1. februarja 1943. V celem je pri ženah predvidenih z zapadnimi termini 70 pik, pri možeh pa 60 pik. Ostalih 30 pik za žene In 40 pik za može bo veljavnih šele po oklicu. Obleke in zImAld plaAfl samo po potrebi Ena izmed najvažnejših sprememb, katere Ima četrta oblačilna nakaznica napuam tretji je v tem, da niso moške obleke in njeni posamezni deli, kot tudi moški in ženaki zimski plašči nič več vpoštevani v oblačilnih nakaznicah. S tem naj se doseže, da to važno vrhno oblačilo pride v dobro v prvi vrsti za te potrošnike, ki lahko dokažejo resnično potrebo, dočim jih je doslej lahko kupil vsakdo, ne da W bilo to mnogokrat potrebno. Zaradi tega bodo Izdane moške obleke. Jope in hlače samo na nakaznico (Bezugschein) in proti gotovemu številu pik. Za eno obleko bo pri izdaji nakaznice (Bezugscheina) odrezanih 20 pik. Potrošniki, ki Imajo manj kot dve dobri obleki, In dobe nakaznico (Bezugacheln) prihranijo torej napram dosedanjim predpisom 60 pik, ker bi na tretjo oblačilno karto za obleke morali oddati 80 pik, dočim Jo sedaj s pomočjo nakaznice (Bezugecheina) dobe za samo 20 pik. Moški in ženski plašči se bodo izdajali potrošnikom, ki nimajo nobenega dobrega plašča več, sedaj samo še na nakaznico (Bczug-Bcheln) brez vsake oddaje pik. Doslej so morale bdtl nakaznice (Bezugscheine) za zimski plašč za moške »plačane« za moške ji 30 pikami, za žene pa s 25 pikami. Pike bodo potrošniki, ki imajo resnično potrebo, prihranili. Makaznice (Bezugvcheine) za zimske plašče za dečke In deklice so zahtevale doslej 50 pik za dečke In 37 za deklice, poleg tega se jih je pa lahko, če bi bilo zadosti pik prostih, kupilo tudi na oblačilne nakaznice. Sedaj se dobe ti zimski plašči samo še na nakaznico (Bezug-Bchein) in proti znižani oddaji pik po številu 25 za zimski plašč za dečka in 20 za zimski plašč za deklico. Ce dečki in deklice dobe nakaznice (Bezugscheine) za zimski plašč samo proti tej oddaji pik, dočim odraščenim nI treba dati nobenih pik, se je to Izvršilo samo Iz razloga, da Imajo dečki In deklice na svojih oblačilnih nakaznicah 20 pik več kot odraščeni, da je ocenitev njihovih pik ugodnejša kot ona za odrasle in dobe poleg tega dodatno oblačilno nakaznico. Zimski plašči za odrasle se dobe v K&mtnu samo na oblačilne nakaznice. Čevlji na posebne odrezke In pike Druga velika sprememba napram tretji oblačilni nakaznici obstoji v vpoštevanju čevljev T stistem oblačilnih nakaznic. Pri tem bodo mali otroci In otroci na boljšem, ker tudi več porabijo. Čevlji za male otroke In otroke ne bodo oddam več na nakaznice (Bezugscheine), temveč samo še na kontrolne odrezke oblačilne nakaznice In sicer dobi vsak letno en par usnjatih boljših čevljev In dva para navadnih čevljev kot na pr. lahke poletne čevlje, telovadne čevlje, sobne čevlje itd. Za usnjate čevlje sta predWdena na nakaznici za male otroke kontrolna odrezka A In B, na nakaznicah ca dečke in deklice odreizka C In D. Za siceršnje čevlje BO določeni na nakaznici za male otroke odrezki 1 do 4. na nakaznicah za dečke In deklice odrezki 5 do 8, od katerih sta pa samo dve številki opremljeni z datumom za-paen8 SEIT 35 JAHREN ^urcf\j вли * SPilREN ZUM EIGENHEIM im foiialcn VPohnungsbau, Im Kri«g fchoa »ollt«bauep тШ«1 an and michem #ich di« Hypolhelc. die Sle auch belm eonalea WohBoagtbovbraackea Loeten Sle »Ich oarerbladllcb berates von elner etfentllehea odet privaten BAUSPAREASSE la d*a 1>«вав«Л1р*а-Оаа*в Bausparkasse ostmXrkl^cher v0lksba1\ike\ luchlatjfycn A/f. 17 Rui U-231J5 Сф. J929 ИпскЦеп RMSOO.OOOr- Ko^tenlow AofVflofte nod Profpfkl« bei alleo Volkxhanken wim bml der GesdiifU-iWllf Klageotart. Burgoaxse Nr. 8 DARMOL-WERK kLLKHMIDCMl CHEM.PHARM.fABRIK. WtENS? Ell EHPrUIDLICHEII POMT www iMiir Ш IHm Д1г#ж#||" IMhiptt iMRti Hill«' iH ##fA# Micknlegtiia, wim ill itlr Is lit• II Mlid«t wwtfN. IIT-Il l«t*nii< SckviU wW MuU Fiitoi аМи ul Občutljiva točka •tlane Trdno ipraUnlP _mnqa-vlcr". Noqavlcf tidrtlln dall In %t dobro prlloealo. brief« lOr Elgenhelme und SpdrvrirttSge zur Venn6s«nsblidung Beratunqssie tQ Kiagenfurt Jobann Grofi, Dom^aaee 312 Utlcrt го»сл und Mubv SENF Fabrik C.Wenger Klageniur DEUTSCHE AGRARPOUm Theodor Rabitsch St Vcit an der Saue ..8«e" Franz Kregar Mdbel-Tisditerei Wisdtmarje 51. Veil a. d. Save Heravc^abeTi Herbert Back# * Dto Moamluohriit km Dfwitt« dt •mi«piitoh«n N#kf#mg#- ButtUwtl RM. 1Л0 * ZnmMLVEBLAGDEBNSDAP. Пишг ЕВП NACEF. GMIL lEIUHIWM Opuščene tovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klagentart Salmstrade Fernruf 1486 H (a uttt(uten в'0ГП l3aft(o№ fftif 15 ^ађггп b«»dbrll Д>|Поп|еп 6i« r*|t«nlo4 ЗгИфбг* #м 9tit6e. ^coining w зтпфт R. HLEBSCH • KRAINBURG C^auglasorai ^laskanJlung Seltenheiten sind wertvoli .Ro»odonr iShlto ккоп IHH* " Ма»к«п<ЛЈл ab« heuto мкам men •• noA m«h,, www men — balcMimL Ликквп- Sle .RoMdonT. »beWwn Si# nur WiA» m* wwig ongefffuchtotar Zohnbursto dorOb«. hUben Si« ouKilrnten-WIen« 40 760* an Ala, Wlco I. Woll-selle 16. Prompte und solide Bedienung! * Promptna in solidna postrežba! Ш GROSSEN • IM KLEINEN ♦ NA DEBELO • NA DROBNO Sdluhhaus NeuttJarktl, Obmrkrafn Imel don ,Каганапкеп-Во1е"! % ^ ^annpaeta Mm H. A. Bergmann, Waldheim (Sa^ Lehrabschluflprulungen in Oberkrain und Unlerkcirnlen Demnachst wird rait der Durchfiihrung der LehrabschluBprtlfungen fur Kaufmftnnische Lehrlinge, Induetriefacharbeiter sowie fUr Lehrlinge des graphischen und des Gastgewerbes In den zum Gau K&mten neu hlnzugekommenen Gebieten Oberkrains und Unter-kamtens begonnen werden. L e h r 1 i n g e und Industriefacharbeiter, deren ordentliche Lehr-zeit bereits abgelaufen ist oder langstens bis 30. April 1943 zu Ende geht, haben Blch mittels der bei der Industrie- und Handelskammer filr K&mten in Kiagenfurt, Bahnhofstr. 42, erh<lichen Drucksachen l&ngstens bis 20. November 1942 zur Prilfung zu melden. Filr Prilflinge, die der deuteohen Spraohe nioht mAchtic sind, 1st die Belziehung von Dolmetschem vorgesehen. Die Induetile- und Handelskammer flir Ktimten in Kiagenfurt. £i€M§piele Allgemeine Filin'reuhanti 6.m.b.H.-ZweigstelleVeldes A S S L I N G 13. XT. um 20 Шг 14. XI. ШП 16 imd 20 Uhr 15. XI. ura 14.30, 17 und 20 Uhr 16. XI. um 20 Uhr Jenny und der Herr im Frack FUr Jiigendliche nlcbt zugelassen! 17. XI. um 20 Uhr 19. XI. um 20 Uhr Kriminalkommissar Eyck FUr Jugendliche nicht zugelassen! DOMSCHALE 14. XI. um 19.30 Uhr 15. XI. um 17 und 19.30 Uhr Eine Nacht im Mai FUr Jugendliche ntcht zugelassen! 18. XI. um 19.30 Uhr 19. XI. um 19.30 Uhr Ein Robinson FUr Jugendliche zugelassen! KRAINBURG 15. XI. um 10.30 und 14 Uhr JugendvorstcIIung »Die Brezel — Onkel Fridolin — Lied von Liebe« und ein Kulturfilm 14. XI. um 17 und 19.30 Uhr 15. XI. um 17 und 19.30 Uhr 16. XI. um 19.30 Uhr Alarm FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 17. XI. um 19.30 Uhr 18. XI. um 17 und 19.30 Uhr 19. XI. um 19.30 Uhr SchloB Hubertus FUr Jugendliche zugelassen! 20. XI. um 19.30 Uhr Der Fall Rainer FUr Jugendliche nlcht zugelassen! L A A K Samstag, 14. XI., ble Montag, 16. XI. Die Sache mit Styx FUr Jugendliche nicht zugelassen! Dlenstag, 17. XI., ble Donnerstag, 19. XI. Kopf hoch, Johannes! FUr Jugendliche zugelassen! L I T T A I 14. XI. ШП 19.30 Uhr 15. XI. um 16 und 19.30 Uhr 16. XI. um 19.30 Uhr Zwei in einer groBen Stadt FUr Jugendliche zug-ilassen! 18. XI. um 19.30 Uhr 19. XI. um 19.30 Uhr Brand im Ozean Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen M I E S S 14. XI. um 20 Uhr 15. XI. um 16 und 20 Uhr Meine Tochter Icbt in Wien FUr Jugendliche nlcht zugelassen! NEUMARKTL 13. Xt. шп 19 Uhr 14. XI. шп 19 Uhr 15. XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr 16. XI. um 19 Uhr Der Fall Rainer FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 18. XI. um 19 Uhr 19. XI. um 19 Uhr Die Fahrt ins Leben Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen RADMANNSDORF 14. XI. um 20 Uhr 15. XI. um 16 und 20 Uhr Das Herz der Konigin FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 18. XI. um 20 Uhr 19. XI. um 20 Uhr Alles Schwindel Filr Jugendliche nlcht zugelassen! S A I R A C H Samstag, 14. XI. Sonntag, 15. XI. Der Fall De ruga FUr Jugendliche nlcht zugelassen! STEIN Sarastag, 14. XI. Sonntag, 15. XI. Montag, 16. XI. A us erster Ehe FUr Jugendliche nicht zugelassen! ST. V E I T Samstag, 14. XI. Sonntag, 15. XI. Unser kleiner Junge FUr Jugendliche nicht zugelassen! v E L D E s Sametag, 14. XI. Sonntag, 15. XI. Der WindstoB F4lr Jugendliche zugelassen i Mittwoch, 18. XI. Donnerstag, 19. XI. Kriminalkommissar Eyck Filr Jugendliche nicht zugelassen! WART 14. XI. um 16.30 Uhr • Jugendvorstellung »Die Brezel — Onkel Frtdolln — Lied von Liebe« und ein Kulturfilm 14. XI. um 19 Uhr 15. XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr 16. XI. um 19 Uhr Frau am Scheidewege FUr Jugendliche nlcht zugelassen! WOCHEINER.TAL Samatag, 14. XI. Sonntag, 15. XI. Der Weg ins Freie FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Zu jedem FIlm die Deutsche Woi-henschau IPOZOIR? Trgovci! Obrtniki! Industrijalci! Prevzemam izpeljave bilanc in naložbe knjigovodstev pri industrijskih trgovskih in obrtnih podjetjih. Izvršujem davčne prijave, pritožbe in zastopstvo pri vseh finančnih uradih. Hitro in strokovnjaško rešujem dopise poslane potom pošte. Interesenti naj se javijo pismeno na K. B., Krainburg pod naslov Hans Pichler, pooblaščeni davčni svetovalec»» Macht dunkle Stoffe he vergilbte Wasdie wei^l . XX • i n > C h I A g I g t ■ f • ( )i h o • d 11 H e r« gro« an Karawanken Bote, Kla. genfurt, Bismarckring. Fr.n^L Schinkowelz Seilerei und HanJIunj Krilibnrq, Да Bnaqarlfi Kupujem vtako množino konofiljine^a in Janene^a preJiva A C h t u n g ! Beginnend mit dem 19. November d. J. werde ich jeden Donnerstag in der Woche von 9 bis 12 Uhr in ABling im Parteiheim ebenerdig, links, regelmaUigc Sprechstunden abhalten. Der Krelsjagermeister fUr den Ja^dkreis Radmaiinsdorf Oberkrain, Amtssitz ABling Mlada deklica, zdrava in krep' ka, želi nasto" piti mesto učen" ke v trgovini z mešanim blagom. Cenjene ponudbe poslati na: Oswald Goro-granc, Gruben* vorsteher, Schwarzenbadi, Karnten. 3500—2 Prodam Otroški športni voziček naprodaj. Naslov pove K. Bote, Krain' burg. 6088—6 Blagajne, varne proti poiaru "mej« ielin« vlomu, omare га spise in knjige • Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. 32 2479-C Kupim Kupim pianmo ali kratki kla vir, križem stru ne Luka; Armi' ni, org., Dom-sdiale, Sdiulges se 12. Ober- krain. 2493-7 Dobro ohranjeno ali novo sobno opravo kupim. Gotzhaber.Bahn-vorsteher, Neu ming. 5087—1 Kozo, ivicarko, dobro mlekarico, dve do šest let staro in butare za peč kupim. Aljantsditisdi, Georgen 50. 6081—7 Blagajno - regist-rirko, staro ali novo, kupim takoj. — Maren-osdiitsch, Krainburg. 6084—7 meritsdiky, Ko» menda 8. 5079—15 ženitve Katera — (letna, inteligentna in samostojna šivilja v starosti od 20 do 30 let, bi bila priprav« Ijena sodelovati pri (kupnem Krojaškem ob''tu v Oberkrainu? 2enitev po do govoru ni izključena. Javiti pismeno s sliko na Kar. Bote, Krainburg, poj „Moda". 5078—21 pod Krainburg „Takoj". 6090—10 Izgubljeno v soboto sem po 12. uri zgu" bil na cesti od Adolf Hitler Pl. do Kokritz za* voj s Šivalnimi potrebščinami. Najditelja pro» sim, da zavojček odda pri K. B., Krainburg. 5080—22 V torek, 10. no' vembra dopol« dne sem na ce« sti od Flodnig do Krainburga Egublla denar. Najditelja pro* sim, da ga vrne proti dobri na* gradi na Kar. Bote Krainburg. 5087—22 39-]etni železničar želi v svrho ženitve spoznanja s preprostim kmetskim dekletom ali vdovo, staro od 36 do 40 let. Pod „Takojšnja ženitev" na K. Bote, Klagenfurt. 2490—2) Oseba, ki je v nedeljo zvečer (8. XI.) v gostilni na Gašteju vzela aktovko s steklenico, je bi« la opažena, vsied česar se opozar. ja, da jo takoj vr« ne v gostilno na Gašteju, ako se hoče izogniti ne« prilikam. 5086—22 45.letna iivlje- sebnica iz delavskega stanu bi se rada poročila z može'tn. Resne ponudbe na K.B. Klagenfurt Bit marckring 13, pod številko 2494-21 Obrtnik, srednjih let, ločen, v Celju, sprejme gospodinjo, pošteno, snažno, simpatično, do 40 let staro v stalno službo ali jo poroči. Plača dobra. One z otroci izključene. Le resne ponudbe I sliko, ki se častno vrne, K. Bote, Krainburg, pod „Poštenjak". 5077—21 Rumenkaste, gla-serokavice sem pozabil v Partei-heimu. Najditelj naj jih odda na naslov: Koniar Mer.rt. C. W., Krainburg, proti primerni nagradi. 3506—22 Razno Goepa, ki se je vozila dne 28. X. s popoldanskim vlakom iz Steina proti Gorenjski z majhno dekli« co, se prosi, da sporoči svoj na« slov na: Mari« Marentsdiitsdi^ Krainburg. 5001—23 Za odgovore na oglase je potreba vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vprašanja, kjer ni plačan odgovor, v koš. Karaw. Bote. Inscrirtijle - uspeli boste! ESSIG Fabrik C.Wanger Klioanfur KAFFEEECUIZ Fabrik C.W«nger Klaoenluri iesloikik hud Schilhmacher > Noate, P. Komenda erzcuRl Strallenediuhe und IlousNiiiuhe P. Maiditsch „Merkur" Krainburg Far die Frostperiode: „FROSTGEGNER" Frostsdiutzmittel lieforl: Stab- und BBuelsQn, BlQdie und DrilhtQ, BaumBtQrial wIe: ZemQnt. GIpi. Stukkatur-rohr, Isolationsmittel usut. Ulasserleltungsarmaturen und FIttinge