Poitntna ptrf— ▼ tutuvlui Leto XVI., št. 291 Ljubljana, nedelja IS. decembra I935 Cena 2 Din upravtuaLvo. i^juoij&na, tinalljeva ulica dt — Peleion St 3122, 3123, Lnseratnl oddeieit: Ljubljana, Selen-burgova tu. i — Tet 3492, 2492, Podružnica Maribor: Goepoaka ulica St. LL — reieloo St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — relefon št. 190. Računi pn pošt tek. zavodih: I^ub« 3124. 3125, 31266. ljana St 11.842, Praga čtelo 7&180, W1en St 105241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 31%, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Prezident Ma$aryk V zlati Pragi se je odigral velepo memben zgodovinski dogodek. Doseda« nji prezident češkoslovaške republike Tomaž G. Masarvk je podal ostavko kot poglavar češkoslovaške države. Razlogi, ki so vodili prezidenta Masa® rvka do tega koraka, so znani. Spcx mladi je sivolasi prezident prekoračil 85. leto svojega življenja. Od lani se je njegovo zdravje zrahljalo in akoravno je za svojo visoko starost očuval ob= čudovanja vredno svežnost duha in te* lesa, vendar ne more več vse svoje energije koncentrirati na državni in narodni posel, kakor je to od nekdaj smatral za svojo dolžnost, in zdi se mu, da je v sedanjih razburkanih ča* sih potrebno, da se nahaja državno kr« milo v mlajših krepkejših rokah. Ra» zumljiva je tudi želja prezidenta Ma« sarvka, da ob zatonu svojega življenja še vidi svojega naslednika in da naroči možu, ki bo stopil na njegovo mesto, iz polne zakladnice svoje modrosti in svoje avtoritete kar največ podpore ter tako zagotovi kontinuiteto državniške misli, ki je, čuvana, negovana od nje* ga, stvoriia češkoslovaško državo in jo ▼ kratkih 17 letih privedla na zavidno mesto med narodi kulturnega sveta. Tako Masarvkova resignacija ne znači političnega potresa v življenju bratske* ga naroda in v politiki Evrope, temveč omogoča naravno nadaljevanje razvoj« ne črte v češkoslovaški zgodovini. Navzlic temu predstavlja ostavka prezidenta Masaryka važen zgodovin« ski dogodek. Z njo se zaključuje ena najpomembnejših in najsvetlejših dob češkoslovaške narodne zgodovine. Z odstopom predsednika Masaryka odha« ja s svetovne pozornice nosilec ene najizrazitejših vlog iz dobe prevrata v usodi evropskega človeštva, ena naj* imenitnejših osebnosti, ki jim je bila v zadnjih dvajsetih letih poverjena odlo* čitev o bodočem razvoju Evrope, a po* vrh mož ki je poverjeno mu nalogo iz» vršil do kraja in z največjim uspehom. Kaj pomenja ime dr. Tomaža G. MasaTvka za češkoslovaški narod, je bilo ob neštetih prilikah, v neštetih člankih, razpravah in knjigah rečeno in napisano. O Masarvku obstoji danes velika literatura, h kateri so doprinašali malodane vsi kulturni narodi. Njegova osebnost se dviga visoko iz okvira last« nega naroda in njegovo ime ostane za vedno zabeleženo na svetlih straneh ne le češkoslovaške nacionalne zgodovine, temveč v povestnici celokupnega kul« turnega človeštva. V svojem narodu je Masarvk vršil poslanstvo, ki ga čudovita pota usode že v naprej simbolizirajo v njegovi otroški mladosti, ko se v domači vasi uči kovaškega rokodelstva. Postal je kovač nove sreče svoje nacije. Dano mu je bilo. da je v dobah tujega gospo« stva z veličino svojega duha in bogast« vom svoje duše oblikoval novo genera« cijo češkoslovaške mladine. Poklican je bil, da s svojim neizprosnim, a vendar toplim kriticizmom uči svoj narod realnega gledania na svet, na lastne vr« line in nedostatke, a je na drugi strani v usodepolnih trenutkih velikih odloči« tev nauk svojega realizma povezal znaj idealnejšo požrtvovalnostjo za visoke, navidezno skoraj nedosegljive cilje. Vzgojitelj naroda postaja njegov osvo« boditelj in ko je obnovljena slava če« ške krone v novem smislu, vodi on osvobojeno in zedinjeno nacijo kot njen poglavar skozi vse peripetije po« vojnih potresov, ki so mladim narodom in njihovim državam toliko težkoč na« grmadili za njihova pota, ter zagotovi svoji državi ugledno mesto v družbi ci« viliziranih narodov. Z osebnostjo Ma« sa:ryka je neločljivo združen dvig če« škoslovaške nacije na staro njeno zgo« do vinsko mesto. Doba Masaryka«prezi« denta znači občudovanja vredno uve« Ijavljenje novega soodločilnega činite« lja v obče človeški kulturi in njegovo delo je eden najsijajnejših dokazov, da niso bile zaman velike žrtve svetov« ne vojne. Poleg češkoslovaškega naroda imamo mi Jugoslovani največ razloga, da se prezidentu Masaryku, ko izroča držav« no krmilo mlajšim rokam, v gin jeni hvaležnosti globoko priklonimo. Tudi nam je bil učitelj. V najtežih časih na« šega suženjstva nam je bil branilec pred nasilniki in zagovornik pred kul« turnim svetom. V dobi, ko se je odlo« čevala naša usoda, ni nikdar pozabil tudi na našo nacionalno stvar. Bil je sotrudnik vseh onih sil, ki so se borile za našo svobodo in naše zedinjenje. Ideja češkoslovaško«jugoslovenskega bratstva in usodne povezanosti obeh narodov v novi Evropi spada od vsega x>četka med,osnove Masarykovega po« itičnega in državniškega delovanja, lesnica o našem narodnem edinstvu je v Tomažu G. Masarvku našla v dobi naše popolne notranje razrvanosti in sredi najkrutejšega vojnega meteža svo« jega velikega glasnika. Odkar živimo Jugosloveni in Čehoslovaki v lastnih neodvisnih in svobodnih državah je prezident Masarvk v Pragi, kakor kralj Aleksander v Beogradu. nosilcc ideie enotne mednarodne politike obeh dr« žav, nosilec ideje, da sta zapadni slo« Po Masarykovem odstopu sporočilu svojega odstopa je prezident Masaryk izrazil zeljo, da bi postal njegov naslednik dr. Beneš — Zgodovinski akt v prezidentovem dvoren Praga, 14. decemibra, h. Danes dopoldne je predsednik republike dr. T. G. Masarvk pozval na grad Lany predsednika vlade dr. Milana Hodžo, predsednika poslanske zbornice Jana Malype-1 ra in predsednika senata dr. Soukupa. Imenovani so se zbrali v dvorani grada Lamy, kjer so jih pozdravili kancaliar dir. Šamal, predstojnik političnega oddelka predsedniškega urada dr. Schiesl in tajnik predsednika republike dr. Schenk. Po pozdravu so jih odvedli v delovno sobo prezidemta. Prezident Ma-saryk jih je pričakoval stoje ob svoji pisalni mizi. Za njim so stali člani njegove rodbine sin Jan, hčerki Alice in Olga ter vnukinja Anica, hčerka pokojnega sina Herberta. Navzoč je bil tudii osebni zdiraivnik prezidenta dr. Mai^ner. Kancelar dir. Šamal je stopil naprej in spregovoril: »Gospod predsednik vlade, gospoda predsednika poslanske zbornice in senata! Gos,pod prezident republike mi je poveril nalogo, da vam v njegovem imenu predložim tojle sporočalo kot izraz njegove prave volje.« Besedilo Masarykove ostavke Kancelar dr. šamal je nato prečita! sledečo izjavo prezidenta republike: »Mesto prezidenta države je težko in odgovorno ter zahteva zaradi tega polne sile. Vidim, da moje sile ne zadoščajo več in zaradi tega se odrekam položaja prezidenta češkoslovaške republike. Štirikrat sem bil izvoljen za prezidenta republike. Morda mi to daje legitimacijo, da vas, ves češkoslovaški narod in vse državljane ostalih narodnosti prosim, da se pri opravi države spominjate tega, da se države očuvajo le z ideali, na katerih so zglajene. Jaz sam sem se tega vedno zavedal. Mi potrebujemo dobro zunanjo politiko, v notranjosti pa pravičnost napram vsem državljanom brez ozira na to, katere narodnosti so. Kad bi vam še rekel, da priporočam dr. Beneša za svojega naslednika. Z njim sem skupaj deloval v inozemstvu in doma ter ga poznam. Imam polno zaupanje, da bo vse šlo dobro in ako Bog da, bom še nekaj časa mogel gledati kako vršite svoje delo. Vas, gospod ministrski predsednik, prosim, da vzamete mojo resignacijo na znanje in da odredite, kar je potrebno.« Prezidentovo ustno potrdilo S tem je dr. Šamail končal, se obrnil k prezidentu ter ga vprašal: Pravilno, gospod prezident? Da, je odgovoril z mirnim glasom prezident dr. Masarvk. KanceJar dr. šamail je dodal: Blagovolite, gospod prezident, potrditi, da je to pravi izraz vaše vodje. Prezident dr. Masaryk je z jasnim glasom odgovoril: Da Nastala je kratka tišina, ki jo je prezident prekinil z besedami: »Gospoda, izvolite sesti.« Vsi navzoči so posedli okrog mize. Zahvala predsednika vlade Besedo je povzel predsednik vlade dir. Milan Hodža, ki je dejal: »Gospod prezident, hočem vam tolmačiti zahvalo vse republike in vsega naroda za vse, kar ste storila za narod in aa republiko. Najplemenitejši zakon naše države se glasi: »Tomaž G. Masa-ryk si je stekel zasluge za državo.« Stekel sd je zasluže za državo, kakršno si predstavljamo z vsemi njenimi moralnimi nalogami. T. G. Masaryk si je stekel zasluge za pravičnost, za pravico, za revne, za slabotne. Ako se vam naj danes zahvalim, sem v zadregi, ker ni besedi, ki bi bile primeren izraz te zahvale. Jaz in mi vsi se vam hočemo zahvaliti na drug način in menim, da govorim v imenu nas vseh v tej republiki: Zahvalili se vam bomo s tem, da bomo očuvali, kar ste vi ustvarili. Vi ste osvobodili narod, dalii državi ustvarjajočo misel. Mi bomo to vašo državo očuvali. Jamčimo za to, da bomo storili vse, da bo vaše delo vedno ohranjeno. To bo naša zahvala in prosim vas, da tudi po vašem odstopu ostanete še nadailje na čelu našega naroda.« Predsednika senata in poslanske zbornice Predsednik poslanske zbornice Jan Maiypeter je v imenu Narodne skupščine izrazil iskreno obžalovanje, da g. Ma-saryku v visoki starosti ni bilo dano toliko telesnih moči, da bi mogel ostati na svojem mestu. »Prosili bomo usodo, da bi vas ohranila kolikor dolgo mogoče. V spominu naroda pa boste g. prezident ostala za vso bodočnost kot prezident osvoboditelj.« Predsednik senata dr. Soukup, se je dolgo boril z gin jen ostjo, preden je obvladal svoj glas. Dejal je med drugim: »Mi nimamo nobene druge želje, kakor da nam ostanete ohranjeni do skrajnih mej človeškega življenja in dia ste nam, kar ste nam bili od naše mladosti: učitelj, svetovalec in voditelj.« Resnost trenutka se je globofeo doj-mila vseh naivzočih. Razgovor v slovo Oficielnemiu aktu je sledil kratek razgovor. Prezident je omenil, da mu zdravstveno stanje po njegovi zadnji bolezni nekaj časa ni dovolilo, da bi delal. Opomogel se je sicer nekoliko, toda sedaj je postalo zopet slabše. Navzoči so opozorili na mnenje zdravnikov, ki si obetajo zopetno znatno zboljšanje. S presrčnimi besedami se je nato prezident poslovil od svojih gostov. »Če bomo potrebovali nasvetov, bomo še prišli k Vam« je izjavil ministrski predsechrk dr. Hodža, ko mu je prezident podal roko. »Jaz pa odslej ne bom potreboval nobenega svetovalca«, je odgovoril smehljaje prezident- »Zato pa jaz«, je pristavil ministrski predsednik. V spremstvu članov svoje rodbine se je prezident umatkmil v svoje stanovanje. Predsednik vlade in oba predsednika narodnega predstavništva so se takoi odpeljali nazaj v Prago. Prezidentsko oblast prevzela vlada V predsedništvu vlade je bal zbran ministrski svet, kateremu je predsednik vlade dr. Hodža prečita! ostavko prezidenta, naikair je billo izdano Službeno sporočilo, da do izvolitve novega predsednika vrši prezidentsko oblast vlada republike. vanski veji, češkoslovaška in jugo« slovenska, na sebe prevzeli zgodovin« sko nalogo, s svojim delom za lastno kulturno, socialno in gospodarsko po« vzdigo, s svojo miroljubnostjo, a tudi s svojo krepko odločnostjo dokazati pozitivno vrednost slovanstva za bo« dočnost človeštva. Globoka žalost navdaja ves češko« slovaški narod ob odhodu velikega pre« zidenta, s katerega osebnostjo so za večno združeni spomini na najbolj tra« gično trpljenje in najveličastnejše tri« umfe nove češke zgodovine. Kakor bu« den varuh nad usodo svoje nacije je v besedah slovesa odhajajoči prezident še enkrat potrdil pred narodom veliko resnico, da bo njegova država živela in napredovala, če ostane zve«ta ideji, v katere duhu je bila rojena. Tn v skr« hi, da njegovo delo najde vrednega na* daljevalca je izrekel željo, da mu bodi naslednik dr. Beneš. izvrševalec njego« vih idej od onega trenutka, ko so se v emigraciji pričele izoblikovati kakor fata morgana prve konture bodoče ne* odvisne m samostojne češkoslovaške države. Iz zatišja gradiča Lany pri Pragi bo mogel prezident Masarvk mirno po« smatrati nadaljnji napredek svojega naroda in njegove države. Večer živ« ljenja mu bo obzarjala zavest, da je kakor malokdo do k^aja izpolnil svojo dolžnost in da je delo. ki ga je dovr« šil, trdna, solidna, vekovita zgradba, domovina pa, ki njemu z vso pravico daje ime očeta, resnična mati srečnega naroda. Tn dokler br> živel češko«sIova« ški narod, ne bo obledela v njem sla« va Masarykovega imena. Službeni protokol o odstopu O državnem aktu abdikacije sta kan« celar dr. Šamal in predstojnik preži« dentove pisarne dr. Schiesl sestavila službeni protokol, ki sta ga izročila predsedniku vlade, stavljajoč mu sebe in predsedniški urad na razpoloženje. Zadnji pozdrav vojske Ko se je prezident Masaryk po izvr« šeni abdikaciji umaknil v svoje prosto« re, je stopil na balkon. Pred gradom je bila postrojeia častna straža, ki je prezidentu z orožjem in ob sviranju trobent izkazala vojaško čast. zadnjič kot aktivnemu poglavarju države. Ko se je predsednik vlade dr. Hodža vračal v Prago, je grajska straža tudi njemu izkazala vojaške časti. Pred predsedništvom vlade vrši od danes popoldne vojska častno službo. Globok vtis v narodu Praga, 14. decembra, h. V Pragi, kakor tudi po vseh drugih krajih ČSR, je danes ves dan jako živo. Zlasti v prvih popoldanskih urah so se zbirale na raznih točkah mesta velike množice v napetem pričakovanju, da slišijo službeno obvestilo o resignaciji prezidenta Masa-ryka. Posebno živo je bilo pred predsedništvom vlade. Tam je točno ob 2. popoldne na poslopju zaplapolala zastava prezidenta republike, znak, da je oblast državnega poglavarja prešla, kaikor to ustava določa, do izvolitve novega predsednika na državno vlado in njenega šefa. Za četrto uro je bil napovedan govor predsednika vlade dr. Hodže po radru. Na mnogih krajah so bili postavljeni zvočniki. V tihi resnosti so se zbirali pred njimi tisoči ljudi Pričetek govora predsednika se je zavlekel, šele proti pol peti se je zaslišal glas predsednika dr. Hodže: »Sporočiti imam češkoslovaškemu narodu žalostno vest...« Predsednik vla.<'f je maito prečita! sporočilo o izvršeni resignaciji prezidenta Masa-ryka_ Masarykove besede ob njegovi ostavki so napravile n aves narod nepopnsno globok vtis. Kakor vedno je sivolasi prezident tudi tokrat lapidarem v svojih stavkih in do dna iskren v svojem sporočilu. Povedal je narodu, da smatra svojega dolgoletnega najožjega eotrud- nika ministra dr. Edvarda Beneša za svojega najbolj vrednega naslednika in za sloves pri odhodu z najvišjega mesta države je svojemu narodu še enkrat poklical v spomin, da more država živeti le na osnovi ideje, iz katere je nastala. Po prečiitaaiju službenega komunikeja je predsednik vlade v kratkem, mojstrskem govoru v slovaškem jeziku dal izraza hvaležnosti in l jubezni naroda napram bivšemu prezidentu in čuvstvom valje in vere v bodočnost narodne države. V njegovem glasu se je odražala globoka ginjenost, ki se je prenesla tudi na poslušajoče množice in ko je po njegovem govoru zadonelia iz zvočnikov državna himna, so mnogi plaikali. Sklicanje narodnega predstavništva Praga, 14. decembra. w. Ministrski predsednik dr. Hodža je sklical narodno predstavništvo za volitve prezidenta in za zaobljubo za sredo pol 11. dopoldne v dvorano kralja Vlad is lava na Hrad-čanih. Darilo »ustanovitelju države" Praga, 14. decembra, AA. Na današnji seji vlade so sklenili predložiti parlamentu zakonski predlog, po katerem bo predsednik Masaryk do smrti užival svojo dosedanjo civilno listo in imel dvorec Dany za dosmrtno rezidenco kot »ustanovitelj čsl. države«. Politična amnestija Poslednji predsedniški akt prezidenta Masaryka Praga, 14. decembra, g. Politična amnestija, ka jo je prezident Masaxyk proglasil kot zadnji uradni akt določa da se ukinejo ali sploh ne uvedejo kazenska postopanja za delikte po zakonu o zaščiti države. Zločini po tem zakonu so od amnestije izvzeti, če ee krivci skrivajo ali so se z begom v tujino kazni umaknili. Enako velja tudi za zločine vohunstva v vojaškem ali finančnem pogledu. Amnestija ae nanaša tudi na vse delikte po zakonu o tisku. Vsled amnestije bo izpuščenih tudi več članov parlamenta, pristašev Henleinove stranke, in štirje komunisti: vsi bodo mogli glasovati že pri predsedniških volitvah. Predsednik vlade govori v radiu Praga, 14. decembra, g. V češkoslovaškem radiju je imel ob pol 5. popoldne ministrski predsednik dr. Hodža nagovor, v katerem je med drugim izvajal: Od obnove naše državne samostojnosti ni bilo nobenega dogodka, ki bi tako globoko posegel v naša čustva in našo usodo. Zaman je bilo moje prizadevanje, da bi g. prezidenta odvrnil od namere, o kateri me je obvestil že 21. novembra na gradu Lany. Meni je pripadla naloga, da sem slišal trudne, toda odločne besede o tem njegovem sklepu, ki ga je, kakor je sam rekel, storil že davno in ki je nepreklicen. Jaz sem takrat preživel ono. kar preživlja danes ves narod. Rekel sem g. prezidentu, da bo med vsem narodom zavladala žalost in tužno sigurnost imam. da sem v tem hipu zvest tolmač vsega naroda, ki gioboko žaluje. Tomaž G. Masaryk ni bil samo naš prezident, temveč je bil naš učitelj in naš vodja v boju, ki ga je vodil za osvoboditev našega naroda. Toda tudi v osvobojeni državi za nas ni bil samo prezident. Srečna je država, da je imela v najgloblji moralni krizi na svetu v njem tako dragoceno moč, ki je združevala vse dele aar-oda. vse sestavne dele države, vse člane češkoslovaške demokracije, kajti tudi demoKracija potrebuje avtoritete. Cirn globlje prodre demokracija v vse plasti naroda, tem trdnejša je njena disciplina, tem bolj odkritosrčna je jasnost njene lastne moralne avtoritete Naš narod se je nekaj sto let boril proti tuji avtoriteti, ki si je hotela izsiliti pokornost z ostrino bajonetov. V prostovoljni disciplini in popolni udanosti smo se mi vsi priključili lastni avtoriteti, oni avtoriteti, •ki je organično spojila našo obnovljeno dr- žavo. Ta avtoriteta zapušča najvišja mesto v češkoslovaški republiki v času, ko je že opravila najbolj dragoceno državotvorno delo za njo. Masaryk zapušča Hradčano v času, ko nihče ne dvomi več, da sta naš narod in naša država že davno premagala svojo kritično dobo. Češkoslovaška država ne bo ničesar zapravila od svoje dedščinc in bo ohranila nedotaknjeno svojo mednarodno pozicijo. Po ustaivi preSde ekseten*m», oblast prezidenta aa vtlado^ kair ponnem samo prevzem njegovih uradnih funkcij, Neuradne funkcije pa bomo premeM samo Po s>e4bi mmiljivo vso, vsak izmed nas na mestu, ki miu ga je odreiiia tjudeba vodja-Prevzamemo nalogo, da bomo to drtarro privedli do jas® iih im vzvdšemih ciljev in po aanesiljivih potih tu/di v ča&u. ko Me-saryk ne bo več prezident. prezident zapušča Hradčane, tod. ostal bo v Lanih in nam je sporočil: xA£o Bog da, vas bom še nekaj časa opaBorval, kako boste delali«. Obljutbiimo prezMeatu Masaryku svojo hvaležnost Najbolj, hvaležne se bomo izkazaii, č« bomo obljabL li, da bomo zvesta njegovim tradicijami, zvesti kategoričnim zahtevam č&ove&ke m demokratične soJidarnosti nas vseh v tej državi. Mi zaupamo popolnoma vase, da bomo Po vseh preizkušaujah prvih VI let obnovLjene lastne državne samostojnosti, sigurno vodili naš narod, kajti naša ljubezen do države bo zmerom vefcja kot naše sovraštvo do nasprotnikov. Za vse narode v tej drftavl je danes najplemenitejši e*lj ln mora ostati tndl aa vselej: >Bod.1rmo vredni ervojega prvega prezwien-ta danes in v bodoče!«. Nova španska vlada brez Gll Roblesa Madrid, 14. decembra. w. Nova španska vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in minister za notranje zadeve Portela Valladores (neodvisen); zunanje zadeve: Martinez de Velasco (agrarec); vojska: general Mollero (neodvisen); mornarica: admiral Sallas (neodvisen) ; finance: Chapaprieta (neodvisen) i delo: dr. Adfredo Martine« (liberalni demokrat); javna *sla: CiriHa del Rio (protjre-sivist); kmetijstvo: de Ca^loblanro (radikal); prosveta: Manuel de Becera (rad:>al). brez portfeia: Rahola (regionalist). Najmočnejša stranka v parlamentu, ka- toliška ljudska akcija, v novi vladi ni zastopana. Tudi zelo šibka udeležba radikalov kaže očividno. da je ta stranka zaradi številnih škandalov zadnjega časa Se preveč obremenjena. Ker je finančno ministrstvo prevzel Chapaprieta, sklepajo, da ee bo nadaljevala začeta finančna in gospodarska sanacija države. Novi ministrski predsednik Valladore9 je izjavil zastopnikom tiska, da ima vsa pooblastila. da lahko vsak čas razpusti parlament. Vlada bo skušala delati s parlamentom, če bi se pa pokazalo, da lo ne gre, bodo razpisane nove volitve. Pariški predlogi mrtvorojeno tiefe Splošno pričakujejo, da bo svet Društva narodov odklonil pariške mirovne predloge kot nezdružljive s kolektivno varnostjo ženeva, 14. decembra, o. Vsebina pariških mirovnih predlogov je izzvala v vseh tukajšnjih krogih silno presenečenje. Odpor proti tem predlogom je tako narasel^ da jih označujejo zgolj Se za mrtvo črko na papirju in za mrtvo rojeno dete. Sedaj ne more biti niti govora več o tem da bi moglo Društvo narodov te predloge osvojiti kot osnovo za mirovna pogajanja, ker v nobenem primeru ne bo mogoče dobiti pristanka vseh članic Društva narodov, kakor predpisuje statut Društva narodov. S tem. da so manjše države izsilile obravnavo tehe prdlogov v svetu odnosno v plenumu Društva narodov, je njihova usoda tudi že zapečatena. Pri današnjih posvetovanjih so posamezni delegati zlasti opozarjali, da bi pomenilo sprejetje teh predlogov ne samo konec kolektivne varnosti, ki sloni na paktu Društva narodov marveč tudi neizogiben razpad Društva narodov samega. Docela je izključeno, da bi bilo mogoče pariškg predloge spraviti v sklad z določbami člena 10. pakta Društva narodov, ki določa, da Društvo narodov kolektivno jamči za nedotakljivost mej vsake posamezne svoje članice. Splošno pričakujejo da bo seja sveta Društva narodov, ki se bo sestal prihodnjo Bredo, zelo viharna. Ker je Abesinija pariške predloge že odklonila, nihče ne dvomi. da jih bo zavrnilo tudi Društvo narodov. Kako so v Italiji sprejeli mirovne predloge Rim. 14. decembra. AA. Današnji listi so že objavili prve komentarje o pariških mirovnih predlogih. »Messaggero« pravi, da niso opravičili prevelikega optimizma, pa tudi ne posebnega pesimizma. Trenirani optimizem francoskih listov ne more Je sam po sebi rešiti cele vrste teža", ki že obstojajo, in ne odpraviti ovir, ki jih postavljajo razni sankeionistioni fanatiki, zbrani v Ženevi, ki so dejansko sovražniki Italije in fašističnega sistema. Predloge bo treba preučiti v mirni atmosferi in z vso objektivnostjo, vprašanje je pa, »li taka atmosfera sploh obstoja. V Angliji so pričali nasprotnih ponnrjenjj med Itaiiio in Abesinijo veliko akcijo, ki jo podpirajo zlasti nekateri anglikanski škofi. V Franciji so neumorno na delu komunisti, socialisti in ievo krilo radikalnih socialistov, v mnogih dnisrih državah pa so se vrgli na delo vsi ?ctifašistični elementi. Le spričo niiho-ve akcije lahko abesinski cesar utemeljuje svoj negativni odgovor na pariške predloge. Zato se more pričakovati, da bodo po-ga>iania trajala zeio doluo. Sološno prepričanje je. da bo prva reakcija na angleške m francoske predloge zahtevala, nnj se pojasnilo nekatere točke predlogov. Kar se tiče abesinskega kori- dorja. vztraja Italija pri sporazumu, ki je bil sklenjen 7. januarja s Francijo glede meje med Eritrejo in Francosko Somalijo. Ideja, da bi se luka Asjb popolnoma prepustila Abesiniji, je bila v Italiji sprejeta z veliko rezerviranootjo, posebno zanimanje pa kažejo merodajni kro^i za vprašanje gospodarske ekspanzije in naseljevanja v južni Abesiniji. V zvezi « tem hočejo vedeti, kakšne pravice to Italija v južni Abesiniji sploh dobila. Pravijo, da je abesinska vlada gospodarsko eksploaiacijo tega ozemlja odstopila Rickettu po znani pogodbi z dne 30. avgusta. Italijanska vlada proučuje sedaj pariške predloge s tehničnega stališča. Angleški glasovi o nerazpoloženju v ženevi London, 14. decembra. AA. ženevska poročila londonskih listov so vsa brez izjeme zelo pesimistična. »Times« izraža splošno sodbo, da smatrajo v Ženevi pariške mirovne predloge že zdaj kot »mrtvo črko na papirju«. Ta načrt je na vsem svetu razen pri Italiji doživel tako slab sprejem, da slabšega ni mogel. »Daily Herald« govori o načrtu za oropan je države, kakršnega v več j. m obsegu še ni bilo«. »Daily Telegraph« meni, da bo svet Društva narodov najbrže sklenil poostritev sankcij proti Italiji. Posebno se odpor čuti pri malih državah in Rusiji Krogi, ki eo v tesnih zvezah z Rimom, misijo, da bo Mussolini pristal na pariške predloge kot izhodišče za nadaljnja pogajanja, da bi tako dosegel odgoditev poostrenih sankcij. Med tem bi maršal Bacloglio mogel izvo-jevati veliko zmago in bi se Mussolini jev položaj tako okrepil. »News Chronicle« poroča iz Ženeve, da je tam nezadovoljstvo v glavnem naperjeno zoper Veliko Britanijo. V nasprotju s temi poročili poroča Reu-terjev urad iz Ženeve, da v poklicanih krogih ne dvomijo da bo pariški načrt na seji sveta DN doživel dober s->.reiem, čeprav ne bo soglasno sprejet. Vse kaže. da bodo predlagali tak postopek.-s katerim se bodo izognili neposrednemu g'asovanju. Verjetno je. da bo Laval predlagal ustanovitev novega odbora, ki naj prouči vse predloge. Sestanek Lavala s Herriotom Pariz, 14. decembra, w. Ministrski predsednik Laval je dopoldne prispel iz Ženeve v Lyon) kjer je im%l z radikalnim voditeljem ministrom Herriotom daljši razgovor. Zdi se ,da se je zdelo Lavalu potrebn^ razjasniti stališče, ki ga je zavzel Herriot pri napadih na zadnjih zborničnih sejah proti pariškim načrtom za ureditev itali-jansko-abesinskega spora. Laval se bo še nocoj vrnil v Pariz. za Čiščenje in obnavljan/e krvi je PLAN INKA zdravilni čaj dober regulator. Radi tega učinkuje 6-12 tedensko zdravljenje s PLANINKA-čajem BAHOVEC izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja ln napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. Zahtevajte v lekarnah izrecno PLAN IN KA-čaj BAHOVEC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov proizvajalca: GZZEBSa N s> Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana Kongresni trg. Reg. S. br. 14212/10. VII. 1931. oare pred ostavko? Naraščajoč odpor proti Hoarejevi politiki popuščanja napram Italiji London, 14. decembra, o. Po objavi pariških predlogov sc je napetost v Angliji tako poostrila, da se širijo celo glasovi o krizi vlade. Tako v parlamentarnih krogih kakor v tisku je danes zavladalo še večje nerazpoložen je proti pariškim predlogom, ki jih soglasno odklanjajo. V vladnem taboru samem vedno bolj uvidevaio, da je politika, ki jo je ubral Hoare, docela nevzdržna. Danes popoldne so se razširile vesti, da bo moral Ho»re podati Ostavko. Kot njegov naslednik se že označuje bivši zunanji minister sir John Simon. „ Pozornost je zbudila tudi Baldwinova izjava v spodnji zbornici, češ, da je prepričan. da bi biLa vsa angleška javnost na strani vlade, če bi smel govoriti. Današnji »Times«, pa tudi drugi lista sklepajo iz tega. da so ee morali odigrati za diplomatskimi kulisami izredno važni dogodki, ki so dovedli do tega. da je Hoare pristal na Lava1ove zahteve. »Times« domneva, da je treba iskati vzroka zato v grožnjah Mussolini ja, da bo smatral razširjenje sankcij za petrolej za casus belli, česar se je Hoare zbal. ker mu je tudi Laval zagrozil, da v primeru spopada z Itaiiio ne sme računati na podporo Francije. »Dai'y Te-legranh« zavrača tudi vsako popusti iivo^t iz takih razlogov, naglašajoč. da je Anglija dovolj močna, da bi mogla tudi sa^n obračunati z Italijo. Angleška Bela knjiga o abesinskem sporu London, 14 decembra. w. Dopoldne je bila objavljena Bela knjiga, v kateri so natisnjene vse listine s predlogi za ureditev italijansko-abesinskega spora Bela knjiga vsebuje tudi naslednjo brzojavfco zunanjega ministra Hoareja z dne 10. t. m. angleškemu poslaniku v Addis Abebi: Blagovolite zastaviti ves mogoči vpliv, da bi pridobili cesarja, naj predloge prouči skrbno in dobrohotno ta jih ne odkloni kar na kratka Prepričan sem »amreč, da bo dokazal ponosno svoje državniške sposobnosti, če se bo zavedel koristi in umestnosti pogajanj o teh predlogih, po katerih bi lahko imel trajne koristi.' Povratek Edena v London Pariz, 14. decembra w. Angleški mini-ter za zadeve Društva narodov, lord Eden, je prispel iz ženeve v Pariz in nadaljeval potovanje v London. Turški zunanji minister v Beogradu Beograd, 14. decembra, p. Nocoj ot> 22. je prispel na potu v Ženevo v Beograd turški zunanji minister dir. Tevfik Ruždi Aras. V Beogradu se bo ustavil za en dan ter bo imel pri tej priliki razgovore s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem. Ruž-<34 Aras potuje v Ženevo, da bo prisostvoval zasedanju sveta Društva narodov, kjer bo zastopal Balkansko zvezo. Iz prometne službe Beograd, 14. decembra, p. Prestavljena sta v delavnico državnih železmic v Mariboru višja pristava Dimitrije D^mitrije. vič'in Branislav Zdravkovič, doslej v \i. šu. Iz poštne službe Beograd, 14 decembra, p. Premeščen je poštni manipuilant Alojzij Adamič iz Kranja T Sodražicoi Beležke Nove občinske volitve v osmih občinah »Službeni list« banske uprave objavlja pet odlokov bana dr. Natlačena, s katerimi se odrejajo za nedeljo, dne 19. januarja 1936, občinske volitve v Občinah Brezovica, Lescei, Begunje, Mošnje, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Tomišelj ln Zagorje ob Savi. Razpis novih občinskih volitev se utemeljuje v odlokih z naknadnimi preko-masacijami prizadetih občin. Iz občine Brezovice je bila izločena bivša občina Log. Na Gorenjskem je bila iz delov občin Lesc in Mošenj ustanovljena občina Begunje. Dosedanja občina Polskava je bila razdeljena v dve občini, v Spodnjo in Zgornjo olskavo. Občini Tomišlju je bila priključena katastralma občina Jezero iz preserske občine. Iz občine Zagorje ob Savi končno sta bila Sv. Planina in del Sv. Urha priključena Trbovljam. Posl. Lukačič med volilci Narodni poslanec za ljutomerski srez Avgust Lukačič je imel pretekli teden dva lepo uspela sestanka članov JNS v Verže-ju in na Moti. Na obeh sestankih je podal obširno poročilo o političnem položaju ter zlasti izčrpno razpravljal o potrebi nujnih ukrepov za omiljenje gospodarske krize. S posebnim zanimanjem so spremljali zborovalci poročilo o stvarnem parlamentarnem delu Neodvisnega poslanskega kluba. Po govoru poslanca se je razvila na obeh shodih živahna debata, v kateri so izrazili posamezni člani željo, da se čim bolj poživi delo nacionalistov med narodom in da se čvrsto nadaljuje akcija, za-početa s pohorsko deklaracijo. Afront dr. Ogrizka Iz Celja nam poročajo: že dalje časa se je govorilo po Celju, da med pristaši JRZ v Celju in oko'ici ni pravega soglasja in da so razdeljeni v dve skupini. Na eni strani so tako zvani konservativci, na drugi strani pa skupina dr. Antona Ogrizka, predsednika celjskega Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FR ANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl reg. a br. 164S5/95 mestnega odbora, podpredsednika celjske sreske in predsednika šmarske sreske organizacije JRZ. V četrtek zvečer je prišlo na seji mestnega odbora JRZ v Celju do preloma. Dr. Ogrizek je z večino ostalih članov odbora podal ostavko. Ob enem je odložil tudi funkciji podpredsednika celjske in predsednika šmarske sreske organizacije JRZ- Pri patomajskih volitvah je dr. Ogrizek, kakor se bodo čitatelji še spominjati, kandidiral v šmarskem srezu na listi Hodžerove Narodne stranke, ki pa ni bila potrjena. Katoliška akcija in politične stranke v Sloveniji Zagrebški »Obzor« javlja iz Ljubljane, da se v vrstah slovenske duhovščine z nestrpnostjo pričakuje povratek škofa dr. Rožma-na iz Združenih držav. Po njegovem povratku se namreč pričakuje, da bo izdal de-finitiven odlok o sodelovanju katoliške duhovščine in članov »Katoliške akcije* v političnih strankah. V dravski banovini je nastala v tem pogledu po informacijah »Obzora« prava zmeda. »Katoliška akcija« namreč izrecno prepoveduje svojim članom in prav posebno še duhovnikom sodelovanje v strankarskih borbah, posebno še, če stranke. pri katerih sodelujejo, niso povsem katoliške in nimajo sail tudi to vest prejel od te strani. Klerikalni „razkolniki" Razdor, ki se je pojavil v klerikalnem taboru zaradi organiziranja krščansko socialnega delavstva, se nadaljuje v nezmanjšani meri. »Slovenec« bi si očividno rad ohranil videz nevtralnosti, pa molči o njem. Tem bolj zgovorna je »Delavska pravica«, glasilo Jugoslovanske strokovne zveze. Tudi v svoji najnovejši številki bere hude levite gospodom, ki niso zadovoljni z njenim delom, ter jim očita, da šarijo okoli s papeškimi okrožnicami o krščanskem socializmu, ne poznajo pa njih vsebine, kaj šele da bi jo izvrševali. Svetuje jim, naj raje pomagajo spraviti te okrožnice v življenje z organiziranjem krščanskih delodajalcev, namesto da »razbijajo 40 letno delo v krščanski strokovni organizaciji. Tu je polje dela za vse dobro hotele, Jugoslovansko strokovno zvezo Pa pustite pri miru!« K stvari se je oglasil tudi stari organizator in voditelj klerikalnega delavstva, bivši minister g Jože Gosti ona:čar. Nagnal je organizatorje nove delavske organizacije kar z : razkoiniki« ter označil njihovo delo za žalostno tn smešno ob enem. »Gospodje ustanovitelji Zveze združenih delavcev«, je msd drugim napisal, j>se menda ne zavedajo, da s takim početjem rušijo delavsko moč in krščansko fronto. V JSZ organizirano delavstvo ne bo šlo nikomur na lim. Le kak slabič se bo morda dal pregovoriti za izdajo svoje organizacije. Saj se je še jned dvanajstimi apostoli našel Juda. ki je Izdal svojega učenika Razkola ne potrebujemo, ker more le slabiti in škodovati, zato ga odločno z vsemi silami odbijamo«. Božične podpore senata Beograd, 14 decembra. AA. Glede na težke gospodarske razmere, v katerih živi prebivalstvo, je senat vzlic dokaj znižanemu proračunu uvedel še znatno varčevanje, ki je omogočilo, da se iz tako nastalih proračunskih prihrankov za leto 1935 podeli večja podpora tistim, ki jim je ta podpora posebno zdaj pred božičnimi prazniki najbolj potrebna- Senat je zato odredil znesok 130.000 Din. ki se takole razdeli: vardarski banovini za poplavljene« 50.000 Din. beograjski občini 25.000 Din, splitski 5.000 Din, ljubljanski 5.000 Din, zagrebški 15.000 Din, cetinjski 5.000 Din. banjaluški 5.000 Din, skopski 5.000 Din, novosadski 5.0C0 Din in sarajevski občini 5.000. Ukinjen promet na progi Djevdjelija—Solun Beograd, 14. decembra. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic sporoča: 14. L m. se je začel spet celotni redni promet na progi Skoplje-Djevdjelija. Toda po poročilu grške železniške uprave je od 11 decembra dalje ukinjen ves promet na progi Solun-Djevdjelija. Najlepše božično darilo RADIOAFARAT S C H A U E VELIKA IZBIRA. UGODNI POGOJI! T E H N I w JO S. BANJAH LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20 Telefon: 34-18. G. dr. Kukovec kot delegat — S i Dne 27. oktobra je bila ▼ Zagrebu konferenca predstavnikov onih pristašev bivše SDS, ki podpirajo politiko dr. Mafika. Te konference se je udeležil tudi g. dr. Veko-slav Kukovec iz Maribora, čeprav je menda že pred desetimi leti izstopil in SDS in bil pozneje davidovičevec; sedaj pa je prišel v Zagreb kot »delegat«. V tiskanem poročilu, ki je bilo pred kratkim izdano o tej konferenci, čitamo, da je delegat dr. Kukovec »u kračem govoru pri-kazao položaj u Sloveniji, gdje je osobito težak položaj samostalnih demokrata... Opisuje, kako je v last povodom izbora progoni-la opoziciju, tako da se ni sami kandidati nisu mogli micati. Ističe da je najviše smet-nja pravio disident dr. Kramer (prisutni protestiraju: Dole Kramer'•). Usprkos nasilja opozicija je tamo (u Sloveniji) ipak dobila 23.000 glasova i dva mandata-« Seveda so zbrani gospodje dobro vedeli, kdo je vodil petomajske volitve, in g. dr. Kukovcu. ki živi v Mariboru, torej v dravski banovini, je gotovo tudi znano, kdo je bil v Sloveniji volilni komandant, kdo odgovoren za metode, ki so se uporabljale, in koliko je mogel biti pri tem »vmešan di- sident dr. Kraimerc Kakor mi, tako tudi on ve, da so se petomajske volitve posebno še v dravski banovini vršile proti JSS in se posebej proti političnim prijateljem dr. Kramerja, Ako je g. dr. Kukovec resnično tako govoril, kakor čitamo v tiskanem poročilu, izdanem od samega vodstva zagrebške konference. potem je enostavno lagal. Obžalujemo, da njegovega poročila ne moremo označiti z drugo besedo. Prav originalna je tudi označba dr. Kramerja za disidenta, zlasti potem, ko so se dr. Kukovčevi pred-govorniki v svojih izvajanjih odrekli dosedanjemu programu bivše SDS, ki je bil edino upravičilo obstoja te stranke. Še posebej pikantno pa je, 5e ta Izraz rabi g. dr. Kukovec, ki s SDS že dolgo ni imel ničesar opraviti, še v času, ko je ona resnično obstojala. Nikakega razburjenja ne poznamo več, odkar pijemo žitno kavo ADKIA. Avtomatska telefonska centrala za Bled Beograd, 14. decembra. AA. V zvozi t perečimi deli je dal poštni minister dr. Branko Kaludjerčič danes zastopnikom listov tele informacije: V resoru ministrstva PTT je na dnevnem redu več perečih in velikih problemov, ki jim posvečam vso dolžno pozornost O vele važnem vprašanju reorganizacije telefonskega omrežja in o položitvi telefonskega kabla od avstrijske meje čez Zagreb do Beograda sem že pred kratkim dal izjavo. Glede radiofonije vam lahko rečem, da je to vprašanje v proučevanju pred pristojnim forumom. Vse druge časopisne vesti o tem so netočne. Lahko vam še enkrat izjavim, da bo po vsestranski proučitvi vprašanja naše radiofonije sprejet samo tak sklep, ki bo zavaroval vse koristi naše države in ustregel vsem mnogostranskim potrebrm sedanjosti glede radiofonije. Avtomatske telefonske centrale xa Bled, Jesenice, Bohinjsko Bistrico, Lesce in Radovljico so med seboj povezane s potrebnim številom posebnih prog in tvorijo avtomatsko skupino central. Nabava teh central je bila zelo ugodna (578.000 Din), proračun pa je zanjo imel pripravljenih 1,600.000 Din, to je okoli 1.900 Din za številko. To pomeni rekordno nizko število v primeri s sedanjimi nabavami avtomatskih telefonskih naprav v naši državi. Celotni troski za zgradnjo potrebnih linij in za nakup velikega modernega poslopja za pošto na Bledu bodo znašal: okoli 2.250.000 Din Vsa dela bodo končana do 1. maja 1936. ko bo ta avtomatska centralna siku-pina izročena prometu. Instalacija te skupine avtomatskih central pomeni za našo državo zanimivo novost in prvi poskus za izvajanje skupinskega avtomatiziranja vseh naših telefon- skih central z majhnim številom naročnikov. Vsi naročniki vsake od teh central se bodo lahko poklicali s tremi številkami avtomatsko brez posredovanja telefo-nistke, a ne samo med seboj, temveč tudi z naročniki vseh drugih krajev v tej skupini, kakor da bi bili vsi povezani v isto centralo. Vsak naročnik ima v svoji centrali števec za razgovore, ki pdše, koliko razgovorov je imel katera naročnik z naročniki drugih avtomatskih central in kako dolgo je kateri razgovor trajal: iz tega se bo potem računala taksa z® razgovore med posameznimi kraji, ki ne spadajo v področje krajevnega prometa. Krajevnih razgovorov med naročniki iste centrale števci ne bodo beležili. Koristi, ki jih imajo i naročniki i poštna uprava od takšne inštalacije, so očitne. Z njo bo — in to je za Bled najvažnejše — zagotovljen nepretrgan telefonski promet podnevi in ponoči, kar je pri majhnih centralah x ročnim posredovanjem zvez nemogoče brez znatnega povečanja režijskih izdatkov za 06ebje, razsvetljavo, kurjavo itd. Razen tega se zahtevane zveze dosežejo brez čakanja. To bo brez dvema vplivalo tudi na povečanje števila razgovorov in s tem tudi na povečanje dohodkov. Ker je v naši državi zelo velriko krajev t majhnim številom naročnikov, katerih interesi zahtevajo nepretrgano telefonsko službo in kei razen tega tudi javna korist terja takšno službo. kjerkoli je le mogoče, je želeti, da se takšne skupine avtomatskih central instalirajo v kar največjem številu v vsej državi. Instalacija blejeike avtomatske telefonske skupine je prvi korak na poti do dokončne avtomatizacija vsega omrežja. Volitve na Jeiici Danes bodo na Ježici pri Ljubljani občinske volitve. Naravnost cirkuška reklama, ki jo dela »Slovenec« za listo g. Severja tja na eni strani dokaz, da njegovim ljudem ne gre za to, kdo in kako bo v bodočih treh letih vodil gospodarstvo ježemske občine, marveč predvsem za to, da dosežejo strankarsko politični uspeh. Na drugi strani pa je iz te bučne reklame razvidno tudi to, da si gospodje nikakor niso tako gotovi zmage, kakor to skušajo dopovedati volilcem. žalostno Je le, da »Slovenec« ne agitira v pozitivnem smislu za listo g. Severja, marveč pred vsem s tem, da biati nasprotnike te Bate. S svojimi napadi ubija možnost znosnega sodelovanja in sožitja med občani ter povzroča med njimi sovraštvo. Bilo bi res čudno, da bi si ugledni gospodarski ljudje, ki iz tega ali onega razloga nočejo za župana g. Severja, izbrali za kandidate tako slabe ljudi, kakor bi jih rad iaslikal »Slovenec«. Nasprotno pa je res, da je lista g. Dovča sestavljena iz sposobnih, samostojnih in uvidevnih občanov. ki uživajo splošno zaupanje in nudijo popolno jamstvo, da bodo to zaupanje upravičili s svojim delom, ako bodo volilci danes izbočili ročino v njihovo upravo. Novosad-ka vremenska napoved za nedeljo: oblačno in megleno, ponekod dež in snec. Temperatura ?e bo dvignila. Dunajska vremenska napoved za nede. 1 jo: Večinoma oblačno, temperatura malo spremenjeni Zjutraj mraz, podnevi okoli ničle. Ponekod bo morda snežilo. Zima prthaja — . Menjajte olje f NOVI SINGLE SHELL ZDRUŽUJE NAJNOVEJŠE REZULTATE VEDE IN EKONOMIJE. laši kraji Na Brdu v Ziljski dolini in ljudje človeškega blaga delujejo z vsemi tehničnimi sredstvi, celo z letali. Ljudje, Jol ee zaupajo tak ion tihotapskim družbam, so izročeni na milost in nemilost njihovemu izkoriščanju. Tihotapci jilh varajo in zlorabljajo, kaff se da. Pri vsem tem se pa siromaki niti pritožiti ne m<>re)o, ker bi s tem isdaii, kako eo prišSd t Ameriko. Na Podiagi uradnih wgo-toviterr ee »odi, da i'vi adaij v Ameriki kakih 400.000 vtihotapi jenih ljudi. Polici. Ja jih neprestano išče in zasleduje Kopa jih dobi, Jih brez usmiljenja iužene. bodo danes ob 10. položili k večnemu počitku voditelja koroških Slovencev Franca Grafenauerja. Veliki pokojnik ni bil samo narodni borec, bil je tudi orac In isejalec. Množice rojakov se bodo ob njegovem grobu svečano zaobljubile, da se ne bodo nikdar izneverile njegovim idealom Nova zatvornica je ločila Ljubljanico in Gradaščico Ki-kor smo obširneje poročali v četrtek, je nova zatvornica na Ljubljanici (na gpid) gotova. Vsa Ljubljanica se zdaj odteka po Gruberjevem prekopu, a skozi mesto teče zdaj le še Gradaščica. Zapornico, ki je 38 metrov široka, je postavilo šest tesarjev v 15 delovnih dneh. Ima devet zapornih vrat po štiri metre širokih, dočim jih je prejšnja v Trnovem imela deset Prepovedana dežela DajKianes se skoro nihče več ne izseljuje v Zedinjeme države ameriške, največ le oni, ki &o bili že tam, svojci taimoš-ajih izseljencev ter orni, ki se vračajo od obisSca v stari domovini USA je danes prepovedana dežela v pravem pomenu besede. Zanimive podatke o tem navaja ne-dajvrio >Ajmerikams>ki Sflovenec«. Minilli so .časi, ko so plule čez Atlantik ieseljeniške hwlje in vozile s seboj tisoče in ti&oče IjuKi-i. ki so v Ameriki iskal kruha. Seve. da «e vozijo Poodiini &e dianes tjakaj, pa ne siato, da bi delali in zaslužila, temveč te »na. obiisfl^«, če ima pač denar. Ameriški konzul rad na obisk«, imajo ti mogočni gospodje svoje mnenje. V vsakem takem popotniku vidijo človeka, ki bi rad ostal v Ameriki in iskal tamkaj dela. Nepopisno 6pretni &o v spraševanju; kdor ne zna dobro odgovarjati, mora brezpogojno po od>god ob meji. Toda meja USA je dolga in zato kar vabi ljudi, naj se vtihotapijo. Le ame-riško-kanadlska meja na severu je 4500 km dolga ter vodi skozi pragozgove, čez jezera, skozi prerije in čez skalnate gore-Tako mejo je seveda težko zavarovati. Zato se je na raznih krajih ustanovila posebna organizacija, ki vtihotaplja ljudi in iztisne ii njih za An je dolarje ter jih spravi na ameriška tla. Taki tihotapci Kraljestvo zlatoroga je v snegu Ze več let ni bil Bohinj tako zasnežen, kakor je letos. Nepopisen je pogled na globoko zasnežene gore, belo odete pašnike in prostrano gladino jezera, ki zrar-zuje. Nad dolino leži mir, ki oklepa misli in ne dovoli povratka spominu v vsakdanje mestno življenje. Nešteti vrhovi vabijo smučarje. V sredi tega smuškega raja kraljuje cerkvica sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Ko zahaja soince in lega mrak nad Ukan-co, se oglasi večerni zvon pri sv. Janezu in njegov glas se prijetno razlega po jezeru ter pozdravlja vse, ki so se zatekli v njegovo zavetje. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru je centralno izhodišče za izlete v Bohinjske planine, tako na Črno prst, na Rodico, na ■ KINO UNION ■ Tel. 22-21 DANES Butterfly, Carmen, Traviata, Marta! ki jih poje čudovita G B A C E M O O R E v filmu iVoc l/ti&ezfif Danes ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Vogel, Planino na Kraju, k Sedmerim jezerom, na Vogair, Uskovnioo in Rudnico. V okolici so prostrana smučišča, za pešce pa lepa šetališča ob jezeru. V hotelu »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru priredi Slovensko planinsko društvo za božične praznike smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbane. Informacije zaradi tečaja in izletov in oskrbovanih koč dobite v pisarni Slovenskega plamskega društva, palača Viktorija (telefon 20-63). Prijave za tečtj sprejema tudi upraviteljica hotela »Sv. Janeza« ga. Marica Jerajeva Vodja tečaja bo učitelj JZSS. Janez Kveder. Na sledu ponar e jalnici 20 dinarskih kovancev Ptuj, 14. decembra. Veliko senzacijo je zbudila včeraj v Ptuju aretacija dveh kočaric, Tašnerjeve Marije in njene sorodnice Pravdičeve Terezije iz Grajenščaka pri Vurbergu. Na živilskem trgu je Pravdičeva hotela kupiti od neke kmetice čebulo ter jd je dajala ponarejen 20-dinarsiki kovanec. Kmetica, opozorjena po časopisju, da so se v zadnjem času na trgu pojavili ponarejeni kovanci, je bila previdna in kovanec ob pravem času spoznjaila ter ga zavrnila. Pravdičeva se je začela hitro izgovarjati, češ da je kovanec prejela od neke stranke. Med tem pa je že pristopil stražnik in jo povabil na policijo. Tu je prišlo do senzacionalnega odkritja Pravdičeva je izdala svojo tovarišico Tašnerjevo, ki so jo kmalu izsledili in tudi njo privedli na policijo. Tašnerjeva je priznala, da je res raz-pečavala ponarejene kovance, trdila pa je, da je našla pri Sv. Martinu 30 takih kovancev in da je že skoro vse razpečala, nekaj pa, da jih ima še zakopanih doma za hišo. Pravdičevi je obljubila polovico čistega za razpečavanje. Glede na njene iz-povedbe so se napotili orožniki na njen dom, da zadevo natačneje preiščejo. Obe ženski sta aretirani. Božični dir i n d a i ! Modni f 1 a n e 1 9 Din, 'volneno 15 Din, sukno 140 cm. za kostume in plašče 291 Din in še mnogo drugega poceni. Nikdar več take pnlike! Pridite pogledati! ifi^nnvrki $ Gramozna jama — jama vseh jam Ljubljana, 14. decembra. Gramozna jama, o kateri smo zadnji čas čuii, da grade v nji našo najlepšo, najmodernejšo šolo za bežigrajski okoliš, je že od nekdaj dovolj znamenita še zavoljo neke dmige reči; zavoljo lesenih bajt, ki so si jih bili z dovoljenjem mestne občine pred leti zgradili v nji nekateri brezdomci in zavoljo bednega, zapuščenega in razpuščenega žvljenja ki ga žive ti ljudje med stenami svojih barak. Mestni socialni urad je imel svoj čas s prebivalci te jame, ki je po svojem miljeju podobna Gorkega drami »Na dnu«, čez glavo opravka, a ker je izkušnja pokazala, da huma-niteta in podpora ne moreta odpraviti vse siromaščine in zablod, so ljudje nehali zahajati na hodnike Mestnega doma in so začeli živeti po svoje kakor so pač vedeli in znali. Edini predstavnik družbe in reda, ki je kdaj pa kdaj še interveniral v Gramozni jami, je ostal policijski stražnik, ki dan za dnem prihaja od barake do barake iskat kogarkoli, ki je bila Za njim izrečena ovadba ali tiralica. Ljudje žive v Gramozni jami vse križem, da skoraj ne vedo, kdo je odkod in čigav. Malo je med njimi starih Ljubljančanov, največ pa se je najteplo mednje Bosancev in pa emigrantov iz Italije, ki si ob mrzlih ognjiščih improvizirajo rahle družinske zveze od danes do jutri, dokler se spet ne preselijo — morda iz barake v barako morda iz Gramozne jame v Sibirijo morda z ulice v arest ali bog ve kam. f Zadnjič je neka ženska v Gramozni jami praznovala svoj god. S svojimi sostanovalci je priredila majhno pojedino in popivanje ki se de zaključilo kajpak s pretepom. Nevoščljivi sosedje so godovnico in njene vesele geste ovadili zaradi razgrajanja in nasilja, nekaj udeležencev je moralo v bolnišnico, nekaj pa v ječo. Te dni je poflicija zaključila preiskavo o zadevi, ki predstavlja enega najtežjih primerov malega ljubljanskega kriminala. Kakor so na policiji izjavili, bi se v aferi ne mogel raz- OMEOA • Helvetia na obroke! Na zeljo cenik brezplačno! — nova Elida Ideal - krema. Vprašajte svojega trgovca. Poizkusite! Njen učinek Vas bo prijetno »znenadil. Zakaj to je novo na njej: Izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vteze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e I i s v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podla-ga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. NOVA m 11 DA : f,- '.. ' v;'/'* - II DEAL fj KR 1X1 MA f. V •.-•'; v ;.-~ V;' poznati niti sam Harun al Rašid — tako težko jte bilo v ovadbi ločiti krivca od tožnika. Na koncu so na kriminalnem oddelku presekali gordijski vozesl tako, da so prav vsem, ovaditeljem in razgrajačem, odmerili vsakemu po dva dni policijskega zapora- Takšna je v Gramozni jami pravica in red. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Med volkovi, jeleni in baroni Lovski spomini pokojnega Petra s Kanina | Litija, decembra Peter s Kamna, ki se je pisal za Repov-| ia» |e bil ves podoben sv. Miklavžu. Viso-I ko rasel je bil kakor smreka v gori in ra-■ven še zdaj na stara leta, ko ga je težilo ie polovico osmega križa. Bela brada mu I je padala kakor razpenjen slap po prsih. ! Kjegov ljudomil pogled in prijazna beseda. I sta ga še prav posebno priklenila k srcu naš® mladine, ki ga je prekrstila v Miklavža. A prav za letošnje Miklavževo se je ! postavil za vedno. Spomin nanj pa ostane ' živ. Bogate lovske izkušnje so ga napravile *a lovskega vodnika in njegova beseda je res kaj veljala. Od narave bister, si je posebno izbrusil Sjezik na lovskih sestankih, posebno še na pomenkih po raznih lovih. O, to mu je te k ki beseda, kadar je navil svojo lovsko latinščino ali pa odprl po>lno bisago svojih Bpominov. Naj jih nekaj otmemo pozabi! Peter je začel prenašati lovsko puško že ▼ tistih časih, ko so bili najbolj v časti taki pihalniki, ki so jih polnili spredaj- l'u-di njemu je služila puška starega tipa zelo dolgo. Odložil jo je še le konec prešnje-ga stoletja, ko je služboval v Jatni. Jatna je poseslrima dolenjskega očaka K uma in se razprostira med Svibnom, Sopoto in St. Janžem. Svoje čase je bil tamkaj lovski paradiž. V Jatni So se potikali volkovi, zašel pa je tudi medved, ki se je priklatil iz Gorjancev ali pa iz kočevskih gozdov. V tistem času je korakal Peter domov V svojo lovsko postojanko sredi Jatne. Močno je deževalo in se mu je postavil na pot volk. Do takrat Peter še ni imel take časti, da bi se pogledal z volkom oči v oči. Urno je snel svoj pihalnik z ramena, pomeril in pritisnil na petelina. Pa se pihalnik ni hotel oglasiti. Dež je bil za močil smodnik in kapico. Urno je Peter izpraznil puško, primaknil se je pod košato smreko in je na novo napolnil svojo »forderladerico«,volk ga je pa ves čas zvedavo opazoval. Pa tudi to Petrovo prizadevanje je bilo zaman. Dež mu je namočil tudi drugo polnjavo in Peter je zaman pritiskal na petelina. Volk, ki ga je zaman čakal sredi steze se je nato jeznjav potegnil v goščo. Peter je pravil kasneje o tem dogodku: >Zaradi dežja sploh nisem nikoli ustrelil prvega volka. Tistega, ki sem ga podrl kasneje, je bil že drugi. Tega sem ustrelil s »hinterladerico«, ali kakor smo ji svoj čas rekli »le faše«; kupil sem jo kmalu po tistem, ko se mi je izmuznil jatenski volk.« Po več sto >štukov«—v lovskem slovarčku pomeni to veliko in plemenito divjačino— se je klatilo po Jatni. Revir je bil last radeške graščine. Skoro nikoli s© ni zgodilo. da bi šel kak povabljen lovski gost praznih rok z lova. Saj je Peter lahko po-strelil po naročilu toliko štukov, kakor w> mu ukazali. Po 4 komade plena na dan, mu ni bilo nikoli težko dostaviti gospodarjem. Zato so ga imeli grajski tako radi, da so mu poklonili hišo. Peter Je ni potreboval, pa jo je prodal za tisočak nekemu svojemu znancu. V kumljanske lovske revirje je hodil nad vse rad takratni ravnatelj trboveljskega rudnika. Petra je posebno cenil in mu je dejal ob neki veseli priliki: »Ko ti dobil ob istem ča'su dve sporočili, da mi gore Trbovlje in da me Vi vabite na lov, pa bi se kar brž odločil za Vaše povabilo«! bilo.« Zasavski lovci so si šteli za posebno odliko, kadar se je vršil v našem koncu pogon na volkove. Tsh mrh je bilo pred pol-stoletjem dovolj in so delale preglavic i kmetom i lovcem. Saj se je upal volk celo do litijskega »predmestja.« Volčje sledi so vodile skozi Maljek in do Zagorice. V tem okolišu mu je raztrgnla zverina tri srne. Peter je brž vpoklical svoje lovske ti Polšniku. Prizadevanja naših lovcev, da bi pognali krvoločnika v večna lovišča, pa so bila zaman. Volk se je ustrašil poganja-čev in se je odselil togvekam. Svojedobno so se klatili po naših gozdovih tudi jeleni. Poslednje tri rogače so i>o-dili naši psi nekaj let pred veliko vojno, prijatelje in na desetine puškinih cevi je odšlo na zasledovanje. Sled je vodila pro- Tisti dan so se lovci zgrnili v Spilj, hrib pri Maljaku, nasproti ponoviSki graščini. Kar se je štek) tiste čase v zeleno gardo, vse je prišlo v slatenske revirje. Peter je bil komandant in je vse lepo razvrstil po hribu. Lovska sreča se je najprej nasmejala stricu Francetu iz Litije, ki se Se danes ves radosten spominja poslednjega pogona na jelene ▼ naših krajih in trenotka. ko se mu je prikazal jelen. Z drgetajočimi rokami je pritegnil puško k licu in sprožil. Petelin je udaril in stasita žival se je zgrudila »Ali si ga France?« je zavpil Peter iz bližine. »Morto. je morto!« j& zakričal ves radosten naš Litijan. Peter je bil urnih nog pri svojem tovarišu, ki je kakor zamaknjen strmel v negibno rogovilo. Jelen pa se je v tistem že opomogel od prvega strahu. V trenotku se je sprožil in je zdrvel kakor pšica po bregu navzdol proti reki Savi. Pognal se je v valovje, nato pa je izginil v ponoviške gozdove. Svojo poslednjo služto je imel Peter na bogenšperški graščini. Tedaj je živela na slovitem Valvazorjevem gradu vojvodinja Mecklenburška. Odlična gospa je preganjala najrazličnejše muhe, saj ji je bilo kot najožji sorodnici avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. vse dovoljeno. Kar si je izmislila. v vsem so ji ustregli. Grajski upravitelj je naročil nekoč Petru, naj pregleda smreke, ki jih je nekaj napadal lubadar. Peter je dal nekatera napadena drevesa podreti, lubje in vejevje pa zažgati. Odlična grajska gospa, ki se je vsekakor zelo, zelo bak za svoje dragoceno življenje, je sklicala grajsko stražo in Petra so na mestu aretirali. Iz Litije je dala takoj poklicati sodnika—saj sama ni šla v uradnih zadevah nikoli niti na okrajno glavarstvo, niti na sodišče, temveč si je dala uradnike poklicati kar na grad. Obtožila je sodniku Petra, da je hotel namenoma zažgati njeno graščino. »Strogo ga kaznujte'-« je naročila. Sodnik se je nato poslovil, Petra so odvedli orožniki. Zgodilo pa se mu ni seveda ničesar. Čim je odšla kneginja spet izkopavat starine na Dolenjsko, so izpustili »zločinca s sivo brado.« V graščinske revirje je prihajala imenitna gospoda iz vseh evropskih držav. Peter je imel priliko spoznati najrazličnejše od-ličnike prav od blizu. Nekoč se je zglasil na graščini sorodnik nemškega cesarja Viljema. Odlični mož s severa je hotel na vsak način podreti divjega petelina. Več noči sta ga naskakovala, a zaman. Lovec je bil neroda. da malo takih. Kadar sta se približala petelinu na strel, ga je Nemec že kaj polomil, da ju je ptica opazila in se spreletela. »Ne grem prei domov dokler ne ho divji petelin moj!« se je postavljal visoki gozt v gradu. Peter pa je izgubil ž njim že tri noči. Četrto noč, ko sta se spet spuščala v gozd, je Peter posadil nerodnega lovca y skritem kotičku na pelerino, kjer je sladko zadremal. Proti jutru mu je prinesel dva divja petelina, ki jih je ustrelil sam. Prešmentani gost, ki se je nato ves radosten ponašal s tujim plenom, se je v grajski družbi širokoustil: »Da, pri teh dveh sem imel srečo, ampak da mi je ušel tretji, tega mu ne odpustim nikoli« Naslednji dan je nerodni odličnik odšel prav nič odlično. Po stari navadi takih obiskov je pozabil seči v žep. No, vse drugačen je bil tisti princ s severa—ime bomo zamolčali—ki je tudi prišel nad divjega petelina. Mladi mož pa je zašel v sosednjo graščino, kjer so imeli vso noč živahno druščino, pili so, se spravili h kartam. Mladega Princa so osušili do zadnjega novčiča. Naslednje jutro, ko sta šla s Petrom v gozd, je mladeniča treslo zaradi neprespane noči. Tudi roke so mu zaradi slabosti drgetale, da ni mogel zadeti ničesar. Zato je naprosil Petra, naj mu kar sam ustreli divjega petelina. Peter mu je rad ustregel in s plenom sta se vrnila na postajo Savo. Na Štrusovem brodu je bilo treba plačati brodnino. princ pa se je brž izgovoril, da mu je na lovu padla denarnica v listje in je ni več našel. Peter je plačal brodnino tudi za svojega spremljevalca in mu je plačal tudi za vlak do Litije.Ne-kaj dni kasneje, ko se je vrnil princ domov, je prejel Peter res prinčevsko pošiljko z bogatimi obrestmi. 0 da naš Peter s Kamna je znal povedati marsikaj v čast in slavo naših lovskih revirjev, ki so bili svoje čase polni divjačine. Saj se sliši kakor pravljica, da je Peter ustrelil v eni sami sezoni 24 »štukov«: 16 srn in 8 srnjakov, 66 zajcev in 10 lisic. Flori ian iz Litije. Šajer iz Radeč, Jelenček e Polšnika in druge take korenine so takrat jagale na okrog. Zdaj so že vsi v toplem zavetju lovskeara patrona sv. Hubera. Slednjič se je k njim preselil še najznamenitejši: Peter s Kamna. Ohranili mu bomo topel spomin. —ni_ Gospodarstvo Lesni trgovci in prodncenti so zborovali Maribor, 14. decembra. Za danes dopoldne je sklicala osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani v Mariboru pri »Orlu« zborovanje članstva, pa tudi uradnikov in delavcev, zaposlenih v lesni stroki. Zborovanju, ki ga je vodil sekcijsiki predsednik, Franjo Skrbeč, je prisostvovalo nekaj narodnih poslancev G. Škrbec je poročal o težavnem položaju, v katerem je zaradi sankcij naše lesno gospodarstvo, in nato govoril o organizaciji lesnega gospodarstva Ko je zastopnik Zbornice za TOI g. Žagar pozdravil zborovalce in d*odal nekaj dobrih misli, je tzpregovorii kot zastop Zveze lesnih mdustrijcev njen tajnik g. Gor j up Govorili so še inž. Lenarčič za Jugoslovansko Sumarsko združenje o velikem narodnogospodarskem pomenu našega gozdarstva, narodni poslanec dr. Jančič je orisal prizadevanje narodnih poslancev re Slovenije, ki ne morejo zdaj ničesar doseči. Zastopnik Zveze lesnih delavcev kraljevine Jugoslavije g. Bricelj je opozarjal. da je zaradi sankcij ogrožena eksistenca 60 000 jugoslovemkih lesnih delavcev V imenu Juigoslovenako-madžarskega društva za izmenjavo blaga je izpregovo-ril inž Pahernik. za num pa v imenu mariborske podružnice Kmetijske družbe dr. Kovačič. Sledili so se drugi govorniki ter se je ob zaključku sprejela zadevna resolucija, ki se glasi v izvlečku; Vse lesno gospodarstvo dravstk? banovine protestira proti strokovno in Finančno neurejenim razmeram našega izvoza in zahteva takojšnje izboljšanje kontrole m uvedbo načrtnega gospodarstva pri izvozu in uvozu in eksportnih premij. Nadalje zahteva, da se vrši obračunavanje klirinških nakazil našim izvoznikom od Na. rodne banke po kurzu kakor uvoznikcm, pospešeno ureditev plačil naših izvoznikov na Madžarskem io jamstva za plačilo v bodoče, dalje, da stavi Narodna banka v obtok vea kontingent novčanic, ki je dovoljen po zakonu, obnovitev pravil centralnega odbora m lesno gospodarstvo in od njega predlaganega pravilnika za ekspertni »klad lesnega trgovstva, nadalje, da se uredi železniška tarifa za les, da prevozni stroSki že na 600 km vožnje ne bodo presegali vrednosti lesa, da se imenuje ▼ upravo različnih gozdov v dravski banovini tudi po en zastopnik lesne trgovine in industrije, ki ga bo predlagala organizacija. V ministrstvu za gozdove m rudnike naj ae osnuje posvetovalni propagandni odsek za pospeševanje večjega lesnega konruma ▼ državi. Ustavijo in odložijo naj se takoj vse prisilne dražbe in ekse-kucije do definitavne ureditve dolgov in pri izpremembi zakona o zaščiti denarnih zavodov in kmečke razdolžitve naj se upošteva tudi lesna trgovina in industriia. ki je prva prišla v najhu;šo krizo. Vprašanje dolžnikov naj se reši na zakoniti podlagi za vse dolžnike enako ne glede na stan. Država naj izda takoj štiri do šest milijard Din državnega denarja, da obnovi denarni obtok, izvede razdolžitev in začne dela. Zahteva se žigosanje vseh novčanic in uvedba prisilnega kroženja denarja. H koncr naprošajo zbor^valcj vse javne korporacije. msfituri'e. narodne poslance. senatorje in banske svetnike, da podpirajo borbo za ohranitev lesne trgovine, ki je velevažen predstavnik gospodarske panoge. Resolucija je bila poslana na pristojna mesta. Z občnega zborni je bila tudi po-slana vdanostn* brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Nemile! klirinški dolg je pričel nazadovati Klirinški dolg Nemčije nasproti naši državi se je v novembru dvignil za preko 70 milijonov in je v početku decembra dosegel maksimalno višino 402 milijona Din. Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju, aktivnih kliringov pa kaže, d* se je Saldo v poslednjem tednu zopet zmanjšal ca 26 milijonov Din. tak0 da je znašal 1L decembra 376 milijonov. To zmanjšanje klirinškega salda po rapidnem dviganju v prejšnjih tednih je v precejšnji meri posledica uvedbe privatnih kompenzacij, pri katerih mora naš uvoznik nemškega blaga istočasno plačati polovico dolžnega zneska v kliring. Pričakovati je, da bo to zmanjšanje salda izzvalo zopet čvrstejšo tendenco za kompenzacijske marke ki so pod vtisom poslednjega dviga salda na preiko 400 milijonov v preteklem tednu popuščale, t«ko da je morala Narodna banka intervenirati, ko je tečaj padel na 14 Din za marko (pri tem tečaju je Narodna banka odkupila vsako pomudeno količino). Nizki tečaj matice pri visokem stanju salda je deloma zaustavil prej živahni izvoz v Nemčijo, dočim se je povečalo Zanimanje uvoznikov za nemško blago. Dne 11. t. m. so bila izvršena izplačila iz kUrtnga našim izvoznikom do avize štev 9139 od 14. Junija in je treba čakati na izplačilo 6 mesecev. V itaMJanskem kliringu nekaj dni nI bilo nobenih izplačil našim izvoznikom, ker je finančno ministrstvo pripravilo novo ureditev, o kateri smo že poročali. Dne 12. decembra je Narodna banka znova pričela na podlagi te nove ureditve izplačevati izvoznikom terjatve, ki so prišle na vrstni red izplačila, in sicer po določbah, o katerih smo poročali v včerajšnji Številki. Stanje italijanskega klirinškega dolga se od zadnjega tedna ni bistveno spremenilo ta je znašalo 11. t. m. 184 milijonov Din odnosno 51.8 milijona Ur. Poslednje Izplačilo je bfflo ta dan po avlzl štev. 75.895 od 9. avgusta t- L V kliringu z Bolgarijo znaša sedaj saldo 0.89 milijona Din in je treba čakati 91 dni. V kliringu s Turčijo pa znaša turški klirinški dolg 0.84 milijona Din in doba čakanja na izplačilo 22 dni. Kakor smo že poročali je postal kliring z Rumumijo za nas pasiven in dolgujemo sedaj Rumunijl v kliringu 7.8 milijona Din. S predsedstvene seje Zveze trgovskih združenj V Trgovskem domu v Ljubljani se je vršila v petek lepo obiskana seja predsedstva Zveze trgovskih združenj. Sejo je vodil predsednik g. Josip Kavčič. Udeležil se je je tudi predsednik Zbornice za TOI. g. Ivan Jeilačin. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu zveze, ki je med drugim v smislu sklepov ljutomerske skupščine poslala svoje spomenice ministrstvu za trgovino in industrijo zaradi čimprejšnjega razpisa volitev v zbornico, proti dovolitvi velikih trgovinskih hiš (veleblagovnic), proti posebnim ugodnostim nabavljalnim zadrugam ln konsu-mom, zaradi pravilnega obdavčenja industrijskih prodajaln glede osnutka novega zakona o javnih hranilnicah, zaradi izvedbe socialnega zavarovanja trgovstva, zaradi ureditve prometa v dravski banovini, proti znižanju železniških premogov, nih dobav slovenskim premogovnikom in naposled zaradi izvedbe zahtev slovenskega lesnega gospodarstva. Zveza je nadalje poslala predsedstvu ministrskega sveta resolucijo glede izvedbe decentralizacije državne uprave in zastopstva Slovenije v upravnem svetu Državne hipotekame banke, finančnemu ministrstvu zaradi davčnih privilegijev, zadrug in konsumov ln zaradi ureditve davčnih odborov in kmetijskemu ministrstvu zaradi kmečke zaščite. Predsednik je poročal nato o delu centralnega predstavništva. Organizacija centralnega predstavništva napreduje in je bila novembra ustanovljena Zveza trgovskih združenj v Sarajevu, predtem že v Banji Luki, a januarja se ustanovi v Splitu, kjer bo takrat tudi seja predstavništva. Posebno pozornost je posvečalo centralno predstavništvo vprašanju socialnega zavarovanja trgovcev. Zanimanje trgovcev za uvedbo starostnega zavarovanja je po vsej državi posebno veliko. Na dnevu sme rdu sej je bilo tudi vprašanje stanovskega glasila. Zadevno predsednikovo poročilo je kratko izpopotoll še predsednik zbornice g. Jedačan, ki je poročal o pogajanjih s tiskarno in o dogovoru, s katerim je izhajanje »Trgovskega lista« zagotovljeno. List prevzame z novim letom poseben konsonaj. v katerem bodo zastopana vsa združenja in vse važnejše gospodarske organizacije- Jelačinovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Po soglasnem sprejetju znižanega proračuna zveze so bili oa dnevnem redu ie samostojni predlogi. Med drugimi sta bila sprejeta predloga, da se zaradi zlih posledic kmečke zaščite sklenejo potrebni ukrepi v pomoč trgovcem ln obrtnikom in da naj se intervenira pri Narodni banki, da bo izplačevala izvoznikom italijanske lire po klirinškem tečaju 3.55, ne pa po nižjem tečaju 3.15, ker izvozniki ne zaslužijo toliko, da bi mogli prenesti to ražtfko. Gospodarske vesti ==Odobrena zaščita. Kmetijski minister je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobril zaščito naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici na Cvenu, r. z. z n. (odlog plačil za dve leti od 22. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 10. septembrom 1934; obrestna mera za stare vloge 2%); Hranilnici in posojilnici v Dobrniču, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 16. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 29. avgustom 1934; obrestna mera 2%); Hranilnici in posojilnici v Lešah pri Tržiču, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 24. oktobra t. L dalje za obveznosti do 30. septembra t. L; obrestna mera 2%); Hranilnici tn posojilnici na Robu, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 16. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 30. aprilom 1934; obrestna mera 2%); Kmečki hranilnici in posojilnici v Zetalah, r. z. z n. z. (odlog za 4 leta od 18. oktobra L 1. dalje za obveznosti pred 15. februarjem t L; obrestna mera 2%). — Jugoslovenska naročila na velesejmu v Leipzigu. Po podatkih o kupčijskih poslih na jesenskem velesejmu v Leipzigu so jugoslovenske tvrdke sklenile tam precejšnje kupčije, zlasti v kemičnih farmacevtskih in kozmetičnih predmetih in avtomatih. Tudi na velesejmu za gradbene, hišne in obratne potrebščine so nastopile jugoslovenske tvrdke kot nakupovalke. Kakor je razvidno iz številnih vprašanj jugoslovenskih tvrdk, je med jugoslovenskimi uvozniki živahno zanimanje tudi za prihodnji pomladni vele-sejem v Leipzigu. Zanimanje vlada zlasti za instrumente za foto kino in.optiko kakor tudi za radijske potrebščine in pisalne stroje. Na tehničnem velesejmu se to, kakor »e sodi. zanimala Jugoslavija za grafične stroje, hladilne naprave, livarniške stroje, elektrotehniko in drugo V splošnem bo Jugoslavija. katere nakupbvalci so se na zadnjih treh prireditvah vulesejma v Leipzigu pomnožili od 216 preko 223 na 893, na prihodnjem pomladnem velesejmu v Leipzigu, ki ae za Sne 1. marca, še močneje zastopana kakor doslej. — Gradnja mostu preko Save v Soteski. KraJjevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo graenih del pri gradnji železotoetonskega mostu preko Save pri žagi v Soteski (kilometer 18.8 banovinske ceste I—2 Radovljica—Bo. hinjsko jezero) prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki bo 2. januarja 1936 ob 11. v tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Proračun znaša 771.300 Din.— Prav tako razpisuje kraljevska banska uprava Za prevzem gradbenih del za gradnjo poslopja carinskega oddelka v I HALO MICIKA! NAŠLA SEM...! Darovali bova najinima možema Allsgre aparat. Za onega, ki se sam brije, je ta elegantni mali aparat v istini idealen. Moj brat ga ne more dovolj prehvaliti. Brije se mesece brezhibno z isto britvijo. A11»r. Žerjava, da dobe brezposelni JuigosOoveni v Nemčiji enako pod-potro kaikor domačini Res ni veliko, a vendiar se z njo lahko skromno preživi in jih ne gomijo ven. Iskreno bi bilo žefieti, da bi se še kdo pobrigaj za rojake na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji ki zaradi krize izgube riedo im zaslužek. Na Nizozemskem (Holam-diji) ne dobe tujci nobene pctdipo^e razen Nemcev, ki jih podpira Nemčija po svojih konzuli aJtih. če gre Jugoslovan prosit za podporo, cm« rečejo, naj le gre domov. Pa e*y vmes taki, ki so garali po 20 im še več tet, v domovini pa nimajo doima. HolanrfL ekim podjetnikom je z zakonom prepovedano jemati v delo tujce in se dobi dovoljenje le, če ni primernih domačih sifcro-kovnjakov. Tako torej ni izgleda, da bi kdo Se dobil delo, če ga je emkrat izgubil. Nam, ki še detemio, sicer ne povzročajo neprMik, a vemidar nas mnogi domačini po »tirani gledajo kot >lastige buitenlan-ders;> Kdor dela, še lahko živi človeka dostojno življenje, a prihrani ei pa težko kaj, raizen če si odtrga od ust. To se pa tudi ne da pri nap o-nem de/hi v rudniku. Saj kdior omaga, ga vržejo na c©sto. Delamo zidaj precej redno po 5 dmi na tedem v rudnikih Laiura in Juilija .nadalje v državnih ni-cmikih po 6 dni, pri družbi »Oranje-Nas. sa/u« po 4 do 5 'dni. Kopači zaslužijo naj. botje po 4.50 o«S 5 goldinarjev. ZaEflnžUci nad 5 gld eo že presneto redki Ne&»tera živila so se v zadnjem časa malo podražita.: eJanina je bila po 25 do 36 centov funt (Pol kg), zdaj je po 45 dto 50 e. Svinjina, je tudi dražja V »Ju tiru« čitam, d!a ee «£ofbe doma pujski 5 do 6 tednov stari po 40 Din, a tn stanejo 13 do lo gl>d (1 g!Ld je približno 30 Dim). Draga so tudi sitanovanja, luč i.n kurjava kar maramo vse sami plačevati, prostih stanovanj in kurjave tu ni, če-pirav nakoplje em sam kopač na dan več premoga kakor v domovini cel teden, seveda pa tuidd iz drugimi pripravami. Naše družabno življenje je običajmo. Zbiramo se vsakih, par tedmov pri nekem slovenskem gostilničarju, kjer nam naši tamfouraši, združeni v klu/bu »Domovine glas«, malo zaigrajo lm se pogovorimo kaj o »zlatih starih časih< im o bolj-šib, za katere ne vemo, če jih bomo do-čatoalM. Spominjamo »e tudi naših starih prijateljev, znancev im sorodnikov, katerim želimo po tej poti vesel« božične praznike in srečno novo leto 19'3»6! Pri sfočnifc bolečinah, prehladu in hf«f»i vzemite »N i b o l« tablete Ur. Baboree. V lekirnah 20 tabL Din 30.— ali 40 tabl. Din 94.— i napisom proizvajale«: Apoteka Mr. L. Bahovec. Ljubljana R. & Br. 17979/20. VI. 1938. Earfea proti gladu in mrazu Ljufoljana, decembra. Kdor hotel poslušati, Je čul Kdor je hotel brati, je bral. In kdor je hotel dati, je že lahko dal. In še lahko da, ker je akrija z geslom: Vse za otroka! v polnem t©fcu, Vsaj 10 Din na mesec gotovo laiko pogTeša vsaka rodbina in vsak posameznik, ki ima redne mesečne dohodke, in vsaj toliko je treba žrtvovati, da zadostimo svoji človeški in državljanski dolžnosti ter pomagamo najbednejšim med bednimi. Darujte v denarju, darujte v hrani in živilih, kajti zima je z vso svojo ostrostjo potrkala na vrata onih, ki jim primanjkuje kurjave, tople obleke in živil. Sprejmite preko zime vsaj enega otroka. na kosilo ali večerjo im osrečili boste enega mladega in bednega someščana. Darujte, žrtvujte — saj znesek je majhen, vendar bo učinek vaše žrtve velik. Ved, ki stanujemo v svetlih in toplih stanovanjih, vsi, ki nam je dana sreča, da smo vsak dan siti, vsi, ki seno obvarovani mraza s toplimi oblekami, moramo razumeti one, ki jim vsega tega primanjkuje. V«ie za otroka! Prijave sprejema pismeno 4n osebno mladinski urad v Mestnem domin, IL nadstr, soba 43. Tej ponovni prošnji, ki je a uradne strani naslovljena na zlata srca Ljubljane, naj dodamo nekaj bežnih podatkov, ki pričajo, da je v našem mestu največ razumevanja in razpoloženja za socialno pomožno akcijo prav v tistih srednjSh in manj premožnih krogih, ki si morajo po- gostokrat dobesedno prifcrgati od ust, kar žrtvujejo za najbectoejše izmed bedmdii. Doslej se je prijavilo blizu 500 podpornikov, ki so se zavezali, da bodo vsak mesec prispevali vsaj skromen mesek social-no-politi črnemu oddelku, 51 dobrotnikov pa obljubilo, da bodo po enega gladujočega malega Ljubljančana — največkrat vsaj ob nedeljah in praznikih. — sprejeli na kosilo ali večerjo. Odziv je sicer nekam skromen za veliko Ljubljano, zato pa so redki obdarovanci, ki jim je naklonjena prilika, da se vsaj enkrat na teden do sita najedo, toliko bolj hvaležni in veseli svoje sreče. Ne more biti dvoma, da se bodo četici dobrotnikov, ki se je zbrala doslej, pridružili še novi in da se bodo Plasti zdaj, ko se po mestu počasi že razliva pravo predbožično razpoloženje, priglasili tudi oni imovitejši, ki so doslej še izostali. Prihodno nedeljo bo socialni urad priredil tudi qrvojo običajno bo žičnico in pri tej priliki bo obdarovaniih okrog 450 najbolj siromašnih otrok z obleko perilom in obutvijo, pa Še z majhnim priboijštooan za pod zob. Nič manjše skrbi, kakršne so naložene mladinskemu uradu, vladajo na oddelku, ki mu je poverjena beda brezposelnih delavcev in njihovih družin. Kakor je stara navada, mestni socialni urad pred božičem vsako leto razdeli med najbednejše nakazila za živila, tu pa tam še za kakšen kos obleke in morda še za prgišče kurjave. Že do danes se je za te podpore v naravi nabralo okrog 1500 prošenj, Stevflka pa ho do praznikov še narasla na kakšnih 2000. Pri pičlih kreditih, ki so delavskemu uradu na razpolago, je jasno ,da vsem prosilcem ne bo mogel ustreči. Na vrsto bodo prišli Ljubljančani, potem pa najpotrebnejši izmed onih, ki že deij časa bivajo v mestu. Da postreže najbolj bednim družinam tudi z malo kurjave, si je mestna občina zagotovil«. 10 vagonov premoga, ki ga bodo začeli te dni deliti. 70 let založnika La-voslava Schwentnerja Sirom Slovenije in Jugoslavije dobro znani knjigotržec in založnik g. Lavoslav Schwentner praznuje danes 70 letnico rojstva. Jubilantovo ime je tesno spojeno skoro z vso slovensko Moderno. Malone vsa važnejša literarna dela do prevrata so izšla v njegovi založbi v lepi opremi in po solidni ceni. Jubilant si je pridobil v zadnjih 40 letih za razvoj in napredek slovenske knjige tolikih zaslug, da bo kulturna zgodovina prav gotovo beležila njegovo ime z največjim priznanjem in ga, omenjala v tesni zvezi z našimi najboljšimi književniki. Ko se je Schwentner preselil iz Brežic v Ljubljano, je spravil na knjižni trg dela skoro vseh boljših, mlajših, slovenskih književnikov. Uvedel je v slovensko knjigo-trštvo hitrejši tempo in povzdignil zunanjo obliko slovenske knjig«. To mu je tedaj priznavala ne samo slovenska* temveč tudi širša slovanska javnost. Lavoslav Schwentner se je rodil 16. decembra 1866 na Vranskem. Študiral je gimnazijo v Celju in se nato posvetil trgovski stroki. Posebno ga je zanimalo knji-gotrštvo. Zato je Sel na Dunaj in v Prago, da izpopolni svoje znanje tudi v tej stroki. Ko se je vrnil v domovino leta 1888, je odprl knjigarno v Brežicah. Agilen in podjeten kakor je bil, se je takoj lotil izdajanja slovenskih književnih in glasbenih del. Vse, kar je izdal, je pričalo o tolikem okusu, a tudi o toliki podjetnosti da je vzbujal mladi knjigotržec splošno pozornost v slovenski javnosti Vendar pa Brežice niso nudile ugodnih tal za uspevanje modernim zahtevam ustrezajoče knjigarne. Zato so ga vabili iz Brežic v Ljubljano, češ da bi tu imel obsežnejše polje za uspešno ndejstvovanjs v svoji stroki. Ako izvzamemo Zagorjanovo knjigarno, ki pa je kmalu propadla, niso imeli v Ljubljani niti ene slovenske narodne knjigarne. Tudi Schwentner sam je spoznal, da v Brežicah ni potrebnih pogojev za obstoj večjega knjigotrškega podjetja, zato seje odzval vabilom in se leta 1898 preselil v Ljubljano. Nastanil se je v pritličju Pongračeve hiš® pod »Narodno kavarno« na Dvorskem trgu in otvoril tu svojo knjigarno. Bila je Up prva res moderno opremljena knjigarna ▼ Slovenija. Kot naobražen mož je takoj spoznal, da bo slovenska knjigarna na viSku svoje naloge žele tedaj, ako se obenem loti tudi založništva dobrih slovenskih knjig. Zato je takoj stopil v stike a slovenskimi literarnimi krogi In je pričel izdajati dela naših najboljših pisateljev. V njegovi založbi je leta 1899. izšel kot prva knjiga Otona Zupančiča pesniški prvenec »Čaša opojnosti«. Tej so sledila zapored dela najrazličnejših pisateljev. Ni bilo božiča in velike noči, da bi ne til Schwentner naše Htajoče publike presenetil z izdajo kake nove domače knjige. Bila je to plodonosna, zlata doba slovenske književnosti, ki je trajala vse do svetovne vojne. Cankar, Mura, Kette. Aškerc, Milčinski, Zupančič, Trdina, Kraigher, Šorli, Murnik, vsem tem je založil njihova najboljša dela. ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI orirodne vzeti zjutraj na prazen želodec ča&o Franz Josefove g renči ce Registrirano od ministrstva za soe. politiko m nar. zdravje 8. br. 16.485 od 35. V. 2895. USPE SNA NEGA se zaone mi fnilu/ Vso nego bi bilo zomon, če manjka eno: ra Vafo kožo prikladno mila Slabo milo lahko ra vedno pokvari Vašo polt. Samo tako milo, katerega ime jamči ra kakovost, SSS2SSSSSSSESSSSSSSS2 neguje kožo tako kakor je treba, da postane lepa. IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELIDA MILI ELIDA FAVORIT Se deset let ljubljenec razvajenih iensk. ELIDA 7 CVETIC lukivino milo, ki si g o lahko p r I v o i i I vsakdo. Posebno močnega vonja. euda beli Španski bezeo milo sneinobele barva — o m a m I j t v e g a vonja. V njegovi založbi so izSla ako izvzamemo zadnje delo »Podobe iz sanj« malodane vsa Cankarjeva dela od »Vinjetc in »Jakoba Rude« pa do »Lepe Vide« >Hlapca Jerneja« in »Milana in Milene«. Dalje Kettejeve »Poezije«—Murn Aleksandrove »Pesmi in romance,« Vide Jerajeve »Pesmi,« Ljudmile Polja nčeve »Poezije,« Aškerčeve pesnitve >Zlatorog«, »Mučeniki«, »Junaki,« »Jadranski hiseri,« »Akropoiis in piramide« in «Pesndtve», Rada Mumika različni spisi, dr. Kraigherjev roman »Kontrolor Škrobar« in drama »Školjka«, Mrlči ruskega razni spisi, Janeza Trdine zbrani spisi (10 zvezkov), Janka Kersnika zbrani spisi 14 zvezkov) in skoraj vse pesnitve Otona upančiča. g čokolada Čuden slučaj pač j©, da je bila prva knji- fa ki jo je Scfrvventner izdal v Ljubljani, upančičeva »Čaša opojnosti« in da so bile zadnje pesnitve v Schwentner^evi založbi Zupančičeve »V zarje Vidove«, ki so izšle ob prevratu. Marsikatero književno delo velike vrednosti bi ne izšlo ali vsaj ne bi prišlo med širSo publiko, ako bi se ne bil Schwentner osebno potrudil, da omogoči njega izdanje. To se zlasti lahko trdi o Trdinovih zbranih spisih. Schw®nt-ner je bil prvi. ki se je pri nas jel brigati za mladinsko literaturo. Izdal je celo vrsto mladinskih spisov in slik, ki smo jih dotled živo pogrešali. Kakor je Schwentner plo-donosno vplival na razvoj naše leposlovne Hterature, tako je srečno in nspežno po« segel tudi y razvoj naše glasbene književnosti. Njegov zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo »Novi Akordi«, ki je ime! tudi glasbeno-književno prilogo in M ga js urejeval dr. Gojmir Krek, je bil glasbena, revija, s katero smo se Slovenci lahko postavili pred vsemi Slovani ia pred marsikaterim naprednejšim narodom. Ako smo Slovenci v zadnjih desefletJEJt tako lepo napredovali na vseh področjih kulture, pripada nesporno znaten del san slug v tem ozira g. Schwentnerju, Jubilant je bil predsednik in je ie daj podpredsednik Udruženja Jugoslovan** kih knjigotržeev in založnikov. Ob po^ membnem življenskom jubileja «a kliča« mo: Se na mnoga letal Poplave, sneg in vihar Poplave v BitoSjn in okolici imajo hude posledice. Vas Optičari ki je bila vsa pod vodo, ne nudi varnega zavetja svojemu pre-birvaistvo. Hiše so tako iapodkopane od hudournikov, da se sesedajo kar po Le v nekaterih močnih ofcavbah se da no prebivati. Večina vaščanov ee je naselita po dragih vaseh. Na BMoljflfceai polju je še precej vode in opravljajo kod So vedno čolni ves promet. Nad kočaniSdm sreaom že beana dni strašno neurje. Reki NenxSnka in Lepa-nac sta preplavili obširna pol ja na svo j3ft bregovih, pri železniški postaji General Jan* kovtč pa je voda porušila nasip in roruraia progo. Med plohama so todž všharji, U razkrivajo hiše. V zetsfiri banovini so oa severa in vzbodn snežni zameti, na jugu pa poplave. Pod vodo, ki se je izlila ia Morače, Zete, Sitnace in manjših rek ter iz Skadaaiskega jesenu j® več tisoč hektarov plodne zanlje. OstaS kraji, ki ne trpijo od budoumSkov in poplav, so pa pod visokim snegom. NafjvoJ snega je t plevljandkem, be&opoljakem, bo-ranskem, aodrijeviskctn, kolaSnskcm, oofc-šickem in šavniSkem srezu. Promet je ustavljen na progi PečnKosovska Mitrovica, ter od Peči do Amdrijevioe in KolaSina. Tudi cesta od Nik&ča do Trdbinja je tako zasnežena, da avtobusi ne morejo vozdti. Po planinah je že preko 2 metra snega. Knjige Vodnikove dmžfee Pavel Brežnik: Temna zvezda Davno zaželjene in dolgo pričakovane Vodnikove knjige leže pred nami. Že po zunanji opremi taka pestrost in slikovi-tos t, da se jih bo razveselil vsak, ko jih bo zagledal pred seboj. Med njimi je dobila Brežnikova »Temna zvezda« posebno lepo naslovno stran. Kaže nam razgled s sedla na švicarski Jungfraui kjer stoji slavna zvezdama, »"e ta zanimiva slika, ki je podana v jako posrečeni reprodukciji, osvoji našo pozornost. Nad dolinami se dvigajo meglice in v njih se odraža napis: Temna zvezda. Nehote iščemo po obzorju, da bi zagledali to skrivnostno zvezdo. A zdi se, da je ni! Zato jo gremo iskat v knjigo. Že po prvih poglavjih se nam razjasni vsa skrivnost. Gre za veliko idejo človekoljubov in učenjakov zvezdoslovcev, ki hočejo odvrniti od uboge zemlji-? pretečo nevarnost. Vojna preti Evropi. Oni pa so odkrili še večjo nevarnost. Neznana zvezda iz vsemirja preti ne le Evropi, ampak vsemu svetu. Kaj sedaj? Vsa pozornost se obrne na ono stran, od koder preti pogin sveta in svet je rešen. In pri tem se je našlo celo nekaj src. ki proslavljajo zmago ljubezni in miru Tako se v povesti ali v romanu, kakor nam pove podnaslov, druži svetovni problem s cilji in hrepenenji zemeljskih otrok Saj pravijo da je v zvezdah napisana naša usoda. Morda! Pa tudi usoda zemlje je baje odvisna od zvezd, ne samo od tiste muhaste liune, ki nam baje izpreminja vreme, ampek tudi otd daljnih svetov, k& so £ r^irk v zvezi in se suče z njimi v svetovnem veletoku — a tudi — tako pravijo od neznanih svetov, ki lahko prilete bogve od kod, če so zablodllj na svoji poti, in treščijo vanjo in ... No, to bi bila lepa dogodivščina, ko bi trčili s takim izgubljencem. Zemlja bi se morda razklala razletela, zdrobila in njeni kosi bi leteli v nedogled Kaj bi bilo takrat z nami? Kam bi leteli kam bi prileteli? Saj vemo, da v primeri s tistimi nebeškimi svetovi, ki so nad nami in okoli nas. nismo posebno veliki Taka temljica sredi svfitovja je le majhna kroglica in prostora okoli nje je dovolj, da se razleti. Oni, ki premišljujejo o koncu Zemlje in človeštva, radi navajajo tudi to možnost kot konec našega sveta Da se bomo torej razleteli! Pa upajmo, da ne še kmalu! Morda! Vse je odvisno od kake take neumne zvezde. Človeštvo malo misli na take stvari. Ali leta 1910., ko se nam je bližal Haleyev komet, je bil razburjen ves svet. Čeprav so listi pisali, da ni nevarno, sti, in da je ta komet le svetla meg'a. 6e je vse zanimalo zanj. Kaj, ko bi vendarle kako nerodno priletel v nas, ali pa oplazil ubogo Zemljo s svojim repom! Lahko bi se zgodilo, da bi nas čez noč ne bilo več. Tako so ugibali in premišljevali ne le po mestih, ampak tudi po deželi. In med neštete dovtipe, ki so padali na račun tega kometa, s>o se mešale tudi resne razprave in negotove misli o naši bodočnosti. Nekaj podobnega nam pripoveduje roman o temni zvezdi. Med puste teorije o mrtvih svetovih, ki krožijo nad nami in nam pre-te. ko najmanj mislimo nanje, pa se meša živa ideja o svetovnem miru. ki baš letos spet vznemirja svet. Ali je človeštvo že tako zdivjalo da bi se klalo med seboj, tudi če bi iz dalje preti! vsem enak pogin? Ali bi se morda iz strahu pred smrtjo, ki preti od drugod, odrekli **ojni, da bi se ne mosrfK med seboj? j?o je zanimiv ^Doolena, ki stop« pred nas, ko zasledujemo delo ve_ likih zvezdoslovcev. Pisatelj je razgrnil pred nami svetovni problem sodobnosti, ki ga bomo radi z njim reševali, ki bomo čitali povest do konca. Čutimo sicer, da niso izčrpane vse možnosti, ki si jih more prestavljati domišljija ob pojavu take temne zvezde. Vkljub temu se radi predajamo misli, kako bi bilo, ko bi bilo res. Torej utopičen ali fantastičen roman? Ne, prej bi rekli da je grajen prav na realnih sodobnih razmerah. Saj se nam zdi, da smo v zvezdi z vsem sedanjim znanstvenim svetom. Čitamo poročila od vseh strani, iz vseh zvezdam, iz velikih mest, vseh narodov in držav. V observatorijo na Jungfraui vidimo poročevalce vseh svetovnih časopisov. Opazovanje temne zvezde in odločilni trenutki in ko pokaže pogled njeno pravo pot in prizori ob misli, da za zemljo nirešitve, spadajo k najlepšim v knjigi. Za misleče- ga čitatelj skoraj izginejo v tem občem zanimanju za velike dogodke one drobne ljubezenske scene, ki naj oživljajo roman s človeške strani. V vsej knjigi je nekaj žilvernskega. In kdo izmed nas, ki smo imeli opravka s knjigami in knjižnicami s čitatelji in vzgojo mladine, ni obžaloval, da nimamo v slovenščini vsega Julesa Verne« v primerni izdaji? Zadnje čase smo dobili nekaj, a ne v enotni izdaji. Njegove knjige so še vedno žive, čeprav marsikatere njegove teorije ne vzdrže več odkritij in dognanj, ki jih je medtem že dosegla modema veda. Zanimiv je še vedno. Čeprav danes pridemo že v osmih dneh okoli sveta, je še vedno enako napeto njegov »Potovanje okoli sveta v 80 dneh«. Prepletanje fabule z znanstvenimi in poučnimi odstavki v knjigi daje knjigam Julesa Vemea za vedoželjne čitatelje poseben čar in stalno vrednost. Tako je tudi z Brežnikovo knjigo. Čeprav fabula ni v vseh fazah enako močna in vabljiva, je vendar spretno vpletena v svetovni problem art mednarodno vprašanje, ka stoji danes pred nami in bo stalo še mnogo d™. Morda prav do katastrofe. Da je pri tem naša domovina v prav posebno težkem položaja, čutimo dan na dan. Tudi v romanu čutimo, da se problem dotika naše narodno in državne usode. A mi smo pripravljen^ kakor vidimo v XIX. poglavju. Strokovno oceno prepuščamo na® Hte* rarni kritiki. Mi smo hoteli pokazati le na eno stran te letošnje Vodnikove knjige * željo, da jo tako sprejmejo tudi tisoči, ki iščejo v knjigi predvsem tega, kar jim knjiga hoče nuditi. Tako bo nesla ta knjiga nekaj dobrih misli daleč med naš široki čitateljski svet. Vodnikovi člani bodo z njo dobili knjigo posebne vrste in se bodo ob nji morda tu in tam zamislili In to. mislim, je njena dobra stran. Kakor temna zvezda, tudi ona ne pojde brez odmeva mirno nas. Dr. L L. V HLADNIH ZIMSKIH DNEH UPORABLJAJTE NIVEA-CREME PROTI ŠKODLJIVEMU VPLIVU KLIME ZARADI SESTAVINE EUCERITA V NIVEA-KREM1 POSTANE KOZA GLADKA, SVEŽA IN ODPORNA NIVEA-KREMA V DOZAH IN TUBAH dN 3.50, DIN 6.—, DIN IA—, DIN Domače vesti • Odstop prezidenta Masaryka Se Je formalno izvršil včeraj. V petek kasno zvecei anio iz Prage prejeli podroben program resignacijske ceremonije. Zaradi slabe telefonske zveze je v poročilo vrinila napaka, da ie bil resignacijski akt že izvršen. V vseh ostalih podatkih pa je bilo naše poročilo točno. ♦ Spominska knjiga v proslavo šestdeset-letnice vseuHliškega profesorja dr. Ivana Prijatelja. Svojo nedeljsko beležko izpopolnjujemo še s temile podatki: Knjiga je^ze i Halone dotiskana ter bo obsegala blizu 200 strani izbranega tiska v okusni zunanji opremi. Njeno osrčje so klasični jubilantovi »Duševni profili slovenskih preporoditeljev«, ki niso le nedosežen vzorec našega literarno zgodovinskega eseja, marveč popolnoma zaokrožen oris celotnega obdobja naših literarnih naporov in dejanj. Kakor smo slišali, jo je subskribiralo že toliko častilcev jubilanta in naše literarne zgodovine in umetnosti da bo le malo ali nič izvodov ostalo /a knjižni trg, kjer ji bo potem cena znatno višja. v subskripciji stane namreč satno 50 Din. Videli smo tudi prvi odtisk slav-Ijenčeve slike, ki je slikarsko in tiskarsko zares uspela Delo pač hvali mojstra Jakca. Pod konec tedna to knjiga že šla med ^vet ter se bo brž razposlala gg. naročnikom, ki jim bo najlepši dar letošnjega božiča. Teh nekoliko dni do izida knjige še pobirajo naročila gg. poverjeniki, kjer pa teh ni, jih sprejema slovanski seminar na univerzi v Ljubljani. ♦ Posebne brzojavke ia božična voščila. Poštno ministrstvo objavlja naslednje obvestilo od 14. t. m. dalje se bodo sprejemale na poštah posebne brzojavke za božična in novoletna voščila. Te brzojavke se lahko pošiljajo iz naše države v vse evropske države, dalje v države Severne, srednje in Južne Amerike, razen sovjetske Rusije. Turčije in italijanskih otokov v Egejskem morju, Costarike, Bolivije, francoske Guja-ne, Peru, Urugvaja in Venezuele. Te brzojavke vživajo 50 odstotni popust, če so namenjene v evropske države, 75 odst. pa za ameriške države Takse se pobirajo od 10 besed. Za evropske države se sprejemajo take brzojavke do 19. januarja 1936. ♦ Občinske volitve. Po odredbi banske uprave bodo v na nov0 ustanovljenih obnosno lz dosedanjih občin fcločenih ob Cinah ponovne občinske volitve in sicer za otočino Brezovico, Lesce, Begunje in Mošnje, Spod. ta Zgor. Pol jokavo, Tomi-šelj ta Zagorje ob Savi v nedeljo 19. januarja. ♦ Smrt vzorne matere. Na Senovem pri Rajhenburgu je umrla gospa Kristina Ko-deljeva- S soprogom žaluje ob njenem mrtvaškem odru pet otrok, ki so izgubili vzorno. ljubečo mater. Saj je bila vsa mena skrb. da bi otrokom ustvarila čim lepše živ. ljenje. Svojemu možu je bila najboljša družica. Prizadeta od vojne in okupacije se je ta zgledna narodna družina preselila iz goriških krajev Da Senovo, in prevzela v oskrbo ondotno novo rudniško restavracijo. III žig prave elegance je ZLATI „ DOVER" MONOGRAM! Lep, praktičen in ZASTONJ, dobite ga v Ljubljani v vsaki modni trgovini• ♦ Trboveljski slavčki na kongresu glasbenih pedagogov v Pragi. »Jutro« je te poročilo. da je dirigent trboveljskih slavč-kov g. Avgust Šuiigoj prejel od organizatorjev kongresa glasbenih vzgojiteljev, ki se bo vršil od 4. do 9. aprila 1936 v pragi, povabijo, da »e ga udefieži s svojim ziborom. Razen uglednih češkoslovaških y.uanstvenikov, vseučiKekih profesorjev dr Neje*3iyja, dr. Heiierta in dr. Orla ter komponistov Hatbe in prof- Kestenberga bodo na kongresu sodelovali še odlični Početrnk moderne glasbene vzgoje Jac-ques—Dalcroize s skupino svojih najboljših nčencev predsednik mednarodne družtbe za novo' giawbo prof. Edward Deait iz Cam-bridgea, ki bo predaval o glasbeni vzgoji v Angliji, generalni inšpektor za petje na vseh pariških šolah Roger Ducasse, generalni tajnik pariškega konservatorija J. Chantavoine in drugi. Mailo antanto bo na kongresu zastopal prof. Breazul, inšpektor glasbene vzgoje v Rumnniji, ki si je pridobil! mnogo zaslug tntdi kot direktor g!asibonega folklonstičnega muzeja v Bukarešti. Lz Avstrije se bo konresa udeležil komponist Ernest Krenek, ki bo Vodil diskusijo o vprašanju,' kaj pričakujejo Podobni komponisti od glasbene vzgoje. Prav tako je narodni komisariat za pro-sveto iz Moskve oficieilno najarvil, da bo v SMUČARSKE OPREME v največji izberi pri SPOB7-RMET d. z o. z. specialna trgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7. Prago odpostaii svojega referenta. Trboveljski slavčki bodo v Praga nastopi'i dvakrat, Ker &o se prireditelji kongresa Postavili na stališče, da jim je treba kot enemu najodličnejših ziborov nuditi dovolj čas« .na razpolago, da ee bodo lahko dostojno predstavli Pragi in predstavnikom mednarodne glasbe. Dne 6. aprila popoldne bodo nastopili z izbranimi sporedom iz jugoslovenske folklore, o kateri bo pr tej priliki predaval dr. Milojevič iz Beograda, zvečer pa bodo z ostalimi najod-ličneji&mi mladinskimi zbori sveta, ki so povaibljeni, nastopili s programom iz modernih jugosiovensfcilh deL Kje Je Mikič ? Igra na harmoniko MEINKL & HEROLD ! • Poročila sta se v četrtek popoldne na Sv. Gori, šef litijskega katastrskega urada g. Ivo Kalin in albsoiventka učite-Ijianica gospodična Maksa Lajovlčeva, ii snane nacionalne r0dibine g. Maksa Lajo-vica v Litiji. Bilo srečno! BLAGOR GOSPODINJAM ZA BOŽIČ. Z najokusnejšimi jedili bodo lahko ponosno postregle svojcem in gostom. Vse bo občudovalo kuharsko umetnost onih, ki bodo kupile že lepo s slanino pretak-njena fazanja prša, ali pa povsem že za peko pripravljen srnjakov file, jerebice itd. Treba bo samo še vložiti v ponev in dati peči. Vse drugo je pripravljeno. Mrzle speci jalitete, posebnosti: gosja pašteta, salama iz gosjih jeterc, fini narezki, razni aspiki, majoneze ln francoske salate, nadalje vse, kar spada na praznično mizo, Vam dostavi na dom naša prvovrstna delikatesna trgovina V. A. Janeš, pri Operi, na Aleksandrovi cesti. Naročila te*efon 3455. Kriza rudnika in vsega prebivalstva je žal večkrat prizadela tudi Kodeljevo družino, toda gospa Kristina je z odločnim samoza-tajevanjem premagovala vse težave. Ljubezniva in skrbna gospa, ki jo bodo danes ob 14. spremili k večnemu počitku, je zaslužila iskreno spoštovanje vseh, ki so jo poznali. Naj ji bo ohranjen najlepši spomin. ugledni družini pa izrekamo iskreno sožalje! »MELA«, Tyrševa 20 nudi pletenine poslednjih, najmodernejših oblik v vseh cenah. • Za upravitelja dijaškega doma kralja Aleksandra v Beogradu je bil imenovan izredni profesor za matematiko na beograjskem vseučilišču dr. Radivoje Kašanin. Novi upravnik dijaškega doma je doma iz Belega Manastirja' v Baranji. Srednjo šolo je dovršil leta 1910 v Novem Sadu, vseučilišče pa na Dunaju. Med vojno se je borii kot jugoslovenski dobrovoljec v Rusiji in na solunski fronti. Na beograjskem vseučilišču deluje že od leta 1922, ko je bil po stavljen ?a asistenta. • poročila sta »e: ga. Nuša Mrkalj, roj. VaJenčič, dipl. phil, in g. Milan Mrkalj, sreski pristav, Kramj — Staj. • Redka dobrotljivost. Lastnik beograjskega pogrebnega zavoda »{(onkordije« g. Dragoljub s*vič ie 12 I©t oblači revne deco za otroki praznik >vrbico« in za Dozič. gtevilo otrok, ki uživajo dobrote tega redkega človekoljuba, rase od leta do leta. Od 1. decembra do začetka marca daje g. Savič v svoji hiši kosilo revnim šolarjem V zadnjih letih ima na hrani po 11« otrok. Te dni je g. Savič kuPil Štiri svinje, da bo njegova &o'areka kuhinja založena z mastjo m mesom. V hudi zim? leta 1808 je g. Savič razdelil 10 vagonov drv siromakom beograjske periferije. • O velikem požaru v Spodnji Luil, ki je uničili zalogo lesa, žago, žagarjevo stanovanje ta šupo, doznavamo še nekatere podrobnosti Ogenj se je moral razplaaate ti bržkone že po tretji uri, ker je v razme. roma kratkem času zavzel katastrofalen obseg, k® je načelo biti na Bukovici plat zvona, eo se zbraili gasilci ta pod vodstvom predsednika Potočnika ta poveljnika Kan kija odhiteli z brizgalno na kraj poia ra. Desk je pogorelo z« 80 ms, skupna škoda pa znaša preko 50.000 Dta. Nesreča za Fojkanjeve lastnike žage je kar djva-kratna. Z žago »o izgubili zaslužek, poleg tega pa niso bili zavarovani. Napor gasilcev, da bi omejili požar, je bfl zelo teža ven zaradi vetra. Požrtvovalnim gasilcem, ki so storili vse, kar se je dalo storiti, gre vse priznanje J • Potopljena jadrnica. Ob WWeonov: obali v Splitu ee je potopila jadrnica »Sv Joetfip« m Krila. Ves dam so momarji to delavci nakladali na jadrnico gipe za neko tovarno cementa v Ravanicah. Zvečer so se s kapetanom podali v mesto k ve. čenji. Ko so se vrnili, so štrlela iz morja samo jadra. Domnevajo, da je pri nakladanju gtips predrt dno skladišča, ki se je polagoma polnilo z vodo, kar je povzročilo, da ee je jadrnica potopiLa, ko ni bilo nikogar na njej. C© bi se bifli mornarji to kapetan po opravljenem delu na jadrnici vlegfli k počitku, bi najlbrž vsi utončiHi Kraj, kjer se je zgodila nesreča, je globok kakiih 5 metrov ln bodo skušali jadrnico spraviti na površje. • Vlom v trgovino. Nedavno ponoči so vlomilci obiskali podružnico radelkega trgovca g. Franja Cerneta na Jagnjenci. Splazili so se na streho, odkrili opeko in prišli v trgovino, odkoder so odnesli za več tisočakov manufakturnega blaga. G. Cerne trpi občutno škodo ki pa je krita z zavarovalnino. V to trgovino je bilo v zadnji dobi vlomljeno že večkrat. Bržčas so vlomilci ljudje, ki poznajo domače razmere. Orožniki so uvedli preiskavo. žrebanje v drž. razr. loteriji T»ne 10. in 11. t. m. so bile izžrebane naslednje srečke: Din 2000.— je zadela štev. 5.812. Po Din 800.— pa srečke štev. 5.836, 5.852, 5.861, 10.862, 24.830, 33.053, 33.0*0, 33.085, 46.112, 46.126, 62.005, 89.859, 89.890, 95.759, 95.773. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA sv. Petra cesta 19. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 3., 5., 7% in VELIKA PREMIERA največje senzacije in atrakcije sezone HARRY PIEL v svojem lOOtemu in jubilejnemu VELEFILMU A R T 1 S T 1" Dresura živali in zveri, kakršne še niste videli. Senzacija, zabava in atrakcija za vse Predprodaja vstopnic od 11 do ^13 ure. • Eno uro pred pogrebom je skočil iz rakve. V vasi Radič blizu Petrovgradj se je pripetil dogodek, podoben bajki. Predsednik pravoslavne cerkvene občine, 77-letni Stevo Radič ki je bil že dolgo bohn, se je oni dan onesvestil in vsi so bili prepričani. da je mrtev. Položili so ga na mrtvaški oder, na cerkvenem domu so razobesili črno zastavo in vse je bilo pripravljeno za slovesen pogreb. Ko je na mrtvaškem odru stala velika skupina sorodnikov in prijateljev, je starec odprl oči in dvignil glavo. V sobi je nastala parika, ženske so padale v omedlevico. starec pa je vse pomiril, češ. da ni prikazen temveč živ človek. ki se je prebudi! iz dolgotrajne nezavesti. Naglo so razdrli mrtvaški oder. sneli zastave in od daleč hiteli ljudje v Ra-dičevo hišo, da se prepričajo o čudnem dogodku. ZVOČNI KINO SOKOLSIvl 130>1 V ŠIŠKI _ TELEFON 33-87_ GITTA ALPAH. HANS JAKA V, FELIX BIIESSAKT, in OTTO VALBUEG v neprekosljivi opereti Ples v S&vojn Humor. Petje. Ples. Zabava. V dopolnilo Paramountov zvočui tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri. ZNIŽANE CENE na: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50, balkon Din 8.— Predelana aparatura. Pride premiera: REVOLTA. Ibmmbbmmmbbmbbm Zvočni kino Ideal H Danes ob S., 5., 7. In 9Vi uri RUDOLF FORSTER ln ANGELA ZALOKAR v velefilmu Skrivnost Karla Cavellija Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din Danes ob V21L MATINEJA ♦ 0 novi aferi z vložnimi knjižicami v Zagrebu je prva poročala v petek beograjska »Politika«, včeraj pa so zagrebški dnevniki ponatisnili njen obširni članek. Zagrebška policija je zaprla odvetnika dr. Ivico Arka, soprogo bivšega velikega župana Horvata, Dušana Todo rovi d a in nekega barona Gizija. Todorovič je bil pisar odv. dr.Arka. Za 12.000 švicarskih frankov so oškodovani frančiškani na Kapitolu, ki so se odzvali časopisnim oglasom, da se v Ska-linski ulici št. 2 v Zagrebu kupujejo vlož-ne knjižice za 60 do 70 odstotkov nominalne vrednosti. V Skalinski ulici št. 2 je v temnem hodniku na eni strani pisarna dr. Arka, na drugi strani pa loikal z napisom: Kupujejo se vložne knjižice. Frančiškane sta prejela Todorovič in baron Gizi ter jih odvedla v odvetnikovo pisarno, kjer je bila napravljena pogodba o prevzemu vložne knjižice. Naposled so frančiškani po svojem odvetniku zadevo ovadili. Odvetnik dr. Arko je ovadil svojega pisarja Todoroviča, Todo-rovič pa je obremenil odvetnika in go. Hor-vatovo. Uvedena je preiskava, ki bo pojasnila ves potek kupčij. Zagrebški listi objavljajo. da so bratje aretiranega odvetnika pripravljeni poravnati vso škodo. PITANI ŠTAJERSKI KAPUN je za vsakogar najodličnejša perutnina, zato bo v Ljubljani za praznike precejšnje število kapunčkov konzumiranih. Letos bodo izredno poceni., Preskrba Ljubljane z res odličnimi kapuni in Irugo boljšo perutnino je poverjena delikatesni trgovini V. A. Janeš pri Operi, kd pa bo v stanu le onim ustreči, ki bodo pravočasno naročili. Kličite telefon 3455. • Avtorjem in založnikom učnih knjijc n učnih p^p^n,gckov. Ministrstvo pro svete sahteva z odlokom O. N br. 67441 45, da se mu dostavijo odobrene učne kmji ge in učni pripomočki tudi v dokončni ob liki, kadar knjige oziroma učni pripomočki izidejo v tisku. Ta zahteva je uteme Ijeri glede na potrebo primerjave, al knjiga i.uum pripomoček) odgovarja odo brenemu rokopisu. Glede na citirani odlok Poziva kraljevska banska uprava vse avtorje odobrenih učnih knjig in pripomoč kov, da v sporazumu z založniki dostav', jo takoj prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave po en izvod vseh odobreni!) učnih knjig in pripomočkov za srednje, meščanske in osnovne šole, da jih prosvetni oddelke predloži m nistrstvu pro-svete. Avtorji in založniki se opozarja da v lastnem interesu tej zahtevi takoj ustrežejo, v kolikor še tega niso storili. Velika božična prodaja krasnih plaščev in oblek za dame ter suknje za gospode po globoko znižanih cenah. FRAN LUKIČ LJUBLJANA — STRITARJEVA UL. ♦ Otvoritev nove gopodinjske šole za go-stilničarske gospodinje. V Gostilničarskem domu v Ljubljani nj Privozu št 11 se bo otvorila 7. januarja 1936 nova strokovna šola pod vodstvom strokovno izobraženih gospodinjskih učiteljic. Ta šola je namenjena hčerkam naših gostilničarjev, kakor tudi vsem ostalim dekletom ki imajo veselje se izpopolniti in si prisvojiti višje gospodinjska sposobnosti. V to šolo se sprejemajo dekleta v starosti od 18 do 28 let z najmanj dovršeno višjo narodno šolo. Enkratna vpisnina znaša 12o Din. Mesečna oskrbnina in učnina pa 3S0 Din, ki se plačuje vnaprej Šola bo trajala od 7. januarja "do 8. julija 1936. Na tej šoli se bo poučevalo poleg običajnih gospodinjskih predmetov še te le obvezne učne predmete: hranoslovje. teorijo kuhanja gospodinjstvo in vrtnarstvo; obrt no računstvo, spisje in knjigovodstvo, nemščino ter nekai neobveznih predmetov Ob ses praktičnega pouka bo naslednji- nakn povanje. kuhan ie preproste in finejše ter dietične hrane ^ervirani^ pomivanje poso de in pribora krpanje, šivanje telesnegn in pohištvenega perila na roko in na stroj. krojno risanje za predpasnike in domaČa obleke. Pranje perila, snaženje in pranje oblek, pospravljanje in pripravljanje obed-nice in spalnice, čiščenje predmetov, ki se rabijo v gospodinjstvu. Obdelovanje vrta, praktično mlekarstvo in konzerviranje. Praktična nega dojencev v Dečjem domu. Po dovršijvi šole dobe gojenke izpričevalo ra podlagi teoretičnega in praktičnega izpita. C-as prijave je določen do 21. t. m. Natančnejša pojasnila (prospekt; pošljemo na željo proti nakazilu 5 Din. • Izredni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji z edino točko dnevnega reda Ovire tujskega prometa v S'*<--veniji bo 18 t. m., ob Vsll. dopoldne v sejni dvorani Zbornice za trgoviino. obrt in industrijo v Ljubljani. • Obrtniški koledar za leto 1936. Obrtniško društvo je tudi letos izdalo svoj !ra-dicijoualni obrtniški koledar, ki je izšel že petnajstič. Letos je obrtniški koledar po vsebini izredno bogat in na zunaj tako lep. da ga Človek z veseljem vzame v roke. Služil bo dobro ne samo obrtništvu, temveč tudi drugim stanovom, saj je v njem mnogo praktičnih navodil Obrtniški koledarček vsem toplo priporočamo. • Lastni interesi narekujejo vsakemu bolniku, ki se hoče rešiti astme, bolezni pljuč in drugih nadlog, da se posluži ponudb tvrdke Puhlmann & Co. Berlin 614 Miiggel strasse 25 — 25 a, posluje že mnogo let ter brezplačno razpošilja poučne brošure s slikami. Pazite na oglas na strani 4. * • Popravi! V včerajšnji dlanefe »pogfied v Ljanbljanjski Zvon« se je vrinilo več tiskovnih napak. Zlasti motita smisel: V tretjem odstavku čitaj >Odkod (namesto Odtod) ta vpliv maloščenstva«, v zadnjem odstavku pa je pri glasnikih sovjetske ideologije praviflno »Poskus po uniformiranju (ne informiranosti). . . «. • Eno srce — ena radenska! • Cigarete »Mirjana«. V ponedieljefe prL dejo v promet nove cigarete »Mirjamac. prodajale 6e bodo v škatlicah po 20 ko-madov za ceno 7 T>:n. Posamezna cigareta bo veljala 35 par. Vetiko So$ieno a. vc&eCje dobijo se pri: »RADIOVAL« LJUBLJANA — DALMATINOVA 13 »RADIO« r. z. z o. z. LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 7 MESTNA ELEKTRARNA — CELJE ING. GUSTAV SCHMIDINGEB —■ CELJE Minerva — Radio — Wien Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : R. BRAUSINGER — Zagreb, PETRINJSKA 28a u— Prvo predavanje slovenskim ženam lektorice ljubljanske univerze, ge. Coope-land bo v torek 17. t m. ob 16. pri Zvezi gospodinj. Breg 8. Tema: Družinsko življenje v Veliki Britaniji bo nazorno prikazana s skioptičnimi slikami. Kaj bo rekla gospa fvernka? Gosta sta v skrbeh, ker sfa po neprevidnosti popackala namizni prf. Toda gostiteljica, gospa Ivanka, se smeji, ker ve, da take in podobne madeže z lahkoto od-^ pravi iz perila Zlaforogovo terpenlinovo ^ milo. Njegova obilo in gosta bela pena razkroji in odpravi vsako umazanosf • in perilo je zopet, kokor da je novo. • Institut za n^mSčino In sploino Izobrazbo An deri Rogg*, Graz, Leeetag-strase 19, otvarja z novim letom nove te-čaje za začetnike ta za tečajnike, ki študij nadaljujejo. • Spoznaj sebe. Za 3 Dta se dobi y vseh knjigarnah knjižica, ki ima ta naslov in vsebuje vsakemu človeku zeUo koristne nasvete. Človek, ki upošteva te nasvete, lahko ugotovi vzroke neuspehov, istočasno pa najde pravo pot do uspešnega udej-stvovanja. Nasveti odgovarjajo na vsa vprašanja, ki jih stavija boj za ofcetamek. Od vsakega iizvoda v Ljubljani prodane knjižice dobi mesftnii sociaitai urad po 0.25 Dta za revne otroke, Knjiži zasluži, da bi jo organizacije ta ustanove pomagale razširjati. • Tovarna JOS REICH spre'ema mehko in škroblieno perilo v naj'epfio izdelavo. • Tri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Ako se preveč redite, Slatino Petanjsko pijte! !z Liubljjane n— Depntacija koroških Slovencev na Grafenauerjev pogreb. Z včerajšnjim gorenjskim brzovlakom ob 9.47 se je odpel jala 12Članska deputacija Kluba koroSkih Slovencev s predsednikom dr. Fellacherjem na čelu k pogrebu voditelja koroških Slovencev Frana Grafenauerja na Brdu pri šmohorju v Ziljski dolini. Na Jesenicah sta se depu-taciji pridružila še zdravnik g. dr. Janežič in pisatelj g. Špicar Posebne deputacije koroških Slovencev v Jugoslaviji so se z drugimi vlaki odpeljale iz Trbovelj. Celja in Maribora u_ Ljudska univerza. V ponedeljek, 16. t. m. ho predaval naš najboljši prefeerno-sdovec univ. prof. dr. Franc Kidrič o Prešernu. Prostor Delavska zbornica na Miklošičevi cesta, pričetek ob 20. Vstopnine na. u— Zveza jugoslovenskih naprednih aKadem5Kih starejjn T Lju!bl>anj ima redni članski sestanek v decembru 17. t. m v torek ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Na dnevnem redu je predavanje g. dr. Slod-njaka o temi: Fran šu.klje ta njegova doba. Vabimo vse starešine, da se spetan ka udeleže; po predavanju tovariški ra,. govor z aktivnimi akademiki. Odbor. u_ Koncert koroške slovenske narodne pesmi. Pevski odsek kluba koroških Slovencev v Ljubljani bo priredil danes ob 20 v dvorani nroevetr»ga društva »Vodnik« v Zgornii Šiški goctiln* »Pri kameniti miri« svoi koncert Koroški rojaki nam bodo nrepevali izvirna prelepe slovenske koroške r>p izvežbanl in leno pe-^em oTd^šaln tako Unkor jo prepeva slovenski rod na Koroškem. o— Vse prljate|je našega glasbenega življenja opozarjamo na i. javno produkcijo gojencev drž. konservatorija, ka bo jutri v ponedeljek dne 16. t. m. ob >/* na 7 zvečer v Filh amo n i čn i dvorani. Izvajala se bodo dela francoske glasibene literature, nastopili pa bodo gojenci klavirskega oddelka: Turšič Ivan, l^unej Egon, šaP-lja Božena in Gallatia Reinhold, dalje ab. solventka solopcvskega oddelka Korenčan Štefka t©r godatai orkester, ki je sestavljen k konservatoristov in članov orkestralnega društva Glasbene Matice. Gojenci so iz šole prof. Janka Ravnika, prof. L. M. š-kerjanca, ki vodi tudi godalni orkester, ta prot' Vande Wiisttaghausnove. Spored, ki stane 2.— Din, velja kot vstopnica ta se dobi v knjegarai Glasbene MatL-oe. SPLOŠNEGA PRIZNANJA so deležna . Rouvijerjeva vina v butelkah. Glavna zaloga in zato popolna izbera teh vin, je v delikatesni trgovini V. A. Janeš pri Operi, na Aleksandrovi cesti, ki ima tudi čudovito Malago in Madeiro, šampanjca, Cinzzano-vermut in španski vermut. Najfinejše alkoholne pijače in izvrstna odprta dolenjska in štajerska vina. Kdor si hoče za Božič privoščiti res kaj dobrega, naj naroča v tej prvovrstni naši delikatesni trgovinL u— Na umetniški razstavi kiparja Gor-Seta bo vodil v torek 17. t. m. oto pod 7. i g. dr. Rajko Ložar. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da je retrospektivna razstava ; v ateljeju aikad. kiparju Franceta Gorše-ta v Kol i zeju na Gosposvetski c. 13. podaljšana čez praznike do konca t_ m. Razstava obsega dela, izvršena od 1. 1928. do danes (čez 70 del, kipe v raznih materialu, grafiko, malo dekorativno plastiko itn keramiko). Ker ra-zstava zelo poučna, Jo priporočamo. n— Velika božična razstava del slovenskih umetnikov. Društvo likovnih umetnikov otvori danes umetniško razstavo. Razstava bo odprta čez praznike in &o ljubitelja umetnosti vljuidmo vabljeni. u_ Za božična In novoletna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice, ki se dobe v trafikah, trgovinah in pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Z. K. D. film Danes ob 11. SVETTSLAV PETROVIc ta GRETE THEIMER v veseli opereti Hišica v Grinzingn Smeh, šala. veselje petje in zabava ELTTN1 KINO MATICA NAŠ ČAJ je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in ni zdravju škodljiv kot Kitajski (Ruski) čaj Naš čaj prodajajo v vseh špecerijskih trgovinah. n— Vsem ženam potrebno predavanje se bo vršilo v oonedeljek. 16. t. m. ob pol 19. v magistratni dvorani. Predava g dr. Branko Goslar 0 osnovi »Pravni položaj naše že-nec. Prav čestokrat se zgodi, da žene z občutno nepopravljivo škodo plačujejo svojo ne[>oučenost na pravnem j>olju. Zato ie v resnici potrebno predavanje ki ga priredi sekcija Jugoslovenskega ženskega saveza za dravsko banovino. Vstopnine ni. Dobrodošla vsaka in vsakdo. u— Ribarsko društvo v Ljubljani pn-redi v tem mesecu ekskurzijo članov v BoMnjsko Bistrico v ond0tni ribogojni zavod. Drst potočnih postrvi je v decembru na višku V ribogojnici je zdaj polno dela: emukajo ikrnice, pripravljajo valil-nike, čistijo korita. Vse to bo ribiče zanimalo, saj se bodo praktično poučili o tem. kako se vzgoji ribji zaxod. n— I« sodnopisa^niške službe. Pred komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani sta napravili I. pisarniški izpit zvaničnici okrožnega sodišča v Ljubljani Karla Kranjčeva in Ida Pavlinova. J, 9 i V NE ORDINIRA od 15. do 22. t. m. u— Nekaj podatkov o amnestiji. Kazenski oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani je preobložen s pregledovanjem kazenskih spisov od decembra 1. 1933. naprej, da sestavi natančen pregled vseh zaradi raznih deliktov obsojenih oseb, ki so deležne amnestije. Po tiskovnem zakonu je bilo 22 procesov, ki so z amnestijo končani. Od teh je bilo 8 obtožencev že obsojenih na manjše ali večje denarne kazni v skupnem znesku okoli 4C00 Din. Proti 14 obtožencem pa je se trajalo postopanje, ki je zdaj ustavljeno* Zaradi političnih deliktov je pomiloščenih 146 oseb. Proti 10 je kazensko postopanje tilo ustavljeno. Pogojno za 3 leta je bilo pomiloščenih 127 oseb, ki so bile obsojene zaradi raznih deliktov iz koristoljubja, a ni njih kazen znašala nad 1 leto. Delnega znižanja kaini je bilo deležnih 8 oseb, obsojenih na kazni nad 1 leto. u— Božična pravljična ura bo v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva ceaia, 19. t m. ob 17. uri. Spored bo nudil toliko lepega, da se bo presenečenje stopnjeval« od točke do točke. Pridite vsi, da vidite prvič žive jaslice prispevek za stroške 3.— Din. — TRD Atena u_ Božične pogrnjene mize si oglejte v soboto 14. t. m. od 16. do 18. in v nedeljo 15. t m. od 9. do 19. pri Zvezi gospo" dini, Breg 8. tBgami^msaammmammm NEOBVEZNO SI LAHKO OGLEDATE KLOBUKE in ČEPICE V NAJBOLJŠI OBLIKI IN NAJBOLJŠI KAKOVOSTI PRI MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA — STARI TRG 14. n— Nagrade hišnim poslom—vlagateljem. Hranilnica dravske banovine prej Kranjska hranilnioa bo izžrebala za božič več nagrad po 2oo in 100 Din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam .služkinjam itd.), ki imajo v tej hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ul 9) do vključno 18. t m. med poslovnimi urami od 8. do 12. S seboj naj prinesejo hranilno knjižico hranilnice in svojo poselsko knjižico. Žrebanje bo v sredo 18. t m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle. MLADE MAMICE IN OČKI kopalne kadi za Vaše malčke ZASTONJ. Pogoj: zaključek življ. zavarovanja pri strokov-ni-znani zavarovalnici. — Dopise pod »20.000« na ogl. odd. Jutra. '■— Vsako nedeljo od 4. do 8. popoldanski les • poukom t Jenkovi šoli — Kazina- ples Novi fovi začetniki se 5e sprejemajo vsak ponedeljek ob 20. Posebne ure vsak dan. n— Za otroke do 8. leta se bo vršil ples->i tečaj vsak torek in petek od 5. do 6. popoldne v Jenkovi šoli — Kazina Prijave istotam. n— Včerajšnji «rg je bul srednje »složen Tržn0 nadzorstvo je neki ženski zaplenilo 131 sladkih prest, ki jih je pro. dajala na trgu od osebe do osebe, kar je prepovedano. Preste je tržno nadzorstvo poslalo otroškemu zavetišču na Taboru. Zaradi bližajočih se božičnih praznikov je bila izvršena tudi kontrola mlečnih iadeL kov. Tržni organi »o Po stojnicah pobrali vzorce masla, ki jih bo p re is kal držav, ni higienski zavod. Vajda ie Čakovca je postavili na trg mnogo divjih zajcev, ki jih prodaja Po 16 Din komad. Zajci so bili nekoliko mršavi. Sicer so boljši divji zajci po 20 do 25 Dim eden u —Plesne vaje na Taboru bodo drevi v veliki dvorani. Ker je ta večer namenjen pouku cariocce. opozarjamo nanj vse plesalke in plesalce. Pričetek ob 20. Vabljeni 1 Trikotažno perilo IZ MAKO, VOLNE IN SVILE, MODNE IN ŠPORTNE PLETENINE KUPITE NAJUGODNEJE V TOVARNI LANA RIMSKA CESTA 2 Iz Celja e— Zanimivo predavanje. Jutri ob 20. bo predaval na Ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščanske šole univ. profesor. dr. JMagy iz Zagreba pod naslovom »Z Jadrana v zapadno Afriko in do Ka: narskih otokov«. Okrog 150 lepih skiop-tičnih slik. e—Celjski mestni svet bo imel v petek 20. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu bodo poročila odborov. e— Starešinska organizacija »Sloge« r Celju priredi 5 januarja 1936 v Narodnem domu svoj prvi akademski ples. Igra RonnY iz Ljubljane. Prosimo, ne prirejajte ta dan drugih prireditev. e— Izredni občni zbor Celjske podružnice Slovenskega lovskega društva bo v sototo 28. t. m. ob 20. v hotelu »Hubertusu«. Dnevni red: izprememba pravil in preureditev podružnice v samostojno lovsko društvo v sini slu novega lovskega zakona. e— Ljubljanska drama uprizori v torek ob 20. v gledališču »Izdajo pri Novari«. Za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice 1 knjigarni »Domovine«. Obiskovalce gledališča opozarjamo, da prihajajo točno k predstavam, ki se morajo začeti točno ob napovedanem času. Vstop med predstavo bo v bodoče za bran jen in bodo morali zamudniki čakati do konca dejanja. e— Kino Union. Danes ob 10.30 matineja. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm >Za vedno tvoja« in zvočna predigra. Sef zdravnik sanatorija Šlajmerjev dom, dr. Kramarič Alojz od 16. do 23. t. m. ne ordinira. V odsotnosti ga nadomestuje primarij dr. Guzelj. e— Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju ni dobil dovoljenja za zadostno število tombolskih tablic, zaradi česar bo vse nabrane tombolske dobitke razdelil v nedeljo 22. t. m. dopoldne brezplačno svojim 345 članom. Ta teden, bodo še pobrani dobitki pri prijateljih vojnih žrtev, ki doslej še niso oddali dobitkov. Krajevni odbor Se v imenu vojnih žrtev iskreno zahvaljuje vsema prijateljem. e— Novost za božične praznike! Mano* fakturna in modna trgovina Pšeničnik, Celje, prodaja novo. v modernem tkivu čisto volneno »Dumping« tkanino za damske obleke po reklamni ceni meter po 34 Din. e— V notico glede čiščenja in posipanja hodnikov se je vrinila napaka. Pravilno se mora glasiti, da se opozarjajo vsi hišni in ne vaški posestniki. Iz Maribora a— Blagopokojnemu Antonu Rebolu je posvetil tukajšnji »Staribor« svoj četrtkov večer. Upokojeni posta jenačelnik Mohorko je poveličeval pokojnikovo neustrašeno delovanje na nacionalnem torišču, pokojnikova hčerka Franja pa je predočila navzočim pokojnikovo delo pred vojno, med vojno in ob prevratu. a— Sedem križev! V svojem prijaznem domu pod Piramido obhaja danes vpok. okrajni tajnik Ivan Kudelka 70-letnioo rojstva. Znan je kot odličen dirigent in glasbenik, ki j« bii med soustanovitelji »Prvega slovenskega glasbenega društva v Mariboru« ter »Mariborske mestne godbe«. Rodom je iz bratske Češke, od leta 1898 pa je služboval v naših krajih. Življenjsko družico si je pred 44 leti osvojil v soknčni Gorici. Ob lepem življenjskem jubileju iskrene čestitke! a— Trije mariborski akademiki, in sicer gg. Peterin, Cvetko in Androjna bodo jutri zvečer v Ljudski univerzi očrtali kulturni pomen in razvoj ljubljanske univerze ter položaj naših akademikov. a— Krajevna organizacija JNS za 1. mestni okraj v Mariboru je imela v petek 13. t m. zvečer svoj redni letni občni zbor, na Negujte svoje zobe s pasto, ki je na vtšfeu najpopolnejših sredstev za nego zob ta s »Rlevteroc zobno pasto. Zahtevajte Jo Izrecno. katerem je poročal o političnem položaju podpredsednik senata dr. Ploj. Na občnem zboru j« bil izvoljen novi odbor za poslovno leto 1936. Za predsednika odbora je izvoljen bivši narodni poslanec g. Vekoslav Spindler. a— Lepo uspelo akademijo so imeli študentki Sokoli. Po sokolski koračnici in prisrčnem nagovoru br. Hočevarja je sledil bogat in zanimiv akademijski spored, pri katerem so vneto m učinkovito sodelovali člani n dlanioe ter naraščajniki in naraščaj-nice. Akademija je bila izraz moči studen-skega Sokola. a— Pri spominski cerkvi Lazarici, kjer se že bočijo v krasni učinkovitosti tri kupole, so včeraj tik pred zaključkom in ostreše-njem dveh ostalih kupol stavbna dela prekinili, Zaključila se bodo spomladi. a— Vračajo se. Te dni prihajajo preko meje številni naši rojaki, ki so živeli na avstrijski strani že pred letom 192$. pa jih sedaj odpuščajo iz službe ter izginjajo. a— K odpovedi pri Zelenki smo z ozirom na naše poročilo prejeli tole pojasnilo, ki pojasnjuje zgolj formalni značaj omenjene odpovedi: Vodstvo tvrdke Zelen-ka & Co. je 7. t m. odpovedalo službo delavstvu, in sicer tako. da bo delo počivalo od 13. t m. do 2. januarja 1936. Dne 2 januarja 1936 se bodo zopet sprejeli vsi delavci, ki bodo zavzeli svoja dosedanja mesta in dobili isto plačo. Delo se je ustavilo radi čiščenja kotlov in popravljanja strojev. Delavski obratni zaupniki so to formalno odpoved vzeli na znanje ter je bilo delavstvo o božičnem praznovanju obveščeno že pred 6 tednu Podjetje je pusilo nastalo zgubo na mezdah nadoknaditi z nadurami. a— Živa zgorela. Stara dekla Magda Li-trokova iz Lipe je šla s svečo v klet. Revi ca se je »podtaknila in tako nesrečno padla preko luči, da se ji je vnela obleka. V trenutku je bila vsa v ognju in preden so ji ljudje prišli na pomoč, je revica v strašnih mukah umrla a— Okoli 3000 dinarjev Škode so napravili še ne izsledeni rokomavhi železniškemu upokojencu Karolu Čaksu iz Lužičke vasi pri Makolah. Odnesli so mu vso obleko, perilo, uro in druge predmete. a— Na meji ustreljeni slaboumnik. Te dni je prišel na našo mejo pri Pinici slaboumen mož, ki na poziv ni hotel obstati, marveč je celo navalil na naše graničar-je, nato pa zbežal — z razpelom v desni roki. Graničarji. ki so menili, da gre za tihotapca, so sprožili. Ustreljen se ie zgrudil begun na tla in so v njem spoznali nekega Štefana Preloga, ki je pred dnevi zblaznel. a— Obsojeni ubijalci. Mali kazenski senat je razpravljal včeraj o uboju, ki se je pripetil dne 20. oktobra v Gornji Bistrici, ko je pod udarci ročic in sekire obležal mrtev posestniški sin Oto Lebar. Slučaj je v zvezi s starim sovraštvom, ki vlada med gornjebistriskimi in srednjebistriškimi fanti. Na zatožni klopi je sedelo pet obtožencev. Obsojeni so brli 29-letni delavec Fotivec na 10 let robije. 21-letni delavec Ignac Ščernjavic na 5 let in 15 dni robije, razen tega sta bHa obsojena še dva starejša mladoletnika na skupno 8 let strogega zapora. Peti obtoženec 24-letni Avgust Ba-lažič je b~muiikarske obrti v novem okolišu je treba vfložiti pri sreskem na-čelstvu v Laškem. BANKA BARUH PARIŠ (9°) 11. RUE AUBEB Telef.: Op6ra 98.15 — Telef : Opera 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bnnceles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice- Iz Ptnfa j— Sbvo Ladislava Jeriete od mestne občine. Banska uprava je nedavno razrešila dosedanji občinski svet ta dosedanjega mestnega načelnika g. Ladislava Jeršeta. V četrtek se je poslovil g. Jerie od uredništva in predal posle nasledniku g. dr. Remcu Alojzu. G. Jerše je načeloval mestni občini od leta 1931. Že takoj po prevzemu poslov leta 1931. se je posvetil z vso vnemo gospodarstvu m napredku mesta. Za časa njegovega županovanja se je preuredili živilski trg na Tvrševem trgu, ki je v okras našemu mestu. Na trgu so se napravile higijenične mesarske stojnice. Razširila se je Slomškova ulica, ki gre par ralelno z živilskim trgom. Podaljšal se je mestni park, ki se je tudi na novo elektri-ficirah Mnogo skrbi je delalo občinskemu svetu, kako sanirati prezadolženo mestno avtobusno podjetje. Res se je t t« namen žrtvovalo nekaj mestnih nepremičnin, vendar pa je avtobusno podjetje sanaramo in mestna občina je rešena dolga Prav tako se je dala tudi izdatna podpora ptujski gasilski četi za saniranje njenih dolgov. Med predsednikom g. Jeršetom in občinskim svetom je vladala najlepša sloga. Niti enkrat ni prišlo pflfl sejah do kakih konfliktov. Z bbčinskim svetom vred mu je bik) zmerom najbolj pri srcu kako pomagati brezposelnim. Z osebnimi intervencijami je izposloval pri banski upravi znatne zneske za regulacijo Grajene v mestu. S tem denarjem sc j« omilila brezposelnost, obenem pa je z regulacijo mesto mnogo pridobiio. Kljub vsem tem investicijam so ostala dolgovi iz leta 1931. skoraj ne iz prem ©njem. Mnogo se je trudil za najetje večjega posojila za sanacijo Mestne hranilnice. Vendar so bili zmerom stavljeni pogoji z visoko obrestno mero, da jih ni bSo mogoče sprejet L Jerše je bil nasproti uredništvu obziren. Pomagal pa je vsakomur komur je le mogel, neglede na strankarsko prepričanje, tako da mu tudi politični nasprotniki nimajo ničesar očitati. Mesto Ptuj mu bo za vsa njegova dela za zmerom hvaležno. Iz Ljutomera ij— Obrtniški sestanek v Ljutomeru. Za zaključek obrtnega tedna so se ljutomerski in okoliški obrtniki sestali 8. t. m. v Zavratnikovem hotelu, kjer je g. Verbnig poročal o pomenu obrtnega tedna in vrednosti krepke organizacije za obrtniški stan. Poslanec g. Lukačič jc razpravljal o gospodarskem položaju v obče in posebej o iz-premembah, ki ae pripravljajo v vprašanju kmečke zaščite v zvezi z nujno potrebno zaščito obrtnikov. Omenil je tudi, da so poslanci rz obmurskih krajev osnovali delovno skupnost v vprašanju regulacije Mure. Predsednik Zdfroženja trgovcev je izjavil ,da je trgovstvo solidarno z obrtniki v njihovem boju za boljši položaj. Potem so zborovale! razpravljali še o šušmar-atvu, obrtnem nadaljevalnem šolstvu m o potrebi, da se ustanovi obrtniška kreditna zadruga, ki bi s sodelovanjem obrtne bao-ke nudila obrtnikom prepotreben kredit Iz živlienfa na dežel? HUDA JAMA. Po lepo uspeli sokolski akademiji na praznik narodnega uedinjenja nas j« 8. t. m. obiskal sokolski Miklavž in obdaroval vso pridno eokolsko mla/ dino. Se celo nevčlanjena mladiua je bila deležna kakšnih malenkostnih darov. Za izdatno obdarovanje se je v prvi vrsti zahvaliti podjetni sestri Rezi Preskarjevi in vsem darovalcem, ki so prispevali v naš Miklavžev fond, zlasti tvrdkam in drugim darovalcem v Celju in Laškem. Sevnica. Zvočni kino predvaja danes opereto »Zeniti se hočem«. STRAŽISČE. Sokol priredi danes ob 17. akademijo obenem s proslavo 25-letrMce Kranjske sokolsfoe župe. Razen tega borno proslavili tudi 50-letnico neumornega starešine br. Franceta Benecfika. Jubilant je po rodu domačin. Njegov oče je bii ugleden narodnjak, gostilničar in trgovec s siti. Prav tak neomajen naprednjak in narodnjak je njegov sin, sedanji jubilant sokolski starešina br. France, ki je bil po očetovi smrti prevzel gospodarstvo. Družico si je izbral v domači vasi Svojo družino vzgaja v strogo naprednem sokolsbem duhu. Žal je ugledno družino zadel lani hud udarec. Najstarejši sin, gimnazijski abiturient Marjan, je postal žrtev kamenitega Jalovca. Naj starešina je bil delaven Sokol ie od svojega 18. leta, ko je začel telovaditi pri takratnem Gorenjskem Sokolu v Kranju in je dosegel na zletu v Tržiču L 1909. prvo mesto. Prav tafco je leto pozneje zmagal kot prvi pri tekmovalni vrsti posameznikov višjega oddelka na Jesenicah. Leto« nato je že tastopil kot namestnik na mednarodni telovadni tekmi .v Turkro. Ob ustanovitvi stražiScega Sokola je med njegovimi glavnimi stebri in njegov prvi načelnik, a po smrti staroste Bajžlja staro-stuje našemu Sokohi on. Razume se, da naš jubilant sodeluje tudi v mnogih nacionalnih društvih. Vaornemn starešini je Sokol poklonil krasno diplomo. Da se oddolžimo zaslužnemu možu, bomo stražiško sofcoi-sko akademijo obisikaK poinoštevilno. Na akademiji bo govoril župni starešina br. Jaka Spicac. Priljubljenemu jubilantu ik> mnogo leti TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO vljudno vabi članstvo Bolniške blagajne tn višjega zavarovanja, da se ndelezi proslave stoletnice društvenega obstoja in delovanja, Id se vrši v veliki dvorani Trgovskega doma ▼ nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne. Beg iz življenja - skok v Ljubljanico Z nastopom mrzle zime, ko se za dolge mesece poskrije sonce, premaga obup tudi marsikaterega razdvojenca. Tegobe mrzlega letnega časa preženo takim nesrečnežem poslednji žarek upanja iz strtih src, samovoljen beg lz življenja je njihov irajni konec. V četrtek v zgodnje Jutro je spet eden te obupane ali morda zmagujoče družbe storil sebi konec. Nad dolenjskim mostom, blizu nove zatvornlee na Spici, se je pognal v deročo vodo Gruberjevega prekopa. Ko ga je voda spravila na površje, je začel obupno plavati. Kdo ve, kakšen prevrat se je ta čas zgodil v njegovi duševnosti. Ljudje na mostu so videli, kako ga je voda gnala vse hitreje; onstran mosta ima že precejšen padec. Pred zatvornico ga je požrlo in ga nI bilo več na površje, čeprav je bila ta čas njegova želja po življenju močnejša, ko kdajkoIL Na sliki je z X označen prostor, kjer je obupanec skotil jr Ctenberjev prekop Zane Grey: 21 Teksaški iezdec Ta mah ni čutil v sebi niti najmanjšega nemira ali razburjenja. Zdaj ni bilo več časa ze premišljevanje in snovanje načrtov. Ura je bila prišla, bil je nared. Jasno mu je bilo, da se loteva obupnega podjetja. Njegove misli so se zbirale okoli Euchra in okoli presenetljive zvestobe in dobrote zakrknjenega starega i»-občenca. Čas je lezel po polževo. Duane je spet in spet gledal na uro. Upal je, da bo mogel odriniti in prejahati miljo ali dve, še preden zlezejo prebivalci tabora iz postelj. Nazadnje je začul s trde poti drsanje Euchrovih škornjev. Zdelo se mu je, da stopa starec glasneje kakor po navadi Ko je Euchre zavil izza vogala, se je Duane bolj ustrašil kakor zavzel. Starec je bil bled in se je tresel. Pot mu je tekel po obrazu in čudno prepaden je bil videti »Srečo imava,« je za jecljal. »Če tebe pogledam, ne bi dejal,« je odvrnil Duane. »Strašno ogabno mi je: pravkar sem ubil človeka. Prvega v svojem življenju.« *Koga?« je ves otrpel vprašal Duane. »Bensona. In naj mi bo še tako grdo pri duši, vendar sem vesel, da sem ga. Šel sem po cesti in srečal Allowaya, ki jo je mahal k Degersu; velika prijatelja sta. Sodim, da ga je hotel izprašati, kako in kaj! Vsekako sem bil vesel, ko sem ga videl tako daleč od Blandove hiše. In Chess me ni niti opazil. Ko sem prišel v Bensonovo beznico, ni bilo v njej nikogar razen ,zajca' samega in dveh ali treh Me-hiČanov. Benson mi ni bil nikoli prijatelj. Stopil je k meni in dejal, da ne da dveh beličev za moje življenje. »Zakaj ?' sem vprašal. ,Zato, ker igraš z Blandom in- Chessom dvojno igro,' je rekel. ,Jack, koliko pa daš za svoje lastno življenje?' ga vprašam jaz. Poskočil je, ves prepaden, in me ogabno pogledal. Zadel sem v črno. Padel je, in Mehičani ao vzeli podplate pod pazduho. Nikoli več ne bom spal zaradi tega, a moral sem in sem moral.« Duane je vprašal, ali so zunaj slišali strel. »Žive duše nisem videl razen Mehičanov in vem, da sem se bistro ogledal. Odkuril sem jo skozi gozd za Blandovo hišo. Nisem maral, da bi me videli, a nekaj me je vendarle opominjalo, naj pogledam, ali je Bland že vstal. Toliko da se nisem zaletel v Beppa. To je fant, ki pazi na Blandove konje. Dečko me ima rad, in ko sem ga izpraševal o gospodarju, mi je povedal, da Bland ni šel spat, ampak se je vso noč prepiral s senjoro. Snočnja istorija Blandu očividno ni dala miru. Besen je bil in je mučil Kato z vprašanji, da bi jo spravil na kolena. Nemara je pa tudi pritiskal za Jenniejo in jo nadlegoval s svojimi slabimi nameni. Vsekako je moralo biti prece j vroče med Kato in med njim. Srečo imava!« »Tako je podoba. Torej pojdem!« je kratko rekel Duane. »Srečo imava. Kar smejati se moram! Bland je po taki naporni ježi vso noč prečul. Danes bo iz-mozgan in zaspan in se pred zajtrkom gotovo ne bo nadejal pekla. Pojdi zdaj k njemu. Uredi tako, da se udarita. Kako — to je tvoja skrb. Svetoval bi ti, da ga zvabiš iz hiše, češ, da bi se rad pogodil z njim; da si premislil njegov predlog zastran vstopa v tolpo in da si zdaj voljan — ali pa tudi ne. Ubiti ga moraš, in s tem dobiš časa, da izdereš samokres. To bi bilo pametno, zakaj bržkone ima on enake namene.« »Kako je s konji?« »Ponje stopim in pridem čez dve minuti za tetoi. Zdi se mi, da tačas lahko spraviš zadevo v red in boš imel Jenniejo že zunaj, ko pridem. Samo da sino na konjih, pa zdirjamo v skok iz taborišča, preden bo mogel Alloway ali kdo drug kaj storiti Jenme je lahka kakor zajček. Veliki vranec vaju bo nesel oba.« »Velja! A še enkrat: svetujem ti, da ostaneš tu in se ne vtikaš v to reč,« je resno rekel Duane. »Ne boš! Z vama pojdem. Saj si slišal, kaj mi je rekel Benson. Alloway mi ne bi prizanesel. Še nekaj, Buck — Blandovke se varuj!« Duane je samo pokimal, rekoč, da sta konja nared, in odšel po gozdiču. Po bližnjici skozi gozd in preko njiv je bilo do Blandove hiše kakih pet minur. Duanu se je zdela ta pot neznansko dolga; nalašč je delal kratke korake. Spotoma ga je počasi obhajala čudna sprememba. Spet je bil namenjen na obračun. Prav za prav bi se bil lahko ognil tega srečanja. Danes ni čutil tistega nerazložljivega, vročega vzkipa krvi Nagibi za vrlo dejanje ki mu je bilo na misli, niso izvirali iz njega samega, in v tem je bila razlika. Na cesti ni bilo videti žive duše. Nekaj mehiških pastirjev je paslo svojo živino. Nad nekaterimi kočami so se vile višnjeve dimne zastavice. Njihov prijetni vonj je spominjal Duana očetovske hiše in drv, ki jih je nekdaj sekal za kuho. Rahla, mleč-nata megla je ležala nad reko in kopnela v solnčnih žarkih. Zdaj je stopil na stezo, ki je vodila k Blandovi hiši. Že od daleč je začul glasno in jezno prerekanje moža z ženo. Bland in Kate sta si bila torej še vedno v laseh! Hitro se je ozrl po okolici. Niti kakega Mehičana ni bilo videti. Stopil je nekoliko hitreje. Na pol poti se je še enkrat ozrl in pogledal po gozdiču. To pot je videl Euchra, ki se je bližal s konjema. Nič ni kazalo, da bi utegnil starec nazadnje izgubiti glavo. Tega se je Duane bal. Z malomarnimi koraki je prišel do verande; odtod je slišal pogovor v hiši »Bland, če to storiš, tedaj se ti kolnem, da ubijem tebe in njo!« je rezko žvenketal Katin glas. »Pusti me! Pravim ti, da pojdem noter!« je hri-pavo odvrnil Bland. »Kaj misliš storiti?« Učiteljski zbor ga sreza Ljubljana, 14. decembra Učiteljstvo litijskega »reza je zborovalo danes v Ljubljani v veliki dvorani Mikliče-vega hotela. Zlor je vodil predsednik litijski učitelj g. Zupančič. Ko je v imenu društva izrekel iskrene čestitke častnemu članu, upokojenemu šolskemu upravitelju g. Bernardu Andoljšku ob njegovi 70letnlci je podal situacijško poročilo. v katerem je med drugim omenil vzidavo spominske plošče vsem podpornikom Učiteljskega doma v LjubljanL Ime litijskega učiteljskega društva je tudi vklesano v marmornato ploščo. Med poročilom je prišlo tudi do razgovora o napadu na predsednika JUU g. IMmnika. Članstvo je odločno zahtevalo raz-čiščenje. Kakor znano, je g. Dimnika napadel predsednik zagrebškega Jedinstva g- Mi-lojevič. Tajnica gdč. Klovarjeva je podala sliko notranjega društvenega poslovanja« blagajnik g. Kopriva pa je poročal o blagajniških poslih. V dokasz simpatij do Štajerskih tovarišev so pristopili naši učitelji kot ustanovni člani tudi k mariborskemu Učiteljskemu domu, prvi učiteljski trdnjavi v naši banovini. Društveni član g. Golobič, šolski upravitelj s Primskovega, je nato nadaljeval svoje predavanje o esperantu, ki so ga vsi zborovalci poslušali z zanimanjem. Pokazal je tudi več listov in revij, v katerih se udejstvuje kot sotrudnik. Na dnevnem redu bo bile fe razne gospodarske in stanovske zadeve." Pri slučajnostih so ztorovalci iz vseh delov sreza tožili o raznih težavah pri pouku. Nujno potrebno je, da se spet uvede štirikratna letna ocena in da šolarji dobivajo izpričevala na cenejših tiskovinah zaradi splošne gospodarske stiske. Učiteljska organizacija j« dostavila odločilnim činiteljem obilo predlogov, ki se naj vnesejo v korist napredka našega šolstva v novi finančni zakon. Po mnogih državah imajo učitelji in profesorji v velikih počitnicah pravico na enkratna brezplačno krožno vožnjo po domači državi. S tem spoznavajo vzgojitelji domačo zemljo, kar jim služi v veliko oporo pri domoznanskem puku. Zborovalci so sprejeli zadevno resolucijo, ki se naj izroči na pristojna mesta. Upati je, da se bodo tej akciji pridružili tudi ostaili srezi in Profesorsko združenje. Verjetno je, da bodo skupnemu prizadevanju oblastva ustregla. INSEMRAJTE V „JUTRU" ■0S0i0a09aB0B0i0i0B ZNIŽUJEMO CENE 10% našim bosanskim preprogam DRŽAVNA TKALNICA PREPROG SARAJEVO Ljubljana, šelenburgova 7/L Zagreb, Gunduličeva 3. »0i0i0i0«0»0»0»0B0« loioioioioiotoioioi Nič več hlač in rokavov, ki bi se svetili! Blesk jim odpravi in prenovi obleke za gospode, plašCe, kostume itd. po patentiranem postopku L MARIB. PARNA PRALNICA PELIKAN, Maribor, Krekova 12 IOIOIOIOIOIOIOIOIOI S L A B O S T,~ nespečnost, predčasna ohromelost, živčna izmučenost, glejte na čem trpe mnogi v današnji dobi. Med tem je znanstveno dogna-no, da regulira ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KALEFLUID«), ko preide v organizem, izločevalno delovanje vsen žlez, krepi organizem in uravnoveša Živčni sistem tako, da postane človek ponovno krepak ln sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, MILOŠ MARKOVIC. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 10537/33 ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka ln tasta, gospoda VALENTIN BERGANTA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nas ob težki uri tolažili. Zahvaljujemo se zlasti prečastiti duhovščini in gospodom zdravnikom, ki so lajšali pokojniku trpljenje. Najlepša zahvala vsem darovalcem cvetja in vencev. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 16. decembra 1935. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. LJUBLJANA, 15. decembra 1935. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. velike manufakturne tvrdKe, dobro vpeljan v večjih in manjših krajih dravske banovine, se sprejme proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uveden v stroki«. LEPO KURJE PERJE nečohano kg po 5.— Din iz skladišča Maribor razpošilja po povzetju VILJEM ABT — eksport Maribor Najmanjši odjem 15 kg. _ DOVRŠENA LEPOTA se doseza sajno s svetovno-znanimi kozmetičnimi preparati -Z London — Berlin — Wien — Pariš — Praga Avtorizirani depo: Parfumerija „V E N U S" Fran Jerafa, Ljubljana, šelenburgova ulica 7. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Parfumerija »LATONA« — Zagreb — Gunduličeva ulica 3. POZOR! POSKUSITE in PREPRIČAJTE SE Dospele so vagonske pošiljke zajamčeno pristnega Ia dalmatinskega vina (stara trta) iz otoka Vis. Točimo od nedelje dne 15. decembra naprej za vse praznike čez ulico. Črno........po Din 8.— Belo in opolo (rudeče). . po Din 9.— Za obilen obisk se priporoča gostilna Hotel „B A L K A N" preje Tratnik Marko Kadilo v! č PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE! torljenj« »mm podaijtati, boieSiae prepreottL, botenl oidra-riti, riaitoeti ojajčtL, Metala« mnhm »ftvretrti, i> Marata« a*p<»vMi m*ta*l Kaj je vzrok vsake bolezni? OalaMJen}« Stmt. potrto«, lifute dobrih prijxteij«T »rojib UliJajih, ntof*mij«, (trah prod bolexaijo, risb »Sa ibTijenj* m noogo dragih I Zadovoljstvo je MtjMJK cdnvn*! So po«, U T» morejo doreoH <*> dobrega mapoiotouj*, otfr« Troj aa.f»>lnitj T« x norim »panjem; ta po« j« pa offcaoa v napravi, U Jo to mor« rmkdo, ki satotor* dob* takoj ia povsem brezplačno! V H priročni kajHtai >• kn&eaa iMi ta farea cm« mod Moaa Odtpnavšti slabo ia«poio4eaja, tradoo« ---- ljenje spomina, Mraapolotooi« »» d«io ta »br<« boiaotmh pojairor. Zahtevajte ta rmxpr»ro, ki Vaa» bo audiia mnogo piijetnife ar. PoMm lltaiiiJlt Ernest Pasternack, Berlin SO, MlcbMlklrehplate IS, Abt. 87. Vsakovrstna krasna darila za božič in veliko Izbero damskega In moškega perila po skrajno nizkih cenah Vam nudi veletrgovina JvanSatne £U*bf}at*a, Mestni ft»g Stt Pri nakupu nad Din 200.— v detaflni trgovini sprejema na odpis v polnem znesku tudi hranilne knjižice Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke. Zaspala nam je za vedno naša dobra mama KRISTINA KODELJA, roj. Marolt Pogreb nenadomestljive bo 15. t. m. ob 14. iz hiše žalosti na Senovem na pokopališče v Rajhenburgu. Tihega sožalja prosijo ALFONZ soprog HERMINA por. RAINER, ALBINA, STANKO, DRAGICA, ALFONZ otroci ostalo sorodstvo OPOZORILO! Neki žarko Kačanski poseča lastnike »Mtnimax<-gaailnih aparatov ln se neopravičeno in nepooblaščen izdaja kot zastopnik podpisane tvrdke ln poskuša izvabiti denar pod pretvezo kontrole, polnjenja aparatov itd. S tem izjavljamo, da z omenjenim Žarkom Kačanskim nimamo nobenih stikov niti jih nismo nikdar imelL Zaradi tega opozarjamo razne tvrdke in podjetja, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za škode, nastale zaradi nestrokovnega pregleda aparatov kakor tudi zaradi njih polnjenja. Naši zastopniki imajo legitimacijo naše tvrdke kakor tudi legitimacijo trgovsko-industrijske zbornice. V interesu podjetij samih je, da zahtevajo pri posetn zastopnika legitimacijo. Ako se kdo pri posetu izda za našega zastopnika, a ni v posesti potrebne izkaznice, priporočamo, da ga predaste polici jskim oblastvom. M1NIMAK, društvo za proizvodnjo gasilnih aparatov, Zagreb. Sokolsko društvo Ribnica javlja prežalostno vest, da je v petek 13. decembra 1935. ob 12. uri zadet od kapi, preminul brat KOBLER ERNEST davčni nadupravitelj v pok. in društveni blagajnik Društvo bo ohranilo blagega pokojnika v trajnem spominu. RIBNICA, 13. decembra 1935. ODBOR. Znižane so cene! Kje? V manufaktorni in modni trgovini PETEK, Celje, Prešernova uL 21. Moški klobuki po Din 25.—, 28.— in 30. — do najboljše kvalitete. Še nikoli niste kupili tako poceni, dasi je že znano, da so cene pri tvrdki PETEK vedno najnižje, in da ima vedno samo novo blago. Od danes dalje ponovno znižamo cene, ker hočemo vso zimsko blago še v tej seziji odprodatL Izrabite to izredno priliko in se tudi Vi prepričajte dokler traja zaloga. Zakaj, spričo tako nizkih cen je naval vedno večji v to trgovino, ki je naša najcenejša dobaviteljica. Mi bomo vedno cenejši! PETEK, CELJE, PREŠERNOVA UL. 21. t Javljamo tužno vest, da nas je zapustila za vedno naša blaga in predobra mati, sestra, teta in tašča, gospa ANTONIJA KOKOL roj. Šepetavc dne 14. t. m. previdena s tolažili sv. vere v 69. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 16. decembra ob 15. uri iz hiše žalosti v Laškem, Valentiničeva ul. 77, na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 17. t. m. zjutraj v tukajšnji nadžupnijski cerkvi sv. Martina. V Laškem, dne 14. decembra 1935. Franc Kokol, soprog; Marija por. Hcrmann, Adolf, dr. Franc, Herbert, otroci; Franc Hcrmann, z^t; Marija roj. Klein, sinaha in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše ljube mamice, gospe tdeopoCdine vdove Hatan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v težkih dneh tolažili in nam izrekli svoje sožalje in sočutje. Posebno zahvalo smo dolžni gospodoma zdravnikoma dr. Misu in dr. Krajcu, čč. sestram Leonišča, gospodu prof. dr. Kotniku, gosp. evangeljskemu župniku Schafferju, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku, zlasti gospodu direktorju Jugu, profesorskemu zboru in gojenkam ženske realne gimnazije. V Ljubljani, dne 14. decembra 1935. ŽALUJOČL Kraljestva mode Tiskarski škrat v modni rubriki Bojim se, da ste »e, cenjene dame, jezile — ko ste nad napisom, ki je z debelimi črkami oznanjal večerno modo, zagledale drsalne obleke. Četudi izkazujeta drsanje na ledu in drsanje na parketu aa prvi pogled neiko varljivo podobnost, vendar ta podobnost ne zdrži podrobnejše preizkušnje ... Torej jezile ste se in zato je naša dolžnost, da izdamo vašemu ogorčenju pravega krivca. Toda krivca natjti ni bilo lahko: vsi od prvega do zadnjega so zatrjevali svojo nedolžnost, nihče, prav nihče ni zamenjal slike z večerno modo. Nihče? 0, pači: SaDesiritin«, s katerim si redno namažite prizadeta mesta. Da Vam zdravila, ki ste jih doslej uporabljali, niso pcmagali, je morda kriva okolnost. Ni izključeno, da ovira zdravljenje ovratnik. Zato podložite pod ovratnik izprano, mehko platneno krpo, ki raj čuva obolelo kožo. Vsekakor pazite na blago ki ga uporabljate za perilo in obleko? ' Ali se da. Nedostatke pač ne boste odpravili ker je temu kriv ustroj kože, ki « « 3--. » 4», — —k— -.ivos* w„« pravili. Ker je temu Kriv ustroj Koze, ki tivni primeri, katerih se pa najbo4j boji. } £ ^ daJ spremeniti. Pač pa morete nwv k»r im.in važen Domen za širjenje ___I .... .m__ mo, ker Imajo važen pomen za širjenje škrlatinke baš zaradi tega, ker se bolezen ne more spoznati, bolnika p« zaradi tega ne Izolirajo. Zdravljenje za škrlatinke obolele ooebe je stvar zdravnika baš zaradi nevarnosti komplikacij. Da ae mo. ra taka oseba izolirati zaradi nevarnosti prenosa in širjenja bolezni, ni treba posebej poudarjati. Tudi pri nas, riasti ▼ Ljubljani, smo imeli več primerov škrlatinke. Število obolenj je bilo res nekoliko večje kot običajno v tem času, vendar moremo mirno trditi, da so bili vzlic temu 1« posamezni primeri z oziram n* celokupno število otrok nevarni. O kakšni epidemiji torej ne more biti govora. Poleg tega pa je dej. stvo, da so težji primeri škrlatinke zadnje čase pri nas precej redek pojav, umri j i. vost pa je zelo majhna. Vzroka temu, po našem mnenju, ne smemo Iskati v večji odpornosti prebivalstva ali boljših higienskih prilikah, marveč v opazovanem dejstvu, d« se pojavljajo večje tn težje epi. demije v večjih presledkih, da obstoja torej nekako valovanje v gibanju te bolezni. Zaradi tega je tudi opremost popolnoma na mestu. Vendar nam je znanost kot proti maxsikatcri drugi nalezljivi bolezni, tako tudi proti škriatinki izsledila prav uspešno sredstvo — serum, ki je brez dvoma že marsikomu rešil življenje ali pa ga vsaj obvaroval komplikacij m okvar. Razlikujemo v bistvu dvoje serov, zdravilni serum in serum Za preprečitev obolenja. Zdravilni serum se uporablja ob prvih znakih škrlatinčnega obolenja. Vendar še niso računi o njem zaključeni. Mnogo važnejši je serum za preprečen je obolenja (profilaksa). Princip te metode Js v tem, da imuniziramo (napravimo neobčutljiv za povzročitelja škrlatinke) zdrave otro. ke ter s tem preprečimo širjenje bolezni odnosno obolenja za škrlattako. Ta ukrep je v zadnjih desetletjih mnogo pridobil na pomenu v zatiranja te bolezni. 8 cepljenjem v brizgnemo otroku protitelesa (anti-toksine) proti strupu (toksinu), ki ga izločajo povzročitelji škrlatinke. Na t« način dosežena zaščita (imuniteta) j« le začasna, traja prilično 14 dni do tri ted. ne, torej zelo bežna. Cepiti pa moremo tudi s pomor j enimi povzročitelji škrlatinke, kar izzove v cepljenem organizmu pospešeno tvorbo protistrupov (aatltoksinov). Ta način je mnogo trajnejši in uspešnejši. Kot nas uče statistični podatki in poro. čila, se s tem načinom cepljenja zelo zniža tako oboljivost, kot umrljivost. Zato jo tudi danes vselej priporočamo. Predvsem pa je važno, da se prebivalstvo končno ravna v primeru takšnega obolenja po navodilih zdravnika tat utere. pih zdravstvenih oblasterv, ker tako sode. kije pri zdravljenju obolelih kot pri zatiranju te opasne bolezni. Zdravniška posvetovalnica Tjaša N. Za teta ne tiči noben« organ. aka bolezen, niti ne ohromelost, kot Vi domnevate, marveč je nedostatek duševnega izvora. Mord« je kriva Vaša bojazen. Vsekakor je treba ugotoviti duševno oviro ter jo odstraniti, nakar bo vse v najlepšem redu. Zato je potrebno, da nam pošljete točnejši opis o svojih razmerah, ali pa še bolje je da se osebno zaupate zdravniku, ki Vam bo pomagal. V opisu ne pozabite omeniti tudi event neznatnih dogodkov in doživljajev, tudi če se Vsm zde brezpomembni. O. J. v 6r. Ti znaki nikakor niso zadostni, niti niso značilni. Nerodnost more izvirati tudi iz prehkda aH kakega drugega obolenja (n. pr. slabokrvnosti nervozitete itd.), vendar to iz opisa ni razvidno. Priporočljivo je, da si večkrat dnevno merite telesno toploto zaradi kontrole. Sedaj itak ne morete ničesar ukreniti. Oglasite se čez pospešiti očiščenje kože in izpraznitev loj-nic z uporabo kamilčnih parnih kopeli za obraz. To de-ajte zvečer. Okleden. Vzrok tej bolezni še ni nesporno pojasnjen. Popo noma odpraviti jo je težko, vendar usoe recidive zatreti, čim se prične zdravljenje takoj ob prvih znakih. Predvsem Vam prporočamo arzenove preparate za notranjo uporabo (arzenove kapljice ali slično). Ce končafe en turnus, ga ponovite po malem presledku. Prizadela mesta na trupu in udih mažite z 10% chrysarobinov m mazilom, na glavi pa z 10% sslicikmm špiritom. Skibite za redno stolico Ce Vam je dana prilika, se večkrat vroče okopaite. L. L. Potrebna je preiskava, da sc izključi težje obolenje. Ali je nosečnost izključena? Obnrte sc osebno na zdravnika. Potrpežljiva. Po opisu 6odeč, gre za pojav živčne razstrojenosti. Zakaj se je to pojavilo, ni mogoče reči, naibolj verjetno pa je, da je nevrastenične konstitucije. Fizičen napor, ki ne presega te1esnih sil, more le koristiti. Najbolje je. d« ga peljete k specialistu za duševne bolezni. Nestrpnost. Potrebna je preiskava vaju obeh. Cesto je malenkost, ki ovira in pre-prečuie in ki se da odstraniti. Obrnita se oba na zdravnika! Revmatizem. Revmatizem je po svojem bistvu infekcijska bolezen. Izvestnega povzročitelja danes še ne poznamo, marveč vemo le to, da izzovejo to bolezen prav različne bolezenske klice. Najčešče se pojavi te zelo razširjena bolezen po obolenju mezgovnih žlez v žrelu, predvsem drgalih. Ugoden činitelj za pojav revmatizma je brez dvoma hladna vlaga in klimatične spremembe spomladi in jeseni. Oseta, ki je obolela za revmo, ima stalno večji naklon k recidivu ali pa kronične težave. V težjih primerih ostanejo tudi manjše ali večje okvare prizadetih sklepov ali udov. V akutnih primerih je sklep zatekei koža nad nJim rdeča, vroča in občutljiva; v primerih milega poteka in kroničnih primerih pa se ti znaki često niti ne pojavijo, marveč obstoja le bolečina in manjša gibljivost. Ugotovitev te bolezni večinoma ne dela težav. Rtfntgenova preiskava revmatizma kot takega ne more ugotoviti, pokaže pa eventuelne že obstoječe revmatične spremembe v kosteh, hrustancu in Sklepnih ovojnicah. Zdravljenje je raznotera Predvsem prihajajo v poštev razni salicilovi preparati, piramidon in moderni preparati ki jih imamo v nepreglednih množinah. Dalje fizikalno zdravljenje, kar je še najboljše. Razne kopeli, žveplena. blatna, električne. elektriziranje, ma®aže, itd. Najboljši uspehi so še v termalnih kopališčih (Toplice, Dobrna, Laško, Rimske toplice itd.). Starost še ne znači omejitve zdravljenja. Kateri način zdravljenja prihaja v poštev, odloča zdravnik, ker je to zelo individualno in se ravna tudi po stanju bolezni N A H Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani ustanovljena Slovenska šahovska zveza. Gotovo se vsa šahovska društva v dravski banovini zavedajo važnosti tega dogodka in se bodo po delegatih polnoštevilno udeležila ustanovnega občnega zbora. Z zvezo dobijo naši šahisti prepotrebno skupno organizacijo, ki to večini klubov šele mogla dati smernice za uspešnejše delovanje in jim omogočila najrazličnejše šahovske tekme, obenem pa tudi z večjimi prireditvami reprezentirala moč naših sa-histov. Prvi poizkusi za ustanovitev Slovenske šahovske zveze segajo že 15 let nazaj. Se-veda pa so naleteli ti prvi poizkusi za ustanovitev organizacije, kakršne v drugih državah večinoma že dolgo obstojajo, na začetne težave. Sele letos spomladi ustanovljeni pripravljalni odbor se je pod predsedstvom g. A. Kozine tako temeljito lotil svoje naloge, da jo je v nekaj mesecih pri-▼edel do končnega cilja. Pripravljalni odbor je deloval nadvse marljivo. Z nekaj večjimi prireditvami, (m. dr. tekma med dravsko in savsko banovino ter nac. amaterski turnir), je vzbudil zanimanje za zvezo v najširših krogih naših šahistov, obenem pa si zasigural naklonjenost in podporo oblasti. Navezal je stike skoro z vse- UporaM'a'te za Vaše lase za Vaše !?ce f^fdk sbampoa« milo mi šahovskimi klubi v dravski banovini zlasti na sestanku njihovih delegatov 2. junija ter dosegel potrditev zveznih praviL Pri tem pa tudi ni pozabil na blagajno, dohodki raznih prireditev so dali lep čisti dobiček. Tako to imela zveza že kar ob svoji ustanovitvi moralno in materijalno zelo aktivno bilanco, kar ji bo vsekakor zasiguralo uspešno delovanje. 0 Lilienthal je v zadnjem trenutku proti Alatorcevu dosegel še neodločen rezultat 6 :6 s tem. da je zadnji dve partiji dobiL Za Alatorceva pa je tudi to zelo lep uspeh, kakršnega doslej še ni dosege! Vladimir Alatorcev (r. 1909.) je po poklicu inženjer— hidrotehnik. Na ruskih turnirjih je igral z zelo menjajočimi rezultati, ponovno pa je osvojil prvenstvo Leningrada. Na moskovskem veleturnirju je delil s 50"/o 11.—14 mesto. Alatorcev je poleg Botvinnika, Rju-mina in Rasjozina gotovo najbolj nadarjen mladi sovjetski mojster. 0 Na Trebitschevem turnirju sta zmagala skupno Eliskases in Madžar Lajoš Steiner z 8 točkami (iz 11). Steiner, ki je. kakor znano, zelo podvržen razpoloženju, je bil torej zopet enkrat v formi. 221etni Eliskases je tokrat prvič pustil za seboj svoje močne konkurente Spielmanna. Beckerja in Gru-r felda in se polastil naslova avstrijskega prvaka, ki ga bo gotovo skušal odslej krepko držati. Spielmann, ki je dolgo časa vodil v turnirju, je odpadel tudi radi porazov po Eliskasesu in Beckerju ter tako ostal s 6V» točkami na 3.—5. mestu. Sicer je pa že nekaj let igral Spielmann na Trebitsche-vih turnirjih slabo. Kakor vidimo, tudi Bec-ker, večkratni prvak, ni bil v formi še manj" seveda Gr&nfeld, ki je skupno z Glassom zaostal s 6 točkami na 6.-7. mestu. Slede mladi Madžar Gereben—Griinfeld s 5Vt točkami, Lichtenstein 4, Fuss Sil. WoIf 3, Kolnhofer 21/*. © V boju z Euvrejem se je Aljehin v zadnjem trenutku le zavedel resnosti situacije in začel bolje igrati. Pri tem ga pa zasleduje sedaj še smola, kar je razumljivo, ker mora pač igrati za vsako ceno na zmago in lako marsikaj riskirati. Tako je v 26. partiji z izvrstno igro v holandski otvoritvi dosegel prednost, potem pa forsiral divjo igro. Eu\ve je res »nasedel«, žrtvoval nekorektno celo trdnjavo za napad, sedaj pa se naenkrat Aljehin ni znašel in namesto da bi dobil partijo, je radi majhne nepazljivosti še izgubil. Kljub temu Aljehin ni obupai 27. partijo je z odlično igro v nekoliko nenavadni otvoritvi dobii Tudi v 28. Je kot črni v ortodoksnem dam. gambitu prišel v prednost in Euwe se je s kmetom manj v končnici komaj rešil. Izid mateha je torej dve partiji pred koncem še vedno dvomljiv. Euwe vodi samo i eno točko razlike. Vasja Pire. NEKAJ ZA VSE Prašiča, krave, ovce in druge živali, ki jih redimo v hlevu, imajo razmerama majhna srca. Ptice, srne, dirkalni konji in druge živali, ki vneto pregibljajo svoje mišice, Imajo pa velika, srca. Umrljivost za škrlatinko znaša povprečno 10 do 12 odstotkov. Teža zdravilne kroglice znaša Običajno 0.05 do 0.25 g, povprečno torej 0 12 g. Poapojanje žil je v kakšnih 7 odstotkih vseh smrtnih primerov direktni vzrok smrti ženskam ln otrokom pomeni »svoboda« toliko, kaikor možnost, da smejo ugovarjati. ženske vedo prav dobro, da m0ški nls0 tako neumni, kaikor mislijo, temveč še neumnejš i. Dona Juafn® so na sodni dam kaznovali s tenn, da so ga zarili v kup žarečega gno" ja. »Razlika ni velika«, je dejaL Biti hudoben pomeni maščevati se že v naprej. jdnKo K.ac: M OIL O H Socialno zgodovinski roman 6 Sin je dvignil malce glavo in ožel z rokami lase; še enkrat je zaprhal, *4 šel z otiračo za vratom, obrisal ot*az in se opravičeval: »Ni bil« samo godovanje, obeta se še dobra kupčija«. »Ti je pa že kdo spet natvezil kakšne novotarije, da pojde po nepotrebnem denar iz hiše «, je oporekala mati »Prodaja!« jo je zavrnil sin in pristavil: »Taka prodaja, da bo vsa dolina gledala«. »Kar Dobravo prodaj!« je planila živahno Barbara. »Ko onemorejo moje roke, ti tako ne bo nič drugega kazalo ni ostalo«. »Zakaj Dobravo?« se je zavzel sin. »Resnikove planine gotovo ne, ker ni tvoja«, je dejala mati, stopivši izmed podbojev, da se umakne zgrbljenemu možu, ki je lezel ob palici čez prag. Pomagala mu je na klop pod ostenkom, meneč: »Si čul, Matjon? Prodati nas hoče Janez«. »Prodati?« se je zavzel oče. »Zakaj?« »Da ne bo imel skrbi«, je postajala Barbara čedalje bolj pikra. »Bo pač laže monloval po gostilnah«. »Ne tako, mati!« je skoraj zaprosii Janez. Očetu in sejmih«. Matjonu so se tudi menda zdele Barbarine besede prehude, zato je vprašal sina: : »AH ret tevi prodajaš?« »Mlin boš prodal?« je sklenila roke mati »Mlin, ki je že pri Dobravi, kar svet pomni!« »Res!« je pritrdil sin. »Kupca imam za naš mlin«. »Res je to, mati!« je potrdil sin, toda brž pristavil: »Kaj neki imam od njega. Mlinarji si aržete polnijo, mi ga pa popravljamo in odrajtujemo štibro«. »Kako so čudni današnji ljudje, kajne Matjon«, se je obrnila Barbara k možu. »Nič jim ni več sveto in k srcu priraslo. Vedno iste besede: ,Kaj neki imam od tega, kaj od onega.' Da bi me ženske začele tako, bi v sto letih še enega človeka ne bilo več na zemlji Kaj pa imamo od otrok? Delo, skrb in žalost«. »Ne govori tako, Barbara!« je zmajal s glavo Matjon. »Hiša nima duše in tudi mlin ne, čeprav se noč in dan vrti«. »Zemlja jo pa ima!« je s poudarkom pribfla žena, da ji je moral tudi mož pritrditi: »Ali sem kedaj trdil, da je nima? Toda tu gre za mlin in ne za zemljo«. »Tudi jaz tako mislim«, je rekel Janez. »Sicer pa še tako ni nič sklenjenega. Samo kupca Imum, dobrega kupca«. »Vsaka reč, razen zemlje, mora biti naprodaj, če se dobro plača,« je povdaril Matjon in povprašal: »Kdo bi pa kupil?« Janez je pravil nato o svojem srečanju s tržaškim tvorničarjem Uhlichom na šempeterski pošti Verno sta sledila pripovedovanju starša. Matjon je samo od časa do časa potrdil: »De ja!« Mati pa je prekrižala roke na krilih in tiho poslušala. »Boljši je dober denar od sedanje izgube,« je končal sin. »Pa tudi vsej okolici preskrbi nova tvornica dela in jela.« »In berači je!« je pristavila kakor za amen Barbara« še »Zmerom gledate, mati, vse tako črno,« je povzel Janez. »Svet napreduje!« »Sevede napreduje«, je odvrnila mati in vstala. »Ce ne naprej, pa nazaj. Tudi raku se zdi, da prav plove, Jurca poslušaj, kaj delajo tvornice. Deset bogatinov bogati naprej, drugi ubožci pa sirovščino »Eh, ko bi tistega pijanega Jurca poslušali,« je ugovarjal Matjon, »bi tako daleč prišli, kakor njegov brat Tona, ki je največji grunt zapravdal.« »Saj bomo že videli, kdo bo imel prav, če učaka-mo,« je vzdihnila mati in pristavila, okrenivši se med podboji: »Bolje bi bilo, da ne bi učakali.« Moška sta naprej snovala načrte s tvornico in ugibala, kaj utegne prinesti dolini Tedaj je priskakljalo po rebri vzgor ko jagnjič pojoče dekletce. Ne le njegova hoja, nego posebno še njegovi svetli kodrčki, ki so valovili krog ljubkega obrazka, so živo spominjali na jagnjička. »Marjetica!« je vzkliknil oče in razprostrl roki. Veselo se smejoč je šinilo dekletce očetu na kolena, se ga oklenilo krog vratu in se pri vilo k njemu. Potem se je nagnilo nazaj, prijelo z rokami očetove kakor predivo svetle brke, uprlo vanj velike črne oči ter dejalo: »Očka, očka! Kaj si mi pa prinesel s sejma?« Bridko je zbodlo to vprašanje očeta, ko je pomislil: »Kako sem le mogel pozabiti na otroka? še nikoli nisem prišel s praznimi rokami domov. Tokrat pa sem obljubil otroku lepo porcelanasto pužo. >Ročno je zavihtel otroka, da mu je sedel štuporamo, m rek ': »Pojdiva pogledat, kaj sem ti prinesel.« Ko sta bila v veliki izbi, je potegnil oče izza pasr šop ključev in snel nad zglavjem postelje slike svojeea zavetnika Janeza ob glavo dejanega. Vsa razgaljena pleše pohotnica pred krvoločnim tlero dom. držeč na pladniu krvava bradato glavo Janez? Krstnika. Marjetica je stegnila obe roki proti vratu Herodiiacte in vkliknila: Zlata jama Afrike Zakaj se je Italija polakomnila a besinskega ozemlja - Petrolej v bližini Masaue — Velikopotezni načrti italijanskih osvajačev V gorskih predelih EntiSa Ves italijansko—abesinski spor, ki ogra-ža mir vsega sveta, ima v prvi vrsti gospodarsko ozadje. Italijane skomina po pravljičnih zemeljskih zakladih, ki jih ima Abe-sinija in o katerih govore poznavalci le dežele. Treba je le energične podjetnosti in modernih strojev, da postane ta dežela ne samo v podobi, temveč tudi dejansko zlata jama. Tekme okrog koncesij v Abesiniji, ki smo jim priče v zadnjih mesecih, samo potrjujejo te govorice, ker si jih drugače pač ne bi mogli razlagati. Seveda visijo vse te transakcije za sedaj v zraku, dokler ne vemo, kako se bo končala vojna v Abesiniji. Za primer, da bi zmagali, Italijani nikakor niso voljni priznati koncesije, ki jih je neguš podelil v t®m času ino-stranim podjetnikom. Italija sama se trudi, da bi preiskala v ozemljih, ki jih je doslej zasedla, možnosti za bodoče izkoriščanje naravnih zakladov. Zlate rudnike so poznali v teh krajih že za časa faraonov, v delih Eritreje, ki meji na Etiopijo, so nekateri zlati rudniki do današnjega dne v obratu. Največji podjetji te vrste sta v Hamasienu in med Tora-iom ter Barentujem. Zlate nahajališče, ki so ga doslej le malo izkoriščali in ki obeta mnogo, pa leži še pri Garavagli, ti>k ob abesinsko-eritrejski meji na pobočju polrlrug kilometer dolgega griča, ki nosi značilno ime »Zlati grič«. Cela armada italijanskih inženirjev in delavcev pripravlja ta čas v zasedeni Abesiniji vse potrebno za bodoče pridobivanje zlata in drugih rud na veliko. Italijani so sedaj, deloma pod vplivom sankcij, začeli tudi natančneje preiskovati svojo kolonialno posest ob Rdečem morju in tako poročajo baš te dni, da iščejo na otokih Daha-laške skupine, ki leži pred Masauo. petroleja- Ti otoki so bili nekoč zbirališče lovcev na bisere, ki jim je pa japonska trgovina z umetnimi biseri vzela možnost zaslužka. Že dolgo so menili, da eksistirajo na teh otokih in v njihovi okolici petro-lejska ležišča, otočje je po novejših raziska-vanJih le nadaljevanje tiste velike petro-lejsike žile, ki sega od Rdečega morja do Perziškega zaliva. Na otoku Ras Šole so prav te dni pričeli vrtati v zemljo in pričakujejo, da se bo to delo končalo z najdbo močnega petrolejskega vrelca. Italijani pa pripravljajo še druge stvari. Ta čas raziskujejo ob dankalski obali mož- nost načrta, ki je vid®ti na prvi pogled fantastičen. Od Rdečega morja hočejo do Dankalske puščave, ki leži nižje nego morska gladina, napraviti prekop, ki bi vso to puščavo spravil pod vodo. Ta načrt, ki tako sliči Sorgelov-em načrtu o Saharski puščavi, bi nikakor ne bil neizvedljiv, imel bi pa velike gospodarske, klimatske, politične in vojaške posledice. Pred vsem bi imeli Italijani potem udobno pot do province Tigre, ki so jo zasedli. Že znani angleški raziskovalec Dankalije in baron Franchetti sta se zanimala za takšen načrt, kolikor so stvar doslej pogledali od blizu, pa kaže. da bi zgradba dovodnega prekopa iz Rdečega morja in ostala dela zahtevala nekako tri leta. Nadaljni dve leti bi trajalo, preden bi morska voda napolnila Dankalsko puščavo. Kakor vidimo, se bavi Italija z velikopoteznimi načrti, ki so preračunani na daljšo dobo in ki pred vsem z vso gotovostjo predpostavljajo, da bo njena sedanja akcija v črnem cesarstvu končala s popolnim uspehom. Da-li ni ta račun malo preveč optimističen. nam bodo pokazali že bližnji meseci. Iz slikovite in bojevite Abesinije Neguš v spremstva svoje konjenice pri neki paradi v Addis Abebi Vrednost časopisnega oglasa Ogromni nspehi angleškega postnega ministrstva Angleško poštno ministrstvo vodi že več let velikopotezno kampanjo s časopisnimi oglasi. 0 njenih uspehih je poročal te dni načelnik tiskovnega oddelka v poštnem ministrstvu in dejstva, ki jih je navedel, so presenetila celo tiste, ki so bili že prej kolikor toliko poučeni o stvari. Popolnoma umljivo je, da je poštno ministrstvo uporabilo baš časopisje za svoje oglaševalno delo, je izvajal tiskovni načelnik. saj predstavlja časopisje najučinkovitejše izložbeno okno za vse, ki hočejo javnosti predložiti svoJe blago. Časopisni oglas bo ostal tudi v bodoče glavni propagandni pripomoček tega ministrstva, kajti ta vrsta propagande vedno stotero povrača stroške. Časopisnim oglasom se je zahvaliti, da se je brzojavna služba, ki ji nekoč niso pripisovali nobene velike bodočnosti, v povojnem času silno razširila, prav tako tudi telefonska služba. Samo letos so pripravili več nego 190.000 novih telefonskih aparatov in zabeležili 121.500 novih telefonskih naročnikov. To pomeni za okroglo 150 milijonov dinarjev večJi letni dohodek. Z rastočim številom telefonskih naročnikov je raslo tudi število pogovorov, posebno tistih na dolge proge. Kot posledico svojih naznanil v časopisih, da se bodo pristojbine za pakete znižale, pričakuje poštno ministrstvo-da bo letos beležilo za 13 milijonov paketov večji promet nego lansko leto. Takšni veliki uspehi časopisne reklame so imeli za posledico tudi namestitev velikega števila doslej brezposelnih pri pošti in v industriji. ki deluje v zvezi s pošto. Število nameščencev v poštnih uradih je naraslo letos za S(:00 oseb in izdatki za plače so se zato povečali v enem samem letu za skoraj 600 milijonov dinarjev. Ovratnice iz stekla Novost češkoslovaške steklarske industrije Najnovejša apecialiteta v področju moške mode so ovratnice iz stekla. Seveda ne gre tu za navadno steklo, temveč za tvori-vo, ki so ga izdelali po dolgem eksperimentiranju in ki sestoji iz pretenkih in prožnih. toda skoraj neuničljivih steklenih nitk. »Tkanine« iz tega stekla se dado izdelati v najrazličnejših barvah in kažejo močan lesk, ki učinkuje baje izredno interesantno. Kravate iz tega blaga se dado na preprost način oprati. Medvedovo okostje v deblu V okolici Odese «o te dni posekali ogromen hrast, ki je bil od večsitoletne starosti že ves preperel. Ko so delavci njegovo deblo žagali, &o zadeli ob nepričakovano oviro, ki se je pri natančnejšem ogledu izkazala za živa tek o kost. Previdno so nadaljevala s svojim delom im so tako spravili na dan celo, prav dobro ohranjeno medvedje okostje. Samo hrbtenična ko&t je bila nai!»mljena- Kako Ue prišel medved do tega nenavadnega gT0ha, ne vedo Po vsej priiliki je prel dolgim časom splezal na drevo, padel v votflino njegovega debla in tu končal z zlomljeno hrbtenico.. Deblo Je raslo v šarimo in Je medvedovo okostje preraslo in oklenilo. Kakor je pokazal pregled letnih krogov v deblu, se je ta stvar dogodila pred 175 leti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Čudovito je to , gospod Panfucij, niste noben strokovnjak v tej stvari, a vendar poznate natančno cene vse živine in perutnine. Od kod to znanje?« >Veste, vozim sam svoj avto.< Češkoslovaška steklarska industrija, M je bila v dobi sedanje krize prisiljena, da poišče še marsikakšno novo uporabo za steklo, si obeta, da ji bodo steklene kravate zelo poživile posle. Dela pa že na tem, da bd iz novega tvoriva izdelovala tudi druge modne stvari, kakor damske pullowerje, športne čepice in podobno. Vsekako svojevrstna uporaba steklu v modni stroki, kjer je rabilo doslej skoraj samo aa. gumbe. Živali in glasba Pred kratkim so snemadi na film vp41v, ki ga ima glasba na kače. -Iz tega filma je razvidno, da se plazilke sprva siploii zanimale za zvoke. ioda ko je postafl a glasba glasnejša, eo začele postajati nemirne. Na velikega pitona je muzika tako vplivala, d® &e Je približal gramofonu in ga ni bilo mo©oče slaviti od tega, dokler je igral. V londonskem zooJu 6o napravili »lične Poskuse 6 papigami. Tudi nanje je glasba vplivala zelo močno, ker «o s« takoj abrale okroig radijskega aparata, ki je igral v njihovi kletki, in so veselo poslušale. Pri nas ne govore fraze temveč dejstva! roaa. JE NAJJAČJA V CELI JUGOSLAVIJI 1. po vsebini litija, (proti sečni kislini) 2. po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon) 3. po množini in raznolikosti sestavin i n edina v celi Jugoslaviji 4. s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in živijenskih sokov v organizmu). Zato je tako zdrava in dobra! mmm Karakteristična slika iz abesinske gorate divjine s planinskimi masivi v ozadju Kožni izvleček zdravi kožo Ekstrakt proti ekcemom Kožne bolezni, posebno ekcemi, so zlo, proti kateremu so bdiš zdravniki doslej v mnogih primerih brez moči. So tisoči ljudi, ki imajo na videz povsem nedolžne izpuščaje. ki jim pa povzročajo več bolečin nego nevarne bolezni. Zoper bolečine je še kakšen lek v omamilnih pripomočkih, zoper srbenje, ki ga povzroča večina ekce-mov, pa mi pravih učinkovitih zdrarvil. Pri tem so to zelo trdovratne bolezni. Kdor je kdaj imel kakšen ekcem. je vedno v nevarnosti, da ga znova dobi. Malenkostna napaka v hrani, nedoslednost v dieti in že se ooiavi znova Sedaj pa so odkrili pripomoček, ki objeta, da bo to bolezen pregnal za vedno. Od-'--iii so oo^top^k. ki omogoča izdelovati iz zdrave kože ekstrakt proti ekcemom. Ti se pojavljajo vedno znova namreč na koži, ki je izgubila sposobnost, da bi izenačevala okvare od zunaj ali zavoljo škodljivih produktov presnove. Zdrava škoda pa ima v sebi dovolj zaščitnih snovi. Svatbeno letalo Med Londonom in Parizom obratuje zadnje čase belo ple«kano letalo, ki je na razpolago izključno novoporočenim parom. Razen prostora za pilota sta v njem 6'amo sedeža za Potnike, tako da novopo-ročenca lahko potujeta iz Londona v Pariz ali naroibe brez spremljevalcev. Novost je imela takšen uspeh, dia ne sprejemajo sedaj nobenih prijav za poročna potovanja. ker sta sedeža za dogledlen čas rezervirana. Sto tisoč krav bodo zaklali Holandska vlada si je prizadevala že na razne načine, da ti zmanjšala v svoji deželi produkcijo mleka in mlečnih izdelkov. Na zadnje je celo prisilno znižaha cene tem proizvodom, a vse ni nič pomagalo. Sedaj je sklenila, da bo zmanjšala število mlačnih krav. Poljedelsko ministrstvo' jih bo odkupilo lOO.OOO in jih dalo vse zaplati. Denarna sredstva za ta veliki nakup je parlament že odobril. Telefoniranje iz avtomobila V uradnem italijanskem lis-tn za patente in izuime poročaja, da je Italijan dr. Mastini izumil no v sistem za telefoniranje iz drvečega avtomobila. Ta sistem obstoji v tem, da ne prenašajo brezsžični valovi samo pogovora, temveč učinkujejo tudi na daljavo do 100 km na obstoječe telefonske centrale in aparate. Na poseben način je mogoče vplivati H te daljave na telefonsko centralo in dobiti priključek na določen telefonski aparat. Na isti način se prenese tudfi klic od zunaj na telefonski aparat v artomobiiu. Ne da bi ee medsebojno motiM dobe tako avtomobilisti v kakšnem mestu ali na potovanju priključek na telefonsko omrežje in sprejem je čist. TISOČE IN TISOČE GOSPODINJ ŽE UPORABLJA HUBERTUS MILO ZA PRANJE PERILA. UPORABLJAJTE TUDI VI TA NAS DOBRI SLOVENSKI IZDELEK, ZADOVOLJNI BOSTE ! Konec ponosnega Trocaderoja Strela — sodnica V Ketchumu v državi Indiani bi marali spraviti nekega Harryja Challengerja, ki so ga obsodili zaradi roparskega umora, na električni stol. Ko so ga peljali skozi mesto, je nastala huda nevihta. Kratko pred kaznilnico, kjer bi se končalo Challenger-jevo življenje, je treščilo v avto, v katerem je sedel zločinec med dvema policistoma. Zločinca je ubilo, oba policista pa sta se iz-mazala s samim strahom. Pogoltnil je zastrupljen meč Požiralec mečev Nahami je zbujal v zadnjem času pozornost publike, ki obiskuje bukareštanske varieteje. Pri njegovih nastopih ga je spremljala izredno lepa, mlada artistka, ki so jo smatrali za njegovo ženo. Te dni je Nahamija v njegovem hotelu obiskala neka druga mlada dama in nekoliko trenutkov pozneje so slišali iz njegove sobe razburjeno prerekanje, na kar je mlada dama spet odšla. Zvečer se je pojavila v garderobi varie-teja, kjer je artist nastopal. Ostala je tam sama nekoliko trenutkov in spet odšla. Nahami je prispel kratek čas pozneje, se pripravil za predstavo in stopil na oder. 0b_ činstvo ga je sprejelo z velikim aplavzom. Artist se je priklonil in začel takoj s prvo točko, s požiranjem meča. Komaj je začel, pa se je zgrudil kakor od strele zadet na tla. Nastalo je veliko razburjenje. Na oder je stopil varietčjski zdravnik, ki pa je mogel ugotoviti le to, da je artist že mrtev. Pozneje so ugotovili, da je bil meč namazan i nekim strupom. Sum je padel takoj na neznano mlado damo. Bržkone gre za maščevanje kakšne prevarane ljubice. Toda damo policija doslej zaman išče. V Parizu že nekaj časa preurejajo okolico Trocaderoja. Stavba, ki je bila ena izmed prič nedavnega Pariza, izginja in bo kmalu porušena do tal Haremska noša — najnovejša moda Za bližnji predpustni čas so si izmislili modni diktatorji t najrazkošnejšem ameriškem kopališkem kraju, Palmbeachu v Floridi, nošo v slogu staroturških ženskih oblačil. Daine bodo nosile široke, pisane hlače in vse ostalo, kar spada k temu, samo za feredžo in vrečo, ki na uMci prekrije vse, kar nosijo Turkinje — razen v Turčiji — na sebi. Se menda niso odločili. Tudi večerne obleke bodo krojžli po ba-remskih vzorcih. Vsa ta oblačila bodo iz težkega, dragocenega blaga m posuta z dragulji ter zlatom. Menijo, da bo ta moda prodrla kmalu tudi izven Floride. Odkritelj novega ekstrakta, dunajski zdravnik dr. Turmann, pravi, da je mogoče z injekcijami tega eksrtrakta tako povečati odpornost bolne kože, da izginejo celo dolgoletni ekcemi v presenetljivo kratkem času. To so mu pokazali številni poskusi z bolniki in med njimi so bili takšni, ki so jih smatrali za neozdravljive, ker jim ni pomagala nobena druga stvar. Koža jim Je po injekcijah izgubila svojo preobčutljivost. Tako je dr. Turmann z osmimi injekcijami v treh tednih dokončno ozdravil pacienta, ki se ga je držal trdovraten ekcem že leto dni. v drugem primeru je ozdravil z 11 injekcijami v sedmih tednih ekcem, ki ga. je pacient prenašal že od rane mladosti. Ekcemi se niso več ponavljali niti v primerih. da so ozdravi ienci jedIM jedi. ki so jčm prej takoj obnavljali to zlo. ali uporabljali v svoiem vsakdanjem posliu, n. pr. pri praniu, ostre snovi, ki Jih koža ne prenaša rada. NordenskjSIdovo prezimovališče Ameriški polarni raziskovalec Dahl je odkril pred kratkim na antarktičnem oto_ ku Snowhiillu kočo, v kateri je pred 33 leti prežimo val, Nordenskjold s svojo etks. pedicijo. Koča stoji na majhni viškii in je izvrstno ohranjena. Ob vratih vasi nepoškodovan toplomer. Poškodovano je le okno proti južni strani. V koči sta dva prostora. V m»nj&em prostoru so našli več hermetično zaprtih kovčegov, v njih pa konserve. Z« posfcuš-njo so odprti škatlo sardin — bile so izvrstne. Tu da posušena čebula je bila v dobrem stanju. Med drugim so našli fono-gTaf, enega prvih Bdisc novih modelov, s katerim so si raziskovalci krajšati čas. V sosedni sobi je stala peč, daije so mšM obveze, razoe medicinske posode, n®. mizi kompas, reagenčne oevi, beležke, ki juh žal niso raogli prebrati, in druge malenkosti. Tudi spafae koie po bile nepoškodovane, a pred kočo so našli kovčeg z dobro ohranjenimi oblačili. Lastnega očeta so ugrabili V Havaui 6o ugrabili tvoraičarj«. sladkorja NikoLaja Oaetana, čigar premoženje cenijo na dvajset milijonov dolarjev. Policaja je prijela štiri sumljive osebe, in sicer tri tvomičarjeve sinove in Castanove. ga zeta. Ugrabitelji zahtevajo 3-00 tiso«c dolarjev odtkutpnine. Do6to Dickens z nasmehom: »Jaz sem x±ragi čitatelj«, ki ga najdete vendar v vsakem Scottovem romanu. . .« VSAK DAN ENA >Sram vas bodi, ker ne daste miru ob nedeljah!« (»Everybod7s weekly<) ČOKOLADA O JE IZVRSTNA DA SE V USTiH TOPI TA - ZA VAS JE 10 APARAT Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje Typ» 510 A Din 270 - BM06ČOO. Typa 944 A Din 120- mesečno. Typ» 510 A 5+1 cevrd oktodal eijski prejemnik % vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala x Izpisanimi imeni postaj. Cena . . . . . Dtn na obroke mpbvčfto Din 178— ta 15 obrokov po . Dtn Ud— Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z „, vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z nitfAdlfc izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— na obroke naplačilo Din 169.— Lo 18 obrokov po . Din 120*— BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9 T11D1. k; JlUjI Skrčeni dohodki Vam prizadevajo skrbi. Varčevati ho treba. »ŽENA IN DOM« Vam da vsak mesec dobre in preizkušene nasvete, kako se po pameti varčuje. »ŽENA IN DOM« Vas tudi prijetno razvedri. Stane skupaj s polo za ročna dela in kroje samo Din 18.— za četrt leta. Če pa nakažete naročnino za vse leto Din 68.— pa dobite krasno svileno ruto zastonj. Pišite še danes upravi Dalmatinova ul. 10-b, da Vam pošlje »ZENO IN DOM« brezplačno na ogled. ZNIŽANE CENE dvoKolea, atroSiufi igrač-nih, Invalidskih vozičkov, prevoznih triclkljev. motorjev tivalnib strojev. j'TK!Bl ;iS A« K. HATJ EL, tovarna dvokoie* m otrofilcU) vo*ičlio* LJUBLJANA Karlovška cest« St.ev 4 Ceniki Crankoi f Trgovina Ivan A. Grosek, Trebnje, naznanja žalostno vest, da je njen zvesti trgovski uslužbenec FRIC THUMA dne 14. decembra 1935. ob 4. uri po daljši bolezni preminul Dolgoletnega zelo agilnega uslužbenca ohranimo v trajnem spominu. Trebnje, 14. decembra 1935. Trgovina Ivan A. Grosek, Trebnje. Naznanjamo žalostno vest, da je gospod FRIC THUMA trgovski poslovodja dne 14. t. m. po daljšem trpljenju, previden a aveto-tajstvi, mirno preminul. Pogreb bo v ponedeljek, dne 16. decembra 1935. ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-TREBNJE, 14. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALL liij-.,.':! PiHs 1 . ... iliilll) P. N. Vljudno naznanjam, da sem se po skoro S5-letnem delovanju, v prijateljskem soglasju z gg. A. E. Skaberne, odločil svoje dosedanje mesto zapustiti in ustanavljam v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 3., (v bivših prostorih tvrdke V* Lesjak) svoje lastno podjetje pod tvrdko BEIRT GOLI SPECIJALNA ZALOGA PLATNA, BELEGA IN PRALNEGA BLAGA- t, .!| ■'RijM 'l I I 'I iiiijij||i m upip -Si M M ||S1 KM ™ 1 K P!l iPlMi lipi lil H lisi! Moje dolgoletne izkušnje, združene z natančnim poznanjem ljubljanskega trga ter dobre zveze z renomiranimi domačimi in inozemskimi tovarnami, me navilv-jajo z nado, da si bom pridobil Vaše zaupanje tudi v svojem novem podjetju. Prosim Vas, da me tudi priporočite svojim p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa gdč. nevestam pri nakupu raznega blaga za poročne opreme. V imam tudi zelo primerna darila za božič in druge prilike. P? r^poročam vdani IS&OBElRT GOLI bivši prokurist in poslovodja tvrdke A. E. Skaberne. Trenutni globoki učinki Posvetite svojo pozornost temu očividnemu dokazu globokega učinkovanja Creme Mouson. V trenutku se je vlezla ter izginila v znojni-cah kože. Crema Mouson se ne zadovoljuje s tem. da samo omasti površino kože, temveč ustvarja tudi s svojo posebno preparirano mastjo brez bleska temeljito obnovo tkiva pod kožo. Sestavine, ki predro globoko skozi organizem tkiva, čistijo, izgladijo, izravnajo in pomladijo kožo. Te sestavine ozdravijo pri tem tudi v najkrajšem času trdo, raskavo in nečisto polt. Pred vsako uporabo Creme Mouson je zelo potrebno očiščenje kože s Creme Mouson milom. Tako očiščenje kože ustvarja najučinkovitejše priprave ter izpopolnjuje nego kože s Cremo Mouson. NAGLO SBF.DSTVO. DA Z A DOBITE ST TAJNO BELE ZOBE LN ZANOS EN NASMEH. £acmit ,oaiiti tobt , jtOLVNOSom Videl boaic kako daglo radobitt Belino oaikraiSetr fasu. v koliko go vam postali eobje boli beli Poskusite « KOLVNOS-om nofenJi > danaftnjlm dnem XOLYNOS PASTA ZA ZOBE ZAHVALA Vsem, ki so se na katerikoli način spomnili našega preljubega soproga, očeta, strica, tasta in svaka, gospoda ANTONA B © C A naj bo izrečena tem potom naša prisrčna zahvala. LJUBLJANA — GLINCE, dne 15. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALL CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—t Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« |J£|J odgovor, priložite Le, če zahtevate oa 3«* ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, ticoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Oia, Javek J Uin. s* ilfro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanj}! tnesek 17 Din. .Uaio V U^iUjU vsi v r gs ta viaci j0 A*aime kjer se točijo vina 6ta-jtjrjiia m UJ- Ura jedača, ciouiaca nabava. ^a .ull.il ol-LJK OC priporoma Bani.e 27010-18 Vse v bufet gostilno Jt MJJICI biiioa Trzas&a kjer tooim pristna štajerska vina ln dolenjski cvičeis., iazaa jeui-la na raz|Hj;ag.\ Za obilen obk>K se priporoča -Marica. 27009-18 Danes vsi in vse V staro znano gostilno k Panju v Vegovo ul. 10. kjer se toči priznano najboljši dolenjski cvi-fiek ln fina štajerska "vina. Dares prvovrstne domače krvavice ln pe-ieri oe ter druga raznovrstna gorka in mrzla jediia. Daaes ln vsak večer igranje klavirja in Se mn go drugih prijetnih zabav, iako da K vsak eos- naj boljše in najceneje rabava le v gostilni pri Fanju. Zato zahajajte vedno vsi le v Vegovo ulico v gostiln" k Panju. — Se vljudno priporoča ln Vas vabi gostilničar. 307-13 Zastopnike za obročno prodajo naših posnemal rokov. brz-o paril nikov itd. išfemo. Pooud be nasloviti na: »Pcr*ori!<«, Ljubljano. poštni predal 307. 276-1 Prvovrstne krojače i« moško konfecijo iščem na dorfl. Pismene ponudbe pod »Mo£ka konfekcija« na >gl. odd. Jutra 26963-1 Brivskega pomočnika in dobro frizerko i.šfem za izpomaganje ftez praznike. Marija Mežanova. Bit") 20779-1 Dekle išfem, pridno, pošteno ra lepe zunanjosti, za pomoč v gospodinjstvu in irostil ni. Nastop 1. januarja. — Julka Sosič. Kokra. 36052-1 Sejmarstvo sprejme mlajšo žensko ali moško moč s kavcijo. Obširne ponudbe, pod »Oblačila« na ogl. odd. Jutra. 217042-1 Perfektno stenografinjo in strojepisko, ki ima svoj pisalni stroj, iščem za zaposlitev na njenem domu po nekaj ur na dan. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra r>od »Zanesljiva U*>«. »>750-1 Korespondenta Mesarskega pomočnika sekača pri čoku z večletno prakso sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« . poo značko ••Mesarija«. 27027-1 V veselo družbo vabi za jutri gosfiilnifarka Re-zika Koritnik v gostilno ►pri Univerzi« v Judovski stezi. Ob ta.ko dobrih vinih itn jedilih vlada vedno lepa domačnost in pri-jHtaia zabawa. Vabljeni vsi! 3G892-18 Danes vsi V R«rninghasim je koncert in ples in dosti zabave. Cenj. sroe+oni »s priporočata. 2711(6-18 CB5B53 Zimski šport - Bohinj Tumstovska soba Din tO,-Penzion A',—JC Din. Hotel Triglav, Boh. Bistrica. 2tiS70-38 Slu žbo dobi Beseda I Din. Ia?ek J L na ilfro alt laianjr ->a«t«vs S Oin. Natmi"^) tnesek 17 Oin Plačilno natakarico prvovrstno moč. s strokovno izobrazbo in kavcijo, natakarico servirko, strokovno i-zobraženo, zdiravo, delavno in pošteno, hotelsko perico, staro do 40 let, i dolgoletnimi spričevali, — :šiem za takoj ali 1. januar. Hotel »Novi svet«, Maribor. 369i5-l Rudarski nadzornik »a rudnik v Srbiji se sprejme. PTed n o.it imajo rov ni merilci SLarktscheider-i a geodetskim ispitom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Radar« 36336*1 Prodajalko vsrarano ss mesnico, sprejmem. Obvladati mora nem ški jezik. N astop službe koncem decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •livežbana moč«. 27084-1 Vrtalnega mojstra ia globoko vrtanja, ki more vrtalna dela saim izvesti. sprejmemo. Ponudbe i navedbo starosti in dosedanjega delovanja na tem področju na ogl. odd. Jutra pod šifro *Prosto-aled«. 36322-1 Frizerka dob! stalno mesto Pri ":ersM salon »Rakar<, Prešernova ul. 7. 27022-1 Blaga jničarko ki opravlja vsa pisarniška dela, z vecieuio io, lesjio ln zanesljivo is.e mestna lekarna izven Ljuoijane. Ponuuoe na. ogi. oda. Jutra pod ziiačii-o »Zanesljiva« i.6917-1 Frizerko (ja) sprejmem kot komi>a-njonko za damski salon, na zelo prometni to ki. Moški salon že u; eljan. Ivo Bizjak, Mariborska cesta, Celje. 26918-1 Natakarico Inteligentno, samostojno, veščo nemščine ln srbohrvaščine sprejme takoj pension na Gorenjskem. Ponudbe 6 sliko pod »Gorenjsko« na ogl. odd. Jutra. 26880-1 Kuharica za vsa bišn« d-ela, ki je služila v boljših hišah, z dolgoletnimi spričevali, dobi takoj mesto v trgovski hiši, stalna služba. Ponudbe" pod »Poštena in zmožna« na ogl. odd. Jutra. 37067-1 Natakarico pošteno 6prejmem takoj prednost Imajo Gorenj-ke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27053-1 Večje podjetje Išče gospodično za podružnico trgovine pohištva v Zagrebu potreben kapital 20 do 30.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Besno«. 27072-1 Mlajšo postrežnico zdravo, pridno, vsestransko nf>oraMiiivo. vajeno kuhanja. sprejmem za ves dan. Naslov: Strc^emaverjeva 4, I. nedstr., desno. 27058-1 Pridno dekle in pošteno ki samostojno kuha in opravlja rsa hišna iMa sprejme boljša družina za 1. januar. Ponudbe an ogl. odd. Jutra pod »Na deželo« 33068-11 Službo v trgovini boljše stroke v LJubljani dobi gospodična, gospa ali gostod z 6.000 — 10.000 Din. Izčrpne ponudbe, dosedanja zaposlitev na ogl. cdd. Jutra pod »Le^ia služba« 27086-1 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 20 In res so kmalu zleteli v »ustje«, to Je — na žalost! — v odprto žrelo velikega kita, ki je po naključju prav tedaj pomolil glavo iz vode, da bi zasopel. »Aj!« je pomislil kit (pomislil, zakaj govoriti ni znal); čoln ga je bil zadel baš v tretjo vratno žlezo. »Lepa reč!« je zagodrnjal kapitan in se počehljal za ušesom. (injo) s perfektmTn znanjem slo venšfine. nemščine, srbohrvaščine in stenografije, začetnika, išče tvrdk« v Ptuju. Nastop takoj. Absolventa trg. akademije prednost. Ponudbe s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod 5ifro »Dobra služba«. 36885-1 Vodovodnega paznika mnjiterja, veirziira.ne.ga v vseh podatkov nasloviti sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo plače in vseh podatkov naslavljati na Vodovo.H,n' odbor. Logatec. 36S46-1 Mlajšo postrežnico iščem za par ur tedensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3TO47-1 Predilničar preddelavec. diobi mesto za 1. nutrc. Ponudbe z navedbo znanja in referenc na ogl. odd. Jutra pod »Prednost mlajši Jugoslovan«. £7031-1 Dobre pletilje aa rokavice sprejmem takoj v Zagrebu. Stalno name-ščenj-e in dobra plača. Sam-bolee Franjo, Zagreb. Za-dar&ka ulica 42. 36006-1 Natakarja neoženjenega, ki bi obenem prevzel točilnico (šank) po,| dobrimi pogoji, iščem za takoj. Potrebna kavcija 5-000 din. Ponudbe ra. restavracijo »Maksimir« Zagreb 96958-1 Absolventka meščanske šole in trgovskega tečaja, s perfektnim znanjem nemščine, želi službo v pisarni kjerkoli takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36008-2 Prevzamem zastopstvo sem dobro vpeljan po celi drav ban v poŠtev pridejo galanterijske, š|>ecerijskp trg. prevzamem tudi zastopstvo za elektr. žarnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p.d »Upeljan« 27011-2 Iščem nameščenje kot dob-a perica ali pomoč v gospodinjstvu, za H'vatsko "i TVi.iii-irjo N» željo pošljem sliko. Anica MikLave. Polianska št 54/3, vrata 36. Ljubljana. 27019 t Potniki Ucseda l Dia. Javek 1 Dia u Ilfro ali dajanje oaslnva i Dta. NalmanlU tnesek 17 Oia. Zastopnike proti visoka proviziji, oa prodajo v vsaki hiši pre-potrebnega predmeta. iS čem. Samoprodaja ▼ določenem srezu. Ponudbe i iuvmno kavcije na ogl. odd. Jutra pod Šifro ».Patent -pljuvalnik 1935, Ljubljana 27054)-o Krajevnega zastopnika veščega, dobro vpeljanega v stroki pralnega mila, ki bi mogel prevzeti še en predmet, sprejmemo. Ponudbe pod »43199« na Puhlici ta«. Zagreb 3G945-6 Frizerka veščo vodne, železne oo-dulacije ia maniktranja s« takoj sprejme. Vprašati Dorčec Matija frizer Kranj-skagora. 369S7-1 Krojaškega mojstra kateri ima obrtni list za mestne krojače sprejmem v stolno službo. V poštev pridejo mlajši krojači. Naslov v vseh poel. Jutra. 26988-11 Frizerka dobra moč, dobi takoj stalno mesto. Isto tam se sprejme vajenka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena« a6991-il Uslužbenko starejšo in pošteno, katera »e razume pri kuhanju in gospodinjstvu sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra poifj »Vestna« 96099-1 Mlinarja z mojsterskiim itpitom iščem za taikoj. Ponude na ogl. odf). Jutra pod »Mlinar« 2K59T5-1 Pošteno dekle vajena prodtujanja dobi stalno službo v prodajalni veži. Predstaviti: nedelja $-16 Vfolfova 10. 26968 1 Službe išče Vsaki beseda S0 p-r; lavek Dia, ca daianje aaslova S Din, najmanjši inesek 12 Din. Knjigovodkinja izurjena stenotipistinja. vešča slovenskega in nemškega jezika ter sploh vseb pisarniških poslov, z dolgoletno prakso in Ia referencami. išče nameščenja s L januarjem 1936. Ponud be ra rgl. odd. Jutra pod »Dala TiC*''ia«. 36789-2 Natakarica mlada. poštena, lščg službe Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica 22«. 27035-2 Šivilja in prikrojevalka izurjena. Išče službo z novim letom. Ponudbe z navedbo nlače na naslov Nežica Kreutz Ormož. 27034-2 Dobra šivilia začetnica, išče službo za pomočnico. Eventuelno gre za sobarico. Nastop 1. ali 15 januarja, najraje v mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26735-2 Pošteno dekle 30 let išče z novim letom službo pri boljši rodbini. Naslov v vseh posl. Jutra. 26097-2 Lep zaslužek v zavarovalni stroki, vse kraje Slovenije nudimo poštenim zastopnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »140«. 36990-6 Akademik z znanjem nemščine išč« službo za majhen honorar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca« 36071-8 Seseda I Cln. lavek 1 Din *» Slfro aH daianje naslova i Dia Nalmaniši va 6. Garaža Stupica. Vožnje v zaprtem avtomobilu. 271E&-4 Prodam deMii. i Ura, Javek Uuu. ta ilfro ali daianje naslova i Oia. Najmanjši tnesek 17 Din. »Kraljica peči« Patentirana peč, Id gori pri enkratnem polnjenju celi dan, m dobi pri: A. Seme nič in drug, železnina Ljubljana, Miklošičeva cesto 16. 367:10- Perzijanski plašč nov, ugodno naprodaj. Neslo* v vseh poslovalnicah Jutra.. 26346 6 Lepe jaslice trpežne, kompletne ali posamezne kipe, pastirčke, ovčlce, hlevčke, vod njake, palme nudi najceneje Konjedič »v. Petra cesta i7. Ljubljana. 26442-6 Telefonska številka z aparatom, ▼ centru naprodaj. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2T041-« Moški suknjič kratek, s kožuhovlna-stim ovratnikom ln toplo podlogo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 27029-6 Smučarska obleka skomo nova, temno modna, za mladega gospoda, počeno naprodaj. Skrabčeva ulic® 5. 27062-6 Asparagus tek> lep io velik, ugodno p-odom. Riharjeva ul. 1, Mir je. 27046-6 Najprimernejša božična darila so: listnice, denarnice, tobačnlce, ročne, šolske, aplsne ln potne torbice, kakor tudi potni kovče-kl v največji izbiri prt Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 27096-6 Kavarniški inventar naprodaj uradi opustitve kavarn« »pri Viaduktu«, Smortinska cesta 34. kjer se lahko ogleda. Natančnejše informacije daje g. Kregar, Medvedova &4. 30836-6 Berkel tehtnico malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v vseh [)£)i»lo-valnicah Jutra. 36896-6 Smuči dvojne, z bambus palicami poceni naprodaj pri Trkov. Celovška 41, gostilna He-bian. 3&VO-6 Otroško kolo še dobro ohranjeno prodam. Ponudbe n« ogl. oddelek pod »Kolo« 96&9&-6 Lep prstan prodam. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 27001-6 Skavti - gozd ovni ki 2 Šotora prodam za 650.-Din. Sv Jakoba trg 8/II. 36940-6 Peč na žaganje poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 369111-6 Perutnina za praznike piščance ln kokoši, z mlekom p.tane, štajerske puiarde in kapune, purane, gosi teT race v živem in zaklanem stanju po zmernih cenah. Prednaročila pred prazniki poseben [Op ust. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška ul. 3. (za Dramo); telefon 37-55. 26911-6 Avto, moto deseua t Din. latek ) Lm u ilfro ali daianje nasleva 5 Oia. Najmanilt tnesek 17 Dia Ford avto dobro ohranjen, japrt, kupim na obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 27051-10 Radio i um Javeb > ta ilfro ali lajanje naslova i Dia NajmanUl tnesek 17 Dia Radio aparat amerikanskl vsemeevnl najnovejši model sprejema valove od 12 uo 2400 metrov. Velikost 96 X56X31. Pr dam pod ceno. Badl nenadkriljive zvocnceti in velike j a kosti posebno prikladen za javne lokale. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27014-9 Beseda l Um lavek i Oia ta Ilfro al* daianje aaslova J Dia Najmanjši k 17 Din < Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke do 35.000 Din, kupim in Kmetske posojilnice T Ljubljani, kupim od najugodnejšega ponudnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«. 36790-1« Knjižico Din 180.000 plačam v gotovini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takoj 20«. 36823-16 Badio aparat dobro ohranjen na električni priključek, kupim Ponudbe z navedbo cene ln znamke p d »nizke cene« na ogl. odd. Jutra. 27032-9 Knitiji" Ostanki! Paket C. Ostanki zimskega blaga za žensko (>erllo (flanel), zimski cvirnatl barchent za 1 obleko ln ostanek finega blaga za eno celo žensko obleko. SkUtpno samo Din 135.-. Pišite takoj, dokler še na zalogi. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg 4. 26927-6 Deško kolo naprodaj. Pum.v* aa pri A. & E. Skaberoe, Ljub- b-6 Kuhinjsko opremo otročji dportal voziček ln drugo prodam. Rožna dolina, cesta Vin. 14b. 27065-6 Smuči in sanke dobite najugodneje pni te-delovalcu Matej Fajfar, Trnovega ul. 25, telefon 34-fl0. 27101-6 Smokmg popolnoma nor, ugodno naprodaj pri krojaču v semenišča. _ 93077-6 Kupim Zlato kotljeno la staro, riate predmete, kupujem po ivi-ianih oenah. P. Cnden, Prešernova 1. OUr-7 Vinski kamen kupimo Mimo čisto sabo blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Kamen«. 25665-7 Štirisedežne sani dobro ohranjene, kuhani. Stanko Lenarčič, Nora vas pri Rakeku. 26780-7 Afrik na veliko ln malo dobavlja po brezk nkuren-čnih cenah samo Franjo Novak, Maribor. Ve trlnjska 7, Korošva 8. 27093-6 Pomije dobre ln goste oddam. Informacije v Novi kuhinji Aleksandrov« 5-1 27083-6 Železno peč ln klavir ra ceno 4000 Din prod kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 > otročji vložki . 60 » madracl . . . 220 > žični vložki . . 90 » otročji madracl 140 » Dobi se tudi na obroke. Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA. Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica St. 4 Vzamemo hranilne knjižice Mestne hranilnice. 2T7OT04B Jedilnico prodam za 2.900 Dta, erv. tndi na knjižice Mestne ali Ljudske hranilnice. Novi trg VII levo. 27001-1B Novo spalnico čeftnjevo polltlrano a kuhinjo, prodam za 2.600 Din Cvetko Klad-Tiitr, mizar, Mokronog. 26883-12 Hranilne knjižice prodaeto alt kupite najbolje potom moje ptearae. Solidno poslovanje, priložite znamke. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka nI. 12. Telefon 38-16. Za knjižice Kmetske posojilnice ljublj. dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbe na ogl. oikl.Jutaa pod »ifino poliištvo«. Posojila daje Gradjanska dion. štediona Daruvar. državnim in samoupravnim uradnikom, proti za brani na plačo. Pojasnila daje poverjeništvo za dravsko bauovtno Ljubljana Tyrševa 55. Sa odgovor j/ril ožiti Din 3 v /namKftfr?. 27087-16 Poravnave konknrze plačanja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine oa hranil, knjižice, davčne zadeve, revizije bilance ta vse druge trgovsko gospodarske poele izvede tn zve-denišks mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cee-a 2P. oktobra (Rimska e.) št. 7. (Za pismen odgovor 8 Din v znamkah.) aJUttMfi Vložne knjižice Prve hrvat<=ke štie-liocie proti takojšnjemu plačilu ali plačilu po dogovoru kupim. Ponudbe na osi. odd. Jo-tra pod »Pnibtodfiocia« 3COSM/6 Knjižico M«wt>ne hranilnice ljubljanske v Enesku Din. 25.000.-kupfan. PV7nud1>e na ogi. Or)«l. Jutra pod »Takojšnje plačilo« 9f59GS-16 Ureditev dolgov potom sodnih ln Izvem sodnih poravnav Nasveti v kunkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in akrobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C. Ljubljana. Gledališka ui. 7. Telefon 38 18 250-16 Posojilo Dta 160.000, iščem aa dobo enega leta proti vknjižbi na prvo meeto poeeotva, vrednega Din 700.0UU. Ponndbe na ogi. odd. Jutra pod »Varno«. 36491-16 Ugodna naložba kapitala Več stavbenih parcel v severnem dedu Ljubljane, ob Tyxdevi in vodovodni cesti ae proda po nizki cenL Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27054-16 Davčne pritožbe zoper pridobnino, taforma-caje: Davčna poriovainteo, Ljubljana, Miklo&čeva 7/li nodstr. a7UIU&-il0 Hranilne knjižice prevzamem kod posojilo proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pod »SB.OUO« na ogl. odd. Jutra. 3707&-UJ3 Več spalnic lesa, orehovo for-niraaiii, nizke cene. — D. Lancoš, Wolfova 3B, Telefon 27072-dfi Les Orehove noge aa mlxe ta stole, parjene, prvovrstne, tudi sveže izdelane, topimo. Ponudbe na taterreklam dd. Zagreb Masarykova 28. pod šifro »Erport p - 4KM9«. 36757-16 Razno PREMOG, DRVA SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-S4 POCENI zimska jabolka kakor tudi rozine in fige za žganjekuho prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani, Tyrševa c. 29. Za novi patent ki je tudi na prodaj ae išče družabnik ali dru-žabnica. Cenj. ponudbe pod »NI rizika« na podružnico Jutra, Maribor 27005-16 Oblastveno koncesijonirana gospodarska pisarna Tribuč Josip dipl. iur. Ljubljana, Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. Preskrba posojil in kreditov, plačila dolgov, plasiranje hranilnih knjižic, ii-ruuisiranje podjetij, trgovske ta druge poravnanre, upraiva ta cenitve hiš ta poeeetev, prodajo, nakup ta zamenjava hiš, poeestev Ln l«rcel ter urediraev drugih gospodarsko-trgovskih zadev. — Informacije daje tudi saetopnik Skerl Josip, trgovec, Ljubljana, Komen-tkega 17. 33666-16 Posojila in kredite dajem na daljše roke proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »fiolidno«. 27006-16 Družabnika a kapitalom 60.000 dta. iščem za tekedaimo industrijo v Sramu. Lahko tudi ooeboo sodeluje. Ponudbe poslati na ogi. odd. Jutra pod »Komponjon« 36831,16 Kupim vloge PooorjUnloe Radovljica do 30.000 Dta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna gotovina« 38996-16 Akademik išče posojilo v svrho končanja študija. Cenjene ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Elektro« 36966 16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke za Din. 30.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra POH »Za gotovino« 3694646 Tekstilna naprava vodni pogon. Išče družabnika, če mogoče r-tro kovu Jaka, dam v najem ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped. »Dobickanosno. 26907-16 Družabnika s kapital OTO Dim 30.01*1, iščem za dobnoadočo obrt. Event. služba na razpolago. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod *Laiiio drio«. 270613-116 Posojilo 15.000 Din prati vknjižbi na parcelo l&šem. Ponudhe pod »Vrnem marca meseca« na ogL odd. Jur txa_ 27125-16 Trgovci, obrtniki! Gospodarske razmere uredi, knjigovodstvo, sestava bilanc, revizija knjig: Gospodarsko-prav na pisarna. Ljubljana, Miklošičeva T-H- 27115-16 Pridelki deseda I Oin. davek i L ta ilfro aH dajanje aaslova S Dia. Najmanjši anesek n ta. Vino in žganje dobite pooeol »odi pri La-duh v Kontah. PokopalSka ft. 04. 26796« Seno rtadko ta pol--— deteljo proč« no auao na vagone kupuje steino Rudolf Dergan, Laško. 39MB49 71? Beseda i Dia, lavek S Dta, ta iifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši aaeaek 17 Dia. Zimska jabolka prrlma KftnarfVe, Blat« jparmen«, vočcenke, mo-šaucgarje, bobovce itd. sadje za kempot la Ba otroke po zelo nizkih cenah. Oglejte cd veliko zalogo sadja Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Telefon 21,05. 26912-34 tivoli jtvcuo • daven Jut, aa šifra ali dajanje taalova 3 Dta. Najmanjši tnesek 17 Oia. Par krav prodam- Dobre molzarlce ter več plemenskih go&k. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod znarko »Ugodna cena«. 27090-27 Nemški ovčar i rodovnikom, krasnim poreklom, 6 tednov atar, naprodaj. 1'ahernik, Krakovski nasip 26. £700.-27 Kanarčki harzer rolerji ta pleiaenrfce samice naprodaj. Ogleda se ob delavnikih od 111—114 in ob nedeljah vea dan. Po-feilja se tudi po pošti. Franjo Omahna, Sv. Petra e. BCJa, Ljubljana. »«6-27 Malteški svileni pinč naprodaj. Istoism igralna mizica, šah, domino, (tama ta dvoje vrat kart. Naaiov v veeh poslovalnicah Jutra. 27060^7 'teMsaa i L>iu. iavek i Dia, ta iifro ail dajanje oaslova i Dia Najmanjši tnesek 17 Ota. Singer pogreeljlv, malo rabljen, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27017-29 Pletilni stroj Dubled 3ViX80 om ln kuvrir preša za temo robce, poceni prodam. Vprašati pri Mela. Tyr-ševa 20. 27028-20 Crospodinje! Rabljeni Šivalni stroji, ki odgovarjajo novim, poceni naipirodaj prt »Promet« nasproti krt-žanske cerkve. 26004-28 Mizarsld stroj univerzalni amUnjri ta • strojev z ejekttompotorjem tovarniško nor, 600 aa šlTine. prodora daleč tc-pod tvorr.iške oene. Ing. Ivo Herman, Zagreb Marti-čeva 35. 96990-29 Stroj pogrnrijfv. lep ugodno pi»-dam. Ogleda s-e ga lahko pri tvr dam. Dana Avsec, Mokronog. 25884-29 Pletilni stroj št. 8, dobro ohranjen, firme Pop. 80 cm d lg f« proda.. Lamr-lč K?l-dlj. Vaše pri M^vodah 21. 27112-29 Reoerfa 1 Din. davek 3 Din. za 5'fro aH daianje -a«tnva 5 Oia NalmarijSI tnesek 17 Din. Steznike nedrčke, trebušne juai'«1 o najnovejših fcroi>erv, ki »»-pnarije dame nl^ga.titn« ta ^-r&e. Iodeltne jih po meri 53-lon A. H«itt»r, G»*»v» Sm. Dragocenosti Beseda 1 Din. iavefc S V t, ta Ilfro ali dajanje naslova S Dia. NalmaniH tanek 17 Dia. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cena« _ juvelir LJubljana, Wo!fova nBca 9 Dražbe ttrania • Olu, davek i uilr., ta Hfro aH dajanje aaslova 5 Dta. Najmanjši tnesek 17 Dia. Hotel na Bledu papoineana opranijeo, s9D sobami, oe bo prodat dno BL t. au aa javta dradta pri aodiččs v Radovijiei. Cenfina vnedmot T1S.4C9 Dta, najmanjši panodek Dta 476jSQ6l Dražba as prične ob ItL ari. Pojasnila daje Poeojttašca v Radorv-Ijiri. SjHCO-SS Prostovoljna javna dražba pohlfitva se vrSl ▼ ne- dedjo ob 13. Predovlč«-va 20-n. pritličje. Moste. 26937-33 Filatelija Zbirajte znamke! Za vnukta tisoč naših Tn^jrvV (dotoio me6acaii) dajem Dta 6 do aa, odno* 900—CJMO dobrih taoaem-»namk. V. fll^aa, atav. Brod. BSBUtm acjtu. , Lila. Javet i Uiu, u ilfro ali dajanje aaslova 5 Dia Najmanjši tnesek 17 Dia. Rokavico sem Izgubila aa vogOa Gaje ve ulice pri Nebotičniku. Najditelj nal Jo odda v ogL odd. Jutra. 27116-28 Glasbila Bencda i Dta. davek ) Dta. ta ilfro ali dajanje aaslrva 5 Dia Najmanjši nesek n Dia. Planine prvovrstne, s orebove, moderne, harmonije za pev^a (tauštva ta orkestra dobite na meeečoo obroke najceneje v tvorni cd Ivan Kacin, Domiai«-Ljubljana. — Zahtevajte cenik! 3687,1-38 Kromatično harmoniko dobro oiaasjeao, po Motnosti trikrat ugtaAena, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo oeoe na: F. Plahuta, Hrastnik i kolonija. asa:&-aB Planino zelo dobro obranjen kupim. Pomodbe na ogi. odd. Jutra pod »Svieto^-na znamka« Kratek klavir pooeni prodam. Nasiov v vseh poslorralnicah Jutra. £?7078-36 (MEI MEl* HEROLDD-071 I MKraCESAm MARIBOR Mj BeMMll I Uto, lav«* 4 l»u. iiliro alt dajaaje aasuv» S Dia. Najmaoiii »uesek « DU. Gostilna v Celju •v sredini mesta se odda v najeta. Naslov 6e Izve v podružnici Jutra T Celju. 27092-17 Trgovino da« ▼ »aj-m. na dežeH, t vso oiptfMoo, na dobroido-žem kraj«. PonuJbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Nae edinima nizka«. 26838-17 Dobro pekarno to trgovino z mešanim blagom, oddam v najem •v prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah. Jutra. 27033-17 Pekarno na deieh, v prometnem Vrajji. vzamem takoj v Dajem.. ▼ vaeh po- .aJovaJnkah Jutra. Lokal pripraven za ni«.nufnktnrno trgovino dim v najem v centrumu Je«enk: št. ifi. J.-«ip Ambro-žič Besrunje pri Lescah it. 5- SP0C6-17 Gostilno » T,jtibljara od^sm v vn-jean ali sprejmem družab-iii-oo. Stanovanje ie zraven. Pomadb« na ogl. od-de*ek Jutra pod »tPlodono-«nix 26080-17 Pekarijo a Inventarjem zelo u-god.no oddam Januarja. Poleg stanovanj« in prodajalni tokaJ. Najemnina 500. Ponudbe na cgi. odd. Jutra pod »Prilika«. 27110-19 Skladišče s kletjo. LJubljana Kolodvorska 6, takoj oddam v najem. 26934-19 Mlekarno dobroidočo t aredSna Ljubljana, od-lam. Ponudbe oa ogl. odd. Jutna pod »Od-kispaioa 6000«. aroffjis Pisarniške prostore t prltltčlu oddam. Teševa c- 36. 27073-19 Trgovino z mešanim blagom 40 minut od žel. postaje; poleg farne cerkve ln soie dobro vre'Jano, brez konkurence oddam 6 1. Januarjem v najem. Potrebno ra t-rev/em •^krog 35.000 Din. Na-'oriu^na 250 Din mesečno. Po-vidbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zelo redka priložnost«. 27056-19 v abesiniji ne...qrion aparati PAČ PA SO PRI NAS POZNANI PO SVOJIH ODLIČNIH SVOJSTVIH KRASEN ZVOK — VELIKA SELEKTIVNOST — ELEGANTNA ZUNANJOST — VSE VALOVNE DOLŽINE. Zelo važno: NIZKE CENE, UGODNI PLAČILNI POGOJI. DOBAVLJA: Ljubljana DALMATINOVA UL. 13 — Telef. 33-63. CELJE: PREŠERNOVA ULJCA 24. Parno pekarno (tem. v najern ali prodt!»n. Kavcija potrebna. Pamwibe na ogl- odd. 'Jutra pod »jndiueitrija« 96973-17 3««e"t» ' 0?n 1a»eV * Oio a ilfro nI' lalanit naslov* ' Oin Nafmaofij mmt 17 Dia Tristanovanjsko hišo s sadovnjakom, lakoj poceni prodam radi selitve. Nova vas pn ilarit>i>ru, Kad-vanj&ka cesta 3a. iX*»2S-a) Pekarno ▼tanaeim takoj v naj*1®. Ponudb« poslati na J. ©0J1 Zagreb, Primorska 9. Primerno božino darilo m) ISsfcokrvn-i jo zbeč-n-jl fZw«t!gt-eckel>. resasti f-oks-terijfirji. mlfdič-i pol stari. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. CT'l'il-27 Pekarno dobroadočo, v®um«im takoj v najem. Ponudbe na L HaJ-fi, Sv. Petra b. 9. 2fP103-il7 Posojila vseh vrst preskrbujemo. — Vse informacije brezplačne. — Za pismen dgovor priložite znamko Din 3.—. Nova hiša naprodaj za 31.000 Din. — Brdo, Vi« pri Ljubljani, Štrukelj 2UWl-20 Trgovska hiša solidno zidana, Hardek pri Ormožu na prometnem mestu, pripravna za vsako trgcvlno 2 sobi. kuhinja, velik vrt, ln skladišče, garaža, postranski protorl, leia dovodna cesta se po ceni proda. Vprašati prt And. Sujppanz Maribor. Aškerčeva uL 3. 26926 20 Stanovanje Beseda 1 0«» davek S Oi« ta ilfro aH da'anie asiova 5 Oin NaimaniSt «ne»"h 17 01 a Trisob. stanovanja m dvosobno stanovanje * kopalnico io iporaho vrta oddam. Ponudbe oa -»g! odd. Jutra pod »Sredina mesto«. 36851-31 2 sobi s kuhinjo ln vsemi pritiklinami ocidain. Tovarniška ul. 27. 26933-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom v vili se odda s 1. Januarjem ali pozneje. Drenlkova ul. 30. 27117-21 Štirisobno stanovan :e oddam. Zrlnskegn c. 4. j. 27049-21 Vinotoč tnikoii oddam natakarici. Našlo* v vseh poslovalnicah Jutra. 2TO97-17 ' Oin iav«k 0.*n tn ilfro »II lalani* a«l"»-s 5 Oin Nafmanji« -nesel 17 Oin Trgovski lokal oddam v »Pegle^nu«. Po-ljan.aka ceipta štev. L 3K97-19 V sredini mesta Beograda oddtum ▼ najem slovensko menio, dobro uvedeno, s ftalniani abonenti. radi od boila ii Beosrada. A d resa • Propaganda Beofrrad. pošt. pretinae pod 267i>0-19 Trgovski lokal polonrieo tf-teep z 2 veKki-na feložbemiima oknoma, na prometni toSki tr^ra v m.p©'ai na Gorenjskem, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »C^JKTUim 5<. Več lokalov prx>™ od-lam na prometnem kra.iii. Noflov v vseh pcolorvalnicih Jutra. 27041-19 Mlekarno tn spalnico prodam na prometni točki Cen^ niz ka po dogovoru. Naslov v viseb poslovalnicah Jutra. 27040-19 Brivski in frizerski salon ▼ Ljubljani na pronvtmi tofki se pr>d u^cvlniura po-fro^i jv-M.i. Ponudbe n« offl. odd. Jutra pod »Do-bno vpeti jan< 2T7WW9 Za pisarno aiM obrtnika primerni prostori na prometnem kraju nx*»ba »e pod usodnimi po-ffojii takoj o.r|da.io. Naslov v veeii pod. Jutra.. •360Oe-re Lokal poJf« gi. kolodvora takoj oddam. Rovšek Kolodvorska 65. aoms-s Dne 18. dec. t. L s« bo prodajala pol tukajšnjem sodišču eno-n\*h»brapna hiša z vrtom v R.žnl dolini c. V 5, obstoječa Iz 2 stanovanj s kopalnicami ln z vsemi drugimi komfortnimi pritiklinami. Cenlina vredn st Din 140.020. Terjatve te bodo plačale lahko tudi deloma s hranilnimi :mjlžlcamL 27012-20 Hotel v letoviškem kraju na Gorenjskem, obiskovan ila«ti od smučarjev, renoviran. 14 tujskih sob. z inventarjem, proda ADAMIČ, realitttr.a pisarna. Ljubljena, &os[>o-sveitska 6. Poitaebno 120.000 gotovine. 37015-30 Stavbne parcele v mestu Cedju proti vložnim knjižicam Celj. ske mestne "hranilnice naiprodaj. Ponudbe na podr. Jut-a v Celju pod značko »Ugodno«-. 27091-20 Maihno posestvo ns.prodaj 15 minut od CeJja. Infarmiclje pri Bozman, Lava 2" n I1e. 27089--20 Hišo s 3 sobami in veliiklm vrtom. vzamem v najem o®i-nmna. kupim v predmeetiu 7,jubl:ane ali Oelia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri glav«. 33840-20 Trisob. stanovanje s kopalnico m uporabo »r ta oddam takoj. Ponudb na o?l. odd. lutra »oaini ca. Natančneje pr ''liri stof. Domobranska 15. Trisobno stanovanje Ji' ri lepo. sončno, v pritlični vili r centru tik Hvoliia s souporabo vrta. vidam februarjem Knatlieva K 1 13/n. Stano^nje blivn glavnega kolodvoja, večje »obe, sobice, priti-kline. ia januar, odda Jankovih. Kolodvorska 31. Ž7H6-91 Prazno sobo oddam takoj naflproti post«. Na®Wv t vaeh po«L Jutra. 30905-38 Opremljeno sobo a posebnim vhodom ma-S-no, sončno, takoj oddam. Barvarska steia 6. poteg Poljanske ceste. 96990-33 Dve osebi sprejmem na s^a«ovan5e in hrano po nizki ceoi-Naelov v vsoh posl. Jutra 30G7S-2S Sostanovalko iSiVm v sredini mesta. Na- slc»v v v&eh pori. Jrtra. Sobo s kuhinjo ►1,'jiim na Kodelievein s 1. januarjem. Pekarija. 27000'31 Stanovanja Poslovni prostor lep. a« s*,.»d'8S?e, oddam ra februar na Sv. Petra oestL Naslon v vseh posj. Jut:*. 36774-18 Prazen lokal eddsm. I-stictam prodam: B«irk«l tehtnioo. d«o«mok[4va.lo za sir. razni p-i-bor. Hribar, i^oljan^ka 7, 369«M» Gostilno v Mariboru dob^oidofo prodam ali •sarn*n1«rn zn kal dmg=-pa v Dravski banovini. Ponii»fb® p-vi »^refa« na p-dr. Jutra ^f-r'bor 25920-19 Pisjimi^kf pro^fnrr pmrnvTH« tmW .a flnefo pbrl;. odd« »t>itmt» t »toi! pafc^i o« Al^lcan-^rvvrl nrv*. Tnfor- 27ioe:o Gozdno ve!e>noses+vo 1*0 oralov, le« 80 let star, 50 kub. m sm.re>kovegfl lesa za sečnjo, 2 žaigi. velika hiša in druge s*nvbe Din *.-3».0n0. — Lena hiša v Ljubljani, s parcelo, 'f! stanovanj SSO.OOrt. — Posrrdo-valnioa »Raoid«, Maribor, G-oaposka ulica 28. 36686-20 Hišo št 18. v centrumu Jesenic TH-odam radi drufin«H>> raz m«r. Poprej je bila r rej biSi trgovina c ieJez-nino. Jo«ip Ambrožič B« gunj« pri Lescah !f ' 27;XS7-£D Enodružinsko vilo pod Rofetkom, 11! prostorov i vrtom, prikladna za večjo obitelj oddam s 1. februarjem v nn-km. Pojasnila pri Upravi Ljub-Ijauake krediitne bamke. 36094-30 Visokopritljieno hišo Ivoetanovanisko prodam. Pofrebem kapital 3i.0XI Din. Naslov v vseh posl. Jutra. 339^-30 Ugodna prilika Dne 19. decembra t. 1. se •••rži pred bokajšniim grenkim sodiščem v sobi fcter. 6 ob m. uri popoldne dražba nepremičnine vi. -t 279 k. o. Zgornja Šiška obstoječa iz hiše stv. 29 in njive v skupni ce--Mnl vrediaos-ti Djn. 3S.9®0. Ziaijmanj&i ponudnik znaša Din 17.Pred prič-et-kom d-ražhe je položiti var-Jčioo v znesku Din 3.400.-K »eprCTiiili5nirJ »padajo prrfcrk'iw>. skobelnik in razno tesarsko orodje. 2700G-30 Krasno posestvo dam takoj po zalo ugodni ceni v najem. Primerno za vpokojence Naslov v ogl. odd. Jutra. 26936 20 Komfortna vila eno?tanovanJska v Zg. SlSkl nsu24-31 • Oin t»»e* 1 Oin n ilfro ali dalanir naslovu < Oin Nai'nan5H tnesek 17 Oi« Enosob. stanovanje ali eno veliko, oziroma dve p.azni sobi v sre-dlnl o-esua iščem za eu) oseoo. p. nudbe na ogl. i dd. Jut.a pod »čisto 7«. i7016 21a Stanovanje enos-vbno s kabinetom aJLi dvosobno iščem za 15. januar aii 1. iebni-ar. Ponudbe na ugi. cd delek Jutra pod grad«. 27020-21a Dama iiiSče malo stanovanj« ne predaleč od cent™. Po-nudbf pod »Učkeljica-t na ogl. odd. Juifcra. 26066-31» Enosob. stanovanje išče gospa. Ponudbe ? ceno na ogl. odd. Jutra pod »Februar« 86062-20» Sobo prazno ali opremljeno tudi s souporabo kuhinje oddam V bližini Stadion«. DobtiTkair. Posavskega c. 38/11. nadstr. a»73-23 Sobo »olnfn« 5B kabin«* (oddnm t .1. f-e+miarjem. Pot zve »e Stari trg 7/1. desno. Ogled od l-2h. 3630R-SS V Celju oddam r komfortni novi vili na periferiji mesta stanovanj« s kopalnico ter vrtom za zelenjavo, takoj ali pozneje. Vprašati pri Celjski vina/rni, Ljubljanska cesta 10, Celje. 36738-20 Dvosob. stanovanje v novi hiši., parketiirano. oddam zo 1. januar. S*and-fteva ul. 117. 26794-211 Dvosob. stanovanje v RoSn-i dolini C X./38 se odda lahko takoj. 27005-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico se taik o j aJi s 1. ja nuar-j«m odda v Podmilščakovi ul. 14. Bežigrad. 260®-31 Dvosob. stanovanje oi r) dam s 1. januarjem v snrteronu v Močnik ovi 5. vprašati pri Ukmar. 36078-31 Dvosob. stanovanje solnčno, parketi/raco s vsemi pritik linami cy)dam za 1. februaT mirni stranki bree otrok. Cena Din 600.-Ceeta v Rožno dolino 3. 36074-311 Enosob. stanovanje praaao ali opremljeno od-dom plačila zmožn i stranki. Prazno Din 360.- Soba terasa, kuhinja, kabinet I. nadstr op Natančneje pove gnw» Dermota žabjak 6. terr gostilna BI orne i sova c. 16. 36967-31 Prazno sobo separtrano, r centru, oddam. Neslov v vseh poslovalnicah Jutra. 270®>33 Gospoda sprejmem kot sostanovalra. Istotam oddam kabinet. Sv. Petra ceeta št. -ii. desno. 27064-28 PIŠITE SE DANES Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket senja A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo l>in 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vse-bujofi 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 rn za kratko zimsko suknio in 1.20 m posebno močnega štruksa ali suk na za ene hlače. Tudi ta paket samo O 107. Vsi paketi poštnin prosto. — Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnico ostan kov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvorakova cesta 1. Dijojk* sobe Dijakinjo sprejme boljša obitel-j v v&o oskrbo, poleg Trgovske akademije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27079-3S rijjil .eseda I Din Javek 3 do 4ifro aH laianj* -laslove * Oin Na od-3 im Bnmo Ti'rn1 dobri rf-nV nudbe n-«* -.Ml-nr. ulica sredi mesta 27122-21 Sobo sončno, parket., x rso oskrbo, oddam. Sprejmem tudi ab on en te. Stari trg 28/111, levo. 27057-28 Lepo sobo dobro opremljen«- veliko s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 27088-23 Sobico lepo. poceni oddiaim starejS-i gospodični. Stsr«l'iška 29/1, 36605-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam takoj. Vpraf-atl Tavčarjeva .J. št. 3-TH. dasno 27015-23 Prazno sobo poleg anerp oddam takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ->R. R.« 27031-23 Sobico v centru lSčem takoj. Ponudbe na osrl odd. Jutra pjd »Stalen najemnik«. 27038-23 Sobo z 1 alt 2 posteltema z vy> o«"-rb-i oddam n«<1-rale dll!>>-^tr. v bližini TI Drž. "Imna^le. t-* A"->-n Rnir-kolj, Mišlčeva 2- 26902-23 Sobo prazno &11 opremljeno, blizu tobačne tovarne oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27121-23 Prazno sobo lepo zračno, s XapeJn'co v centrumu zelo poceni -ddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27120-23 Opremljeno sobo laro z novim pohlS+vr-m oddam sostanova^l po zelo nizki eeni ali dvema gcwpcdoma- Cankar-levo nabrežje 23. - III. levo. 27100 23 Lepa, soba -ra n« m^a Irpo 011 Kristan rvra«ro H'*"* dolina cesta H St. r?6. 27039-31 r ul Vsaka beseda 2 Oin d vek 4 9» ilfro dajani* oaslova S Oin. najmanlit tocseb 20 Din- »Nesrečna Dubravka!« PoSlji Baslov. 39935J34 Gospodinja stara do 35 let, i kapitalom Din 204)00, dobi takoj m«sto k go«podu na lepo posestvo. PoriHbe na po-dniinico Jiura v Celju pod značko »'Lepa bodočnosi«. 36734« Ih^a bogata into^&genta iSftete lepi ffo-»podi?m. Ponudbe s sliko pod »MaKgoj« na ogl. odd. Jotra. 80887-04 Katera dama žaH trmnja f starejšim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »StarejSi«. 36790-34 PrHatelia poStenejra. Iskrenega značaja, akademično naob-w- ženesra. vrednjih let, visoke postav«, želi snoznati na časten predpogoj. Ponudbe na rvrl. o^d. Jutra pod »Pot življenja« ___ Grospodična simpatična, dobro s-ituiirana, samostojna, želi znanja z boljSim zna čajnim inMi-srentom, čedne zunanjosti, ki bi jo spremljal na plef, gledališče, kavarno. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Tovariš It«. 27M-2H MB3BB Va ogl. odd. Jutra pod »Tajno«. a a P M m a a a P 0 a a 0 a a BODOČNOST ]e za vas NEZNANA DEŽELA Ce hočete spozna*! vajo Bvljenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite irtrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodaik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam je ie dogodilo, da ste pnšli t neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč »t« povprašali kakega domačina, i« Vam j-oisa/« iv.j in kam? Zakaj bi ne povpraSali. kadar gre za vaš« najbolj zaželjeno spoznanj«, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar ra ii do««gli srečo, ljubezen in blagostanje Ne amost p« je. da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vag morda čaka bogata. Iju-be>6s ieoa, tn Vas čaka kam" je