Celje - skladišče
D-Per
Poročilo generalnega direktorja o službenem potovanju v Švico
Dne 27. maja 1968 ob 09.00 uri se jej začelo zasedanje trgovine na drobno v hotelu Spirgarten, Ziirich s sledečim dnevnim redom-
1.	DISERTACIJA O TATVINI V TRGOVINI, razgovor s pisateljem dr. R. Stephani, odvetnikom, Baden, o važnih splošnih okoliščinah in zaključnih posledicah za praktika.
2.	VPRAŠANJA PRAVNIKU IN POLICIJSKEMU STROKOVNJAKU, razgovor z dr. W. Hu-batka, šefom kriminalne] policije mesta Ziirich, iz formalnega in praktičnega vidika.
3.	PREDVAJANJE FILMA DRŽITE TATU.
4.	TATVINE IZ PSIHO-TERA-PEUTSKEGA VIDIKA, razgovor z gospo dr. med. L. Meier, Ziirich.
5.	TATINSKE UKANE — PRETKANOST POKLICNIH TATOV, razgovor z detektivskim mojstrom gosp. H. Htingli iz Ziiricha, glede 20 metod premetenih tatov.
6.	PREIZKUŠENI OBRAMBNI U-KREPI PROTI TATVINAM V TRGOVINI, razgovor s trgovskimi šefi glede 30 obrambnih in kontrolnih možnosti v smislu preprečevalne obrambe.
7.	PRAKTIČNI POSTOPEK NA-PRAM ZASAČENIM TATOVOM, poročilo neke specialne komisije.
8.	PRIMERNA NAVODILA OSEBJU KOT SREDSTVO ZA OBRAMBO TATVINE, priporočilo neke skunine strokovnjakov.
9.	ZAUPNIŠKO PROGRAMSKO OVREDNOTENJE LASTNO OBRATNEGA TATINSKEGA REGISTRA, avtomatizacija v službi obrambe tatvine.
11.	»SEAB — SISTEM« — sredstvo za borbo proti poneverbi v blaga inikšem prometu.
12.	PREDVAJANJE	AMERIKAN-
SKEGA BARVNEGA FILMA 16 mm O TRG. TATVINAH.
13.	TATVINE OSEBJA KOT POSEBNI PROBLEM, razgovor med personalnimi šefi raznih firm.
14.	»VPRAŠAJTE ODGOVARJAMO«, zaključna diskusija v plenumu.
Organizacija izvedbe zasedanja trgovine na drobno je bila tudi za Švico svojstvena. Predavanja nakazanih tem so se vršila v obliki intervjuja tako, da je bil za vsako temo določen izpraševalec in glavni nosi-telj ali tolmač posamezne teme, ki je odgovarjal na postavljena vprašanja. Pri posameznih temah je bilo več oseb, ki so odgovarjala na postavljena vprašanja.
Material za razpravo ni bil predhodno pripravljen (razen teme št. 1.), izpraševalci so bili strokovnjaki na posameznih področjih dela, zato so na podlagi praktičnega in teoretičnega znanja postavljali posameznim strokovnjakom vprašanja iz teme, kjer so nastopali kot izpraševalci.
Zasedanje je trajalo nepretrgoma 9 ur t. j. od 9. do 18. ure. Eno uro in 30 minut smo uporabili za kosilo, kljub temu, da je, bil program zasedanja izredno bogat in naporen za poslušalce, nismo dobili vtisa, da je dolgočasen in dolgovezen prav zaradi novega sistema podajanja snovi.
Celotna materija podanih tem se je nanašala isključno na rezultate proučevanja tatvin v trgovini SP, Marketih in blagovnih hišah za celotno področje, Švice.
OSNOVNA VSEBINA
POSAMEZNIH TEM;
1.	DISERTACIJA O TATVINI V
TRGOVINI:
a)	smoter disertacije? Osvetliti vse pojave tatvin v trgovini, nakazati slabe točke o organizaciji deja, razporeda opreme, usposobljenost kadra, dokazati sodstvu, da je trgovina nemočna in nesposobna v celoti odpraviti ta pojav, ki spremlja civiliziran svet;
b)	koliko se krade? Krade se sorazmerno veliko, v SP in M prodajalnah se ocenjuje kraja na 0,5 % od celokupne prodaje blaga, v Blagovnih hišah pa se ocenjuje kraja na 2%;
c)	zneski prekrška? ti so odvisni kje se krade, v SP in M prodajalnah so manjši kot v blagovnih hišah;
d)	kdo krade? kradejo vsi, stari,
mladi, otroci, siromašni, bogati delavci, intelektualci, gan-sterji, policaji;
e)	kaj se krade? Vse kar jim pride pod roke, posebno tam Kjer se temu vprašanju ne posveča posebna pozornost (pravilni razpored opreme, opazovanje strank, delovanje, nadzornikov prometa);
f)	krade inozemec več? Ne! Kradejo vsi enako, analiza je pokazala, da je razmerje, med domačini (čisti Švicarji) in tujci (pretežno večino tuja delovna sila) 50 : 50, zato je odveč, da se sklicujemo na tujce in na njih valimo krivdo tatvin v trgovinah;
g)	Nejasne številke prijetih in tatvin osobja? Analiza ji© pokazala precejšnje pomanjkljivosti pri vodenju evidence o tatvinah v posameznih trgovskih hišah, te tatvine niso dovolj ločene za tuje in domače storilce kaznivih dejanj;
h)	kdaj se po kom največ krade? Zanimive so ugotovitve, kdaj nastopajo posamezni kupci tako po starosti, po spolu, po socialnem sestavu, po poklicu
Blagajničarka lahko »marsikaj« ugotovi...
Poročilo general, direktorja o službenem potovanju v Švico
kot tati posameznih vrst blaga;
i)	poklici in starost tatov? Med osebami, ki se pojavijo kot tatje ni razlike v poklicih (doktorji, ing., trgovci, uradniki, delavci in brezdelei) pravtako ni nobene razlike v starosti;
j)	policija ja li ne? Vsi ne na-ginjajo na to, da se policija ne sme vključevati v prvo obravnavanje tatvine v trgovini;
k)	obrazci za priznanja? Obrazci morajo biti enotni za širše področje, če že ne za celotno državo, vsebovati morajo vse bistvene elemente za registracijo pojava tatvine v trgovini;
l)	tatinski povratniki? Skoro sigurno je, da se v doglednem času vrnejo tatinski povratniki v isto prodajalno, kjer so storili prekršek, ni pa rečeno, da bodo ponovno kradli, zato se morajo v trgovini sprejeti kot
2.	VPRAŠANJE PRAVNIKU IN
POLICIJSKEMU STROKOVNJAKU:
a)	opredelitev »tatvina«, »izmak-nitev«, »poneverba«? To so vprašanja, ki še do danes niso pravno utemeljena, zato posamezna sodišča šele na razpravah skušajo opredeliti kaznivo dejanje;
b)	kdaj velja dejansko stanje kot izpolnjeno? Šele takrat, ko je kupec zapustil — prešel blagajno v SP in M prodajalni, v blagovnih hišah pa takrat, ko se je oddaljil od oddelka pri katerem je vzel blago;
c)	katere posledice lahko ima zmota? Posledice so lahko čestokrat zelo drage, kupec ima pravico tožiti prodajalca ali poslovodjo zaradi žalen j a časti, če ga je po nedolžnem poklical k pisarnam z namenom, da ugotovi tatvino;
X ;	s z
ffmmmB&i rrnmm&j li
Dobrozaložen oddelek mesnih izdelkov
vsi ostali kupci, vendar ne smemo na njih pozabiti pri opazovanju;
m)	obstoja učinkovita obramba? Ta obstoja samo je v primerjavi z višino kraje predraga, zato se moramo osredotočiti na preventivno zaščito pred krajo, ki je prav tako učinkovita in kar je najvažnejše ta je poceni.
Dr. R. Stephani je v svojem izvajanju podkrepil posamezne razlage s skrbno obdelanimi statističnimi podatki prikazanimi v obliki številk in različnih grafikonov.
d)	kje se lahko kliče tatu na odgovor v trgovini? Izključno v pisarno prodajalne, če pa trgovina nima pisarne pa v skladišče trgovine;
e)	kdaj se naj vključi policija? Kadar se tata ne dovoli legitimirati odnosno ne da svojih osebnih podatkov in kadar obstoja nevarnost izgredov. Policija je dolžna v takih primerih takoj intervenirati.
f)	kazni? Trgovina ni v nobenem primeru upravičena sama izrekati razne kazni za storjeni prekršek;
g)	lastna razsodba trgovine? Trgovski delavec ni v nobenem primeru upravičen, da sam razsoja v katero kategorijo spada storilec kaznivega dejanja, še manj pa lahko to zapiše v zapisnik, ki ga sestavlja za ugotovljeni prestopek;
h)	hišna preiskava kdaj? Hišno preiskavo lahko izvrši samo policija na podlagi predhodnega soglasja javnega tožilca. Ko poslovodja zaloti nepoštenega kupca in pri njemu najde več predmetov vkradenega blaga ter sklepa, da omenjeni kupec ni navaden tat, pokliče policijo, katera skupaj s poslovodjem in javnim tožilcem odloči ali se bo izvršila hišna preiskava. Mnogokrat se je pokazalo za izredno koristno1, da so pri posameznih nepoštenih kupcih izvršili hišno preiskavo, kjer so našli raznovrstno ukradeno blago;
i)	obravnava mladoletnih storilcev? Mladoletnim prestopnikom posvečajo posebno pozornost. Njih ne obravnava policija, temveč socialni delavec, ki se v nadalnji obravnavi storjenega prekrška temeljito posveti osnovnim vzrokom, zakaj je do prekrška prišlo. Ko ugotovijo vsej te vzroke, ki so vplivali na mladoletnika, da je storil prekršek, skušajo z različnimi vzgojnimi metodami vplivati na mladoletnega prestopnika. V večina primerih uspejo. Kjer se pa kaznivo dejanje ponovi, pokličejo na zagovor tudi starše, od katerih pa zahtevajo večjo kontrolo nad otrokom in pravilno vzgojo, čeravno je to v mnogih primerih že prepozno. Pri tneftjem prekršku mladoletnika vklučijo vzgojno varstvene ustanove, kjer želijo prestopnika spraviti na pravo pot. O vseh ugotovitvah mladoletnega prestopnika vodijo poseben register, v katerega registrirajo vse podatke o mladoletnem prestopniku, kaj je ukradel, kje, s kakšnim namenom in kaj je socialna služba storila, da bi mladoletnega prestopnika spravila na pravo pot. Register je stroga tajna socialne službe. Sola ni v nobenem primeru seznanjena s prestopki posameznih mladoletnikov. Odnos do mladoletnih prestopnikov je tako human predvsem iz razloga, ker se zavedajo, da lahko mladega človeka s pravilnimi socialno-psihološkimi prijemi hitreie spravijo na pravo pot, kot pa obravnavanje prestopkov preko policije, šole itd.
3.	PREDVAJANJE FILMA DRŽITE
TATU.
Predvajanje filma držite tatu je
bila zelo ponesrečena tema zase-
Poročilo general« direktorja o službenem potovanju v Švico
dan j a. Namesto filma so nam prikazovali dia posnetke raznih grafik, ki so prikazovale posamezne detalje, iz gornje teme. Predvajanje dia pozitivov ni imelo vzgojnega niti poučnega motiva.
4.	TATVINE IZ PSIHOTERAPEVTSKEGA VIDIKA.
Gospa dr. med. L. Meier je obravnavala tatvine v trgovinah iz psiho-terapeutskega vidika, predvsem naslednja poglavja; tatvina kot moralični problem, vzroki tatvine, vrsta tatvine, telesno duševni vplivi, kleptomanija, te-rapeutski vplivi pri povratnikih, mladoletnik iz psiho-terapeutske-ga vidika itd. Predavanje je bilo zanimivo, samo je bilo tolmačeno preveč v strokovnem medicinskem izrazoslovju, kar mnogi nismo bili v stanju dovolj natančno spremljati.
5.	TATINSKE UKANE — PRETKANOST POKLICNIH TATOV.
Poklicni tatovi v trgovinah so se že tako izurili v svojem poklicu, da je mnogokrat težko tudi poklicnim detektivom odkrivati prestopnike. Uporabljajo najrazličnejše prijeme od primitivnih do ze^ lo pretkanih in izvirnih zamisli. Nekoliko primerov:
a)	prikupna dama ima pod pazduho debelo knjigo, npr. vezan uradni list in opazuje razno blago v prodajalni — v resnici je debela knjiga samo spretno izdelan karton v katerega daje ukradeno blago — dama prodajalcem ni sumljiva, ker jo štejejo za visoko in-telegeptno damo;
b)	eleganten gospod hodi po prodajalni in drži v rokah velik karton zavit kot darilo z ustrezno mašnico in cvetlico —
v resnici služi ta darilni paket v resnici služi ta darilni paket temu elegantnemu gospodu za shranjevanje ukradenega blaga od tranzistorjev, brivskih aparatov do tranzistorskih televizorjev — prodajalci vidijo v elegantnem gospodu šarmatnega ljubimca, ki je pozoren na svojo izvoljenko saj ji nosi velik paket (ponavadi je paket ovit v poseben dekorativni papir, ki ga prodaja ista prodajalna);
c)	dogovor med kupcem-tatom in prodajalko za določeno blago npr. novo obleko. Prodajalec nastavi v kabino za poskušanje perila ob točno določenem času dogovorjeno obleko, kupec pride ob točno dogovorjenem času vzame kos perila in gre v kabino. V kabini se hitro sleče in obleče že pripravljeno
obleko, preko nje obleče svojo staro obleko, ko stopi iz kabine se napravi kot da mu ne odgovarja komad perila, ki ga je hotel preizkusiti;
d)	mnoge prodajalne imajo pred izhodom iz prodajalne, cele kupe praznih kartonov, ti kartoni so namenjeni kupcem za njihovo lastno uporabo. Kupec in prodajalec se dogovorita za točen čas in tako prinese prodajalec nekoliko starih in praznih kartonov, med temi kartoni pa je eden karton napolnjen z raznim blagom. Ko kupec zapušča prodajalno ob točno določenem času, ga čaka pri kupu kartonov poseben dogovorjen karton v katerem se nahajajo razne dobrine. Takšnih pretkanih primerov je mnogo, zato moramo biti v trgovinah zelo previdni ter pozorni do najrazličnejših kupcev, ki mnogokrat s svojo posebnostjo vzbujajo pozornost ostalih kupcev.
6.	PREIZKUŠENI OBRAMBNI U-KREPI PROTI TATVINAM V TRGOVINI.
Najrazličnejše ustanove proučujejo različne možnosti kako učinkovito preprečiti tatvine v trgovinah s pomočjo preventivnih ukrepov in s pomočjo sodobnih elektronskih naprav.
S pomočjo preventivnih ukrepov:
a)	pravilen razpored prodajne o-preme;
b)	pravilna razporeditev blaga in višina blaga v prodajnih elementih ;
c)	preglednost nad prodajalno iz različnih zornih kotov;
d)	primerna navodila osebju kot sredstvo za obrambo tatvine;
e)	poklicni opazovalci v blagovnih hišah in marketih;
f)	začasni opazovalci — petek, sobota itd.
Sodobne elektronske naprave:
a)	razmestitev industrijskih televizijskih kamer po prodajalni s sposobnostjo avtomatičnega daljinskega usmerjanja. V posebni pisarni prodajalne so televizijski ekrani katere opazuje več oseb, odvisno od števila televizijskih kamer. Osebe, ki opazujejo televizijske ekrane so povezane s prodajalno preko zvočnikov ali drugih telekomunikacijskih naprav in dajejo prodajalcem, oddelko-vodjem in poslovodjem ustrezna navodila v obliki šifer o dogajanju v posameznem od-
delku. Ta sistem opazovanja prodajalne je zelo drag in ni dovolj učinkovit, da bi upravičil svoje stroške.;
b)	avtomatične samopostrežne prodajalne, kjer se blago kopu j e s pomočjo posebnih žetonov, ki se uporabljajo pri nakupu blaga kot pripomoček, da elektronske naprave vodijo za vsakega kupca poseben račun. Ko si kupec nakupi želj eno blago izroči pri blagajni žeton v poseben obračunski stroj, kateri v parih sekundah izračuna vkupno vrednost kupljenega blaga, izroči blagajniški kupon, kupec je dolžan zopet preko avtomata plačevati vrednost kupljenega blaga sicer ne more zapustiti prodajalno, ker mu to ne dovoljuje poseben avtomat. Ta sistem 100 % varuje blago odnosno preprečuje vsakršno možnost kraje. Je zelo drag in samo masovna in velika prodaja blaga v tej prodajalni omogoča rentabilno poslovanje;
c)	najbolj izpopolnjen sistem kontrole nad tatvinami so iznašli v Angliji.
Pri izpisovanju cen na posamezno blago uporabljajo posebne namagnetene etikete. Pri blagajnah pa so posebne elektronske naprave, ki ugotavljajo s pomočjo posebnih naprav za ugotavljanje magnetizma ali je posamezni kupec plačal vse blago, ki ga je nabral v prodajalni. Če je kupec v prodajalni vtaknil določeno blago v katerikoli žep. torbico, kovček, pod klobuk ali kamorkoli, bo pri izhodu mimo blagajn elektronsko-magnetna naprava ugotovila in alarmirala blagajnika, poslovodja ali posebno oseb, ki je zato določena, da kupca povabi v pisarno in ugotovi kaj je odnesel. Elektronsko-magnetna naprava pa ne registrira drugih kovinskih predmetov čeravno imajo lastnost magneta, ker je ista usmerjena samo na jakost magneta etikete.
Ta sistem kontrole je izredno učinkovit, istočasno pa je treba pripomniti, dq je zelo drag, saj znašajo stroški cca 4,5 do 5 °/0 od celokupne, prodaje blaga.
Poleg zgoraj navedenih sistemov in preventivnih ukrepov uporabljajo različne firme najrazličnejše vrste raznih etiket najlonskih trakov s plombami, da bi preprečili zamenjavo etiket itd.
7.	PRAKTIČNI POSTOPEK NA-PRAM ZASAČENIM TATOVOM.
Pri obravnavanzju tatu moramo biti zelo previdni, ker se nam lahko zgodi, da bomo nedolžno o-sebo obdolžili kaznivega dejanja,
Poročilo general, direktorja o službenem potovanju v Švico
ji povzročili moralno škodo, sebi pa nakopali sitnosti s sodiščem. Praktični postopek napram zasačenim tatovom;
a)	alarm poročilo, prodajalec, ki zasleduje kupca, za katerega je prepričan, da je vzel določeno blago, ga neopazno spremlja do blagajne in ko ugtovi, da vzeto blago ni plačal alarmira odgovorno osebo o lastni ugotovitvi. Ce blagajničarka ugotovi, da ima kupec neplačano blago v košari, torbici, mreži ali kje drugje in da to blago ni predložil v plačilo alarmira odgovorno osebo o njeni ugotovitvi, itd.;
b)	nagovor na tatu; odgovorna o-seba, ki je zadolžena, da kupca ustavi predno zapusti prodajalno je dolžna, da v vljudnem tonu nagovori kupca in ga prosi, da gre z njim v pisarno, ker bi se želel poslovodja z njim osebno nekaj pogovoriti;
c)	spremstvo v pisarno: ko se kupec odloči, da gre z odgovorno osebo v pisarno prodajalne, mora biti oseba, ki kupca spremlja zelo previdna, kajti lahko se zgodi, da bo kupec mqd potjo odvrgel ukradeni predmet. Spremstvo mora biti nevsiljivo in za ostale kupce neopazno;
d)	zasliševanje; k zasliševanju je priporočljivo, da povabimo priče, po možnosti dva trgovska delavca iste prodajalne, ki bosta sodelovala pri zasliševanju in ugotavljanju kakšno blago je kupec hotel ukrasti;
e)	obrazec o priznanju: ko je kupec priznal, da jei storil kaznivo dejanje s tem, da je hotel ukrasti določeno blago izpolnimo poseben obrazec o priznanju. V ta obrazep vpišemo vse potrebne podatke za dokazovanje priznanja tatvine in ostale podatke, ki so nam potrebni za kasnejše analize;
f)	na daljni postopek: obrazec o priznanju se posreduje ustreznim organom t. j. policiji ali upravi firme. Primer tatvine se vpiše v poseben register tatvin, ta register se lahko vodi v sami prodajalni ali na upravi firme.
8.	PRIMERNA NAVODILA OSEBJU KOT SREDSTVO ZA OBRAMBO TATVINE.
a)	splošna orientacija:	celoten
personal prodajalne ali blagovne hiše mora biti temeljito seznanje s problemom tatvine v prodajalnah — trgovinah;
b)	orientacija o tatvinskih fine-
sah; trgovski delavci prodajalne morajo biti temeljito seznanjeni z raznimi finesami, ki jih uporabljajo premeteni tatovi, le tako bodo lahko pravilno opazovali svojo okolico in preprečevali tatvino;
c)	navodila za opazovanje: pri izdajanju navodil za opazovanje, se mora personal prodajalne pravilno seznaniti, kako lahko kupca opazujemo, da to ne opazi sam kupec ali ostali kupci. Ta okolnost je zelo važna, če bodo kupci polagoma ugotovili, da so vedno opazovani se bodo takšne prodajalne izogibali;
d)	na sigurnost: pri opazovanju ne smemo dovoliti kadar dvomimo ali je kupec ukradel določeno blago ali ne, da se takšnega kupca povabi na razgovor v pisarno. V takšnih primerih je bolje, da kupec mimo odide iz prodajalne, kupca se povabi v pisarno samo takrat, kadar smo sigurni, da je storil prekršek.
9.	»SEAB-SISTEM« sredstvo za borbo proti poneverbi v blagajniškem prometu.
Predstavnik firme »SWEDA« je obrazložil delovanje nove register blagajne, ki zagotavlja absolutno varnost v blagajniškem prometu. To predavanje je imelo bolj karakter reklame za register blagajne.
10.	PREDVAJANJE AMERIŠKEGA BARVNEGA FILMA 16 mm O TRGOVSKIH TATVINAH. Film je izredno poučen saj prikazuje najrazličnejše motive kraje, okol-nosti, vzroke, kje, zakaj in kako je prišlo do kraje. Film prikazuje najnovejše metode poklicnih tatov, kaj vse lahko v trgovinah ukradejo od nogavic do obleke, od baterije do televizorja itd.
Film je izredno strokovno delo in je odličen pripomoček za vzgojo kadra v smeri preprečevanja tatvin v trgovini.
11.	TATVINE OSEBJA KOT POSEBEN PROBLEM.
Tudi v Švici se ukvarjajo s problemom tatvin v trgovinah s
strani trgovskih delavcev, poslovodij in ostalega pomožnega o-sebja. Ta pojav se vedno bolj širi, zato si prizadevajo, da bi z najrazličnejšimi prijemi in metodami preprečili tovrstne tatvine. V mnogih primerih se želi ta tatvina prenesti na kupca in njega obremenjevati za vso tisto blago, ki so ga odnesli prodajalci. Medsebojno obveščanje trgovcev — firm o kaznivih dejanjih posameznih prodajalen je bilo do nedavnega prepovedano. Zato se je zgodilo, da se je v neki blagovni hiši zbralo nešteto prodajalcev ki so storili prekršek v tej ali oni trgovini. Sedaj se personalni referenti predhodno zanimajo pri firmi kjer je bil zaposlen trgovski delavec, ki se želi na novo zaposliti, kakšne so njegove moralne kvalifikacije. Trgovski delavec, ki stori kaznivo dejanje zgubi takoj službo. Istočasno pa ga prijavijo policiji. Nerešen je problem soodgovornosti za primanjkljaj v prodajalni.
Na zaključku zasedanja so posamezni udeleženci postavljali rama vprašanja s področja tatvin v trgovini. Vprašanja so se v glavnem nanašala na obravnavane teme s posebnim povdarkom na specifičen primer. Na ta vprašanja so odgovarjali razni strokovnjaki odnosno expeirti za določena področja.
Na zaključku mojega poročila bi želel povdariti nekatere naloge, ki jih moramo izvršiti v zvezi s tern:
1.	Izdelati se mora temeljita analiza pojavov tatvine v naših SP in MM prodajalnah.
2.	Z rezultati analize se morajo seznaniti vsi trgovski delavci v SP in MM prodajalnah.
3.	S trgovskimi delavci v SP in MM prodajalnah se mora bolj sistematično delati in jih seznanjati s preventivnimi ukrepi v borbi proti tatvinam v prodajalnah.
4.	Izdelati se mora poučni film, ld bo prikazoval, kdaj, kje, kako in zakaj prihaja do tatvin v naših SP in MM prodajalnah.
5.	Socialnega delavca pri Socialnem zavarovanju se mora opozoriti na metode dela z mladoletnimi prestopniki v Švici.
6.	Tatvinam osebja posvečati več pozornosti in po možnosti odkrivati ta pojav na začetku samega dejanja.
Direktor
»Merx Vestnik je list nas vseh, sodelujte z dopisovanjem!«
Disciplina - predpogoj za kvalitetno delo in uspešno poslovanje!
Vzporedno s prizadevanji za izboljšanje poslovanja, boljše gospodarjenje z materialom in stroji gredo tudi prizadevanja posameznikov ali strokovnih služb za izboljšanje delovne discipline.
Večina naših delavcev se zaveda, da prav red in disciplina — poleg ostalih pogojev — močno vplivata na večjo storilnost. Le ob vsestranskih naporih in zavesti nas vseh bo to načelo uresničeno.
Mnogim še ni jasno, kaj vse pojmujejo pod disciplino, zato želim v tem svojem kratkem prispevku opisati nekatere primere nediscipline v podjetju, ki v končni posledici močno vplivajo na to, da naši skupni uspehi niso še boljši.
Na primer prihod na delo: Večina delavcev (mišljeni so tudi delavci strokovnih služb) prihaja na delo pravočasno, mnogi pa tudi pol ure pred začetkom dela. Le-ti pričnejo z delom takoj.
Torej večina Merxovcev dela vestno, upošteva določen čas za odmor, v proizvodnji preneha z delom, ko dobijo izmeno in ko je bilo delovno mesto počiščeno in pospravljeno, oz. v strokovnih službah, ko je ura 14.00.
Kako pa je z drugimi, z manjšino?
Nekateri delavci, najpogosteje tisti, ki stanujejo v bližini delovnega mesta, ali pa imajo avtobusov na razpolago (da ne govorimo o osebnih vozilih), se kar ne morejoi sprijazniti s tem, da je 8-urni delavni dan obvezen za vse in da za to dobijo tudi osebni dohodek. Taki prihajajo na delo zadnjo minuto mimo vratarja, pogosta pa tudi minuto, dve kasneje. Vse primere zamujanja na delo vratarji sicer javljajo vodjem delovnih enot, toda učinka ni.
Menim, da je prav, da takim sodelavcem postavimo vprašanje, zakaj tako in ali se ne čutijo krive 'na-p:ram ostalim delavcem, ki so prizadevni in se trudijo na slehernem koraku, da bi bil kos kruha večji in da bi nam bilo vsem bolje.
Tak odnos do dela, reda in discipline v podjetju se prav gotovo odraža na niz drugih primerov in pojavov, kot na primer:
1.	Nestrokovno delo, oz. delo, pri katerem posamezniki ne upoštevajo tehnoloških predpisov.
2.	Zlorabo službenih izhodov v privatne namiEine.
3.	Privatne telefonske pogovore.
4.	Razne privatne razprave in debate.
5.	Zadrževanje po garderobah in sanitarijih.
6.	Zadrževanje v drugih delovnih enotah.
7.	Prinašanje alkoholnih pijač in praznovanja osebnih praznikov.
8.	Predčasno odhajanje na kopanje in umivanje.
9.	Predčasno odhajanje na malica
10.	Zapuščanje delovnega mesta preden je bilo očiščeno in prevzeto od delavca naslednje izmene.
11.	Predolgo in prepogosto pavzira-nje, potem pa hitrica pri delu.
12.	Neupoštevanje varnostnih in protipožarnih predpisov in na kraju poškodovanja in uničevanja sanitarij in sanitarnih na-
prav.
Vsi taki in podobni pojavi vplivajo na disciplino pri delu in na slabše rezultate pri delu. Zato želimo, da sleherni član kolektiva o njih premisli in po svoje pripomore, da bi jih bilo v bodoče čim manj in da jih ne bi bilo treba reševati z disciplinskimi ukrepi.
J. G.
Kadri v blagovnem prometu
Trgovske delavce najdemo malone v vseh panogah gospodarstva, pretežno seveda v trgovini na malo in veliko.
Usposobljeni so za prodajo in posredovanje dobrin občanom. Pri tem delu nosijo dokajšnjo odgovornost za pravilno ravnanje z blagom, skrb za trajno absorbiranje kupne moči in dnevni iztržek in v odnosu do kupca ali sočloveka jim delovna mesta nalagajo specifično, celo v psihologijo usmerjeno izobrazbo.
Zaradi kaj naglega usihanja sistema klasične trgovine z neposredna postrežbo in uvajanja sistema sodobnega modernega trgovanja po načelu samopostrežbe, bo treba bolj kot doslej prilagoditi tudi izobrazbo vseh trgoskih kadrov. Ne želimo' postavljati prognoze, ali se bo in v kakšnem času se bo sedanjih kakšnih 2000 trgovin z mešanim blagom v naši republiki preoblikovalo v samopostrežne trgovine. V celoti najbrž kar nikoli. Toda računi in tendenca, da bi imeli v naši republiki v prihodnje okoli 350 do 400 samopostrežnih trgovin (s širšo izbiro ne-živilskega blaga kot doslej) in okoli 20 do 25 večjih ali manjših blagovnih hiš, zahtevajo postopno prilagoditev izobraževanja potrebam novih delovnih mest in novim profilom kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. V izobraževanje moramo vnesti dodatno vsebino.
Kupec namreč danes išče:
—	možnost svobodnega odločanja pri nakupovanju,
—	nasvet pri posebnih željah,
—	trgovino, kjer bi lahko nakupil kar največ stvari pod eno streho in
—	prijetno vzdušje in počutje v prodajnem prostoru.
Spričo potrebe po ustvarjanju velikega prometa z nizko maržo in v ustrezno velikem prodajnem prostoru iščemo pota in načine, kako bi postalo nakupovanje kupcem vedno bolj prijetno in koristno. Sprememba v načinu kritja potreb prebivalstva zahtevajo:
—	razširitev duševnega obzorja poslovodij in ostalih vodilnih kadrov,
—	psihološko^ preučevanje kupčeve duševnosti in
—	psihološko šolanje kadrov.
Nova sodobna trgovina spreminja izobrazbeno strukturo zaposlenih i nnjihovo število. Te zahteve so zrasle samoniklo iz prevladujoče samopostrežne trgovine na Zahodu. Postati morajo tudi pri nas dopolnilo v izobraževanju trgovskih kadrov.
Ne klasična prodaja, ne nepo» sredno ponujanje in prigovarjanje temveč sodobno prikazanje ustrezne izbire blaga bo imelo v trgovini čedalje večjo vlogo. Temu se mora prilagajati marsikaj, tudi izobrazba kadrov.
(Iz Vestnika gospodarske zbornice)
TRGOVINA V SVETU
Organizacija trgovske mreže v Švici
Z redno preskrbo prebivalstva v Švici (z živili in gospodinjskimi potrebščinami) delujejo V glavnem 4 velika zadružna podjetja. Coo>p, Mi-gros, Konzum in še eno. Naj večje je podjetje Coop, sledi Migros in ostali. Migros, ki oskrbujejo okoli 700.000 članov, ima okoli 500 prodajaln in okoli 100 prodajnih voz za manjše vasi in visoko ležeča kraje. Deluje
14 kantonalnih Migrosov, ki so samostojna trgovska podjetja, sicer pa združeni v Zvezi Migros v Zurichu. Migros ima okoli 28 lastnih proizvodnih podjetij, ki dobavljajo svojo produkcijo samo Mi grošu. (Kako močna in primišljena integracija proizvodnje in trgovine). Vsa 4 na-vedna podjetja si medsebojno ostro konkurirajo. Načelo kakovosti in nizkih cen je glavno gibalo za pritegovanje kupcev.
Zelo pomemben del blagovnega
TRGOVINA V SVETU
prometa z neživilskim blagom opravljajo v Švici velike blagovna hiše. Vse imajo svoj sedež v Ziirichu. Te so Globus, Jelmoli, Lob, Weber, A. M. D. in morda še kakšno. Te blagovne hiše imajo v drugih švicarskih mestih svoje večje ali manjše blagovnice,, prilagojene potrebam lokalnega prebivalstva. Hitijo pri gradnji predmestnih blagovnic, ki rastejo istočasno z novimi predmestnimi naselji.
Podjetja za osnovno preskrbo prebivalstva so zadružnega značaja, blagovne hiše so pa pretežno delniške družbe.
V zadnjih 8 letih se je švicarska trgovina močno spremenila, posebej velja to za 4 podjetja z živih in gospo timskimi potrebščinami. Nastalo je veliko število novih samopostrežnih trgovin s prodajno površino nekako od 400 pa do 1500 m2 prodajne površine. Novo Migrosovo trgovino lahko ustanovijo le če predvidevajo, da bo v njej- nakupovalo vsaj 4000 prebivalcev, sicer traja predolgo, da bi se nova trgovina amortizirala. V zadnjih letih je vedno večji asortiment neživilskega blaga iz ostalih trgovin v večjih samopostrežnih trgovinah. V Migrosovih samopostrežnih trgovinah znaša promet z neživilskim blagom že okoli 20 %.
Zadnja leta sie je švicarski. Migros lotil izredno pomembne akcije. Pričeli so z gradnjo (kantonalnih) centralnih zalagalnih skladišč. Vsa so zelo modema, mehanizirana, z vgrajenimi hladilnicami, zmrzovalnica-mi in v vsa taka nova skladišča je montirana najsodobnejša mehanizacija. Vsa imajo prosti tir.
Tako moderno skladišče Migrosa kantona Ziirich ima 102.000 m2, enako v St. Gallenu 30.000 m2 in v Bernu okoli 20.000 m2. V takšne znatne investicije vodi podjetje predvsem politika zniževanja stroškov. Prihranek na stroških bo zelo pospešil a-montizacijo, ki je predvidena na 8 do 10 let.
Končno gre še za eno pomembno
dejstvo. Koncentracija vseh dobrin v enem centralnem skladišču omogoča tudi centralno manipulacijo z blagom in centralno pripravljanje vsakodnevnih komisionov za prodajalne. Velik prihranek nastaja tudi v načrtnem izkoriščanju prevoznega parka. Vsa ta skladišča imajo v rezervi še dodatna zemljišča za kasnejše razširitve.
In še en podatek: organizacija trgovske mreže v naši republiki in Švici:
Podjetja z živili in gospodarskimi potrebščinami v SR Sloveniji okoli 80 — prebivalcev okoli 2 milijona. Švica (v glavnem) 4 — prebivalcev akali 6 milijonov.
Ti podatki kažejo na našo IZREDNO razdrobljenost trgovske mreže. Taka kot je, le z veliko težavo sledi nujni potrebi po pospešeni modernizaciji celotnega blagovnega prometa naše republike.
Zadružno podjetje Migros
V novem predmestju Berna je nastalo moderno naselje. Sporedno z gradnjo stanovanjskih blokov so zgradili tudi tri montažne trgovine. Prvi poizkus in prvi primer v Švici. Stroški montažne gradnje so nižji od klasične. Vsi trije novi trgovski objekti so bili postavljeni v roku dveh mesecev. Lep, umirjen zunanji videz vseh treh trgovskih stavb (samo pritličje) prikupen steklen vhod
—	vse tri prodajalne so brez vsakih oken z velikim parkirnim prostorom
—	so poleg izredne funkcionalnosti prostorov lepa prispodoba načtrtne-ga dela in prikaz sodobne moderne trgovine.
Po švicarskih dognanih normativih za določeno število prebivalstva tega okoliša imajo te prodajalne naslednje prodajne površine. Migroso-
va trgovina z živili in gospodinjskimi potrebčšinami 800 m2, predmestna blagovnica LOB okoli 1400 m2 in še ena blagovnica A.M.D. okoli 1200 r.'.2. Stranski prostori merijo okoli 20 % prodajne površine. Po asortimentu so vse tri trgovine založene dokaj bogato, vendar pretežno z blagom dnevne in deloma občasne potrošnje,
V Migrosovi samopostrežni trgovini je pri prodajni površini 800 m2 stalno zaposlenih le 12 oseb. Ob konicah prometa t. j. v petkih in sobotah se pomnoži število osebja na 20 do 22 ose;b. Po naših izkušnjah bi zaposlovala v naših razmerah trgovina z enako' prodajno površino najmanj okoli 30 oseb. Vzrok tako visoki produktivnosti dela leži predvsem v dejstvu, da je organizacija in tehnika dela v zadružnih Migrosovih trgovinah do skrajnosti proučena, racionalizirana in zelo uspešna. Dovoz blaga s centralnega, zbiralnega oz. manipulativnega skladišča je dnevno najmanj dvakrat. Pred sedmo uro mleko, zelenjava, meso in med osmo tar deveto uro ostala živila. Trikrat na teden zalagajo trgovino z gospodinjskimi potrebščinami. Blago gre s kamiona na police. V priročnih skladiščih obstoja le manjša zaloga za malone podvojeni promet v petkih in sobotah. Blago dostavljajo prodajalnam v standardnih kartonih z oznako številke police, kamor naj delavec blago razvrsti in aranžira. V prodajalni je trajno v obratu 6 blagajn, od tega sta dve blagajni v rezervi.
Veliko je še prednosti, ki bi jih bilo pri nas vredno posnemati, zato si ne smemo utvarjati, da smo z delno modernizacijo že prišli h koncu razvijanja maloprodajne mreže.
Analiza o planiranju v večjih celjskih delovnih organizacijah
V	program dela občinske organizacije ZKS Celje je na prioritetno mesto postavljena problematika planiranja oz. usmerjanja celotne družbene reprodukcije. To področje postaja vse bolj aktualno in zapleteno.
Komisija za družbeno-ekonomske odnose, ki si je v sklopu občinske konference zadala nalogo izvedbe take analize, je po anketni metodi zbrala podatke v večjih gospodarskih organizacijah v Celju in na podlagi teh podatkov proučila stanje razvitosti planiranja (iz aspekta opremljenosti s kadri ter s stališča uporabe, znanstvenih metod in demokratičnosti planiranja). Komisija je nato izdelala zaključke o stanju razvitosti planiranja v gospodarskih organizacijah, ki lahko služijo kot osnova za nadaljnje strokovno-politič-no delo.
Anketiranih je bilo 15 delovnih organizacij, med njimi tudi naša in še tri trgovska podjetja, 10 anketirancev pa so predstavljala industrijska podjetja.
V	ospredju postavljena anketna vprašanja so zadevala organiziranost služb za analizo tržišča, služb za planiranje, opremljenost teh služb po številu in kvaliteti kadrov itd.
Od 10 industrijskih podjetij jih ima le 7 posebno službo za operativno kratkoročno in dolgoročno planiranje, medtem ko je v trgovini organizirana taka služba le pri »Merx-u«. Nekatera trgovska podjetja si pomagajo z analitskimi službami, pri drugih opravlja funkcijo planiranja strokovni kolegij itd.
Bolj zanimiva pa je pri tem kadrovska zasedba po delovnih mestih, na katerih jy sočasno z odgovornostjo poslov in ažurnostjo pogojen tudi faktor uspešnega gospodarjenj a. V 10 delovnih organizacijah (7 industrijskih, 2 trgovski in spl. bolnišnici), ki imajo v kakršni koli obliki organizirano posebno redno službo za planiranje, so zaposleni 103 delavci, od tega 31 z višjo in visoko izobrazbo, 41 s srednjo, 31 pa z nižjo. Takšno opremljenost plansko analitičnih služb s strokovnimi kadri z ozirom na funkcijo in karakter teh služb je oceniti za pomanjkljivo, saj ima skoraj 1/3 zaposlenih v teh službah nižjo izobrazbo.
Odgovori na vprašanja o organiziranosti analize tržišča kažejo nezadovoljivo sliko, saj je od 15 delovnih organizacij le pri štirih poskrbljeno za posebne službe oziroma referente za analizo tržišča.
»Mera« je po izvršenih integracijah v zadnjem obdobju že v končni fazi priprav za formiranje posebne službe, ki bo analizirala tržišče (v sklopu komercialnega sektorja), medtem ko pri večini delovnih organizacij nameravajo še v nadalje odpravljati to delo improvizirano njihove osnovne komercialne službe.
Glede upoštevanja planov druž-beno-teritorialnih skupnosti ter potrebe pristopa k regionalnemu planiranju vse delovne organizacije te plane v glavnem upoštevajo, v kolikor zadevajo njihovo področje ter menijo, da je potrebno gospodarstvo na nivoju	družbeno-teritorialnih
skupnosti usmerjati z regionalnim planiranjem. Razne težave nastopajo zaradi kasnitve instrumentov ekonomske politike za plansko leto, na drugi strani pa ni zadostne odgo-vornosti za realizacijo postavljenih planov.
Viri podatkov za analize in plani ran j ei, ki se jih poslužujejo anketirana podjetja, so preskromni in so prav pri tistih, ki imajo tako službo bolje organizirano, odraža precejšnje odstopanje napram ostalim ravno v številu virov podatkov, ki se jih pri analiziranju in planiranju poslužujejo (statistične službe, institucije, trgovski potniki, publikacije, ankete, kontakti itd.).
Splošna ocena je, da delovne organizacije nimajo zadovoljivih »-pogojev« za planiranje. Objektivni zunanji faktor, ki otežkoča izdelavo kvalitetnih planov je nedvomno in-tezivgn razvoj in hitro spreminjanje gospodarske strukture. Kot zunanjo subjektivno slabost je upoštevati zamudo tekočih in perspektivnih ekonomskih instrumentov, nedoslednost
pri realizaciji teh instrumentov in odsotnost odgovornosti s strani predstavniških organov družbno-teritorialnih skupnosti, kar vnaša negativnost, slabi vlogo, pomen in funkcijo planov ter povzroča nezaupanje. Notranje subjektivne okoliščine na strani delovnih organizacij pa so v prepočasnejn spreminjanju kadrovske strukture in počasnem spoznavanju objektivnih okoliščin, ki čedalje bolj odločno terjajo, da bodo gospodarske organizacije osrednji nosilci svojega razvoja v težjih pogojih gospodarjenja.
Razvitost planiranja je komisija ocenila na podlagi odgovorov na vprašanja o razpolaganju z razvojnimi in investicijskimi plani, o sestavi letnih in operativnih planov, o metodah, ki se jih podjetja poslužujejo pri planiranju, postopku planiranja, odgovornosti, vlogi plana v poslovnem življenju in akcijah ter mestu planov v delu vodstvenih in samoupravnih organov.
Od 15 delovnih organizacij jih ima 14 razvojne plane, 13 pa poleg razvojnega tudi investicijske programe. Vsa podjetja menijo, da je plan osnova za njihove poslovne, akcije. Večina podjetij pri sestavljanju svojih programov ne planirajo posebej produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, dasiravno bi bilo potrebno, da Se posebej planirajo tudi
Piše nam poslovni prijatelj iz Petrinje
Renomirana tovarna »Gavrilovič« iz Petrinje, ki ni znana le širom naše domovine, temveč tudi v zunanjem svetu, že vrsto let z nami dobro poslovno sodeluje. Minulo leto nam je kot cenjeni poslovni partner večkrat kaj napisala za bralce našega časopisa, medtem ko je letos take vrste korespondenca žal nekoliko zamrla. S tem pa ni rečeno, da so se kakorkoli skalili prijateljski odnosi, nasprotno, le-ti so ostali kontuinira-no ohranjeni.
Zato v današnji številki Vestnika objavljamo pismo velikega proizvajalca mesnih izdelkov »Gavriloviča«, ki nam v prijetnem tonu ter poučeno prikazuje vse kvalitete in možnosti uporabe že sicer dobro znanega in iskanega proizvoda »Sendvič doručak«.
KUPUJMO GAVRILOVICEV »SENDVIČ DORUČAK«!
Natom o znano je, da na prodajnem osebju v trgovini sloni poslovni uspeh. Zlasti je važno, kako prodajalec predstavlja stranki posamezen proizvod, kako jo informira in
kako ji sugerira koristnost konkretnega nakupa. Tako v klasični trgo-vini kot v samopostrežbi je sugestija ali informacija prodajalca vedno dobrodošla in redkokdaj potem izostane podvojeni kupčev interes.
Nekateri naši prehrambeni proizvodi Se še vedno ne uporabljajo dovolj v gospodinjstvu in to iz razloga, ker potrošnik ni dovolj sezna-
njen z izbiro možnosti v načinih priprave. Če nanj to informacijo prenese prodajalec, je kupčev interes večji, s tem pa je pojačana tudi prodaja.
Tako ima na primer »Gavrilovi-čv mesni doručak«, ki se sedaj razpošilja na trg z imenom »Sendvič doručak«, izredno veliko potrošnikov, medtem ko je relativno malo ljudi seznanjenih z načini uporabe te jestvine,. Večinoma potrošniki konzumirajo mesni zajtrk v obliki hladnega narezka.
Analiza o planiranju v večjih celjskih delovnih organizacijah
ti pokazatelji.
Postopek pri sestavljanju planov naj bi bil sinhron in sporeden, misleč pri tem na plane za podjetje kot celoto, za delovne, ekonomske in druge enote,, ki so sestavni deli podjetja. Z ozirom na to, da je namreč plan kombinacija centraliziranih in decentraliziranih odločitev in da službe ne planirajo le na bazi potreb trga, kapacitet in drugih pogojev, temveč tudi na bazi pripravljenosti vseh delavcev, je pri izdelavi planov nujno potrebna že omenjena sinhronizacija oziroma sposobnost v razmerju podjetje — enota — podenota.
Od 15 delovnih organizacij jih 14 planira empirično, na bazi izkušenj iz preteklosti in le ena se pripravlja na začetek uporabe znanstvenih metod.
Zanimivi so nadalje še odgovori delovnih organizacij na anketna vprašanja o ukrepih za uveljavitev plana, o povezavi sistema delitve dohodka in osebnega dohodka s planom oziroma samoupravljanjem, o odgovornosti za realnosti za realnost
plana itd., vendar žal ni prostora za vse te odgovore.
Komisija je na osnovi izvedene analize ugotovila, da pri anketiranih podjetjih še ni potrebnih pogojev za ažurno in učinkovito planiranje, da je, razvitost strokovnega planirania na nizki stopnji (uporaba empiričnih metod) in da nosijo delovne organizacije v precejšnji meri subjektivno krivdo za takšno stanje.
O vsem tem velja razmisliti, posebno še sedaj, ko naše podjetje ni veliko le po imenu firme in na papirju, temveč je z uspešnimi integracijami že v vrsti največjih trgov-sk-nroizvodnih podietij v Sloveniji.
Preko samoupravnih organov mo-hamo vzpodbuditi prepričanje delovnega kolektiva o nujnosti čim-preišnje.Ka formiranja službo planiranja. Gre namreč za takojšen pristop h kadrovski in programski problematiki planiranja s ciliem čim-prei razviti sodobno in učinkovito strokovno službo.
N. C.
Dejstvo je, da je mogoče mesni zajtrk z nekoliko priprave v gospodinjstvu, servirati tudi kot glavni obrok, t. j. za kosilo ali večerjo. Hitro lahko na primer gospodinja z mesnega zajtrka pripravi odlično francosko ali rusko solato, šestinsko pečenico, havajsko šunko, ham and eggs, ocvrto meso ali tople sendviče. Dovolj je na vse te okoliščine gospodinjo opozoriti — potem bomo utemeljeno pričakovali, da se bo proizvod uporabljal na najrazličnejše načine.
»Gavrilovičev sendvič doručak« je konzerviran v pločevinastih dozah teže 0,20, 0,35 in 1,81 kg. Sestavi nsko je iz prvorazrednega svinjskega in govejega mesa in slanine. V vsaki dozi je preko 80 % čistega mesa.
Proizvod je visokokaloričen. Na Gavrilovičevih razstavah gastronomije in kulinarstva je; dobil pomembno priznanje tudi kot proizvod vsakodnevne potrošnje določenih gastronomskih kvalitet.
Nujno je, da trgovska mreža pokloni opisanim artiklom vso pozornost zlasti v letošnji turistični sezoni, ker je mimo Gavrilovičeve paštete »Sendvič doručak« naš najpopularnejši turistični prehrambeni proizvod.
4. redna seja upravnega odbora
Čas letnih dopustov je delno zavrl tudi delo samoupravnih organov v podjetju, čeprav tega ne bi smeli /dopustiti, saj je problematika, ki spada pristojnostno pred CDS, svete sektorjev ali UO v poletnih mesecih prav tako, v trgovini morda še bolj pereča kot v obdobjih tkzv. mrtve sezone.
16. julija je zasedal upravni odbor podjetja, ko je sprejel 36 sklepov predvsem organizacijsko-tehnič-nega značaja in to v zvezi z imenovanjem novih vodij organizacijskih enot podjetja oz. namestnikov, ki nadomestujeje vodje v času letnih dopustov pa tudi sicer ko so vodje službeno odsotni ali drugače zadržani, nadalje v zvezi s premestitvami in ostalimi kadrovskimi vprašanji, ki so podrejena odločitvi upravnega odbora ter v zvezi z vlogami delavcev za uveljavitev pravic, ki jih imajo po TZDR, Pravilnikom o delovnih razmerjih in Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Upravni odbor pa je poleg omenjenega obravnaval in potrdil poro-
čilo gen. dirktorja o integracijskih gibanjih ter poročilo o službenem potovanju v Švici. Dopolnjen je bil sklep 3. redne seje o nagrajevanju praktikantov, ki so pri podjetju na počitniški praksi.
Centralnemu delavskemu svetu je bilo predloženih v potrditev več sklepov Upravnega onnora, o katerin ta samoupravni organ ne odloča z dokončno veljavnostjo,
U pravni odbor je sprejel še vrsto sklepov, ki jih ni taksativno naštevati, saj so bili člani kolektiva o njihovi vsebini natančno poučeni že z razglasom oz. z individualnim obveščanjem po predsedniku Upravnega odbora.
Za dne 1. avgusta 1968 sklicana 5. redna seja Upravnega odbora je spričo objektivnih okohnščin odpadla s prestavitvijo za nedoločen čas. V kolikor bo časovno mogoče objaviti rezultate oz. sklepe 5. redne seje v Vestniku, bo to vsekakor storjeno, sicer pa o tem prihodnjič.
J. G.
Iz 5. redne seje UO
Dne 9. 8. 1968 sklicana seja UO podjetja je. potekala v živahni diskusiji obravnavanja poslovnega poročila za 1. polletje, ki ga je. podal direktor računsko gospodarskega sektorja Vito Dolinšek. Ugotovljeni rezultati o doseženem dohodku in ostanku dohodka niso bili najbolj zadovoljivi in bo zato potrebno v II. polletju z vsemi napori pristopiti k realizaciji postavljenih planov. Periodični obračun je bil na seji obravnavan do podrobnosti in predložen v obravnavo in potrditev Centralnemu delavskemu svetu.
Upravni odbor je sprejel sklep, da se predloži v odobritev naj višjemu samoupravnemu organu potrditev odmerjene, odškodnine za uporabo meljoracijskega sistema v letu 1968. Ta odškodnina, ki jo je podjetje dolžno plačati skladno z odlokom Skupščine občine Celje in po skelnjenem sporazumu z Vodno skupnostjo »Savinja« Celje, znaša 115.754,00 N din in zadeva le melioracijski sistem celjske občine. Odškodnine za melioracijo, ki jih bo dolžan plačati »Mera« za osnovna sredstva izven občine Celje, bodo predmet ločenih obravnav. Višina odškodnine je izračunana za vse gospodarske organizacije v občini CeUe po enakem razmerju, in sicer 1 % od vrednosti aktivnih osnovnih sredstev.
Pod posebno točko dnevnega reda je bilo obravnavano in odobreno službeno potovanje dir. komercialnega sektorja Ruperta Pirherja v ZR Nemčijo k firmi Karl A. Zwanger
zaradi ureditve vseh poslov v zvezi z nakupom kavnega mlina WM 750. Ta mlin je nujna investicija za potrebe naše embalimice in bo obenem z novim, sodobnim pražilnikom pripomogla k bolj uspešnemu izvrševanju zahtevnih nalog embaliran j a oziroma proizvodnje kave.
Glede na rastoče potrebe po delovnih pripravah v aranžersko teh-
ničnem oddelku je UO odobril nakup stroja za žaganje lesa, lepenke in lesonita »Emco — Star«.
Sprejet je bil sklep o ustanovitvi novih »Mera — Marketov«, ki ga je še predložiti v potrditev CDS-u.
Na seji UO je bilo obravnavanih in rešenih še nekaj obrobnih vprašanj, ki jih zaradi majhne pomembnosti ni posebej opisovati.
J. G.
— Marni, se spominjaš, da je očka zadnjič, ko je prišel pozno domov, prav tako dišal kot ta »trgovina« ...
Pravna vprašanja iz delovne zakonodaje
Dolžnosti delavca glede izpopolnjevanja delovhe sposobnosti
Po določbah 1. odstavka 30. člena TZDR je delavec dolžan, da med delom nenehno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti skladno z zahtevami delovnega mesta in z zahtevami, ki izvirajo iz izpopolnjevanja delovnega procesa. Ce delovna organizacija z namenom, da izpopolnjuje strokovno znanje svojih delavcev skladno s svojimi potrebami organizira razne tečaje in seminarje je udeležba na teh za delavce obvezna. Delavec, ki odklanja udeležbo pri tovrstnem strokovnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju, krši svoje delovne dolžnosti in delovna organizacija lahko uvede proti njemu ustrezni postopek.
Delo za določen in nedoločen čas
Delavcu, ki je bil sprejet na delo za določen čas, da nadomešča začasno odsotnega člana delovne skupnosti do njegove vrnitve, pa se ta ni vrnil na delo, ker se je zaposlil v drugi delovni organizaciji, ne more prenehati delo proti njegovi volji. Skladno z določbami 4. in 5. odstavka 26. člena TZDR je treba namreč takega delavca obravnavati, kot da je stopil na delo za nedoločen čas, delovno razmerje pa mu lahko preneha le pod pogoji in na način, ki ga TZDR predvideva za prenehanje dela proti volji delavca.
(Iz mnenja Zveznega sveta za delo št. 491/1 z dne 13. 7. 1967.)
Odsotnost z dela brez nadomestila in letni dopust
V primerih in pod pogoji, ki jih je določila delovna skupnost v svojem statutu ali splošnem aktu, ima delavec pravico biti brez nadomestila odsoten z dela. Za čas take odsotnosti ostane delavec še v naprej član te delovne organizacije, mirujejo pa njegove dolžnosti in pravice, ki se pridobivajo po delu in iz dela. To pomeni, da se ta čas sicer smatra kot nepretrgana zaposlitev, v delovno dobo pa se šteje le, če taka odsotnost ni daljša kot 30 dni, kot to določa 131. člen temeljnega zakona o pokoininskem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ št. 51/64).
Glede na to se po določbi 1. odstavka 70. člena TZDR čas odsotnosti z dela, daljši od 30 dni, delavcu lahko odbije od rednega letnega dopusta. Delavec torej nima pravice do letnega dopusta, če ie bil v koledarskem letu brez nadomestila odsoten z dela več kot 30 dni.
(Mnenje Zveznega sveta za delo št. 338/1 z dne 11. 7. 1967).
Zastaralni rok pri uveljavljanju škode zaradi nezakonite odločbe o prenehanju dela
Če je delavcu zaradi nezakonite odločbe o prenehanju dela nastala škoda, jo lahko uveljavlja sodnim potom v roku dveh let, računajoč od dneva vročitve odločitve prve stopnje. Takšen zahtevek za plačilo škode je namreč šteti kot zahtevek iz delovnega razmerja. Zato velja dvoletni zastaralni rok po 4. odstavku 124. člena TZDR in ne splošni triletni zastaralni rok po zakonu o zastaranju terjatev. (Iz sodbe Vrhovnega sodišča Srbije št. 5284/65 z dne 6. 12. 1966).
Premestitev na drugo delovno mesto — obveznost pismene odločbe
V primerih, določenih v TZDR, je delavec lahko razporejen na drugo delovno mesto tudi proti svoji volji. Po 5. odstavku 31. člena TZDR lahko delovna skupnost v statutu ali drugem splošnem aktu pooblasti posameznega delavca, da izdaja odločbe o razporeditvi na drugo delovno mesto. Iz te določbe je razvidno, da sme pooblaščeni delavec razporediti delavca na drugo delovno mesto, samo, če o tem izda pismeno odločbo. Če delavec ne upošteva sklepa oziroma odločbe o razporeditvi na drugo delovno mesto (odločba mora biti utemeljena), krši delavno dolžnost. Ne more pa se šteti za kršitev delovne dolžnosti, če delavec na podlagi ustne razporeditve na drugo delovno mesto ne upošteva odločitve pooblaščenega delavca.
(Iz mnenja Zveznega sekr. za delo št. 387 z dne 27. 6. 1967).
Obolelost na letnem dopustu in pravica koriščenja zaradi bolezni preostalega dela letnega dopusta
Določbo 1. odst. 70. člena TZDR »če delavec na letnem dopustu zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne všteva v letni dopust« je treba razumeti tako, da ima delavec pravico nadaljevati korišče-
nje letnega dopusta, ki ga zaradi obolelosti ni mogel izkoristiti v celoti, le pod pogojem, da je bil bolezenski dopust zaključen pred potekom koledarskega leta. V nasprotnem primeru bi prišlo do prenosa letnega dopusta na naslednje koledarsko leto, kar bi bilo v nasprotju z določbami 63. člena TZDR.
Pravica do letnega dopusta pred
11 mesecev nepretrganega dela
3. odstavek 63. člena TZDR izrecno določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih nepretrganega dela. Morebitna določila splošnega akta delovne organizacije, ki bi predvidevala pravico do letnega dopusta tudi delavcem, ki ne izpolnjujejo pogoja zakona, ne bi bila v skladu s TZDR.
(Iz mnenja zveznega sveta za delo št. 426/1 z dne 24. 7. 1967).
Razporeditev delavca na delo v
drug kraj
Po 2. odst.31. člena TZDR lahko delovna skupnost razporedi delavca na drugo delovno mesto, če pogoji, ki se zahtevajo za to delovno mesto, ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim, vendar ga ne more razporediti v drug kraj. V drug kraj sme delovna organizacija razporediti delavca samo z njegovo privolitvijo (6. odstavek 31. člena TZDR).
V konkretnem primeru je bil de-laevc brez svoje privolitve razporejen iz delovnega mesta v centru mesta na enako delovno mesto v predmestje. V sporu, ali gre v tem primeru za razporeditev v drug kraj, je, sodišče odločilo, da se predmestje ne more šteti za drug kraj v smislu 6. odst. 31. člena TZDR.
(Iz sodbe Okrožnega sodišče Sara ievo št. GZ 1427/67 z dne 5. 5. 1967).
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Marjan Bele, dipl.
prav. — Izhaja mesečno. Uredništvo- Celje, Tomšičev trg 3/1, telefon: 30-77
Tisk: Papirkonfekci j a Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 1200 izvodov
Ena za smeh
— In ko se nam meso v kuhinji lepo ter brez nevarnosti peče, zamesimo testo ...