• ^227

tl CAN IN SPtMT IN LAN0UA6« ONLY
carraKvi^
- * -0'
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 2, 1968
&OVCNIAK
MOONING N€WSPAJ*fr
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
De Gaulle stremi k francoski skupnosti!
^ redsednik Franc oske republike naj bi imel načrt za združitev vseh franco-sko govorečih področij v fr'rancofko “Skupnost narodov”.
Washington, d. c. — v
ranciji naj .bi obstojalo podtal-J10 gibanje za združitev vseh rancosko govorečih ozemelj . raticosko skup nost narodov. anj naj bi spadala Francija, ^ se ji naj bi priključili valon-s j del Belgije, francosko govo-^°ei obmejni predeli Italije in ,rancoska Švica, Kanada in vse rUge države in ozemlja, kjer Prevladuje francoščina kot urad-^ jezik in francoski kulturni Hpbv. fo gibanje naj bi uživalo 1 0 podporo De Gaulla in franke vlade.
^ Podatke je zbral dr. Wal-Judd, republikanski kongres-’ ki je znan kot hud desničar, 2a Ameriški varnostni svet. Po r- W. Juddovih podatkih naj bi Vrsil v februarju v Parizu se-zastopnikov tega gibanja.
stanek
Jyr.	_	„	_
■|Ggovi zastopniki so se tam. izgovarjali tudi s predstavniki °Gaullove stranke, francoski agentje naj bi bili
krivi
Padca belgijske vlade. Za-
aJo se kar očitno za pri-
•lučitev valonskega dela Belgi-c Franciji, med tem ko naj bi troski postal del Nizozemske. , 1 Sija je De Gaullu trn v peti.
ker *ev v
To,
Podpira britansko priglasi. Skupni trg in podpira NA-v De Gaulle je hud tudi na vva Bo in zato njegovi agenti Vajo proti njej v dolini Aosta, ‘ler živi kakih 100,000 Franco-2°V' V Švici je bila lani organi-jlrari Posebna stranka v štirih s^anc0sk° govorečih kantonih, ki ^ zavzema za njihovo ločitev od c.VlCc in za priključitev k Fran-pl'^i Razbitje Kanade v njen an-in francoski del je v skla-S1 , ,z DeGaullovimi napori za dev Anglosaksoncev.
jyr	------O------
. arodne garde naj spre-Jei*ajo več črnih kandidatov
Washington, d,c. — v na-
do a^0c|n^ Sardi je vladala vsai sodaj tradicija, da je tam bilo
t0veje^ le malo črnih kandida-slu:, Zato se pa tam nahaja na cev qk°maj dober odstotek črn-odrod^aj je federalno tajništvo ^°> da mora priti vanjo več bai skupno število črncev ^ se giblje okoli 12%.
liti-97' Za aklep ni samo po-ben0-0^9 ZnaGaja, je tudi potre-rod 17 Praktičnih razlogov. Naboj: 9 Sarda prihaja namreč da jV Poštev pri vzdrževanju rese miru v vseh krajih, kjer tek 70h0ti.i° rasni nemiri. Po-
čro; f^onstracij je pokazal, da Wdn ernonsWantje smatrajo na-in Se° garde kot “bele trdnjave” Se]jetega s tem večjim ve-ln tren’13^^9'10 Z ni'm^ v k°je
želj ?iStV0 za narodno obrambo izvrši/1 nar°dne garde čim preje lj0 tak sklep.
*emperat m toplejše. Najvišja eratura okoli 55.
Novi grobovi
Peter M. Jczerinac
V nedeljo zvečer je nenadno umrl 49 let stari Peter M. Jeze-rinac z 19801 Monterey Avenue, lastnik The Commodore Florist Shop, ko je gledal nastop mladine v Euclid Skating Areni. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je hrvaškega porekla. Rastel je v senklerski slovensko-hrvaški naselbini in je po končani vojni službi v drugi svetovni vojni odprl svojo prvo cvetličarno na E. 79 St. in St. Clair Ave. Po večih selitvah se je Končno pred 3 leti ustalil na Lake Shore Blvd. in E. 152 St. Pokojnik je bij član raznih krajevnih in strokovnih organizacij, HBZ št. 235, HKZ št. 10, bil faran sv. Pavla in'član Društva Najsv. Imena pri Sv. Pavlu. Žena Jeanette, roj. Bajt, mu je umrla lani, zapustil pa je sinova It. Ronalda M. v U.S. Army Engineers Flight Training Center, Ft. Worth, Tex., in Stevena, ki vodi cvetličarno, vnukinjo, sestri Mary Zlokas in Ann Scheer ter orata Charlesa. Bratje John, Joseph in Steve so umrli. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mary Rechner
Po dolgi bolezni je umrla vc;e-raj v Cleveland Clinic 54 let stara Mary Rechner z 19770 Monterey Avenue, roj. Husta, žena George-a A., mati Mary Ann Eddy in Jamesa, stara mati 3ruce-a in Donalda, sestra Franka in Stevena. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda ’.a E. 152 St. v četrtek ob 9.45, v :erkev sv. Križa ob desetih, nato la pokopališče.
-----o------
Letno poročilo ruskega statističnega urada
MOSKVA, Rus. — Kot vsako 'eto, je tudi letos glavni ruski datistični urad objavil obširno 'etno poročilo, ki naj svetu poraze Rusijo v številkah. Številke ; njem je res pravo morje, hišo Da zmeraj razumljive. Naj jih navedemo samo par za ilustracijo:
Lani so pridelali v ZSSR le '47.6 milijonov ton žit, 1. 1966 pa '71 milijonov. Pridelek je bil to-■ej slab, kar je tem bolj čudno, ker je bila lani dobra letina pri rseh sosedih ZSSR. Manjša je )ila proizvodnja električnega oka, zato pa je bilo porabljenega več plina. V industriji je bil napredek majhen, ker se vsa nodjetja nahajajo v rekonstrukciji.
Proizvodnja potrošnega blaga e še zmeraj skromna v primeri z ameriško. Ur so na primer proizvodih le 34.4 milijonov koma-lov, radio aparatov le 6.4 milijonov, a v t o m o bilov le 250,000, traktorjev 405,000 itd. Bolje je odrezala produkcija v težki industriji, tam je bilo jekla produciranega 75 milijonov ton na-pram 71 milijonov v 1. 1966. --------------o —
Naser napovedal svojo “demokracijo”
KAIRO, Egipt. — Naser je v svojem zadnjem radijskem govoru napovedal, da bo reorganiziral Socijalistično unijo, da bo v maju narodni referendum, da bodo 23. julija volitve za narodni kongres, da bo potem izglasovana nova ustava itd.
Zbrani običajni poslušalci niso ravno preveč navdušeno ploskali Naserjevim izvajanjem. Niso tudi preveč ploskali, ko so slišali, da bo Naser še bolj oborožil deželo proti Izraelu.
JOHNSONOVA ODLOČITEV POVSOD DOBRO SPREJETA
Odločitev predsednika L. B. Johnsona o ustavitvi letalskih napadov na Severni Vietnam in njegova umaknitev iz volivne borbe sta bili ugodno sprejeti tako doma kot v svetu.
WASHINGTON, D.C. — Johnsonova objava v nedeljo zvečer, da ne bo iskal in ne snrejel imenovanja za predsedniškega kandidata, je veliko bolj razburila domače javno mnenje kot objava, da je ustavil letalske napade na večji del Severnega Vietnama v upanju, da bo to privedlo do začetka razgovorov o končanju vojskovanja v Vietnamu, zadnja je naletela na močnejši odmev v tujini. Johnsonov izstop iz volivne borbe je do neke mere zaprepastil ne le demokrate, ampak vso deželo, ki se kar ni mogla znajti, o-mejitev letalskih napadov je doma in v svetu vzbudila upanje, da smo na začetku konca vojskovanja v Vietnamu.
Letalo IFX nima sreče
Od 6 F11A v vojni akciji v Vietnamu sta 2 izgubljeni, F111B se ie vojna* mornarica odrekla.
WASHINGTON, D.C. — Že pred leti se je bivši obrambni tajnik McNamara mučil z vprašanjem, kako izkoristiti novo vojno letalo TFX. Letalo je namreč strašno drago, vsako stane okoli $6 milijonov. McNamara je zato dal graditi dve vrsti letala, prvo za vojno letalstvo, F111A, drugo F111B, za vojno mornarico, že takrat so strokovnjaki ugovarjali McNamarini ideji, toda obrambni tajnik jih ni poslušal.
Po nekaj letih je vojno letalstvo dobilo prva letala El 11 A. Poslalo je 6 letal na Tajsko, da bi tam odmetavala bombe na kraje, ki so pod komunistično kontrolo. Pa je prvo letalo prav kmalu zbilo protiletalsko topništvo nad provinco Hatinh, nekako 100 milj severno od demilitarizirane cone, dočim se je drugo letalo ponesrečilo na Tajskem. Oba pilota so rešili. Pilota trdita, da je bila pomanjkljivost v instrumentih vzrok nesreče.
Letali F111A in F111B imata veliko nasprotnikov tudi med politiki, zato je pristojni senatni odbor sklenil, da je treba vsa letala te vrste vzeti iz operacij, proizvodnjo pa ustaviti. Zagovorniki letal se še niso oglasili k besedi. Vsekakor počivajo sedaj vsa ta letala, v njih investiran kapital je pa vsaj začasno mrtev. Letalo F111B vojna mornarica ni sprejela, ker ni primerno za rabo na letalonosilkah. Vse kaže, da je njegova izpopolnitev in gradnja opuščena. Vojna mornarica bo dobila drugo, primernejše letalo.
------o-----
Rusk pojde iz vlade?
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je med tistimi redkimi, ki jim je predsednik L. B. Johnson povedal v naprej, da ne bo več kandidiral. Ta odpoved daje L. B. Johnsonu prostejše roke v vietnamskem vprašanju pri iskanju miru. Dean Rusk je najodličnejši zagovornik odpora proti komunizmu v Vietnamu in v očeh javnosti povezan z vojnim naporom.
V luči nove vietnamske politike bi utegnil tako biti Dean Rusk L. B. Johnsonu ovira, zato govore v okolici Bele hiše, da utegne kmalu stopiti iz vlade.
CLEVELAND, O. — Kdor je pretekli četrtek ogledoval slike z izgredov v Memphisu, Tenn., in obenem poslušal komentarje, se ni mogel znebiti občutka, ali ne bodo ti izgredi pomenili začetke sezone za take nemire. Sezono so napovedovali že lani; levičarji med črnskimi voditelji so bili najbolj vneti preroki, desničarji so verjetnost zanikali, toda preveč pogumni v svojih izjavah niso bili.
Memphis ima 600,000 prebivalcev, med njimi 280,000 črncev. Za demonstracije je dosti “človeškega materijala”. Zato odboru, 'ki ga je vodil znani dr. L. M. King, ni bilo težko nabrati 6,000 manifestantov. Tudi povod za demonstracijo je bil vsakdanji: usoda nekega štrajka mestnih delavcev. Takih povodov lahko dobiš vsak teden na izbiro.
fz slov. naselbin
ELY, Minn. — Rojaka Matt Vertin St. in njegov sin Matt Vertin Jr. sta odprla restavracijo na 3rd Avc. E. Sheridan St., kjer je bila doslej trgovina Piggly-Wigley.
“Zlato iz papirja” ne bo še na raznotero
STOCKHOLM, Šved. — Pretekli teden so tu zborovali dele-gatje 10 najvažnejših držav in sklenilli, da čim preje vpeljejo “zlato iz papirja”, kot so to novotarijo krstila časopisna poročila. V resnici je zadeva preprosta: 9 gespedarsko najbolj ustaljenih držav članic Mednarodnega monetarnega fonda, do dalo Rmdu kredite v svoiih valutah. Fond bo pa te kredite porabil. Ja podpre s posojili iz njih tiste države članice te organizacije, ki so trenutno prišle v zadrego s svojo plačilno bilanco. Krediti članic fondu ne bodo torej imeli nobenega kritja, najmanj pa zlatega. Bodo temeljili na gospodarski moči države, ki bodo dale kredit fondu.
Iz tega izvirata dva važna zaključka: iz teh denarnih operacij ne bo mogla dobiti kredita vsaka država, ampak samo tista, ki bo res vredna zaupanja, da ne bo ideje zlorabila. Lahko se namreč zgodi, da bi najela posojilo za kritje primanjkljaja v plačilni bilanci, pozneje pa posojila ne vrnila. Posojila bodo torej imela zmeraj določen namen in se za kaj drugega ne ho^ smela rabiti.
Tako nekako se glasi načelen sklep. Kako ga bo pa mogoče izvajati v praksi, se bo šele videlo. To pa ne bo kmalu. Sporazum iz Stockholma mora namreč biti ratificiran po posahiez-nih državah, to bo pa trajalo do novega leta. Pred prihodnjim letom ne bo torej svet mogel rabiti “zlato iz papirja”.
Mladi volivci v manjšini
WASHINGTON, D. C. — Po podatkih zveznega statističnega zavoda odpade v naši deželi na osebe stare od 21 do 29 let 22 G celotnega prebivalstva, na osebe stare od 30 do 39 let pa 18%. V te dve skupini spadajo “mlajši volivci”, če moremo zadnje res še šteti med mlajše.
Ljudi, starih od 40 d0 50 let, je 20%, od 50 do 60 let 17%, nad 60 let pa 23%. Te starejše tri skupine predstavljajo torej 60% vsega odraslega prebivalstva dežele in tudi vsaj toliko — volivcev.
Tipičen je bil tudi potek demonstracij. Začele so se mirno, potem je nenadoma oddrvelo 20-30 mladih demonstrantov iz sprevoda proti izložbenim oknom; tam so začeli razbijati okna in uničevati izložbe. Pridružilo se jim je vsega skupaj, tako je poročala policija, 300 mladih črncev, ki so porabili izgrede za plenjenje in ropanja. Okoli se je nabralo veliko radovednežev, ki so pa le tu in tam slučajno posegli aktivno v izgrede. Seveda so mestni varnostni organi hoteli hitro ustvariti red in mir, državni organi in narodna garda so jim prišli na pomoč, policija je vpeljala “policijsko uro” od 7. zvečer do 5. zjutraj. Zavladalo je zatišje, morda trajno morda začasno. Lastniki prizadetih lokalov so z žalostjo ugotavljali škodo, javnost je pa začela misliti svoje.
Predsednik L. B. Johnson, ki je bil deležen vsakovrstne kritike, osnovane in neosnovane, je sedaj deležen obilo podpore in javne hvale, ker je pokazal svetu, da le ni človek, ki zasleduje svoje osebne in ozke strankarske koristi, ampak državnik, ki mu je v prvi vrsti pred očmi splošno narodno dobro. Domača javnost je na splošno pokazala z nedeljskimi predsednikovimi odločitvami veliko simpatij, ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam kot prvi korak na poti h končanju vojskovanja v Vietnamu je deležna splošne podpore.
Kongres, ki se je v zadnjih mesecih upiral trdovratno vsem predsednikovim predlogom in J imel vedno polna usta kritike predsednikove politike, je postal tišji in kaže razumevanje za povišanje davkov in drugih gospo-darskih ukrepov, ki' naj poma- I gaj o obnoviti finančni ugled dežele.
Vojskovanje v Vietnamu, ki je postajalo vedno bolj predmet dnevne politične borbe, je znova i postavljeno pred javnost kot j splošno narodno vprašanje, kot I naloga, ki se tiče vse dežele, j Javnost in Kongres stojita za i predsednikovo ponudbo politič-1 nih pogajanj in končanja vojskovanja. Oba vidita jasno, da predsednik pri tem ne išče nobenih osebnih političnih koristi, da gleda le na splošno dobro. Ce bo Hanoi toliko trdovraten, da ponudbe ne bo sprejel, bosta javnost in Kongres nujno podpirala tudi nov vojaški napor, če bodo odgovorni vodniki dežele prišli do zaključka, da druge uspešne poti za dosego postavljenih ciljev ni.
Tu se začne nevarnost za nas vse. Kar se je godilo v Memphisu, se je že godilo tudi drugje, tudi v Clevelandu. Povsod je mala drhal izvežba-nih izgrednikov vprizarjala vlome, razbijanja, požare, da bi lažje plenila in ropala ob apatičnem opazovanju ostalega občinstva, če smemo rabiti ta izraz. Povsod so zmerni črnski voditelji hitro zgubili oblast nad somišljeniki. Povsod so tvorili izgredniki le nekaj odstotkov prvotnih demonstrantov, v Memphisu na primer komaj 2% ! (Bilo jih je le okoli 300.)
Vtis vsega tega je pa porazen: ‘beli rasizem’ je dobil nove privržence, akoravno ga naša javnost obsoja. Čim močnejši bo pa beli rasizem, tem težje bo zasipati prepad med belo in črno raso. To je nauk iz dogodkov v Memphisu. ^
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predvidoma bo še danes vpoklicanih v aktivno vojaško službo okoli 15,000 rezervistov, predvsem v topništvo, enote za zvezo, v pionirske enote, k saniteti in drugim podpornim vojaškim oddelkom. Kasneje bo število vpoklicanih rezervistov seglo do 00,000 in morda celo čez. Večina teh bo ostala v ZDA kot izpopolnitev stra-tegične rezerve, ki je bila znižana zaradi potreb vojskovanja v Vietnamu.
NEW YORK, N.Y. — Sen. R. F. Kennedy je včeraj v posebni brzojavki čestital predsedniku L. B. Johnsonu 1$ njegovim modrim odločitvam, objavljenim v nedeljo, in izrazil željo, da bi se z njim čim preje sestal, da bi se pogovorila o sodelovanju. Senator je izjavil na tiskovni konferenci, da bo energično nadaljeval svoj napor za pridobitev imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata. V svojem govoru zvečer v Philadelphiji je izjavil, da je treba pospešiti končanje vojne v Vietnamu, da bomo imeli finančna sredstva za domače potrebe. Predsednik L. B. Johnson je dejal, da bo R. F. Kennedyja sprejel, kadar bo ta želel.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik je imenoval posebnega poslanika H. C. Lodge-a. ki je zastopal ZDA več let v Sai-gonu, za poslanika v Zahodni Nemčiji, dosedanjega poslanika tam Georgea McGhee-ja pa za posebnega poslanika.
SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je dejal, da je bil vprašan za mnenje o ustavitvi letalskih napadov na Severni Vietnam sredi preteklega tedna in da to odobrava kot “zadnjo gesto dobre volje”. Po njegovem bo sedanja mobilizacija v Južnem Vietnamu in reorganizacija njegovih oboroženih si! omogočila ameriškim oboroženim silam postopno umikanje iz Južnega Vietnama s koncem letošnjega leta. Izjavil je, da ne bo nikdar pristal na sprejem zastopnikov Osvobodilne fronte v vlado, pa če tudi bi moral Južni Vietnam boj proti komunistom nadaljevati sam.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je povabil predsednika Južnega Vietnama Van Thieua na obisk v ZDA. Ta je vabilo sprejel, čas pa je treba še določiti.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so napadle vojaške cilje v južnem delu Severnega Vietnama, kjer je zbirališče čet in vojnega materiala za vojskovanje v Južnem Vietnamu,
Iz Clevelanda in okolice
i j	t i
V bolnici—
Rojak Louis Elovar, 1105 E. J69 St., je bil prepeljan v Euclid General bolnišnico. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu naglega .krevanja.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo. v SDD na Recher Avenue. Po seji bo na razpolago prigrizek.
Društvo Carniola Hive 493 KM. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1.
Zopet uspel—
John R. Telich, C.L.U., zavaro-/alni zastopnik Sun Life Assurance Co. of Canada, je v preteklem letu zopet prodal za preko en milijon zavarovalnin in je tako izpolnil pogoje za člana ‘Million Dollar Round Table” 1968”. Čestitamo!
-----o------
Sen. R. F. Kennedy bo v petek v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Sen. Robert F. Kennedy bo v petek ob 11.45 govoril na Public Square na odru, ki ga bodo postavili ored Terminal Towerom, nato Da še v hotelu Sheraton-Cleve-and na malici City Club Foruma. Vse za senatorjev nastop v Clevelandu je pripravil H. M. Metz§?ibaum, še prodno je L. B. Johnson objavil v nedeljo zvečer, da ne bo več kandidiral za predsednika ZDA.
Ohijska delegacija za konvencijo demokratske stranke naj bi po navodilu, ki ga je dal sen. S. Young, glasovala za sen. R. F. Kennedyja. Delegacija, ki bo izvoljena na primarnih volitvah 7. maja, je vezana formalno na len. S. Younga.
-----o------
Širje smučarji našli smrt v plazu na Mojstrovki
LJUBLJANA, Slov. — V nedeljo, 28. marca, zjutraj se je v severni steni Mojstrovke nad Slemenom pripetila tragična nesreča, ki je terjala štiri mlada življenja. Osem smučarjev je želelo prismučati z Vršiča naravnost na Planico. Da bi čimprej prišli v dolino, so prečkali plaz, ki jih je hip za tem pokril. Bela gmota je umorila štiri, ostali štirje pa niso bili poškodovani. -------------o------
Tanfani posreduje za po-eratanja v Vietnamu
RIM, It. — Zunanji minister Amintcre Fanfani se že dolgo žene za posredovanje v vietnam-'kem vojskovanju. Pri tem poslu v preteklosti ni imel dosti sreče, pa ga to ni zadržalo, da ne bi poskusil znova. Pozval je na razgovor zastopnika ZDA in | Sovjetske zveze ter razoravljal z njima o možnostih začetka razgovorov, ko je Amerika ustavila 'etalske napade na Severni Vietnam.
-----o------
Grečko v Egiptu
KAIRO, ZAR. — Maršal Andrej A. Grečko, sovjetski obrambni minister, je po uradnem obisku v Iraku in Siriji prišel v nedeljo na 4-dnevni uradni o-bisk v Egipt. Sprejel ga je predsednik Naser, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da je za ves arabski svet trenutno najbolj pereče vprašanje odnosov z Izraelom.
-----o------
— New Mexico je postala del 1 ZDA leta 1846.
Misli ob črnskih izgredih v Memphisu

DOiHOVIIM
6117 St. Clalr Ave. — HEnder»on 1-Ofia* — Cleveland, Olno 44103
National and International Circulation
tubhshed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
6k Združene države:
«16.00 na leto; «8.00 za pol leta; «5.00 za S mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
«18.00 na leto; $9.00 za pol leta; «5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
i. nited States:
«16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months l anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 2?	No. 66 Tuesday, April 2, 1968
Čehoslovaška politična pomlad
Čehi in Slovaki so imeli v svoji politični zgodovini že večkrat politične pomladi, ki so preusmerile njihovo narodno politiko. To se je na primer zgodilo 1. 1848, ko so hoteli od Dunaja doseči svobodo in neodvisnost, če ne popolnoma, pa vsaj delno. Dunaj ni takrat izkoristil čthoslovaške misli, da je njihova zemlja močno navezana na obstoj monarhije. Ako bi jo bil, bi moral dati Čehom politično svobodo in se z njimi pogajati kot s svobodnim narodom. Avstrij-sko-nemški liberalizem tega ni razumel, zato je pa 70 let pozneje tudi popolnoma propadel. Druga češka politična pomlad je pa prišla v Prago 1. 1948, torej pred 20 leti. Ni prinesla Čehoslovakom ne varnosti ne svobode, ravno narobe: svobodo jim je ubila, varnost pa spremenila v odvisnost od Kremlja na komunističen način.
Letos doživlja dežela novo politično pomlad. Zopet pričakuje od nje svobodo in neodvisnost. Manifestacije, ki se vršijo v Pragi, so zgovoren dokaz za to željo. Ali se bo ta zelja tudi uresničila? Do sedaj še ni otipljivih dokazov, da je treba kaj takega čisto gotovo pričakovati.
Ko je dežela prišla 1. 1948 v komunističen svet, je dobila vsaj navidezno varnost pred nemško nevarnostjo. Navidezno pravimo zato. ker se nemška nevarnost za Čeho-slovaško 1. 1948 še ni pokazala v pravi luči in zato takrat ni mogel nihče presoditi njene veljave. Nemci so res dosti govorili o maščevanju, o pravici do domovine, o nemških izgnancih, toda za temi besedami in grožnjami ni tičala nobena vojaška sila, ki bi bila Čehoslovakom tedaj res nevarna. Saj jim tudi danes še ni. Ni tudi nobenega znaka, da bi Moskva hotela “prodati” svoje interese na Čehoslovaškem
nemškemu narodu.
Ako torej dežela pričakuje letos neodvisnost, misli bolj na tisto od Moskve in ne od Bonna. Seveda tega nikomur glasno ne pove. Merodajna komunistična stranka je pa celo navezana na to odvisnost od Kremlja. Ako bi take odvisnosti ne bilo, bi komunisti hitro prišli ob oblast.
Moskvi se torej ni treba bati, da uradna Čehoslovaška misli neomejeno na neodvisnost od ZSSR. Moskva ve, da sedanji rdeči čehoslovaški režim stoji in pade s svojo privezanostjo na Kremlj. Pa ji je vendarle zoprna vsaka misel, da v Pragi mislijo na neodvisnost, četudi v malem obsegu.
V Moskvi dobro vedo, da se njihovi sateliti danes ne dajo več tako usmerjevati kot pod Stalinom. Beograd je v tem oziru vezan na Moskvo le še moralno in pa po komunistični filozofiji. Ta bi nagnala Jugoslavijo, da se v odločilnem trenutku postavi na moskovsko stran, pa tudi Moskvo, da bi v odločilnem trenutku branila rdečo Jugoslavijo z vsemi svojimi silami. Četudi se komunisti prepirajo med seboj, še zmeraj so ostali, kar so bili: nerazdružno zvezani proti svojemu “ideološkemu” sovražniku: to so namreč zanje vse države, ki prisegajo na politično svobodo.
Zgodilo se je pa v teh 20 letih, da so se začeli vsi sateliti truditi za čim večjo neodvisnost od Moskve, ki pa ne bi smela iti tako daleč, da bi jih Kremlj pustil na cedilu, kadar bi rdeči režimi prišli v življensko nevarnost. V boju za neodvisnost so dosegli že lepe uspehe Romuni, Madžari se pa resno trudijo, da bi dosegli tudi kaj takega. Ako bi se jim sedaj pridružila še Praga, bi nastal ob zahodni železni zavesi nevaren pas držav, ki bi se odmikal ruski zunanji politiki, kadarkoli bi se mu zdelo pametno. Zato v Kremlju gledajo na čehoslovaške želje po neodvisnosti z večjo skrbjo kot v romunskem ali madžarskem slučaju.
Čehoslovaki pričakujejo od letošnje politične pomladi tudi več svobode. Na tem področju bi bila Moskva najbrže pripravljena, da tolerira več kot na področju zunanje politike. vendar pa ne preveč. Vsaka “prevelika svoboda” bi namreč takoj pokazala svoj kvaren vpliv na rdečo Vzhodno Nemčijo, tega pa nočejo nemški Ulbricht, ne tovariša Brežnjev in Kosygin.
4 o so samo osnovne silnice, ki danes delujejo n nose med Prago in Moskvo. Kaj se bo rodilo iz njih, n mo. Ako se bo zelo malo, ne smemo biti presenečeni.
Čehoslovaški komunisti nimajo namreč danes no ga madžarskega Nagyja ali Kadarja, nobenega polj< Gomulke, pa tudi nobenega romunskega Ceausescuja variš Dubček se danes ponuja za to vlogo, toda on je š meroma mlad in je pri tem še Slovak, torej ne ravno bavljiva hrana za češke komunistične želodce. To je nevarnost za sedanje praške politične aspiracije. To k danes godi na Čehoslovaškem, je politično valovanje i politično gibanje, ki ga vodijo skušene roke.
Po se lepo vidi v tem, da danes nosijo vso težo gil za svobodo in neodvisnost le kulturniki in šolana mla Nikjer pa ne vidimo, da bi se teh akcij udeleževali tuc lava m njihove organizacije. Tam najbrže še nrevP VP 'V. aparatčikov”. To je pa največja nevarnost za sei politično valovanje v tej deželi. Dokler ne potegnejo c
ci z inteligenti in šolano mladino, pridejo takoimenovane zmerne komunistične struje lahko zmeraj s pomočjo prestrašenih stalinistov na vrh in prikrojijo novo čehoslovaško svobodo željam in ciljem iz Kremlja.
Vseh posledic sedanjega valovanja seveda ne bo mogoče zbrisati. Gospodarska reforma bo šla svojo pot, naj se v Pragi konsolidira ta ali oni odtenek komunizma. Tudi kulturno življenje ne bo več cirkus z dresiranimi nosilci kulture. Problemi bi bili v tem slučaju rešeni le na polovico. Druga polovica bo prišla na vrsto pri prihodnji politični pomladi v Pragi.
Obstoja problem, ki še ni priplaval na vrh sedanjega valovanja: odnosi med Čehi in Slovaki. Režim pozna uradno le Čehoslovaško in Čehoslovake. Slovaki mislijo, da sta to dva različna naroda, ki naj vlada med njima ravnoprav-nost na vseh poljih. Čehi so na tihem za načrt o “poldrugem” narodu: naj bi imeli vse pravice svobodnega in neodvisnega naroda, Slovaki naj bi bili le privesek. To se ne bo moglo dolgo prikrivati. Debata o dualizmu se bo začela preje ali pozneje in bo verjetno tako hudo potresla to deželo, kot potresa ideja o federaciji Jugoslavijo. Naj ta potres dobi katerokoli obliko, zmeraj bo zelo hud, kot je tudi v Jugoslaviji.	I. A.
OKsa
BESEDA IZ NARODA

»fcAVITOwe S HMBA.
Joliet, 111. — Iz par pisem od
raznih strani, ki sem jih prejel,
vidim, da ljudje res radi še kaj
slišijo in berejo o starih časih,
v katerih so živeli kaj trdo življenje naši predniki. Rojak iz Dragatuša mi razlaga v pismu, kako so tamkaj pred dolgimi leti hajdukovali in vršili razne zločine zloglasni hajduki. Pravi, da mu je še stari oče pravil, kako je bilo med hajduki več ljudi tam iz vasi pod Poljansko goro. To se je seveda godilo v časih, ko se cesarska gospoda na Dunaju ni menila, kako se slovenskim ljudem godi. Za gospodo in graj-ščake so se menili, ,za uboge reveže kmete pa nič. Res žalostno fipričevalo za bivšo habsburško justice.
Podlogar jeve zgodovinske .drobtinice tudi omenjajo, kako Jo neki Panjan iz Goleka, neki Štele iz Zapudja ter neki Bavbec iz Tančje gore po hajduško kraljevali pred kakimi 200 leti po dragatuški okolici.
O Bavbecu se omenja, da kako je delil plen po vsakem hajdu-kovanju na Pargi v Poljanskih hribih in to baje v tamkajšnji samotni cerkvici sv. Duha. Med neko hajduško veselico v tej cerkvi je vzel Bavbec, ko so ga prevzeli vinski duhovi, ovčja čreva, jih obesil sv. Iliju na vrat in svetnika nagovoril:	“Preljubi
[lija! Znano ti je dobro, kako je z menoj. Če bi vedeli danes v poljanskem in turnskem gradu, da sem tam ukradel pitane jan-ce, katerih pečenko nocoj zalivamo, bi me jutri že prijeli, deli v klado, ali bi me privezali na sramotilni kamen; to krvavo pasico pa, ki nosiš ti, bi obesili tam meni na vrat. Tega meni to pot gospoda ne bo naredila. Da se pa stara navada ne opusti, dragi llija, nosi pasico ti. Kakor vidim, ti dobro stoji in se je ne braniš.” Kmalu po tem dogodku so ubili Bavbeca v Dobličah. “Sv. llija ga je kaznoval,” tako so govorili njegovi tovariši po njegovi smrti, “ga je le prehudo žalil.” Tako so hajduki rogovilili tod.
Mestna kronika Kostanjevice na Doljenskem pa ve povedati o hajdukih več. Tam se bere, da je v začetku tridesetletne vojne (1618-1648), ko so se tudi po slovenskih tleh premikale neprenehoma vojaške čete, namenjene na severno avstrijsko mejo, so Kostanjevičani poskrili pred podivjano soldateskp svoje imetje pb raznih skritih kotih in krajih zunaj mesta. Njih sosedje, haj-duški Uskoki po žumberskih Gorjancih so vse zvohali in jim vse odnesli.
O škodi, ki so jo delali mestu ti nepošteni in nasilni sosedje,
toži na več mestih mestna kronika posdbno v letu 1686.
“Žumberški Vlahi so pustošili meščanom polja in kradli vino. V kostanjeviški okolici so morali pred časom požeti žito. Delavci so se morali vračati s polja pred sončnim zahodom, da jih ne bi Žumberčani izropali in pomorili. Vino, kar so ga imeli spravljenega po goricah in zidanicah, so jim do čistega odnesli.”
Kakih petdeset let pozneje je imel tudi utrjeni samostan te razbojniške sosede v svojem o-zidju.
Leta 1736, dne 29. julija, je vlomilo v samostan v večernem mraku 40 do 50 žumberskih hajdukov. Njihov vojvoda je bil Hasan Bišič. Samostanska družina jih ni sprejela križem rok, ampak se jim je krepko v bran postavila. V boju so bili pobiti štirje redovniki, dvanajst oseb pa je bilo težko ranjenih, drugi so bili več ali manj poškodovani. Samostanski lovec je ustrelil dva hajduka. Tovariši so jima pred odhodom odrezali glave, da jih ne bo spoznali. Soditi je, da so bili domačini s hajduki domenjeni za ta napad in so jim bili kažipoti.
Roparji so pretaknili 25 sob, vlomili so v omare, skrinje in po hajduški navadi odnesli vse, kar je bilo sploh za kakšno rabo. Kar se ni dalo odnesti, so razbili. Tudi cerkvi niso prizanesli.
Ob dveh po polnoči so bili gotovi. Ko je vojvoda razdelil o-bilni plen, so nekateri godrnjali. Vsem takim je deleže odvzel in pridržal zase. Ko so nato še bolj godrnjali, je dal godrnjače postreliti. S tem pa se je Bišič tovarišem strašno zameril. Ob neki priliki so ga zavratno umorili.
Čez leto dni so nameravali zopet izropati kostanjeviški samostan. To pot se jim je napad ponesrečil.
Poslali so enega izmed tovarišev v redovni obleki v kostanjeviški samostan. Ko je potrkal na vrata, povedal svojo prošnjo, mu je vratar, ki je videl skozi opazovalno linico redovnika, odprl in ga peljal v sprejemno sobo. Tu je potegni ropar meč in preklal vratarju glavo. Spravil je ključe in na samostanski porti pričakoval tovariše. Ti so prišli ob dogovorjeni uri. Odprl jim je vrata in stopil v redovni obleki na iprag. Eden od hajdukov mu je mahoma odsekal glavo. Menda že ni bil dovolj poučen, s kakšno zvijačo je prišel zvečer v samostan. Samostanska družina je bila hipoma na nogah, hajduki so pobrali mrtvega tovariša in urno odšli izpred samostana.
To dogodbico nam predstavlja slika nad samostanskimi vrati. Slikan je na presno ves prizor. Zgoraj je Marija z ’ Jezuščkom, spo,daj pa neko božanstvo z roparjevo glavo v rokah. Poleg brezglavega trupla v redovni o-bleki stoji osupli hajduk z mečem v roki. Pod podobo pa stoji napis v latinščini, slovensko se glasi: Glej vrata nebeška! Ne tatovi ne Vlahi, pa tudi roparji ne
bodo hodili skozi, amipak ie pošteni ljudje. (Ecce janua coeli! Nec lures neque Valachi nec la-trones — est j usti intrabunt in earn.) Napis ie kronostih, ki o-menja s povečanimi črkami letnico 1737.
Tako so ropali hajduki po kostanjeviški okolici.
Kronika Krško-Leskovec iz let 1668 in 1829 pa pove, da so tam po tej okolici Uskoki pogosto ropali; tudi mestu niso prizanesli.
Leta 1829 so poslali vlaški hajduki Krčanom pismo. Meščanom naročajo, naj bo pripravljeno za trideset mož jedi in pijače in določena vsota denarja. Povabili so se na večerni čas. Strah in groza je prešinila ob tej novici Krčane. Vse se je oborožilo in hitelo na stražo, pa napovedanih gostov ni bilo v Krško. Napadli pa so tisto noč grad Turjaški, v Veliki vasi, grajščaka so ranili, pa ne smrtno. Pobrali so, kar se je dalo, in se odpravili proti Št. Jerneju, kjer so bili namenjeni v župnišče in v tamkajšnje gradove. Nikjer se jim ni obneslo. V Krško se pa celo ne bi bili u-pali. S pismom so meščane preslepili, da niso udarili za njimi iz mesta. To bi bili prav lahko storili. Takrat je bilo v mestu veliko delavcev, ki so imeli delo ob Savi, od Stare vasi do Skopic. Urejevali so savsko strugo.
Tako v kostanjeviški in krški okolici.
O takih neprijaznih dogodkih povedo zapiski iz Nemške Loke. Sodnij ski arhiv na Krupi pri Semiču hrani poročilo, da so hajduki izropali vas Vimolj in ubili Marka Ribiča. Zgodilo se je to v noči po 3. juniju 1812.
Leta 1847 je upravljal župnijo ekspozit Anton Namre, ki je u-mrl kot župnik v Šmartinu pod Šmarno goro leta 1893. — V Nemški Loki so ga nekoč poklicali k bolniku. Bila je temna noč. Po tamkajšnji navadi ga ni spremljal cerkovnik, ampak mož, ki je prišel po gospoda. Peljal ga je daleč v šumo ,kjer je duhovnik spoznal, da je med hajduki.
Ko je Namre bolnika sprevidel, stopi preden harambaša, se mu zahvali za trud, da tudi lepo nagrado, potem pa ga povpraša, ali bo bolnik deležen nebeškega veselja. Ko mu duhovnik pove, da je “svoje mogoče” izvršil, potegne harambaša izza pasa samokres in bolnika vpričo Nam-reta ustreli.
Tako so “obratovali” pravico hajduki. Žalostno, ali ne? Ubogo ljudstvo, ki je moralo vse to prenašati. Čuval pa ni ljudstva nihče.
Naj bo dovolj tega za danes, pa še ob drugi priliki kaj o tem in drugem.
Vse čitatelje lepo pozdravlja Tone s hriba
------o----—
Pismo iz Ekvadorja
GUARANDA, Ekv. — Gospej Grdadolnik iz Oakham Dr. se prav lepo zahvalim za mašne in-tencije, ki nam jih je poslala in nas s tem podprla v naši ekvadorski revščini. Naročene sv. mače smo takoj opravili.
Pravijo, da je šala včasih tako človeku potrebna, kakor dober praznični obed. Pred par dnevi je bil tukaj gospod Irlandec, ki misijonari nekje v okolici Men-desa in mi je pripovedoval dve šali, ki jih želim povedati svojim bralcem v dveh sledečih dopisih. V njih vidim dobro zrno, ki ga bota gotovo tudi moji bralci odkrili in bodo mogoče posnemali gospo Grdadolnik. Prva je tale, ki bi ji dal lahko naslov “Bogatašem v tolažbo”, ali “To bi bila pravica!”
Če je kdo na tem božjem svetu, ki ga nihče ne razume in ki ga vsakdo kritizira, obira, ali kakor pravijo naši Prekmurci “o-grizava”, je to bogataš. Ljudje mlatijo po njem z jeziki, da je kar grdo.
Nekdo lahko postane bogat na dva načina: Ali podeduje bogastvo, ali si ga pa zasluži s pridnim delom. Prav prijetno je se-
veda postati bogat tako, da podeduješ bogastvo. — Prvi, ki te v takem slučaju Obišče, je o-blast, ki presrečnega dediča pošteno ostriže in obgrize. Sedaj ostaneta pred nesrečnim dedičem dve poti:	Ali bo prenehal
delati in bo v miru užival dediščino, ki ga je našla, — ali bo pa naprej skrbno delal in tako kopičil nova bogastva.
Če ne bo delal, bodo ljudje govorili: ‘“Poglej ga, kako zapravlja, ko drugi umirajo od gladu; raztresa na veliko denar, ko drugi ne morejo priti niti do centa! Treba 'bi ga bilo presiliti, naj dela, da bo vedel, kako se služi kruh. To bi bilo pravično!”
Če pa ta presrečni dedič nato, ko je podedoval bogastvo, naprej dela tako, kakor je prej delal, bodo rekli ljudje:	“Poglej
ga, ni mu dovolj dediščine. Kaj se vendar “matra, frdamani skopuh”. Zakaj zavzema delavno mesto, zakaj ne odstopi to mesto drugemu, ki je bolj potreben. Morali bi ga prisiliti, da pu-ti delo! To bi bila pravica! Tako je z dediči.
Kaj pa tisti, ki so se obogatili z lastnim delom? Krvavo so delali, dobro so vodili ekonomijo, niso zapravljali, tako so se obogatili in sedaj dobro živijo. Če so prenehali delati, kaj mislijo ljudje o njih? Zelo enostavno: “Ta je postal bogat na tujih žuljih, izkoriščeval je druge. Goljuf! Bogastvo, ki ga ima, je vlažno od potu in krvi naroda. Nekdo se je mučil, on pa je spravljal v svoj žep in se sedaj vozi z najbolj luksuznim avtom! Treba bi ga bilo prisiliti, da hodi peš, kakor hodimo mi. To bi bila pravica!”
In če taisti človek, bogataš na račun lastnih žuljev, še naprej dela, ljudje zopet mlatijo po njem z jeziki:	“Stari skopuh,
neumen norec; prej, ko je bil revež, si ni privoščil, sedaj pa tudi ne, ko je bogat. Saj ne ve drugega, kakor devati na kup. Denarja ima na vreče, izda pa ne tudi enega dinarja. Kako naj se popravijo denarne razmere, kako naj se nam poboljšajo plače, kako naj kroži denar, če ga pa takile stiskajo in peglajo doma v blazinah. Poglej ga, niti avtomobila si ne privošči. Avto naj si kupi in naj prepusti mestni tra-toar nam revežem. To bi bila pravica!”
Končno, kakorkoli bi ukrenil ta “ubogi” bogataš, nikoli ni prav, vedno ga bodo obirali. In vendar, kadarkoli se pobira prispevke za nek dober namen, kadar gre za davek, kadar je čas volitvene propagande, kadar se postavlja spomenik zaslužnemu pisatelju ali narodnjaku, tedaj se najprej potrka na vrata bogataša. Vsaj moralo bi se! Ali niso torej b o g a t a ši najpotrebnejši človeškemu društvu? Čudna filozofija, kajneda, pa je le tako' In kaj iz tega sledi: Milijonarji in bogataši vsega sveta, množite te. Vendar pa — imejte srce ze reveža! To bi bila pravica!
Lep pozdrav bralcem!
Rev. dr. Jerko Gržinčič Apartado 15 Guaranda Ecuador.
------o------
Pomožni škof S. Lenič je imel trdo mladost
DePUE, 111. — Prejel sem izrezek iz nekega slovenskega časopisa v stari domovini, katerega mi je poslala moja sestra, Terezija Kuntarič. Kakor je bilo v izrezku poročano, je bil povišan v pomožnega ljubljanskega škofa dr. Stanko Lenič, moj sorodnik, sin moje pokojne sestrične Mice Leničeve, katera je umrl? za pljučnico leta 1916 v Župč1 vasi, fara Cerklje na Dolenjskem. Zapustila je tri majhne o-tročičke, dve hčerki in petletnega fantka Stanka, ki je sedaj pomožni škof v Ljubljani. Njih oče Martin Lenič je bil ob času prve svetovne vojne v Ameriki, v De-Pue, Illinois. Takoj po materini smrti so sorodniki vzeli vse tri otroke. Petletni fantek je prišel k mojim staršem in je bil pri
njih, dokler ni prišel oče 1. 19^“ iz Amerike in vzel vse tri na svoje posestvo. Kmalu po pribo' du v domovino se je oče drugič oženil in po preteku par let j® umrl. Otročički so zopet ostali brez staršev. Stanko je bil stat že 14 let, ko ga je cerkljanski kaplan nagovoril in nekaj časa tudi plačeval zanj, da je šel * * * v * škofove zavode v Št. Vid v gina* nazijo. Kasneje je bil posvečen v duhovnika. Poslan je bil na D' ro v Sodražico, kjer je bil do le' ta 1964.
Leta 1964 sem jaz, moja žena, najina hčerka in zet dr. John E. Maloney obiskali rojstno dornO' vino. Naključje je naneslo, da smo v Ljubljani obiskali tudi mojega sorodnika Stanka Leni' ča, ki je ravno pred nekaj tedni prišel s fare v Sodražici v Ljub' Ijano, ni pa omenil, da je bil ali da bo povišan v škofa. Bil je zelo vesel, da smo se kot sorodniki po tolikih letih srečali. Povabil nas je v svoje stanovanje in nas postregel z vsemi dobrotami, ka' kor je tam navada. Pogovarjali smo se prav po domače, povedal je, kako ga je njegova stara mati (to je od mojega očeta sestra) zavila v veliko žensko ruto. Bd3 je vsa objokana. Ljudje so j° spraševali, kam nesete tega fan' ta? Žena, ki ga je nesla na moje'
, ga očeta dom, je rekla: “El’ kam? S trebuhom za kruhom, k° je sirote ostalo brez staršev.”
Več takih stvari nam je pove' dal. Vesela sva bila oba, ko sva se po tolikih letih srečala in ma' lo pogovorila s sedanjim pomož' nim ljubljanskim škofom Stan' kom Leničem.
H koncu pozdravljam vse na' ročnike Ameriške Domovine.
John Zugich
IZ NAŠIH VRŠI
Andrew, Alta. — Cenjena u prava! Ker gre moja naročnin1* h kraju, Vam priloženo pošiljanl poštno nakaznico za eno nadalJ nje leto.
Ne bi mogla biti brez Amer* ške Domovine in jo vedno težk° čakam. Ko jo dobim, se mi z J’ a je prišel v hišo dober pri.ia sij. Zato prav lepa hvala vsen1; :i se trudite pri listu, kot tu * sem p o ž r t v ovalnim dopis*1 :om, ki v današnjem tempu a še najdejo čas, da napišejo d° lise v naš slovenski list.
Ameriški Domovini želi**1
tU"
nnogo novih naročnikov, pn „ li vztrajnih in zvestih, da bo sC iolgo lahko izhajala.
Vse v uredništvu in upravi ^ ta prav lepo pozdravljam, P°
j-v	1\/Tv*r» TX/Toi'^r "Pi Vi f-1 G ^ '
Stoney Creek, Ont. —- ^cn^ uprava! Lepo se Vam zabv‘^ r za obvestilo, da mi narocl1
OV*
poteče koncem marca, em pa tudi za dokaj redno P0^ janje lista, katerega še ve ^ veseljem preči tam, v 1 le čas dopušča. Ameriško ^ jvino bi kar pogrešal, če bi prejemal. Na njo sem narse
i že skoro dvajset let, Če ' motim, sem jo naročil ok 1948, čital sem jo pa že P preje v taborišču v Avstr* Vsem pri Ameriški E)ornOVl(j£l limo obilo uspeha v nadi> ta še dolgo prihajala v nske domove po vseh ce inc
sta.	v’n#
Janko Demšar in druži ^
Robb, Alta. —- Spoštovanj-a v lepa hvala za Vaše ob ves ^ Priloženo Vam pošiljam o* ^ ;no naročnino, $2 pa prilaPa . malo podporo v Tisko
lad Ameriške Domovine.
Vas vse naj lepše pozdravlja Dezider BunderD
5t. Boniface, Man. na uprava! Prav lepa hva a ^ vestilo, da mi bo v krat e^. tekla naročnina. Ker list amo, Vam priloženo poši narno nakaznico za eno ročnino.	t
Sprejmite najlepše Poz^ia
&MEEIŠKA DOMOVA,
1L
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
1400-letnica slovenske naselitve
Zgodovina slovenskega naro-je stara že 1400 let. Naj torej Se kdo reče, da Slovenci nimamo Zgodovine. 1400 let že živijo Slo-^enci na svoji zemlji. Braniti astno zemljo, ohranjati življe-nJe in kulturno rasti, se vendar Pravii ustvarjati zgodovino. In ^°čno to smo delali in delamo
Slovenci.
Zgodovinarji ipostavljajo kot sinico naselitve Slovencev leto °- Pred nedavnim sem h ral v ni4>i E. Cevca “Slovenska u-^stnost”, da so v šestem stolet-^ gospodovali nad' današnjim ^°Venskim ozemljem Longoibar-l’ Pleme Germanov. Dobesedno Nadaljuje pisatelj takole:
In ko so se Longobardi na ve-^1 Ponedeljek, 2. aprila 568, P°d kraljem Alboinom dvignili 111 Zapustili Panonijo in se z ^Sem inaetjem napotili proti Ita-bk so se pred odhodom s sosed-'klltni Obri in Slovani prijatelj-S 0 Pogodili, da jim odstopijo Sv°ja dosedanja bivališča za vse ,Večne nase, če bi se v dveh sto-ietjih
aase,
ne povrnili.”
S to pogodbo se je tudi Slo-Vanom kot obrskim zaveznikom 0 Prla pot iz Podonavja v Panogo in v vzhodnoalpski svet. ato navadno s to letnico pove-2ui°mo doselitev alpskih Slova-n0v’ Prednikov današnjih Slo-Vencev, v novo domovino. Zato Navadno s to letnico povezujemo 0selitev alpskih Slovanov, Prednikov današnjih Slovencev, novo domovino. Vendar je na-
Se levanje trajalo cela desetletja,,.”	J
Danes, 2. aprila 1968, je torej ln*lo točno 1400 let, ko so germanski Longobardi zapustili tu-,x naše današnje slovenske kra-'le’ v katere so se začeli naselje-Vati Slovani, ki so danes Slo-Venei. Skoraj bi lahko rekli, da bil rojstni dan slovenskega ^ar°da 2. april 568. Dejstvo je, a se tedaj Slovani še niso tako azlikovali med seboj kot danes, azlikovanje se je začelo po iz-nvi iz prvotne slovanske do-°Vine Zn TCnrnn + i lrr> gO odšli
jug,
pa na
To zgodovinsko dejstvo mora vsakega, ki v sebi še čuti pripadnost slovenstvu navdati s ponosom. Nikdar v zgodovini nismo sosedom delali krivice, nikdar jim nismo kradli njihove zemlje, oni pa imajo mnogo našega.
Kako to, da smo se Slovenci ohranili skozi vso to dolgo doibo, ko je vendar mnogo plemen, ki so bila pred 1400 leti številnejša in bojevitejša, izginilo? Slovenci smo pa ostali. Odgovor je verjetno v tem, ker so se naši predniki po naselitvi oprijeli svoje zemlje z vso ljubeznijo, jo začeli obdelovati in so iz nje živeli. Zemlja, ki so jo dobili na pravičen, pogodben način, jih je hranila in ohranila. Ona je bila prva zaščitnica njihovega obstanka. Druga pa je bila krščansko kultura zapada, v katero so se počasi vživljali in tako postali most med zapadom in vzhodom.
Upajmo, da nam bodo ob 1400-letnici slovenske naselitve naši n a r o dnostno-zgodovinski izvedenci še kaj več napisali in podrobneje osvetlili stoletje naseljevanja naših prednikov. V ponos in pobudo nam bo vse to, kar ve zgodovina povedati o naših praočetih.
P. M.
kočeno zaradi oddaljenosti njegovega doma izven Toronta. Glede poročil so se člani živo zanimali za finančno stanje društva in so sklenili, da vplačajo še eno delnico za Slovenski dom. Po poročilih je predsednik nadz. odbora g. Ivan Peterlin predlagal odboru razrešnico, ki so jo člani sprejeli.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki mu zopet predseduje g. Ivan Marn. V odboru so še g. Ivan Peterlin kot podpredsednik, g. F. Brence ml. kot tajnik, g. V. Skale kot blagajnik in g. F. Demšar kot odbornik. Za nadzorni odbor gg. O. Mauser in P. Skok.
Po volitvah so se člani še razgovorili in iznesli svoje predloge glede IX. slovenskega dne, ki ga društvo namerava prirediti tudi letos.	Por.
bi mogla tako igrati kot vi.” “Tudi jaz sem ga dal,” se je glasil odgovor.
Ni uspehov brez žrtev, to oče in mati najbolje vesta. Znoj, žrtve, samo odpoved, osamljenost, nerazumevanje, to so cene, ki jih mora plačati vsakdo, kdor hoče priti na vrh. “Priti na vrh” se pravi doseči uspehe.
Naučite svoje otroke, da bodo vztrajni, vztrajni na težki poti za velikimi cilji!
Christopher
Vsak teden ena v pomoč modernim staršem
Starši, ki imate opravka z vzgojo otrok, ne prezrite ene stvari: POTREBO PO VZTRAJNOSTI. Fricu Kreislerju se je po nekem koncertu približala o-boževalka njegove glasbe in mu zaklicala: “Življenje bi dala, da
Velikonočna igra v Torontu
TORONTO, Ont. — “Slovensko gledališče” pripravlja za nedeljo, 7. aprila 1.1., predstavo Mrakove drame “Proces” v dvorani Brezmadežne v New Torontu.
Ivan Mrak je slovenski sodobni dramatik, ki še sedaj deluje v Ljubljani. Njegova igra ‘Proces’ je zgodba treh vesti, treh ljudi, ki so krivi Jezusovega trpljenja in smrti.
Člani gledališča vas lepo vabijo k obisku in s tem k doživetju dogodkov velikih praznikov.
A. R.
Ne motite se Amerika se bori za nas
na
za Karpati, ko °vi Slovanov, eni J'ysi na zapad, tretji zhod. f’rav
Venski _______ a _
padali in zapisali o tej dobi slo-^ftske naselitve, da bi 1400-let-Co Narodovega obstanka pri-®rri0 proslavili. e *z zgornjih zapiskov zgodo-
bi bilo, da bi letos slo-zgodovinarji kaj več po-
vine
Je razvidno še neko dejstvo,
^ Sa je treba posebno osvetliti, v n°gi narodi, ki se danes pona-So ° S BVo^° močjo in bogastvom, Pr LV°j0 zeml.i°’ na kateri danes ® ivajo, osvojili z ognjem in ki?Cern- Prvotni prebivalci toli-rc,.Zemelj so umirali, da so na-tr v, * 'Pastor osvojevalcem. Ni ,e a hoditi daleč nazaj v zgo-M°vino,
Zernr ^ovenci Pa sm0 svojo do ^°	po prijateljskem
zeSVOrU S Preišnjimi lastniki
Je> z Longobardi. Prazna bi-
Duhovna obnova pri Mariji Pomagaj
Veren človek se na praznovanje Velike noči vsako leto pripravi. Vsi dnevi štiridesetdan-skega posta ga pozivajo k temu. Pri Mariji Pomagaj v Torontu bomo imeli kot vsako leto tudi letos duhovno obnovo. Naredili jo malo spremembo, tako da bomo kot vsako leto tudi letos skupaj premišljali možje in žene in mladina in to na sam veliki teden. Med nami bo vse dni velikega tedna oče Fortunat Zorman OFM iz Lemonta. Oče Fortunat je med Slovenci v Torontu dobro poznan ne samo kot urednik “Ave Marija”, ampak, ker je bil že večkrat med nami kot pridigar in vodja duhovnih vaj.
Ko mine postni čas, navadno mine tudi pusta in nadležna zimska doba. Velika noč prinese tudi naravi pomlad in novo sonce in z njim novo življenje. Cerkev pa dušam ponuja in pripravlja možnosti, da v sebi pometejo z “mrazom in teminami zime”.
Kdo ni potreben pomladanskih prepihov izpraševanja vesti in kesanja? Oče Fortunat bo med nami vse dni velikega tedna in bo v božjem imenu klical: “Pridite k meni vsi...”
Por.
LONDON, Vel. Brit. — Včerajšnji večer sem prebil v operi (Wagner, seveda). Vi, tako sodim, ste pomagali svojim otrokom pri domači nalogi; morda ste gledali televizijo, se učili klavir ali čitali zanimivo knjigo.
da odkrijemo take pri-
Občni zbor Društva Slovencev-Baraga
Odbor “Društva Slovencev-Baraga” je sklical občni zbor društva za nedeljo, 24. marca, popoldne. Člani in članice so se zbrali v mali dvorani Slovenskega doma na Pape Ave. ob 4h popoldne. Bila je lepa nedelja,
p^ča so naši predniki zasedli zato ne najbolj prikladen čas za 'P°godbi. Res je, da so tekom
zgUb°V*ne Ve^k ^ sv°je zemlje £e sosedje so jo na nepravi-
Se vnaičin vzeli in ta krivica, ki
QeiftCez 1°00 let dogaja Sloven-
toliko, večja, ker je bila
^2cralja po pogodbi slovenska.
Pfe-e j š c GRAMOFONSKE bj-sk /-1'' iz starega kraja, televi-iti -■ raclijske aparate, pisalne fnUnii nc strojc. hladilnike, Steon	h^ske in električne
rate ht’ ^0t° in filmske apa-Ptodai. tudi vso hišno opremo Ufiodn'K ° na odplačilo po zelo pQ]n-	Pogojih. Obrnite se s
Svojcin ^ zauPanjem na nas v
r-COMET RADIO T’st- Clair Ave. W. fronto 10, ont. Canada ***—»._	535-7269
občni zbor.
Občni zbor je vodil predsednik g. Ivan Marn. Začel ga je z molitvijo. Tej so sledila poročila odbora. Društvo zadnje čase ni imelo tajnika, ker se je preselil iz Toronta, zato je tajniško poročilo in predsedniško bilo združeno v eno. V precej dolgi poslovni dobi 25 mesecev je odbor imel 19 sej in pripravil nekaj sestankov, banketov, proslav in dva slovenska dneva. Največ dopisovanja je imelo društvo ob/priliki slovenskih dni: z različnimi slovenskimi in drugimi etničnimi organizacijami in s predstavniki oblasti. Blagajniške posle je o-pravljal g. Peter Skok. Tudi njegovo delo v društvu je bilo otež-
Veliko Amerikancev in južnih Vietnamcev je ta večer prebilo umirajoč.
Čudna primerjava (zdi se mi, da bi tudi od njih mnogi to primerjavo našli čudno), ker so oni ta večer umirali zato, da vi še naprej lahko gledate televizijo, se učite klavir, čitate knjige in pomagate svojim otrokom pri domači nalogi in da jaz lahko hodim v opera poslušat Wagner-ja.
Ne vem, kako vi, toda jaz sem za to hvaležen in bom zdaj tukaj povedal zakaj.
V Vietnamu se je pretekli torek pričela bitka (novoletna o-fenziva komunistov op.p.), v kateri so Severni Vietnamci in Viet Cong vdrli v vasi in mesta Južnega Vietnama, pobijali in ropali, med tem ko so drugi pričeli večji napad na ameriško bazo v Khe Sanh.
Mislim, da ni domišljija, če to bitko označim kot eno najodlo-čilnejših za našo civilizacijo in da na generala Westmorelanda in njegovo vojsko gledamo na ta način, kot gledamo v zgodovinski perspektivi na Leonida in njegove Špartance v Termopil-ski soteski, ali na Sobieskega, ki je stal nasproti Turkom pred vrati Dunaja, ali na lorda Dow-dinga in poveljstvo lovskih e-skadril v bitki za Veliko Britanijo.
Vsaka od teh bitk je spremenila obraz sveta na boljše, z drugo besedo rečeno, preprečila je drugim spremeniti svet na slabše.
Tako je ta trenutek tudi v Vietnamu. Vojna tam je zapletena in divjaška; njena cena — kri brezštevilnih nedolžnih ljudi. Toda, če bo ta vojna izgubljena, če se bodo Amerikanci končno utrudili in naveličali o-pravljati umazano delo za ostali svobodni svet, ki ameriške napore v zahvalo samo graja in kritizira, ako bo Južni Vietnam prepuščen svoji usodi, potem to, kar bo sledilo, ne bo .zgolj izguba wse ostale jugovzhodne Azije. Kar bo sledilo tako gotovo, kot je Avstrija sledila. Rhine-landu in Čehoslovaški in kot je šestletna vojna sledila Poljski — je svetovni spopad z atomskim
orožjem med silami, ki so trenutno zapletene v majhnem kotu sveta v krajevno vojno.
To je končni pomen, zakaj so moj Wagner in vaši otroci postavljeni na kocko današnji dan “tam v oddaljeni deželi, o kateri nič ne vemo”.
Amerikanci se ne bore v tamkajšnji vojni za to, da bi se saj-gonski črnoborzijanci debelili in delali dobiček. Njihov boj, da bi Južni Vietnam ostal vsaj toliko časa svoboden, da bi tamkajšnja družba zrasla do tolike moči, da bi sama odpravila raketirje, je tudi drugotnega pomena. Niti so tam zato, ker če bi Vietnam zapustili, bi morali nekega dne kepati obrambne jarke v Kaliforniji, kakor bi jih morali Avstralci kopati okrog Darwina.
Oni so tam zato, ker vedo, da apetit agresije raste na tem, s čemer se hrani; vedo, da je ta vojna kljub visoki ceni cenejša, kot bi bila vojna, ki bi jo morali vsi nekega dne vojevati drugod, če bo ta izgubljena.
Niso samo Amerikanci in Južni Vietnamci, ki to vedo. Avstralci in Novozelandci to vedo, Tajci vedo, Južni Korejci vedo, Filipinci vedo. Le v tej deželi se zdi, ne vemo*.
Čas je, da vemo tudi mi. Ko se boji zaostrujejo v Vietnamu je primeren čas, da si o tem pridemo na jasno. Komunisti so stavili veliko na izid teh bojev. Dolgo časa že obljubljajo svojim četam zmago. Govore jim o še enem dobrem udaru — in zmaga je dobljena. Če ne vojaška, pa vsaj “zmaga s koalicijo”.
Komunistična strategija v Vietnamu je pripraviti Ameri-kance in Južne Vietnamce v tak kočljiv položaj, da bodo pripravljeni sklepati mir za ceno koalicijske vlade v Saigonu, v kateri bodo komunisti imeli besedo in jim bo tako dana možnost v nekaj mesecih popolnoma prevzeti oblast. (Senator McCarthy in senator Robert Kennedy zagovarjata to zamisel op. P-)
Prepričan sem, da se ameriška odločnost ne bo omajala. Toda beseda zahvale in občudovanja iz Velike Britanije bo morda pomagala in pokazala Ameriki, da je njena odločnost priznana za kar je *—* odločnost, držati fronto civjlizgcije iji' prepričati- tiste, ki bi jo radi uničili, da jim to ne bo uspelo.
Želel bi, da bi take -besede prišle od naše vlade. Na žalost ne bodo. Prav tako ne bodo pri-
jo priti od nas — od vseh nas, ki vidimo tesno vez v tem, kar Amerikanci skušajo storiti v Južnem Vietnamu in kar mi v Britaniji delamo ob večerih.
Mislim, da nas takih ni malo. Malo ali veliko, naj v imenu vseh rečem Amerikancem, Južnim Vietnamcem in njihovim zaveznikom, ki se ta trenutek bore in umirajo v Vietnamu: “Naše besede so morda prazne in brezpomembne, toda to je vse, kar vam lahko nudimo. Mi razumemo zakaj ste tam in vemo, da so vaši cilji tudi naši. Zato se
vam zahvljujemo.”
#
Ta članek je napisal redni dopisnik angleškega časopisa London Daily Mail g. Bernard Levin. Od svojih bralcev je sprejel na ta članek 450 pisem, ki so njegovo stališče zagovarjali 3:1. G. Levin je k temu pripomnil: “Sedaj lahko odločno zavržemo mit, da praktično v Angliji nihče ne razume in ne podpira Amerikancev v vietnamski vojni.”
*
Kdor je preživljal komunistično revolucijo v Sloveniji in mu je znana komunistična propaganda, ki je tudi v vietnamski vojni glavno orožje, se ne bo čudil, do je domala ves svobodni svet zapadel in nasedel komunističnim lažem, katere pomagajo širiti ne samo televizijski, radijski in časopisni poročevalci, temveč celo odgovorni politiki, univerzitetni profesorji, zlasti pa današnja študentarija, ki je presita svobode in belega kruha. Moj glas je s tistimi, ki se bore proti komunizmu. Pa naj bo ta komunizem ruski, kitajski ali Titov.
tudi konji, ki so dobili vse drugačno vprego in delo tako, da je moral biti kmet vedno pozoren nanje, da jo niso po svoje mahnili in mu škodo postorili. Tudi vozove, za kmeta popolnoma neuporabne, in druga razna navlaka, ki je v kupih ležala ob cestah, so ljudje že večinoma pospravili. Mnogi kmetje so takrat prišli do konjske vprege, kar si prej nikoli niti predstavljati niso mogli.
Nobeden srednjih kmetov ni imel in ni mogel pridobiti toliko denarja, da bi se omislil konje, komate in vse drugo, kar spada poleg. Tudi vozove je bilo treba zamenjati in pa — vsak si je potem zaželel tudi voz-zapravljiv-ček, ki se je potem peljal z njim v mesto in ob nedeljah z družino k maši. Takrat šele so prišli v splošno rabo tisti lepi in tako praktični vozovi zapravljivci, kakršnih nismo videli nikjer drugje v svetu. Pri nas so pa kar tekmovali med seboj, kdo bo imel bolj nov in bolj lep zapravljene. In res je bilo to čedno in praktično vozilo. Tekmovanje s temi vozovi se je pričelo šele pozneje, ko so bile vojne rane že zaceljene, izguba in škoda pa že pozabljena. Pri nekaterih je bilo to kar hitro pozabljeno in začelo se je veseljačenje na veliko.
(Dalje prihodnjič)
ma za “Indijo resne posledice”, ker bo Indija izpostavljena neposredno kitajskemu pritisku še z druge strani.
Ameriški umik iz Vietnama, dokler ni ustavljeno komunistično osvajanje, bo po vsej verjetnosti spravil v težek položaj vse sosednje države jugovzhodne Azije od Filipinov pa do Indije.	, J
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XL.VI
Pa so me pošiljali iz pisarne v pisarno, od tega počastnika do onega častnika tako, da sem prešel že skozi 6 pisarn in vsak je nekaj zapisal, par njih mi je dalo papir v roke, da sem ga prenesel v naslednjo pisarno do naslednje pisarniške moči. V šesti sem najdalj čakal, nazadnje mi je pa pokazal tja za stekleno steno in mi dejal: “Tistile narednik ti bo splačal.” Malo bolj debelo sem ga pogledal in se v precej-šnjem dvomu podal k onemu in mu podal v roke tisti papir, ki mi ga je dal on pri zadnji mizi. Vzel ga je, pogledal, odprl blagajno, vzel iz nje škatlo z denarjem in mi odštel za 30 dni toliko denarja, da sem bil siguren, da je pomota. Če bi pregledal tisti papir, ki sem ga imel v rokah, bi lahko videl, kaj mi pripada in koliko. Vse je bilo zapisano, kot sem pozneje zvedel. Pa jaz nisem prav nič pogledal tega, ker kakor hitro sem zvedel, da mi ne bo treba iti na Koroško, ker ta čas je bilo že vse žalostno končano tam gori, sem pa samo mislil na to, kako se bom čimprej zmazal iz kasarne. Bila je to podčastniška plača za 30 dni in nič ne vem, kakšni še razni dodatki poleg plače. Pobral sem hitro denar in jo hitro odkuril, ker sem se bal, da se ne bi skesali in denar nazaj zahtevali in poleg tega še mene obdržali notri. Šel sem in gledal, da sem izginil za prvim oglom.
Šel sem domov in doma preživel nekaj lepih tednov. Po deželi se je čas sedaj že precej normaliziral. Bili so le redki vojaki še, ki so prihajali iz ujetništva ali ranjenci iz kdo ve katerih bolnic. Tudi konje in mule, ki so v množinah pohajali po poljih po moji vrnitvi domov, so sedaj kmetje že polovili in jih vpregli namesto prejšnje volovske vprege, vole pa pitali za me-
V Badeii'W«erlemkrgM
bodo v aprilu volili
ESSLENGEN, Baden-Wuer-temberg. — V deželi Baden-Wuertemberg bodo ta mesec deželne volitve. Čeprav bi morale imeti le lokalen pomen, se zanje zanima vsa dežela. Za zaupanje volivcev se bodo potegovali krščanski demokratje, socijalni demokratje in narodni demokratje. Bo torej demokracije na pretek.
Krščanski demokratje bi se radi znebili koalicijske deželne vlade in izrinili iz nje svoje zaveznike socijalne demokrate. Na drugi strani bi radi dosegli, da bi narodni demokratje dobili manj od 10'/,, glasov, da bi jim v lokalnem parlamentu ne zra-stel greben. Socijalisti in narodni demokratje se nočejo podati. Zato je volivni boj zelo hud, celo sam predsednik bonnske federalne vlade Kiesinger je prišel agitirat v svojo ožjo domovino.
Volitve bodo obenem tudi pokazale, kako je med volivci odjeknil socijalistični predlog o načelnem priznanju meje ob Odri in Nisi. Pokazale bodo pa tudi, ali bo lahko izriniti z novim vo-livnim zakonom narodne demokrate iz političnega življenja,
Politična javnost je seveda zelo radovedna, ali bodo krščanski demokratje dosegli svoje cilje, ki so jih v svoji samozavesti postavili precej visoko.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Iščemo 4 ali 5 sob v St. Clair-ski naselbini. Kličite 361-6222.
NAPRODAJ
Ta hiša ne bo dolgo na trgu!
Dvodružinska — lesena
5 sob spodaj — 5 zgoraj
V ODLIČNEM STANJU
AVTOMATIČNA PLINSKA FURNEZA: A.U.I. H.W.
GARAŽA ZA DVA AVTA NOBENIH POPRAVIL ALI PLESKANJA.
ENO STANOVANJE SE ODDAJA ZA NAJMANJ $100 MESEČNO
$26,000.60
J. P. MOLL BROKER
Telefon: 881-2345
(66)
V	najem
Starejši ženi se odda trisobno stanovanje s kopalnico, na 1060 E. 61 St.	—(69)
V	najem
3-sobno stanovanje zgoraj, s kopalnico, toploto in vročo vodo. Tudi garaža na razpolago. Na E. 66 St. od St. Clair Ave. Tel. 431-9183.	(67)
Stanovanje oddajo
Na novo prepleskano 5-sobno stanovanje z garažo oddajo na 1067 E. 69 St.	—(67)
V	najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na 1016' E. 76 St., samo odraslim; 2 spalnici. Kličite 888-3521.
(2,5 apr)
Iščejo stanovanje
Zaposlena dvojica išče 3 ali 4 sobe v Collinwoodu, ali v Grove-wood okolici. Kličite 681-6506.
(69)
Blizu cerkve sv. Vida
Na E. 66 Pl., modernizirana 6'-sobna enodružinska hiša, nova kopalnica, moderni lijak, plinski 1 u r n e z , na novo dekorirana. Kličite:
Jack Lorenz MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8182	AC 1-9981
(2,4,5 apr)
Indijce začelo skrbeti
NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade Indira Gandi je v zadnjih mesecih ponovno napadla ameriško politiko v Vietnamu, isto so delali tudi drugi člani vlade, časopisje in nekateri znani Indijci. Ko sta v votivni borbi začela McCarthy in R. F. Kennedy govoriti o spremembi politike v Vietnamu, je začelo Indijce skrbeti.
Tako je sedaj znani “Hindus tan Times” opozoril, da utegne imeti ameriški umik iz Vietna-
Mošks dobijo delo
sarja. Nekateri so se le počasi šle od naše opozicije. Zato mora-j privadili tej spremembi, tako
Iščemo delavca
Starejši moški dobi delno ali polno zaposlitev za pospravljanje in urejevanje v trgovini. Lahko delo. Kličite 881-0089.
(68)


V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE
V	GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SIN, OČE, STARI
OČE IN BRAT
Joseph J. Sadar
Preminul je v Gospodu dne 2. aprila 1967
V	miru božjem zdaj počivaj dragi, nepozabni nam;
v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Slovensko gradbeno podjetje išče dva delavca. Delo sc nahaja na 797 Babbitt Rd.
MILAN JAGER 944-6755	486-8814
(66) I
Žalujoči:
mati MARY SADAR, roj. KROMAR hči GERALDINE, sin JOSEPH brata FRANK in ALBERT s svojima družinama in ostali sorodniki
Cleveland, O. 2. aprila 1968.
AMERIŠKA IbOMOVTNA,
“Papist je!” pravi dekla.
“In najsi je Antikrist, na mrazu ne bode umrl!” deje gospodinja odločno. “Ce smo ga vzeli pod streho, ne puritim, da bi ga umorili moji otroci!”
Vse tri zlezejo po temnih stopnicah nizdol v vežo.
“V peči je še žerjavica,” povzame mati, “vpihaj ogenj, Reza, in prižgi tresko! Takoj mi ga morajo prinesti v hišo nazaj!” “Oj, ta živalca, ta živalca!” vzdihuje babica.
“MaJokdaj obvelja moja beseda, danes pa bode obveljala!” de mati gospodinja in vzame dekli gorečo tresko iz rok. Stopile so v sobo in speča družba okrog peči je planila kvišku.
“Se li vam blede, ženske!” se oglasi starec na peči, “da nam ne daste spati? Saj smo komaj le^ gli, pa nas že budite!”
Molče vtakne mati tresko v steno. Potem stopi k mizi in odgovori takisto osorno: “Torej tako! Lepe reči se gode v tej hiši — bolnike nosite na mraz, da bi prej poginili! In vsak dan molite, da bi vam Bog odpustil grehe prav tako, kakor jih odpuščate vi svojim nasprotnikom! Sram vas bodi!”
“O, hov, hov!” potoži babica, “koliko trpi v mrazu! Dobri, božji ljudje, jaz pač vem, kaj je mraz! Vi, ki ležite na peči in okrog peči, pa tega ne veste. Koliko trpi! Koliko trpi!”
In mlada dekla tudi izprego-Vori: “To je pa res moško delo, bolnega človeka spraviti iz hiše, posebno takrat, ko pridejo štirje zdravi na enega, in še ta je bolan!”
“Molčite, ženske!” se raztogoti starec na peči, “in govorite, kadar vas vprašam! S tem je besede konec in spat pojdite!”
“Ni je konec, ne,” odgovori gospodinja in udari z roko ob mprn, da se kar vse potrese, “in povem vam vsem, tebi na peči in vam pri peči, da kaj takega ne trpim v sNoji hiši! Ne bodeš
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPING AIDS Full time. Days. Good starting salary, free meals, all benefits. North Suburban Hfursing home. 6601 Touhy CO 7-9630	(66)
mi moril bolnikov, to ti povem, Nace! Nerada te vprašam, ali danes te vendarle moram: čigava je bila ta hiša? Sem se li jaz primožila k tebi, ali si se ti priženil k meni? Ti si se priženil in hiša je moja in, če ste kaj takega sklenili, bi morali prej vprašati mene, da veste!”
Oče Ignacij svoje žene že dolgo ni bil tako razljutil, kakor je bila razkačena pri tej priliki.
“Pa zanesi papista na ognjišče,” ji odgovori natihoma jezen, “če meniš, da je tvoja prava! Potem babnice vsaj lahko v naj-lepši obleki pridete v Loko in tam pred mestnim zidom — saj veste, kje je tisti prostor — bodete gledale, kako bode kolo trlo Mrakove može iz Zale!”
“Ni tako hudo, ne,” odvrne babica; “čula sem, da jih sedaj zaradi svetega evangelija ne ubijajo več in da jih tudi predolgo ne zapirajo!”
“Pa pojdite še ve med papiste!” zarenči starec.
“Bog je eden in ta je nad nami,” izpregovori Lenka, gospodinja, “in vsi imamo enega in istega Boga. In razločka ne bode posebnega, če se mu sedaj priklanjam z enim samim kolenom ali pa z obema. Taka je!” “Meni,” pravi nato dekle, “meni pa je malone bolj všeč maša v cerkvi na Trati, nego te naše pridige vrh Zale!”
“Otroci,” zaječi oče Nace na peči, “vaša mati je zapustila nauk svetega evangelija in malone sem že dalj časa slutil kaj takega. In skoraj bode med pa-
CHICAGO, ILL.
/MALE HELP
CHIEF
INDUSTRIAL ENGINEER
MINIMUM OF 5 YEARS EXPERIENCE DEGREE NOT NEEDED.
Good opportunity for right man. Good starting salary with a 90 day pay review. — Excellent advancement opportunity for good man. Paid Blue Cross-Blue Shield, holidays and vacations.
Apply to Personnel Dept, or phone for appointment.
CHICAGO HARDWARE FOUNDRY CO.
2500 W. Commonwealth Ave.
No. Chicago, 111.
Phone 689-3770.
(69)
BUSIN! .SS OPPORTUNITY
TAVERN & GROCERY By owner. Gross $71,000 last year. Liv. qtrs. 4 acres, year around busn. $15,000 dcnwn—terms. Chain O’Lakes area. 1 mile W. Rt. 59 on Grass Lake Rd. Call Antioch 395-9748
(66)
RESTAURANT
By owner. 1958 West 17th St. Also, RESTAURANT 6401 Mannheim, Rosemont. Ask for Mack. 296-5201. ___________________ (66)
TAILORING, CLEANING, REPAIRING — MEN’S SHOP By owner. Well established 25 yrs. Low overhead. Northwest location. Air conditioned. Call after Weds IR 8-4858
____ (68)
REAL ESTATE FOR SALE
PALOS HEIGHTS BY OWNER 7 rm. Colonial. 3 bdrm., 2 baths, Mod. kitch. & fam. rm. beamed & panld. Kitch. w-blt-ins. 2 car gar. Nr. everything. Xtra Ige. Indscpd. lot, pool, patio. Low $30’s.
GI 8-7188	(67)
LINDENHURST BY OWNER 7 room tri-level. Central Air-conditioned. 3 bedrooms, modern bath & kitchen. Large corner lot. 2% car garage. Lake area. $27,900.
EL 6-7509
____________________________ (67)
SUMMER HOME ON 1 ACRE By owner. 100’ frontage — Lake Marie — Antioch. High land. No flooding. Beautiful trees, Roomy home. Exc. cond. plus newly remodeled apt. over gar. Priced in upper 20’s. Phone BR 4-5552 for appt. to see!	(70)
FEMALE HELP
WORK IN COMANCHE, TEXAS,
a climate that is warm and pleasing
OPENINGS FOR R. N.’S
Good working conditions and benefits. Salary open Write, Wire or Call Carolyn Smith, Administrator
Comanche Hospital, Inc.
200 E. Grand,	CoManche, Texas
(817) 356-2515
W V(67)
pisti in izda mene in vas in grajske hlapce bode vodila za nami, ko se bodemo skrivali po šu-mah!”
“Pameten bodi in ne govori brezumno vpričo svojih otrok, ker veš, da tvoja beseda vse skupaj nič ni!”
To rekši, se obrne mati Lenka k sinovom pri peči: “In sedaj, otroci, bodite krščeni ljudje in prinesite posteljo ž mraza v hišo in na gorko. Luka in Andrej, vstanita in storita, kar ukazujem! Morda pa greš sam, Nace, ker vem, da se že kesaš, ko nam zapoveduje sveto pismo samo, da storimo dobro svojim sovražnikom!”
se razjezi čvrsta žena in, preden se Janez zave, mu tleskne njena krepka roka po licu in ga premakne iz ravnotežja, da pade po deskah, kakor je dolg in širok.
“Slušal bodem, mati!” in ječa-je vstane ter je krotak kakor ovca. Tako je v tisti noči premagala ženska odločnost in Janez, kateremu je bil v duši dozorel ves hudobni naklep, je moral pomagati ženskam, ko so bolnega kanonika iz nočnega mraza prenesle v gorko izbo!
Drugo jutro je zlato sonce vzhajalo, ko so se Mrakovi odpravljali, da bi v gozdu sekali les in si pripravil kurjave za bližnjo zimo. Prav zgodaj je odšel oče s
sebno prijetna zavest, da je storila dobro in Bogu ljubo dejanje. Časih se je ozrla po bledem obrazu bolnega kanonika in iz nje očesa so zasijali žarki sramelžji-ve prve ljubezni, ki je bila nadvse čista, ali vendar tako brezupna! Obraz bolnikov se ji je zdel danes še bolj bled, kakor da ne bi bilo kaplje krvi v njem. In v spanju se mu je sedaj in sedaj pretreslo telo, ker ga je gotovo bodlo po rami. Ko se naposled zbudi, pokliče v trudnim glasom dekleta k sebi in izpregovori:
“Pojdi, Katarina, stopi pred hišo in ozri se v dolino proti Lučinam!”
Naročite že sedaj
svojo velikonočno mesnino pri
CIMPERMAN’! CHOICE MEATS
520 EAST 200 STREET	IV 1-2280
Imamo prvovrstno sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodce, šunke, riževe in krvave klobase itd.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Oče Nace je še vedno kuhal svojo jezo in zlasti tisto o njega priženitvi k hiši mu je rojilo po glavi.
“S prstom ne ganem,” odgovori, “in kjer sem, tam ostanem!”
“Midva tudi ne ganeva s prstom,” se odrežeta sinova Luka in Andrej; “saj vas je že babnic toliko, da lahko same premaknete papista!”
“Janez,” se obrne mati k najmlajšemu, “pa nam pomagaj ti!”
In Janez stopi od peči k materi, se postavi prednjo in pravi: “Jaz tudi s prstom ne ganem, mati!”
“To odgovarjaš svoji materi?”
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
SEVEN EAGLES RESTAURANT 1050 Oakton St.—Des Plaines
Paid vacation, pleasant working conditions. Full or part time help in all categories. Kitchen, Waitresses, experienced; Dishwashers, Matrons, Porters, Busboys & Banquets. Apply 5:30 p.m. Monday-Friday or call Manager for appt.
299-0012
FEMALE HELP
DISHWASHER & KITCHEN HELPER in Nursing Home, Geneva. 111. Salary, room & board. Phone collect. Roy Baum. 232-4071.
(68)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Clean and cook for 2 in 4 room apartment. Monday-Friday, 9-5; $60 week. Southwest side.
GA 5-0403
(70)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN BY OWNER Upstairs living quarters. Well established business. 1 acre of land. 426-5907
(70)
sinovi in seveda ni bil nihče voljan, da bi se z ženskami raz-govarjal o nočnih dogodkih. Molče so odšli s sekiro ob ramenih in niti zajtrka se niso dotaknili, ki ga je bila gospodinja prav tako molče prinesla na mizo.
“Dolgo itak ne bodemo sekali,” je dejal starec osorno, “in, če pridejo loški birči, jim poveste že ženske, kje smo, da nas tam prej polove!”
Pozneje so odšle v gozd tudi ženske in le Katarina je ostala z bolnikom sama na domu. Zavlada je tihota okrog hiše in, kjer so ponoči razsajale strasti, tam je vladal sedaj mir. V izbi je spal kanonik, dekle pa je sedelo pri oknu in navdajala jo je zadovoljnost čiste vesti in po-
“In kaj naj storim potem?” “Tvoje oko ugleda trumo hlapcev! Težke muškete nosijo in na lancih vodijo s sabo lovske pse. Semkaj gredo! Stopi pred hišo in videla bodeš, da je tako!” Katarina stopi pred hišo. In ko pogleda v dolino proti Lučinam, se vleče čez lučinske senožeti četa grajskih hlapcev. In res nosijo s seboj težke muškete in tropa lovskih psov jih spremlja. Bili so še globoko v dolini in imeli so še mnogo hoda, posebno ker jih je zadrževala pesjad, ki je hotela vsak hip udariti za sledom. Zašibe se deklici kolena in tako se prestraši, da ji mrzel znoj oblije čelo.
(Dalje prihodnjič)
------o------
'miiimiiiimiiiimimiiiiiiimmiiiimiiiiiiminiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiimiimiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimni^.
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. de 60. ieta; otroke pa takoj po rojstvu.
« izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija ▼ Averiki.
Premoženje------------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...............................
NASLOV ............................
MESTO .............................
DRŽAVA ....................... CODE
^uiiiiiiiiimiimmmimmiiimiiimuiiiiiiiiiiiiimiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiimiiiiiis
TEHTANJE HITREJŠE — V Scovill tovarni jeklenih zaponk v Fayetevillu, Tenn., pri pakiranju zaponk na štejejo, jih enostavno tehtajo, ker je to hitrejše. Na sliki vidimo mlado delavko Lindo pri tem poslu.

V hlap; spomin
OB OSMI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NASA PRELJUBA MAMA, TAŠČA IN STARA MAMA
Molly
Mihelich
ki jc v Gospodu zaspala dne 2. aprila 1960.
Leto za letom se v večnost izliva težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Vas je pa vedno še živa, v vsem našem življenju kot lučka gori.
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
DOLORES, hči; ANTHONY, sin;
DOLORES, snaha; vnukinje DENISE, RENEE, in CHRISTINE-ANN vnuka DAVID in ANTHONY
Cleveland, Ohio, 2. aprila 1968.

■ *''

t: ■■■ '<1»
1887
1988
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 2. marca 1968 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mama, stara mati in sestra
Mary Lubi,
roj. MEDVED
Pokojna je bila rojena leta 1887 v vasi Bukovica, župnija Št. Vid pri Stični, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujeta na njo brata Anton in Jože in njuni družini. V Ameriko ie prišla leta 1914.
Pokopali smo jo dne 6. marca na pokopališču Kalvarija. Prelat Alojzij B. Baznik je v Zakrajškovem pogrebnem zavodu blagoslovil truplo in opravil začetne žalne svete obrede, v cerkvi sv. Vida je daroval za pokojno slovesno pogrebno sv. mašo, ob grobu pa je vodil zaključne molitve za večno srečo pokojničine duše. Iskreno smo mu hvaležni za vso naklonjenost in veliko duhovno tolažbo.
Prisrčna hvala članom društva Maccabees Carniola Hive št. 493 L, članicam podružnice Slov. ženske Zveze št. 25 in Oltarnemu Društvu župnije sv. Vida za vse kar so storili, da so pokojno počastili kot svojo preminulo sočlanico. Posebej hvala vsem, ki so ob krsti molili skupni sv. rožni venec.
Naj Bog povrne stotero vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence ter vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Našo toplo zahvalo naj prejmejo vsi, ki so prišli kropit, vsi. ki so se udeležili pogrebnih slovesnosti, sv. maše, sprevoda in molitev na pokopališču.
Globoko hvaležni smo vsem, ki so nam ob tej bridki izgubi izkazali svojo pomoč, nam izrazili svoje sožalje in kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Posebej hvala možem, ki so nosili krsto.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove, če bi vsled kake pomote kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Sprejmite, prosimo, tole našo skupno, javno zahvalo, ki je želimo izreči prav vsem, ki ste pokojni storili kako dobroto, vsem, ki ste ji ob smrti izkazali nvojo ljubezen in spoštovanje in vsem, ki ste nam v času naj-hujše žalosti prijateljsko prišli v pomoč.
Prav lepa hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu, ki .ie izvrstno uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil sprevod.
V miru božjem zdaj počivaj draga, nepozabna nam; v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se je usmili, raj nebeški, ji odpri.
soprog URH
hčeri MARY ROGER in ZOFI VIDMAR, sinovi: ULRICH, ANTHONY, JOHN, in JOSEPH, snahe: ANGELA, HELEN in MARY, zet LEO ROGER, sestra JOSEPHINE ZAJC, nečak FRANK ZAJC,
11 vnukov in vnukinj ter ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio, 2. aprila 1968.