P« pošti prejeman:
za
»eloTeto naprej 26 K — h pol leta , 13 , _ <etrt , , 6 , 50 , mesec , 2 , 20 ,
i upravništvu prejeman:
celo leto naprej 20 K —h
pol leta „ 10,-, «»*. .
mesec , 1 , 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 218.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17.
Iihaja vsak dan, izvzerosi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. septembra 1900.
V stvari nadškofa Stadlerja.
Židovski žurnalisti tostran in onstran Litve so pograbili oberoč prelepo priliko, da izlijejo strupeni svoj žolč na dve oddavna sovražene strani. Ravnatelj kabinetske pisarne je pisal po naročilu sarajevskemu nadškofu Stadlerju pismo, v katerem se izreka temu cerkvenemu dostojanstveniku graja zaradi besed, ki jih je govoril na banketu katoliškega shoda v Zagrebu in v katerih je izrazil gorko željo, da se Bosna čim preje zedini s Hrvatsko.
Dunajski »Vaterland« posnemlje po »Fremdenblattu«, da je izvor Schiesslovega pisma v ogerskem ministerstvu, ter izvaja na podlagi te okolnosti, da bi bilo našlo ogersko ministerstvo pač lahko drugo pot in drugo obliko, če je hotelo posvariti dr. otadlerja iz strahu pred kakimi morebitnimi reklamacijami velesil in drugih v bo-senskem vprašanju odločujočih faktorjev. No, ta ugibanja o formalnostih so zdaj nekoliko zakasnela; dejstvo je pred nami, kakoršno je, in treba ga je soditi objektivno.
Treba je soditi objektivno, ali težko je ohraniti mirno kri vzpričo tolikih najsmrad-ljivejših perfidnosti, ki jih je nagomililo te dni madžarsko in nemško časopisje po svojih plačanih predalih, katere je z vidno slastjo prežvekaval »Slov. Narod« V navadnem življenju ne pozna lojalnosti to časopisje, kakor sploh ne pozna čustev in misli, ki se ne sučejo krog žvenkečih realnih koristi. Danes pa se je potopilo do vratu v lojalnost; v polnih korcih toči spoštovanje do besed cesarjevih. To svoje spoštovanje se trudi dokazati najbolj s tem, da zavija besede sva rilnega pisma ter kvari njihov prvotni po men, sebi v prilog, politiškim pravicam katoliškega duhovenstva in pravu hrvatskega naroda v neprilog.
»Neue Freie Presse«, »PL-ster Lloyd« in za tema dvema višjima Židoma vsi avstrijsko ogerski neumiti žurnalisti, katerim se pridružuje tudi »Slov. Narod« s svojimi neslanoslimi, odrekajo sklicuje se na pismo kabinetske pisarne katoliškemu duhovenstvu politiške pravice, ki so
jim kot enakopravnim državljanom zakonito zajamčene. Zamajali so se vrhovi in zašu-melo je po vsi vlažni hosti takoimenovano — liberalnega peresarstva, kakor je zasu melo že tisočkrat brez najmanjših posledic in brez najmanjše škode. »Duhovnik naj ostane v cerkvi!« — V »Agramer Tag-blattu« opomni dr. Mazzura jako dobro: »Ca bi se hotelo škofom prepovedati delovanje na politiškem polju, bi se jim moralo vzeti najprej glasovno pra-vicov hrvatskem in ogerskempar-lamentu . .!« Zakon vabi škofe na poli-tiško polje. Ako čita židovsko novinarstvo iz Schiesslovega pisma besede, ki jih ni v njem, in če prilaga svarilu pomen, ki ga ne more imeti, tedaj se stavivna-sprotje z jasnimi določili zakona. V nasprotje z zakonom bi se stavilo potemtakem tudi pismo samo, če bi imelo v resnici tisti pomen, ki mu ga prideva omenjeno novinarstvo. Zavito in zavijajoče razlaganje, da jc graja, izrečena nadškofu Stadlerju, naperjena proti političnemu delovanju katoliškega duhovenstva sploh, je torej nesmisel in nesmiselno bi bilo, ukvarjati se še dalje ž njim.
Mažarom se je zdelo, da imajo povoda za dvojno zmagoslavje, nad svobodo duhovenstva in nad hrvatsko idejo. Zakaj pismo, pisano po najvišjem naročilu, da je zavrnilo tiste utopiste, ki stremijo za združenjem hrvatskih pokrajin v državnopravno celoto pod okriljem avstrijsko-ogerske monarhije ter da je tako napravilo konec brezvspešnim »ve-likohrvatskim sanjarijam«. Kdor je čital pismo desetkrat, ni našel v njem sledu take obsodbe hrvatskih politiških idealov. Pismo pravi, da spada rešitev bosenskega vprašanja v delokrog gotovih posvetnih faktorjev, zlasti pa v suverenske pravice cesarjeve. To je go!a resnica.
Med tiste posvetne faktorje je treba šteti velesile, ki so izročile Bosno Avstriji v upravljanje, in treba je šteti med nje hrvatski narod, ki bo imel ob državnopravni ureditvi bosenskega vprašanja prvo besedo ter bo gotovo vedel uveljaviti svoje zgodovinske pravice. Nedvomne in nedotakljive so tudi
suverenske pravice cesarjeve. Ob tej priliki je treba omeniti, da je leta 1527 novoizvoljeni hrvatski kralj svečano obljubil, da hoče oživotvoriti pravo hrvatskega naroda; ta obljuba je bila mnogokrat ponovljena in je se danes veljavna.
Tudi obsodbe hrvatske ideje torej v Schiess-lovem pismu ni in je ne more biti. Ostane od mažarsko-nemško-židovskega in »Narodovega« zmagoslavja samo še kup maku-lature.
Razvidno je iz vsega, da graja nadškofu Stadlerju ni imela nikakih postranskih namenov in nikakih skritih pomenov. Resnica je in more biti samo to, kar zatrjujejo od mnogih strani: nadškof Stadler je bil po-svarjen zategadelj, da bi se avstrijska diplomacija izognila kakim reklamacijam od strani velesil, katerim bi bržčas no bilo ljubo, da bi Avstrija po svobodni volji in baš v'tem trenotku reševala bosensko vprašanje .... Ponoviti je treba samo še »Vaterlandovo« mnenje: če je čutilo ogersko ministerstvo kako bojazen, bi jo bilo lahko izrazilo v pravilni obliki.
l i s rt k.
Poročilo iz odsekov.
Tiskovni odsek.
(Konec.)
d) Ljudsko in mladinsko slovstvo. Poroča g. katehet A. Stroj : ' Kako. lo krščanska vera pospešuje pravo omiko med narodi, tako tudi v resnici blaži in izobražuje ljudstvo le ono slovstvo, ki hoče izvrševati svojo nalogo na podlagi resnic sv. vere. S I. slov. kat. shodom mora tudi II. slov. kat. shod hvaležno priznati, da nam Slovencem v prvi vrsti oskrbuje tako slovstvo družba sv. Mohorja. Z nobeno knjigo, ki jo je izdala, se še ni izneverila svojemu prvotnemu programu, ki jej je: podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero mej slovenskim ljudstvom. Vsakovrstne ideje pa se širijo mej preprosto ljudstvo najvspešnejše v povestih. Ako odboru niso na razpolago izvirni pripovedni spisi, naj se odloči za to, da izdaja tudi dobro prevode slovanskih, angleških, fran-
Slovensko gledališče
Novo gledališko sezono je otvorila v soboto Verdijeva, že iz predlanske sezone znana opera »Aida«. Gledališče, ki kaže letos novo razdelitev sedežev v treh skupinah z dvema hodnikoma sredi sedežev, je napolnilo godbe željno občinstvo, da pozdravi novi ensemble, ki mu ga je preskrbela za letošnjo sezono intendanca dramatičnega društva. Ohranjeni so nam od lani kar najbolj proslavljena sopranistinja-heroina gospica Car ne r i in priljubljena gospica No cm i ter nestor domačih pevcev gospod N o 11 i, z resničnim »dobro došla« pozdravljamo zopet na odru težko pogrešano altistinjo go-spico Radkievvicz evo, novinci so nam pa tenorista gospoda Olszevvski in Or-želski in basist gospod Loetsch. Otvoritvena predstava »Aide« je donesla predstavljajoč™ obilo dokazov najprisrčnejega sprejema, kajti glasno je izražalo občinstvo svojo zadovoljnost in uveljavila se je s tem koj ob pričetku sezone topla prijateljska vez med pevci in poslušalci. Naslovno ulogo Aide podala je gospica Ca mer i z vnemo
in blestečim glasom, sijajno v muzikališkem oziru in iskrenost čuta njenega našla je značilnih pojavov tako v plemenitosti njene igre, kakor v toplih akcentih njenega vzornega petja. Z ulogo Amneride so nam je prikupila gospica Radkiewiczeva žo predlanskim, štejemo to njeno ulogo med njene najznamenitejše, ko kaže ravno v nji vse svoje zmožnosti kot igralka in pevka, one zmožnosti, ki so nam ohranile najboljši spomin na njo, ki si jo cenimo kot umet nico izredne vrste.
Tenorist gospod Tit Olszevvski je nastopil v ulogi Rhadamesa zmagujoče, pri-borivsi si mahoma splošne simpatije. Možati njegov tenor razvija se mu krepko in z vzletom. Jasna deklamacija in vmerjenost pravilnega petja svedoči vsikdar o temeljitem, cilja si svestem izšolanju. Basistu gospodu L o et s c h u jo odkazana v »Aidi« (Hhamphis) žal le premajhna uloga, da bi bil mogel že to pot izkazati svoje zmožnosti. Gospod N o 11 i je ohranil vso svežost svojega neizcrpljivega baritona in podal je Amo-nasra prav odlično.
V zakulisnem nastopu je razvila gospica Noi;mi ves kras svojega jasnega glasu. Prav povoljno jo podal gospod Polašek malo ulogo kralja.
Letnik XXVIII.
coskih in nemških povesti, ki nam kažejo lepoto sv. katoliške cerkve in bi tudi Slovence utrjevale v verskem prepričanju. Sveta dolžnost vseh naših dobrih pisateljev pa je, podpirati odbor Mohorjeve družbe, ki je prava krušna mati slovenskemu ljudstvu.
Kakor drugod so se jele tudi pri nas širiti raznovrstno k^ižice, celo po socijalnih demokratih in protestantih, ki so nevarne veri in čednostnemu življenju. Naša dolžnost je, da temu nasproti izdajamo dobre knjižice in priskrbujemo ljudstvu vedno več dobrega beriva. Skrbeti moramo v prvi vrsti zopet za dobro povesti. V tem nam naj bi bili vzgled katoliški N^mci v Švici, ki so zasnovali svojo »Zehn-pfennigbibliothek«, ki je v kratkem času svojega obstanka izdala že nad 200 snopičev in za neznatno ceno podala ljudstvu spise najboljših katol. ljudskih pisateljev. Nam bi ne bilo treba začenjati novega podjetja, ampak zbirka povesti iz »D o m o 1 j u b a« bi se lahko razširila in imeli bi koristno knjižnico v zabavo in pouk ljudstvu.
Treba pa je mej narodom širiti tudi knjižice, ki ga poučujojo v času primernih vprašanjih. Taka vprašanja so dandanes verska in socijalna vprašanja. Katoliško tiskovno društvo v M a r i b o r u je izdalo več poljudnih spisov kanonika dr. I. Križaniča. Katol. politično društvo v Ljubljani pa je zasnovalo »Knjižnico za ljudstvo«. Naj bi se take zbirke nadaljevale; skrb vseh rodoljubov pa bodi, da so širijo med narodom.
Prav gorko pozdravljamo tudi »zbirko 1 j u d s k i h i g o r«, ki jih jo začela izdajati slov. kršč.-soc. zveza v Ljubljani.
Primeroma največ del v vsakem slovstvu se spiše za mladino. Že iz tega se spozna važnost mladinskega slovstva. Utisi, ki jih dobi mladina po prvem branju, so odločilni in tudi usodni. Zato pa morajo mladinski spisi b;ti tudi vzgojilni. Nikakor ne priporočamo s tem moralizovanja, ampak iz mikavno pisanih povesti morajo odsevati ideje, in povesti morajo ogrevati otroško srce in je vnemati za vse lepo in vzvišeno. Prvi slov. kat. shod je priporočil vsem pi-
Zbor je zadostoval, dasi smo zapazili nekaj nekorektnosti, ugajal je tudi orkester, ki je pod krepkim in vse pohvale vrednim vodstvom g. kap. Benišeka precizno proizvajal blesteči kras Verdijeve melodiški toli interesantne partiture. Kot scenična novost bodi konečno s priznanjem omenjeno živo in efektno slikanje, s kakoršnim je opremil in obogatil g. Waldstein kulisni inventar našega gledališča.
Grillparzerjevo »Sap h o« si je izbralo igralsko osobje dramatičnega društva v nastopno predstavo, ki je sledila kot druga letošnja predstava sinoči. Nedeljskemu občinstvu se s tem ni ustreglo in ne moremo le temu niti zameriti, če ni bilo uzadovoljeno, kajti opravičeno je zahtevati, da se mu nudi kaj za oko in pa njemu primerno za uho. »aapho«, stara ta igra iz Grillparzerjevih mladeniških dob, je pač lepo čtivo, ker je diči lepa dikcija, a poezijo, s katero hoče Grillparzer vplivati, si pri branju lepše iz-sanjamo, nego se moro na odru proizvesti. Naslovna uloga »Saphe« spada gotovo med najtežavnejše uloge, ker je ni lahko podati tako, da bi prišla v harmoniški umetniški sklad vznositost resno spoštovane grške pesnice z izbruhi človeško strasti, v katero pade, ko se seznani s Phaonom, in zavisti,
ko se uveri o istega ljubavni zvezi nasproti mladostni Melitti.
Gospa Danilova si jo prizadevala kar največ, da zadosti težavni svoji ulogi, in priznavamo, da je v svoji resni vnemi za umetnost podala vse, kar je mogla. Želeli bi le, da bi bila podala strast z umerjenejšim glasom in da bi ne bila nikdar pozabila, da igra vznešeno matrono. Prav zadovoljni'smo bili z gospico Riickovo, novinko našega odra. Nežnost Melittine prikazni je podala prisrčno, naravno in simpatično in zelo hvalimo, da je kot rojena Čehinja že pri prvem nastopu govorila slovenščino vzorno lepo.
Nov je daljo gospod Š t e I a n a c (Phaon). Tudi njemu je tekla slovenščina prav gladko in z zaupanjem pričakujemo, da nas uza-dovolji njegova igra na slovenskem odru; sinočna uloga mu jo dala priliko le za de-klamacijo in lo boro malo za igro. Mali ulogi sta bili pridoljeni gospici Ogrin-čevi in gospodu llousi, pogodila sta ju prav, kar je bilo posebno težko poslednjemu, ko jo moral zatijevati prirojeni humor in podjarmiti sc v resno ulogo.
sateljem, izdajateljem in učiteljem mladine posebno skrb pri izdavanju, zalaganju in razširjanju spinov za mladino. Zato so Be v koledarjih k a t o 1 i šk e g a t i s k o v -nega društva vsako leto ocenjevale knjige za mladino. Te ocene naj se zbero in v posebni knjigi izdajo. Nadaljujejo naj Be tudi v bodoče z enako natančnostjo. Vsi mladinoljubi pa naj se nanje ozirajo in mej mladino širijo odobrena dela. Z dobrimi vz-gojilnimi spisi za mladino se odlikujeta časnika »Vrtec« in »Angeljček«, zbirka »družbe sv. Cirila in Metoda« in »Kat. bukvarne« in Kosijeva »Zabavna knjižica«,— »P o m 1 a d n i glasi«.
G Rozman želi, naj tudi ta resolucija ne ostane samo na papirju. Da je družba sv. Mohorja »Naša dika in naš po nos«, zato smo hvalo dolžni Bogu, ki je ustanovo Slomštk-Einspielerjevo tako blagoslovil, hvala gre marljivim in požrtovalnim gg poverjenikom in pridnim pisateljem, ki naše delo podpirajo. Temu kot tajnik družbe dodajam prošnjo, da poverjeniki kakor pisatelji nadaljujejo domoljubno svoje delo za družbo. Kar se tiče v poročilu izraženih želja, jih bode odbor gotovo uvaževal in se zlasti potrudil, da poda udom kolikor možno leposlovnega berila.
G. trgovec T r e v e n izreče željo, da družba izda »Življenje svetnikov«. — Gosp. Koechler govori glede prevodov in pri poroča povesti. — G. Finžgar izraža več mislij o spisih za omikanejše kroge in podpori pisateljem. — G. Rozman odgovarja na razna vprašanja in nasvete. — Resolucija se sprejme brez prememb.
e) Izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev za ljudstvo in mladino. Poroča g. dr. Opeka:
Resolucija. Da dobi naše ljudstvo dovolj poštenega zabavnega berila in da se izlasti odrasla mladina po možnosti obvaruje pred vsem, kar je slabega in kužnega v slovenskem leposlovji — : priporoča II. slov. kat. shod, naj se poskrbi za posebno, izlasti stvarno dobro izbrano ter očiščeno, zelo ceneno izdajo slovenskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših in novejših. V ta namen naj se sestavi odbor veščih mož, ki slovensko leposlovje dobro poznajo in ki bodo po skupnih posvetovanjih vestno odbirali za tako izdavanje primernih spisov.
Motivi. Dva glavna motiva takemu podjetju sta izražena v resoluciji sami. Prvi: da dobi naše ljudstvo dovolj poštenega, zabavnega berila; drugi: da se izlasti odrasla mladina po možnosti obvaruje pred vsem, kar je slabega in kužnega v slovenskem leposlovji. — Da naše ljudstvo rado bere, tega ni treba povdarjati; da izlasti rado bere pripovedne stvari, to vemo vsi, a da smo baš s te vrste berilom velikokrat v zadregi, kadar ga treba bodisi priporočati bodisi deliti med narod, tega tudi ni tajiti. Družba sv. Mohorja res da podaja našemu ljudstvu obilo lepega čtiva — toda pripovednega, zabavnega premalo, da bi se narod ne oziral še po drugih knjigah, recimo posebno v dolgih zimskih večerih. Kaj naj mu damo torej potem v roke?
Narod zahteva povestij. Toda lepih starih povestij »o treh kranjskih bratih«, o »Svetinu«, »o žalosti in veselju« itd. že skoro več nimamo ; novejše imamo, a niso vselej čiste. In da bi tudi te čiste bile in da bi tudi one starejše še imeli : v taki množini jih niimamo, kot bi bilo želeti. Farne knjižnice bodo nekaj odpomogle. Res. Toda : kaj bodete pa dali v farne knjižnice ?
Baš radi njih se resolucija jako priporoča. Starejših naših pisateljev alla Cigler, Andrejčkov Jože itd. si že ne bodo mogle nabaviti, ker jih ni; novejših pa kakor Jurčič, Stritar itd. ni devati takih vanje. — Če pa bi imeli posebno cenene zbirke, bi se vsaka knjižnica lahko dobro t. j. s številnimi izvodi založila z zabavnim berilom.
Izlasti velike važnosti pa je taka zbirka: dalje radi mladine . . . Vzemimo: učečo so mladino, dijake. Vsak pozna dijaško manijo nabavljati si klasike in izposoje-vati si jih medsebojno in prebirati jih. — Kakoršno torej dijak dobi, tako kupi, tako bere. Vsi pa poznamo toliko vsaj naše novejše klasike, da vemo, da ni vse, kar je v njih, za dijaka . . .
Z zbirko bi se odpomoglo :
a)	nravstveno, b) gmotno — prihranilo bi se dijaku po kak novčič.
Organizacija, a) Podjetje bi moralo prevzeti .kat, tiskovno društvo" ali lastništvo »Dom in Sveta".
b)	Le-to bi moralo pred vsem poskrbeti da bi odkupi pravico ponatiskovanja tam, kjer je tega še treba.
c)	Pod nadzorstvom gori omenjenega odbora, kateremu naj bi načeloval poseben urednik — naj bi se izdajalo v snopičih, morda perijodično — tako kakor je bila svoj čas „Ljudska knjižnica".
d)	izdaja naj bi bila čedna — v kolikor mogoče ekonomična da bi bila vsa stvar ce-neja.
Tajnik Rozman da pojasnilo glede ponatisa družbenih spisov. Resolucija se sprejme. V pripravljalni odbor se izvolijo gg. prof. Kržič, dr. Opeka in Fr. Finžgar.
Resolucije se nato sprejmo tudi v III. branju. Poročevalcem na sklepajočem shodu se izvoli dr. Opeka, njegovim namestnikom učitelj N o v a k. — Ob 4. uri zaključi g. predsednik delovanje odseka.
dobili pogum, ki, sklicujoč se na svoje versko prepričanje, niso vsprejeli dvoboja. Tudi avstrijski episkopat je že storil svojo dolžnost. Mi pa mirno gledamo, kako se širi ta bolezen. Naši prijatelji miru, ki hočejo spraviti Kriigerja s kraljico Viktorijo, nimajo toliko poguma, da bi odločno nastopili proti temu zlu. Tako pa silijo najslabeji elementi v ospredje . . .
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. septembra.
Politični pregled.
v Ljubljani, 24. septembra
Pacale o bodoči taktiki čeških poslancev. V kutnogorakem češkem listu pri-občuje bivši češki poslanec Pacak sledečo izjavo: Izdali ne bomo nikakega tajnega načrta, ako povemo, da se češki poslanci ne bodo ozirali ne na desno ne na levo, marveč zastopali le politiko, ki je potrebna v blagor češkemu narodu in ki njegovim sovražnikom ne bo pripomogla do zmage. To 8 3 češki poslanci vedno izjavljali in tudi novi poslanci bodo imeli pred očmi le interese svojega naroda. S tega stališča bomo presojali nove volitve v drž. zbor. Menimo tudi, da volivci ne smejo dati svojim zastopnikom nikakih navodil, posebno pa ne glede obstrukcije, zahtevati smejo samo, da njih zastopniki odločno zastopajo njih program. Poslancem je treba pustiti popolno proste roke, da smejo porabiti orožje, kadarkoli se jim zdi zato primerna prilika. Politika proste roke je sedaj nujno potrebna. — Ta izjava se lahko tolmači tudi tako, da bodoči češki poslanci ne računajo več brezpogojno na obstrukcijo.
Nemški posredovalni jezik in Čehi. Z znano zahtevo radikalnih nemških kolovodij se sedaj zopet obširno pečajo razni češki listi. Vsi se strinjajo v tem, da nam je absolutizem v narodnostnem oziru skrajno nevaren, (no, nevaren je tudi v mnogih drugih ozirih posebno pri nas na Kranjskem) ker bi se nemško-liberalna birokracija takoj udala zahtevi po nemškem posredovalnem jeziku. Mažari bi v tem slučaju gotovo ne ugovarjali, saj so jim avstrijski Slovani itak trn v peti. »Nevarnost nemškega posredovalnega jezika, piše »Hlas Naroda«, je mogoče preprečiti le potom delavnega parlamenta. V zbornici moremo mi poleg popolne ravnopravnosti vseh narodnostij nasproti nemškemu posredovalnemu jeziku zahtevati naravnost uvedbo češčine kot posredovalnega jezika v deželah češke krone«. — Češki listi torej priznavajo nujno potrebo delavnega parlamenta, toda najprej treba, da se to doseže. Nemci se pa tako dolgo ne udajo, dokler se ne ugodi vsaj njih zahtevi po posredovalnem jeziku, ki de facto že obstoji. Treba bo torej najti nekak izhod iz te zagate, ker sicer ni misliti na delavnost parlamenta.
»Pesti Hlrlap« proti dvoboju. Imenovani list objavlja v predzadnji številki članek v zadevi dvoboja, ki bi se ga ne sramoval noben katoliški list. Piše namreč: »Epidemija dvoboja kaže, da tu še ni prave religijoznosti, kajti religijozen človek se ne more biti. Ta epidemija pa tudi kaže, da tu ni prave demokracije, ker »mož ljudstva« ne zahteva nobene druge časti, nego milijoni delavnega ljudstva. Epidemija pa je konečno še dokaz, da je izumrlo vsako pravno čustvo ter vsaka morala. V Avstriji, kjer dvoboj ni bil nikdar epidemiški, so se že davno jeli gibati proti dvoboju. Odlični parlamentarci so se izjavili opetovano, da se ne marajo dvobojevati. Uradniki in sodniki visokih vrst so odločno odklonili zahtevo po dvoboju. Da celo častniki so v zadnjem času
t Einonik dr. Frančišek
Lampe.
. .....*
Neizmerna izguba je zopet zadela naš narod. Jeden najboljših njegovih sinov, kanonik dr. Frančišek Lampe, je danes po sedmi uri zjutraj umrl. Kakor blisk se je širila pred nekaterimi dnevi po vsej domovini žalostna novica, da je nevarno obolel. Povsod si čul le jeden glas: Bog nam čuvaj dr. Lampeta! Mnogo se je molilo v ta namen. Prijatelji in častilci so se ga spominjali v molitvah, vzlasti duhovni pri sveti maši, dobre šolske sestre, katerim je bil pokojnik vzoren duhovni voditelj, so dan za dnem darovale sv. obhajilo v ta namen, sirotni dečki Marijaniški so neprenehoma v kapeli pred Najsvetejšim prosili zdravja svojemu dobremu očetu, ki jim je tako ljubeznjivo oskr boval toliko let kruha in nauka. Zdelo se mi je, kakor da bi poslušal lačne vrabiče, vržene iz toplega gnjezda, ki čivkajoč prosijo pomoči . . .
Zastonj! — Ni bila volja božja! Kanonik dr. Lampe je dozorel za nebesa, zato ga je Bog vsemogočni poklical k sebi. Njemu, ki je Gospodar življenja in smrti, klanjamo se v teh trenotkih nepopisne žalosti, ko preživo čutimo udarec, ki je zadel naš narod. V najboljših letih — bil je rojen leta 1859 — nam je preminul naš vzornik, naš ponos, naša nada! Koliko bi bil še storil s svojim bistrim duhom, s svojim ljubečim srcem, s svojim, dejal bi, noč in dan tekočim peresom, s svojim vsestranskim znanjem in delovanjem, ako bi bil še ostal v naši sredi!
Žal, da je precenjeval svoje sla botne telesne moči. Oddiha pokojnik ni poznal. Od štirih zjutraj do 10. ure zvečer je bil pokojnik, odkar sem ga poznal, in to že od četrte gimnazije, vedno pri delu. Neprestan delavnik je bilo njegovo kratko, na delih tako bo gato življenje. Opozorjen, naj pazi na svoje slabotno zdravje, dejal mi je ob neki priliki: »Prijatelj, jaz imam le malo časa odločenega za delo, zato mo ram hiteti« ... In hitel je in prihitel tako nenadno v koščeni naročaj smrti.
Praznina je velika, katero ostavi za seboj; treh delavnih in velesposob-nih mož bo treba, da ga bodo name-stovali v vseh njegevih započetih delih. Povsod, kjer je bilo treba delati, je bil pokojnik prvi na mestu; na polju znanstva in lepih umetnosti, v vinogradu duhovnega pastirstva, na vrtu delavne krščanske ljubezni, vsepovsod je bil pokojnik mej prvimi. Za vse, kar je svetega, dobrega in lepega, navduševal se je z žarnim srcem in deloval z orjaško vztrajnostjo.
Sedaj je mrtev, a v Bogu vsesve-tem, vsedobrem in vselepem gleda spol-njeno hrepenenje Bvojega duha po znanji in koprnenje svojega srca po ljubezni.
Odpočij se od premnogih trudov, prijatelj dragi, v Bogu, narod slovenski pa, katerega si tako iskreno ljubil in za katerega blagor in napredek si tako neumorno deloval, ohrani Te hvaležen na veke zarisanega v zlati knjigi svojih najboljših mož!
Pogreb f kanonika dr. Fr. Lampeta bo jutri, 25. t. m. ob 5. uri pop^ne iz Marijanišča.
Mesto venca svojemu večletnemu I. podpredsedniku dr. Frančišku Lampetu je »Slovenska Matica« podarila predsedništvu
»Marijanišča« v podporne namene znesek 25 kron.
Cesarjeva 701etnica je bila med šolskimi počitnicami. Zato je naučno ministerstvo odredilo, da morajo vse šole posle-dobno, najpozneje do 4. oktobra primerno praznovati cesarjev 70. rojstveni dan.
Oaebne vesti. Deželni šolski svet je priznal naslov »profesorja« rednima učiteljema na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju gg. dr. Jakobu Žmavc in dr. Josipu Tominšek. — Profesor g. dr. Josip Jenko je z II. državne gimnazije v Ljubljani premeščen na gimnazijo v Novem mestu. — Premeščen je definitivni učitelj gospod Leopold Potreb in iz Kostanjevice v Radeče.
G. prof M Pleterinik je po 371et-nem vspešnem delovanju stopil v pokoj in bil tem povodom odlikovan s Franc Josipo-vim redom. Včeraj je g. ravnatelj S e n e -k o v i č vpričo zbranega profesorskega zbora odlikovancu slovesno pripel na prsi cesarjevo odlikovanje. G. ravnatelj je v svojem nagovoru naglašal dične lastnosti g. slav-ljenca in njegove zasluge na slovstvenem polju, za kar se je g. Pleteršnik ginjen zahvalil. Poklonila se je gosp. slavljencu tudi posebna deputacija učencev iz višjih razredov.
Pozor volivci pete skupine v Ljubljani! Mestni magistrat ljubljanski je v svrho sestave imenika vseh v občnem volilskem razredu opravičenih volivcev razposlal hišnim gospodarjem ozir. njih namestnikom posebne pole, da se v iste vpišejo in popišejo vsi samopravni avstrijskidržav-ljani moškega spola, ki so končali 24. leto življenja. Po določilu § 3. ukaza ministra za notranje stvari z dne 23. septembra 1896 (drž. zak. št. 170) imajo delodajalci, kateri v svojih podjetbah dajejo opraviti delavcem in obratnim uradnikom, za bolezen zavarovanim po zakonu z dne 30. marca 1888 (drž. zak. št. 33) in službo-dajalci, kateri dajejo v domači službi ali v kmetijskih obratih opravilo poslom, delavcem in obratnim uradnikom, dolžnost po opravljenem razpisu občnih volitev v do-tičnem volilnem okraju občnega volilskega razreda na poziv župana v roku 8 dni vse pri njih že vsaj šest mesecev opravilo ima-joče osebe moškega spola, katere so avstrijski državljani, ter so dokončale 24. leto življenja, zglasiti pri županu kraja, kjer imajo opravilo, in pri tem dati na znanje ime in starost opravilo imajočih oseb in pa čas, kdaj so one stopile v opravilo. Izpolnjene pole je in zanesljivo do 3 0. septembra t. 1. vrniti mestnemu magistratu.
Učiteljske premembe na Kranjskem. Imenovani so: g. Ivan Kremžar za nadučitelja v Št. Vidu, gospod Matevž Jenko za učitelja v Dolih pri Litiji, č. g. Ivan Mlakar za kateheta na mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, g. Jakob Slapar pride na šolo v Krško, g. Alojzij Potočnik v Žabnico, g. Fran Borštnik v Tržič, Tomaž Petrovec v Polhov Gradec, g. Fran Cerar v Sostro, gdč. Ema Žerjav v Presko, gdč. Iledvika Malovrh na Ježičo, gdč. Pavla Gecelj v Radeče, g. Josip Čerin za nadučitelja v Toplice pri Zagorju, g. Jernej Černe za nadučitelja v Šmartno pri Litiji, gdč. Marija Škrjanec v Zagorje, g. M. Markovšek v Ljubljano.
Avdijence pri prihodu cesarja v Gorico. Njegovo Veličanstvo bode delilo splošne avdijence ob Svoji navzočnosti v Gorici. Oglasiti se je za avdijence v kabinetni pisarni, kjer se sprejemajo tudi prošnje na cesarja od 26. do večera 28. septembra. Dne 30. sept. odpotuje cesar iz Gorice.
Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto, razdelili se bodo tudi letos dohodki različnih ustanov med potrebne in za službo nezmožne uslužbence avstrijskih železnic. Pogoji, pod katerimi je vložiti prošnje na generalno ravnateljstvo, izvedo se pri tukajšnjem načelništvu postaje na južnem kolodvoru.
Schwegel konzul v Chicagi. »Amer. Slovenec« poroča, elanje vočfstvo avstro-ogerskega konzulata v Chicagu prevzel sorodnik našega barona Schvvegla, dr. Janez Sclnvegel, rojen v Gorjah na Gorenjskem v
1. 1875. Schvvegel se je šolal na dunajskem Terezijanišču, od 1892—1897 pa na orijen-talski akademiji. Doktorjem prava je bil promoviran v Inomostu. Od vojakov na Tirolskem je kot rezerni poročnik postal lansko leto konzularni atašej v Chicagi in sedaj je zasedel vodstvo tega konzulata. »Am. Slov.« pravi, da Schvvegel še ni pozabil materinega jezika, in trdi, da jo ostal vnet rodoljub in narodnjak. Te trditve pa bržkone ne bo lahko dokazati, ker je znano, pod čegavim nadzorstvom se je vzgojil mladi diplomat
Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je priznal dež. predsednik gosp. Jan. D a b n i k u , župniku v Toplicah.
Občni zbor ljubljanskega ognje-gasnega društva Včeraj dopoludne se je vršil v »Mestnem domu" izredni občni zbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. O tej priliki pokazal se je tisti terorizem naših magistratovcev, ki bujno cvete pri vseh volitvah in na katerega podlagi zabeležuje narodno-napredna stranka v Ljubljani svoje vspehe. No, včeraj so se tisti, ki hočejo na vsak način delati s terorizmom, korenito vrezali. Nič ni pomagalo, da so k občnemu zboru prostovoljnega ognjegasnega društva, torej k zboru mož, katerih naloga je tudi skrbeti za red ter se jim je skrb za red poverila celo ob zadnjem dohodu cesarja v Ljubljano, poslali magistratovci — dva policaja!! Nič ni pomagalo, da je načelnik Stricelj, oporoda župana Hribarja, sklical v soboto popoludne nepravilno sejo (k seji niso bili povabljeni vsi odborniki) ter je pri tej seji izključil šest takih članov ognjegasnega društva, ki so se dolga in dolga leta žrtvovali društvu in svojemu bližnjemu. Njegovo pismo o izključitvi na te može, s podpisi »Strice" in „Stric" je vzbudilo mej člani najprej občen smeh, včeraj pa upravičen odpor. Dolgo časa so ognjegasci zahtevali, da pride na mesto vežbatelja domač mož, ker je dosedanji vežbatelj Madjar. No, pristaši našega magistrata, ki silno rad pro-težira tuje moči, so se tudi sedaj potegnili za tujca in so hoteli z vsemi goraj imenovanimi sredstvi doseči svoj namen. Takoj ob otvoritvi občnega zbora je g. Stricelj za ta sredstva žel vihar. Ognjegasci so mu pokazali, da jim tudi firma župana Hribarja ne imponira toliko, da bi se ne potegovali za pravico. Soglasno je zagromclo pri otvoritvi: „Mi hočemo svoje izključene tovariše nazaj! Povejte vzrok, zakaj so izključeni! Naj pridejo k občnemu zboru, da se opravičijo, ako so sploh kaj naredili!" Dolgo časa se ni polegel vihar. Magistratni uradnik B a r 1 e je le pomnožil razburjenost z vsklikom: »Taka banda ne sme eksistirati!" Magistratni uradnik g. Barle je predlagal, »naj ostane vse pri ta starem in naj se dosedanji vežbatelj obdrži v službi." Načelnik Stricelj: »Pomislite možje, roko na srce! Kaj bi vi dejali, ko bi Vas kdo odrinil, kaj Vam je storil?" Brandstatter in Wertel: »Kaj so Vam pa storili naši tovariši, da ste jih odrinili iz društva? Zakaj niste dali včeraj roke na srce?!" (Viharno odobravanje.) G. Stricelj ni na to nič dejal ter je moral dati predlog g. Barleta na glasovanje. Predlog je skoro soglasno propadel in sedaj bode moralo ljubljansko ognjegasno društvo dobiti za vežbatelja domačo moč. G. Stricelj je debelo pogledal magistratna uradnika gg. Barleta in Kuklo ter dejal: »Sedaj bomo sprejemali nove člane! Buren protest je nastal ob teh besedah in kar vprek so se čuli klici: »Ne bo nič! Naš rezervni fond ne bo za mestno godbo!« Imenovanje novih članov je moralo odpasti. Gg. T o m š i č , Kovač Fr. in R e i s n e r so odločno zahtevali pojasnil glede izključenja svojih tovarišev. Pravega pojasnila niso dobili in g. Reisner je opozarjal na § 25 društvenih pravil, ki govori, da so mora član najprej pokarati. G. Din ter je protestiral proti izključenju svojih tovarišev, ker ni bil ves odbor skupaj in niso bili vsi odb. k seji povabljeni. Magistratni uradnik Kukla jo hotel nekaj govoriti, a ni mogel priti do besede. Zadušili so ga klici: »Ta nima nobene pravice ! On še ni nobene vaje delal z nami!" G. Po t o kar je dejal, da bi bilo pravil-nejše izključiti g. Leitgeba, ki se je udeležil sobotne seje, a pri vajah ni bil že jedenin-dvajsetkrat! Ognjegasci so zahtevali, naj se g. Leitgeb takoj odstrani. Nato so ognjegasci predlagali, naj se izključeni člani pokličejo
nazaj, ker niso ničesar zakrivili. Namestu, da bi g. Stricelj ustregel upravičenemu predlogu, je zaključil občni zbor. Razburjenje, ki je nastalo pri tem terori-stiškem nastopu g. Striclja, je nepopisno. G. Po toka r je dejal, da ta odločba gosp. Striclja ne zasluži druzega, kakor da mu zbor izreče nezaupnico. Ognjegasci so s krepkimi klici pritrdili govorniku. G. stricelj ima od včeraj nezaupnico članov prostovoljnega gasilnega društva na svojem hrbtu. Tega nezaupanja ga ne reši tudi županov Zanček, ki je takoj po zboru so pojavil pred »Mestnim domom« ter pobiral za svojega gospoda žalostne informacije. »Narod« bode morda zavijal, da je bila stvar naperjena proti slovenskemu poveljevanju. Vprašali smo včeraj ognjegasce, ti so zagotovili, da za slo vensko po veljevanje odločno
stoje, da pa kot možje ne morejo in nočejo prenašati terorizma magistratovcev. Mnogi se je lahko včeraj prepričal, kako se dejanski od strani naprednjakov česti »svoboda«.
Iz Kranjske Gore se nam poroča: »Kat. slov. polit, društvo« za radovljiški okraj je povabilo na prošnjo našega veleč. g. župnika, g. dr. J. Kreka, bivšega državnega poslanca, naj bi prišel ob priliki tudi k nam v Kranjsko Goro in nas poučil o zadevah, ki se tičejo posebno našega kraja. Kmalu po tretji uri predzadnjo nedeljo zbralo se nas je v vrtnem salonu g. Urbanija lepo število zastavnih mož iz Kranjske Gore, Podkorena, Sr. Vrha, Loga, Gojzda itd. V jedno uro trajajočem govoru pojasnil nam je vrli prijatelj ljudstva, da katoliški Slovenec ne more biti socijalnidemo-k r a t. Dokazi so bili tako jasni, nepobitni, prepričevalni, da smo strmeli, kako je sploh mogoče, da se dobe ljudje, ki verujejo brez vestnim judovskim in soc. dem. agentom. Zato pa je gorela v naših srcih le ena misel: »Mi hočemo ostati do zadnjega dihljeja zvesti veri Kristusovi, a ostati hočemo tudi vedno zavedni, pošteni Slovenci«. — Po dokončanem govoru, ki je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem, se je zborovanje zaključilo, ker se nihče ni oglasil k besedi. Zaman je namreč poživljal g. govornik, naj se prosto ogl asi vsakdo, če mu ni kaj jasno, ali če misli drugače. Zastonj smo iskali privržencev Kristanovih. Zato odločno protestiramo vsi zavedni možje iz župnije Kranjska Gora proti obrekovanju, da smo soc. demokratje. Ce se morda res dobi kaka izgubljena duša ob železnici, ne vemo; ali če je, ni naša. Konečno je bila soglasno sprejeta resolucija, katero je predlagal g. župnik Anton Žl. gar: Zborovalci na shodu v Kranjski Gori pritrjujejo resolucijam II. slov. kat. shoda ter poživljajo vse zavedne slovenske može, da se po njih ravnajo tudi v javnem življenju, osobito pa to spričajo ob volitvah s tem, da glasujejo za one slovenske kandidate, ki se zavežejo odločno zastopati svobodo cerkve, pospeševati avstrijski patrijotizem, in ne ustrašeno braniti teptane pravice preziranega naroda slovenskega. — Zborovanje se je zaključilo z mogočnimi živio-klici na papeža in cesarja.
O dogodkih v burski vojski je poročal v soboto zvečer v Tonhale številnemu odličnemu občinstvu iz Transvala došli g. Egon M o s c h e. Pričel je v svojem predavanju z bursko zgodovino o prvih naselbinah, o bojih z Afrikani in Angleži ter o postanku sedaj izgubljenih južnoafriških republik Oranja in Transvala ter potem jasno označil konečne namene angleške sleparske politike. Povedal je mej drugim tudi, da je bilo onih »desettisoč podpisov pretorijskih in johannesburških angleških podanikov« v peticiji na Chamberlainovo vlado za odpo moč proti »nasilstvu« Burov do cela izmišljenih in da v Pretoriji in Johannesburgu niti opaziti ni bilo one nevolje in ogorčenosti, o kateri so na dolgo in široko pisali angleški listi. Vojsko je pričela Anglija, ki je poslala na mejo večje število vojakov. Govornik je potem opisal prizor v seji »volks raada« v Pretoriji, ko je mladi angleški poslanik Krtigerju molče izročil ultimatum in Kriiger po kratki molitvi po soglasnem sklepu oddal odgovor: »Ako ne umaknete vojakov v 48 urah, pričnemo vojsko«. Po mestu in tudi po deželi se jo tiste dni govorilo izključno le o politiki. Predavatelj jo potem v kratkih potezah opisal bursko armado, njo
organizacijo, orožje, vaje, življenje v vojski ter sploh običaje mej burskim narodom. Potem je prešel na dogodke, ki jih je doživel sam v vojski kot bojevnik v nemškem oddelku, pri katerem je bilo več Avstrijcev, Ker je dogodke v bitki pri Elendslaagde opisal že v tukajšnjem uradnem listu, je prešel takoj na boje onega dela burske armade, ki je operiral na južno-oranjski meji in posebno pri Colesbergu in ki je zadal Angležem številno občutnih udarcev. Iz Bloemfonteina je odšel njegov oddelek zadnje dni decembra in se mudil v teh krajih nekako do srede februvarija letos, dokler so ni ves južni del bursko armade jel umikati proti severu Opisal je tu govornik način bojevanja ter lego posamnih krajev, obširneje pa boje, ki se jih je sam udeležil. Številnokrat so mu že frčale angleške kroglje preko glave, a do predzadnjega dne v tem kraju niso provzročile Burom nikakih izgub. Še le v zadnji bitki je bila usoda Burom nemila, ker so so jim Angleži znatno približali, in sta bda tedaj ranjena oba njegova tovariša na desni in levi. Govornik je v teh bitkah ujel tudi več Angležev, ki so menili, da so že blizu Pretorije. Tako so generali »farbali« izmučene vojake. S tega bojišča se je burska armada koncem februvarija jela umikati proti severu preko Wepenera, Ladibranda in Wmburga v Kronstadt, odkoder je 'bil govornik pozvan v Pretorijo, da sodeluje pri utrdbi mesta. S tem delom pa Buri, kakor znano, niso pričeli, ampak zasedli so Pretorijo v kratkem Angleži in zajeli tudi nemški oddelek ter ga potisnili preko portugalske mejo in pozneje poslali v Evropo. Sedaj je vojska končana, po preteku jednega leta je 300.000 Angležev »srečno« premagalo 50.000 Burov, katerih slavni čini, posebno pa ime v Evropo napotivšega se Krugerja, ostanejo neizbrisni v svetovni zgodovini. — Poljudni, z mičnimi dogodbicami ter zasluženo kritiko postopanja angleških oholežev dobro osoljeni poldrugourni govor gospoda Egona Moscheta je zaslužil ob koncu občno pohvalo.
Dirka slov kolesarjev se je izvršila včeraj popoldne ob najlepšem vremenu in ob navzočnosti številnih gledavcev. Pri vožnji juniorjev je bil prvi g. M. Reberski, član hrvat. kol. dr. »Slavjen« v 1 min., 55'/, sek.; prvak društva »Ilirija« za leto 1900/1901 je g. D. Rebek, ki je 2000 m = pet krogov prevozil v 3 min. 47J/. sek. — Pri tretji vožnji je izšel zmagovalec g. Iv. Rib nikar, član »Belgrada«. — Za prva-štvo zveze slov. kolesarjev so tekmovali gg. J. Gotthard (»Ilirija«), A. G r a s s i in A. Speil (»Ljubljana«). Ker pa nihče ni prevozil v osmih minutah, bo konečno odločil odbor. — Dalje so izšli kot zmagovalci: V. Ferkovic, Iv. Ribnikar in D. Rebek. — Prvak »Ljubljanea je g. A Speil. — Pri handicapu je bil prvi g. V. Ferkovic.
Občni zbor »zveze slovenskih kolesarjev" se je vršil včeraj dopoldne. Iz poročila odborovega posnemamo, da je v zvezi 8 društev z 222 člani, da je sedaj urejenih 29 postaj in bilo izdanih 264 legitimacij. Dohodkov je bilo 1482 K 51 vin., stroškov 1311 K 61 v., imetje znaša 1226 K. V odbor so bili izvoljeni: Rud. Vesel načelnik, Fr. Gombač, Iv. Dražil namestnika, Jan. Gogola tajnik, Art. Jakše, Iv. Frelih blagajnik, Jos. Maček, Jan. Devčič in Aleks. Gotzl, odborniki. Prihodnji občni zbor se vrši v Celju.
Našim sadjarjem. Že predzadnji teden smo od g. V. Rohrmanna prejeli daljši članek o letošnji kupčiji z jabolki. Ker zaradi pomanjkanja prostora članka ne moremo objaviti v celoti, povzamemo le nastopno: Letos je sadno drevje v naši in sosednih deželah jako obrodilo. Žal, da navadnih jabolk za mošt ni mogoče spraviti v denar. Na Virtemberškem, Bavarskem, Ile-senskem, v Renski Palaciji, Švici, Belgiji in na Francoskem je sadno drevje, osobito jabolka, tako obrodilo, da naše sadje no more tekmovati, ker je cena na Virtemberškem nenavadno nizka. Ko bi naši sadjarji hoteli jabolka pošiljati na Virtemberško, dobili bi komaj 100 gld. za vagon. Kaj torej s sadjem ? Najžlahtnejša jabolka naj sadjarji skrbno o b e r e j o. Taka skrbno obrana in na zračnem prostoru shranjena jabolka mogoče je spraviti v denar. Jabolka pa morajo biti sortirana. Sicer pa sadjarji no morejo druzega, nego napravljati jabolčnik iz dozorelih
kislih jabolk. Sladka jabolka niso za jabolčnik, ampak le za krhlje.
Ljubljanske novico. Orožnikov v Gorico je včeraj in v soboto odpotovalo preko Ljubljane okolu 100. — Umrl je delovodja J. Verbič, katerega jo v soboto povozil na drž. kolodvoru dolenjski vlak. — U1 o m v Š v i c a r i j o. V Švicarijo je ulo-mil neznan tat ter se v kleti spravil na buteljke vina. Zasledila sta ga kuharica in hlapec. Tat se je vrgel na hlapca ter ga podrl. Tat je ušel skozi okno in vzel seboj dve buteljki. — Povozil je nek artilerist 12 letnega šolskega dečka J. Podržaja. Deček je poškodovan na rokah. — Po nedolžnem radi tatvine prijeta je bila Ivana Klemen. Deklica je služila pri Miklavcu, kjer so jo obdolžili tatvine. Sredi noči iz postelje je bila aretovana. Ivana Klemen je bila nedolžna, kar jo je tako bolelo, da je — zblaznela. Iz zapora je deklico rešil njo bivši gospodar g. dr. Gregorič.
Dušljivi kašelj je jako razširjen med otroci v občini gorjanski. Od 200 obolelih otrok jih je 15 umrlo. Bolezen se širi tudi po Bledu.
Očetovska ljubezen. Včeraj popoldne je mej postajama Žirovnica-Javornik na Gorenjskem pal z vlaka neki otrok. Oče, ki jo zapazil nesrečo, ni pomišljal dolgo, ampak je skočil za svojim otrokom z vlaka. Otrok je nekoliko poškodovan, oče pa nič.
Primorske novice. Cesarja bodeta i> spremljala v Gorico ministerski predsednik • pl. K o r b e r in generalni adjutant grof j P a a r. — O vipavski železnici izvedo ugodne podrobnosti o priliki cesarjevega dohoda v Gorico. Tako so obljubili na Dunaju grofu Alfredu Coroniniju. — Ministerski predsednik je imenoval okr. komisarja Rud. L;b-mayerja in Filipa pl. Reinleina namestni-škima tajnikoma za Primorsko. — Sodnij-skim pristavom v Podgradu v Istri je imenovan Rudolf Perndanner.
Nesreča na ptujskem polju. V soboto jo vlak povozil na ptujskem polju 52-letno Jero Hiti. Ponesrečeno so kolesa prerezala v dva dela.
Stare poštne znamke bodo imele veljavo samo še do 30. septembra.
Tatvina. Neznan tat je v petek po noči ukradel dva purana Antonu Zgoneu, mitničarju na sv. Petra cesti št. 54. Purana
sta imela peruti postrižene.
*
* *
Nova iznajdba na polju elektrike. Gg. Planinšek in Ileitler na Dunaju sla iznašla praktičen način, da pri elektriški železnici ni treba žic nad progo, ampak da gonilna moč tečo paralelno izpod cestne proge. Električni tok se pojavi še - le, ko prido na progo primerno konstruirani voz elektriške železnice, na navadne vozove in ljudi pa ostane tok broz vpliva.
Čebelice namestu golobov. Na Angleškem so pričeli rabiti čebelice namestu golobov pismonoš. Poročilo se napiše na mal papir mikrofotogralskim potom. Ta papirček se prilepi na čebelico in tako opravlja izučena čebelica mnogo bolje posel pismo-noše, nego golob. Za vojno so ti poskusi sosebno važni, ker se čebelica s pismom n© more tako lahko ujeti, kakor golob.
Vse bolezni ozdravljive! Slavni hrvatski inženir elektrotehnik Nikola Tesla, ki živi v Ameriki, je iznašel senzacijonelni izum. Iznašel je posebne aparate, iz katerih toke 500.000 volt napetosti napelje na človeško telo in tako zamori vso kali bolezni v telesu. Stroj se imenuje »Tesla Oscilator« ter ga sedaj poskušajo nevvjorski zdravniki, pri katerih dela baje čudeže. Na ta način se po Teslovem zagotovilu ozdravi jetika, rak in mnogo drugih bolezni, ki so bile dosedaj skoro neozdravljive. Kakor je znano, zadošča 800 volt elektriko, da človeka umori, a Amerikani pravijo, da je Tesla znašel poseben način, da v človeka brez škodo spravi zgoraj označeno množino. Da bi bilo le ros !
Telefonska in brzojavna poročila.
>Celoveo, 24. sept. Knezoškof dr. iann je imenovan tajnim svetnikom ce-j sarjevim.	'
Dunaj, 24. sept. Cesar je podelil perzijskemu šahu in velikemu vezirju veliki križ reda sv. Štefana,
Dunaj, 24. sept. Bivši poslanec monsign. Scheicher je na prigovarjanje vodstva krščansko socijalne stranke prevzel kandidaturo.
Dunaj, 24. septembra. (C. B.) Perzijski šali se je danes dopoldne odpeljal v Budimpešto.
Brno, 24. sepi. Nemški liberalec vitez VVieser je bil včeraj vnovič izvoljen županom. Objednem ga je imenoval občinski svet soglasno častnim meščanom.
Madrid, 24. septembra. Umrl je znani španski general maršal Martine z C a m p o s.
Bruselj, 24. sept. Iz Mongolije dohaja poročilo, da so Kitajci umorili osemdeset redovnikov. Umrli so za groznimi mukami.
Bruselj, 24. sept. Kriiger se stalno naseli v Haagu. Nizozemska vlada ga v sprejme z vsemi častmi, ki pristojajo predsedniku republike.
London, 24. septembra. Do 15. septembra so izgubili Angleži v Južni Afriki skupno 40.080 mož, mej temi 1782 častnikov.
Odbor ,,Slov Matice" naznanja žalostno est, da je njegov večletni ud in društveni I. podpredsednik, prefiastiti gospod
dr. Frančišek Lampe,
stolni kanonik, konz. svetnik, Povnatalj j.MapijeniSSa", unednik Sasopisa „Dom in Svet", i. t. d.
umrl danes zjutraj v 42. letu svoje dobe.
Matičin odbor prosi vse svoje diuštvenike, da bi se udeležili pogreba, ki bode v torek dne 25. septembra t I. ob petih popoldne iz »Marijanišča" na pokopališče pri Sv. Krištofu.
V Ljubljani dne 24. septembra 1900.1 I- P.
Kdor želi imeti cenega in pristnega
Vojska na Kitajskem.
Berolin, 24. septembra. Iz Shan-ghaja poročajo 22. t. m.: Danes je došel sem vrhovni poveljnik grof Walder-see. Vsprejelo ga je častništvo mej narodnih čet. na čelu mu angleški general in nemški poslanik.
Shanghai,	24. sept. Kitajski viri
zagotavljajo, tla	se cesar in cesarica ne
vrneta v Pekin,	ki so ga omadeževali „ barbari."
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
naj se blagovoli obrniti za eeno in vzorec na podpisanega, kateri bode naročila točno in hitro zvrševal.
Z odličnim spoštovanjem
848 5-1 Jakob Eškinja
Biograd na moru, Dalmacija.
J j Cas opa-£ ! zoran ja	Stanje l»ro-metra T trnu.	Tempe-\ r»tar» j po j Cflzijg	Vetrori	Nebo	Si . ;»! •s- E * »
i 2 9 zvec.	743 4	| 15 6	sl. svzh	jasno	
2g j 7. zjutr. 2. popol.	743 8 742 4	11-5 1 212 1	sl. jj^zh sl. jug	megla jasno	0-2
23| 9. TV9I?	742^	14 4	sl. sžah.	jasno	
• »juti. 2. popol.	7414 738-9	85 20-1	sl. jvzh sl. svzh.	megla jasno	00
" -----J""	oui/UlC II-*, XJUiUia.it;. JlO o .
Srednja temperatura nedelje 15 8", norinale: 13 8
Čedno pritlično stanovanje
obstoječe iz treh sob, prednje sobe, kuhinje in drugega potrebnega je oddati s 1. novembrom t. 1. Stanarina 250 gld. Lega prijetna in zračna.	841 3-2
Več pove upravništvo »Slovenca-.
Sprejmem takoj pridnega, krepkega dečka, starega 14 do 18 let, kot
učenca
za mesarski obrt. Ljubo bi mi bilo, ako bi imel že kaj pojma o tem obrtu..
Ponudbe naj se glasč na upravnišho »Slovenca., ali pa naj dotičnik tamkaj poizve moj naslov ter te potem osebno do mene obrne.	834 3 — 3
XXXXXXXXXXXXXXX3
g Nikaka skrivnosi
Katoliško tiskovno društvo naznanja prezgodnjo smrt svojega večletnega, vrlo delavnega odbornika prečast. gospoda
dr. Frančiška Lampeta
kanonika, kn šk konaistorijalnega svetovalca, profesorja boiro-slovja, vodja Marijanišča itd,
kt je po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal danes 24. septembra 1 100 ob 7V4 uri zjutraj, 41 let star.
Pogreb bode dne 25. septembra ob petih iz Marijanišča tako, da se v stolni cerkvi vpričo mrliča opravi o male bilje in se potem truplo rajnega nese k sv. Krištofu za pokop.
Slovesna sv. maša z biljami bo v stolnici dno 26. septembra 1900 ob o. uri.
Bodi pokojnik v molitev vsem priporočen!
V Ljubljani, dne 24. septembra 1900.
Spiritni laki,
za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske uliee.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 4
m m
Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzi) Grebene
V Trstu 792 (20-8) Ulica Torrente št. 30, 32, pooblaščena Javna tehtnlea ln trgovina s prašiči ln domačimi pridelki.
i ♦
i ♦
♦
Učiteljica na glasoviru,
Marija Zottman, stanujoča v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. II, spodaj, se priporoča aa podučevanje. Pričenja tudi vsak čas učni kurz.__ 838 2_2
Hiša je na prodaj,
pritlična, zidana, z opeko krita, s tremi sobami, kuhinjo, shrambo za jedila in kletjo. Je v najboljšem stanu ter stoji ob državi j cesti in sredi velicega, obzidanega vrta. Zraven je drvarnica, kolnica in dober vodnjak. Cena zmerna; proda se takoj. Hiša je primerna za kakega umirovljenega gospoda.
Oglasiti se je pri g Emanuel Fux-u v Metliki št. 129, Dolenjsko. 830 3-3
845 3-1
849 1-1
Stolni kapitelj spoštljivo naznanja, da je Vsemogočnemu dojadlo prečastitega gospoda
dr. Frančiška Lampeta
Lambergovega kanonika, kn,- šk. kon-zistorijalnega svetnika, profesorja bogoslovja, vodja Marijanišča, družbana raznih društev i. t. d.
po dolgi mučni bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti, 24. septembra 1900 ob 7'/4 dopoldne, v 42. letu Djegove starosti, poklicati v boljše življenje.
Pogreb bode 23 septembra lOOO, ob petih popoldne iz Marijanišča, Poljanska cesta 36, tako, da se bodo v stolni cerkvi vpričo mrliča opravile male bilje, in se bode potem truplo pokojnikovo neslo k svetemu Krištofu za pokop.
Slovesna maša z biljami bode v stolni cerkvi sv. Nikolaja 26. septembra 1900 ob osmih.
Hanjki se priporoča v molitev vsem prijateljem in znancem.
V Ljubljani, 24. septembra 19C0.
napraviti si vsakdo doma sam brez ^ vsake priprave in težave na|fineje li- J?
«§ kerje po francoskem zislemu s po- C# močjo ekstraktov, ki stanejo za napravo O po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, Q vermut, ruski pelinovec, češxi liker M M kimel po 80 kr.; s|;vovec, rum, češ- W
njevte, alaš, alpski liker po 85 kr. jr in konjak, benediktinec, chartreuse, w> plznski liker po 95 kr Razpošiljam
g*"* proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Riikavina,
££ 612 čo—33 Via Belvedere št. 23. w
li
II
SLOVENCI,
pristopajte k
„Naši straži"!
Razpis.
Razpisuje se v Smartnem pri Litiji
služba organista in občinskega tajnika
do 15 oktobra 1900
Plača letna lOOO K v gotovem denarji in prosto stanovanje
Prosilci naj so lepega nravnega vedenja, zmožni voditi večje cerkvene zbore in prav spretni v občinskem tajništvu
Nastop službe 1. novembra t. 1. ali vsaj do 1. januvarija 1901. Šmartno pri Litiji, dne 24 septembra 1900.
Ivan IS rez u 1! k a	Ivan Lavrn.cic,
žuPan'	dekan.

1
f|l5l2SaJj1
ISillSiiSliSli^-
E)0
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje pripuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
katekizem ali krščanski nauk
ki ga je založilo knezoškofijstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno
mali po 30 h, srednji po 64 h in veliki po 8« h.
Na debelo pa ga razprodaja edino le knezoškofijstvo ljubljansko, kije poskrbelo za to. d* ne dobe le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodnostlj, ampak da bo dajalo tudi gg. katehetom, ki bi katekizma več skupaj naročili, na vsakih 1(1 Iztlsov po 3 iztise namečka za nboSne učence.
Vsi izLisi katekizma, kar se jih razproda knjlgolržceni, imajo znotraj na platnicah prilepljen po en listič Te lističe naj gg. katehetje od učencev nabiraj.) ter naj je svoj čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en iztis dotičnega katekizma za ubožne učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve
Natančneja pojasnila glede dobave v večjih množinah daje na želj« gg. raz-prodajalcem kneaoškofijstvo ljubljansko.	'	344 2
Dno 21 septembra.
Skupni državni dolg v aotab ... .	97-05
Skupni državni dolg v srebru............96-85
Avstrijska zlata renta 4°/0 . . . . .	H6 15
Avstrijska kronska renta 4°,0, 200 kron . '.	97 60
Ogerska zlata renta 4°/0........114-75
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . .	90 70
Avstro-ogerske bančne df-lcice, 600 gld. .' ,'	1707 —
Kreditne delnice, 160 gld................656—
London vista .......... 242-__
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž velj	118-32
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini.........
Dne 20. septembra.
3-2°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 67„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . i"l„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/. ...
23-67 19 30 90-40 11-44
172 -161 50 195 — 93 60 142-50 252 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-—
Zastavna pisma ay. osr.zem.-krod. banke 4°/0 .	94-^0 Prijoritetne obveznice državne železnice . .
» » južne železnice 3c/0 .	317 —
» » južne žeieznice 5°/0 .	119 50
> » dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld.......392 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 36D-_
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42-75
Ogerskega » „ > 5 > .	2025
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 80
Rudolfove srečke, 10 gld.	62- —
Salmove srečke, 40 gld........170-__
St. Gendis srečke, 40 gid........19d' —
VValdsteinove sreike, 20 gld.......
Ljubljanske srečke....................47 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld." . . 274 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6070-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........798 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....112 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . ,	14!).—
Montanska družba avstr. plan......466-50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	4S6 —
Papirnih rubljev 100 ..................255 50
Nakup ln prodaja "ia
rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese ia vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E Si C IT
f., Wollzei!e 10 in 13, Dunaj,
66
2.
AT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih »tvar»h;
potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti iSJf naloženih glavnic, "SLS