Slev 8.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V LlDtlM V E januarji 1923.
Leto LL
NaroSalna i.jiii za državo SHSi
do preklica: a) po poSU веаебио Din II dostavljeni aa dom ■oaedao...... „ iz
sa inozemstvo:
meaeoni».......Dl<i t*
5 Sobotna izdaja: =5
t Jugoslaviji.....Din M
v inozemstva.....„M
№stinjrhir№hik88
as Cane lunaioussi
&aoetolpas :>eWaa тг»(а аЛ oglasi po Din. V— laDla.l-StV veliki oglasi nad 44 aa rt-Une po Dta.2 —■ peslaea <«& po Dia. S'—.
Fti ve4fem aerocU« mdiiI,
%
lehajn vsak dan izvsemM imdtijn in oneva po presolita ob S. mi rlotra).
_ _ Uredništvo je v Kopitarjevi allei itor. 6/Ш. RoToplal se ne vračajo; netrankirana plama aa se sprejemajo. Uredn. telet živ. 50, uprava, filv. 335.
Političen list za slovenski narod.
Oprava jo t Kopitarjevi al. 9. — Вадаа poštne aren. llabljanake «t. 090 aa оагобШм ia it 349 aa од1ам aagreb 39 011, a«rajev. 7ДО, pnrtfce ia «tasaj. 24.797
Ruski imperializem.
Decemberska številka ugledne »Revne de Genève- prinaša med političnim pregledom svetovnih dogodkov članek, čigar izvajanja so vredna, da jih kljub nekaterim bistva stvari nezadevajočim netočnostim kratko posnamemo.
Avtor ugotavlja, da tudi sovjetska Rusija teži na zapad. Carska Rusija je silila v Evropo pod slovanskimi nacionalističnimi gesli, sovjetska Rusija zasleduje nehote in podzavestno isti cilj pod geslom internacionalnega bratstva vseh »tlačenih in ponižanih«. Baltiške republike, ki se imajo za svoj obstanek zahvaliti po ruski revoluciji nastalemu brezvladju, stoje Rusiji na poti, da se ne more razviti njena trgovina po severnih morskih potih. Riga je Rusiji tako potrebna kakor svobodni izhod iz Črnega morja. Poljska je svoje meje raztegnila tako daleč na vzhod in si podvrgla milijone Ukrajincev in Belorusov, da je Rusija tam v položaj, v katerem je bila pred Petrom Velikim. Pravtako je Rusiji na poti romunska Besarabija. Z eno besedo, Rusija mora biti imperialistična, če bi sama ne hotela biti, po notranji življenjski sili.
Avtor se poprašuje, katere sile bi se mogle tej naravni ekspanziji postaviti v bran. Bolgarija? Na to še misliti ni. Ne samo to, da so zavezniki to deželo razorožili, Rusija mživa tam neizpremenjene globoke simpatije in Ukrajina je naravni posredovalec med Bolgarijo in Veliko Rusijo. Romunija? Njene nizke vojaške sposobnosti so znane, Besarabija pa je vsa za Rusijo iz proetih gospodarskih razlogov. Jugoslavija? Tu je jasno, da ne Srbi ne Hrvati ne bodo stali Rusiji na poti. Ravnotako ne Češkoslovaška, ta klasična dežela rusofilstva. Poljska? Ta ima sama s seboj preveč opraviti. Na Avstrijo in Ogrsko tudi ni računati. Nemčija? Ta komaj čaka, da jo Rusija reši jarma francoske nadvlade.
Resnica je, pravi avtor, da bi Evropa, ako bi se Rusija kdaj zares dvignila, v svoji današnji razdrapanosti bila napram njej tako brez moči kakor je bila za časa navalov Atile in Džingiskana.
Morebiti je ta sodba nekoliko pretirana, toda Evropa bo že sama skrbela, da se politično in gospodarsko sama tako desor-ganizira, da se misli »Revue de Genève« utegnejo v doglednem času uresničiti.
Mažarski oddelki prekoračili romunsko mejo.
Praga, 11. jan. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo, da je bil včeraj popoldne objavljen ofioijelno naslednji uradni komunike: V noči od včeraj na danes sta prekoračila dva mažarska vojaška oddelka v ozemlju pri Aradu romunsko mejo ter preiskovala v okolici ležeče kraje. En oddelek so presenetile rumunske patrole ter so je nato umaknil. Pri tem se je od mažarske strani nekolikrat ustrelilo. Že nekaj časa se opaža koncentracija mažar-skih čet na romunski meji. Vlada je pod-vzela korake, da se onemogoči obnovitev takih dogodkov. List »Adeverul« pripominja, da bo romunska vlada podvzela energične korake v Budimpešti v sporazumu z malo antanto.
Italija nabira dobrovoljce.
Rim, 11. jan. Vojaška oblast, ie razpisala nabore za dobrovoljce. Sprejemajo krmilarje, radiotelegrafiste, sem a 1'oriK te, bolniške strežnike, topničarjc in torpc-darje in končno pisarje.
Angleško brodovje v Sredozemskem morju.
London, 11. jan. (Izv.) »Morning Post« poroča, da je oddelek angleške atlantske mornarice, obstoječ iz 5 oklop-nic, 4 križar k, oddelka podmorskih čolnov in rušilcov, odplul včeraj iz Port-landa z določilom, da križari tri mesece v španskih vodah. Vojne ladje imajo s seboj za G mesecev munioije, da so oborožene za vsak slučaj.
Francosko-belgijske čete so vkorakale v ruhrsko ozemlje.
Francosko-betgijska nota Nemčiji. - Ostro nasprotstvo med Anglijo in Francijo. - Odpor Kemčije.
od enega belgijskega vojaškega oddelka, v smeri proti Essenu ter so ob 15. zasedle Oberhausen, Gelsenkirchen, Essen in Ra-tingen. Francoske edinioe obmejne komisije bodo tvorile v Porenju rezervo za posadko v ruhr3kem ozemlju.
125.00(1 REZERVNIH MOŽ PRIPRAVLJENIH.
Pariz, 11. jan. (Izv.) Kakor poroča »Newyork Herald«, se potrjuje v merodaj-nih francoskih vojaških krogih vest, da se bo pri vkorakanju v ruhrsko ozemlje uporabilo okoli 7500 mcž. Kot rezerva pa bo približno 25.000 mož pripravljenih v diis-seldorfskem trikotu in nadaljnjih kakih 100.000 mož pa v Porenju.
NEMŠKI POSLANIK ZAPUSTIL PARIZ.
Pariz, 11. jan. (Izv.) Nemški poslanik dr. Meyer je danes izročil vodstvo poslov nemškega poslaništva poslaniške-rau svetniku v. Hoschu ter odpotoval opoldne iz Pariza.
Berlin, 11. jan. (Izv.) Kakor poročajo listom od pristojne strani, se je vsled odredbe vlade danes dopoldne ustavilo do-bavlianje reparacijskega premoga.
ARETIRANI KOMUNISTIČNI
VODITEL.... Pariz, 11. jan. (Izv.) Komunistični voditelji Senart, 1 assot i a Jncob so bili včeraj aretirani v St. Quentinu v trenutku, ko so se vrnili iz Esoena.
Paril, 11. jan. (Izv.) Tekom včerajšnjega večera so bili nadaljnji komunisti aretirani radi delovanja v Franciji in deloma radi svojega delovanja, ki so ga izvajali zadnje tedne v zasedenm in nezasedenem ozemJju Nemčije.
ODPOR PREMOGOVNEGA SINDIKATA.
Pariz, 11. jan. (Izv.) »Echo de Paris* poroča, da moro odpor premogovnega sindikata samo pospešiti izvedbo francoskih načrtov.
London. 11. jan. (Izv.) Posebni poročevalec »Timesc v Diisseldorfu poroča k preselitvi premogovnega sindikata iz Esse-na v Hamburg, da more preselitev arhivov povzročiti Francozom velike težkoče.
ŽALNI DAN V NEMČIJI. Berlin, II. jan. (Izv.) Državna vlada je sklenila, da se prihodnja nedelj.i praznuje splošno kot narodni dan žalosti radi težke pravne kršitve, ki jo je povzročila Francija s protipravno zasedbo mirnih pokrajin Nemčije, nevpoštevajo"* mirovno pogodbo.
Berlin, 11. jan. (Izv.) Pri izročitvi j ODLOČNA DEMONSTRACIJA ANGLIJE.
Berlin, 11. jan. (Izv.) Uradno se poroča: Francoski poslanik in belgijski odpravnik v Berlinu sta predala včeraj državnemu zunanjemu ministru enako glaseči se noti, ki vsebujeta nastopno: Na podlagi po reparacijski komisiji ugotovljene neizvršitve, ki jo je zakrivila Nemčija pri izvedbi problema reparacij-ske misije v zadevi lesnih in premogovnih dobav Franciji, je z ozirom na določila §§ 17 in 18, dodatka 2 k oddelku 8 versailleske pogodbe sklenila francoska vlada poslati v ruhrsko ozemlje nadzorstveno komisijo, obstoječo iz inženirjev s potrebnimi pooblastili za nadzorovanje poslovanja premogovnega sindikata, za zagotovitev točnega izvrševanja po reparacijski komisiji določenega problema potom izdanih povelj temu sindikatu ali nemškim prometnim oblastem in za uporabo vseh ukrepov, ki so potrebni za izplačilo reparacij. Pooblastila te komisije se potrjujejo s priloženimi listinami. Nemška vlada se naproša, naj to sporoči prizadetim oblastem in jim izda potrebna navodila za natančno izpolnjevanje predpisov, ki jih vsebujejo.
Italijanska komisija je istotako sklenila, da pošlje svoje inženerje za sodelovanje v tej komisiji. Francoska vlada polaga važnost na izjavo, da ne misli sedaj na kakšno vojaško operacijo ali vojaško zasedbo. Francoska vlada pošilja v ruhrsko ozemlje enostavno samo komisijo iii-ženerjev in uradnikov, ki ima jasno označen namen,, skrbeti za to, da bo Nemčija izpolnjevala obveznosti, ki jih vsebuje versailleska mirovna pogodba. Francoska vlada pošilja v ruhrsko ozemlje samo za varstvo komisije in za zagotovitev izvedbe njenih navodil potrebne ëete.
V normalnem življenju prebivalstva se ne bo izvršila nobena izprememba in nobeno motenje. Prebivalstvo more delati dalje v miru in redu. Nemška vlada ima največji interes na olajšanju dela komisiji in na nastanitvi čet, določenih za njeno varstvo.
Francoska vlada računa na dobro voljo nemške vlade in vseh oblasti, katerekoli vrste naj bi bile. Ako bi se ukrepi uradnikov komisije in nastanjevanje spremlja jočih čet oviralo s kakršnimkoli manevrom ter ogrožalo, ali pa da bi krajevne oblasti povzroeile s svojo delavnostjo ali nedelavnostjo kakršnokoli zmešnjavo v materijelnem življenju ali v gospodarstvu ozemlja, se bo smatralo za edino potrebno uporabiti prisilne ali kazenske ukrepe.
NEMŠKI PROTEST. i
francoske in belgijske note glede ukrepov v ruhrskem ozemlju je izjavil zunanji minister dr. Rosenberg, da si državna vlada pridržuje pravico odgovora, da pa more že sedaj protestirati proti napovedani akciji, ker pomenja kršitev mirovne pogodbe in mednarodnega prava.
Francoske čete v Essenu.
Essen, 11. jan. (Izv.) Francoska konjenica in pehota z oklopnimi vozovi sta danes proti 6. zjutraj prekoračili mejo zasedenega ozemlja v Kettvvigu ter sta korakali v 2 ločenih kolonah proti Essenu. Od Muhlheima niso nobene fiete na pohodu.
Essen, 11. jan. (Izv.) Prve francoske čete so dospele danes ob 9.30 dopoldne semkaj.
Essen, 11. jan. (Izv.) Ob 2. popoldne so francoske čete zasedle notranje mesto.
Pariz, 11. jan. (Izv.) Agence Havas poroča uradno: Francoske čete v iakosti dveh pehotnih divizij in ene konjeniško divizije so danes zjutraj odkorakalo pod poveljstvom generala Henrysa in vrhovnim poveljstvom generala Dégoutté, spremljaue
Pariz, 11. jan. (Izv.) Londonski dopisnik »Matina« poroča, da bo imel angleški ! kabinet danes eno najvažnejših sej po vojni. Bonar Law bo stavil kabinetu tri vpra-I šanja: 1. Ali naj se protestira proti akciji Francije? 2. Ali naj Anglija pusti svoje čete nadalje v Porenju? 3. Ali naj ostane Anglija še nadalje zastopana v reparacijski komisiji, poslaniški konferenci in v drugih medzavezniških zastopstvih? V slučaju negativnega odgovora bo Anglija prekinilo zvezo s Francijo.
AMERIŠKI PROTEST: ODPOKLIC ČET.
London, 11. jan. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da tolmačijo v političnih krogih odpoklicanje ameriških čet iz Porenja kot protest proti francoskim ukrepom v ruhrskem ozemlju. Doznava se, da je predsednik Har-ding izdal povelje za odpoklic ameriških čet na «poročilo Francije, da prične z zasedbo ruhrskega ozemlja, k čemer se je Francija odločila kljub temu, da je vedela natančno, da bodo v tem slučaju ameriške čete odpoklicano.
ITALIJANSKI ZVEZNI NAČRT PROTf ANGLIJI.
Rim, 11. jan. (Izv.) >Tribuna< piše: Po odklonitvi italijanskega predloga od strani Anglije so navezane kontinentalne države druga na dnigo. Radi tega je italijanska vlada zasnovala novo rešitev v obliki združitve interesov velesil Francije, Italije in Belgije. Mogoče bi se mogla pritegniti tudi Nemčija k le j združitvi. Vstop Nemčije v to državno zvezo je odvisen od plačila določenega števila milijard na podlagi skupnega sporazuma o načinu plačevanja. Namen Italije je, nadomestiti medsebojno borbo s sodelovanjem evropskih narodov. Ta načrt se v Italiji sedaj izdeluje. Predpogoj pa je volja Nemčije za izpolnitev temeljnih obveznosti. Ako se posreči italijanski načrt glede sodelovanja kontinentalnih vlasti, bi se mednarodni od-nošaji preosnovali v izrečno evropskem zmislu.
LITVANCI ZASEDLI LAUGSZARGEN.
Memel, 11. jan. (Izv.) MemeJski list >Dampflx>te< poroča: Z ozirom na manifest, razširjen od velikolilvanske strani, je bil bivši deželni ravnatelj Lemonaitis imenovan za predsednika inemelskega ozemlja ter državni svet deželnega ravnateljstva razpuščen. Bržkone i regularne litvanske tolpe so zasedle mejo pri Laugszargenu v vzhodni Prusiji.
Heidekrug, 11. jan. (Izv.) Danes ob pol 6. uri zjutraj je zasedlo Heidekrug približno 400 Litvincev v civilu.
Memel, 11. jan. (Izv.) Danes dopoldne je proglasil vrhovni komisar obsedno stanje nad Meraelom.
Bogastvo ruhrskega ozemlja.
(»Rapport Dariacc.)
Anatole France je o pretekli svetovni vojni dejal: »Človek misli, da umira za svojo domovino, umira pa za industrijce.« če bi se imela svetovna vojna nadaljevati, Im šlo bistveno za iste interese. Zasedba ruhrskega ozemlja od strani Francije nima namreč samo namena iztisniti iz Nemčije reparacije, ampak v pn i vrsti polastiti se polagoma največjega železnega in premogovnega rajona v Evropi. Dokaz za to je pred-vsc-л takozvani rapport Dariac.*-
Pariška »Humanité«, 7. in 8. januarja, poroča o tem sledeče:
Predsednik finančne komisije francoske zbornice Dariac je dobil pred nekoliko meseci cd Poincaréja nalog, da prouči gospodarsko in industrijsko stanje Porenja. Njegovo poročilo je novembra meseca objavil »Manchester Guardian«. Francoski listi so ga vsled vpliva vlade zamolčali. Naravno — kajti ta dokument je služil vladi /o podlago zasedbe ruhrskega ozemlja in načrta izkoriščanja ondetnih naprav, ki sta ga izdelala Gosto in Taffanel.
Dariac izvaja, da ruhrsko ozemlje, oso-bito pa Diisseldorf, Duisburg m Ruhrort, tvori glavni vir nemške moči, ki se naslanja na ogromne množine železa in premoga ter njihovih derivatov. Tu je tudi sedež vseh nemških konzorcijev, ki vodijo eko-n-mično politiko celokupne Nemčije. Od 119 milijonov ton premoga, ki ga je tam Nemčija v enem letu producirala, jih je 115 iz Ruhra. Nemčija je destilirala 50 do 55 m il jenov ton tega premoga, od katerega зе je okoli 10 milijonov ton uporabilo za produkcijo svetilnega plina in okoli 45 milijonov ton v svrho produkcije 32 milijonov ton metalurgičnega koksa; od te množino pohaja iz Ruhra 25 milijonov ton. Subpro-dukti le destilacijo pa so dali okoli 500.000 ton anionijakovega sulfata in 400.000 Ion tera. Iz destiliranega tora pa se je produirai benool, fenol in drugi subprodukti, kateri služijo tovarnam za barvila, farma-cevtične produkte, parfeme itdL, ki dajejo Nemčiji v teh panogah prvenstvo v svetu.
Nasproti tem številkam so, pravi Da-riacov raport, številke franooeke industrijske produkcije naravnost smešne.
Premoga je producirala cela Francija predvojno 40 milijonov ton, danee pa samo 25 milijonov; koksa je proizvajala 3.500.000 ton, danes 774.000. Tera je producirala 800 do 400.000 ton, anronijakovegu sulfata 50 tisoč ton, jekla 4 do 5 milijonov ton. litega železa 5 do 6 milijonov ton.
Stran 2.
BEOVENEC, dne 12. januarja .1923.
Btev. 8.
Medtem pa je samo Stinnesov konsor« cij v ruhrskem ozemlju prcduciral: 18 milijonov 300.000 ton premoga, 4.5Q5.000 ton koksa, 129.000 ton tera, 59.000 ton anwn. sulfata, 2.600.000 ton jekla in 2.119.200 ton litega železa. En sam konsorcij!
Poročilo Dariaca pa ima še eno zanimive poglavje. Dariac namreč povdarja, da so ravno kemični subprcdukti ruhrske premogovne proizvodnje tisti faktor, ki v obliki umetnih gnojil vzdržujejo vse nemške poljedelstvo, kcjega naravna produktivnost čezdaljebolj pada. Krompirja se je n. pr. 1. 1913 v Nemčiji pridelalo 40 milijonov ton, 1. 1921 pa samo še 21. Poročilo ima tu oči-vidno namen opozoriti vlado na to, kako more Francija na Nemčijo pritisniti, da se ukloni reparac.ijskim zahtevam, ako Francija dobi kontrolo nad produkcijo umetnih gnojil, ki so za prebrano Nemčije tako živ-ljenskega pomena, da bi bila brez njih obsojena na glad.
Dariac se končno v tem poročilu bavi z načrtom, kako nemško kapitaliste prisiliti, da osnujejo skupno s francoskimi kon-aorcij v svrho eksploatiranja ruhrskega ozemlja.
To poročilo meče jarko luč na zasedbo tega ozemlja in na njen pravi namen.
Oster govor Poincareja
Pariz, 11. ian. (Izv.) Ministrski predsednik Poincaré je pričetkom svojega govora na današnji seji parlamenta podal pregled o pogajanjih na pariški konferenci. Zatem je podvrgel angleški načrt ostri kritiki in zlasti ona določila, ki govore o komiteju bankirjev in pripustitvi nemškega zastopnika k zborovanju, ki bi naj izreklo odločitev. Nikdar se ni v zadnjih treh letih zahtevalo od Francije, naj prevrže versaillesko pogodbo. Ako bi kaj tacega pripustila, kako trajnost in veljavnost bi potem imel katerikoli dogovor, ki bi ga pozneje kdaj zopet sklenili zavezniki med Rebo„? V tem slučaju bi veljavnost pogodb ne trajala dalje kot od jutra do večera. Poincaré je nato povdarjal, da bi uveljav-Ijenje angleškega načrta zelo kmalu vodilo do supremacije Nemčije nad Evropo. Med splošnim odobravanjem poslancev je izjavil Poincaré, da zbornica ne dovoljuje, da bi se angleško-francosko nesoglasje predložilo v razsojanje razsodišču bankirjev. Kakor so tudi mednarodni finančniki mogočni, vendar pa nima vesela, poklicati jih za sodnike sveta. Tudi oficielnega vprašanja samega jim ne more prepustiti vlada v rešitev. Ministrski predsednik je nadalje opozarjal na ugotovitev zapadlosti Nemčije glede lesnih in premogovnih dobav, pri čemer je pripomnil, da trdi Nemčija, da so od Francije ponujane cene za repa-racijske dobave prenizke, medtem ko je dobavljala dramam iste predmete za še nižjo ceno. Nota Wolfovega urada jasno kaže, da odklanja Nemčija dobavo reparacijske-ga koksa.
Nemčija, ki more izdelovati ogromne množine dušika in sicer dvakrat toliko kolikor rabi za svoje poljedelstvo, se je sploh branila, dobavljati dušik za francoske potrebe. Nemčija se brani izvesti obsežni od vlade izdelani in od reparacijske komisije odobreni program glede stvarnih dobav in glede dostavitve nemških de'ov-nih moči. Poineare je navedel nato one člene pogodbe, ki dajejo posameznim vladam pravico uporabiti sankcije. Chamberlain je to pravico formelno priznal, na podlagi katere so danes v Essenu belgijski, italijanski in francoski inženerji. (Poslanci so se pri tem dvignili s sedežev in prire-
dili navzočima poslanikoma Italije ln Belgije ovacije.) Poineare je nadaljeval, da Francija ne bo zapustila tal pogodbe. Vkorakala je v ruhrsko ozemlje, da brani skupne interese zaveznikov. Nato se je Poineare bavil z odstranitvijo arhivov premogovnega sindikata, ki se je bržkone zgodila radi tega, ker bi mogli dokazati natančneje neupravičenost zapadlosti Nemčije in odpoklicanja nemškega poslanika. Izjavil je, da je vsa grožnja, ki tiči v tem odpoklicanju, zaman in ako bi se hotela ta grožnja uresničiti, bi Francija podaljšala svojo akcijo na podlagi pogodbe, ki ji daje za to pravico. Ministrski predsednik je izjavil, da je neresnična trditev, da se odpoklicanje ameriških čet iz Porenja mora smatrati kot protest proti akciji. Amerika je fca svoj sklep storila že davno prej in Nemčija sama je bila, ki je želela naj ostanejo te čete v Porenju.
Pariz, 11. jan. (Izv.) Zbornica je od-godila razpravo o interpelacijah glede zasedbe ruhrskega ozemlja in zunanji politiki na prvi petek v februarju s 478 glasovi proti 86 glasovom.
Sporazum za amnestijo v Lozani.
Lausanne, 11. jan. (Izv.) Med zavezniki in Turki se je dosegel sporazum glede amnestije. Po tem sporazumu se z malimi izjemami, ki so si jih pridržali Turki kakor Grki, amnestirajo vse one osebe, ki so zakrivile od 1. avgusta 1914 do 20. novembra 1922 politične ali vojaške prestopke.
Velika nesreča v nemškem rudniku.
95 rudarjev mrtvih.
Hindenburg, 11. jan. (Izv.) V nekem rovu je eksplodirala bencolna lokomotiva, vsled česar se je vnel ves rov. 95 rudarjem je požar odrezal pot na prosto. Kakor poroča rudniško vodstvo, se je bati, da so vsi rudarji mrtvi.
KRALJ KONSTANTIN UMRL.
Palermo, 11. jan. (Izv.) Bivši grški kralj Konstantin je umrl.
LETALSKI REKORD.
Pariz, 10. jan. (Izv.) Kakor poroča »Matin« iz Biskre, je neki francoski letalec . prekosil na letalu brez motorja, na kate-! rem je imel enega potnika, svetovni Fok-kerjev rekord. V zraku je bil 69 minut.
Glasovi o poiolajiî.
>Journal des Débats« presoja evropski položaj s čudovito mirnostjo. V ničemer ni opaziti nobene nervoznosti ali celo kakšne predvojne psihoze, kakor n. pr. v Belgradu. Niti uvodni članki se ne pečajo z mednarodnim položajem. Znani Auguste Gauvain piše, da bo Francija Essen mimo zasedla in da se ne boji nemških groženj s štrajkem ter njihovega paktiranja s francoskimi komunisti v svrho prevrata bodisi v Franciji bodisi v Nemčiji. On meni, da se b do tako nemški delavci kakor indu-strijci pod francosko okupacijo dobro počutili, ker bodo plačani v frankih in ne v markah in ne b:do odvisni cd katastrofalno gospodarske politike rajha, k'er Stinnes vse dobičke pebaše v svoj žep. Niti od Anglije n'ti cd Amerike nima Nemčija ničesar pričakovali. >Po par dneh nervoznosti se b"do Nemci prepričali, d i je najboljše, če se uklonijo neabh dni nujnosti.« Spriče tega mirnega près janja p::ležrja se vzbuja ' sum, da belgrnjski re-im s sv jimi alarmantnimi noticami zasleduje svoje poseb-I ne stranliarske namene.
Avtonomlstično gibanje v Španiji.
Avtonomistično gibanje v Španiji postaja resno. Katalonci, ki imajo svoj jezik, književnost in kulturo, so že delj časa zalite val i tudi politično avtonomijo, španska vlada bi jih bila lahko zadovoljila vsaj z razširjenjem samouprave, ki je v tej centralistično vladani deželi zelo majhna. Ker pa ni bila tako pametaa in dalekovidna, se danes to gibanje razvija že v smeri popolne ločitve.
Bivši minister Cambo, predsednik av-tonomistične lige, je 7. t. m. v Barceloni o tej stvari imel zelo pomemben govor, ki kaže, kako daleč so že stvari dozorele.
^Popolna ločitev Katalonije od ostale S pan i e,« je dejal Cambo, »ni prav nič izključena. Ako bo Katalonija kaj dosegla, bo ali potom sporazuma s Španijo ali pa v najostrejšem boju. Rajši bi videl, da Katalonci poginemo kakor da bi se odrekli svoje posebnosti. Rajši vidim, da se popolnoma loči od Španije nego da ostane njej podrejena. Toda treba je narediti vse, kar je mogoče, da se prepreči katastrofa.c
Cambo je nadalje izvaal, da obstojila dve možnosti: sporazum s špansko vlado ali pa poizkus vlade, zatreti separatistično gibanje s silo. Ako hoče Španija dati Kataloniji avtonomijo, bo on oblasti podpiral z vso silo, da se izvede nasproti skrajnim separatistom, dokler je še čas. Toda, če poseže vlada po represalijah, bodo tudi avlonomisti prešli v tabor onih, ki zahtevajo popolno ločitev.
Na IV'adjarskcm se zadnje čase močno dviga fašizem, ld propagira zedinjenje r pod jarmi jenih«, nekdaj ogrski kroni pripadajočih pokrajin, išče zveze z Italijo, Bavarsko in Turčijo ter se tajno oborožuje. Vsled tega je razumljivo, da države male antante te agitacije ne moreio mirno gledati. Da se madjarski fašisti in z njimi tajno zvezana vladajoča oligarhija izpainetu-I je, pa imajo države male antante dovolj j sredstev na razpolago. V prvi vrsti je dolžnost velike antante, ki ima v Budimpešti svojo kontrolno komisijo, da ogrsko vlado resno opozori, naj določila mirovnih pogodb po besedi in duhu lojalno izpolnjuje in predvsem prepreči vsako vpostavitev [ stalne obvezne armade, katere Madjarska ne sme imeti. Ako je mogoče v tem oziru uspešno kontrolirati veliko večjo in močnejšo Bolgarijo, bo pač tudi velesilam mogoče držati malo Madjarsko v šahu. Kar pa se nas tiče, moramo ohraniti mirno kri, kakor se spodobi državi, ki je zvezana s ! Čehoslovaško in Romunsko, tako da se ji kake Madjarske ni treba bati. Da se faši-stovska objestnost in nelojalnost madjarske vlade ukroti, so zadostne izvestne repre-! sivne mere tako od strani velike kakor male antante, ne da bi bilo treba vznemirjati ljudstvo z namigavanii o potrebi mobilizacije, velikanskih vojnih kreditov in morebiti celo kakšnih velikih voiaških pohodov. Č2 se zgode kakšni obmejni incidenti, pa je treba ohraniti še bolj mirno kri in poiskati primernih sredstev, da se jim stori konec, za kar gotovo ni treba slikati takoj vraga na steno in zabobnati z največjim bobnom. Mi smo že izrekli svoje mnenje, da naimaniši konflikt, ki bi se ne znal poravnati na miren način, danes po celem svetu razvname lahko splešni požar, o kojega posledicah si diplomati pač ne morejo biti na nejasnem, ako niso na obe očesi slepi. Tudi madjarrki problem ni tako enostaven, da bi se dal rešiti z enim
preprostim maršem, ker je tu vpletena tudi Romunija; kjer pa je ta zamešana, tam je takoj tudi Rusija, pripravljena, da obračuna z njo zaradi Besarabije. Konfliktov pa, kjer bi mogla poseči vmes Rusija, se mora naša država skrbno ogibati. Da naša diplomacija ne obstoja iz samih članov radikalne žlahto, bi se bili mi lahko že davno z Rusijo dogovorili za vse te slučaje; ker pa tega nismo storili, moramo biti desetkrat bolj previdni. Zato sedanjo vlado, ki je začela preveč rožljati s sabljo, opozarjamo, da se pri vsej odločnosti, Ici jo je, ako so naši interesi res ogroženi, treba varovati, vzdrži vsake pustolovske politike.
Pogajanja med AvstrijolrT Jugoslavijo.
Dunaj, 11. jan. (Izv.) Avstrijska vlada se pripravlja za pogajanja z Jugoslavijo. Državni kancler dr. Seipel in zunanji minister dr. Griinberger bosta v najkrajšem času potovala v Belgrad v svrho pogajanj z jugoslovanskimi državniki in zakijučltve medsebojnih pogodb.
POGAJANJA ZA ODPRAVO SEKVESTROV.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) V ministrstvu
za pravosodje se vodijo pogajanja za odpravo sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov v naši državi ter naših državljanov v Avstriji.
Konferenca v zunanjem ministrstvu.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Popoldne je bilo v zunanjem ministrstvu važno posvetovanje, ki so se ga udeležili dr. Ninčič, Panta Gavrilović in Nešič. Na posvetovanju se je razpravljolo predvsem o pozivu, ki ga je prejela naša vlada od bolgarske vlade, ki prosi, naj se čimprej sestanejo zastopniki male antante, da bi z ozirom na splošni svetovni politični položaj določili smernice za politiko male antante ter pretresli vsa važna vprašanja, o katerih razpravlja ves evet. Na posvetovanju se je tudi razpravljolo o vpadu mažarskih čet na rumunsko ozemlje Kakor se govori v političnih krogih, se je razpravljalo tudi o zasedbi ruhrskega ozemlja in o ostalih vprašanjih zunanje politike.
DR. SPALAJK0VIC ODPOKLICAN.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Naš delegat na konferenci v Lausanni je odpoklican in pride na njegovo mesto dosedanji poslanik v Sofiji R a k i č. Dr. Spalajković je odpoklican radi svojih popolnih neuspehov na lausannski konferenci.
županlćevo poročilo PaSiću.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Danes so se v ministrskem predsedništvu vršile ves dan važne konference. Najprej je posetil Pašiča minister dr. Omerović, ki se je vrnil z agitacij skega potovanja v Bosni in Hercegovini. Dr. Omerović je imel nalogo proučiti razpoloženje muslimanskega prebivalstva glede sodelovanja pri volitvah z radikalci. Dr. Omerovié ni v tej zadevi nikjer imel uspeha. Za njim je posetil Pašiča minister dr. Županić, ki je poročal o razmerah v Sloveniji, kjer je skušal organizirati ! radikalno stranko. Uspelo mu je samo — po njegovem poročilu — pridobiti demokratske uradnike, ki so prestopili sedaj v radikalno stranko, ker niso demokrati več na vladi. Za malo število radikalnih pristašev bo izdajal dr. Zupanić v Sloveniji list pod naslovom »Jutranje novice«. Zatem so posetili Pašiča razni radikalni prvaki, ki so razpravljali o celotnem političnem položaju v državi.
A. V.:
Spomini na Kreka
IDalte.l
Politika.
Najbolj vidne, četudi najbolj minljive uspehe je dosegel Krek v politiki. Pre- , zgodaj je še za temeljit pregled, človek na ' gladkih tleh naenkrat telebi. Toda politika mora biti, kakor mora biti ljubezen. ;
O dnevni politiki Krek ni govoril z dijaki. A daljnih ciljcv ni skrival. Pred več nego 20 leti je pripovedoval, da bomo ime- j li svojo državo, in da bo glavno mesto Banjaluka. Menda si je mislil to mesto kot geometrični centrum, in ne bi bilo tež- , ko na karti naristati države. Danes ima to j funkcijo Srebrnica, tudi še v Bosni.
Na vseslovenskem shodu je rekel, Avstrija bo ali slovanska ali je ne bo. ; Pred balkansko vojsko je dejal v pogovoru, ko se osnuje naša država na jugu, bodo vrata odprta, in Balkan pride sam k nam. Ne vem, kako je sodil o Romuna Popoviča knjigi. Majniška deklaracija je bila že brezupni ultimatum Avstriji.
Ko bi bil ob smrti Franca Jožefa državni zbor sklican, bi bil postal Krek prvi mož na celini, ker bi bil stavil predlog za separatni mir. Novi cesar bi bil moral sicer bežati pred Nemci, a vojska bi se bila zelo skrajšala, in mala antanta bi bila danes tam, kjer bo komaj čez 20 let.
Zgodovina bo tudi razkrila pomen potovanja Kreka in Korošca v Prago, ko Krek ni hotel dati Stanèku roke: Ne dum Ti roke!
Svet bo še sta!, čeprav sodi lumpacij vagabund, da ne dolgo. A pustimo kar bi bila in kar bo.
Krekova politična tvorba je SLS. Vem, ker je povedal sam, da ga je srce bolelo, ko je proti premočnemu odporu z vso silo presnavljal staro katoliško stranko v moderno ljudsko. Posrečilo se mu je brez razkola, in v plačilo so mu bili nenavadni uspehi. Prišla je junaška doba kranjskega deželnega zbora, kjer so Slovenci dokazali, da so sposobni za avtonomijo..
Prvo delo je bilo, da so rešili napred-njake iz nemškega objema. Krek je bil duša tega boja. Tisti dan sem bil na galeriji in sem videl, kako je Krek na koncu govora pokazal na barona Heina: Tam je Aman! Kakor biser hranim v spominu to kretnjo, ko je za trenutek povesil roko z iztegnjenim kazalcem in jo takoj umeknil. Razumel sem, da je kretnja moža, ki ne pozna sovraštva, ki pa mora pokazati škodljivca, ne osebo, ampak sistem. Užaljeni Hein, ki pač ni mogel razumeti pomena dneva, je odgovarjal nemško, na kar mu je Drobnič zaklical, da ga ne razume, čemur je sledil viharen plosk, tako da je Hein ves iz sebe dejal, ko jc tako hudo napaden, se bo pač smel braniti v mater-
nem jeziku, a mu jc zopet Krek lepo razložil, da vlada nima maternera jezika.
Ali ni tisti dan »absolutno narodni« stranki pomagal zoper пјзпо voljo resnični narod?
In potem Lampctova uprava, katere spominki so po celi deželi. Krek je rekel o njem, da je zanesljiv, knkor zlata vaga.
Politika mora biti, a politik pride v strašne vrtince. Ako poousti, pada vse, ako ne popusti, jc tiran. Do kake ostrosti gre politčni boj, priča Lampetov citat belgijskega advokata, ki se glasi: Ne rečem, da je vsak liberalec k >nalja, ampak vsaka kanalja jc liberalec. Kdor je videl naše politične boje mora reči, da je tako. Vendar je to samo logiki. Amnak kako napraviti, da ne bo krivice? Luči dâ ev,.ugcljska beseda: Pustite, naj mrtvi mrtve pokopavajo. Krek je orjaško delal pri svoji stranki, a ni se prepiral in klel, ni izpustil izpred oči celote naroda, le redko je rabil strah. Saj morajo tudi hudobneži biti.
Njegovega delovanja v državnem zlo-ru se je moral vsak poštenjak veseliti. Samo ena točka se mi zdi, da bo potrebna pojasnila: namreč razpust železničarske organizacije po Baden'ju. Takrat jc Krek branil vlado, gotovo nc zoper vest in pravico, ko je odkrito in moško povedal svojo sodbo v kočljivi zadevi. A prišlo je takrat v nevarnost nj-^ovo dobro ime.
Želimo, da bi nam vešče pero opisalo Krekovo vlogo v vojnih letih.
Naši politični zgodovinarji govore o zamujenih prilikah leta 1848. in 1867., toda kdo more vedeti. Takrat menda ni bilo nič zamujenega, ko ie prišel stoletni trenutek, vsaj na slovenski stvari ne, zakaj radi nemogočih reči ne smemo nikogar dolžiti, da jih ni storil. Tisti pa, ki so radi meglenega jugoslovanst a enotni nastop naroda ovrli, bodo to popravili ko se razgledajo, sebične izdajice pa bodo v masti in časti, katera jim ne ?rc in kateri niso kos, potonile.
(Dalje.)
Prijatelju f Lud Tcmažiču.
Osmi dati je, kar Te ni med nami. Vsak dan hujše čutimo, kaj smo izgubili — Ludovik! Za I.ovrum še Ti! Nepojmljiva pota Previdnosti. — živo si mi pred očmi. Gledam Te na smrtni postelji med Tvojo plakajočo rodbino. Zelenje Te obdaja. Cvetje Te pokriva. V njem spiš obdan od svojih cvetočih otrok Ti — sam poko-šena cvetka —
Cvetje so Ti natrosile 1'tibečo roke, ker Te je bila sama ljubezen celo Tvoje mlado življenje. Delo in počitek je vodilo Tvoja ljubezen.
Ljubezen se je sprehajala v Tvojem stanovanju. Predla jô močne vezi med Teboj in ljubljeno soprogo in ljubeznivimi otroci, vezala je srce k srcu. Tvoja očetova
Hîp*. 8.
ШЗТЖЕО, đfite 12. JSttflftfla 16».
Stran 8,
Krediti za prehrano pasivnih dežel-
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Dopoldne je bila v finančnem ministrstvu seja ministrov, ki so določeni za sestavo predloga glede razdelitve živil prebivalstvu v pasivnih krajih. Seje so se udeležili finančni minister dr. Stojadinovič, minister za socialno politiko Ninko Perić in minister za pravosodje dr. Laza Markovič. Na seji se je ugotovilo, da ima vlada za omenjeno svrho na razpolago 55 milijonov dinarjev iz proračuna ministrstva za socialno politiko. Ta denar je bil vložen v Narodno banko in je že določen za razpolago posameznim organizacijam. Nadalje je na razpolago 50 milijonov dinarjev iz splošnega proračuna in 100 milijonov dinarjev iz dohodkov sekve-striranih posesti. Ministri so se sporazumeli, da se nabavijo živila iz prvih dveh kreditov v višini 100 milijonov dinarjev. Živila se imajo odposlati že te drif in je prvi transport določen za Črno goro. Glede načina razdelitve je sklenjeno, da se vrši v Dalmaciji 8 pomočjo Zadružnega saveza, s sodelovanjem okrožne banke v Šibeniku in mestne hranilnice v Splitu. V Bosni bo razdeljeval živila vladni odsek za poljedelske kredite v Sarajevu ter okrožni zadružni savez v Mostarju. Razdelitev živil za Črno goro je poverjena znanemu radikalnemu Uferantu Gvozdanoviću ter konzorciju, ki mu načeluje bivši poslanec Andrija Rado-nić. Na seji se je govorilo tudi o tem, ali naj se živila dele brezplačno in ali jih prebivalstvo plača pozneje. Glede Dalmacije se je tudi predlagalo, naj bi sadilcem tobaka delila živila monopolska uprava na račun tobačnega pridelka. O tej stvari bo še razpravljal ministrski svet.
SEJA DRŽAVNEGA ODBORA.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Danes dopoldne Je Imel sejo državni odbor, ld je najprej razpravljal o razdelitvi Belgrada na dva volivna okraja. Ker je notranji minister predložil vse potrebne podatke, je državni odbor sklenil, da se Belgrad razdeli na dva okraja, od katerih bi imel prvi 11 volišč, drugi pa 13 volišč. Nato se je vršilo žrebanje predsednikov okrožnih volivnih odborov, ki jih je 56. Za ljubljansko okrožje je izžreban svetnik stola sedmorice v Zagrebu dr. Ante Verona, za Ljubljano (mesto) apelacijski sodnik v Belgradu dr. Obren Popovič, za mariborslco-celjsko okrožje pa državni svetnik Miloš Pavnovié. Nato se je seja zaključila; prihodnja seja bo v soboto ob 4. popoldne.
LJUBA JOVANOVIĆ V ZAGREBU.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Povodom potovanja ministra za vere Ljube Jovanoviča v Zagreb piše današnja »Polit'ka«, da bo s katoliškimi škofi razpravljal tudi o zasedbi 7 izpraznjenih škofijskih stolic v Mariboru, Splitu, na Krku, v Subotiri, Bečkereku, Belgradu in Skoplju. »Politika« poroča, "da bo za mariborskega škofa imenovan bivši tržaški škof dr. Karlin.
OSKRBLJENA POLITIKA.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Upravni odbor monopolske uprave je imenoval za člana Vojo Veljkovića in dr. Kosto Kumanudija. To imenovanje še ni končno veljavno, ker ima izreči zadnjo besedo še finančni minister.
POSVETI RAZKLANIH ZEMLJO R ADN I-K0V.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne se je sestal glavni odbor La-zićeve zemljoradniške stranke, na katerem so podali svoja poročila najprej predsed-
nik in ïlanl odbora. Nato eo govorili posamezni delegati. Seji je prisostvovalo okoli 60 članov odbora, večinoma iz Srbije, medtem ko ni bilo nikogar iz Bosne in Dalmacije. Seja se je nadaljevala tudi popoldne in je trajala do pol 9. zvečer. Po poročilih delegatov jo glavni odbor sprejel resolucijo, ki pravi, da bo Lazićeva zemljoradniška stranka postavila v vseh okrožjih svoje kandidatne liste, kjer bo to mogoče. V resoluciji se nadalje dajejo navodila strankarskim organizacijam. Resolucija pravi, da bo vsak izključen iz stranke, kdor bi skušal cepiti zemljoradniške kandidahie liste. Med sejo je tajnik Avramovićeve stranke pozval telefonično iz Velike Plane Lazića, naj pošlje svoje delegate na kongres Av-ramovićeve zemljoradniške stranke. Glavni odbor je to zahtevo odklonil. Ker se dnevni red ni izčrpal, se bo posvetovanje nadaljevalo jutri dopoldne.
CENTRALIZACIJA DOHODKOV.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Ministrstvo za promet je izvedlo zopet novo centralizacijo s tem, da se kontrolni dohodki vseh železniških direkcij koncentrirajo v Belgradu.
češkoslovaška.
SKLICANJE PARLAMENTA.
Praga, 11. jan. (Izv.) Predseduištvo poslanske zbornice se sestane 23. t. m., da določi, ali naj se parlament skliče šele 30. t. m. ali pa že prej. Za prihodnje zasedanje je pripravljenih 25 zakonskih načrtov, med njimi zakon za varstvo republike in njenih funkcionarjev ter nov tiskovni zakon za varstvo časti.
ČEŠKOSLOVAŠKA SE NE UDELEŽI SANKCIJ PROTI NEMČIJI.
Dunaj, 11. jan. (Izv.) Dunajski popoldanski listi so prinesli vesti o udeležbi Češkoslovaške pri francoskih sankcijah proti Nemčiji. Iz češkoslovaškega zunanjega ministrstva se te vesti odločno dementirajo. Niti v Pragi niti na Dunaju pri češkoslovaškem poslanišhoi ni ničesar znanega o kakem pošiljanju češkoslovaških let proti Nemčiji.
OBISK AMERIŠKIH ČEHOV
Newyork, 11. jan. (Izv.) Ameriški Če-hoslovaki prirede povodom petletnice obstoja Češkoslovaške republike jubilejni izlet na Češkoslovaško. Izletniki bodo odpotovali 9. maja iz Newyorka.
+ Naš vnanjepolitični položaj presoja Protićev »Radikal« sledeče: » V naših političnih krogih vlada bojazen zaradi vna-njepolitičnih dogodkov. Zadnji sporazum med Anglijo in Francijo utegne imeti zelo brzo nezaželjene posledice za Balkan in za ostalo Evropo. Na podlagi tega sporazuma je dobila Anglija proste roke v Dardane-lah, Francozi pa v svoji politiki napram Nemčiji. Vsled razdelitve interesnih sfer med Anglijo in Francijo so se razdelile tudi ostale evropske države, tako da stojita proti Angliji Rusija in Turčija, proti Francozom pa centralna Evropa. Bolgari bodo stopili na turško stran, držanje naše države pa je težavno zaradi rezerviranosti Italije, ki čaka, da se, dogodki razvijejo na našo škodo.«
-j- Odkritosrčno. Kakšna etična načela vodijo JDS v njeni politiki, je brez vsakega zadržka povedalo »Jutro« z dne 11. januarja s trditvijo: >Višek najnesramnej-šega egoizma je ljubezen do bližnjega.«
-f Ljubn .lovanović v Zagrebu. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o udeležbi ministra za vere Ljube Jovanovića
na škofijskih konferencah v Zagrebu, javlja »Jutarnji List«, da je Ljuba Jovanović pršel v Zagreb tudi z nalogo, da Se enkrat stopi ali direktno ali pa preko posredovalcev v stik z Radičem, in da poskusi vse, da se najde platforma za sporazum z Radičem.
Zanimivo. V demokratski »Riječi« vodiio že dolgo ogorčeno borbo proti »Slobodni Tribuni«. V enih zadnjih številk je zabeležila »Rijeć« sledeči očitek na račun » Tribune«: »Gospodom okoli »Slob. Tribune« dajejo posebno moralno-politično stališče — češke krone gosp. Svehle...«
+ »Martin v Rim .. л Pod tem naslovom javlja >Slob. Tribuna« iz Zagreba: Včeraj je dopotoval iz Slovenije minister brez portfelja Županič. Zdi se, da se bo radikalom težko posrečilo dobiti le enega kandidata v Sloveniji. Sedaj stavijo vse svoje upe na šusteršiča.
I Nemška politika v Jugoslaviji. Gra-ška »Tagespost« z dne 11. januarja razlaga pravec bodoče nemške politike v Jugoslaviji tako-le: »Jasno je, da se bo bil pri volitvah v Jugoslaviji glavni boj med centralizmom in federalizmom. V ta boj se Nemci v Jugoslaviji ne smejo dati zaplesti, da jih ne bo tepla danes ena, juti j. pa druga stranka, ampak morajo prepuščati odločitev v tem vprašenju svojim slovanskim sodržavljanom. Pač pa se bodo Nemci naslanjali na vsakokratni režim, da si tako zagotovo kar največ koristi. Za Nemce je vseeno, ali vlada Belgrad centralistično, ali pa če doba posamezne pokrajine svoje avtonomije, kajti zanje je edino merodajen le interes nemškega življa v Jugoslaviji.« — Nam se zdi, da bi bil tak oportunizem škodljiv tudi za Nemce, ki jim z gospodarskega stališča pač ne more biti vseeno ali centralizem ali avtonomizem.
Nervoznost v Mariboru.
Maribor, 11. jan. (Izv.) V Mariboru je vladalo danes veliko razburjenje vsled vesti, ki so jih prinesli potniki, došli od mažarske meje. Potniki so pripovedovali, da so ob meji mažarske čete v polni vojni opremi. Med njimi da je mnogo italijanskih fašistov, ki so došli na mažarsko mejo preko Pragerskega. Pravijo, da so o božičnih pr aznikih fašisti, ki so se vozili na Mažarsko, grozili našim potnikom, da bodo zasedli kraje. Tukajšnji listi, ki so na uredniških deskah objavili te vesti, so jih vsled razburjenja med prebivalstvom zopet odstranili. — (Kdo da so bili ti potniki od mažarske meje, se ne poroča. Če niso bili ; to potniki iz — Belgrada? Op. uredn.)
Orlovska anemija v Ojakovu
Na sv. treh kraljev dan se je vršila v Djakovem orlovska akademija v Pučkem domu. Morala se je na željo občinstva ponoviti še drugi dan. Človek bi mislil, da orlovska misel na Hrvatskem počiva. Ta prireditev je pokazala delo tamošnjih Or-Lov. Za to gre zalivala br. predsedniku Bohnni in br. pod predse dniku Matasoviću. Djakovo, Strossinayerjava prestolica, je in bo žarišče, od koder se bo širil Orel po Slavoniji.
Dvorana je bila oba dni polna gledalcev'. Prvi dan je pretil akademijo tudi prevzvišeni škof Akšamović v spremstvu ostale duhovščino . Izrazil se je zelo laskavo.
Akademijo je otvorila orlovska godba z »Orlovsko koračnic*»«, nakar jo v navdušenih besedah pozdravil in pojasnil delo in cilj orlovstva br. dr. Andrija Živkovič. Sledile so razne telovadne točke, pri katerih so nastopali člani, članice bi oboji
in gospodarjeva ljubezen je sipala zado-voljnost in osrečujoči mir med srečno družino. —
Ljubezen Te je vodila v delavnico Tvojega poklica. Točno ob uri si stopil s hitrimi koraki v svoj urejeni dnevni stan. Ustregel si ljubeznivo. Kdor je s Teboj govoril, je drugič rad prišel, in se je vračal vesel tretjič in — desetič. Strankam ljubeznivo uslužen — svojim sotrpinom v delavnici dobrohoten in obziren. Poklic je bil prvi, vse drugo se je moralo ogniti in počakati.
Iz družine in poklica Te je vodila ljubezen k Bogu. V bližini župnijske cerkve si poiskal stanovanje, da si lažje stopal v ljubljeno župno cerkev. Vsako nedeljo in praznik, zjutraj ob devetih in popoldne — če ni bilo nujnega opravka — pozimi in poleti, ob grdem in lepem vremenu si prišel. Deset let si s kora prepeval, in trkal na vrata Božjega Srca: Kyrie eleison — Gospod usmili se nas.
Deset majnikov si pozdravljal šmar-nično kraljico: Deva, Teb' pozdrav doni, Evina najlepša hči. Tebi večna čast in slava, o Marija, bodi zdrava 1 — če si bil Ti med pevci, je bilo vse navdušeno in je mogočno donela pesem s kora. Pri skušnjah izredno točen, si druge vadil reda in točnosti. — Ko je smrtni dih oglušil Tvoj glas in je došla žalostna vest na kor, so pri veselih božičnih napevih na jutro novega leta orosile tipke in note grenke solze orga-uista, presenečenih pevk in začudenih pev-
cev. — Kadar je bila končana kakšna cerkvena slovesnost, vselej si bil radostno zadovoljen.
Tvoja ljubezen do Boga je bila vedno živa. — Bili smo na pevskem izletu v Bohinju. Prenočevali smo trije v eni hotelski sobi. Tedaj sem Te videl. Ni Te bilo sram. Pokleknil si pri postelji, in poslal k svojemu Očetu večerno zahvalo, preden Te je objel nočni počitek.
Videl sem Te tudi med našim ljudstvom pri angelski mizi. Pristopil si med njimi. Nisi se sramoval in se nisi skrival po skritih kapelicah.
Pa tudi tja, kamor nisi bil dolžan iti, Te je vodila Tvoja jubezen. Za ljudstvo de-ati, pomagati mu izobraziti se — je bilo Tvojo veselje. Katoliške organizaoije —-prosvetno šsnlpetersko društvo Te piše med svoje ustanovnike in pomočnike. Iz centra si hodil naokoli in pomagal ustanavljati društva in odseke. Ko si dvanajst let predsedoval orlovskemu odseku, si bil izvoljen za vodstvo celega prosvetnega društva. Ljubeznivo si vodil, svetoval, miril, tolažil, osrčeval in celil rane, ker je bilo Tvoje srce prepojeno ljubezni do reda z Bogom, seboj in bližnjim, ker je bila Tvoja duša do viška plemenita. — Petnajst let sva bila prijatelja, občevala mnogo v družini, v veseli družbi, v resnih prilikah, ko je kladivo usodo tolklo na oba kraja, pa nikdar nisem slišal iz Tvojih ust najmaniše
dvoumne, najmanj nedostojne besede. Kako plemenito je bilo res Tvoje srce!
Red Ti je pomagal, da si — kakor navadno vsako leto — na praznik Matere božje v adventu združil svoje srce z božjim Srcem pri obhajilu — dva dni prej, ko Te jo 10. decembra nesreča položila na bolniško posteljo, na kateri je smrt položila mir-tin venec na Tvoje jasno čelo.
Ljubezen do Tvoje družine, ljubezen za blagor ljudstva je še snovala načrte. Še si imel voljo za delo, pa zgodilo se je, da je rekel Gospod : Moje je življen je, jaz sein Gospodar. — Ura je odbila, Tebe ni bilo več---
Danes Te gledam, zaprtega v tesni hišici, v kateri Te spremlja tisočglava množica na božjo njivo k sv. Križu. Čudim ee, ko vidim, koliko src je potegnila Tvoja ljubezen iz mesta in okolice, da so prišla in Ti napravila slavnost — čeprav žaloshio — kakršne nima največji velikaš. Koliko lepih slovesnosti si aranžiral in pripravil nam — danes pa si Ti sam središče slovesnosti, katere so udeležujemo, da Ti vrnemo Tvojo ljubezen in izjokamo solze hvaležnosti na Tvoj grob.
Sedaj že počivaš v hladni zemlij. Sveže cvetice na Tvojem grobu so s Teboj vred ovenele in naše gorke solze ne bodo osvežile ne cvetk in ne Tebe.
Ludvik, blago srce, pri vstajenju se zopet vidimo,	J. P.
naraščaj. Vaje so prav lepo izvajali; vsa čast br. načelniku Janku Poženelu in sestri načelnici Marti Koželjevi. Zelo so nam ugajale vaje z loki, okrašenimi s hrvatskimi trobojnicami, ki so jih izvajale članice. Akademijo so zaključili z lepo skupino. Občinstvo jo odhajalo navdušeno domov. — P. Jože.
Volivna borba.
V Belgradu do božičnih praznikov volivna borba ni bila posebno živahna. Radikali in demokrati, med katerima se bo vodila najljutejša borba, niti svojih volivnih preglasov še niso izdali, ker čakajo drug na drugega, da bi se lahko že v proglasih pobijali. Do danes še niso drugega ugotovili kakor gole kombinacije o kandidatih. Precej gotovo je le to, da bo nosilec radikalne liste Nikola Pašić, takoj za njim pa fin. min. Stojadinovič. Demckratje pa niti tako daleč še niso in se zaenkrat prepirajo med seboj cele štiri struje v belgrajski lokalni demokratski organizaciji. Končna zmaga radikalov je več kot sigurna, ker bo za dober uspeh ministrskega predsédnika
celokupni vladni aparat že poskrbel.
*
Iz poročil, ki prihajajo iz Sarajeva, Je natančno razvidno, kako se v Bosni zlati volitve »delajo«. V Sarajevu so samo radikali vložili nad 3000 reklamacij, kar je jasen dokaz ali malomarnosti občinskega uradništva, ali indolence volivcev ali pa vladne volivne korupcije. Kandidatov bo imela Bosna in Hercegovina na pretek, ker se bodo borili za naklonjenost ljudstva: radikali (mogoče celo razcepljeni), Hrvatje (skoro gotovo na skupni kompromisni listi), znane skupine muslimanov in zemljorad-niM»
*
Kakor vse kaže, bodo volitve v Južni Srbiji silno hude. Macedonija je klasična dežela upravnega nereda. O kakšnih volivnih listah v našem smislu tam doli ni niti govora. Najhujši boj se bije med radikali in demokrati za muslimanske glasove, ki bodo po mnogih znakih sodeč razcepljeni. En del bo šel z džemijetsko organizacijo, en del z demokrati, mnogo pa jih čaka, kakšno volivno parolo bodo izdali »make-donstvujušči«. Radikali se zelo trudijo, da bi dosegli z muslimani skupno listo. So glasbi, ki vedo povedati, da je skupna lista že gotova stvar, toda verjetneje je, da je to zaenkrat le še pobožna želja radikalov. Na vsak način pa bo v Macedoniji hudo. Če bodo zmagali radikali, bo »selo spaljeno« od »makedmstvujuščih«, v nasprotnem slučaju pa od radikalskih priganjaoev. Z eno
besedo: Selo bo spaljeno. Ubogi narod!
*
V Vojvodini so politične razmere še znatno bolj zapletene kakor v Sloveniji. Poleg srbskih strank, ki se dele na Paši-čeve radikale, na Protićeve radikale, na demokrate, na »Srbsko stranko«, na »orjuna-še«, na dve ali tri skupine zemljoradnikov in mogoče še na kakšno manjšo frakcijo, imamo v Vojvodini še Bunjevce, Slovake, Nemce in Mažare. Protièeva struja je v Vojvodini po vseh poročilih j ako močna, zato pa je Pašičeva silno agilna. Kakšno veliko važnost pripisujejo Pašičevci volivni akciji Protičevcev, je razvidno iz tega, da Pašič svojega glavnega nastopa ne bo »obhajal« v Belgradu, ampak v Novem Sadu. Največjo moč imajo Protičevci, "če smemo verjeti časnikarskim pioročilom, v okolici Vel. Веб-kereka, kjer utegne imeti dr. Ninčič težko stališče. Za Protiča pa živo delujejo njegovi prijatelji tudi v sosednem Sreniu.
Vojvodinski demokratje so poslali v volivni boj zloglasno »Orjuno«, ki jim pridobiva glasove ali z nasiljem ali pa s — kompromisi.
In res Orjunaši že »verbuju«: za »nacionalistični blok«, kjer bi bili seveda demokratje »častno« zastopani poleg drugih strank, ki se seveda na to prozorno vabo ne bojio vsedlo, Orjunaši delajo za blok pred vsem z vzbujanjem nezaupanja proti Nemcem in Mažarom. Kako »dobro« jim ta akcija uspeva, se vidi iz tega, da se tako radikali kakor demokrati potegujejo za prijateljstvo tujerodnih manjšin, ki bodo pa bržkone po vzgledu Bunjevcev in Slovakov nastopile s samostojnimi listami.
Zeinljoradnikmn v Vojvodini bržkone ne bodo pšenica preveč cvetla zaradi njihove razcepljenosti.
Eno pa je tudi v Vojvodini že danes gotovo: Bodoče volitve se ne bodo mnogo razločevale od nekdanjih — mažarskih. T» pa so bile svetovno znane.
v Labodjo pesem demokratski stranki v Sloveniji je zapelo včerajšnje »Jutro«. Napredni blok je pokopani vzdihuje, ker se Narodno socialna stranka ni hotela, Samostojna kmetijska stranka pa ni upala zvezati se z demokrati v takozvan »napredni volivni blok«. Odkar Je bila na pobudo dr. Žerjava ustanovljena SKS, je notranja in duševna zveza med JDS in SKS sicer vedno obstojala, na zunaj pa so je pokazala le v toliko, v kolikor sta se JDS in SKS poeluževali enotne taktike, podpirali oen-
Stran 4
SLOVENEC, dne 12. januarja Ï923.
Stev. 8.
tralistični režim in v njem sodelovali ter pod firmo jugoslovanstva pospeševali vele-srbske tendence. Pri volitvah bi bilo pa treba to duševno sorodstvo in taktično enotnost pokazati vidno tudi nazunaj z ustanovitvijo »naprednega volivnega bloka«. To se je zdelo potrebno tako demokratom kakor samostojnežem, kar jasno sledi iz znanega Drofenigovega pisma dr. Kukovcu. Samostojni so se pa tega koraka očividno ustrašili, misleči da svojo politično smrt lahko še odgodijo, ako ne zveže-jo svoje usode vidno z usodo demokratske stranke. Zato vlada v demokratskih krogih velika potrtost in se »naprednjaki« obkladajo medsebojno z različnimi ljubeznivostmi, tepeni pa bodo vsi skupaj, ali v bloku ali brez bloka, kakor zaslužijo po svojem dosedanjem centralističnem, peto-lizniškem m protislovenskem delovanlu.
v Volivnih reklamacij je bilo v Mariboru vloženih okrog 400. Somišljenikov SLS je bilo izpuščenih nad 150. Število volivcev v Mariboru je približno 7000.
v Voiivni izgledi v Dalmaciji. Sarajevska »Večernja Pošta« priobčuje sledečo izjavo posl. Stanka Baniča o volivnih izgledih v Dalmaciji: »Hrvatska Pučka Stranka stoji v Dalmaciji prav dobro, zlasti v notranjosti, dočim imajo na otokih večino zemljoradniki. V pravoslavnem delu dalmatinskega Zagorja imajo nekaj zaslombe tudi radikali. Mestno prebivalstvo je razcepljeno na demokrate, Trumbičevce in na hrvatske za:edničarje, toda ti ne bodo nič dobili. Zemljoradniki so razdeljeni na dva tabora, na pristaše Avramoviéa in pristaše Lazića, med tem ko nameravajo razne »Te-žačke Sloge« postaviti svojo listo. Verjetno je, da bo dobila Pučka stranka v Dalmaciji 7 mandatov, radikali 4, zemljoradniki 3 in Radič 1 mandat. Radič je poslal v Dalmacijo 7 svojih odličnih agitatorjev, da organizirajo volivno kampanjo.«
Demokrat! in generalni
komlsarijat za tujski promet proti obrtništvu.
Svoječnsno smo že poročali, da hoče oblast zapreti mizarskemu mojstru Godali na Bledu njegovo delavnico, češ rla moti nočni mir tujcev in dveh priseljenih domačinov. Oddelek za trgovino in Industrijo je celo odredil, da so mora to zgoditi do 1. maja t. I. Zanimivo je, da jo za ta odlok bila merodaj-na izjava generalnega komisarijata za tujski promet v Ljubljani, ki jo nastopil proti domačinu obrtniku ne radi pospeševanja tujskega prometa, pač pa vsled hujskanja blejskih demokratov. Dne 7. t. m. so je vršil občni zbor društva za promet tujcev rm Bledu, ki se ga jo udeležil tudi generalni komisar mi tujski promet R. pl. Androjka. Na občnem zboru не je oglasil k besedi tudi inž. Dušan Sernec, ki je obrazložil sluSaj mizarskega mojstra Gogale tor povdarjal, da za omenjeni odlok oblasti nista merodajni pi-itožbi dveh zasebnikov, temveč izjava generalnega komisarijata za tujski promet, ker se sklicuje oblast v svojem odloku na javni interes glede tujskega prometa. Ne glede nn pristojnost generalnega komisarijata je opozoril na pismene izjave vseh sosedov (razen dveh) ln tujcev, ki so lani stanovali v bližini Gogalo-ve delavnice, na podlagi katerih je razvidno, da se godi Gogali velika krivica. Oblast jo na podlagi izjave generalnega komisarijata nastopila proti domačemu obrtniku. To se lahko prihodnjič zgodi tudi drugim obrtnikom ali celo vsemu obrtniškemu stanu. Da bi se ta zadeva rešila, jo predlagal inž. Sernec resolucijo, v kateri se ugotavlja, da Gogalov obrat ne ovira tujskega prometa. Proti je nastopil predsednik dr. Ferjančič, češ da občni zbor ni pristojen sklepati o taki resoluciji. Zupan Tome, ki bi moral braniti luterese občanov, se je tej izjavi pridružil in nagla-šal, da bi se moral Gogalov obrat umakniti na periferijo, kjer bi Reveda moral zidati novo delavnico in hišo. Ravnotako bi se morali po njegovi izjavi nmakniti tudi drugi obrtniki, kakor kovači L t. d„ pri čemer jo seveda pozabil nn gostilne. Hotelir Kenda pa je trdil, da o resoluciji ni mogoče sklepati, ker nasprotujo izjavi generalnega komisarijata, ki pa seveda ne more biti me-rodajna, ker bi moral o njej sklepati plénum ravnateljstva. Resolucija ni bila sprejeta, ker so nastopili proti njej jara-gospo-tin ln samostojni skupno. Tako so gospodje zopet pokazali svoje srce napram obrtniku, ki nima samo številne družine, temveč je tudi invalid. Z ozirom nn to, da je generalni 'miisarijat nastopil na tak brezsrčen, neute-\ ?l.;en način proti domačemu obrtniku ln z '"•om nn to, da nimamo nobenih jamstev, •e bo tn krivica popravila ln da se ne ) dogodile nove, nam ne preostaja druge-kakor da pozovemo vse naše pristaše, naj >!jo iz zveze za tajski promet, ker nima-v strankarski demokratsko - samostojni ivI ničesar Iskati. Ako smatra zveza za i promet potrebno, uničevati eksistenco .inčih obrtnikov, potem moremo odgovori-• aino z bojem proti njej. Naše prlstaSe pa . nrjamo, naj si za volitve zapomnijo, ko-Mko je liberalni' gospodi na povzdigi naše domače obrti.
Dnevne novice.
»—Na naslov višjega Šolskega sveta. Neki učenec mestne osnovne šole v Ljubljani je pripovedoval doma sledeče: »Mama, kako je bilo danes v šoli grdo! Nekateri dečki so kar med tem, ko je bil g. učitelj srbohrvaščine v razredu, vpili na druge: Čuki, čuki, čuki... in vendar jih g. učitelj ni nič posvaril, tako da so vpričo njega imeli še več korajže.« Mi ne pustimo, da bi v naših šolah vzgajali sovraštvo, zato poživljamo višji šolski svet, da naredi v tem ožim enkrat konec. Poživljamo ga, da nastopi proti tistim učiteljem, ki kršijo sklep zborne seje višjega šolskega sveta z dne 23. junija 1921, ki naroča vodstvom, da preprečijo d a Šolali hujskanje zoper telovadni društvi »Sokol« in »Orel«. Hujskanje v tem oziru je pa tudi to, če zahteva učitelj-sokol od učenca-orla, da ga mora v šoli in grede iz šole pozdravljati s sokol-skim pozdravom: »zdravo«. Možje v višjem šolskem svetu, ki so tako strogi Цк natančni proti Slomškovi zvezi, naj vendar enkrat začno pometati pred svojim Uju-pragoml
—	»Laž še vedno dominira v našem javnem življenju,« je zapisalo »Jutro«. Res je tol'Sai se ]e »Jutro« zlagalo, da je na naših sbrodih ljudstvo vzklikalo: »Srbe na Vrbe!« Počistimo z lažjo v javnosti!
—	Grozna nesreča na Rakeku. Vlak, ki je privozil včeraj dopoldne ob enajstih v Ljubljano, je na mestu, kjer preseka državna cesta v Cerknici železniški tir, povozil dve osebi. Starejša, Frančiška U r -bas, vdovela posestnica iz Ivanjega sela, župnije unške, je bila hipoma mrtva in popolnoma raztrgana na kosce, mlajša, njena devetletna hčerka Lojzika se pa bori s smrtjo v popolni nezavesti. Odtrgane ima roke in noge in je dobila bržkone še kako drugo poškodbo. V trenutku, ko pišem to poročilo, imajo revico v čakalnici na Rakeku. — Pokojna Frančiška Urbas je bila vzor krščanske gospodinje. Nosila je vsako jutro mleko na Rakek, med drugimi tudi k Ševarju, in je kljub zaprtim zatvorni-cam hotela naglo prekoračiti železniški tir. Izognili sta se s ličerko-edinko pač enemu vlaku, a prišli pri tem pod drugi, iz Postojne priha ajoči osebni vlak. Pokojna zapušča dva sinova, tretji je pa lani skoro ob tem času podlegel nevarni operaciji. Svetila jej večna luč! — Ponesrečeno deklico so z istim vlakom pripeljali v ljubljansko bolnico. Seveda ni skoro nikake nade, da bi jej rešili življenje.
—	Duhovuištvo v češkoslovaški republiki. Na Češkem, Moravskem in v Šleziji študira da,ies v šestih semeniščih razen tujcev 252 bogoslovcev, med katerimi je 121 Cehov in 131 Nemcev. Glede posameznih semenišč so naslednje razmere: Praga 37 (med temi je 23 Nemcav), Kraljevi Gradec 17 (5), Budejevice 14 (11), Litomerice 41 (37), Brno 50 (16), Olumuc 80 (29), Vidna-va 13 (10). Pomanjkanje duhovnikov, zlasti med Cehi, se bo v bližnji bodočnosti zelo občutilo.
—	Kaj bo s Kruppovhni delavnicami? Vodstvo svelovnoznanlh Kruppovih delavnic v Essenu je izjavilo, da bo podjetje obratovalo dalje, kljub zasedbi Essena po francoskih četah, ker bi sicer 54.000 ljudi ostalo brez kruha in zaslužka.
—	Iz Šmarja pri Ljubljani nam poročajo: Zadnje božične praznike smo uprizorili Finžgarjevo dramo »Razvaline življenja«. Tgra je našemu ljudstvu tako ugajala, da se je dvakrat ponovila, kar je ^sekako častno za avtorja kakor tudi za igralce. Le tako naprej! — Naposled smo le dobili električno razsvetljavo. Ljudem je sicer všeč električna luč, samo to jim ni prav, da bo precej dražja kakor je bilo prvotno rečeno. — Z zidavo nove občinske hiše, kamor se bo vteknilo par razredov ljudske šole, so je prenehalo do pomladi. Kljub temu se trdi, da bo do prihodnjega šolskega leta popolnoma dodelana. — Zima je mila, a deževno vreme ne prija ozlmlni. Tako ni nikdar za vse prav.
—	Poštna novost v Rimu. 9. t. m. so v Rimu otvorlli promet s pnevmatično pošto.
—	Občnt zbor »Gosposvetskega Zvona« se vrši v petek, dne 26. januarja 1923 v Ljubljani v dvorani Mestnega magistrata ob 8. uri zvečer. Člane prosimo za polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
—	Zdravstveni odsek xa Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo ravnatelja državnih dobrodelnih zavodov ▼ Ljubljani. Dalje sta razpisani službi okrožnih zdravnikov za zdravstveno okrož.ie St. Ilj ln Kranjska gora. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
—	Meeeïnik »Mladika«. edini slovenski družinski list, e« more naroèitl tudi v upravi miSega lista. Na razpolago je prva Številka tega lista, kakor tudi položnic«. Nart^nikl po pošti naj se seveda prejkoelej obrata jo naravnost na upravo »Mladike« v Prevaljah. Celoletna naročnina znaša 70 dinarjev.
—	Zloêinstva Ku-Klux-Klana. V fari Morechouse v Luzijani so našli dva strašno razmesarjena in e posebnimi Instrumenti do smrti mučena ter pohabljena trupla. Zločin se splošno pripisuje znani organizaciji Ku-Klux-Klana.
I— Samomori. V Zagrebu so se в. t. m. pripetili trije samomori ozir samomorilni poizkusi. Znani Športnik Ivo Granec se Je ustrelil, ker se je spri z ženo radi športa; ona je namreč zahtevala, da inora nogomet pustiti, a Granec tega ni hotel. — Uradnik v upravi »Slobodne Riječk, Mijo Jakopec, oče dveh otrok, je izvršil samomor zaradi i bolezni, bede in šikan v službi. — Priležniea ne-I kega delavca Marija Straha, je skočila v vodo, ker 1 jo je ljubimec pognal na ceeto ravno v času, ko i je imela postati mati.
—	Tatvine in vlomi. Posestniku Ivanu Urbasu ! v Ivanjem Selu je bila ukradena ura s srebrno verižico v vrednosti 4000 K. — V Škocjanu je bilo vlomljeno v trgovino Terezije Komljan. Vlomilci so odnesli blaga in denarja v vrednosti 63.747 K. —
1 Na Studencu pri D. M. v Polju so odnesli tatovi Alojziju Trškanu iz njegovega, v zemljo izvrtanega vodnjaka 2000 kron vredno sesalko. — Vlomljeno je bilo v trgovino Ane Jereb v SorL Vlomilci so Jerebovi povzročili 17.872 kron škode.
—	Čevlje kunujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »P e k o« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana, Breg 20. Ô322
štaierske novice.
š Smola poslanca Droleniga. V Št. Jur-ju ob južni železnici so slavili Silvestrov večer. Poslanec SKS Drofenig je smatral to priložnost kot bodoči kandidat propadajoče SKS za primerno v agitacijske svrhe, pa je slabo naletel. Slavil je dobrote centralističnega ujedinjen a in ko je v svojem centralističnem navdušenju prikipel do vrhunca, mu je nekdo zaklical: Dol s cen-tralisti! Tedaj mu je zmanjkalo govorniške niti in jo je v splošno veselost navzočih urno odjadral z odra. Dne 18. marca bo pa zginila z odra svojega političnega teatra celokupna SKS.
š Smrt pri kartanju. Kolarja Krebsa v Ormožu je med kartanjem v gostilni zadela kap. Bil je takoj mrtev.
š Konec mariborske rbčinske mesnice. Kakor poroča »Straža«, je mariborska občinska mesnica likvidirala. Ustanovili so jo so-cialdemokratični odborniki na račun mestne blagajne in je obratovala od 18. avgusta 1922. Končala je z veliko izgubo. Mesnica in stojnica jo stala nad 100.000 K, vrhtega pa znaša dejanska izguba v gotovini okoli 100.000 K.
Zveza delovnega ljudstva
sklicuje
protestni shod
v nedeljo, dno 14. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano hotela Union z edino točko dnevnega reda:
Protest proti zavlačevanju sestave obč. sveta ljubljanskega.
AKCIJSKI ODBOR ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA.
Gospodarstvo.
Dvig tujih plačilnih sredstev.
Ljubljana, dne 11. januarja 1923.
Na današnji zagrebški sklepni borzi so vso tuje valute in devize silno poskočile. In to ne samo takozvane zdrave valute, ampak tudi Dunaj, Berlin in Budimpešta. Berlin je zrastel od 0.85—0.88 Din na 0.95—0.975 Din, medtem ko je na curiški borzi ostnl na včerajšnji višini 0.05 (na predborzi v Curihu se je za četrtinko tlsočinke zboljšal). V istem razmerju sta zrastla v Zagrebu tudi Budimpešta in Dunaj. — Predvsem pa so se druge devize in valute dvignile. Deviza Curih, ki se je prodajala še včeraj po 17.80—17.85 je danes poskočila do 19 dinarjev, deviza Newyyork od 93.50—94 na 97—98 Din, London od 437 na 457 Din, Pariz od 6.25 na 6.80, Italija od 4.58 na 4.90 Din in Praga od 269 na 295 Din.
V	Curihu je padla deviza Belgrad od 5.35 na 5.30, Italija so jo dvignila od 25.90 na 26.25, Pariz od 36 na 86.35 in Praga od 14.90 na 15.05.
V	poborznem prostem prometu je danes popoldne nastopila v Zagrebu majhna reakcija. Vse tuje devize ln valute so sicer neznatno — toda vendarle nekoliko oslabele.
Vrtnarsko društvo za Slovenijo.
Sestanek interesentov za ustanovitev Vrtnarrkega društva za Slovenijo se je vršil v nedeljo, dne 7. januarja t. 1. ob desetih dop. v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. — Udeležilo se ga je 36 oseb. Navzoči so bili tudi trgovski vrtnarji. Shod je otvoril kmetijski svetnik Rohrman, ki je pozdravil navzoče, pojasnil namen sestanka, opisal položaj vrtnarstva v deželi in našteval naloge, ki čakajo bodoče društvo. Navedel je tudi dosedanje korake pripravljalnega odbora, ki gredo za tem, da se Vrtnarsko druitvo spoji z obstoje-1 čim Sadjarskim društvom. Višji sadjarski nad-! zornlk Humek je pojasnjeval potiebo združitve Vrtnarskega in Sadjarskega društva z ozirom na skupne Interese, na lažje izdajanje «kupnega glasila in na ugodnosti enkratne
letne članarine vieh tistih interesentov, ki bi
hoteli in morali sicer pri obeh druStvih sodelovati. Tudi izredni občni zbor Sadjarskega društva v Celju se je izrekel soglasno za skupno organizacijo. Nadsvetnik Bukovec je govoril o potrebi organizacije podružnic in o podrobnem delu podružnic, ki se bo tikalo preskušanja semen in novih vrst zelenjave in ***«ilUù_Erssl«-bovanja semena, vTtn | skejJ» orodja itd.
Lastnik največjega vrtnarskega podjetja v Jugoslaviji, Džamonja iz Maribora, pozdravlja ustanovitev novega društva v imenu trgovskih vrtnarjev, ker se bo s tem v najširše sloje zanesla pobuda za povzdigo vrtnarstva in sadjarstva. Izmed navedenih nalog povdarja kot prvo potreba ustanovitev vrtnarske šole v Ljubljani. Spominja se letošnjih vrtnarskih razstav v Mariboru in v Ljubljani in povdarja potrebo prihodnjih takih prireditev. Društvu želi najboljši uspeh.
Šef kmetijskega oddelka Sancin pozdravi zboroj^ce v imenu vlade, ki ima dolžnost in vol^podpirati snujoče se društvo. Ako bomo narod vzgojili v ljubezni do narave, ga bomo vzgojili tudi v ljubezni do sočloveka. Le v močni organizaciji bo mogoče tudi trgovskim vrtnarjem doseči primerne ugodnosti. — Ing. Lah izvaja, da je posebno važna naloga društva, vplivati na to, da se osamosvojimo s pridelovanjem potrebnega semena v domači deželi. Višji sadjarski nadzornik Humek pojasnjuje načrt za organizacijo uprave pri tem društvu. Okrajni glavar dr. Spiller opozarja na nevarnost, ki preti zelenjadnim vrtovom v Ljubljani vsled novega davka na nezazidane parcel^. Sprejme se tozadevna resolucija, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Nadsvetnik Bukovec poživlja vse navzoče, naj začno z vso vnemo delati za razvoj novega društva. Zborovanje, ki je trajalo dobri dve uri, se je na to zaključilo s pozivom na udeležbo na obč-. nem zboru dne 2. februarja tega leta.
PROTI DAVŠČINI NA DOMAČE VRTOVE.
Osnovalni odbor Vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani je predložil na predsedstvo pokrajinske uprave, na mestno občino ljubljansko in na oddelek za kmetijstvo sledečo resolucijo:
Na sestanku dne 7. januarja 1923. pri Kmetijski družbi v Ljubljani številno zbrani zastopniki vrtnarstva soglasno ugotavljajo, da slovensko vrtnarstvo in zelenjadarstvo ne samo ne napreduje, marveč očitno propada in nazaduje, akoravno bi z ozirom na zemljepisno lego Slovenije lahko tvorilo, če ne glavno, vsaj važno in dobičkanosno zemljedelsko panogo. Splošno, celo ovropsko-znano je zelenjadarstvo ljubljanskih predmestij, Krakovskega in Trnovskega. Le-temn grozi hud, če ne usoden udarec vsled izvajanja naredbe o mestni davščini na nezazidana zemljišča v Ljubljani. 2e naredba sama ščiti premalo domače vrtove, nje izvajanje pa je sposobno, da jih popolnoma uniči. Odobravamo pametno zemljiško politiko mestne občine, da hoče ubiti nezdravo špekulacijo s stavbišci, protestiramo pa odločno proti teinu, da bi se obdavčili domači vrtičl, ki obstoje in se obdelujejo pri hišah v predmestjih ljubljanskih že desetletja in desetletja, ki dajejo Ljubljani zdravo zelenjavo in tvorijo po večini del eksistence njih lastnikov. Zato zahtevamo:
1.	Pokrajinska uprava za Slovenijo naj takoj ukine izterjavanje davščine na nezazidane parcele.
2.	Pokrajinska uprava za Slovenijo naj nemudoma odredi revizijo naredbe pokraj. namestnika z dne 21. maja 1922 št. 164 U. 1. s sodelovanjem interesentov vrtnarstva v pravcu, tla so zaščitijo domači vrtovi v čim večjem obsegu ter da se zelenjadni vrtovi ljubljanskih predmestij, kt so se do danes obdelovali v svrho produkcije zelenjadi in vrtnih pridelkov, izvzamejo iz obdavčenja. — Za osnovalni odbor Vrtnarskega društva:
M. H u m e k ; dr. Fr. S p i 11 e r.
» * *
g Cene živini na mariborskem sejmu. Na sejmu v Mariboru due 9. januarja so cene dosegle zopet višino v mesecu avgustu. Zunaj po deželi skušajo mesarji cene pritiskati navzdol, med tem ko isti mesarji isto blago v zaklanem stanju v drobni prodaji na umeten način podražujejo. Na sejmih prevladujejo vnanji izvozničarji in prekupovalci; tako jo kmet navadno opeharjen tudi na sejmu, kjer navadno nI nobene kontrole. Na zadnji sejem v Mariboru so prignali: 1 konja, 110 volov, 306 krav, 5 telet, skupaj 422 komadov. Povprečne cene za kilogram žive teže v kronah: debeli voli 33—36, poldebell voli 29—32, plemenski voli 25—28, klavne krave 24—28, plemenske krave 17—23, krave za klobasarje 10—16, molzne in breje krave 18—24, teleta 34—36, mlada živina 15—30.
g Dohodki lokalne železnice Ljubljana— Vrhnika. Iz poročila o občnem zboru 1 ""kalne železnice Ljubljana—Vrhnika posnemamo, da je imela vrhniška železnica dohodkov v letu 1918 189.993.01 K, v 1. 1919 564.724.69 K, v letu 1920 U16.540.16 Kav letu 1921 2,125 936 krou 21 vinarjev. — Ker o bili Izdatki v teh letih le mulo manjši, zato e kuponi z' leto 1919, 1920 ln 1921 ne bodo vnovčili.
g Žitni trg na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem notirajo žitu sledoče cene: pšenica 155-170 čsl. K, rž 115-120 čsl. K, ječmen Ia 130—140 čsl. K, oves 110—120 čsl. K, koruza (stara) 145—150 čel. K, koruza (nova)
Stev. 8.
BLOVENEC, dne 11 januarja 1928.
Stran в.
105—110 čel. K, pšenična moka (št. 0) 290-M0 čel. K, fižol 150—160 toi. K.
g Izvoz rži ls Češkoslovaške. Na prošnjo poljedolskih ln trgovinskih krogov so hoteli
izvoziti iz češkoslovaške republike 1500 vagonov rži. A toliko da se je za to izvedelo po deželi, so so takoj začele eene žitu dvigati. Proti izvozu se je Izreklo ministrstvo za ljudsko prehrano, češ, da no prevzame nobeno odgovornosti za javno prehrano in zbog izvoza nastalo draginjo. Svoj ugovor je minister podprl z dejstvom, da se jo leta 1922. za 2,005.984 q rži manj pridelalo kakor lansko leto. Predlanski rženi pridelek je namreč znašal 13,649.358 lanski pa jedva 11,633.401 q.
g Koliko pokadijo na Češkem. Praga, 11. jan. (Izv.) V češkoslovaški republiki so
1	1922 pokadili na tobaku 705 milijonov K6.
g Krii!» v češki tekstilni industriji. Praga, 11. jan. (Izv.) Izvozna delniška družba češkoslovaške tekstilne industrije je sklenila likvidirati radi vel'' ih kurznlh izgub in insolveuc v Jugoslaviji. Družba je prisiljena prežigosati svojo delniško glavnioo od
2	milijonov na 1 milijon Kč. Skupna izguba znaša 1.7 milijona Kč. Člani upravneg- sveta so se izjavili pripravljene kriti izgubo, ki presega, glavnico, vsled česar bo došlo do izvensodne poravnave.
g Uvozna carina na roljedelskc pridelke na Češkem. Praga, 11. jan. (Izv.) Češkoslovaški ministrski svet bo sklepal po predhodnem posvetovanju ministra za kmetijstvo z odborom petorice o uvedbi uvozne carine na poljedelske pridelke. Uvozna carina na pšenico in žito bo znašala 45 Kč. na moko pa 90 K«.
BORZA.
Zagreb, dne 11. januarja 1928. (Sklep.) Devize: PeSta 3.76—8.80, Berlin 0.95—0.975, Italija 4.86—4.90, London 452.50—457.50, New York 97 do 98, Pariz 6.75—6.825, Praga 2 87—2.95, Dunaj 0.14 do 0.1425, Curih 18.75—19.—. Bukarešt 52—54,
Curih, dne 11. januarja 1923. (Sklep.) Devize: Pešta 0.20, Berlin 0.05, Italija 26.25, London 24.68, New York 528.25, Pariz 3635, Praga 15.05, Dunaj 0.0075, Bukarešt 2.75, Sofija 3.50, Belgrad 5.30, Varšava 0.02"/,, Holl. 209.75. Valute: n. a. krone 0.0076.
iшше.
lj Šentjakobski Orel. V nedeljo 14. t. m.
bo obhajal šentjakobski Orel desetletnico svojega obstoja s skupno sv. mašo v župui cerkvi sv. Jakoba, ob pol 8. url zvečer pa bo telovadna akademija v šoli na Grabnu. Pred-prodaja vstopnic za akademijo je pri tvrdkl T. Ltndtner, sv. Florjana ul. št. 11.
lj Izvrstna ulična razsvetljava je bila v sredo zvečer po Ljubljani. Plinove evotilke so komaj še brlele. Zadnji plinovi svetilki na Krakovskem nasipu pred polic, stražnico je pa splob že zmanjkalo plina. Elektrika od Trnovskega pristana do polovico Opekarske ceste in v stranskih ulicah sploh ni gorela, zato je pa na drugi polovici Opekarske ceste, Kon jnšni ulici, Jeranovi ulici, Pred Prula-mi in na Prulah gorela včeraj cel dan. Mnenja smo, da ako je voznik odgovoren policiji, ako nima lučt, ravno tako bi bil moral biti odgovoren policiji tudi tisti, kdor lina oskrbovati poulično razsvetljavo. Nesrečo lahko zakrivita oba.
lj V Rokoileleki dom vabi svoje prijatelje prosveta frančiškanske župnije v nedeljo 14. t m. ob pol 7 .uri zvečer Na sporedu ste dve šaljivi igri in še marsikaj za kratek Jas. Dobila se bodo ledila in pijaïe.
lj Društvo jugoslov. medirineev r Ljubljani priredi dne 20. januarja v veliki dvorani Uniona svoj zabavni večer pod pokroviteljstvom gospe dr. Bleiweis pl. Trsteniške, v prid svoji društveni knjižnici. Društvo si je nadelo nalogo, da preskrbi svojim članom za študij potrebne knjige, ki sd jih sami vsled vedno naraščajoče draginje ne morejo preskrbeti in da jim nudi na ta način prvi pogoj za uspešni šiudij. Zato se obrača odbor predvsem na naše g. zdravnike, kakor tudi na ostale, ki jim je na srcu dobrobit in nzvoj naše fakultete ozir. univerze, da se v kar največjem številu udeleže našega večera, ozlr da gmotno pripomorejo, da bo moglo društvo nalogo, ki si jo je nadelo tudi izvršiti.	Odbor.
lj Načelstvo društva tobačnih trafikantov v Ljubljani vabi vse trafikante na važen seslanek, ki se vrši v nedeljo 14. januarja 1928 ob 2 uri popoldne v gostilni pri »Zlati ribic. Vhod iz Stritarjeve ulice.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za 81o-venijo obvešča, da se vrši društveni občni zbor v sredo, dne 24. januarja 1923 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z nastopnim dnevnim redom: 1. poročilo funkcionarjev, 2. sprememba drušVvenih pravil, 3. določitev Članarine za leto 1923, 4. volitve, 5. slučajnosti. Društveni člani so naprošajo, naj prinesejo članske legitimacije s seboj, du se izkažejo, da imajo na obenem zboru volivne pravico.	Odbor.
lj Nov maksimalni renik za dimnikarska dela v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljimi, je določilo z razpisom t dne 28. decembra 1922, št. 7928, nov maksimalni cenik za dimnikarska dela v Ljubljani. Ta cenik se dobi v mostnem ekspedUu proti plačilu stroškov.
lj Neusmiljeno trpinčenje živali. Dne 9. januar;;'. 1923 je vozil Lovšetov mesar Ivan Pregelj po Glincab z dvema voloma voz gnoja. Mlada vo-li6k:i, šo nevajena voziti, sta se večkrat ustavila, kar je Preglja tako razljulilo, da je z gnojnimi vi-lami neusmil jeno pretepaval volička, kar Je povzročilo glasno ogorčenje mimoidočih ljudi.
lj Policijska kronika. Ker je izvršil približno tO goljufij, je policija aretirala sobnega slikarju Franca Hlebsa in ga izročila sodišču. — V noči od 9 na 10. t. m je skušal neznani vlomilec vlomiti v poslopje slavnega kolodvora v zaklenjeno pralnico gospe Elze Holmnn, toda vloma ni mogel Izves.i. — Košara s 150 jajci, vredna 1100 K, je bila v Dalmatinovi ulici ukradena Julijani Križa-ievi iz Stare Loke. — KIJuî glavnih vrat Hceja je bU ukraden. — Poscstnici Cchbauer v Vod matu jo bilo ukradeno C kg mila, vrednega 300 kron. — Večja množina obleke je bila ukradena is lopo sa Bežigradom čuvaju Jakobu Petrov««.
Prosveta.
pr Knrz iz zgodovine umetuoati. Tretje
prodavanjo drja V. Mo 16ta o umetnosti cesarskega Rima so vrši v soboto 13. t. m. v sejni dvorani bivšega deželnega dvora. Vstopnice pri vhodu,
pr. Ruska predavanja. Uprava roškega odbora priredi v januarja in v prvi polovici februarja več javnih predavanj. Dobitek teh predavanj je namenjen za rusko knjižnico in za revne ruske dijako v Ljubljani, Predmet predavanj bo: 1. Legenda o popežu Silvestru II in njen pomen za zgodovino evropske kulture (Univ. prof. N. M. Bubnov); 2. Bogoiskatelj, evrazijci in materijelna kultura (Univ. prof. A. D. Bilimovič). 3. Krogotok oglika v življenja r naravi (Docent E. I. Kanski); 4. Pomen sprejema krščanstva v življenju Slovanov in z njim grškorimske kulture (Univ. prof. Jasinskl); 5. Ruska cerkev v današnjem času in v bližnji bodočnosti (g. N. T. Jezersldj); 6. O molekularni energiji (g. V. S. Isajevič); 7. Revolucija v ruski poeziji (g. N. Preobražeiiski). Dve zadnji predavanji bodeta v slovenščini, ostala pa v ruščini. Prvo predavanje (prof. Bubnov) je hilo 5. januarja; drugo (prof. Bilimovič) bo 14. januarja ob 14. poroldne v veliki dvorani univerze ln tretjo 18. januarja ob pol 8. zvečer v realki. Čas in mesto drugih predavanj bomo naznanili pozneje.
pr Književno umetniški koukurz Umetniškega odcljenja končau. Umetniško odelje-nje ministrstva prosvete ruzglaša, da je književno umetniški konkurz končan in re-znltat konkurza objavljeu. Vsi avtorji, ki so se udeležili konkurzu, se opozarjajo, da pridejo osebno po svoja dela v Umetniško ode-ljenje ali da pooblaste koga v Belgradu, da to stori, ker Odeljenjo ne more vsakemu posebej vročiti rokopisa.
pr Sinfoničnl koncert »Zveze godbenl« nikov« s sodelovanjem pianista A. Trosta pod vodstvom N i k a Š t r i t o f a je bil prvovrsten glasben dogodek. Šlo jo pred vsem za Štritofa kot dirigenta in Trosta kot pianista. Štritofa smo doslej slišali enkrat — pri matičnem koncertu — in zelo pazno posluhnili. To pot se je vtis, ki smo ga takrat dobili: da prvič čisto natančno vo, kaj je v skladbi, in kje treba zagrabiti, in kako podati, da pa — drugič — um te zaznave takoj sporoča srcu, ki se jih s čuvstvom oklene, jih použije, pre-osnuje in tako polne žive gorkoto vrača: ta prvotni vtis se nam je razvil v prepričanje. Zato ni nič čudnega, če jo bilo vse jasno, tekoče, vodilne misli plastično izražene. Tudi zunanja ponaša je na obziren, dasi izrazit način dokumentirala živo čuvstvo, ki se je naravno iz njega, oblikovala. Dr. Čerin in Jeraj sta dobila v Štritofu vrednega, čuvst-venega, ognjevitega vrstnika.
Anton Trost je Ljubljaučauom že znan, poročevavcu menda !o iz konservato-rijskih let, zato je bil na moč presenečen nad njegovim bajno dovršenim igranjem. Saj mu klavir pojo z ogromno brezbrežno orgelsko polnostjo; in čuda zopet, koliko mehkobo je zmožen ta, ponavadi tako mučeni, surovi dninar, brezčutni rokodelec, pod prožno, rahločutno umetniško roko! Resnično, da se ne moremo domisliti, kdaj bi bili klavirski koncert z orkestrom laže in rajši poslušali kot ta, nepričakovanega užitka polni večer. Le prepogosto smo imeli pri takih prilikah
—	od prvih začetkov že — občut, da so borita dve nedružljivi prvini, dve vsaksebi tožeči, v več ali manj nasilno zvezo pritirani samostojni, prerazlične osebnosti. Ta večr smo, kot malokdaj čutili, da resnični umetniki tudi ta nepremostljivi propad sijajuo pre-moste. Vtis prvovrstnega igravca, do zdaj pri nas neprekošenega, jo s pridejano Čajkov-skega balado samo še utrdil. Nismo čutili udarca, ampak samo moč, moč, moč kot tako.
—	Oba umetnika je občinstvo odlikovalo z obilno zasluženo pohvalo; plosk je bil zlasti po Cajkovskega klavirskem koncertu, kjer sta izvršila oba ogromno nalogo, kar glušeč.
Orkester sam je igral ljubko V. No-vàkovo »Slovaško suit o«, ki se je mudila »V cerkvi« v mističnem čuvstvu poletnega žara, ko skrivnostna zavest božjo bližino uspava nižjega človeka, da se začne udejstvovati človekov drugi »jaz«, njega boljša, plemenitejša plat. »Med deco« smo se radovali bujnih domislekov polnega čebljanja in radostnega gostoljenja; in se divili kako je znal pričarati na ta, na večno radost in neprestani raj umerjena lica resnobo in dahniti v velike, razprte oči kar skoro grozo, in nas vse prestaviti v čudno ljubek pravljičen svet. »Zaljubljonca« sta se oglašala z romantično, neprestano se vračajočo temo, kakršnih je bil poln uoš Rihar, Mašek. »V noči« jo plavala hrepeneča, daljna pesem, nad njo se vila rahla meglica, zemlja nam je izginjala pod nogami (brez violonov). Morda bi bila pesem še lepša, še bolj hrepeneča, čo bi se bila izgubljala v še večje dalje in bi se bila meglica razgrnila v ie prozornejšo tenčico.
Cajkovskega klavirski koncert v b-molu je poln ognja, ki se mestoma razliva v boleče čuvstvo, da pri srcu za-skeli. V vseh dolih je velik, tndi »Semplice« ,io samo na videz semplice = preprosto, pa je tiste vrste preprostost, kakor nas tako sase pridobiva pri ljudeh, v življenju mnogo iz-kušanih, v čuvstvovanju umirjenih, polnih globine ln blagostl, preprostost, ki no izvira
i» plitve površnosti, ampak lz brezdanjih globin.
Za DvofAkovo П. si mfonijo nam je kar stal, da je nismo mogli voč s polnim zavzemanjem slediti; živci tudi ne preneso vsega, kar bi človek rad (konoert je trajal ekoro do 11. uro). Dvigala nas jo pa vendar njegova odločna izrazitost, njegov plastični ritem s svojimi anomalijami, samosvoja metodika s ponosno »splendide isolation« v za-padno evropski glasbi, in z včasih trmasto doslednim kontrapnnktom1.	K.
1 Ne vem ali se brezobzirna razvada, da se obiskovavei proti koncil koncerta sredi igranja začno gnesti skoz stoječe poslušavce in izginjati v garderobo — ne vem, ali se ta razvada še le začenja, ali končuje. Čo se končuje, naj so takoj, če pa so začenja, odkrito povejmo, da ni v korist niti naši glasbeni, še manj naSi srčni kulturi.
Ministrstvo za socialno politiko očitno kršilo zakon.
Okrajno sodišče v Ljubljimi, odd. II, je dne 4. januarja 1023 izreklo sodbo, katera je silno zanimiva in naravnost uničujoča z ozirom na prak-tiko, katero je bU uvede! v ministrstvu za socialno politiko bivši minister dr. Gregor Žerjav.
Sodni svetnik dr. Gradnik je navedeni dan razpravljal o tožbi, katero je vložil po dr. Natla-čenu univerzitetni honorarni profesor inženjer Ciril Juvan proti trgovcu z avtomobili Florjančiču, katerega je zastopal dr. Žirovnik.
Dr. Natlačen je opisal dejansko stanje nekako takole: Inï. Ciril Juvan je nastavljen na tehniški visoki šoli v Ljubljani kot honorarni profesor od jeseni 1921 dalje. Ko je sprejel mesto honorarnega profesorja, je stanoval v Kosezah, katero stanovanje je moral spomladi zapustiti. Stanovanjski senat mu je s razsodbo z dne 4. avgusta 1922 št. VII, 15409/22 dodelil stanovanje Scagnettijevih dedičev v Šelenburgovi ulici št. 6 in sicer tako, da naj deli stanovanje, obstoječe iz 5 sob z dr. Skubicem. Flor-jančič se je pa kljub razsodbi stanovanjskega senata kratkomalo uaelii v inž. Juvanu dodeljeno stanovanje in onemogočil izvršitev po stanovanjskem senatu odrejene dodelitve stanovanja. Flor-jančič ee je tudi pritožil na ministrstvo za socialno politiko. Čeravno pritožba ni imela odložilne moči, je stanovanjsko oblastvo izvršitev razsodbe stanovanjskega senata odložilo dotlej, da minister za socialno politiko pritožbo reši. Minister zn socialno politiko je pritožbi ugodil in prisodil stanovanje Florjančiču. Sodni svetnik dr. Gradnik je ob tej priliki ugotovil malenkostno zanimivost, da dr. Zerjavova rešitev ni bila datirana. Inž. Juvan se je moral začasno naseliti v stanovanje na Rimski cesti št 9, katero stanovanje je stanovanjski urad dodelil mestnemu učitelju Pavlicu in pozval inž. Juvana, naj stanovanje izprazni, ker bi se sicer stanovanje prisilno izpraznilo. Svojim učencem se ima inž. Juvan zahvaliti, da se to tudi ni zgodilo, ker so organizirano nastopili za njega in izjavili, da bodo deloiacijo svojega profesorja, če treba, tudi s silo preprečili. Končno je dr. Natlačen гл hteval, naj Florjančič precej izprazni stanovanje.
Po izvajanjih Florjančičevega zastopnika dr. Žirovnika je razglasil deželnosodni svetnik dr. Gradnik sodbo: sFlorjančič je dolžan precej izprazniti in inž. Juvanu izročiti stanovanje v Ljubljani v Šelenburgovi ulici št. 6 in plačati pravdno stroške, odmerjene na 411 dinarjev.
Deželnosodni svetnik dr. Gradnik je v razlogih med drugim navajal: Florjančiču je bila ne-dopuslnoet njegovega dejanja dobro znana, ker se uahaja na odloku stanovanjskega senata, kateri je bil tudi njemu dostavljen, tozadevna opomba, da odloča stanovanjsko oblaetvo II. stopnjo končno veljavno in da »oper njegov odlok ni pravnega leka. Zavedal se je torej brezdvomno, da stanovanje, v katero se je vselil na lastno pesi, vkljub temu, da je vložil nadzorstveno pritožbo, ne sme obdržati in da s svojim postopanjem povzročuje inž. Juvanu materielno škodo. Tu ni mogoče govoriti samo o malomarnosti ali opustilvi tiste skrbnosti, ki jo je pričakovati od vsakega človeka običajnih iast-I nosU ali sposobnosti, ampak naravnost o hudobni nameri, ker je povzročil vedoma in hote škodo.
Spričo okolnosti, da je ministrstvo za socialno politiko s svojim odlokom naknadno to stanovanje dodelilo Florjančiču, nastane sa/mo vprašanje, ali je vkljub temu tudi zdaj podana njegova krivda? Tudi to vprašanje je treba potrditi. Ministrstvo za socialno politiko je namreč s svojim odlokom očitno kršilo tnkon. Četudi določa § 35 stanovanjske naredbe, da izvršuje ministrstvo vrhovni nadzor nad stanovanjskimi oblastvi, ne sledi ii tega, da Ima pravico razveljavljati ali brezuspešiti razsodbe stanovanjskega senata, ki odloča končnoveljavno in zoper čigar odlok ni nobenega pravnega leka (§ 87 stan. prav.). Z zakonom z dne 30. decembra 1921 o stanovanjih pa je tudi prejšnji stanovanjski pravilnik dobil zakonito moč, zato so odločbe pravilnika smatrati kot določbe zakona. Pravice, pridobljene z očitnim kršenjem iakona — četudi s pomočjo državnih oblasti — pa ne morejo т pravni driavi služiti nikomur ta osnovo in opravičbn dejanj, a katerimi posega v istotako po zakonih pridobljene pravice drugih.
Turistika In sport.
Koëft na Vel. Planini, 1508 m nad Kamnikom j« otvorjena, oskrbovana, in nudi turistom sledeča okrepčiia: &sj, kavo, juh», koiiserve, saiame, kranjske klobase, žgane« in vino — samo kruh naj prinese vsak sam seboj. Znižane pristojbino vživajo le «lani SPD in JZSS, ako se izkažejo z izkaznico iz tata 1928. — Po.t do koče je izgažen, smuka ugodna.
(TPB.)
Učiteljski vestnlk.
Seja Slomškove zveze bo v nedoljo, 14. t. m. ob 3. uri popoldne v tajništvu, Florjan-ska ulica št. 7-II. Vabljeni tudi vsi predsedniki podružnic.	S.
Orlovski vestnik.
Orel Krakovo—Trnovo. Darys ob pol 8. uri v lokalu Konjušna ulica 7 roden fautov-ski večor, obvezen za vse člane. Na sporedi? zanimivo predavanje br. Jožeta Pirca.
Orel Krakovo—Trnovo priredi v nedeljo, 21. t. m. ob pol 8. uri zvočer v telovadnici na Cojzovi cesti (Graben) naraščajsko akademijo z zanimivim sporedom. Vsi prijatelji orlovske misli vabljeni!
Mladost I. 1922 (XV. letnik). V 1. 1922. je Mladost, primerno velikemu razvoju orlovske organizacije, postala ugleden, mnogo čl-tan mesečnik, glasilo slovenskih Orlov ln Orlie, ki ima nalogo pred vsemi drugimi številnimi publikacijami Orla podajati duševno hrano naši katoliški mladini. Na 190 (-f- 20 na platnicah) straneh je objavila 17 načelnih, 13 organizatoričnlh, 23 vzgojnih, 6 izobraževalnih in 8 tehničnih člankov, lepo povest, 7 pesmi, 55 slik, obširne podatke o drugib sorodnih organizacijah doma in v svetn ter dopise iz odsekov Orla. Tudi inserate je zopet objavljala po dolgih letih (1914). Umetniško opremo ji je podaril g. prof. Gašpar Po-renta (Št. Vid). Krog sotrudnikov je bil majhen, vendar zaznamuje kazalo tudi onega vseučil. profesorja iu enega višjega, zdravnika. Naročnikov je Imela Mladost v 1. 1922 še vedno le 2300, a hralcev žo nad 8000. Zato se začenjajo zanjo zanimati tudi lnserentje in Slov. Narod je opozoril nanjo 10. jan.
»Orlič« za januar (4. štev.) je izšel in je že razposlan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ljudski dom.
Poizvedovanja.
Našle se je nekaj denarja na cesti Kranj— Ljubljana. Dobi se ga pri Francetu Crnilcu. posta Naklo pri Kranju.
Pri veselicah in koncertih v »Unioinu so bili
od 31. decembra 1. 1. dalje, najdeni sledeči predmeti: 1 ženska očala; 1 ženske bele rokavico; 1 doza s cigaretami in 1 majhen ključek. Predmeti se dobe v garderobi >Uniona<, oziroma pri Î Fr«e su, Kongresni trg 2, III. nad.
Ne rabimo vložiti napovedi o dobodntnL To so mora zgoditi pred koncem januarja sicer zgubimo pravico do vložitve in nas davčna oblast sama obdavči. Za sestavo te napovedi je noobhodno potrebna knjiga: Žun, Dohodnina. Kniga je lahko umljlva in opremljena z praktičnimi vzorci. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih Izdatkih. Malokomu so namreč znane doloô-be glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja Din 8.—, po pošti 1 dinar več. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Istotam se dob^tudi knjižica: Kakšne neposredne davke imamo in kako jih plačujemo. Cena 4 Din, po pošti 1 dinar več.
MeSeoro^ogično poročilo.
Ij.ubUnnn 30b m n. m. vis.
bua opafio- vati a	Umu-mute v mm	luriliu-mutei v U	'1 ' te 1 t'QOK » O	vetrov	v mm
10. 1. 21 b	(35-2	33	0-8	jasno s. /,ap.	
11Л 7b	733o	3-9	0-8	obl.	S
11 1. 14 h	731 4	4-6	0-9	obl.	
Soliden gospod IŠČE
SOBO.
Plača dobro. — Ponudbe pod: «PLAČA DOBRO« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.	186
BLAGÂJNIÈARKA
izurjena, iSče mesto v večjo restavracijo. Naslov pri upravi lista pod števlko 205.
ilÉlJWC®,
ki bi opravljala tudi vsa druga dela, ISžem takoj. Plača 800 K mesečno. Pisati na naslov: VERA TOM1C, so-
ercga državnega odvetnika, OSIJEK , Jagerova alica.	144
tis gpteriita
išče Parna žaga
za takojšnji nastop. — Ponudbe pod: »A. Ž. 164« na upravo lista.
Kuharica
M bi opravljala tudi vse druge hfSne ptv-sle, iSčcm za dve osebi. Plača 800 K mesečno. — Ponudbe na naslov: SOFIJA DR. SIMONOVIĆA, Osi jok I, Al.ks.n-drova ulica 14.	l«t
Streo в>
ШГОВШ?, Шо; iïriaârj* ms..
BÏW. S.
ZANESLJIV MLADENIČ, krMan.kth na-čel, praktičen za vse ali vsaj neko.iko mizarstva zmožen, dobi т Ljubljani takoj
službo oskrbnika.
Naslov pove upravništvo lista pod it 184
Sprejmemo
dobro moč za pisarno
(žensko ali moško) nekaj MEHANIKOV in KLJUČAVNIČARJEV,
«TRIBUNA«, Ljubljana, K orlovska cesta 4
CEMENTNO
STREŠNO OPEKO
izdelano iz prvovrstnega Splitskega cementa in čistega ostrega peska, ima na-
5roda) PETER LACKNER, G. Mozetj —
!o£evjb.	160
Luksusnc čevlje
SALONSKE, PLESNE in PROMENADNE Vaut najiineje po Va$i meri izdela
JANKO KOS, čevljar,
Roïna dolina 178 pri Ljubljani.
Sprejmem nekaj boljših gospodov
na dobro hrano.
Naslov pri upravi pod štev. 226.
Več kanarčkov in kanarijik
je napiudai. — Več povedo: Zelena jama Stev. 124, I. nadstr., desno.	175
prvovrstnega, kupim. Ponudbe aa upravo lista pod Številko 199,
Imam v zalogi 80 Tagonov
bukovih DRV
suhih in napol suhih. Nekaj tudi mešanih. Oddam jih v mali in veliki množini. Imam udi tesan in stavbni LES. Cena zmerna. Dalje imam naprodaj 3 BENCIN-MOTOR-JE, 3—8—15 PH. A. Sedlar, Novo mesto.
Globoko potrtim srcem naznanjava, da nama je umrla najina iskreno ljubljena hčerka oziroma sestrica
Verina Sabina
v nežni dobi 4 mesecev in od-hitelt med nebeSke krilatce,
Pogreb pojde jutri ob 2. uri pop. iz hiSc žalosti, Knezova ulica št. 225.
Sp. Šiika, 11 januarja 1923.
žalujoča mamica in bratec Dragar.
Naprodaj je peč
(Schilllngov sistem), skoro novr. — Na-»Iot ▼ upravi lista pod itevLlko 209.
ENONADSTROFNA
TRGOVSKA HIŠA
v Ljubljani jc naprodaj za 185.000 dinarjev. — Naslov pove uprava lista pod štev. 223,
krateOlavir"
dobro ohranjen, prodam za 4000 Din. — Poljanska cesta štev. 54, vrata étev. 19.
350 m~ POCINKANE CEVI, v velT-kosti V« in 200 m POCINKANE j CEVI, 1 cola svetlobe,
naprodaj po nizki ceni.
FRAN PEZDIR, BREZOVICA 27.
Poravnajte naročnino!
Siikgra
m promenadne ln športne ob-j leke v bogati izbiri
9.S Б.Sknbcrnć „«ST» j
■ i
Koiite WBdi
njihovih velikih red nosi I
letnik 1921 in 1922
po zelo ugodnih cr»h ima v zalogi
L. Petovar, Ivanjkovci
lastnik vinogradov v Jeruzalemu.
mestni zidarski mojster,
Ljubljana,
ŠTUDENTOVSKA ULICA ST. 7.
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. po danih in lartnift načrtih.
Vesna

Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Brata Pohfm in druq,
TVORNICA VLASNIC, RINĆIČ
in KLJUKIC za ČEVLJE, LJUBLJANA I, poštni predal 126
sprejema vsa naročila, ki se	takoj in v
vsaki množini izvršujejo, —	Zahtevajte
cenik in vzorce. Pri vetjih	naročilih popust.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra soproga in mati, gospa
1?
Hntoniia Hlač
po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, danes ob 10, dopoldne, mirno preminula.
Pogreb se bo vršil, dne 13. t. m. ob 2, popoldne, iz hiše žalosti, Krojaška ulica št. 8, na pokopališče pri Sv. Križu.
Blag ji spomiiv'
Ljubljana- dne 11. januarja 1923.
žalujoči ostali.
Oddam večjo
MEBLIRAN0 SOBO
z 2—3 posteljima na periferiji mesta, 1 četrt ure od glavne pošte Najraje kakemu zakonskemu paru, ki naprej plača. Naslov pove uprava lista pod štev. 228.
V5 1
ШЖ
... -..!:'. - :
; i; . iM- ^ЏЏЊ ■
Zahvala.
Vsem Vam, ki ste v tihem sočutju spremili našo nepozabno rajnico, gospo
mimo Kregarfeoa
na njeni prezgodnji zadnji poti, ali na drug način skušali vliti tolažbo v užaloščena srca neizmerno osamljenega moža, nebogljenih otročičev, predobre mamice, ljubečih sestrâ in tugujočih svakov, se v globoki hvaležnosti, proseč Boga, naj Vam Vašo ljubezen dobrotno poplača, iskreno zahvaljujejo
žalujoči ostali.
deske in tesan les
kupuje po ugodnih cenah ter prosi pismene ponudbe
ERNEST MARINC
Celje, Kapucinska ulica 3
4 do 7 mm moči, nad 80 mm širjavc, l:upi A. TOMŠIČ. Verd, Vrhnika. 183
ERMAN& ARHAR
mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano Itev. 4 ima naprodaj po nlzU ceni
3 spalne oprave.
kraste, iiSaja odstranile pri Človeku in živalih Nattolmazilo, ki je brez duha in ne ma2c perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 7 Din. pri TftNXOCi, lekarna Ljubljana, Slovenija.
Protiaia po
znatno znižanih cenah:
zimsko perilo, pletene jopice rokavice, nogavice itd.
A. Slnhovlc nasl. K. Soss
UuBLJAlfA, Me» 1)1 trg ld.
(Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE i?an Bogataj, konce*, elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkoi, Horijanska ul 13 Produktivna zadrugo depariev, in5Ia!a-terjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Jtcv. 28. Korn T, Poljanska cesie §tev 8.
KLOBUKE in TEIOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Sferi trg Mev. 10.
KONFEKCIJSKA TROOVINA: Oiup Josip, Pod Trančo.
MEHANIČNA DELAVNICA.
Pisalne, računske, razmnoževalne druge pisarn, stroje popravlja in pr.r ivija Lndorik Baraga, Selenhurgova ul t
4 dinarje.)
PARNA PEKARNA: ean St tirera nasl. Jakob Kavčič, Cira-
diSče šlev. 5.
STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje šlev. 2
SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orieni« d. d. Sodna ulico 3, Tel 463. Ranzinger R., Cesta na luž. železn. 7—9.
TROOVINA Z 2ELEZNINO:
Sušnik A, Zaloška cesta št 21, Ljubljana
TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mesim irg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri * Zlati lopati«, Valva-) zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA:
F. Fajdiga sin, Sv Peira cesia šlev. 17.
Oglas.
Prema rešenju Gospodina Ministra Pravde od 1. januara 1923 god. — S. Br. 35, Odsek za sekvestre izložiče na dan 5. februara ove godine prodaji potem olertalne licitacije
celokupnu pokretnu i nepokretnu imovin«
fabrihe šećera u Beogradu no CÉarici.
Prodaja obuhvata celokupnu fabriku šečera na Čnkarici ea celokupnim njenim pripadnostima, zgradama i postrojenjima, zemlji-štima i pokretnošću — onako i onoliko koliko se i kako se sada nalazi na licu mesta.
Imovina se sas to ji prema popisu iz 1919 god.:
1.	iz zemljišta u veličini 17.5 hekt.;
2.	gradjevina, zgrada i kanala za plavljenje repe;
3.	mašinskih postrojenja;
4.	ručnog magacina;	,
5.	raznog materijala;
6.	železničke pruge normalno» koloseka od glavne pruge do fabrika.
Oferti pismeni primače se u Odseku za sekvestre Ministarstva Pravde, Knjeginje Ljubice ul. br. 14, Ш. sprat, označenog dana za vreme kancelarijskog rada do 17. časova, koja če izvršiti otvaranje podnetih oferata u prisustvu oferanata ili njihovih zastupnika.
Oferti imaju biti zapečačeni i snadbeveni propisanoin takse-nom markom, i na zavoju, pored adresa, da stavi: »oierat za fabriku šečera u Beogradu na Čukarici«.
Početna je cena za licitaciju 20,000.000 dinara.
Svaki ponučač dužan je položiti pre ili na dan licitacije kau-ciju od 10/ž od početne cene u gotovom novcu ili državnim ili drža-vom garantovanim hartijama od vrednosti, a komisiji za izvršenje prodaje pri predaji oferata podneti originalnu priznanicu o položenoj kauciji.
Kaucija se polaže kod V. sekcije Odseka za sekvestar Ministarstva Pravde — Odelenju za rukovanje neprijateljskom imovinom.
Po odobrenoj prodaji kupac odmah polaže polovinu kupovne ccne, a drugu polovinu u roku od godina dana.
Isplatu druge polovine izlicitirane cene kupac je dužan osi-gurati, pored položene kaucije jo8 i garantnim pismom jedne od prvoklasnih banaka domačih, zato je svaki ponučač dužan da u ofertu označi, u kojim rokovima misli drugu polovinu kupovne cene isplatiti i na koji način do isplate, misli tu sumu da obezbedi.
Nadmetači ee mogu biti lica izuzeta po čl. 40. Uredbe o imovini neprijateljskih podanika, zato je svaki ponučač priltkom predaje oferata dužan podneti dokaze o podobnosti da može licitirati.
Prodaja važi kad je odobri Gospodin Ministar Pravde.
Detaljnji uslovi, mogu ae videti svakog radnog dana za vreme kancelarijsko u Odseku za sekvestre, Knjeginje Ljubice ul. br. 14 (Ul. sprat), a popis imovine kao i sama imovina, koja se prodaje na licu mesta.
Iz kancelarlje Ministarstva pravde - Odseka za sekvestre S, Br. 35,
i. januarja 1923 godine. Beograd.

Zadružna Gospodarska banka d. d.
4
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vie » vis hotela „Union").	Telefon «t. 57.
Podružnic«: DJAX0V0, MARIBOR, SARAIEV0, SQMBQR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED.
latent»« «kupnoal Sveopćo Zanatlijako banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kar-lovcu Ur Gospodareko banko d. d. v Norem Sadu.
Kapital In rennrt skupno nad Caz K 60,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardïra vrednostne papirje, kupuje in prodaja tnje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vloZne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoJL
Pooblaščeni prodajalec sreCk Drž. razr. loterije.
Izdaja konzorcij »Slovenca««
Odgovorni urednik: Mihael Moflcarc v Ljubljani	Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani