< vsak ree .v vakrat, nam- » in saboto. narodskih v f reci Veljajo za celo leto po pošti j scer 3 fl., za pol leta gv; 4 fl., scer ó ti., za pol leta >; Odgovorni vrednik Ur. Jane z Blelweis. ||3fl. po pošti, scer l fl. 30 kr.|j Te čaj. A/. saboto 29. januaria 1853. JJst Umirajoči labúd (Po nemškem.) 9 Na ribnjaku po valovih Siv labud vešlá kalnó V vodnih ujčka se bregovih, Césto si brazdá mokro. Sončno že bliší žarenje, Ko za božjo milost gre In on čuti Čuť omedlenj i ločíť da mora se ? Solza mu oko zaliva, Njega je sercé bolnó Val , ki mu solzé popiva, Mnogo priča, kak je bio! S pers se mu glasov stevila Z niskih globočin deró, Glasi, k* meč jih je zakrila Ko bolezni še ni bio. ? In on toži, britko pôje Zadno pesem žalostno Pretečene dneve svoje ? Milva, al begnile so. K smerti sivi pevec joka, Jek doneč nazaj šumí Ino i v krogu tesnem stoka Trudno miglejo očí. 5 Vzdignit hoče še vmiraje Petja glasopolno moč Žila vzadnič še ciplaje 5 Dan oberne v smertno noc. Njega pesem je zdonela, Stari pesnik je končal Smertna roka ga objela, On ob petji je zaspal. In valovi tih' nesejo Pevca némega naprej , Zalostno ? ave nagnejo U zavetji terstnih mej. L r Podučna povest za naše kmetovavce Detelja je prav lepo prirasla, in naškmetičse že naprej nad množico klaje veselí, ktero bo pri hodnje leto přidělal. Za tega voljo obderžívsete leta svojih krav za plémě nadepoln, da si bo na to vižo v malo letih premoženje pomnožil z obilnišim gnojem, ki ga bo po svoji živini in klaji dobil. Na zimo pade velik sneg ; al v kratkim ga stopi toplo vreme, za kterim pa je spet hud mraz pritisnul ; vodeni sneg dobi po verhu terdo ledeno skorio. Nas kmetič je bil tega kaj vesel, ker misli, da bo zdaj njegova detelja posebno dobro mraz varovana, in že naprej prerajtuje obilni Komaj pa so gorki vetrovi proti vig lađi) zimo pregnali in se sneg topiti zac( skerbni kmet z matiko na svoje njive, vodo odpeljal, in pride zadnjič Al. telje. Al, čujte! vès prestrašen vidi, da je detelja cez in čez s paj covin ami preprežena in do zad nje bilčice sognjita. P ^ V Ta nesreća se je pa takole naključila: obzim ski soneni gorkoti se je pod snegam velika gorkota naredila, zakaj zmerzla skorja snega ni podnebniga zraka pod sneg pustila in zavoljo pomanjkanja zraka se je perje in korenineje detelje sparilo in po gnjilo; še cio poljski pajki so se zdramili iz svoje zmerzlote in so vse votline pod od spodej stoplje nim snegam prepredli. k ':.' ^.iv' ' ^ Kakor našimu kmetiču, tako je vsim sosedam šio, da so si mogli po tem z mešanco (Mischling) pomagati 5 to je z jeemenam, ovsam, grasico m druzimi takimi rastijinami ; mlado živino so prodati mogli zavoljo pomanjkanja klaje. Samo na koncéh njiv ob potu, kjer so večkrat seni derčale, je de telja čisto lepa ostala. To je našiga umniga kmeta da bi znalo dobro biti, ko 5 na pravo misel napotilo bi sneženo skor jo razrušil, da bi* zrak do v • rastljin mogel in se one ne zadusile. In res! drugo leto vsi sosedje ž njim vred 1 kakor hitro se je po snegu skorja naredila, županovi hiši so se na večer radi zbirali jimi konjici in voli na njive hitijo, kjer so jih s svo sosçdje in se po klopéh vsedli okolj ognjiša Oče supán .dil stvo. 5 „ - ~ ~ - 5 p° 3 do o korakov narazen, po njivah prepeljavali in tako je rad bral in zato veliko koristniga ve- vso ledeno skorjo polomili 9 jim pripoveduje marsikaj noviga za gospodar y in \gjte! ko je sneg skopnul deteljo ! Ne mislite, prijatli! da je zmišljeno, kar vam 1 li • li v • i 9 • 5 se niso mogli dosti prečuditi nad lepo Al veselje ni dolgo terpelo! Zmerzlina in to bom daties povedal — je rekel — čista resnica je pio vreme ste se dan za dnevam venstile skoz in skoz. 5 m srez je v majhnih tednih vso deteljo z koreninicami vred Nek mlad kmetovavec, ki je nedavnej po svo- tako iz zemlje izvlekel, da je vse zvenilo, in tako jim očetu kmetijo prevzel zim tudi več detelje za živinico svojo sejati. 9 se je namenil med dru o Seje 3° jo vno tako, kakor sosedje njegovi, na ječmen, in dvlece. je drugo leto sopet vsa setev pod zlo šla. Prav po nesreći je enimu sosedu na misel pri šio, da je znabiti srež iz tega vzroka deteljo iz zemlje potegnul, ker so jo le z brano zavlekli in tako premalo pod zemljo sejali. Z enim glasam nosti v vsih reče'h, veličanstva v gospodstva, krasotě in tedaj sklenejo tretje leto deteljo prav globoko pod- lepote kraljevih poalopij, ter pravi, da ga ni bilo od orati da bi ji pomladanski mraz in srež več ško- postanka sveta vi a», u« JI puu^uuuuo«, 4 ^ # * ^ K, dovati ne mogla. Kar so možje sklenili, so tudi „ Ali bi ti do srečnega člověka na zemlji od njega. ker te to moje živi mu okrutnik veli 5? ljenje tako veseli, ga rad užival in mojo srečo posku sil ?" Demokles mu odgovori, da bi. Kralj ga na to zvesto storili in so deteljo z vsem vred pavcov globoko podorali. Na to nastopi prav lepo vreme in vse druge žita so prav dobro pognale in ukaže djati v zlato posteljo, pokrito s krasno odejo dober in bogat pridelk obetale ; le oves in detelja sano z vdelanim zlatom in z dragimi řečmi, ki jih je P1 sta prav malo kalila, se desetina semena ne. Zdaj nar veči umetnost kdaj le izmisliti zamogla. Lesketale je našimu premalo podučenimu kmetu , ko je bilo eo se mizice peharne, okinčane s slikami izdelanimi iz pjo zali dečki . ki so že prepozno, v glavo prišlo, da so berž ko neseme zlata in srebra. Po tem pa zapové pregloboko sejali. Da bi to reč vendar enkrat do- vedno pripravljeni biti, na vsaki migljej V f * »li 1 • • i 1 _ ii« • i • v « ,« •«,.., gnal gré semena iskat pod zemljo, in najde 5 da V • ei disave zmirej prižigali, naj bolj izbrane jedi na mizo je ves oves, kolikor ga je bilo y 9 in več pavcov pod zemljo pognjila. in detelja cez nosili. Demokles se je sila srečnega čislah Sred te priprave se na kraljevo povelje mu svitel britek (oster) In tako so bili on in njegovi sosedje zopet pre- meč ua konjski las izpod stropa ravno nad £!avo obesi pričani, da so seme zavergli, in da tudi tretje leto Ko je bil blaženec (srecnež) meč opazil, ni več gleda! ne bo kaj detelje kositi, in so brez zamude hiteli ne lepih mladenčev, ne umetno izdelanih zlatih in sre- z družim semenam vsejati in le zavléci. previditi se, in ga lih nato njivo bernih podob; jedí mu niso nič kaj disale, še ro položiti ni upal na mizo. Nazadnje kralja zap si vec si y da Ta bart je detelja prav lepo kalila, zima in naj mu oditi dovoli, ker več srečin biti neče. Tako je spomlad ste bile po željah kmetov, pa vendar je Dionizi bistro dokazal našiga kmetovavca detelja le majhna ostala, in po pervi košni je le komaj tii in tam kakšin šopek eno ped visok pognal ; na to vižo je on tretje leto 5 da Nikakor srecin ni U strahu kdor živi. ? Kobe. prav malo klaje dobil, in ta bart iz tega vzroka, ftova naprava cCSarSkíll YTadllíj V MSm ker je deteljo na slabo, le za oves pripravno pa ze let ne gnojeno njivo sejal, iz ktere se nikakor bogate detelje nadjati ni. cesarstvu (Dalje.) (Konec sledí.) Gospodarske řečí od prešićev dobre setine dobiti). y Se kakor nektere rastljine; nar bolji so takrat Pri novi vredbi cesarskih vradnij veli cesarski ukaz da sodniske okrajne se imajo povsod vjemati z okraj nami političnih kantonskih in kresijskih vradnij sod nije perve stopnje imajo vselej v tistem kraji kjer je politična vradnija enake verste; kje ima se-dež mnogoverstnih vradnij biti, koliko vradnikov naj « y se izvoli v vsako vradnijo, k o 1 i k s n o naj bo njih plačilo itd. naj nasvetjejo za to izvoljene komisije: namest kadar so godne (zrele). Prešič zgubi svoje šeti ne vsako leto enkrat in sicer sredi mes ça rož nika (junia). Tačas so šetine nar dalji, nar bolj samostojnih soïskih oblastnij/naj se vstanovi eden ali dvoje oddelkov pri deželnem vladařstvu, v kterega opra-vilstvo spadajo prihodnje vse solske reci. Deželno vladařstvo je v vsaki kronovini nar nar veči vrednosti za rokodelstvo; za to stari pruzive naj se takrat pulijo prešičem, ki so leto ali tudi stařeji. Ker so jim zimske setine kakor člověku kožuh poleti nadležne in takrat tudi popol- v^ji stopnja deželnega opravilstva ; v opravilstvo njegovo spadajo vse politične, policijske, duhovske, solske, kup noma godne, jih ne bolí, ce se jim izpulijo, in se za tega voljo tudi ne branijo. Posebno dobre setine èijske, obertnijske, kmetijske in gojzdnarske zadeve in imajo svinje za pleme, ker so več let stare in zato večidel stavbinih opravkov. t 1 ■ • • • V » V « , I • •• J 1 * tudi dalji in pruzivsi ; tudi svinje po tem da se Deželno vladařstvo obstojí iz cesarskega namest jjm šetine pulijo, bolj krotkepostanejo. Živim pre- nika (deželnega poglavarja), njega namestnika y via sicem pa se negodnih šetin puliti, je terpinčenje darstvinih svetovavcov, sekretarjev in koncipistov žival brez koristi. Na spomlad jim jih striči, ne y m druzih delavnih vradnij; v manjsih kronovinah, ki niso veljá nič, ker take šetine so negodne in kratke, razdeljene v okrožja (kresije), je vladařství ni sve- Šetine zakljanih in obarjenih prešičev pa tudi tovavec namestnik poglavarja, nižji svetovavci se ime-niso tako dobre, kjer obarica jim vzame pruživost nujejo deželni svetovavci. (elastično moč). Deželno poglavarstvo je podložno večidel minister (Dobra krava). Notranje dobre lastnosti se stvu notranjih oprav, pa tudi drugim ministerstvom po Mn0£0 ži- lastnosti svojih opravil. Deželni poglavár priseže Njih vradnike dežel- .razodevajo tudi po znamnjih vunanjih. ^inorejcev je že popisovalo vunanjo podobo dobre veličanstvu cesarju samemu molzne krave, menda je nihče ni boljši zaznamoval nega vladařstva pa vzame deželni poglavar v prisego vse druge kakor sledeči obris : ,,če misliš da je debela se mo y Oblast deželnega poglavarja je velika, pa je tudi rada jé in si jedí nezbera; obraza je dolziga, odgovoren za opravilstva svoje, za opravilstva deželnega tis očí so krotke in žive, rogovi tanjki, vrat je lohák, vladařstva in temu podložnih vradnij. rebra in persi firoke, lierbet je polně, života je dolziga, raven; pleca so križ je širok, lakotnice Deželni poglavar gospodari v veliko receh samo svoj no brez da bi zaslisal zbor deželnega vladařstva 9 polne ; rep je tanák ; mléčné žile debele, posoda mnoge TTl TVÍ A \ TTA li I' fl W €\ YV1 nil Ir fl • 1tw fT fl l A TTaIiIA ill ^ O til 1/ fl M A \7 Ck f řečí pa se sklepajo tudi v zboru svetovavcov (vime) vêlika»pa mehka; koža je volna in tânjka." po večíni glasov; vendar ima deželni poglavar tudi tu posebno oblast, po kteri zamore v sebi izroćenem opra* Za poduk in kratki čas vilstvu tudi tak sklep za veljavni izreci, ki ni većine Denioklesov mec — ali v strahu veselena užitka ni glasov dosegel, ako ga za pravega spozna; v zadevah ga y ki spadajo v opravilstvo posvetovanega zbora y za Yeki prilizavec, po imenu Demokles, opomne more sklep začasno ustaviti, ako se enega due v govoru Dionizievega bogastva. velike obil- per postavo ali prid cesarske službe ministerstva v razsodbo, ali g a v sili po svojem mnenja ne dé o poglavni reci sej tudi branitelji nem izpelje, ob enem pa ministerstva naznani dotično zadevo. škega izvira terdijo dvoje: „Schieferbach" i „liebliches (Dalje sledí). Wasser". Slovanski popotnik y«, 'i* Nek naj imenitnisih horvaskih pisateljev ze vec let zgotovljuje „ povestnico velike Ilirie", která, kakor serbski dnevnik pravi, bode bolje zdelana kakor Schlosserova povestnica srednjega veka. Čaje se da je pisatelj te zgodovine gosp. dr. Gaj. 9 »v Ravno se v Zagreba pri Županu tiska „Zora jugoslavenska4* za godinu 1853. Dr. Kodym bo izdal po Stockhardu spisano » Ločbo" (kemijo) v českem jeziku na svitlo. v»/ V Kraševsky piše novo povest pod naslovom: y> Dabel". R i tte rsb erg je přestavil v česko v poljskem jeziku spisano zg odovino Luciana Sieminskega. i* Odbor slovanskega bala na Dunaju, ki ima biti 2. februarja, je že razposlal povabilne liste v serbskem, poljskem, československem in nemškem jeziku. m Pruska vlada je vstanovila za slovanské prebi- vavce Silezie dvé detovodske šole, kjer se bode v českem jeziku učilo. Národopisní in jezikoslovni pomenki začetku tměn „Ljubljana cc Z » Laibach«. *) Več jih ie V ze Spisal Poženčan. o začetku imena „Ljubljana" i 55 Lai balil" govorilo , naj torej še jaz o tem svoje misli razložim. Mnenja o ti pravdi so pa dvojne stranke. Perva, Lai- oglasila ki se je bach" je čisto v „Archiv-u nemško , -- je rekla, da imé druga, n ki je na to v „No vicah" odgovorila, brani slovenski izvir. To je pravde poglavna in perva stvar, al, kakor Nemci pravijo: „des Pudels Kern". Jaz se vstopim na stran „Novic", ker sim čez in cez prepričan, da je imé „Laibach" po očividném izgledu stoternih druzih po slovenskem ponemčenih ach-nih krajev slovenske koreníne, i si bom to po svoji Novicami" nisim edinih moči v terd i ti prizadjal. Ce pa v drugotni reci z 99 misel, da je leb, lob ali 1 ùb korenina imena i to nič * Znano je našim bravcem, da smo se v priporocilu gosp dr. Klunovega »arhiva povestnico Krajnske vojvodine (v 94- listu lanskih Novic« memo gredé tudi zato poteg nili, da imé »Laibach« izvira iz slavenskega. Naš pre tres pa sta pretresla gosp. Elze in skem časniku za pov historischen Vereines p. dr. Klun v nem Krajnsko (Mittheil fiir Krain im November 1852) des . v kterem si prizadevata iz jezikoslovnega in zgodovinskega ozira ovreči mnenje naše in dokazati, da je imé »Lai- bach« cisto nemško , spelj al iz stari nemšini pomeni »Schieferbach Lay-bach«, kar po ali ch pa L aib kar je toliko kot »liebes Wasser«. Obá gospoda overžeta našo slovensko izpelj k ker pravita, da mnenje b godovinsk pod g ceravno tudi omenjena gospoda nam za svojo rec tudi le zgol mnenja ponujata: dokazala ništa nic. S P Sila od da mu sploh niso znane stare vazin se gosp. dr. Klun-u leta 1717 zdi, ter pravi, pisma (Urkundenï, v kterih bi se bralo kadaj slovansko imé »Ljubljane«. Nam se ti dozdevni dokaz ne zdi celô noben dokaz z oper našo misel, ker po tem takem bi še dan-današnji anno 1853 naše mesto ne imelo sloven- skega im Če bi bil h ce bi slovensko imé »Ljublj ker so se že v »L u b se v magistratnih repertorjih iskalo. tišti magistratni repertorij od leta 1717 povedati, bi bil to lahko storil tistem stoletii bukve natiskovale 9 9 ko so perve mestne župane volili. AI naš namen nidanes pre třesa pretres pretresovati -, omeniti smo le hotli ob krátkém zgodovine pomenkov zastran imena »Laibach« da bojo bravci Toliko za temelj, iz kterega se hočem za slovensko izpeljavo imena „Laibach" v pravdo podati in nar poprej koren i ne besede iskati. Imé Ljubljana" se kaže po mojih mislih od ljubiti :u » » ljub 5 kakor se nje nekdanje latinsko imé „Emona", ali po Plinijevo „Amona" od nus u 9 to je » ljubiti cc latinskega „amare a 9 55 ljub", kaže. ? r Razglede, amoe-da so Greki i Rimljani slovanska imena v svoje jezike prestavljali, nam pokažeta stari zemljopis i povestnica. Tako najdemo na Laškem slovansko ljudstvo Le- beče ali Levce, kterim se je po greški La i 9 i po la tinski Laevii reklo. Bregomates nati. i to je 9 B r e g o v , ki so po bregovih bivali, so bili po greški Orobi i imenovani, kakor Korneli Aleksander spričuje. Pal ene, kjer so po greški Phlegra bogovi puntarske dive palili, so bile imenovane. Dalmatinsko mesto Do- brota se je po latinski Bona i tudi Dulcidia imenovalo. Beli Grad v Dalmacii je imel latinsko iméBlan-dona. Labinu v Istrii se je po latinski reklo A1 b o n a« Po pravici gré torej si misliti, da je latinsko imé Amona od „amo en a" to pomenilo, kar slovensko Ljubljana od „ljuba". Reka Ljublj a ni ca, ktera se je nekdaj po latinski Nauportus imenovala, se zbira pri Verhniki i da- lej proti Ljubljani iz več rečic ali potokov. rečice so imele nekdaj vsaka posebaj imé današnji se ena teh rečic 55 Ljubja u 9 Te Še dan 9 ki se pri Verhniki v po glavitno reko steka, Ljubia ali Ljubija i'«, »»i V V J ime nuje so pozdnejši Druge so pa sčasoma dobile imena od postavljene. Razgled za čase vaši, ktere to F imamo pri Savi, ktere en izvir tece pri Ratecah, pa v Bohinji. Oba izvira imata imé Sava, eden je Do linska 9 drugi pa Bohinjska Sava aliBohinka, ali, preden v Bohinjsko jezero přiteče, Sa v i ca imenovan. I po tem, ko se stečeta, sta ravno iako oba vkupaj Sava imenovana. Ravno tako izvirajo rečice Ljubja imenovane na mnozih krajih, i ko se vkupaj steku, imajo enako imé Ljubja. Kraj, kodar te Ljubije ali izviri Ljubije teko, se je nekdaj vès Lj ub e aliLjubje imenoval, zato ker je bil prebivavcem posebno ljub. y »Ljubo je le domá, Kdor ga prav ravna« 9 pravi star pregovor, s kterim se pa ne misli, da morajo razumeli izvirek prićujočega spisa, s kterem se nam gosp. Poženčan o ti jezikoslovni pravdi (Debatte) pridruži iskat resnice. Mi borno morebit drugikrat kaj več govorili zastran omenjega sostavka v »Mittheilungen vom November 1852.« . , - Toliko bolj si smejo nam nasprot stojeći gospodje svesti enostranost, po kteri se lahko * 9 da nas ne vodi zgresi biti pot Ti potok z imenom Lùb bij a), od kterega rajnki grof Fr. Hoch en w (izgovarja ga ljudstvo L knj ga art v svoji »die Entsumpfung des Laibacher Morastes« piše in v mahovidu tudi izrisal 9 nad Ver do berz ko cevljev globok, se ovija v svojem inico ; ob de- pri izviru veli teku mnogokrat, dokler ne izteka v Ljublj ževju narase včasih tako, da se vlije cez svoje brego nek prijat se nikdar nam je povedal, da Lùb posuši ki vec zag goni, tedaj ni potoček od vceraj ali od danes do jutri, ampak je prava rečica. Ti moćni potok Lùb od kterega se smé misliti da kor Ljubljanica važna sprićba za in še stařeji kot Ljublj tako star ka sila sila slovensko izpelj take stare stvari s starimi im 9 kažejo, kot repertorji in druge pisma enake baže _ « m v * • tv nr vémo, kako se zgodovina tudi dandanasnji pise Laibach« ljudstva već do ; sej Zato se kar grof Hochenwart v omenjeni knjigi ne dá lahko ovreci, resnično piše: »Beweislos behauptet man 9 d N p o rtu s Laibach Aem unser dermaliges Ober laibach sei ; selbst dass gewesen ist nicht w Vred ti kraji ravno prijetni biti, ampak le njih prebivavcem kor naznaniti njih početek dotičnim vradnijam , ktere 80 bili iz kakoršnega koli obzira dragi y ljubi. pa imajo oblast, pri tacih obertnijah, za ktere ni treba Po kraji Ljube imenovanim so imele rečice Lj u bje posebnih védnost ali dovelj premoženja , kakor na priliko svoje imé. Na Verhniki ali v Nauportu je bilo v z g or- pri prodajanju živežev na drobno (branjevcem in branjev- y njih Ljuba h, pri Ljubljani ali v Amoni pa v spod kam) y njih preveliko stevilo čez potrebo kraja pre njih Ljubah, Od Ljub torej, zlasti od spodnjih povedati, ker bi se scer tacih barantacev preveč na je Ljubljana imé dobila, kakor Poljana od bralo. Ljub, „polje", Koša na O. k. ministerstvo je določilo, da imajo dohodkl od kositi; le da je v „Ljubljana44 od zemljišnih odškodovavnih in odkupivnih kapitalov za- zavolj glasú ustnic pred končnico ana postavljen, časno dohodkinega davka prosti biti. — C. k. mini u y sterstvo nauka je sv. pismo in pervo slovnico in berílo v horvaškem jeziku izročilo v natis Dunajski založnici kakor v Savijah, ki so od Save imé dobile. Pa poreče kdo: Ce je Ljub lj ana po kraji „Lj ube ali po reki „Ljubja" svoje imé dobila, zakaj je ne zgo- ljudsko-šolnih bukev, in njih vpeljanjefv sole po Hor- varjamo Ljubljana, ampak Ljbljana ali Ljèblj ana, vaskem in Slavonskem ukazalo. — Ob kratkem se smé Krajnci kakor tudi drugi Slo- pričakovati nov ukaz za štempljanje blagá, po kterim se zakaj opuscamo u ? věnci na pol zgovarjamo ali celo opuscamo u, kadarkoli ima kontrabantu v okom priti. ni per va slovka, i za njim kak d o 1 g zlog pride. Tako Z veseljem beremo v Teržaskem časniku, da so césar dovolili, da smé tiskar-pravimo ljbezen ali ljébezen i Ljbénski verh nica teržaškega Lloyda si na Đuoaji prodajav (na Štajarskem, desiravno ima ti verh imé od Ljub- ni co bukev in druzih umetnih izdelkov napraviti 5 ker je ne ga, ki je blizo gornjega Grada). V prilogi » »ja od te tiskarnice slavno znano, da trud pisateljev dostojno benski44, na priliko, „ljúbenska skleda" je pa u slišati poplaćuje, kar se ne more ravno od vsih Đunajskih bu zato, ker je za njim kratek zlog. Ravno tako na pol zgovarjamo ali celo opuščamo u v „Ljubelj44. kvarjev reci. Rusovske božične praznike so prazno-vali letos na carovo povelje tudi spomin osvobodenja Imé Laibach aliLaybach i Laubach je iz imena od Francoskega napada v letu lôlâ; menda ta Ljub narejeno. Ker je Ljubljana bila v spo d n j ih Lju- slovesnost ni brez poména in ozíra na sedanje Francosko. to a h ali xatB^orriv v Lju bah so Němci to imé y to je, V Parizu se ne govori sedaj od nič druzega kot Ljubah namést imena Ljubljana izvolili, nasproti pa od poroke Napoleona, ki bo 30. t. m. Starasinstvo Verhniki pravijo Oberlaibach, to je v zgornjih in postavodajavni zbor sta poklicana na 14. svečana. Ljubah. (Dalje sledi.) Iz Cernogore se bere v » Terz. čas. od 25. t. m Novičar iz slovenskih krajev 1% Ljubljane. Gosp. dr. Janez Bučar y sedaj da je turska armada pod poveíjnikam Osmana Pašata Skadarskega v nahii Berdski od Cernogorcev zlo ote-pena bila. Tudi se poterdi novica, da so vsi glavarji inisterski koncepist in drugi vrednik slovenskega zakonika na Dunaji, je poterjen za cesar-skega dohtarja ali advokata v Post oj ni; mesca svečana bo nek nastopil novo opravilstvo. Razpisanih je za Krajnsko se več cesarskih advokacij po deželi, ki jih dosihmal se ni bilo. — S somnjem, ki se je predvče-ranjem končal, niso kramarji nič zadovoljni; le malo ljudi je prišlo na somenj, še manj pa kupcov. Goveje živine in kónj so veliko pripeljali, pa rêci moramo, da zraven y v - ' W ~ Kucinski na stran Cernogorcev stopili maševati se nad ■ ■ M turškimi vojaki, ki so se z njih ženami navsomnji v Pod- gorici sila nespodobno obnašali; od kneza Cernogorskega so přejeli za vojsko veliko smodnika. Vojvoda Jakob Du kî Vujatic je bil srecin s svojo armado zoper Turke, najski časniki pišejo, da stric kneza Cernogorskega je še zmiraj na Dunaji, o svojem poslanstvu nič ne go 5 vori, le to je nekterim Serbom, ki so mu rekli, da se je y nekterih lepih volov je bilo sila veliko tacih krav y kte bati, da bi Turk Cernogore ne premagal, naravnostza-gotovil, da tega se ni nikomur bati, kdor Cernogoro in rih ni bilo druziga kot kost in koža in so bile majhne kot mačke. Kdor ne verjame, da se pri nas zraven druzih pogreskov v zivinoreji vse premalo z i vinske ker me prideluje, naj pride gledat na somenj. Cena je bila srednja. _ Cernogorce pozna. Terdnjavo Zabljak so le zato posedli, da so jo popolnoma razdjali in tako Turkom mocno bran v nič djali ; Cernogorcem bi ne bila posest te terd- njave v noben dobiček. Po dokončanih opravilih se Novičar iz mnogih krajev bo Pero Petrovic spet domu podal, tedaj ne bo šel v Petrograd, kakor se je govorilo. „Teržaški časnik44 pravi, Zastran podelitve rokodelskih in obertnijskih pravic po ukazu 10. sept. leta 184:8 je c. k. mini* eterstvo kupčijstva za vse dežele, razun Laškega, Oger- flkecra y Horvaškega , Slavonskega, y Dalmatinskega, Er-sedaj sledeče ukazalo: , ce bi si Cernogorci v ti vojski tudi ne vec kot ene pedi zemlje čez svojo staro mejo pridobili, bojo vendar Turki te vojske za vedno večne čase pomnili in spoznali , da je zadnji čas nehati kristiane grozo-vito zatirovati. deljskega in vojvodino Serbsko 1) zastran tako imenovanih policijskih obertnijstev naj ostanejo postave od 10. sept. 1848 veljavne, toda s temni rečeno, da bi se ne smelo več tacih deliti, marveč se ima na to gledati V f j JubéJtišii I I lïrajnji pravic poda jih je toliko, kolikor se jih v vsakem kraju potřebuje; 2) pri tako Žitni kup (Srednja cena). 22. januarja 17. januarja gold. gold. imenovanih kupcijnih obertnijstvih naj se ne gledana njih potrebo v kakem kraju, ampak na to: ali ima eti, ki za tako pravico prosi, take lastnosti, da se mu y . V mernik pšenice domaće banaške turšice ....... zamore pravica podeliti; dotične vradnije nimajo tedaj na potrebo kraja gledati ali na to, da bi se že obstoje-čim obertnikom škoda godila; samo to mora biti, da tak v « y kteremu se ima nova pravica podeliti, je dostojno izučen in da ima potrebne pripomočke za živež; 3) pri tistih obertnijstvih, ki se pristevajo tako imenovanim prosto pripušenim sorsice i v r rezi • • jećmena prosa • • » ovsa opravilom, ni druzega treba, ka V Krajnji: preši ci fant 11 kr., 10 kr. in po 9 kr. Slanina (spelf) v bohih cent 28 gld. 27 gld. in 26 gld.