v gotovih* Poštnina Man&orssu. JUTRA' Maribor, sobota 16. junija 1928 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglata sprejem« tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Preieraov* ulica^it. 4 ija razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 meteino, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pat8 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 uenaiurn Izhaja razun Račun pri poštnem Velja Pogoji opozicije za opustitev obstrukcije POGAJANJA MED OBEMA TABOROMA ZA OMOGOČENJE DELAZMOŽ-NOSTI NARODNE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 16. junija. Tudi na današnji seji se je ves dopoldan vršila razprava o zapisniku. Zanimiv je bil nastop radikala posl. Puniše R a č i-č a, ki je naglašal, da postaja situacija vedno bolj nevzdržna in zahteval, da naj se enkrat razčisti. Skupščina bi bila prva poklicana, da bi primerno proslavila včerajšnjo 251etnico, odkar je zasedla državni prestol dinastija Karagjorgjevičev, šla pa je molče preko tega važnega dogodka. (P r i b i č e v i č: »Vladna večina je šla hladno preko tega. Tudi to mnogo pove!« Posl. š a v 1 j i č proti Račiču : »Na to bi se morali vi spomniti že včeraj, ne pa šele danes!«) Opoldne se je pričelo klicanje imen poslancev, nakar je skupščina nadaljevala razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru dr. Subotiču, za katero je priglašenih še 30 govornikov. Tako v skupščini/kakor v posameznih odborih postaja položaj vlade vsled obstrukcije opozicije vedno bolj mučen. Vlada išče izhoda in je zato z veseljem pozdravila včerajšnji sestanek šefov parlamentarnih skupin, ki se je vršil na inicijativo posl. Joče J o v a n o v i č a, da se doseže po-mirjenje med obema taboroma. Kmečko-demokratsko koalicijo sta zastopala na konferenci Pribičevič in Radič, ki sta za opustitev obstrukcije stavila sledeče pogoje: 1. Vlada naj jasno in odločno izjavi, ali je Italija zahtevala, odnosno ali je vlada pristala še na kake posebne koncesije poleg ratifikacije nettunskih konvencij; 2. Garancije, da bo čimprej sprejet zakon o razdolžitvi kmetov in zakon o razširjenju samouprav ter ureditev vprašanja razpolaganja s samoupravnim denarjem; 3. Popolno zadoščenje za znane krav. dogodke v Beogradu v tej obliki, da se izvoli posebna anketa, ki naj dogodke preišče in ugotovi krivce; 4. ^Primerno zadoščenje za nesramne napade Vu-kičevičevega glasila »Jedin^o«, ki je pozival k umoru Radiča in Pribi-čeviča; 5. Jamstvo za svobodo zborovanja in tiska ter povračilo odškodnine za zaplembo opozicijonalnih listov. Posl. Pribičevič je pri tej priliki tudi odločno protestiral proti briskira-nju opozicije v zunanji politiki, kakor se je to zgodilo o* priliki poseta Titu-lesca. Šefi vladnih skupin so vzeli te zahteve na znanje in bodo danes popoldne zavzeli napram njim svoje sta iišče. V pondeljek pa se bo vršila zopet skupna seja šefov vseh parlamentarnih skupin, na kateri bo padla odločitev, ali se bo obstrukcija opozicije nadaljevala ali pa opustila. Nobiiova najnovejša nesreča nevihta odnesla šotor z živili, — led nevarno poka, medvedi. PARiz, 16. junija. Oporiščna ladja »Cit= t** di Milano« je prejela od Nobila brzo-tavko, v- kateri sporoča, da je strašno ne-Urie, ki je divjalo zadnje dni v arktičnih krajih', odneslo Šotor, v katerem je imela Negova posadka spravljena živila. Led le začel nevarno pokati in pojavljajo se veiike vodne gladine, ki zelo ogrožajo p°ložaj posadke, na drugi strani pa omo- gočajo pristanek hidroplanov. Nobile prosi za nujno pomoč, ker postaja položaj od ure do ure kritičnejši. Vreme se je zopet poslabšalo in led se pomika z veliko naglico proti vzhodu. Pojavile so se že tudi cele črede belih medvedov, posadki pa primanjkuje muuicije/da prežene te nadležne živali. Kaj Je s cesto Brestrnica Sv. Križ? Prejeli smo od zainteresiranih kmetov s‘edečo upravičeno tožbo na naslov plastnega odbora: Cesta,- ki vodi iz Bre-^ernice do Sv. Križa je bila ob priliki sakih volitev programni »šlager«. Kljub etlJu pa je še danes v skrajno zanemarje-em stanju in se nikdo ne briga za nje-ureditev. Vprašamo zato: Ali se bo akalo s popravo ceste do zime, ali mor-a zopet do prvih »volitev«? Ali ne ve-' ° KOspodje, kako težavno je spravljajo 'esa, drv, sena in drugih pridelkov po tJ .Zanernarjeni cesti, vsled česar frpijo l~Ic ljudje, ampak tudi vprežna živina, s ,na ta način postane predčasno nespo-te?na za "adaijno delo?! Skrajni čas je j0 da. merodajni faktorji kaj ukrenc-Prnl, ba" dela do,K in četudi smo pri-*ir**,ovc' -in drvarji, še s tem nika-takr!1i.re^eno’ t'a Sc smejo gotovi ljudje Cotreb*0 nor^eva*‘ 'z. naših življenjskih Od iubi!elna razstava v Gradcu. v q j • junija do 16. julija se bo vršila z ra.a • Mbflfejna gospodarska razstava Setnik"mi 'S*av"0striimi prireditvami. Po-1 12 iuozemstva z rednimi potnimi listi uživajo v tem času na podlagi trajnih slavnostnih izkaznic vizuma prosti vstop v Avstrijo in 25% popust voznih cen na avstrijskih progah; Trajne izkaznice veljajo tekom 8 dni za večkratni po-set vseh izložbenih prostorov. Posetniki s potnimi listi, kateri imajo veljaven avstrijski vizum za enkratno ali večkratno potovanje, si lahko nabavijo enodnevne slavnostne izkaznice za poset razstave, s katerimi je tudi združen 25% popust voznih cen na avstrijskih železnicah. Trajne izkaznice za ceno Din 45, dnevne izkaznice za ceno Din 25, znižane vozne karte za tja in nazaj kakor tudi vsa druga pojasnila se dobivajo v pisarni Tujsko-prometne zveze »Putnik« — »Tou rist-Offiee« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Motorno kolo za 10 Din lahko zadenete pri kolesarski loteriji Jugoslovanske Matice, koje žrebanje bo 1. julija. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi motorno kolo in dvajset navadnih, koles solidne francoske znamke. Srečke a 10 Itin so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Udarec v vodo Kakor smo že poročali, se je g. Francetu Žebotu s pomočjo notranjega ministra dr. Korošca posrečilo doseči razveljavljenje odloka velikega župana iz leta 1924, s katerim je bilo razpuščeno nem-Čursko gasilno društvo pri Sv. Lenartu, ki se je branilo sprejemati narodno zavedne Slovence kot člane. Posledica tedanjega razpusta je bila, da se je takoj ustanovilo novo gasilno društvo, ki je sprejelo za člana vsakogar, ki se je prijavil. V društvo so vstopili prijatelji gasilstva obeh slovenskih taborov ter velika večina članov starega gasilnega društva. Z razpustom starega društva je izgubil g. Karol Aubl istočasno svojo politično organizacijo, s katero je vzdrževal v trgu oni duh, ki je vladal pred razpadom Avstrije in pod katerim so trpeli zavedni Slovenci brez razlike strank. Z oživitvijo prejšnjega društva sta Že-bot in Aubl upala, da se bo v trgu oživelo tudi prejšnje razpoloženje, a v tem sta se temeijito zmotila. Slovensko gasilno društvo je sklicalo za dne 13, junija izreden občni zbor svojega Članstva, da poroča o sedanjem stanju te zadeve in istočasno ugotovi, koliko res zvestih članov gasilcev šteje društvo in koliko je imelo med seboj mož, ki se niso zavedali prave gasilske dolžnosti- Udeležba na zboru je bila presenetljivo lepa. Od 60 članov društva jih je izjavilo 55, da ostanejo zvesti temu društvu, od ostale peto-rice pa še ni bilo mogoče dobiti izjave, ali vztrajajo v društvu ali pa želijo izstopiti. Na zboru je razložil blagajnik društva tovariš dr. Milan Gorišek vsebino odloka ministrstva, ki nikakor ne vsebuje tega, kar so si želeli in govorili različni nasprotniki, da bi se namreč bilo razpustilo slovensko gasilsko društvo, marveč, da je po tem odloku le določeno, da se oživi tudi staro gasilsko društvo, tako, da se bo lahko gasilo pri Sv. Lenartu kar od dveh strani. Kar se tiče rešitve vprašanja povračila prejšnjega premoženja, je naglašal, da vsebuje odlok le princi-pijelno rešitev, da ima staro društvo pravico do svojega prejšnjega premoženja, da pa ne rešuje vprašanja, kako bi naj to društvo prišlo do tega premoženja. Kot župan je povabil zato zastopnike obeh društev na razgovor. Odposlanci starega društva so seveda zahtevali svojo bivšo lastnino nazaj in to neokrnjeno, dočim so se postavili zastopniki slovenskega društva na principijelno stališče, da oni niso prejeli od starega društva ničesar, marveč le od občine in to po nalogu velikega župana. Posedovali so to premoženje kot lastniki sedaj že črez tri leta in torej politična oblast ne more razpolagati brez njihove volje z njihovim premoženjem. Vkljub temu pa so izjavili, da so pripravljeni podariti staremu društvu vse ono, kar še imajo iz njihovega premoženja in to v dokaz, da se nočejo namenoma okoristiti s tem blagom. Zastopniki starega društva pa so zahtevali vse premoženje in to v taki obliki, kakor so je pred tri in pol leta oddali ter so nato odšli. #> Ves zbor je soglasno odobril stališče odbora ter se dobro zabaval pri poročilu tovariša Petra Perneka odbornika starega gasilnega društva, ki je poročal, da je seja starega društva, katere se je udeležil tudi on, obstojala skoraj izključno iz bridkih očitkov Karla Aubla njemu in njegovim tovarišem, češ, da so samo oni s svojim pristopom k slovenskemu gasilnemu društvu preprečili, živlienja zmožnost noveaa društva. Iz tega se vidi, da so tudi lahko Slovenci veseli uspeha g. Žebota, ki je sedaj nehote pomagal k temu, da se bo javnosti pokazalo, da se ne razvijajo razmere pri Sv- Lenartu pod pritiskom demokratskega nasilja, kakor so gospodje do sedaj to vedno trobili, ampak pod vplivom vztrajnega in smotrenega dela, ki odvrača samostojno misleče in razsodne samo ob sebi od prejšnje malomarnosti. Nagrade fotoamaterjem Aerokluba. Odbor Aerokluba je nagradil sledeSe fotoamaterje za slikanje letalskega mitinga. Za najboljše, posnetke aeroplanov na zemlji je dobil prvo nagrado gosp- Boris Cijan, drugo baronica Tinti-Kipach. Za najboljše posnetke publike je dobila edino nagrado bar. Tinti Kipach. Za posnet* ke v zraku so dobili nagrade: prvo Hubert Ankerst, drugo g. Cijan in ga. Api-chova, tretjo ga. Apichova in g. Cijan. Za ostale najboljše slike je dobil g. Cijan prvo in drugo nagrado. Nagrajenci naj dvignejo nagrade pri g- Ivanu RogliČu, Grajski trg 2. — Vlom v učiteljišče. Ponoči je imelo državno moško učiteljišče vlomilski obisk. Iz njegovih sledov se pa da sklepati, da ni bil na delu kak vlomilski profesijonist, temveč navaden priložnostni amater. Mož se je najbrž zatekel v vežo pred dežjem ter tam tudi ostal, ko ni prenehalo deževati. Nočni mir ga je najbrž šele privedel na misel, da bi se moglo kaj najti v kaki pisarni. Napotil-se je v prvo nadstropje v konferenčno sobo, kjer je iz nekega predala pobral nekaj kolekov in znamk. Vidi se, da je skušal odpirati tudi zaklenjene predale, a mu je bilo to pretežko in prenevarno. Povzročil je toliko ropota, da so se zbudili v ravnateljevem stanovanju ter ga pregnali. Vzel je tudi brisačo, pustil je pa umazane in mokre cunje, katere je imel obute mesto nogavic. Slučajno je bilo vlomljeno v moško učiteljišče tudi lani približno teh dni kakor letos. Vlomilci tudi lani niso našli vrednega plena. Čudna voznika. Zadnje policijske prijave, kjer so zopet na prvem mestu prestopki cestno-policijskega reda in potepuhi, imajo sledečo »furmansko« idilo: Na dvovprežnem, z vrečami moke naloženem vozu, ki se je pomikal prot! Glavnemu trgu, je voznik — spal. Stražnika, ki ga je zdramil in ustavil, je opsoval. — Neki izvošček je pa v svoji kočiji vozil iz klavnice v neko gostilno dvoje zaklanih, močno krvavih telet. Ciganska in beraška nadloga. Ne samo mesto, ampak tudi okolica kar mrgoli prosjaških potujočih družin, o katerih bi človek rekel, da so — cigani, katere goni po svetu nemirna kri. Od hiše do hiše gredo, proseč usmiljenja in milodarov od ljudi, ki sami trpijo revščino. To žalostno sliko spopoln. še gruče Ciganov, za katere je nastopila najugodnejša sezona ... Dasi večno potujejo ter premerijo tekom leta precej kilometrov sveta, vendar jih neka posebna simpatija kliče v idilično mariborsko okolico s prijaznimi gozdovi. Vendar pa imamo s temi črnopoltimi, vsiljevimi znanci dokaj žalostnih skušenj. Zato jih nismo n!5 kaj veseli, četudi znajo svoje opice dobro dresirati ter prepevati ob violini, da tl postane mehko pri srcu. Cigani pa imajo poleg slednje dobre lastnosti, še dve »lepši« prirojeni: da so prepričani »komunisti« v pogledu spoštvovanja tuje lastnine in da prisegajo dosmrtno zvestobo paroli »Dolce far nientel« Sfran 2. Mariborski V L C £ K N I K Jutra. \ Mariboru, utic 16- \,. L-c. * mtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtrnm V gramoznih lamah V ;IZ GLOBIN ŽIVLJENJA V NAŠEM MESTU. Maribor, 16. maja- Zunaj mesta ob Koroški cesti se nahaja več gramoznih jam, Koblerjeva, Bar-tova, mestna in Pošova. Za te jame se navadno ne zanimamo, marveč gremo mimo njih brez posebnega interesa. Kolikokrat sem že šel mimo, ne da bi stopil korak stran ceste in pogledal, kaj se godi v teh jamah. Če sem to storil sedaj, temu ni vzrok življenje delavcev v teh jamah, ki so zaposleni pri gramozu, in ki je več ali manj enako življenju ostalih delavcev, marveč mej e tjakaj gnal slučaj, k^se je dogodil v zadnji jami (Po-ševi), ki je nasproti mestni jami, namreč tam, kjer se Koroška cesta nagne na desno stran proti Kamnici. Sredi jame, v kateri delajo štirje delavci, je lesena lopa za orodje. V tej lopi je od leta 1924 stanovala 72 let stara Marija Heut, ki se je preživljala z beračenjem, pri sebi pa je imela svojega pravnuka Alojzija Robiča, nezakonskega sina svoje vnukinje Marije, ki je umrla leta 1923, Točni podatki glede tega dečka se bodo šele ugotovili, zaenkrat je znano samo toliko, da je deček star približno 8 let in da ni zahajal v nobeno šolo, ker se ni nihče brigal zanj. Spal je skupaj s svojo prababica v omenjeni lopi v eni poste* Iji, v kateri je poleg tega spalo še devet psov. Ker je pet psov prodala, so za konjederca ostali še štirje, čim je oblast do-znala za stvar. Naravno, da življenje v lopi zlasti po zimi ni bilo posebno prijetno- Prababica je obolela in slučajno je za to doznal mestni fizikat, ki je takoj odredil njen prevoz v mestno oskrbnišni-co, kjer je v soboto, 9- trn. umrla. Sedaj je na mestnem socijalnem skrbstvu, da dečku, ki ima še eno babico v Mariboru, hčerko umrle Marije Heut, ki se istotako piše Marija Robič, kakor pok. mati dečka, omogoči pravo vzgojo.' Deček je namreč po smrti svoje prababice izginil, ker sam pač noče in ne more stanovati .V lopi Pošove jame. Vse to se čuje kakor kak roman in človeku stopijo pri tem pred oči dogodki iz globin življenja v velikih mestih. Dasi Maribor ni velik, je pri sedanji stanovanj- ski krizi žal tudi tu kaj takega mogoče. Ke“ pa bi znalo koga zanimati, kako je prišlo do bivališča v gramozni jami gospoda Poša, bodi dodano še sledeče pojasnilo: Začetkom leta 1924 je začel v omenjeni lopi vsled pomanjkanja stanovanj stanovati Pošov gramozni delavec Petek. K sebi je vzel vdovo Robič, hčerko Marije Heut oziroma babico Alojzija Robič, ka kor zgoraj omenjeno. Neposredno zatem se~ je doselila Marija Heut s svojim pravnukom. V mali lopici za orodje so na enkrat stanovale štiri osebe, dokler ni. Petek zbolel in prišel v bolnico, vdova Robič pa se je izselila, ker je našla pri* mernejše stanovanje drugje. Tako sta ostala v jami samo še prababica Heut in pravnuk Alojzij skupno s psi, ki . sta jih očividno gojila bodisi z veselja, ali pa iz interesa, dokler ni posegla vmes roka oblasti. Kakor smo informirani, je g. Poš trpel omenjene stanovalce le iz usmiljenja, ker niso mogli drugje dobiti stanovanja. I.o-pa absolutno ni primerna za stanovanje in se je uporabljala le v največji sili- Dokaz, da je stanovanjska beda dosegla vr hunec pa je to, da hoče sedaj stanovati v tej lopi neki drugi delavec gospoda Poša, ker stoji pred deložacijo. Kakor vse kaže, bo ta lopa zopet dobila svoje stano valce. Higijenska pa seveda ni nič manj, kakor stanovanje g. Ivana Želeta z njegovo ženo in sinom pod mostom. Če n nikogar, ki bi preprečil, da morajo ljudje stanovati takorekoč pod milim nebom — oglejte si samo oteklo nogo gospe Žele! — potem naravno ni čuda, da se nihče ne najde, ki bi zabranil stanovanje v gramoznih jamah. Kadar se človek loti popisa socijalnih razmer, kakršne so zrv^dpJe, naleti na težkočo, ki obstr M vedlo predaleč, ako bi sc ’ogo- dek za dogpdkom, slučaj za n. Iz zgornjih dveh slučajih -— bivanja v gramozni jami in pod mostom — pa se jasno vidi. da je skrajni čas, da posveti mestna občina temu vprašanju vso svojo pozor* nost. Porota ,Zagonetna smrt 731etne starke; Smrtna obsodba. Porotna razprava proti trem Strafelo-Vlm, ki so obtoženi umora 731etne Marije Majeričeve, o kateri smo včeraj obšir-, neje poročali, se je še danes nadaljevala. Sinoči po 18 uri je bila z zaslišanjem vseh prič razprava prekinjena in se je nadaljevala davi ob osmih z izvajanji državnega pravdnika g. dr. Zorjana, Franceto* vega zagovornika g. dr. Bergoča, Kristininega g. Ravnikarja in Janezovega g. dr. Kukovca. Pri svojih govorih sta se dva gospoda odvetnika obregnila ob »včerajšnji mariborski tisk... pisan za druhal...« in podobno, ki da je današnje obtožence že naprej obsodil, med tem ko še sodišče samo ni na jasnem o krivdi Štrafelovih. Ne bi omenjali t teh besed, ako bi bile izgovorjene pred prazno dvorano. Razpravo so poslušali tudi naši či-tatelji, ki se bodo lepo zahvalili za naslov »druhal« in ki imajo gotovo interes na pristranskem poročanju svojih novin. Zato moramo na to naravnost neverjetno insinuacijo v svojo obrambo odgovoriti. Trditev, dat je mariborski tisk vnaprej obsodil obtožence je prosto izmišljena in neresnična. Oba dnevnika sta dovolj jasno^ zapisala, da jemljeta podatke iz obtožnice, ki je bila pred razpravo prečita-na in nista izrekla nikake sodbe, še manj pa obsodbe. Čemu neki bi to tudi storili? Toliko bedasti vendar ne bodo poročevalci, da bi zapisali, da bo izid procesa tak ali tak, potem pa bi jih nasprotna sodba ljudskih sodnikov tepla po ustih o-ziroma prstih... Naj bodo gospodje prepričani, da nam niso neznane dolžnosti tiska, pravice njegove pa nam dovolj krči že tri leta zakon o tisku. Pa brez zamere! Po govorih in replikah javnega obto* žitelja in zagovornikov je podal predsednik razprave g. vdss. Posega izvleček iz obširnega dokazovanja, nakar so se podali porotniki nekaj pred dvanajsto uro k posvetovanju. Franc in Kristina Štra-fela sta z malimi izjemami celo dopoldne jokala ali vsaj ihtela, Janez pa se je obnašal popolnoma mirno. Porotniki so po trlčetrt urnem posvetovanju odločili z 8 glasovi, da je kriv umora samo Franc Štrafela brez soudeležbe Kristine in Janeza. Na podlagi tega Izreka sta bila Kristina in Janez Štrafela oproščena, Franc Štrafela pa je bil obsojen v smrt na vešalih. Mariborskim dnevni Držauna skupščina Udružen-I zidanje enodružinskih stano mariborsko gledališče Sobota, 16. junija. Zaprto-Nedelja, 17. junija ob 15. ur! »Pepelka«. Pondeljek, 18. junija ob 20. uri »Idiot«, premiera, ab C. ZDRAVO Poskusno streljanje mariborske sekcije Slov. lovskega društva. Pred veliko strelsko tekmo, ki se bo vršila od 28.—30- trn., priredi mariborska sekcija Slovenskega lovskega društva še dvoje poskusnih streljanj v nedeljo, 17. in nedeljo, 24. trn. na vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo na vse tarče. ja jug. učiteljstva se bo vršila letos v dneh 4., 5. in 6. avgusta v Mariboru. Pričakovati je, da bo v teh dneh prišlo V naše mesto do 4000 ljudskih vzgojiteljev iz vseh pokrajin naše države. Treba je zato že sedaj misliti na prehrano in prenočišča številnih gostov. Prosimo to rej vse privatnike, gostilničarje in ho telirje, da prijavijo razpoložljive so be in postelje in kolikim lahko vsak do nudi hrano, kakor tudi cene na naslov: Anton Skala, predsednik Učiteljskega društva v Mariboru, Ko roščeva ulica 5, 2. nadstropje. Zadnji muzikalni predstav? v našem gledališču V četrtek je zaključila naša opera svoje delovanje z uprizoritvijo Maillartove-ga »Puščavnikovega zvončka«. Občinstvo je napolnilo prostore do zadnjega kotička in predno se je pričela predstava, je izpregovorii g. operni ravnatelj Mitrovič, obdan od celokupnega opernega osobja, lepe in pomembne besede v slovo. Predstava je bila na višku in ob zaključku prvega dejanja so dobili solisti in kapelnik Mitrovič lepa darila. Prisrčni aplavz se je stopnjeval in na koncu predstave je priredila publika vsem našim odhajajočim solistom ter dirigentu burne ovacije.. Včeraj pa se je zaključila letošnja muzikalna sezona in je bil obenem poslovilni večer subrete gdč. Lubejeve in te* norja g. Bratuža. Dala se je priljubljena Kalmanova opereta »Jesenski manever«. Pri vstopu na oder sta bila pozdravljena oba s cvetjem in po koncu prvega deja-ja je bil oder uprav napolnjen s cvetnimi in drugimi darili. Predstava je bila na višku in slavljenca sta bila zmiraj in zmi-raj aklamirana. Po končani predstavi pa viharne ovacije, kar niso hotele ponehati. Neštetokrat sta bila oba ljubljenca naše gledališke publike poklicana pred zastor-Gledališče je bilo natrpano polno- Tako impozantnega poslovilnega večera ne pomni naše mariborsko slovensko gledališče. H. D. Vremenska. Sinočnji dež je bil zlata vreden. Veter pretečenih vročih dni je namreč močno razsušil zemljo in se je po njivah in vrtovih že precej občutila suša. Siuoči so padali milijoni, pravijo poljedelci. Petnajsti junij, dan sv. Vida, »ki je črešenj sit«, je važen v koledarju in v vremenskih pregovorih. Primer: »Urbanovo solnce (25. 5.) in Vidov dež, prav dobrega leta upati smeš.« — »Če trs pred sv. Vidom ocvete, dobrega vina se nadejati smete.« Izlet na Pohorje k Mariborski in Rušk! koči priredi danes, dne 16. tm. tamburaški zbor glasbenega društva »Drava«. Zbirališče ob 22. uri zvečer, Frankopanova cesta pri skla* dišču živil. Vrnitev v nedeljo iz Ruš z večernim vlakom- Prijatelji društva vabljeni. Podjetna privatna inicljativa. Radi pomanjkanja pravega oz. primernega dravskega kopališča je prišla mariborska gostilničarka gospa Katrca Štehlik na idejo, da zgradi zasebno kopališče, ki je že popolnoma urejeno ter se jutri, v nedeljo izroči svojemu namenu. Zelo lično kopališče s kabinami leži na zelo slikoviti legi pod znano gostilno Štumpf v Studencih blizu gozda in desno od Felberjevega otoka. Mestnim kopalcem se bo novo kopališče zelo priljubilo. uanjskih hišic Mestna občina mariborska namerava, kakor smo že včeraj poročali, za slučaj zadostnega števila reflektantov na lastni dom nadaljevati akcijo za zidanje enodružinskih stanovanjskih hišic v sličnem obsegu, kakor se gradijo sedaj v delav-sk ikoloniji. Akcija je zamišljena tako, da bi je bili deležni tudi reflektanti, ki za sedanjo delavsko kolonijo po pravilniku ne pridejo v poštev. Zgradila bi se 2 tipa hišic; tip A: 1 kuhinja, 2 sobi, 2 kabineta in pritikline.za ca. 75.000 Din in tip B: 1 kuhinja, 1 soba, 1 kabinet in pritikline za ca. 58 000 Din. Z najemnino bi se istočasno odplačevalo tozadevno posojilo, tako da bi najemnik s časom postal lastnik. Pri 20 letni amortizaciji bi znašala mesečna najemnina z odplačilom vred pri tipu A ca- 637 Din. pri tipu B ca. 493 Din, pri 25 letni amortizaciji pa za tip A ca. 586 Din in tip B ca. 453 Di. Pri teh odplačilih je všteto tudi odplačevanje za parcelo, napeljavo plina, električne luči in vodovoda. Da bo imela mestna občina točen pregled vseh reflektantov, se ti vabijo, da oddajo s 5 Din kolkom kolko* vane prošnje do 20. t m.-opoldne v vložišču mestnega magistrata. V prošnjah je navesti: Ime in priimek, poklic, sedanje stanovanje, število družinskih članov, ali ima prosilec kaj kapitala in koliko bi k stroškom lahko prispeval takoj. (V tem slučaju se seveda mesečna najemnina sorazmerno zniža. Na kateri tip hišice re-flektira. Prosilci, ki so vložili že svoje prošnje za delavsko kolonijo, naj javijo v mestnem gradbenem uradu soba Št. 3 ob delavnikih med 10. in 12. uro, če reflektirajo tudi na to novo akcijo. Vsi reflektanti dobijo v navedenem času pri gradbenem uradu tudi vsa potrebna pojasnila- Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dne 17. tm. ob 10:30 dop. Nalezljive bolezni v,Mariboru.- Od 8. do 14. junija je bilo -prijavajenih mariborskemu mestnemu fizikatu 5 slučajev obolelosti na ošpicah. — Nesreča pri delu* V Vinarski ulici se je danes zjutraj prt delu ponesrečil 221etni kleparski pomočnik Jakob Grinzer. Padel je raz viškega odra ter se tako močno poškodoval po križu, da ga je morala rešilna postaja odpeljati v bolnico. Srečke drž. razredne loterije so tu! Cenjene naročnike prosimo, da dvignejo dobitke in obenem srečke. -* Uprava »Večernika«. — Sortiran »Pekrčan«, fino ocvrte piške, domača šunka, klobase, koncert v senčnatem vrtu pri Zorkotu so pogoji, ki stotero poplačajo trud za nedeljski izlet v idilične Pekre* 1222 Eden izmed najvažnejših kemičnih Izu* mov v preteklem letu je brez dvoma preparat nemškega izvora, s katerim se uniči približno 75% vseh strupov v tobačnih izdelkih. Ta izum, ki prihaja v prom®! pod imenom »Protinikotin-Uonikot« je bil senzacija zadnjega velesejma v Leip' zigu, na Dunaju in sedaj tudi v Zagrebu in Ljubljani- Tudi kadilci v Mariboru z interesom pričakujejo pojav tega sredstva v našem mestu. 1204 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Gospo-ska ulica 15. — IX Proti zlati 2111, proti bolečinam v ledvicah, mehurju 1“ debelem črevesu pomaga prirodna Franc Jožefova voda, ki naglo odpravi tudi i*’ P rt je. Zdravniška spričevala dokazujejo* da je Franc Jožefova voda blagodejno sredstvo za stare In mlade. 16. in 17. MARIBORSKA SOKOLSKA ŽUPA VI. 1928 ŽUPNI ZLET V MARIBORU 16. junija: Ob 20. akademija v veliki dvorani Nar. doma 17. junija: Ob 15. javna telovadba na prostoru ISSK Maribor Po telovadbi velika LJUDSKA VESELICA na letnem telovadIKu sede^PmNDinZastnki^am^0n-edeŽ1 8 DiD Si°iižč,a 4 Din; za iavn0 telovadbo sedeži na tribuni 20 in 15 Din, ostali ’ st0Jlbča 5 Din —Predprodaja vstopnic v trgovinah Bureš, Ilich, Majer in Pinter & Lenard im V M a r i b o r u, caie 16- VI. 192». Marih«rtki V E C E R N i K Jutra Rešilna vizija PRIKAZEN UMRLEGA PRIJATELJA. - SVARILO PRED ŽELEZNIŠKO NE- SREČO. Mnogi francoski listi obravnavajo obširno sledečo, baje popolnoma resnično zgodbo, na katero se sklicujejo okultisti kot na najboljše potrdilo svojega prepričanja in stremljenja: Neka mlada žena, ki je bila na obisku pri svojih stariših, se vrača z vlakom domov. Moža je obvestila o svojem povrat* ku in je tudi prepričana, da jo čaka na postaji. Sama je v kupeju in mrači se že* Potnica zastre luč ter polagoma zadremlje. Njena vožnja je še dolga in lahko se še dobro naspi v udobnem kotu. Naenkrat se pa zdrami iz polsna z občutkom, da je nekdo v kupeju. Ko odpre oči, zagleda v slabi luči pred seboj sklonjenega nekega moža. Hudo se prestraši, četudi se ji zdi obraz neznanca nekako znan. V presenečenju in strahu je prvo, da seže po zagrinjalu svetilke v namenu, da napravi popolno svetlobo. Mož pa zamahne z roko ter reče z odločnim glasom: »Le pustite to, pripravite rajši svoje stvari: v treh minutah vlak obstane in tedaj morate izstopiti.« Mladi ženi je zelo tesno pri srcu, svetlo pa le napravi ter vidi, da ni nikogar več v prostoru. Pogleda tudi na hodnik, a tudi tam ni nikogar. Morala je sanjati, čudi se pa, da so bile te sanje tako čudovita žive. In ko razmišlja, na koga naj bi jo spominjal obraz neznanca, se spomni ha p'rijatelja iz mladih let, katerega ie videla zadnjič pred več leti. Ta prijatelj jo je celo snubil, potem je pa zapustil domovino in odpotoval v inozemstvo. Vlak se ustavi na neki mali postaji in kakor proti svoji volji pobere žena svojo prtljago ter izstopi. Znajde se sama ob pozni uri na pustem peronu. Vlak je že davno odbrzel v daljavo — bogzna kdaj pride drugi — in samotna potnica kara sama sebe, da se je udala neki čudni viziji. Ko ne ve, kam naj se obrne, jo pa opazi službujoči železniški uradnik ter vpraša po njenih željah. Ne ve, kaj bi mu odgovorila. Ker noče priznati, da je sledila nekim čudnim sanjam, pravi v veliki zadregi, da bi rada oddala neko zelo nuj* no brzojavko. Uradnik ji pojasni, da sc v postajni prometni pisarni privatne brzojavke ne morejo sprejeti in da je daleč v mesto do poštnega urada. Vljudni mož ji pripoveduje, kako bi končno le zamo-gla opraviti neprijetno pot v temi, nazadnje se pa da preprositi, da bi telefoni-čno sporočil njeno brzojavko uradu, ki je poleg prihodnje železniške ■ postaje. Ko hoče to izvršiti, pa ne funkcijonira niti telefon, niti Morse-aparat. Uradnik je ves začuden. Naenkrat signali pri vseh aparatih- Uradnik zgrabi za slušalko ter čez nekaj trenutkov razloži presenečeni ženi, da je vlak, iz katerega je izstopila, pred naslednjo postajo zadel ob tovorni vlak ter da je nekaj mrtvih in več ranjenih. Po pravem čudežu je bila mlada žena obvarovana železniške nesreče in rešena mogoče celo smrti. Ko se drugega dne vrne domov, je prvo, da se informira po usodi mladostnega prijatelja, na česar obraz jo je spominjala rešilna vizija v vlaku. Na svoje vprašanje je takoj dobila odgovor, da je ta mož nedavno umrl v nekem daljnem mestu. ta'. Rngleške anekdote Slavni angleški pisatelj Kipling, avtor tolikih povesti iz džungle, zna v družbi sijajno pripovedovati. Toda tudi on ve povedati, da je šel nekoč nekomu »na živce«. Bil je na obisku pri nekem prijatelju. Prijateljeva hčerka Dorothy mu je razkazovala vrt. Ob vrnitvi so vprašali »nato dekletce: »Ali si bila tudi pridna? Ali nisi dolgočasila gospoda Kiplinga?« »Ne«, je odvrnilo dekletce s povdar* kom,« od je dolgočasil mene-« * Kapitan M. Sorry, ki je kot kolonijalni' oficir objavil svoje spomine v »The Scribners Paper«, je od svojega zadnjega potovanja po južni Afriki privedel s seboj kot slugo mladega zamorca- Črnec ima veliko prirodno inteligenco, ni se pa ničesar učil. Ko je prvič videl časopis, mu je moral kapitan razložiti, kaj je sploh to »Citati«* Razlaganjele Vneto poslušal, o-stal je pa tih in zamišljen. Nekega dne prekine svojega gospodarja pri čitanju: »Gospod, smem vprašati?...« »Da, le vprašaj!« »Gospod, da čitajte«, to vidim. Rad bi pa sedaj vedel, kaj čitate na papirju: ali vse, kar je črno, ali vse, kar je belo?« Neki gospod, ki si je domišljeval, daje jako zabaven, pravi nekoč v neki družbi: »Povedal vam bom veselo zgodbico. Upam, da je nisem že enkrat pravil.« »Povejte nam«, meni Herbert Tree, »ali je ta zgodba zanimiva?« »Izredno!« o< »Potem nam je pa gotovo'še niste povedali-« Diktatorjeva nevesta in borzna špekulantinja Primo de Rivera, španski diktator, je za izpremembo razgnal svojo zaroko mesto parlamenta- Mlada dama, ki jo je hotel dvigniti nad vse hčerke dežele, se mu je namreč čez noč zamerila in dal ji je brco. Njegova nevesta, Donha Mercedes, je namreč precej praktična dama. Njen zaročenec jo je namreč zalotil, ko je ravno špekulira na neki zakotni madridski borzi. Očividno ji izgledi, da postane žena najmogočnejšega moža Španije, niso zadostovali. Najbrže ni bila zadosti prepričana o sigurnosti poklica svojega bodočega izvoljenca in si hoče zato za vsako ceno zasigurati svojo bodočnost. Toda pametni diktator je na drugi strani smatral, da nikakor ni združljivo s položajem gospe diktatorice, da bi si vsak dan razbijala glavo s tem, ali je zveličav-nejše dati ali vzeti. Zato je lepo Mercedes kot strastno verižnico in špekulantinjo čez noč izbrisal iz svojega srca in preklical zaroko. Sokolstvo Ulil. župni zlet 16. in 17. junija 19Z8 u mariboru SPORED: ! Dne 16. junija ob 3- popoldne na letnem telovadišču. Istega dne zvečer ob 20. uri je v veliki dvorani Narodnega doma akademija z naslednjimi nastopi: 1. ženska deca Maribor; — 2. moški naraščaj Ptuj; 3. člani Ptuj; — 4- ženski naraščaj Studenci; 5. ženski naraščaj Slov. Bistrica; — 6. člani Ljutomer; 7. ženski naraščaj Murska Sobota; 8. člani Maribor; — 9. ženski naraščaj Maribor; — 10. člani Maribor. ’ Dne 17. junija pričnejo ob 5.30 tekme na letnem telovadišču. Po končanih tekmah bodo celo dopoldne skušnje vseh oddelkov. Ob 13-30 je zbor vsega Sokolstva (član stva, naraščaja in dece) na dvorišču Sole na Ruški cesti za sprevod, ki krene čez glavni most, Glavni trg, po Tattenbachovi, Sodni, Aleksandrovi, Slo* venski in Samostanski ulici na telovadišče, kjer se vršijo pozdravni nagovori. Po razhodu Sokolstva prične javna telovadba zvezana z zletom Mariborske Sok. župe, ki se bo vršila 17- tm. na igrišču ISSK. »Maribor« (začetek ob 15- uri), bo imela ta-le spored; 1. Zenska deca — vaje s cvetlicami; 2. moški naraščaj — tek z ovirami v telovadcih; 3. moška deca — proste; 4. starejši člani — vaje s palicami; 5. splošna orodna telovadba; 6. moški naraščaj — proste; 7. ženski naraščaj — proste; 8. nastop vzorne vrste na raznih orodjih; 9. članice — skopljan* ske proste; 10. podbijanje (tekmovalna igra); ll. nastop vojske; 12- člani — skop-ljanske proste- — Neposredno po javni telovadbi začne velika ljudska veselica na letnem telovadišču mariborskega Sokola (ne na vrtu Nar. doma, kakor je razglašeno po lepakih); vstopnica k javni telovadbi velja tudi kot vstopnica na veselični prostor. Za razno zabavo in dobro postrežbo je preskrbljeno. PRVI MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR ki se bo vršil v Rogaški Slatini 23.-28. tm., je zbudil pozornost v vseh večjih evropskih mestih, kjer poznajo naše zdra vilišče. Dunajski, graški, zagrebški in drugi listi poročajo bolj ali manj obširno o agilnosti ISSK. Maribora, ki hoče s pomočjo oblastnega odbora zopet uvesti vsakoletna teniška tekmovanja za prvenstvo Rogaške Slatine, kakršna so se vršila že pred vojno po letu 1905. vsako poletje. Prihajajo že prijave najodličnejših teniških igralcev in raznih tu- in inozemskih krajev- Turnir se bo vršil v petih skupinah: gospodje posamič, dame posamič, gospodje v dvoje, mešane dvojice, junijorji posamič- Častne nagrade pri vse htekmah dobijo prvi in drugi, tretji pa častne kolajne- Prvak zdravilišča prej me še častno dragoceno darilo. Iz Zagreba se bodo vozili kibici dnevno s posebnimi avtobusi. Ža slučaj, da bi se prijavilo iz Maribora zadostno število ob* činstva, se uvede tudi iz našega mesta redna avtobusna zveza z Rogaško Slatino. Reflektanti naj se javijo pri Sport-Rogliču na Grajskem trgu, kjer so razstavljena tudi vsa okusna in dragocena darila za zmagovalce turnirja. ELEKTRIČNA LADJA* V Belfastu grade parnik, na katerem sc bo opravljalo vse: od prevzemanja prtljage. čiščenja oblek in kabin pa do kuhanja električnim potoni. 7,000 poljubov u 4. urah, Vsi se bodo gotovo začudili, ko čujejo o rekordu, ki je bil nedavno dosežen v poljskem mestecu Tersocu. Tamkaj je bila z vsemi slovanskimi običaji svatba. Od blizu in daleč je prišla množica sorodnikov, znancev in seveda tildi ra ' vednežev- Nikdo ne sme biti na tako vesel dan, kakor je svatba, odbit in vsake mu je dovoljen pristop. Ta svatba pa je bila še posebno zanimava. Rabinova hčer ka je namreč poročila sina drugega rabi na, oba pa sta bila znana daleč naokrog. Iz štirih držav, Poljske, Češke, Rumun-ske in Madžarske, so se zbrali znanci k svatbi. Skupno je bilo 7.000 gostov. Po ' stari navadi mora dati nevesta vsatcemu gostu poročni poljub. Pomislite sedaj, poljubiti 7-000 ljudi. Toda hrabra nevesta se tega ni prestrašila, kakor se tudi David ni preplašil Goljata. Nastavila je ust nice in v 4 urah odpravila vseh 7-000 ljudi. Izostati ni hotel niti eden- SK. Železničar — nogometna sekcija. Postava I. moštva za tekmo proti At-letikom v Celju v nedeljo 17. tm. je sledeča: Mernik I, Wagner, Jakovljevič, Stauber, Frangeš I, Ronjak, Konrad, Paulin, Pollak, Kopčič, Jurko, Vogrinec. Vsi ob 13- na kolodvoru! — Na lastnem igrišču pri kadetnici igra ob 15. 2. mladina proti 2. mladini Rapida, ob 17. pa L mladina proti 1. mladini Rapida- Načelnik. Gostovanje mariborskih klubov. „ Jutri odigra SK. Železničar prijateljsko tekmo z Atletiki v Celju, kombinirana enajstorlca SD. Rapida pa gostuje v Tr* bovljah v tekmi z Amaterji. Amerikanski nogomet »slavi« poraze. Olimpijsko nogometno moštvo USA, ki gostuje po Poljskem, je zgubilo že tretjo tekmo, in sicer topot proti reprezentanci Poznanja v razmerju 0:7 (0:4)! Film, ki gouori Amerika dela že davno na tem, da izdela film, ki govori. Eden izmed filmskih magnatov je izjavil, da bo po njegovem mnenju čez 5 let obstojal samo govoreči film. Phonofilm je že tako izpopolnjen, da bo občinstvo posečalo samo take kinematografe, v katerih bo film govoril- V Ameriki bo s februarjem prihodnjega leta okoli tisoč kinematografov preurejenih za film, ki bo govoril. Glede na to so merodajni krogi v Hollywoodu odločili, da se morajo filmske zvezdnice poučevati tudi v govorjenju na odru. Ukinitev kino-šol v Rusiji. Komisarijat narodne prosvete je odredil, da se na Ruskem ukinejo vse privatne šole in tečaji za izobraževanje kino* igralcev. Svoj odlok utemeljuje s tem, da pride iz teh šol nenavadno malo kvalifi-kovanih kino-igralcev, vodijo jih pa pred vsem razni špekulanti, ki nimajo z umetnostjo ničesar skupnega. Viktor Mčrlc: Pomlajeni II. del. V žleza h. Ugolin začne zopet: »Dejal sem četrt stoletja. Lahko še več. Razumete, kaj to pomeni? Vsakih 30 let se bomo obnovili. Samo nezgode, kj se bodo pa tudi dale preprečiti, nam lahko stro življenje, življenje, ki bo v na-Si oblasti in uravnano po naši volji. Mi smo večni. Ne bomo imeli drugega konca kot onega, kakoršnega ima zemlja v dobi, ko bo razpadel solnčni sistem. Če bi Pa vendarle... pa pustimo to, ne hodimo Predaleč in ne kopičimo preveč hipotez. To je enkrat gotovo, da je bodočnost naša. Jaz sem, vi ste, mi vsi smo zastopni* ki inteligence- Celokupna moderna znanost ie v naših glavah združena. Pomi- slite, da nam ne bo treba oddajati luči znanosti drugim, ker bo ostala vedno v naših rokah. Mi ne hprho več brodili in tavali skozi težko dobo mladostnih blodenj in prenapornega iskanja. V našem živem spominu se bodo nakopičile vse pridobitve in ves napredek. Od leta do leta. od stoletja do stoletja bomo bogatejši na modrosti in resnici. In zato vas vprašam: Kaj bi še bilo, kar ne bi smeli zahtevati mi, mi novi ljudje, mi edini živi, ki smo se razcveteli na gnojišču človeške otopelosti?.. -« Za trenutek prestane, zborovalcem se pa vidi, da so silno prevzeti. S povzdignjenim glasom nadaljuje: »Mi bomo gospodarji, popolni gospodarji. Saj veste, kako sem zasnoval družabni red bodočnosti. Na vrhu je trojica: jaz in moja dolgoletna sotrudnika, moja družabnika Potrel in Schutzler. Potem je svet dvanajstorice, kakoršnega sem že izbral. Končno veliki krog, v katerega pridejo polagoma dotični, ki so spoznani za vredne in sposobne- To je vlada od jutri. Duh bo pa kralj. Dosedaj so se pripogibale množice pod avtoriteto ljudi od boga, vojske, denarja; klečale so pred izvoljenci božje milosti, rodu in milosti splošne volilne pravice. Vse to je neumno. Učenjak bo vse prevrgel ter postal vladar v blagor Človeštva. Učenjak ne bo očistil samo zemlje, temveč tudi iz nebes bo moral pomesti izmišljene prikazni teme in domišljije. Znanost je božja. Konec fnalikov. Proč z maliki zgoraj, proč z maliki spodaj! Vse, kar so si naši soljudje izmislili absurdnega, krvavega, tiranskega in blaznega, bo vrženo v nič. Vrženo bo tja, odkoder je prišlo. Vse, kar se je vrstilo od Jupitra in mo-lohov do današnje spiritistične in teozo-fične zmede, mora izginiti v svežem o-zračju znanstvene resnice.« Lahek sunek v rebra- Ciron mi z velikim mirom in resnostjo šeoeta na uho; »Glej, da zgineš, da jaz tja sedem!« Ugolin je v svojem elementu. Ne more se ustaviti. Bogove pobija, malike raz* bija- Njegov glas doni kakor trobenta: »Da, vse bo izginilo z neba in zemlje, vse, bogovi in njih posnetki... Bistva in takozvana morala; izginili bodo tudi pojmi: pravica, enakopravnost, svoboda, čednost, vsa ta navlaka in slepilo... V ne-skončnosi časa in prostora ni nič... nič .. raz ven praznine. Ta neskončnost je bog in učenjak je njegov prorok.« Vzravnal se je in zdel se mi je silno visok. »Bratje, prijatelji, sedaj bomo neumnosti in nevednosti napovedali'boj, katerega bomo tudi izbojevali ter ustvarili novo človeštvo. V zmedi, ki se že napoveduje, boste rabili srce iz jekla, trdno voljo in jasen razum- Prisezite, da ostanete vredni naše skupne* naloge, najvišje naloges ki je bila kedaj stavljena dvonožcu, roje-, i nemu od žene, Korespondent slovenskega, hrvaškega kakor tudi nemškega jezika, stenografije in strojepisa vešč, sprejme se takoj. Ponudba pod šifro: »Banka« na upravo lista. 1221 Dijaka ali dijakinjo z lepo ročno pisavo sprejme za nekaj tdnpv »Ljudska, samopomoč« v Mariboru Aleksandrova 45/11. 1219 Majhno stanovanje za dve osebi iščem. Naslov pove uprava lista. U Meblirano sobo s souporabo kuhinje iščem za dve osebi-Naslov v upravi »Večernika. U Stanovanje 2—3 sobno iščem. Plačam eventuelno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«. U.— • 'i—j« In «fta- 1 •< ati reNtammga Mateja: maka baaada 90 p, aajmanjti amil Om tO — Ker Imam nalog za veliko društvo preskrbeti 120 komadov rabljenih koles, kupujem iste po ugodnih cenah izključno samo proti izkaznici. — Specijalna delavnica za popravilo koles, motornih vozil, šivalnih in pisalnih strojev, gratnofonov, otroških vozičkov ter vsa v mojo stroko spadajoča dela, poniklovalnica I. reda in peč za emajliranje. — Dunlop pneumatika za kolesa, motorje in avtomobile, kakor Drahtmantelne vedno v zvezi samo pri Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma trgovina in meh. delavnica Na obroke pisalne stroje »Remington« Mlada simpatična gospa želi dobiti mesto blagajničarke v boljši trgovini. Obvlada slovenski in nemški Jezik v besedi in pisavi. Cenj, ponudbe na upravo lista pod »Dolgoletna praksa* ■________________________________________1138 Dame najdejo visoki zaslužek z razpečava uem dobro idočega patentiranega predmeta-Navodila dnevno od 10—12 in 16—18 ure v Sernčevi ulici 122 (Tomšičev drevored).___________________________________ D92 - Trajne kodre po najnovejšem sistemu. ■Vodita ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. m Perica vzame perilo v pranje na dom- Ob bregu št. 12- '________________________________1198 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949 Vrtni koncert priredi v nedeljo, 17. tm. popodne gostilna »Ob dravski brvi« v Strmi ulici-Pridite! 1220 Zinka Marek. Na vrtu pivovarniške restavracije „UNION ‘ bo v nedeljo, 17. jun od 9,—13. )2ii in 19.—24. ure Lepa Velika soba z uporabo kopalnice se odda s 1. julijem, Koroščeva ulica 2., priti. 1215 Vsakovrstno angleško, češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg. Lepa soba v sredini mesta, pripravna za pisarno, se takoj s 1. odda. Vprašati v upravi »Večernika«. 1207 Opemljena soba s kuhinjo in kopalnico se odda zakonskemu paru. Naslov pove uprava lista. 1206 Igra železničarska godba Točilo se bo sveže pivo iz sodčkov. Na razpolago bodo mrzla in topla jedila. Postrežba točna. Priporoča se Ivanka Dolničar. Lokal za trgovino ali pisarno se da takoj v na-jem- Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13. 1124 Iščem izobraženo gospodinjo k otroku. Ponudbe pod »Zanesljivo št. 1196« na upravo lista. _________________________________________1196 Moško kolo dobro ohranjeno, močno, takoj na prodaj-Kr.ekova ulica 6, vrata 1. 1209 Branjarija na periferiji primerna za špecerijo z odkupom. Paviljon novi za Din 3000.— na prodaj. Naslov Marstan. Koroška cesta 10. 1208 Vsak poznavalec Prodaja se dne 17. junija ob 3 url popoldne na prostovoljni javni dražbi v Račjem 2 mali hiši št. 22 z malim vitom. elek. razsvetljavo in vodo, 8 minut od postaje Račje-Fram. Pripravno ra mariborske uslužbence. Cena nizka, nlačilni pogoji ugodni 1210 garancije GLAVNO ZASTOPSTVO: 'U. BOGOMIR DIVJAK, MARIBOR GLAVNI TRG 17. 1064, Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega soproga, brata in strica, gospoda Antona Vochaka vlak. revizorja Cin. dri. iel. v p. !|||||||||||||||||jli!l|l