w rez ; t!wií7T ROSVETA ODNE PODPORNE JEDNOTE III. pondeljek, 19. septembra (Sept 19), 1927. IM»Um M 9TEVN U M BER 220 litične moči se je izkazala Privatni policaj in torifev'pooblaščenec aretiran. — Polotiti je moral pot tisoč dolarjev poroštva. v Johnstown, Pa. (Izvirno). — C. J. Zimmerman, Član premo-lovne in "železne" policije in ferifov pooblaščenec (deputij) je bil aretiran v Nanty-Glovu na obtožbo zločinskega streljanja z namenom, da izvrši uboj. Tiralico za aretacijo je izdal mirovni sodnik Dominiek Gellotte. Zimmerman je moral položiti pet tisoč dolarjev poroštva, da se nahaja na prostih nogah. Zimmerman je bil aretiran, ker očividci trdijo, da je on u-strelil rudarja Mišenka,, starega 88 let in družinskega očeta. Mišenka so prepeljali*težko ranje- m < ■ . '' nega v bolnišnico v Johnstownu. Dominiek Gelotte je še izza stavke leta 1902-23 poznan po tukajšnji okolici kot eden najbolj delavnih sodrugov v okraju Cambria. Rodom je Italijan,, a tukajšnjim rudarjem je pri srcu, kajti on je poštena delavska duša, ki ne da počenega groša za to, kaj gospodarji gobezda-jo. Delavci so svoje zaupanje vanj pokazali na ta način, da so ga izvolili mirovnim sodnikom. Danes stavi Gelotte sive lase v glavo premogovniškim baronom, ker je kot.sodnik pravičen in pošlje člana premogovne in "železne" policije za omrežje, ako je kršil zakon, kakor to stori z drugimi hudodelci. Pošte* no srce in zvestoba delavskemu razredu odtehtata vse bogastvo sveta. . Paaana dela velike stati državnem« de-partmentu radi prekopa Njene pritožbe na ligo narodov odganjajo spanec od oči dr* žavaikov. Dva pata Iz zraka v eiemdaev«; 10 mrtvih Sedem ubitih v pasažirskem letalu v New Jersey ju. Leta-lec in lev sta izginila. New Brunswick, N. J. — Velika letalske nesreča se je zgodila v soboto popoldne v tem mestu, ko je veliko izletno letalo z dvanajstimi osebami padlo iz višine 1000 čevljev v sadovnjak s strašnim rezultatogi. Sedeli oseb je bilo ubitih in pet M ali manj ranjenih. Med mrtvimi sta tudi pilot in mehanik ; ostali so bfli pasažirji, med katerimi sta bili tudi dve ženski. I Ponesr 100,000 Maveov brez Ma v CMoagi Kljub vpitju o proeperiteti pri znavajo kapitalistični organi sami, da je velika brezpoallca. lik Fokkerjtev monoplan, kl Je nosil ljudi v desetminutnih izletih nad mestom. Bila je trgovska reklama. Družba je že več dni prej oglašala "velik zračni izlet za ogledovanje me-sta in okolice is zraka; vsak pa-«ažir plača en cent od funta." Letalo je naredilo pet izletov pred nesrečo ln vsaka oseba je plačala toliko centov kolikor funtov je tehtala, od |5 do *20. Pri šestem izletu je pa pilot «tlačil deset pasažirjev v kabino, Gasi je bilo prostora le za osem. Ker je bila teža prevelika, je pilot kmalu hotel iti doli, tedaj je pa motor odpovedal in m onoplan je padel z nosom navzdol in telebnil med sadna drevesa v nekem vrtu. . 1'almdale, Cal. — Vojaško letalo 2-T-4 je v soboto padlo, v tukajšnji bližini in dva častnika eden civilist so obležali mrtvi. ll&JpfJv Wchell Field, N. — Martin Jensen, ki je v petek zvečer P«!"t?l iz San Diega, Cal., z levom filmske družbe proti New Y<»rku, nl v soboto prišel sem. 0 letalu, letaleii in levu nl duha ne sluha. Letelo sledijo do Te-tam je pa izginilo. Lev ni nič kaj rad lel v srak. Ko je letalo dvignilo, je lev Uko tulil, da je pretulil bučanje mo-torja.^HMH Chicago. — "The Chicago Daily News" so poročale zadnji petek na temelju poizvedb pri številnih delodobavnih agenturah, da je v Chicagu danes najmanj 100,000 delavcev brez dela. To poročilo js bilo objavljeno brez komentarja kljub neprestanim izjavam vodilnih podjetnikov prosperiteti in "normalnemu obratu" industrij. Edino pojasnilo, ki 9* imajo ■edpvalne sgenture, je, da l-a Chicago vedno veliko armado brezposelnih delavcev, ki pa ni stalno tukaj, pač pa prihaja in odhaja. Dnevno pride na stotine delavcev z juga, opustoše-nega vsled povodnjj, s srednjega zapada in severozapada; pridejo in vprašujejo za delo, nakar odhajajo na vzhod, za njim' pa pridejo druge stotine. Ireld pakt m Ja hSH izjalovil Macintosh ee je vrnil megle In vetra. vsled SLIČICE IZ STM reH Waahington, D. C — Ponav-jajoče izzivanje Združenih držav in Monroejeve doktrine od strani male latinske republike Panama pred ligo narodov, dels veliko več skrbi, kot so jo povzročili napadi na imperijalizem državnega departmenta v vseh etih. Dasiravno je državni tajnik Kellogg izdal jasen ukaz, da se naj liga ne umešava v sjtor Paname in Združenih držav glede suverenosti in pravic kanalske* ga pasa, ne odneha Euseble Morales, panamski finančni minister napadati v ženevi. Njegovo izjavo "Jaz smatram Monroejevo doktrino, da je zdaj brezkoristna," smatrajo za prvo odprto izzivanje državnega departmenta od strani indo-lattn ske dežele. • » In ker prihaja ta izjava od funkcijonarja države, kl je nekakšna vazalka, se smatra sa značilno. V političnih in dlplomatlčnih krogih pričakujejo, da se bo ts-zivanje nadaljevalo ln da bo moral končno spregovoriti tudi državni department in tako pokazati ne le to, kako sodi o takih izzivanjih, ampak precizirati bo moral tudi Monroejevo doktrino glede gotovih vprašanj indo-laùnskih dežel. To pa dr žavnemu departmentu nl všeč naezanji Dr. Bunjatsenorl ključen! Is tajske ljudske vlada. sorodniki laki Dublin, Irska, 17. sept. — Ir ski monoplan "Princess Xenia" ki se je včeraj dvignil v zrak z namenom, da poleti v New York in katerega sta pilotirala kapitan Robert H. Mscintosh in James C. Fitzmsurice, se je snoči vrnil z morjs in pristal šest milj južno od Ballybunnio-na na južnem koncu Irske. Mscintosh je pojasnil, da sU lete a okrog 800 milj, nakar sta zašla v tako meglo in protivni veter je bU Uko močan, da sU kmalu zabredla s črte. Nsto sU se obrnila nazaj. IIIS, Asm OsL S. ISlf. sa lana 14, ISIS. Sasgrnjne so na konvenciji delavcev. Philadelphia, Pa. - Razvite io bile resnične sličice Iz sUvke .ekstilnih delavcev, ko je orga liza tor Alfred Hoffman apeliral ia konvencijo ngfrovičarskih de-avcev za' pomoč stavkarjem v iendersonu, N. C. Hoffman je frfklicsl položaj ekstilnih delavcev pred oči zbo-ovalcev, ke je lovedal, ds sUv carji ne odnehajo od boja Itaieriika delavska delegacija hvali delavske razama v Rusiji James Maurer. predsednik Ptfnnaylvanake delavske federacije, kl je bU mesec dni v Rusiji, pravi, da deUvnka idršava polagoma, toda stalno napreduje. Varšava, Poljaka, 17. sept. — Ameriška delavska misija, se-stoječa is šestnajstih represen-Untov delavskih strokovnih u nij v Združenih državah in katero vodi James H. Maurer predeednik Pennsylvanske de- Novi migljaji ameriških Vodilni ameriški bankirji ao v stikih a eevjetl glede fundirá-aja KercMkljevih dolgov. SU-linov inlcrv ju s Američani. carji ne oanen^o ou oojs f#deracUs. je dane. pri- v VMUvo 04 ïmtkï11 iUvka ne konča s uspehom sa lelavee. Osadje »« slike sU pe delal* milica ln "visok plot iz sovjetske Rusije, kjer se je mudila mesec dni preiskujoč razmere pod eovjetskim reši mom. Večina članov je rekla, da ne jeklene žioe, po ttterem se pre- po-l*javiJo svojih osebnih vtisov, JSTVSom toda lahko ehv* ŠTl DIJB^O NEMŠKEM POSOJILU. ^Hshingtea, D. C. — Robert Kuc/vnski, avtor knjige "Amerika posojila Nemčiji", ki jo je /aložil Ekonomski inštitut, pokazuje, da ei je Nemčija od tujih narodov Izposodila v treh •etih več ko dve milijardi doUr-j,v Avtor pravi, da je v pre-tf-kloKti delala take dolgove le država, v kateri se je industrija razvijala in ki je lahko ras-Polagala z neizmernimi nedotaknjenimi neravnimi bogarfvi Nemčija pn pokazuje, da eo izurjeni in inUlIfpeatnl d('avci v industriji rsvno toHko *"dnl, kot kapiUl in naravn **kledl Kkupaj, ali pa najbrž ie »eč. Cleveland potrebuje Solomona. develand, O. — Sodnik Carl V Weygandt mora igrati vlogo modernega Solomons. V poro-dišnkri so pred osmimi dnevi tri ženske z imenom Smitn porodile tri otroke nekako v istjjn ¿asu. Dva sU dečka in tretje dete je deklica. Strežnice pa so med umivanjem zmešele novo-rojenčke in dve materi «daj k vesta, če ImeU £0je ali tuje deU. Mrs. Sam Smith trdi. da ^ porodila dečka - Uko JI je povedala njena strežnica -- dal na so ji deklico, katere zdaj ne mara. Druga Smlthovka pravi, da je Msk^s-J* noU dati iz rok. }e n A pod išče in sodnik je poklical na pomoč znanstvenike, da krvno preizkušnjo doženejo^ca trrs Smlthovka je prSva spornega P* fs SangaJ, 17. sept. — Vodlln kiUjeki list v Sangaju je danes objavil poročilo iz Tokija, kl se glasi, da je japonska vlada naslovila deset zahtev na dlkUtor ja Cangtsollns glede Msndžuri-je in Mongolije. ZshUve so: Japonska mora dobiti prav -co, da zgradi pet železniški prog ln obdrži popolni monopo nad železnicami v Južni Mandžuriji; dobiti mora obširne pašn ke za govedo ln drobnico; koncesije za lee; Japonci se smejo nsseliti, kjerkoli hočejo; Jspon-ci smejo posedovetl zemljišče v kateremkoli delu dežele; sistem jsponske policije se mors rsztegniti na vso notranjost Mandžurije ln Mongolije; prednost zs rszvoj lndûstrij ; klUj-■ks armada mora najeti Japonske oficirje in svetovalce; Japonci smejo zidati šole in temple izven pogodbenih prisUnlšč; v Mandturijl In Mongoliji ne •me biti nikakršnega revolucljo-narmga gibanja. Na konferenci vseh frakcij revelucijonarne stranke kuo-minUng, ki se zdaj vrši v dan gaju, je bilo včeraj sklenjeno, ds noben član rodbine pokojnega dr. Suntajsena, očeU kiUj-,ike revolucije in republike, ne sme stopiti v reorganizirano ljudsko vlado v Nanklngu. Izjemo so dali le sinu Sun Foju, kateremu eo ponudili finančno ministrstvo. Sklep Je bil storjen redi tega, ker so vsi sorodniki Dr. Sunjstsena. razen Sun Poje. danes komunisti. Vdova Sunjateenova, kl Je zdaj v Mo-akvi, Je tamkaj izjavila, da Je sedanja kuominUngsks vlada v Nankingu millUrietične in se nič ne rszlikuje od Čangtsoltno. ve v Pekingu. lersonu od ča^ ko je prlčelal stavka. Organizator Hafirnan J^™" ^ ^^ je prišel v mesto, ko je pričela ^J . »Uvka In Je pridobil za organi- ! "MoJi vUal so dobri. Je reke .scljo takoj od W dO 800 sUv- Maursr "Po težkih izkušnjah karjev. Kmalu n^^o je podruž- to mnogtti udarcih Rus a sUlno niča is PhiUdelrtiije poslala napreduje pod sedanjim reši-tisoč dolarjev v^smoč. Na to «om. kl uvsjs nove me ode ns .eprišlomOlsBoontonsinde- »wto skrajno i^adnjaškega nar je pričel pribiti od drugje. jUrega .istsma V.a sUt s tka Hoffmaa js nifiašal, da se ^ »tsvllkijcašsjo d. Je bUo U tekstilni delavci »S jugu lahko .delo, v zjdnjlh organizirajo, ako ie tu potrebna ^tih letih ■ nh» lU energija, podprtsT# potrebnimi "ar sredstvi. Zamorikl kurjači ln J» kot j h In^Jo ^ . delavci, ki M n»tavlJoni, da kovne unUe vUdajc► deželo Ip izvršujejo popravila v tovarni, delavstvu je vae odprto so radi zaaUvkalt s tekatilnjml "V vsskl tovarni Js knj žnlca delavci vred, akoiHvno so ssStu- in orgsnlzirani Imajo 1111 dvakrat toliko kot tekstilni proste vstopnice ss gledališče delavci. Vahovni strojnik Jslv«* večer; dvakrat v tednu so moraT'i«66wP^ed pa^.^ kotli, ako Je bilo treba. člnstvu. V splošnem Ima de- Strokovne organizscUe v ^ verni Karollnl so radevoljs prl- ^lla, kakršn h U Pr«i skočile na pomoč, ko so izvedele J d jll. za sUvko. Zidarji in vodovod- M WJ moralne dežele. ni monterji v Durhamu so rsi- t "ObUkal asm tud JsčovMo- pisali po dolarju Izrednega assa- skvl In videl le malo Mnlkov menta. BolJševUcl ne Isboljšujsjo Ječ Ljudstvo po deželi Je revol- ker so proti Jsčam ln nočejo tro- tiralo proti tovarnarjem. Coo- šltl denarja sa institucije, k perjevi interesi kontrollrsjo bodo - Uko upajo - prsjsl i tiri skladišča za tobak ln bom- slej odpravljene. Hrana v Ru| baš. Farmarji organizirajo siji Je zelo poceni. Oblaka Je bojkot proti tem ekladlščem. draga, a tudi U cene se polago-Zagrozili so. ds ne rsslote pro-|ms znižujejo." duktov v sklsdiščs, dokler eUv ka ne konča s zmago zs sUv karjo. Farmarji dovažajo po cele vosove zelenjave, kl se razdeli med lUVMarjs. Naobratno HsMfl&A vaaftfl UViiiflUS weil — Br. Andrew Kobal, kl Je b I Berlin, 17. sept. — Is zanes-jlvih nemških virov so spet prl-le vesti e neformalnih pogajanjih med eovJeUko vlado in a-meriškiml finančniki glede poravnanja ruskih dolgov. Tukaj sodijo, da bodo U pogajanja najbrž vodila do splošnega fund trenja vseh ruskih dolgov Ameri-(1 In do priznanja sovjetov v Waehlngtonu. Charles Mitchell, predsednik National City banks v New Yor-ku, ki se nahaja y. Parizu, je zadnjo soboto konferiral s sovjetskim poslanikom Rakovskl-em ln trgovinskim zastopnikom Sokolnlkovom. Kakor poroko, so na tem eesUnku razpravljali akllcanju neformalne konference, kl se ima vršiti prihodnji december v New Yorku med wallstreetskiml zastopniki ln A-merlško-riisko trgovsko misijo. Kolikor je znano, ss bo nsmsra-vana konferenca bavlla s poravnavo dolga sačasne Kerensklje-ve vlsde. Drugs vsst ss glasi, ds js George Leblanc, podpredsednik EqulUble Trust Company, pravkar prišel v Berlin iz Moskve, kjer ss Js mudil dsast dni. Ls-blsits js konfsrlral s sovjetskimi oblastniki o favno istem prad metu. Daljs js govoril v Beril au zslo ugodno o prospektih s msriškega businessa v Rusiji. Z oslrom na te vesti Js vdlns> i pomena tudi InUrvju, M Je Imel Josef SUlln, tajnik ruske komunistične strsnke, i neo- o sovjetsko-pogajanjih ficijelno smeriško delavsko de« legacijo v Moskvi. SUlln js govoril s delegati šest ur In več kot trikrat je poudaril potrebo prijateljskih trgovskih odnoša-jev med Sovjetsko unijo In Združenimi drŽavami. Ameriški delavski delegatje so SUlina zelo Inkvizlrala. Za-sUvill so mu celo vrsto vprašanj glede aktualne kontrole eovje* tov, ateizma, propagande v tujini Itd. SUlln je dejal: "Mi potrebujemo opreme, etrojev in bombaža; kaplUllstl, kl Imajo vse to, potrebujejo naše lito, lea in o-lje, ki ga imamo dovolj. Potrebujemo tudi kredita ln kaplUllstl nam ga dajo po dobri obreet-ni meri. Vaemu svetu je jnano, da so sovjetl zanesljivi plačniki, To pa ne pomeni, da bodo sovjetl politično paktlrall s kaplUllstl. Edina bsss, ns ksUri Js sodelovanje aovjetov ln kaplU-llstov mogoče, Je potreba blaga na obeh straneh." Glede kontrole Je rekel, da so-vjeUka vlada nl pod kontrolo komunistične stranke, peč pa stranka dsjs dirsktlvo vladi. Ravno Uko Js glsds unij. Zanikal Js, da js sUizsm obvezen za ruske komunlsU. Posameznik lahko vsrujs kar hošs, ampak stranka ne more biti nevtralna napram religiji. Strarfka pobija verske predsodke i znanstvsno kampanjo In ns mors dovoliti, ds bi reakcljonarna duhovščina zastrupljala delavce In kmete. ameriški delegatje vprašali Stalina, če smerlškl komuni-sMšnl dAsvnlk "The Dally Wc ln ni hoUl odgovoriti da ali ns. pa gtedo eUvkarji delat na več kot šest Ist pomožni urednik polje brezplačno, de Uko drug "prosveU," Je puetll urednUko drugega podpfcsjo vzajsmno. g|utbo, ker pojde študlrst ns čl Hoffmsu Js opisal, zunanje kaško univerzo. Nadaljeval bo meetne ulice kot kravje steze, svoje prejšnje študije, s ksterl polne Mat* eb katerih stoje le- ml Je zsčel pred tremi leti v vlš-sene nepoUazdrte kolibe, v ka- JI večerni šoli. Andrej, kl Je pri-terlk prebivajo sUvkarJl. Vo- šel mlad v Ameriko In Je postal de nl v tek kolibah ln prebivalci UkoJ aktiven v naših prosvet-morajo po vodo blok ali dve nih krogih, ee Je razvil v ^dobre daleč, kjer so odprti vodnjaki, ga župallsU ln tudi kot pisatelj Delavce čaka še hud boj, kajti [• Pokassls svojimi prvenci do-mMiu I„ |UUvni čaa v Uh to- ber začetek. Upamo, da bo nas varaeh pripovcSujejo, dako šs Andrej, ko dokončs v^učlllščne neiTčsTa^vzelo, preden v Uv Itudlje In m ^ne ud-J.tvc,a varnah naaUnejo človeške rsz-"ojem ^ mere. Delavci delsjp po dnevu še veliko koristnegs ze sloven po 56 ur, ponoči pe šestdeeet v eko deUvstvo v Ameriki. Saj po- tpdnu. iSuvci zselužijo po-^L^A^l vprečno po f®.90, delsvke pa «l ^^nsnstv^lkov Ir. drugih |4,10 do 98 na teden. Hoffmanl »r. Kobal obljublja, da ko še Je pokazal plačilne koverU, ki so potrdile, ds je bila izplačana tedenska mezda |6.70, lft.10, $6.80, M IO Hd mati ProhlMčnl agent Je eMIl farmarja. " Waehington. D. C. — fttlrje zvezni prokibični detektivi so bili v petek aretirani na obtožbo, da so ustrelili faimarja Charlase 1. Ouodertacha v bližini I*onerdat/»wne, Md.. 60 i milj od gleveers meeU. De-' tektivl sor fMo^nl, da so udrll ]v hišo, ne ás bi bfll imeli dovoljenje za pveisksvo Ia koečno vdno pisal sa Hat In druge naše publikacije, kadar mu bo do-puščal Čas. Želimo mu veliko u-spehs na univerzi. — Na njegovo mesto v uredništvu pride br. Anton Slabe. «Mehiki Z dekretom Je uvsden sa dlstrikt Mehike, v katerem as nahaja glavno isste» Wsahlngton, D. C. — Kaj ln koliko Js storils Callesova vlada, kl so Jo Izvolili mshiškl kmetje in dslavcl In kl Je klerikallzmu Uko trdo stopila na kurja očesa, da Je bil njegov boleetnt krik slišati po vsem evetu, po-kssujejo vesti, kl so došle v glsvno mesto in ki pripovedujejo, ds Js mehiške ylada s dekretom uvedla. osemuHil delsvnik zs vss zvezni dlstrikt, v ksUrem se nshsjs glavno mesto Mehike. Tudi. urs zs trgovsks posle so omejene In sicer od devetih dopoldne do ene popoldne In od pol štirih popoldne do pol oemth zvečer.. Ob soboUh so U ure podsljšsns za dva. Klerikalni, oljni in drugI privatni Interesi so obrskovall to vlado ná najnesramneJŠI način, ds med delavstvom omajsjo zaupanje vanjo In naščuvajo de-lavce, ds sé dvignejo i orožjem proti nji. KlerlksJni InUreel so velo jokali, da zdaj mehiški de-lavcl In kmetje ne bodo mogli v nebesa, kakor če bi bil ključ do nebeških vrat res poverjen klerikalcem, da spusU v nebesa onega, ki jim do pike verjame, da je ras, kar čvekajo. Ce hi ktcgikatnf, oljni in drugi privatni ieteresl Imeli neomajno moč nad mehiškim delavnim ljudstvom» tedaj bi ne delalo osem ur dnevno In prejemalo primerno mezdo, empak delati In garati bi morslo po 10, lt ln še več ur dnevno si bo zabeljene leče. M gre zepat za am Plleudekl In Poljska se __ kuJeU v deveU nsbšba. — AN Ims Poljska magoše te* oljna polja? Waahlngtoa, D. C. — Uradniki državnega departmenU so prejeli spis, kl nosi Ims "Poljska pod Plleudsklm" ln kaUre-ga Je spisal Ivy Les, publicist ss Standard 011 kompanljo. Založila Js ps spis Bankers Trust kompanijs v New Yorku. Lee poje slsvo Poljski in njs-nemu dlkUtorJu ln povsod vidi ssmo ssčetek poti k Industrijskemu blsgosUnju. Nikjer pa I^ee ne omen J s, ds sa Industrijsko prosperlteto ne sadoatujejo. U kapiUl in naravfta bogastva, ampsk tudi precejšnje ŠUvilo izurjenih in Izobrsšenlh delsv-cev. I^eS končuje svoj spis, da bodo Poljaki Imsll vsllk dobiček od slljsnce s vsžnlml medns-rodnlml bsnčnlml Interesi. V političnih krogih govore, da Leejev spis pomeni prvi korak sa odprsvo odpora proti novemu poljskemu posojilu, kl ga rsspi-iejo snglo-smeriškl Interesi. Dosdsj šs nl znsno, da so na Poljakem odkrili velike oljne vrelce. Nova Poljska Js deU versallsks mirovne pogodbe, U pogodba se Je pe tako sklenila, kot so želeli mednarodni vele-flnančni Interesi, med katerimi so tudi Morganova kuča In druga ameriška vsleflnančna podjetja. NAROČITE SI KNJHJO .Ijenje sa H»wav* m a«»»;V*m* i».«».ii -«jp-^ •AMERIÔK1 SLOVCKCL*! Also našli Mliška v hiši. lu zbrana pred palačo. Proaleve aeodvteeoatl v Mehiki Mežico City, 17. sept. — Ms hika Je Imela včeraj svoj običajni praznik neodvisnosti. Med sežiganjem raket in slavno«t- "tTTT- X streljšnjam Je Wie efcrng 60 oseb renjenih. Predeednik Vladivostok. Sibirija, 17. Callea Je na balkonu Narod n* «pt. — Semkaj Je prišU vest, palače prečiUJ Izjavo naodvis- da Ja Japonakl pamik "Vuaung" nostl ogromni množici, ki Je bi- utonil blizu Kurile otokov S iveUto delavci. Krvsve volitve na Irskem. Dublin. 17. sept. Pri voUt-vab posUncev sa novi irski par-lament, ki so bile v četrUk. so bili krvavi spopadi med republl-čanl In vladnimi pristaši v Re-phoaju. Trije so bili Užko ranjeni In eden Je že umrl. V Kil-cocku je bil tudi en mo« ubit. Volilni resulUt šs al M ' .......-JU PROSVETA LASTNINA SLOVBNSSg NABOOff* PODPORNI JtDPCVB M m rid^ Naročnina: Z*diaj«M driar« (Im Cfcteaga) pol Iota; Chicago la Cicero fl.bQ na loto. «1.7» ca pol Iota, la aa somotvo W OO TBOiVETA* 2SS7-M BOL IjwíiII Ai -THE ENLIGBTENMINr Orf»» W t%» Wwi» Watt—al S—fH Birfaty. OvMd by rw Nattaaai 4d*arti«tag Kutamptioa; United Stoto« (osooot Chicago) oad Casada SS.00 y—r; Chicago 17JS, aad foreign eowtriw JMS par poar. MKMBEtt of THE PBOBftAt*D PUSS" Dateai t *klopaa)a a. pr. (Aagaat S1-I9S7; pmmmi. da rao k • to« 4o o» vaa ao aataol M Poaovtto Jo pro POTEZA ŽELEZNIŠKIH MAG NATO V IN FINANČNIKOV PROTI LJUD6KDÉ INTERE80M. Njih zmaga ali poraz bo precedent za druge privatne interese bi Ijudake izkoriščevalce. Se preden napoči spomlad, bodo finančni privatni interesi mogoče izvojevali zmago, a pomočjo katere napr-tajo ljudstvu ie večjo butaro na hrbet Bitka se zaključi pred najvišjim zveznim sodiščem. Pri tem vprašanju se gre za majhna železnico, dolgo šestnajst milj; ki je poznana pod imenom 0'Fallonova železnica. To železnico lastujejo plvovaraiild interesi Gre se za vprašanje, po kateri metodi naj ae določi vrednost železnice. Kadar najvišje sodišče poda svojo razsodbo, bo to precedent, katerega bo izredno težko ovreči. Meddržavna trgovska komisija je ocenila vrednost te majhne železnice po svoji metodi Trn metoda je: Reprodukcijska vrednost pred vojno, manj depredacija (razvredijost), več nadaljno investiranje. Ta metoda za določen je vrednosti že tako preveč napihuje vrednost lastnine, katere vrednost se ocenjuje. Ampak U metoda še ni všeč finančnikom, oni žele drugo, da bodo lahko napihovali vrednost, kakor ae bo njim zdelo, da je prav. Finančniki zahtevajo, da se vrednost dožene na tale način: Vloženih je bilo na pr. $100,000,000 s» zgradbo železnice in drug železniški materijal, da je železnica lahko obratovala. Od čaaa, ko so bile železnice zgrajene, je pa vrednost zemljišč izredno poskočila, podražil se je tudi materijaL In tako se lahko dogodi, da se po «metodi za dognanje vrednosti, ki jo priporočajo finančniki in industrijalci, zgodi, da je železnica vredna $600,000,000,' dasi-ravno je njen železniški materijal tak, da sodi med staro in obrabljeno šaro. Ako se najvišje sodišče izreče za tako metodo, tedaj bodo privatni interesi, ki lastujejo železnice in podjetja sa javne potrebščine, vriskali veselja. Kajti k vrednoati bodo lahko prišteli od 20 do 30 odstotkov več, kot sa vsako leto faktično vložili v svoja podjetja. ' ' Železniške družbe so večinoma dobile zastonj svet, na katerem so gradile železnice. Se več, kajti zvezna vlada jih je obdarila bogato. Nekatere železnice so dobile na vsako stran proge po eno miljo sveta zastonj. Ta. svet so prodale z dobičkom in železnice so bile že par-krat plačane in še jim je ostal dobiček, dividende se pa izplačujejo vsako leto. Zakaj finančniki in industrijalci zahtevajo tako ocenitev? Oni dobro vedo, da pride čas, ko bodo pričeli nacionalizirati železnice, podjetja za javne potrebščine in industrije. Takrat bodo privatni interesi rekli, da prodajo ljudstvu svoja podjetja,»de ljudstvo plača zahtevano ceno. Ampak do tega Časa bo steklo še precej vode v oceane. Železniški magnatje, posebno pa kompanije, ki lastujejo podjetja za javne potrebAčine, žele imeti takoj koristi od take metode za dognanje vrednosti, kajti čimviije se oceni vrednost njih pctfjetij, do tolikega večjega dobička so po njih mnenju opravičeni. Na pr. VVorčester Electric Light kompanija > ocenila vrednost svojega podjetja na osemnajst milijonov dolarjev. Konsumentom je računila po sedem centov za kilovat Bila je prava oderuška cenk Komisija je na to, godrnjanje konsumentov ocenila vrednost podjetja le na štiri milijone dolarjev. To je pomenilo, da bo morala! kompanija sceniti kilowatno uro. Kompanija pa ni znl-| žala cene od kilowatne ure. ampak je izposlovala sodnij-sko prepoved na sveznem sodišču v Bostonu protf meddr-| žavni trgovski komisiji, ki je kompaniji naročila, da naj zniža cene, da njena odredba postane brezmočna. Ta dogodek pokazuje jasno kot beli dan, sakaj se finančniki in industrijalci poganjajo za tako metodo dognanja vrednosti. Oni žele takoj velik dobiček od svojih podjetij, in sicer dobiček od nekaj, za kar niso vložili centa v glavnico. Wk-i pričakoval, da oglaail in poročal o faju, in ker do sedaj le opazil poročila, asm ae pa namenil pisati o našem boju. Ravno ta asesee sta pretekli dve leti. odkar je Pittaburgh Coal dražba začela uvajati odprto delavnico in s tem prelomila pogodbo z unijo. Vea ta čas se rudarji borimo čvrato, kot prv;' dan, vai rasen par atoprocent nih, par Madiarov in par Slqga kov. Kot Je Pfttsburgh Coal Co. zs Me obratovati pod odprto de lavnico, Je bilo ve¿ deputijev kot stavkokazev. Vedno ao stikal na okoli, kako bi storili kaj na robe, da bi vrgli krivdo na stav carje. Kmalu v začetku boja j< bila neka kompsnijska hiša i ognju in krivdo so kajpada dal na statkarje. Sele po pravičn obravnavi Je bil stavkar prost Kdo je pa ogenj podtaknil. š« sedaj nI znano, ali soditi in ugi bati pa Ji prav lahko. Ker PfttSburika premogokop na družba ni mogla dobiti stav kokazov v tej okolici, se je obr nila vse križem Amerike in do bila je par zamorcev. Najema !a jih Je dalje in do sedaj Jih j' dobila par sto. Ali kaj dobr< mi je znano, da Je leta 1914 de ak>p tem rovu precej manj de lavéev kot sedaj, pa so dobili n. površje a§ Železniških vozo\ premoga; sedaj, ko dela več lju di in imajo polegtega tudi dv, stroja sa nakladanje, doblj< največ 26 vozov premoga na p<< vršje. Človek torej lahko uga ni, kako se je družba zmotili ker je prelomila pogodbo. Pred par tedni se je podal ne Rusnjsk h kompaniji in j vprašal za delo. ' Odgovorili s< mu, da bi delo dbbil, če mor preskrbeti vsaj deset starih d< avcev nazaj. Gotovo je poizku sil. sli ker ni bik» nič in se j zraven tega tudi bal, ae je konč no moral sam podati k stavko laškemu delu. Nazadnje Je bi companiji tudi on sam prav do, brodolel. čeprav sam. Rudarji držite se proč od Pittsburgl Coal družbe, kajti ne bo dolgi in prišel bo dan, ko bomo videl zmago po našem boju. Nikakor ne smem pozabi) omeniti tega, kaj vse si dom i ljujejo stavkokazi. Člani ns «ga društva se vsaki dan ude ežujejo stavkovnih straž, za t imajo precej vpogleda v razrm re, posebno pa vedo, kdo so stav [ékazi. Čestokrat je ta ali or e opazil, da je bil vmes tudi kdr ki je bil pred čaaom član S. N J. O vsej zadevi pa bo tr< ba še dognati, kaj je resnica.-L. K. (O zadevi je treba uvesti prr »kavo—Op. uredništva.) Borba rudarjev po vshodaen Ohiju. _ Bella tre, Ohlo,—Kakor po cel državi Ohio, kjer so premogo kopi. tako se tudi v Bellairu li okolici bore organizirani rudar ji proti baronom, ki ae trdovrat no upirajo našim upravičeni? zahtevam glede mezde in unli «k^ga poalovanja. Pri vsem ter fc baroni premoga poslužujejo po stari navadi vaeh mogočih it neobstoječih postav, da začn obratovati svoje rudnike pod od prto delavnico, a plačo kakor s jim ljubi. Tsko se je zaroti dobro znani baron Jones, ki ho če obratovati svoj rov s stavko kazi. To Je rov Web, ki se na haja lest milj južno od Bellaira v katerem rudniku je popre alužflo kruh okoli lea tat* orga niziranih rudarjev. Baron Jone* je postavil kakih sto čevljev dolgo barako sa atavkokase. Da' jo Je zgraditi v bližini rudnika da bo notri naatanll sužnje, ki bodo zastraženi. Ima tudi 24 hiž za družine, a sdaj ao vat prazne razen par hiš, v katerih še stanujejo stavkarjL Hile so oddaljene od rova. Zato Je ba-roa najel okoli 25 oboroženih po-bojnikov, katere je nabral is človeških nižin. Med njimi Je eden Hrvat. Sodba rudarjev pa Je vaekakor, da ae Joneeu ne bodo posrečilo protiunijake nakane. Vaakdo pravi, da podjetnik ne bo dobil dovolj stavkokasov. po-•ebao pa ne sa rudnik kot Je ta. v katerem Je po dva do »tiri čevlje debela plast kamenja. Or- zahteva. da mu po pegodbi. po- v lee, ne imel bi se kun.u prtu» kraju ao tudi takoj postavili ietore državni oeati, katera vodi tik Ob rudniku. Jonee je videl v tem pretečo nevarnost in se je pri-toiil na sodili i, katero je ne-mudoma poslale šerifa, da isi tavkarje. Ko pa Je šerif videl rno na belem, da imajo stav carji pravico do ¿otorov, Je še roč. Jones je nato dal postavi "I več električnih žarnic, s katerimi šviga ponoči naokoli; aeve-la zastonj. j Dne 12- septembra je bil iz-ian proti stavkarjem nesaališan injunetfon." Pike« morajo biti le trije te vsi trije amer iržavlJanL Ziniti ne smejo no-eljejo stavkokaze v rov. Stav irji godijo, da je že okoli trideset s^avkokazov. Rovaki pred-ielavee je pravil, da so štirje za-iostfli prostor, kadar ao videli, la je stavka, pet drugih pa je >obegnik> ponoči v Šumo, tako ia se izognejo suženjstvu, kate- 0 jih gotovo Čaka. Tudi nekaj članov S. N. P. J. iketira. Posebno je požrtvo-alen neki naš sobrat, ki Je bil elegat šeste redne konvencije, .e to se mi čudno zdi, da ni še Irugih, ki da radi potrkajo na >nsa, da so napredni, pa jih se-laj ni blizu, da bi pomagali dražiti. Od šest sto jih je na itfali komaj dvajset in so tako- koč vedno eni hi isti. 2slostno je dovolj za nas, ru-ar j i, če ne bomo strnili vseh vojih moči in stali na straži, če-rav brez orožja. Čas spoznala mora priti in stavkokazi mo-ajo izvedeti, da zavzemajo na a mesta in naš zaslužek. S tem im ysaj damo vedeti, da ne de-(jo prav, pa čeprav so po agen-ih drugače informirani. Agen- 1 so jim namreč nalagali, da od jetniki nimajo zadosti Uudi, morda bo enkrat v bodočno-vTata za Evropejce". Dosledno I***!,6?"* j« še ni. knnadake oblasti zahranjujejol . vonod Je na krl^ vistop takim inozenfcem, kadar ^ 60 skušajo priti v Kanado, do*i- ^iks Aupina krat v s vrbo, da ostanejo tam ^i^ggMJt — ki Ima zi HjlS&B^Bf sebsj meč oboroftene armada. Delavčeva opazovalnica U toliko čaaa, dokler ne ukrene-1 ooorOT,ne armad« jb potrebnih korakov za povrni-j ™ ^ vlad( Sv v Združene drtave alnega in zakonitega Priaelniški predpis, ki Je vi v svrho T® Je W,° ^ je še absolutno po- t mvm mw ■ h|j alnega in zakonitega bivanja. | ^ ^ ^^ ^ ^ vieljavi v Kanadi fte od začetka I ^ «»^jšs dikUtura, to- da diktatura. Naj bi forma 1914* določa namreč, da mora l, . .rr fctVIV*^!?* ^^ demo- ,pTiM>litL h f* po vojni šopirijo s demo- !, kjer nima državljanstva' kratizmom. Nikjer ni prava de-isi po rojstvu ali naturali-1 mokracije! Nikjer nima Uud-Saciji. Ta odredba pa ne velja za stvo zadnje besede. Vlada mo-¿otnike, ki prihajajo .na obiskira imeti večino, pa naj Jo dofci ali potujejo čez Kanado v drugo by hook or csook, zlepa ali zgr-deželo. da. Kadar vlada izgubi večino, Druga določba kanadskega razpusti parlament in razpiše prisebiiškega zakona, kateri go- nove volitve. To se ponavlja ri omenjeni inozemci navadno ne toliko čaaa, da se ljudje oaveH» morejo vzadostiti, ko skušajo čsj o voliti in osUnejo doma in priti v Kanado k Združenih tedaj dobi vlada "večino". Ako držav, se tiče potnega lista I delavci kje izvolijo svojega žu-(pa s por ta). Ta določba, ki je v I P»na, vlada razveljavi voUtve veljavi od i. 1928, zahteva, da\m imenuje gerenta. V drugem mora vsak priseljenec imeti ve- g*»u «m«tae veči^g. Ijaven potni liat, ne čez eno leto NJkjer14ni ****** izraza ljud-sUr, in nadalje, da mora potni sk« >biti. Ust vsakega priseljenca, ¿iha- J^f^.***?* jajočega 8Uttem demokracije" kot iz Evrope, vsebovati vizo ka- tujejo. Kdor pride v Združene nadskega prieelniškega uradni- države in si je že -vnaprej zaseka, nastanjenega v evropskem ¿ovil ¿«lo, je t m^iml izjemami kontinentu. izključen kot "contract Wbor". V Kanadi je ravno narobe. Pri-seteik, nft katerega čaka služba, bo prej pripuščen, kot oni, ki se v^Evropi, a se bolj lokav, m i, Tukaj ne razpuščajo.ktmgresa in volitve so vedno vsaka štiri Drlavna oblika je precej po starorimski tvorbi "senat" (starešinstvo, IM Je toliko potreben kot peto kolo, a najbrž preteče še sto let (mirnega razvoja), preden ga odpravijo. Prezident ima pravo "veta", ki je tudi antična sve-tfaja starega Rima. Ameriški revoiucijonarnf- očetje so tičali do kolen v blatu stare rimske republike, ko so kovali ustavo Združenih držav pred 150 leti. Ni res, boste rekli, tukaj vendar ljudstvo volf! Državljani volijo prezidenta, senatorje,' repre. zentante in vse, boste rekli. Seveda volijo, no da! Kdo pa postavljat kandidate, prosim ? Politična jnašina ameriik. vladajoče manjšine ima dve stranki, Id se bistveno nič ne razlikujeta. Na zunaj je nekaj razlik (ime, fcnak, fraze v platformi), ker morajo biti radi va de, ali v bistvu ni nobene načelne razlike. Vladajoča manjšina Vedno skrbi, da so imenovani pri dbeh strankah taki kandidatje, ki ao "safe and sane", varni in pametni. Najhujši boj je za kandidate. Ka pa so enkrat kandidatje izbrani, je vladajoči manjšini vsoeno, katera stranka pride na krmilo: ena kot druga je "ali right". In da je res "ali right", ste se lahko prepričali, kd ste imeli Wllsona in ko imate v/ooiHiga. • Tako operira ameriška diktatura. Vprašanje je le, katera diktatura je najboljša. O tem bom rasgiabal jutri. Drugi inozemd, prihajajoči v Kanado Is Združenih držav. Iz Obeh zgornjih določb bi ae dalo sklepati, da inozemec, na- Poda na slepo srečo stanjen v Združenih državah» Druga važna točka je znesek sploh ne more vetopiti v Kana- denarja, ki ga mora priseljenec do, razen ako se hoče v to svrho imeti s Seboj. Koliko naj ima, pogrniti v Evropo. Vendarle jo različno z vsakim poedincem, temu ni tako. Najprej sme vssk ali v splošno se zahteva, da ftna Inozemec, nastanjen v Združenih zadostna sredstva za v|ck$eva-državah, svobodno priti v Kana- nje, dokler si ne zagotovi za-do kot ne-priseijenec, na primer služlut. Nekdaj se Je zahtevalo kot turist ali na obisk. Mora pa 1250 in zdi se, da se tak zne-prepričati kanadskega priselni- sek še vedno dostikrat zahteva, škega inšpektorja, da ne prihaja Ali mnogokrat^se zahteva manj v Kanado na delo/da ima za- in celo veliko manj, nekdaj pa dosti denarja za dobo svojega tudi več, vse Je odvisno od okol-bivanja v Kanadi in — kar je ščin. najvažnejše — da je bH zakoni- Kdo se eme priaeUtl v Kanado? to pripuščen v Združene države Sedanji priaelniški sakon za za stalno bivanje in vsled tegs Kanado za^anjuje vstop v Kane bo imel nikakfli sitnosti ob L^ gpioh priseljencem vseh povratku v Združene države. Od vrst in poklicev. Izvzeti so sle-tukaj nastanjenih inozemcev, ki Leči: se podajo na , obisk v Kanado, 1 p«ii^ui ^u.u^i « Kubo SjUhUto, ^ ob ku ne zahteva, da imajo perm t j . V ali priselniško vizo. pJiVjJ^ ^ »*» mogoče, da jih ameriški prisel-aišld nadzorniki zadržijo na 2mm o nožu t«. meji, dokler se ne prepričajo, da so vpravičeni do povratka v Združene države kot svoje zsko-nito bivališče, i Nekateri inazemci, nastanjeni Združenih državah, smejo priti v Kanado tudi kot redni priseljenci vzlic gornjim doioč- 2. Poljedelski delavci, ki prihajajo v Kanado sa delo na firmah, ki Jim je delo več ali manj zagotovljeno. S. Služkinje, ki ao ai zagotovila delo. ~ 4. žena in otroci pod 18. letom vsake osebe, zakonite/ pripuščene v Kanado. 5. Vsak «avljan Združenih Ev^n "lil11 drUv' ki "^o«« 8re<^tev ve\Z £ SS^^iiiS! * vzdrževanje, dokler si ne za-veUa za farmarje, poljedelske L^, ^^^ H Ako vii^Unaki podanik iz poijodelski delavci in sluikinje, foundklMU New z*A\md*t Av- Jema velja za osebe, glede kate- ^^Ta^ J^T ' riheeje kanadski minister za k jTdi ^ Potrebno v delo prepričal, da Je njihovo delo JTTL ^ - . potrebno v Kanadi. 1. \\ Treba je • vedno imeti pred 2? Jf ^iT^i1 mi. da Je Kanada nakliiiZ takoevanemu "contract labor" * ^^ vnaprej pogojenemu dehi), do- ^Af^^ "gotevHi čim mu Združene držav. nas^ ^^^V^ v «kr- -----T^. j beti za te sorodnike. F. L.!. S. se proč od vseh. ker s tem p magate nam. da zadamo tadareci M magnetom, da si ne bode tako M , lm , kmalu zopet upali izprati ossa-l St4b[jkm kupec: AH bom de- 'bil vae meee. Id sto ga stavili Gotovo?! niziranih rudarjev in uvajati od-1 1 ^ mmt prtih delavnic. Mi pa bomo I1".7 vztrajali toliko čas% dokler ne bo zadoščeno unijski pogodbi, v I Zakaj bi ksteri Je doMena strogo saprta aaljakl miar.1 svojo desno roko Knpee: Petam mi'dajte tudi Mbžje so ko veliki otroci! Treba Jih Je gojiti in negovati, se z njimi igrati in jim pripovedovali pravljice, a morajo misliti, da so oni močni in veliki, me same pa majhne in slabotne. Potem so srečni in vese- KaJ pa je lepše, ko videti srečnega moža, ki ga ljubimo? • Za surovostjo in nadmočnostjo mož se večinoma skriva bojazljiva skromnost, ki si ne zna pomagati. In čim bolj glasno je njih ponašanje, tem bolj nesi-gurae ae čutijo. 2ene včasih ljubijo tb aroganco in domnevajo, da tiči za njo junaštvo. Kako bridko so potem razočarane, če ga ne najdejo. Toda tudi to je zmota, od katere se morajo 0-prostiti. Ljubeča žena ima samo to željo, vse dati molu. Pri tem pa naredi navadno to napako, da se vso pezo svoje ljubezni obesi aa moža. Ne razumejo pa vsi moški jemati in le prepogosto občutijo (Jubesan lene kot breme in spone. Nobene stvari se mož bolj ne boji, ko večnostnegs dojma ljubezni. a Mol poroči ženo, ki jo naredi za mater svojih ^rok in s katero preživlja dneve vsakdanjosti. K ljubici pa gre, da praznuje z njo praznike. f 2ena ae poroči z možem, katerega misli da ljubi ali pa da ima potem zasigurano eksistenco. Gre k ljubčku, da praznuje z njim praznike, za katere jo je osleparil mož. a Prvi znak umirajoče ljubezni je, če prične mož računati, ko-liko ga je žena veljala. \ Lkrtta mmn. EveMh. MbuT - NepW kaj svojega. Ponstiskovati Stvar in potem še spremeniti podpis. Je ksznjivo dejanje -Pozdrav! < Farvell, Pa. - F K - Ts-kih etvari ne preiakuje uredništvo, ampak upravni odbor Jed-U. Vaše pismo je bik) izročeno prsdaedniku jed note. d# se stvar preišče po Vaši Mji. -Poadrav! Agttlrajte 1 Vesti iz Jugoslavije ÏBIJANJE VENERINIH .eznivjugoslavui. (Iïvirno PrwrretL) ^ vojna je med Ijud-katerem se naj- ina svetovna eála nešteto zla Eno, „j govori, so venerične (spol-bolezni), ki so se po vojni razkrile med ljudmi tako stih kot na kmetih. Mini-jtvo za narodno zdravje je ilo začeti borbo proti temu ^ Danes imamo v Jugoslaviji 'ambulant samo za venerične Te ambulante so na jinikah; postoje pa speci-postaje za lečenje venerič-bolezni. Največje število institucij je v zagrebški in idski oblasti, dasi ni tam j bolnikov. Te ambulante V veliko uspeha. Ljudje so zavedati, da ne smejo ijevati spolnih bolezni, da je takoj, ko zapazijo bolezen, zdravniku oziroma na am-1(0. Statistika* za leto 1926 pove, da je v 47 ambulan7 bilo pregledanih 42.370 bol-»v (27.836 moških in 14.540 I tih). Cisto je ozdravelo v minulega leta 8.906 moških ženskih. .V bolnice so bulante podale. 2.395 moških žena. - - , Cti okuženju z veneričnimi znimi in o potrebi takoj-ja zdravljenja je Centralni [ijenski zavod prinesel 238 ivanj. Razdelilo se je tudi 110 brošur med narod. Vse to opravljajo ambulantni or- • ;r se je konstatiralo, da se ajajo brezvestneži, ki se ne ivijo, marveč bolni okužuje-dalje, so organi ambulant iili preglede po hišah, kjer so osumničeni bolniki. Takih fledov se je izvršilo 357. vnostne prireditve Slov. de-lav. kulturnih društev. Ljubljana, 31. avg., 1927, V nedeljo in pondeljek 14. in avg. t. 1. je imelo troje »lokih delavskih kulturnih tev svoja slavja: Podruž-i "Delavske telovadne in kul-e zveze "Svoboda' v Tržiču Mežicah sta odkrili avoj pra-Delavsko kolesarsko dru-vo v Mariboru je pa slavilo »jo 30 letnico. Podružnica "Svobode"~v Trži-je proslavila na svečan način tritje svojega prapora, na terem so v znak hvaležnosti iikega delavstva od velikega ijalnega pisatelja in misleca ma Cankarja pod njega eli-zapisane besede "Ti, ki si de-Tvoje je delo; to je poeta-Že na predvečer proslave, avgusta se je vršil na vrtu »družnega doma ljudski kon-> ki je sijajno uspel. Na kontu je sodelovala godba Save-metalskih radnika iz Jesenic gorenjski delavski pevski r'- Vsi &o izvedli svojo nalo-na kot so gorenjska de-Tlk« kulturna društva imela |»vjf v Tržiču so imele delav-* kulturne organizacije iz lv"k" in mežiške doline svoje h* v Mežici« • podružnica "Sv<$o-t* slavnostno odkrila svoj r>r- Na predvečer razvitja ■k vršil® slavnostna akademi-£ J» kateri ao nastopila pevsks rJk Svobode" iz Ruš. Msri r» Mute in Šoštanja. Tudi P?1*' telovadci in telovadki-K ta veer nastopili, v kras-Uličnih marmornih aku-^ [>rugegn dne je krog 9. šel v pest vlomilec, ki je bil pravcati strah in trepet Dofenj- Iflta vipijih Vlomov, ki jih rm vesti, «t« Mla zlo-Vafinlmno ¡zwik«na dva vloma v Grčaricah v kočevskih hribih, oba isto noč in v istem kra-iu. Drzno je bil zasnovan oso-bito vlom v poštni urad v Ort-neku. Sreča pa vlomilcu ni bila mila, ker so ga pr«podiU. Vse tatvine in vlome je Izvrševal ve-inoma sam. Večkrat so mu pomagali pajdaši, katerih pa noče futi. Orožniki so ga aretirali že lansko leto in ga zaprli v Kočevju. Posrečilo pa se mu je pobegniti iz zaporov. Ko je zaslutil, da mu postajajo tla na Do-enjskem prevroča, je krenil na Štajersko. Specijaliziral se je za vlome v hišna stanovanja. Ribič zaporu vse taji, toda dokazov o njegovi krivci je vedno več. Roparski napad pri Ptuju. Svinjskega trgovca Josipa Skr-binška iz Hajdine prf Ptuju sta te dni v gozdu pri Spodnjem Ma-ciju napadla dva neznana razbojnika. Napadalca sta radi močnih udarcev po glavi onesvc-ščenemu trgovcu vzela 9000 dinarjev. Orožništvo izsleduje roparja. Brezžična oddajna poeteja pri Domžalah. Lepa, 30 m dolga in 10 m široka, svetlo pleskana baraka za brezžično oddajno postajo stoji danes na travniku 2 cm južnozapadno od Domžal. Svet, kjer je baraka postavijo na, so dvignili za 40 cm, da bo lx)slopje tudi ob največjih poplavah stalo na suhem. Zdaj se urejujejo notranji prostori za dinamo, Diezlov motor in akumulatorje. V bližini barake po stavijo dva železna stebra, visoka po 120 m in 200 m oddaljena drug od drugega. Vsak stolp bodo držala'3 sidra, ki bodo močno pritrjena v tla. Med'stol poma bo napeta antena z napc-njačo. Stolpa bodo postavili nemški inienjerji, ki so aedaj zaposleni pri enakem delu v Za grobu. Brezžična oddajna po staja bo v zvezi" z ljubljansko glavno pošto, nekaj po kablju, večji del pa po nadzemski napeljavi. Le malo je krajev Jugoslaviji, ki se bodo ponašali z enako moderno' napravo kakršna bo v Domžalah. Lepi dom žalski trg bo ž njo mnogo prido bil na svoji privlačnosti in zanimivosti. V Gorskem katero pogorela cela vsa. Iz Delnic v Gorskem kotaru poročajo: Dne 29. avg ponoči je v selu Crnilug pri Delnicah na doslej nepojaanjen na Čin izbruhnil požar, ki je v kratkem času zsvzel velike dimenzi je. Plamen je objel in uniči dvajset objektov. Skoda znaša nad milijon dinarjev. Le velikemu naporu gasilcev in Žandar-merije se je zahvaliti, da ni cela vas postala žrtev požara. Za varovanih je bilo samo pet po slopij. Smrtna kosa. «V ljubljansk bolnici je umrl v starosti 78 le Martin Stopar, zaaebnik. — V Dovjem je umrla Matilda Jan &a, posestnica in gostilničarka. Umrl je v Idriji v visoki sta rosti 80 let Fran Goli, trgovec in posestnik. - - Gospod J« Mavec ure pripeljal hainiaki vlak na Poleno goste ia cele Štajerske. Po končanih pozdravih se je formiral sprevod kakršnega me-žiška dolina še ni videla. V strumnih vrstah je korakalo nad sto telovadcev in telovadkinj iz Studencev pri Mariboru, iz Maribora, Mute in Mežice. Za'njimi so karakala pevska društva in OBtali gostje do slavnostnega Jrostora v Mežici. Po prihodu je pozdravil goste s. Gostič v menu "Svoboda", kumica je razvila prapor, na katerega je s. Vidovič iz Maribora pripel trak, dar mariborske VSvobo-de". Kot zastopnik centrale "Svobode' je govoril s. Eržen iz Maribora. — Popolclne se je vršil telovadni nastop, ki nas je uveril, da delavske telovadne enote ne samo rastejo, ampak tudi napredujejo; Ob 6. je odpeljal goste vlak iz Mežice, katere je na Vlak • spremila gu-štanjska godba. Prireditev mežiške "Svobode' je uspela in ta socijalistični kulturni dan bo gotovo rodil mnogo sadu. V Mariboru so pa proslavili zelo častno delavski kolesarji tridesetletnico Delavskega kolesarskega društva v Mariboru. V Maribor so prihiteli delavski kotesarji iz raznih krajev Slovenije (Zagorja, Ptuja, Hrastnika, Most pri Ljubljani) ter delavski kolesarji iz Avstrije (Gradca, Voitsberga, Wildona itd«), da častno manifestirajo delavsko vzajemnost in solidarnost. Slikovit sprevod številnih kolesarjev, telovadcev, športnikov, pevcev in številne mase je pO sprejemu krenil "V) mestnih ulicah do slavnostnegK prostora, kjer je nato vršUo^lav-nostno zborovanje in odliko nje udeležencev. Govorili so nato zaetopniki raznih delavskih kolesarskih društev. Iz Celja je prišla tudi Delavsko pevsko društvo "Naprej". Popoldne se je vršila v Radvanju zelo animirana veselica. Vsa slavnost je bila na višku ter,, znova pokazala razumevanje delavstva za kulturne prireditve. Delavske manifestacije so potrebne, da se povzdigne delavčeva samozavest. Po manifestacijah pa je treba še drugega izobraževalnega dela, ki krepi duha. Ko bo tudi to delo uspešno, je upati na boljše čase med raz-rvanim delavskim ljudstvom Slovenije. Ku-Ve-Du. Čudna beseda, kaj ne? ali verujte dragi čitatelji, "ta beseda ni kitajska ali japonska, ampak prav pristna Jugoslovanska. S to besedo se ozna čujč v Jugoslaviji politično prepričanje. So politični ljudje, ki se obračajo vedno za vetrom. Srbi jim pravijo: Kuda vetar duva — aH na kratkoc Kii-V«- Du. "Kuvedu" prepričanje je takole: danes je na vladi radjkal, hajd v radikalno stranko, jutri je samostalni demokrat, hajd z njim, pojutrišnjem je Radič vodilna oseba in mož postane Ra-dičevac. "Kuvedu" je tedaj prav lep izraz za politične vetrnjake ki iščejo v politiki vedno za slombo za svoje zasebne zahteve in koristi. 1 Nevaren vlomilec pod kiju čem. Na Dolenjskem ** od Novega leta dalje vztrajno množe tatvine in vlomi, ki jih kmetsko ljudstvo dostikrat niti ne pri javi. Vlomilcem pridejo le red ko na sled, vendar ne toliko po krivdi varnostne oblasti, ki na redi vse, kar je v njeni moči. ds bi delo raznih kriminalnih tipov ie v kali zadušile, kolikor p" krivdi kmeUkegs prebivslstva. ki premslo sodeluje pri zasledovanju. Te dni so privedli v «pore okrožnega sodišča 24letnega Josipa Ribiča, po poklicu briv-skegs pomočnika, doma iz Kočevske Reke. Kljub svoji mla-dosti je zagrešil Ribič "lojrsto ¡^^ T** m_____nri 1* V P Velik se- i aelnegs človelta swnijo »e V Trstu so sprsvill fašisti po dolgem trudu v 12 udružen 4600 rokodelcev. Fašiaitčno vod ¿tvo jim obljublja sijajno bodočnost potom udruženj Na italijanski drobiž je plju ni I z zaničevanjem v navzočnosti gostov v hotelu "Central" Gorici Nemec Erviri Kammerer Obsojence na eno leto leče. Fašisti, katerim amrdl vsako delo. Fašistični "II Popolo Trleste" piše v članku "Vedno isti," ds sko bi razdelili fašiste na dve strani, bi stali na eni oni ki delajo, na drugi pa oni, ki ae ne brigajo za noben odelo. Sled njim je mar v glavnem to, koli ko popU«i° in k*vtr nah tekom vednega počitka dopoldne, popoldne, zvečer in ponoči. Živijo od perfidij« In do-bro jim je došla vaaka slaba vest, da jo «pravijo v široke razgovore. Izvajanja kakega take. ga lepega možakarja na počltn na dnevno nove prijsv«. t<||j| . . Tako Je tore) znam jih je že in zdi se, ds bodo v Tr,tu ,„ mar- še zelo narastle. Vestnim, Ijivim orošnikom je končno pri- sredi fašističnih vrst v U 1927! Lepega poputyi\eva se t Premotril je svojega tovariša, okroglega, rdečega in po obrazu in trebuhu debelega gospoda, ali gospod ao ni ozrl nanj, ker ae je preveč zaljubil v svojo knjigo. Delavec je vzdihovajo premiš eval, kaj bo s delom in kako bo končana stavka. Ali bodo zmagali stavkarji ali delodajalci. Njegova glava je bila polna mi-i in skrbi, kako prehrani sebe n svojo družino. GospAd se imi ni nič zato brigal, ker je imel vsega dovolj, kar mu je srce poletelo; le študiral je iz svoje syete knjige, ker bo v nedeljo zopet strašil délave? a peklom in hudičem ter kako bo lei>o živel v bodoče. Ce bodo delavci zmagali s stavko feN ne, to njega ni brigalo, njem* Jé bilo'samo sato. kako bi duše édpeljel kolikor mogoče s pro/fltom na oni svet. Delavca je zaČlo nekaj tišča ti v grlu, zače| ie kašljati, ker ni mogel molčat^ a spregovorili kako besedo s svojim lepim in obelim sosedam, tudi nI bilo ahko, ker bi ¿(a žè s prvimi be sedami mogoče užalil. Ali naj bo kakor hoče. si je mislil, pa naj gre proč, če mu ni všeč pogovor in spregovoril je : Lepo je res na svetu, če hm« človek vsega, kar potrebuje za življenje, a" toveš, delavec in stavkar, V a malo večjo skor ,0 kruha, g »vo nima pri jaz nega življenj.. Oelati sa majhno mezdo je slabe, stavkftti pa še slabše, ker nI plače ne podpore od nikoger. y . ^ Gospod se Ozre vanj: "Kaj Vi ste na stavki? Ali ne veste da se ne sme stavkati! ? To Je proti postavi In kdor s^ drzne it >rotl postavam, Ima velik greh caterega nI mogoče tako lahko odvezatl. Prenehati morate stavko in se povrniti na delo, pn boste Imeli za življenj Delavec : Lepe so vaife besede ali brez pomena. VI me ne spra vite na delo. Saj smo vendar zato.šll na'stavko, da dosežemo boljšo mezdo, ker rajši umrjemo gladu kakor pa da bi zaston delali. ' /.I,-* Gospod: Saj ste dofblll plačilo za svoje delo.i, Kaj hočete več Ali ne veste, de je bog ustvari bogate in siromake; eni trpijo n verujejo na tem svetu in pri dejo po smrti v nebeško kralje stvo, a delavci» ki se puntajo proti svojim gospodarjem nočejo ubogatf In verjeti, bodo pa pahnjeni v^pekel, kjer bodo goreli na vekofoaj. Delavec: To ml nikakor m-gre v glavo. Tf^ptara bajka ne velja več pred «ivednim ljud stvdm, ki je prl|k> do prepričanja, da so laži, kar pripovedu jete. Dokler sem bil šolarček sem verjel vse, kar ml Je pove dal katehet, ali ko sem zače trdo delati, če sem hotel in pisati, sem pa začeiUfcii mi sliti. Neučli^ee-»i**m nič koristnega v šoli in še čitati in pf sati sem se naučil šele po Sve tu; le katekizem sem znal Iz glave, ker smo ga ponavlja vaak dan, da bi ga ne pozabil Gospod (v zadregi): Kaj te ko govorite? Ali ne verujete več v gospoda boga, ki je ustvari celi svet in človeka, ki mu je podoben? Bog je usmiljen in vsemogočen: on dobre ljudi nagrs-dil, hudobne pa kaznuje. Hudobni in slabi pa so tisti, ki se od vračajo od nJega. 'A vere cerkve. Bog se usmili vas! Ne smete tsko misliti in govorit Vas so pohujšali drugi ljudje ki niso vredni, da j«do od go-spodovega aadu. Ce boste tak brezverec, vas gospod bog ne bo nikoli odreéél. ker proti njegovi vplJI. Spreobrnite svoje misli ia dejanja, dobri človek. Pridite v eeriev In k apo-vrdi in bog vam odpusti vaše grehe. , Delavec se,trpko zasmeje: Vi gospod, govorite nekaj, kar niti ne *0t0e v današnjo djii. Pravit«?, iá je bog ustvaril človeka. na ne nnvejfe 1? Uronjaki,' ki pov a bral Iz knjig, katere so nam podarili Kari Marka, Bngels ln drugi učenjaki. Precej časa in truda J s vzelo, da sem moge razumeti njih besede, ali nauč sem se vendar toliko, da še dru glm delavcem iste livarne pri povodu Jem. česa sem se nauči Res je, da se še ustrašijo, če Jim kdo pripoveduje o socialistih saj sem bil tudi jaz tak, In aem se bal, ko Je gospod pravil ftoll, da so socialisti hudobh ljudje, antikristi, ki ne verujejo v boga, vsndsr pa se razm«fce počasi spreminjajo. Socializem mora zmagati, ml pa se bomo bojevali, dokler ne bomo prlš do enakopravnosti za vse ljud Tako Je tudi geslo socialistov Ali nI prsv tako. Gospod (kar jeza se kuha nJem): Ali tudi vi ste socialist ki hočete vnlčtl vero in boga pa to sveUj postavo, k I nsm Jo podaril bog» Celi svet » hočete uničiti, a ne bomo vam dovolil Braniti moremo vero In boga In vse, ksr smo po mlioatl bož dobili na tem svetu. K bogu bo-mo molili, da pošlje bič na vas, kar ste se odrekli. V peklu se boste pekli vsi socialisti. O mo ksj bo še prišlo na ta svet, Delavec' ^'ikgar M ne joka te in j ožite, ker vam nič ne pomaga. Hočete vedeti, kaj hoče mo. Vae, kar vidite okrog s^be Vse Je naše: tovarne, hiše, palače, zemljs, premogokopi, že leznice, vae, čisto vse. To je vse naše, sli sedaj samo leni gospr dar j I laat v rokah. Ce ne U» šlo zlepa pa zgrds. sila kola lom Socializem ne mara ničesar un čltl, nočemo vzeti veše vere le vašega boga. ki nas nič ne briga ; samo to hočemo, da bodo vel ljudje delali In živeli; uničiti ho-čemo brezpoaelnoat, lakoto, revščino ter obenem raskošnoat ljudi, ki ni ne delajo, imeti hočemo red in mir pa pravico. Roga klifrto na pcpvoe, ker ite almh0 zamenil kapitalizem? Delavec; Socializem trka nn vseh vratih, Pred pragom Je ln kliče delavstvo k združitvi. Cas pa Še nI popolnoma zrel, du de-uvstvo vzame oblast v svoje roke, ali socializem vendar pri haja in prišel bo kukor vsaku druga faze človeškega rasvoja. Gospodarji bodo tedaj prišli pred sodni stol ln sodili Jih bodo de-avci, katere so nekoč usmrtili. Gospod*: Kaj mrliči bodo vsta ali in sodili? * Delavec: Da, gospod. Mrliči bodo vstali ter obračunnll z .gospodarji. Ti mrliči sg živi, samo slepi so, ker »te jih vi za*lt šlo v pepel ln na njenem mestu bo postavlja-na druga zgradba v prid delav atva, Gospod: Kaj bomo pa ml začeli, ko prid« socializem ter podere cerkve? Delavec: DMati boste moral kot ml. Ce ae"bost« strinjali socializmom ln iče boste spoaob nI, boste lahkot učili po šolah ampak ne boslp mogli tako učit kot sedaj. Gospod: Pa duhovni ne bodo vof maševall ln spremljali duš v raj? Delavec: llahaha! Takrat ne bodo vsč potrebne maše, ampak samo Šolo za Izobrazbo. Za duše bo več treba moliti, ker bodo imek« na zemlji raj. Gospod: Zadosti sem slišal Ne potrebujem več, ker s« m mudi. Delavec (fkmosen, za odhaja j očim): Jaz pa tudi moram na stsvkovno stražo, da ne pridejo stavkokazl, Ksrl Trlnsjatlč ki je bila naša lasteče zemlje. Prišlo je drugače, e trrrada fta ^dlla. dHkfer 4ta I rufje olnce tako ljul»o, nikjer ni ivtk tako čist,. nikjer ui kruh tako dober. Krompir iz Zagorja smo dobivali na Preko v Ljubljano, njila sta, da ga nI na sv»tu ta* co dobrega. . . Domača vas je bila, posebno matarl, dom starih peaml in pravljic. Prababica, ki je bile Metlike, in babica, ki Je bila s Lokve pri Trstu, sta j|h pravili teti Ančki, teta Ih mati sta Ih pravili moji materi. Bila sem komaj štiri leta stara, sedela sem pri materinih nogah in poslušala, kar je živelo materini duši. Pravila mi je prepričanjem in zanotom, o-trok je veroval materi, otrok se zamislil v bajni svet, ki mu ga je slikala. Poslušala eam tako pazljivo, da sem si zapomnila vsako besedo, in če je povedala mati drugič besedico dfugače, sem j- po navadi vaeh otrok —-tak.. 1 popravila. Ko sem začela hoditi v šolo, je bilo konse pripovedovanja pravljic. V moje tBžko presenečenje pa ml je pravila mati tri noči pred svojo smrtjo vso noč pravljice in ppr vesti ... Najbolj Je ganilo mater pri pripovedovanju, kadar ste se očlla dva zaljubljena In sta zlomila prstan In raztrgala robca. Kako sta se Iskala ln kako sta so strnila kosa prstana ln ujemali polovici robca in je bila svatba: "In sem bila tudi jas zraven In so ml dali Iz naprst-nlka piti In Iz rešeta jesti, in so me' v štuk zabasall ln domoy za-fasall," Tako Je bila meni moja mstl prva učiteljica v pripovedovanju, tako je umela ona dolftnpat, ki se jo Imele ln čutil« naše prababice, ko Še nI bila tako razširjena tiskana beseda ln ko nI Še znal vsak razbirati tiskane besede pomen. Kajti samo naša matere ao nam obranile dragocene veatl iz davnin ln ao vezale preteklost s sedanjostjo, s prihodnjostjo. Saj je šivala vsa sedanjost te v slutnjah ln šsljah nekrfanjpi In amo ml, otroel sedanje ddbe, le mlal! naših davnih prednikov. Les Pal ur jeva: Mali — prva učiteljica i prlpovtdaaja Težko ml Je pisati o svoji me teri, Kakor mož ml reže dušo spomin na njeno dobroto, na nje no trpljenje, litim je praya slo venska Žena, žena, ki s* žrtvuje popolnoma svoM družini, žena, ki dela ln trpi, hI IJuW ln «d pušča. In si nš šteje tega v za slugo in ne smatra tegs kot bre-me, . • n Mater Je drujHle t mojim očetom nežna in velika ljubezen, k ju je vezala, 'tflkar sta s« videla prvič, do njune ločitve ob oče. tovl smrti. .. 59 let. Težko je bil "Si asa lasaiail." je mlstfl Andrej aa a ci "8aj ai čadno: Vsi kmetje ga todijo!" Pri zdravniku ia prijatelja Ječaje ja aala-teišeslabfe Tsdi tam je bila čakatnirs polna bolnikov, kakar ds so val vatah od mrtvik. Ali Andrej al pasli na to ia je kakor krogla priletel pred zdravnika: "Denar sem ti princesi, bo fte Kristus raa-aodil —" Doktor Maj ga je pogledal: "AH al aorr "Zakaj, ali al pozabil? Včeraj je hotel Andrej razložiti. TU pojdi, pojdi« saj vidiš. da ne uteg- nam Preden aa ja dobro zavedel ja stal pred durmi Grada mimo veletrtčevaga kooaptoirja. aa je srečal s njegovimi očmi in ae mu nairoejal Ali pri vratih je naletel na hlapca Janeza, ia peenik ja kotel mimo njega. -Kamr ja vprašal Janez. "K gospoda —" "H kakšnemu gospodu V "K torpeda Bogataju. Sicer aa mi pa ma-dl. —" ' (ioapoda Bogataja ni doma.** "Človek, aaj sem ga videl skoal okno!" \ . **Oe ni doma r Zadavim U. človek, ako ma takoj aa im-•M* naprej." Poslušajte, gospod Bogataj mi je aaročfl. da ga ai doaaa. ako vi pridete.** Takrat aa j« Andreju Vešligaju lo v glavi. 1 latftoo je aagel v šep. zagrabil past srebra in ga Uho potisnil strmečamu hlapni r roke. da ne bi vedela deeaica. kaj deta levica. Obrisal ja prah s čevljev ia je pri tisti priči zapuatll mesto dobrih prijateljev. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabOa za veselice in shode, viatnjce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, feškem, nemškem, angleškem jeziku in drugih m mogin priai '. Aft paw* j* — Ved. kakla* aa ¡j***u*m aasiii?1* Aaitr»i |a Siad fea at zlafl atti baaade. * aaena^mk amiji* w at «lake! evjj tiv m iti fWi; mti pojma arms* o aj*. Wamiati da U aa btf wi§ v gtmaaiMl. ai kovaft. keeaf peaaai VldU. ta amat aa ami to not p*e«ttai aiolji pofrli m pAeniro. Pa* to kt vraie v akagazimh. all v njih ao «emi me**kt la etvaki VMM. tako ja" Jakob BogaUj ja gfeboke vzdikail ia si obruaJ pot z obraza. -Jej. kakiai pa so vender pfeakai moljl." •e >e drtfiil piabo vpraiati Andrej. ' KakJni. kakioir je vzrojU veletrlec. "VidiA. peroti tmajo oed dolgr in na njih zlate knte. Straiaa tivaT je to. Joj, untten aem. Niti podgane ne bo vef k meni. Kam ate moji kupd? Kje je moj denar? Hav, Havt Ziv moram pod zemljo. Jaz in moja iena In moji otrodT *To ae sma bit! in zato ne bo aikoli!** je zaklical Andrej navduieno. "V meal traai pri-jatelja. In zastoaj ne dobli pojutrtinjem svojlh dukatov." "Oh. in moj» Vera, moja ubuga iena! Saj jo poznai. Nekoi si bil zaljubljen vanjo. p»nal si Jl peaml, marfte in rornanc. ampek vaala je revtca mene, ker je mislila. da jl bom skrben VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ne, unij»ko delo prve Trste. Vsa pojasnila d«je vodstvo tiskarne & N. P. J. PRINTERY