„Gorlca' izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", nlica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. i «frank i ran a pis ma le ne sprejemajo, enako se ne uvaiujejo pisma brez podpisa. Bokopisi dopisov se ne Tračajo. GORICA TELEFON št. 201. .Gortca* stane na leto 1Ü K, za pol let» 5 K, za četrt leta 250. Opravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarn:" ulica Vetturini, St. 9. La oglaHe $e plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vm., za večkratni natis primeren popust. PoNamezne fttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. St. 45. V Gorici, v torek dne 4. junija 1912. Leto XIII. Nemška misel v svetovni polifiki. Bili so casi, ko so dosti govorili in pisali o Bismarcku in njegovih daleko- sežnih idejah, s katerimi je takorekoč poplavil ves nemški svet. 2e po svo.ii naravi dokaj ponosni in visoki neinski gospodje so se čutili sedaj še toliko boij poklicane, da reformirajo svet, da vtis- ntjo pcčat svojc kulture vseni bližnjim in duljnini narodom. Proti jugu do Ad- rijc, proti vshodu do Orijenta in sc ko- lonije v drugih delih sveta, to so bile dalekosežne idejc nemških politikov preteklih desetletij in so še danes, če- tudi se te stvari vee ne trobijo tako glasno v svet, a z a t o s e p o t i li o 111 a del a. Nič drugače ni kot je bilo. Misli železnega kancelarja so padle na rodo- vitna tla in dandanes se smatrajo Neni- .; za sposobne, da poneso kulturo svo- je rase po celem dostopneni svetu. 10 niso vee bescde, danes inoramo raču- nati z dejanji, s fakti. Tu ni vee senti- mentalne ali kričave politike, tu je sa- nia realnost, ki postaja od dne do dne rcsnejša in sigurnejša. Nekakov obra- čun nemskega svetovnega dela in na- rodne zmožnosti na tern polju vain po- daja pred kratkim izšla knjiga znanega političnega pisatelja dr. Pavla R o li r- bacli-a'z naslovom: »Der deutsche Gedanke in der Welt«. Knjiga je vzbn- dila med Nemei veliko zanimanje in je vredna, da se pecanio tudi mi nekoliko ž njo, saj so Nenici naši prvi sosedje na severu. \ cliko svetovno nalogo iinajo Nemei po ninenju pisatelja Rohrbaeha. Oni so postavljcni v svet med narodi1, da dvignejo nravno, moralno krepost, ne le pri sebi, temvee v eelem elove- štvu. In tako pomagajo oni eloveštvu korak naprej in vtisnejo tej perijoüi znak svoje narodne misli. Nemški na- rod ni več slaboten, šibak; Nemei so že tako trdni in močni, da si laliko lastijo pravico, govoriti poleg Angle- žev v svetovnem parlamentu preeej krepko besedo. Seveda ne smejo ostati pri tern, kjer so sedaj, pravi pisatelj da- Ije, ampak morajo skrbeti za razvoi, skrbeti, da se nemška misel vedno bolj krepi in širi. Kakor liitro bi le nekoliko popustili, bi izgubili ves svoj pomen in padli bi nazaj na mesto, kjer so bili, t. j. njih pomen in veljava bi ne bila več svetovnega, ampak le omejenega, lo- kalnega pomena. Narod m 0 r a dalje in dalje: svetovni trg in svetovno gospo- darstvo si mora obdržati, kajti le tako potem lahko izvršuje tudi svoje kultur- no poslanstvo. Kako velikega pomena je materjalna podlaga za kulturni raz- voj, tega marsikdo noče verjeti. Pisatelj Prus piše o tern v svoji povesti »Stra- ža« in povdarja tam, da se narod brez denarnih, materjalnih sredstev kulturno ne more dvigniti. To je prav stari pre- govor: »Primum vivere deinde philo- sophari«. Tudi dr. Rohrbach polaga Nemcem ta moment na sree. Kulturno bodo le tedaj v resnici močni, ako bo število ljudstva, blagostanje, industrija in trgovina evetela, kajti brez teh fak- torjev se ne da na noben način doseči kaj trajnega, stalnega. V zadnjih letih je važen konflikt Nemeev z Angleži. Dr. Rohrbach je ninenja, da bi se Nemei, ako se ravnajo PO njegovih nasvetih, prav lahko posta- vili Angležem po robu in bi bili ravno tako zmožni zastopati svetovno kultu- ro. Sieer pa here pisatelj svojim roja- koni tudi nekoliko levite in konstatira nekatera ne-gativna dejstva, ki so kot eoklja na neiiiškeni svetovnem vozič- k 11. 'Jbzaluje, da niso vsi pod enini vla- darjem, da iniajo dve konfesiji, da so se razmeronia jako pozno oglasili pri svetovnem koncertu itd. Sieer to ne gre vse na rovaš naroda kot takega, ker so bili tu tudi zunanji faktorji odločevalni, a pisatelj potiplje Nemee tudi na obisti in jim očita nekatere prav osebne ali reeirno domaee, narodne pregrehe. Pr- va taka napaka nemškega naroda je. da nima v prvi vrsti sniisla za celokup- !]ost, ampak le za razredno politiko. da se drži vsak svojega stanu kot stari In- dijei svojih kast. Malic očita dr. Rohr- baeh neir.škemu narodii, da ni dovolj požrtvovalen, da se boji odgovornosti in posebno osebnih žrtev. Tedaj ego- izem in nerazumevanje skupnih narod- nih |)otreb. — Mi bi skoro protestirali, zakaj na svojem telesu čutiino, da se tega Nemcem res ne more očitati. A našim rojakoin bi radi priporočili te vrstice, kajti pri uas bo v teiu o/.iru pač treba reči: Nostra maxima culpa! Poleg negativnili strani so seveda tudi pozitivne. Neniski narod narasea in se mno/.i od due do dne in vsakoletni prirastek pomeni približno en miljon Nemeev vee. 2e saino to dejstvo sili Neinee, da si iščejo tal izven ožje do- movine, da si pridobijo svetovni trg, da razširijo svojo indus'rijo po vseli delilt sveta. Ce bi začelo iti število rojstc\' nazaj, ali tudi cc bi ostalo več easa na isti višini, bi pomenilo to za neir.ski na- rod velik udarec. Kajti le v c d n o n a- r a š č 11 j o e e š t c v i lo mu daje pra- vico, da se uvrščuje med narode. ki imajo svetovni pomen. V drugi vrsti pride v poštev velikanski napredek nemške trgovine in industrije, ki se je dvignila v zadnjih desetletjih naravnost epohalno. Povsod skusajo nemške tvrd- ke že delati konkureneo angleškim tir- inani in reči se mora, da z velikiin vspehom. Razne angleško-neinške pra- ske imajo svoj vir ravno v veliki kon- kurenci, ki jo dela nemška industrija angleški na svetovnem trgu. In to bi se dalo še povzdigniti, meni dr. Rohrbach, ako bi Nemei imeli malo več svetovne- ga duha. Preveč so še razcepljeni v razne stanove in kaste in enoten sve- tovno-naroden duh jih še ni prevzel zadostno. Najhujši nemški nasprotnik je, kakor že rečeno, Anglež. In pisatelj pravi prav resno svojim sorojakom, da bo nekega dne stal narod pred alterna- tivo: ali se udati, ali izpodbiti Angleže popolnoma. In za ta drugi slučaj je tre- ba, da so temeljito pripravljeni, ker drugače bi bila blamaža na njih strani. Sieer pa je za sedaj neverjetno, da bi Angleži začeli kak odprt boj proti Nem- cem, da bi tako pobili nadležnega kon- kurenta. In ako bi to tudi storili, iniajo Nemei za seboj svoje resno in smotre- no delo, nernško znanost in oboroženo vojsko: tri faktorje, katerih nikakor ne gre podcenjevati. »Cut za dolžnost in delo je pozitivni tečaj nemškega bitja, brezsmotreno tavanje pa negativni«, pravi pisatelj. Proti koneu prihaja dr. Rohrbach z nekaterimi nasveti. Po njegovem nine- nju je treba kolonije razširiti, kajti v A- friki kolonizacija nikakor še ni koneana. Ravno tako bi se inorali Nemei bolj po- brigati za trge v Turčiji in Orijentu sploh in si pridobiti tam svojim moeein primeren vpliv. Kaktj dalekosezen po- litik je dr. R(jlirbaeh, se vidi iz tega, da priporoča s\oini) rojakom, naj (tati v eni vrsti z narodi svetovne- ga pomena. flii so naša pokopali- šča občinska ali cerk- vena? (Konec.) Naprava pokopališč je, ne glede na to, ali so cerkvena ali občinska, pred- met zdravstvene policije, ki pripada samostojnemu delokrogu občine. S tem pa, da nalaga zakon politicnim obcinam dolžnost, da morajo napravljati pokopa- lišča. še ni odvzeta verskim družbam praviea, da si smejo napravljati svoja cerkvena pokopališča. Ce se zastopniki cerkvene občine dogovore radi take na- prave, postopati je dalje po pravilih, ki veljajo 0 zalaganju stroškov za cerkve- ne stavbe. Za presojo vprašanja, kdo je dolžan plačati stroške za napravo kakega po- kopališča, je merodajno samo dejstvo. ali so nameravali deleženci napraviti cerkveno ali občinsko pokopališče. Cerkveno pokopališče se brez pra- voveljavnega dogovora ali pravomoene razsodbe ne more spremeniti v obein- sko zdravstveno napravo. Tudi vzlic zakonu z dne 30. aprila 1870 smejo se vsak eas razširjati cerk- vena pokopališča in celö 11 0 v a naprav- ljati. Vendar pa morejo to skleniti do- tični konkurenčni einitelji in iz zdravst- venega stališča mora v to poprej privo- liti politična občina. Samo kadar cerk- vena občina izjavi, da ne mara razširiti svojega ne dalje uporabnega grobišča, dolžna je krajevna občina (županija) skrbeti za to, da se 0110 po potrebi ra/- siri. Ministerstvo za bogočastje in uk je z naredbo z dne 26. januarja 1SS0 st\-. 3320 izjavilo to-le: ^S prispevanjetsi za pokopališča so se že ponovno bavile razsodbe c. kr. upravnega sodišča, ki so v bistvu pripoznale načelo, da je sieer !:ai^Ä^JaJ|i razširjenje pokopališč kjatla/ jQr zdravstveno-policijskem ozi- i.üj^S^crjno — zadeva krajevnih občm in da bi se inorali tedaj tudi dotični j-troški založiti iz občinske blagajne, da so pa glede in obstoječih cerkvenih po- Kopališč ostala v veljavi dosedanja kon- Kurenčna določila. Po tem takem treba v vsakem konkurenčnem slučaju na]- prej poizvedeti in ugotoviti, ali se gre za cerkveno, ali za občinsko pokopali- Šče. \ prvem slučaju in ka'iar se suče vprasanje samo okoli stroškov za kako (.bstoječe katoliško pokopališče, ni ni- kakor dvomiti 0 tem, da se je ravnati po obstojeeih konkurenčnih predpisih za katoliška pokopališča. Nasprotno pa treba soglasnega sklepa vseh konku- lenčnih činiteljev, kadar se ima napra- viti novo. ali razširiti kako že obstoječe katoliško pokopališče." Kadar se cerkveno pokopališče iz zdravstvenih ozirov zapre ali opusti, m še povoda, da bi se m o r a I 0 radi tega napraviti 0 b č i n s k o pokopališče; niarvee nastopi ta posledica še le tedaj, Kadar cerkvena občina ne mara napra- viti svojega verskega pokopališča in tudi tedaj je v dvomu poprej odrediti, da postavni zastop cerk\ ene obeine na- redi 0 tem tormalen sklep. Z ozirom na vse do tu navedene načelne naredbe in razsodbe lahko tr- dimo, da je veliko vecino obstoječih po- kopališč na Ooriškem oznaciti za cerk- \ ena ali konfesijska. \ saj to je gotovo, da iili cerkvene obeine od nekdaj same vzdržujejo in da tudi tam. kjer so po- kopališča vknjižena na imena krajevnih iili davenih obcin, ravnajo tako ž njimi, kakor bi bila cerkvena. Pa tudi ne gre lahko drugače. Res je sieer, da spada zdravstvena polieija po 5. to.čki § 27. našega občin- skega reda v lasten delokrog občine in da imajo obeine po § 3. crka d zakona z üne 30. aprila 1870 štv. 68 drž. zak. dolžnost. skrbeti za napravo, vzdrže- vanje in nadziranje pokopališč; a s tem se ni rečeno, niti se samo ob sebi ne razunie. da gredo stroški, ki izvirajo iz te dolžnosti, na račun skupne županije in da jih treba tedaj zalagati na podlagi skupnega preudarka. Tega ne veleva in ne more veievati noben zakon, saj bi bilo to v prav mnogih občinah neizvrš- ljivo. Kako bi se n. pr. v založbo stro- škov za marijinoceljsko pokopališče nreskrbelo v skupnem preudarku, ko sega duhovnija v tri županije: kanalsko, anhovsko in ajbsko? Ce postavi kanal- ska občina te stroške v svoj preudarek skupnih potrebščin, bodo morale vse obeine obširne kanalske županije, ki pripada samo z najmanjšim svojim de- lom imenovani duhovniii, prispevati za nje, a Ukanjcivanhovski in Kostanjevci v ajbski županiji bodo prosti vsakegu prispevka za svoje pokopališče. Ro- činjska kuracija obsega zraven davenih občin Roeinj in Doblar tudi nekatere vasi ajbske županije. -- Lomska duhov- nija leži v dveh županijah (kanalski in sv. lucijski), v dveh sodnih in dveh poli- tičnih okrajih. V solkanski županiji ima solkanska cerkvena občina edno in kromberska tri pokopališča, notabene, sega zadnje omenjeni vikarjat tudi v go- riško niestno obeino, ker iniajo hiše v Ajševiei svojo eerkev in svoje pokopa- lisče v Krombergu. V cerkljauski župa- niji je šest cerkvenih obcin: Cerkno, Orehek, Novake, Otalež, Bukovo, Rav- ne in ostaja še vas Reka, ki spada pod vikarjat Police v Štviškogorski žup;>- niji. Cerkvena obeina Oorenja Branku je v dveh kronovinah (troriški in kranj- ski), treh političnih okrajih (goriskein. sežanskem in postojnskem), štirih sod- nih okrajih (ajdovskem, vipavskem. se- žanskem in konienskem) in v ravno to- likih županijaii (Oabrije, Štjak, Štanjcl in Krzelj). In takih slučajev je še mnogo na Ooriškem, da se nieje cerkvciiih \v pohlienih ohčin križajo ter segajo prw čez meje sodnih in političnih okrajev it; v nekaterih občinah celö čez deželno mejo. Prašamo, kako naj se v takih slu- čajih preskrbi v skupnem preudarku politične občine za potrebščine pokopis- liše posamcznili cerkvenih ohčin? Ne- mogoče ni, a neizmiselno bi bilo In skrajno krivično. Pokopališče jc zdravstvena napra- va, to je res; a kot taka je odkazaiw cerkveni občini v uporabo. Naravno k torej in edino pravično, da vsaka cerk- vena občina skrbi za svoje pokopališčc. S tern jo tudi naše ljudstvo zado- voljno in tarn, kjer so obeinska stare- šinstva zakoniti zastopniki cerkvenih obein v zniislu ministerske naredbe /. dne 31. decembra 1877 štv. 5 drž. zak. iz 1. 1878, tudi ne žele v teni oziru niC drugeera. Ne vidirno torej nobenega po- voda, zakaj bi se imele siliti občine. da zalagajo stroške za pokopališča na pod- lagi preudarkov za skupne županijsku potrebščine. E. Kl. Develi občni zbor ui- pavske železnice. Dne 2S. maja je bil skliean na Du- nai deveti občni zbor navedene žeiez- nice, kateri je imel v glavnem razprav- ljati o obračunu za 1. 1911 in voliti čla- ne v upravni svet za dobo treh let, ker je doba prejsnjeinu svetu z letošnjim le- tom potekla. Kar se volitve v upravni svei tiče, je opomniti, da je ostalo vse pri starem, to je izvoljeni so zopet vsi dosedanji člani upravnega sveta. Občni zbor je pregledal in prereše- tal predloženi obračun za 1. 1911, ga o- dobril ter dal prejsnjemu upravnemu svetu tako zvani »absolutorij«. V obče se niora priznati, da je bil izid upravnega leta 1911 neugoden: tro- ški presegajo vse dohodke za 10.236 K 17 h, neglede na to, da mora vlada še posebej kriti 4'<< obresti prioritetnih delnic v skupnem znesku 138.413 K 55 h. Vkjub temu, da presegajo obratni dohodki lanskega upravnega leta do- hodke prejšnjega leta za 4.168 K 55 h, je bil izid nepovoljen in to radi tega, ker so se stroški v zadnjem letu zelo pom- nožili. Doeim so znašali 1. 1910 le 144.227 K 75 h, narasli so v zadnjem upravnem letu na 213.571 K 63 h, torej znaša povišek 69.343 K 88 h. To je pa za lokalno železnieo, kakoršna je vipav- ska, občutno. Pravzaprav so se pomnožili redni obratni stroški tudi v lanskem letu le za 11.450 K 91 h, in sicer je zahtevalo po- glavje za piogino nadzorovanje in vz- drževanje približno 2.500 K več nego prejšnje leto, poglavje za popravo par- nih strojev in vagonov pa okroglih 8.500 K več. Ostali večji potrošek izvi- ra pa iz poglavja »razni stroški«, ki ka- že večji potrošek v okroglem številu 58.000 K. To pa deloma radi tega, ker so znašali prejšnjih let troški za upora- bo ptujih železnic in ptujega železniške- ga osobja poprek 20.000 K, dočim ni bi- lo v lanskem obračunu v to svrho no- benih izdatkov, ker ni direkcija predlo- žila o pravem času tozadevnih podat- kov, zato so pa prišli v zadnji obračun tozadevni stroški za 1. 1910 in 1911 v znesku 45.900 K; delorna pa tudi radi tega, ker se je zvišala odškodnina za izposojena voziia, ki je znašala 1. 1910 4.142 K 11 h, na celih 22.124 K 50 h. Ta povišek opravičuje pa uprava držav- nih železnie tako, da ni dosedaj zaraču- nila od 23. junija 1906 do 31. decembra 1911 nikake najemšeine za souporabo ujLiiili vozil, a sedaj ji je prislo na inn, da mora to najemščino zaraeunati vi- pavski železnici na enkrat. Ce pojde ta- ko naprej, prideino knialu do tega, da bo morala vipavska železnica še dopla- čevati državni za to, da uporablju zad- nja vipavsko progo od (lorice do dorn- herškega niosta. Yendar pa so povsod neke nieje, katerih se ne sine prekora- citi, in zato je vže preskrbljeno. da se to tudi tukaj ne zgodi. Co si ogledamo konečno obračuu za leto 1911, dobimo sledeei ubratni in financijelni izid, katerega navajamo tu v glavniii pote/.ah: \'si dohodki znašajo 212.539 K lM h. mod temi je tudi dohodek 50.000 K, katerega plaeuje državna železnica za porabo vipavske proge od Seinpetra do Prvačine. Pravi obratni stroski zuasajo 133.045 K 21 li. razui. kakor gori ozna- eeno pa 80.526 K 42 h, uprava stane 9.089 K 29 h in pasivne obresti 115 K 19 h, torej znašajo vsi stroški 222.77b kron 11 li in presegajo dohodke za 10. 326 K 17 h. Poleg teh obratnih stroskov v zne- sku 10.236 K 17 h, ki niso pokriti po do- hodkih zadujega r.pr:ivnega leta, mora pa vlada pokriti še prispevek za amor- rizacijo glavnice in 4' < obresti od prijo- ritetnih deinic \' skupnem znesku 128.177 K 38 h, torej pride na račun po- giavja «drzavno jamstvo« znesek 138.413 K 55 h. Bilanca kaže: Zgradba in oprava 3,332.000 K, go- tovir.a pri kreditnem zavodu na Dunaja 1.700 K, založene delnice upravnih svet- nikov 6000 K, za dr/.avno jamstvo do 1 1910 skupaj 689.464 K 44 h, za zadnjo upravno leto 138.413 K 55 h in na pred- plaeenih 4'r< obrestili 149.840 K 08 li, torej znašajo aktiva skupaj 4,317.498 K 7 h. — Med pasiva spadajo: družbena glavnica v znesku 3,332.000 K, reservni zalog 159 K 21 h, razdolžitveni zalo;,r 2.643 K 85 h, zastanki na obrestih 48.800 K, upniki 47.090 K 49 h, obresti od tega in za priioritete v znesku 886.804 K 52 li. Dopisi. Iz Qradeza. (Novice). Tukaj so začeli živahni dnevi. Število topličarjev je večie kakor lansko leto ob tem casu. Posedai je tukaj navzočih največ Čehov in Madjarov. No. niso slabi ljudje, kajti radi pritisnejo v peščico marsikako pe- tico. kar je za na^s Gradežane, trgovce, obrtnike, delavce, služabnike in druge največje važnosti. — Vreme je nestano- vitno. Dopoludne je še precej lepo, po- poludne pa imamo navadno dež ali pa nagaja veter. A topličarji se ne zmenijo za vreme, oni se vseeno pridno kopljejo v morju. — Oodba c. kr. pešpolka Boš- njakov iz Trsta koncertuje vsaki dan dvakrat. üodba je izvrstna. — V prvi polovici tega meseca se pričakuje prav obilo gostov. Tudi družina češkega na- mestnika grofa Thuna pride v Oradež, kjer se nastani v vilah barona Bianchi. Orofica Thun je bila tudi lansko leto v Oradežu. Napravila je prav lep cvetlič- ni dan na korist hospicu za bolne otro- ke, ki iščejo tukaj zdravja. Hvalevred- rio tako prizadevanje od visokorodne grofice, ki skuša pomagati našim ubo- gim bolnim otrokom. — Tudi umrlega preblagorodnega gospoda barona Bian- chija bodo naši otroci pogrešali. Pokoi- nik je za te uboge otroke mnogo storil in jim tudi mnogo veselja napravil. — Minulo leto je prirejal z otroci izlete ta- ko n. pr. na Barbano, v Oglej na prosto morje itd. Seveda je vse plačal iz svo- jega. Bil je kakor pravi oče med njimi. Žrtvoval je mnogo bodisi v denarju ali v blagu. Tudi mestni zastop gradežki je znal ceniti pokojnikove zasluge in je v znak hvaležnosti in v trajen spo- min pokojnika prekrstil ulico »Hospi- zio« v ulico »L. Bianchi«. — Sardelni lov je tudi letos bogat. Do dve-tristo- tisoč jih nalove v eni uri. Upajo, da jim bodo sardele napolnile žepe s kronicami še bolj kakor lani, kajti lansko leto mj jih nalovili toliko likratu, da jih niso mogli nikjer prodati. — Svoječasno še kiij. 'Prosimo! Ur.) Iz PHskovice. Tu sino vsi zdra- vi, cetudi je slaba letina bila iaui all letos kaže boljša.' Bog nani je dal ponov- no pohlevnega dežja. da vse lepo raste. Ce no iepo gorko vreme, bomo imeil vse polno graha kmalu, kajti tukaj ga nasadimo po cele njive. Marsikateri stotak pride v občino posebno sedaj bo prav prišlo, ko treba vse kupovati. 'I ukaj nisino imeli nirliča odraščenega že od januarja sem razun pred treim meseci |)ar komaj rojenih otrok. Tudi lani celo poletje in jesen je umrlo le ne- knj otrok, tedaj smo tu zares zdravi l>vala Bogu. X začetku maja je bilo tukaj iz- voljeno liovo starešiustvo rekurza nt bilo nobenega. V sredo t. j. jutri pop. si izvoli najbrže novega mladega župa- na in štiri podžuiiane. Iz Kobariškega kota. Babura- stn jonka. \' Kobariski kot zahajajo štri- joni, in drugace dobro ljudstvo obcur- ljivo namazejo. Tako se je tudi pred kratkim zgodilo v neki veliki vasi, ki leži med Kobaridom in laško mejo. — Prišla je babura — štrijonka menda s Koroškega in je proti plačilu 5 K (pet kron) napovedala sreco lahko\rernini mladenkam in ženicam. Kakšen obreu je doticna babura izvrševala, ni prislo se na dan, zvedelo se je pac, da so mo- rale vdeleženke obračati spodnje suk- nje narobe itd. F^otem je sleparica zbe- žala, ker drugače bi jo bilo orožništvo iz Breginja zasačilo pri goljufnem in ne- čednem opravilu. Včasih sem prihaja neki hromi mož z Bovškega in neka ženica »^agarica«, ki proti nagradi na- povedujeta srečo. Cerkev ljudstvo po- učuje, svari pred goljufi, a vendar se babjeveri zatekajo k sleparskim štrijo- , noin, kakor tla bi bili vsevedni. Ce bi tako imenovani štrijoni kaj več vedeli kakor drugi, bi gotovo na prvem mestu sami sebi pomagali. Zato pamet in po- zor pred goljufi. Zajedno se slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu vlju- dno naprosi, naj pazi po svojih orga- nih, kakšno osobje dohaja od koroške meje v Kobariski kot in kaj tukaj išče. Iz Sovodenj. (V p o u k g g. ž u- p a n o m, kako naj n e ž u p a n u j e- j o.) Kakor sem zadnjič omenil, se je vr- šila seja starešinstva minuli petek. Že otvoritev seje je bila mučna. Starešini so učili župana, Franca T o m s i č a, kako naj otvori sejo. Nato sta poročala računska pregledovalca,ki stapovedala, kako se je gospodarilo z občinskim pre- moženjem. Našla sta nerednosti v u- književanju posameznih postavk, neka- tere pobotnice so manjkale. Zupan si je na pobotnicah izplaeal lepe svotice, katere mu je starešinstvo odbilo. Župan si je izplaeal 1008 K brez dovoljenja starešinstva za tri in polletno župano- vanje. Starešinstvo je to postavko čr- talo iz računov. Župan je izkazal med izdatki letnega računa večje zneske za pravde, v katere se je spuščal brez ved- nosti starešinstva. Staresinstvo je vse te zneske črtalo iz računa. Županu se je konečno reklo, da po računih, katere je on predložil starešinstvu, mora biti v obcinski blagajni nad 4000 K goto- vine. Župan je rekel, da to ni res, da računi niso prav napravljeni. Župan iz- kazuje v inventarju koncem leta 1911 znesek 1000 K, naložen na »Montu« pod št. hranilne knjižice 47704. Starešini so ga vprašali, ali ima res naloženih na »Montu« pod to številko 1000 K. Mož je bil v zadregi. -- Mož je delal razne korake brez vednosti starešinstva, iz Cesar so se izcimili veliki stroški. — Dve seji starešinstva (ena od proraču- na za 1. 1911) niste od nikogar podpisa- ni in ste neveljavni, kakor pravi § 47. obč. reda. Na koncu sta računska pre- gledovalca predlagala, naj se računi nt potrde, napravijo naj se novi, — črtajo naj se iz njih od starešinstva nepotr- jene postavke in župan naj jih predloži starešinstvu tekom enega meseca. — za to, da mora biti blago, ki se prenest- Predlagalo se je tudi, naj se — kakor veleva § 39. obč. reda — da pregledati obeinska denarnica, iiakar je rekel žu- pan, da pokaže blagajno kadar in ko- mur bo on hotel, češ, da bodo še dru- god govor^li o računili. Ker se je taj- nik odstranil iz seje, so rekli staresini, naj imenuje enega zapisnikarja. ^upan tega ni hotel storiti, marveč je rekel, da bo zapisnikar edino tajnik (ki je šel med teni časom podučevat dve uri v šoloj Ker staresini niso hoteli eakati tajnika dve uri, so se odstranili in tako se je končala 51/« urna seja brez da bi se sejni zapisnik podpisal in seja sklenila. Pri seji je bila galerija skoraj polna obeinarjev, ki so da,jali duška ogrčenja uad županovanjem župana Tonisiča. Župan Tomsič je tožil nekoga, 'ki mu je rckel, da si je pridržai 1008 K občmskega denarja. Ootičnik je bil pred okrajuo sodnijo obsojen, v soboto prea pkrožno sodnijo pa oprošeen. Priprav- Ija se še več sodnih razprav.v katere je zapletena občina Sovodnje, katero za- stopa župan brez vednosti starešinstva. Župan ima nad dve tretjini starešin proti sebi, torej ve, kaj niu je storiti. To sein hotel povedati javnosti in opozoriti druge gg. žnpane, naj ne po- suemajo sovodenjskega župana Tomsi- ča, ako hočejo da ne zabredejo v goščo, iz katere se je težko izkobaeati! PoliMčni pregled. Državni zbor. Zbornica je včeraj končala podrobno debato službene pragmatike glede prvc skupine. Glasovanje se vrši danes. Dr. K o r o š e c je označil stališče »Sloven- sko- hrvatskega kluba« v zadevi služ- bene pragmatike. Označil je odsekove predloge za navaden švindel. Med nje- govim govorom je prišlo do burnih medklieev. Ogerski parlament. Včeraj je sklenila večina ogcrskega parlamenta, da bode odslej imela oger- ska zbornica po dve seji na dan v kate- rih se bode razpravljalo o vojaških predlogah. Spravna pogajanja med Cehi in Poljaki. V soboto se bodo vršila na Ounaju spravna pogajanja med Čehi in Poljaki v svrho, da se onemogoči nadaljno prodiranje Nemcev na Češkem in v Oaliciji. Razmere na Hrvaskem. 0 tem objavlja »Zeit« zanimiv čla- nek, v katerem pravi, da je nastaia na Hrvaškem tišina, katero smatrajo vla- dni krogi kot znak, da se je dežela pri- čela pomirjevati. Potem pa vpraša »Zeit«: Vprašati se moramo, ali je bilo prej v deželi nemirno? Ali je po cestali v Zagrebu divjala kaka vstaja? So li razbili v Zagrebu tisoče in tisoče šipV So li prekucevali vozove električne po- tilične železnice? Ali so gradili v Za- grebu barikade, polivali tlak s smolo, jo zažigali, plenili trgovine in streliali iz revolverjev? So se li bile v Zagrebu krvave bitke z vojaki in s policijo? Ne! Vse to se je zgodilo v Budimpešti mi- nuli teden. Ali so zato ogrsko ustavo odpravili in postavili za Ogrsko kralje- vega komisarja? Ne. Mažari so si dru- gace pomagali. Ylada in stranke so na- mreč sklenile.se pogajati o volilni pre- osnovi. Ogrska vlada meri namreč z dvojno mero. Nasproti Mažarom, če tu- di še tako divjajo, nastopa v rokavicah. nasproti Hrvatom in Srbom pa s pest- jo, če le ponižno ugovarjajo. Sijajna zmaga katoličanov v Belgiji. V nedeljo so se vršile v Belgiji dr- žavnozborske volitve. Volilni boj je bil nud kakor nikdar prej. Ukljub vsem na- silstvom framasonov in socialnih demo- kratov je izšla iz tega boja kot zmago- valka kat. stranka, ki bode imela sedai v državnem zastopu 14 glasov večine, dočim je imela dosedaj samo 6 glasov veeine. Dogodki v Maroku. V Maroku se Francozom vedno slabše godi. Vstaši oblegajo Fez. Vstaja se vedno holj širi in večkrat se dogaja, da vstasi premagujejo francoske četc. Italijansko - turška vojska. Vojni poročevalec »Secla« poroča od tursko-tripolitanske mejc: Dne 31. inaja so Italijani izpadli iz Bulierneza, pa so jih turško-arabski jez- deci porazili in z velikimi izgubami po- gnali v beg. Turki so imeli pet mrtvili in 23 ranjeiiih. Poslano. Prcblagorodneinu gospodu JURIJU BOMBIG-U, zupanii v O o r i c i. Razmere na goriškein zelenem trgu nas silijo, da opozorinio Vas, preblago- rodni gosp. župan, da ukrenetc potreb- no, da nc bodo trpeli škodo Ijudje, ki nosijo prodajat svoje pridclkc na /e imenovani trg. V Vaši službi kakor tržni konii- sar je Resen, kateremu so prideljene še druge oscbe. Ti ljudje postopajo s prodajalci na načiii, ki se nikakor nc more imenovati dostojen. Tudi mi smo za to, da mom. biti hla^o, ki se prinese ali pripelje na trg, dovolj dozorclo, zdravo in sna/no, ali počctja trznih ko- misarjev v mnogili slucajili nc niorenio in ne moreino odobravati. Naj uavedemo nekaj slueajcv: Minulo nedeljo so zaplenili na ze- Ienem irgu kmetu iz St. Petra eel koš solate. Kam je izginila solata, nihee ne ve. Zakaj je komisar solato zaplenil, kmetie ne ve. Minulo sredo je zaplenil tržni ko- misar Resen Stefanu Klemše tri jerbase zrelih in najlcpših črešenj lc zaradi tega, ker so bile erešnje pogrnjenc s čistitn ženskim predpasnikoni. Stareek je jo- kaje na kolenih prosil komisarja. naj mu črešenj ne vzame. A pouiagalo ni nič. Stareek je imel do 70 K škode. Nih- če ne ve, kam so izginile tc črešnje. Predininulo soboto so konfiscirali vee kilogramov jagod. Spravili so jih r.a tržni komisarijat, kjer so jih razdelili v dva kupeeka. Kam so jagode izginile, nihec ne ve. F>alje. Tržni komisarji zaplenijo in odnesejo vsak jerbas sadja ali zeienja- ve, ako ni pokrit s prtom. Če je sadje pokrito z drugini čistitn pregrinjalom, ga odnesejo. * Te dni so zaplenili nekemu kmeto- valeu iz okoliee več jerbasov sadja, ker se je enega jerbasa malo dotikal konjski koc. Takih slučajev je vsepolno. Zatorej se obraeamo do Vas, prebl. gospod župan s prošnjo, da daste stro- go preiskati početje tržnih komisarjev po nepristranskili oscbah in da potem priiTierno ukrenete, da se take neznosne razmere odstranijo. Nedolžno ljudstvo trpi škodo. Odškodovano je bilo že pre- več. — V nadi, da kot poglavar vseh mest- nih vradov ustrežete naši prošjnji, ki bo gotovo v korist nas vseh in tudi go- riskeniu niestu, bilježimo se z odličnim spoštovanjem opazovalci Resenövega početja in njegovih pomagačev. Darovi. Za »Š o 1 s k i Dom«: je došlo našernu upravništvu: V spo- min blagopokojne gospe Avguste Pirje- vec K 50.—. Srčna hvala! Domače in razne vesti Procesija sv. R. T. se bo vršila pri- fiodnji eetrtek v Qorici kakor navadno. Sv. maša v stolniei se začne ob 7. uri. procesija ob 8. uri in se bo vila po na- vadnih ulieah. Procesije se udeleže vsi inadi. šolski zavodi, vojaštvo, vojaška in niestna godba itd. Od cerkve zapovedan praznik jc praznik sv. R. T. Poraz goriških Lahov. Ooriski La- lii so doživeli minulo nedeljo poraz pn volitvah v okrajno bolniško blagajno. Laški mazinijanci so napeli vse žile, da bi zmagali pri teh. volitvah. Z enim u- darceni so lioteli ubiti dve muhi, a so se sanii sebe močno varali. Delali so na to, da iztržejo deniokratom iz rok okr. bolniško blagajuo, obenem pa so zbirali glasovnice delodajalcev, da bi ja m zmagali Slovenci v tej volilni skupini. Voliti so imeli namree delavei zavaro- vanei 50 odbornikov za dobo 4 let, in delodajalei 2r> odbornikov ravno za ta- ko dobo. Doscdaj so bili izvoljeni od strani delavcev (50 odbornikov) sami socialni demokratje, od strani deloda- jaleev (25 odbornikov) pa laški libe- raki. Onienjeno bodi, da eeravno so imeli laški liberalci 25 izvoljenih odbor- nikov od strani delodajalcev, se niso skoro nikoli udelezevali sej okrajne hohiiške blagajne. Zdrtiženi goriški Slovenci so pn teh volitvah letos prvikrat nastopili in dosegli k'P vspeh. Slovenci so se pote- govali za to, da iztržejo Lahom iz rok onih 25 odbornikov, katere volijo delo- dajalei. Za one odbornike, katere volijo delavei se niso potegovali. Izid volitev je tale: V volilni sku- pini delavcev, ki volijo 50 odbornikov. so dobili kandidatje socialnih demokra- tov %5 'glasov. kandidatje mazinijan- cev (Camera di lavoro) pa le 403 gla- sove, tri glasovnice so bile bele. V tej skupini je volilo 13^3 volilcev. Zmagali so tore] socialni demokrati. — A volilni skupini delodajalcev, ki voli 25 odbor- nikov, so dobili kandidatje združenili Sloveiieev 307 glasov, kandidatje La- l'.ov pa le 2()t> glasov. Izvoljeni so torej kandidatje združenih Slovencev. Omeniti nioranio še, da je bila so- cialno-demokraška lista mesana, skorai polovieo kandidatov tvorijo Slovenci, polovico Labi, tako, da lahko konstati- ranio, da je danes veeiua odbornikov okrajne bolniške blagajne slovenske narodnosti. Po dolgih letih je torej prešel ta vazeu zavod v slovenske roke. Lalii pa so se spct enkrat prepričali, da Sloven- cev na Ooriškem je veliko več kakor Laliov. Zavednitn volilcein! Narodni odbor izreka najtoplejšo zahvalo vsem gospo- doin volileein, ki so zagotovili s svojimi glasovi tako sijajen vspeli pri volitvah v okrajno bolniško blagajno. Posebno hvalo dolguje pa oniin rodoljubom, v prvi vrsti gospodom županom v goriški okolici, za neumorno nabiranje glasov. V 0 o r i c i, due 3. rožnika. Narodni odbor. (ioriški Lahi se grozno jezijo, ker so zmagali Slovenci pri volitvah v okr. bolniško blagajno v skupini delodajal- eev. Kakor pise »Corriere«, je kriva la- škega poraza zanikernost laških delo- dajalcev. Mi pravirno, da najbrze ni kriva laškega poraza njih zanikernost, inarveč slovenska premoč, ki raste od dne do dne. Zakaj smo proti plesom? Pies sam na sebi ni nič slabega, a vendar moramo biti proti njemu, posebno pa proti jav- nini plesom. .lavni plesi so za našo de- želo prava uima in več škodujejo kakor skibe letine. Alladina se navaja k brez- miselnemu zapravljanju,- pokvari si zdravje in potem ni tudi pri plesih no- benega pravega nadzorstva od strain resnih starejsih ljudi. Iz narodnogospo- darskih, higijeriičnih in moralnih ozirov moramo nastopati proti plesni maniji, ki se od liberalnih korj)oracij v naši de- želi še goji, namesto da bi se brzdala. Če izhajajo drugod brez plesa, zakaj bi ne mi? Poslušajmo, kaj piše o plesu I'rbanus v knjigi o lepem vedenju, ka- tero je izdala lani Kat. bukvarna v Ljubljani: Če se zoper pies tolikokrat piše in govori, če izkušeni možje toliko svare mladino pred plesom, morajo že imeti zadostne razloge. Pies se po pra- vici smatra za nevarno zabavo, ki daje priliko za marsikaj grešnega in nedo- pustnega, dasiravno sam ob sebi ni greh. Kdor lioče torej dobro ljudstvu, naj pobija plesno razvado. »Soča« in urednik »Osla«. Na Reki je predaval znani verski in narodni od- padnik Guido Podrecca, ital. poslanec in izdajatelj protikatoliškega lista »A- sirio« v Rii.iu. »Soča« je čutila potrebo, napraviti mu malo rrklamieo. Sorodni duhovi! Italiianska pravna fakulteta v — Pazitiu? ^Deutsches Volksblatt" priob- čuie dopis nekega svojega čitatelia, \ katerim dotienik predlaga, naj bi se ustanovila italijanska pravna fakulteta v Pazinu, češ, da je Pazin vkliub svoji Leritralni legi v Istri zanemarjen od strani dežele in od strani vlade. No. mogoee se najde še kdo. ki bo predla- gal. naj se zgradi posiopje za fakulteto na Učki, odkoder bi imeli obiskovalci sole priliko gledati vsaki dan Benetke »\.n regina del mar". Za zboljšanje lesne obrti. Dol-Otliea je ena onih siromasnili obein. kater.i ne pridela toliko živeža, da bi se ž njini zamoglo preskrbeti čez lcto tamošnje prebivalstvo. Zato gre moštvo v svet za kruhom. Da bi se temu vsaj deloma okom prišlo in zboljšal položaj doma, prizade- va se tamošnji g. žup. upravitelj Mez- naršič sporazumno z županom in sta- rešinstvom. nomačini se zelo peeajo z izdelo- vanjem škaiov. jarniov, žlic, grabelj. sploh s posodo in orodjem, katero kmet potrebuje. V vasi je tudi -samouk. ki izdeluie eudo lepa košarska dela. O. žup. upravitelj je naprosii gosp. odbornika Berbuč-a za pomoč. da bi se ta domača obrtnija tako razvila, da bi se lahko konkuriralo ž njo proti vsako- :mi. Prof. Berbue se ie obrnil do kura- torija za pospesevanje obrti, naj bi se zadeva proucila. Zato so Šli včeraj 3. junija on in gg. ravnatelja Penso in Resch na Dol-Otlico, da bi si ogledali zadevne izdelke in določili, kako bi bilo tamošiijim Ijudem pomagati. Qospodje so bili presenečeni glede lepote izdel- kov in so se prepricali, da je tarn. Ijudem mogoee na tern polju pomagati in da se mora pomagati. Liberalci so minulo nedeljo pošteno potegnili mnogo ljudi. ki so prišli igrat tombolo na Volčjodrago. Tombole in plesa ni bilo, der ni prišla godba. Bob- nali in bobnali so, nazadnje pa so po- tegnili mnogo ljudi za nos. Opozarjamo na lepo dramatično predstavo izobraževalnega društva »Naš Dom« v Št. Audrežu na praznik sv. R. T. ob C). uri zveeer v dvorani g. Petra Lutmana. Pred predstavo se vr- si predavanje s skioptičnimi slikami. Črniški »Orel« priredi dne 10. ju- iiija veselieo z javno telovatibo. Sode- luje vojaška godba iz Ooriee. V Kronbergu se pripravljajo na le- po veselieo. Poskušen sainomor. V soboto po- poludne okolo 5. ure so našli v mest- nem vrtu na tleh ležečega nekega mla- deniča, ki je bil v nezavesti, in so se mu iz ust cedile sline. Prenesli so ga v tu- kajšnjo bolnišnieo usmiljenih bratov. Tarn so izvedeli, da se nesreenež irne- nuje Maksimiljan Dolene, doma iz No- vega Mcsta, star 18 let. Bil je dijak ljubljanske realke, odkoder je pobegnil v Oorico zaradi slabega napredovanja v šoli. V (jorici si je hotel dobiti službo pri nekeni fotografu. Ker se mu to ni posrečilo, priskrbel si je nekje nek pra- šek v samomorilnem namenu. K srečt pa prašek ni bil strupen in tako se ni mladeniču nie slabega zgodilo. V neza- vest je padel baje le iz strahu, da se je v resnici zastrupil. Štrajk v podgorski papirnici. V četrtek so pričele delavke in nekateri Ponarejenl dvekronski denar. Pre- teklo je šele malo dni, odkar je prišel v promet novi dvekronski denar, in že so prišli na sied ponarejenim komadom takega denarja. V (iradeu in po neka- terih Zgornještajerskih mestih je zame- njaval tak denar nek mladi elovek, ka- terega pa še ni dobila pravica v svojo pest. • **y delavei podgorske papirniee štrajkatl zaradi prepiele place. Ravnateljstvo je štrajkuioee delavstvo nadomestilo z drugimi dclavskimi moemi. Žrebanje porotnikov za prihodnje porotno zasedanie v (ioriei se bo vršilo x petek, dne 7. t. m. pri tukajšnjem o- Krožncm sodi.šču. Ljubeznjiv soprog je Josip Keber, stanujoe Podturnom. \ nedeljo popolu- dne je hotel lastno ženo s kamenjem ubiti. Provzroeil je revi veliko rano na glavi tako, da se je morala podati v holnišnico. Ljubeznjiv soprog je pobe- gnil. in vse iskanje do danes ie bilo brezvspešno. Dež imamo skoraj vsaki dan. Polje potrebuje gorkote, enako trta. Crešnje iinajo letos tako visoko ce- no, kakor še nikoli tako. Te dneve so se kupovale utdi po 1 K kilogram. Likvidirala je tovarna usnja bratov Faganelli v Mirnu. Vojaki pijonirji so se v pondeljek zveeer nastanili v novi vojašnici na Rojcah. katero je zgradila obeina Št. Andrež. 70 kilogramov gob je bilo veeraj pri- nešenih na tuk. sadni trg, ki so se pro- dale po 1.40 K kilogram. Odprti iekarni. V eetrtek, na dan sv. Rešnjega Telesa, bodeta tudi popo- ludne odprti ter imata ves ta teden po- nočno službo Iekarni: Liberi - Pontoni. Tatovi so se pojavili v Podgori. Skušali so ulomiti v trgo\ino g. Trpina, a so bili pregnani. V Sv. Križu na Vipavskem so mi- nulo nedeljo slavnostno blagoslovili za- stavo tamošnje meščanske garde. — Slavnosti se je udeležilo več odlične gospode. Prepovedano orožje. VIada je iz- dala naredbo. s katero pozivlja dezeine politične oblasti, da naj smatrajo žepno strelno orožje.ki funkeioniraavtomatič- no, browning-pistole itd., in sploh vsako strelno orožje izpod IS centimetrov dol- žine za prepovedano. Razglas. Z ozirom na določbo § 58. zakona o osebnem davku z dne 25. okt. 1896 1. drž. z. št. 220 naznanja c. kr. okrajno glavarstvo, da bodo postavije- ni v upogled Wvenim zavezancem iz- kazi odmerjenih davenih postavkov za priredbeno dobo 1912—1913 onim. ki so podvrženi obeni pridobnini v prired- benih okrajih: »okraj trgovske zbornice Ooriea-Oradiška« II. razred). »Oorica- mestoa in »Qorica-dezela« III. in IV. razred) skozi 14 dni začenši 8. junija t. 1 pri davenern oddelku e. kr, okrajnega glavarstva v (loriei (\ia Cappueeini st. 16, I. nadstropje. soba st. 3) med urad- nimi urami. 50 vinarjev nagrade za vsako gla- vo strupene kače je razpisal deželni od- bor istrski, to zaraditega, ker se je V zadnjih letih pojavilo mnogo stupenih kae. übrtne nezgode v Avstriji. Na vsakih 10.000 delavcev se jih ponesreči v Avstriji 6.7'", na Nemškem 7.2C'<. Koliko delavcev se je ponesrečilo v Avstriji v 19 letih? Statistika narn pove, da se je ponesreeilo delaveev v Avstriji v zadnjih 19 letih 1,502.892. Truplo socialno-demokraškega po- slanca Fr. Sibererja najdeno. V nedeljo so našli v jarku na Hundsternu na Sol- nograškem truplo tega poslanea. Tržaško porotno sodišče. V soboto se je nadaljevala in končala porotna ob- ravnava proti Ivanu Čeh iz Povirja za- radi uboja. Ceh je bil oproščen, ker so ga zdravniški izvedenei spoznali za sla- boumnega v visoki meri. Nov gališki deželni inaršai. Gros Adam (loluchowski, brat bivšega mini- stra zunanjili zadcv. je imenovan za no- vega üaliskevja deželnega inaršala. Sneg v Ameriki. Iz južne Amerike se poroča, da je v republiki Chile zapa- del več metrov visok sueg. Vsled tega ie ustavljen proinet. Cospodarske vesti. Zatirajte gosenice. V goriski oko- lici, zlasti v Pevnii. Oslaviji, Kronbergn in dmgod smo opazili vse polno gosen- čjih zaleg na sadnein drevju. Posebno jablane so vse zapredene in zainrežene in v teh zapredkih mrgoli goseneie, ki se potein razširijo po drevesu. pa tudi po vseh bližnjih kulturah in unicijo še to malo sadja, kar ga je letos drevje rodilo. Ni verjetno: po nekod so taka drevesa prav pred hišami dotičnih go- spodarjev; vsak dan gledajo vanje, pa se ie ne zganejo. da bi počistili veje in pokoneali škodljivo zalego. Cemu natn je postava v varstvo poljedelstva proti škodljivim žuželkam. ko se jej nihče ne pokori, je nihče ne izpolnuje in izvršu- je? Zupani, izpolnujte vsaj vi svojo dolžnost in ne prizanašajte nikomur, ki v svojej nemarnosti roke križein drži in prav nie ne stori. da bi pregnal škod- Uivce, ki zalezujejo njegove pridelke. Naročite poljskim čuvajem naj strogo izvršujejo svoi posel! LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst.....17, 26, 7, 36, 22. Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralntm izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. Naznanilo. Dp. Ludvifc Treo glasom sklepa c. kr. visje dezeine sodnije v Trstu z dne 30. aprila 1912. vpisan v imenik kazenskih zagovornikov, izvršuje vse tozadevne posle v pisarni dr. Dragotina Treo v Gorici, Trgovskl Dom. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v ec ss- v Podgori *?*=-¦ na voffln ieltiniftBia mosta (na ctsti, ki pel je proti Gradiik o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 mttrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Velika zaloga dvokoles. šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov. orkestrijonov itd. Me- hanična delarnica. Poliranje z električno gonilno Silo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-Ü Gorlca, STOLNA ÜLIOA 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. ¦ 2 ; Ü 0> l! C •c!l V. Hi s Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce 5tev. 6. IZBIRA je lahka, kajti ka- kovost odloča. — Slast pravega za- grebškega „Francka", njegova ja- kost in krasna barva usposoblja ta izdelek najboljšim kavinim pri- datkom, kateri bode tudi Vas trajno zadovoljil. Odlikovani fotografski atelje Ä. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom = . najtopleje. : Kuha) za shrämbo! WECK-ove case za konzervo in pri- prave za svežo «hrambo provaročijo reformo vsake kuhiuje. V vsakem oziru prihranki. Zdrava prehrana, neodvisna od letnih Časov, v milijonih v uporabil Pazite na ime WECK! Obsežne tiskovine brezplačno akozi I. Weck, društvo z o. j., glavna odpošiljalnica KAROL MULLER Muravski Schöuberg N. 85 Zaloge v skoraj vsth nustih. „CENTRALNA POSOJILNKA" REeiscROvnnA zftDFjuefl z oniEjeno zavczo S53E55 V GORICI ^3 obrestuje hranilne vloge po \x\?\. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5*^%, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popbludne. O D B 0 R. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registroTana zadruga z omejeno zavezo Dosreüüje pri n\m tmetijstih potrebsöin 10 pri prodaji ^v ^v «ts* kmetiiskili priieliov. jk^ *v ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALI5ČE JOS. VERPI ŠT. 32. Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1610. NajstarejSa sloyenska tovarna parainentov Josef Neškudla Olumuc priporoČa sledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno r - o^ z ognjem pozlaöene kelihe, monstrance, eiborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti, Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Cene brez konkurence in 30% nižje kot drugod. Pošilja cenike na sahtevo bresplačno in poUnine prosto. JOSIP BON ANN I naslednik T. Slab an ja srebrar in zlatar | Gorici ulica IHIorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najtrpeinejši in najboljši boclisi za na- vadno rabo als za dirke. Öivalni stroji Original „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hiao. Isti alužijo zu. vsakovrstno ši- vanje in šlikanje (vezenje). Stroj teße brezsumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spa- ^ dajoče predmete se dobi po to- ' varntški ceni pri tvrdki KepšBvani i Huh, G O R I C A — Stolnl trg št. 9. jateli in odffovorni urednik Anton öavear. HSHa vliarUUIia iwivaiiia iwugvf. *-. **-^mr