Terme Ptjj
SAVA HOTELS A RESORTS
■ ''sii
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico
; Podravje
Torek:Tednikov kopalni dan v . , „
H __Cirkulane • Sanacija
^^^BSfi*--- ■¡■■i^^H Planainii l^i innn ^D Qfi nnm idva	i h/fsliavitio \/Ti^rmaln^m Parili i Ti^rm Pti ii "
podora pod Borlom še

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.

t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
vedno z neznankami
O Strani 6 in 7
Ptuj, petek, 7. julija 2017 letnik LXX • št. 53 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v iapi ii 1)1 cok .«ol
WWW TAPfTEDEKOn s te V*
SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu]
T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj
Kmetijstvo Slovenija •
Prevladujejo družinske kmetije
O Stran 9
Kultura
Ptuj • Dvajset let gledališkega dogajanja v Stari steklarski
O Stran 10
Kronika
Juršinci • Zgodba o plazu pri Dragu Brunčiču
O Stran 24
v
Šport
Nogomet • Članska ekipa ŠD NŠ Zavrč piše novo zgodbo
O Stran 14
mmsii ^ii m
Ptuj, Podravje • Kolone zaradi zaprtja mostu, gradbišče pa skoraj sameva
Na cestah zastoji, vozniki nejevoljni
Prvi delovni teden, odkar so zaradi obnove za ves promet zaprli stari ptujski most, je za nami. Marsikaterega voznika je prav gotovo vznejevoljilo čakanje v dolgi koloni, na vročini, v razgreti pločevini. Po drugi strani se Ptujčani sprašujejo, zakaj dela na starem mostu, ki je za promet v celoti zaprt, ne potekajo z večjo intenziteto. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Cene pšenice •
Še zmeraj daleč
VI • •
za nemškimi
cenami
o Strani 4 in 5
V središču
Južno od Alp raj za mešetarjenje z odpadki
o Strani 4 in
Markovci •
Izvajalec vgradil neustrezne
vodovodne cevi
o Strani 6 in 7
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI.
Š^mfe'TEDNIK
2 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Ptuj • Kolone vozil zaradi zaprtja starega dravskega mostu dolge štiri in več kilometrov
Na cestah zastoji, vozniki nejevoljni,
Prvi delovni teden, odkar so zaradi obnove za ves promet zaprli stari ptujski most, je za nami. Marsikaterega voznika je prav gotovo vznejevoljilo
Zaradi zapore mostu je promet po Ormoški in Zagrebški cesti vidno zgoščen. Občasno, zlasti v jutranji in popoldanski prometni konici, se ustvarijo do več kilometrov dolge kolone. Zastoji so praktično povsod: na desnem bregu Drave na dovozni cesti proti avtocesti, na cesti proti bencinskemu servisu in Hoferju ter mimo Semenarne. Na levem bregu ohromi Ormoška cesta - severno proti podvozu in južno proti Spuhlji. Izmerili smo razdalje na lokacijah, kjer se občasno pojavljajo zastoji. Razdalja od krožišča za uvoz na Puhov most na desnem bregu Drave do uvoza na avtocesto (priključna cesta) je 2,4 kilometra. Kolona vozil je v eni izmed konic v tem tednu bila raztegnjena skoraj po dolžini celotne ceste. Cesta od kro-
žišča za uvoz na most do trgovine Hofer na Bregu je dolga slab kilometer. Tudi ta cesta je bila v teh dneh večkrat dobesedno skoraj popolnoma zabarikadi-rana. Od podvoza na Ormoški cesti do krožišča pri Mercator-jevem Super mestu je kilometer razdalje, prat tako je kilometer tudi od tega krožišča do Vulkanizerstva Kolarič v Budini. Glede na omenjene razdalje na Ormoški cesti nastajajo en do dva kilometra dolgi zastoji. Puhov most med obema krožišče-ma meri 1,3 kilometra. Če bi na desnem bregu sešteli razdaljo od avtoceste do mostu in čez njega, lahko govorimo o štiriki-lometrski koloni, če ne štejemo zastojev na drugih cestah. O približno enako dolgih kolonah prometa lahko govorimo tudi iz smeri Ormoške in Puhove ulice
Foto: Črtomir Goznik
Turisti so zatavali na peš most. Podobnih prizorov izgubljenih tujih turistov bo to poletje na Ptuju najbrž veliko.
Številni so se za lažjo pot v mesto in iz njega že odločili za druga prevozna sredstva.
Država in izvajalec molčita
Medtem ko so številni vozniki nejevoljni zaradi čakanja v kolonah, se po drugi strani Ptujčani sprašujejo, zakaj dela na starem mostu, ki je za promet v celoti zaprt, ne potekajo z večjo intenziteto. Na gradbišču naj bi bili samo po štirje delavci, v torek precej časa sploh ni bilo nikogar. Vprašanja, zakaj se ne dela v več izmenah in zakaj se delovna ekipa na gradbišču številčno ne okrepi, smo naslovili na investitorja (Direkcijo RS za infrastrukturo - DRSI) in izvajalca (Pomgrad). V Pomgradu so nam sedaj že drugič odgovorili, da naj se z vprašanji, povezanimi z investicijo, obračano na naročnika del oziroma investitorja (DRSI). Na DRSI pa so naša vprašanja kratko malo ignorirali in nam v zastavljenem roku niso odgovorili. Med drugim nas je zanimalo, ali bosta investitor in izvajalec poskušala doseči dogovor, da bi dela potekala hitreje in bila prej končana. Odgovorov na zastavljena vprašanja do zaključka redakcije nismo prejeli.
Pogled na zgoščen promet z desnega brega Drave proti Puhovemu mostu
Prometna gneča in zmeda na jezu v Markovcih
Ptuj • Načrti o ureditvi lokala ob Ptujskem jezeru so se časovno popolnoma sfižili
Kaj se dogaja z Ranco, kje so o(b)stale
Da maja v pristanišču Ranca ob ptujskem jezeru ne bomo pili kave, je bilo glede na hitrost razvoja dogodkov možno napovedati že aprila, čeprav je ptujski župan poletnih mesecih na ptujskem morju pestro.
Ptuj in še isti dan objavili nov razpis za izvedbo del. Tako kot prvič so tudi tokrat javnemu povabilu priložili popis del in projekt za izvedbo (PZI). Oba dokumenta jasno opredeljujeta pričakovanja občine, ki želi v okviru oživitve Ptujskega jezera urediti to območje. Ponudbe sprejemajo do 12. julija.
Kako želijo urediti območje na Ranci
»Horizontalna lesena terasa bo izvedena po principu na-leganja nosilne kovinske konstrukcije na mesta, predvidena za temelje, in nanjo položene lesene macesnove deske. Za leseni del terase in stopnišča se
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Napovedani in s strani župana obljubljeni terminski plani so se povsem podrli. Šele 16. junija je občina namreč objavila javni razpis za izdelavo in postavitev lesene terase, stopnišča in per-gole na pristanišču Ranca ob Ptujskem jezeru.
Edini ponudnik za teraso in pergolo predrag, zato izdan nov, »skromnejši«razpis
Ponudbe so sprejemali do 26. junija, a ker je vrednost ene same oddane ponudbe presegla 160.000 evrov, so javno naročilo ta teden ponovili. So se pri svojem izračunu ušteli ali bo
kdo v drugo vendar pripravljen investicijo izvesti za bistveno nižji znesek?
Na javni razpis, objavljen na spletni strani občine 16. junija, se je za izdelavo in postavitev lesene terase, stopnišča in per-gole v pristanišču Ranca prijavil le en ponudnik - podjetje E+ Projekt, d. o. o., Šratovci 57, Radenci. Skupna vrednost nj-geove (torej edine) ponudbe je znašala 162.870 evrov (z DDV). Kot pravijo na občini, je ta znesek znatno presegel ocenjeno in s tem predvideno vrednost naročila, zato je bila ponudba zavrnjena. »Izveden bo nov postopek javnega naročanja, z zmanjšanim obsegom predmeta naročila,« so pojasnili z MO
petek • 7. julija 2017
Aktualno
Štajerski	3
gradbišče pa skoraj sameva
čakanje v dolgi koloni, na vročini, v razgreti pločevini.
Foto: Črtomir Goznik
V«
Foto: Črtomir Goznik
Med uporabniki cest je vse pogosteje slišati predloge, da bi dela na mostu lahko izvajali v dveh ali treh izmenah ter s številčno okrepljenimi ekipami.
Í
proti mostu. Številni s ptujsko-ormoškega območja se vozijo na delo v Kidričevo in Maribor ali pa še dlje, v Ljubljano in Gradec. Po drugi strani se na delo v
t mesto Ptuj ter na levi breg Drave vozijo številni, ki živijo na desnem bregu - občani Kidričevega, Vidma, haloških občin ... Za te voznike je čakanje v kolonah neizbežno. Voznike, ki so zaradi službenih ali drugih obveznosti vsakodnevno primorani prečkati dravski most, bo obnova starega ptujskega dravskega mz mostu še kako drago stala. V prometni gneči čez Ptuj bodo
izgubili ure in ure časa, pa tudi denarja za po nepotrebnem potrošeno gorivo.
Gneča na jezu v Markovcih
Številni vozniki za pot do Maribora izberejo cestno povezavo čez Vurberk, marsikdo za prečkanje reke Drave izbere most čez zapornice v Markovcih. Ta cesta je za tovrstno prometno obremenitev absolutno neprimerna, saj sploh nikoli ni bila mišljena za javni promet. Ker mostu čez staro rečno
strugo nekoč v Novi vasi niso zgradili, so Dravske elektrarne Maribor pristale, da se lahko zapornice, ki so tako kot jezero primarno energetski objekt, uporabljajo za javni lokalni promet, urejen izmenično enosmerno. Obe cestišči, ki na jezu služita kot most, sta ozki, ne dopuščata niti srečevanja vozil niti vožnje širših vozil. Ozki sta tudi dovozni cesti iz smeri Mar-kovcev in Šturmovcev na jez, promet po njiju lahko teče izmenično enosmerno. Po zapori mostu na Ptuju tudi na zapornicah nastaja občasni prometni
kaos. Vozniki v strnjeni koloni vozijo čez most, drug drugemu se nimajo kam umikati, saj so bolj ali manj vse poti izjemno ozke. V eni uri naj bi čez jez peljalo tudi do 300 vozil.
Zmedo v prometu je na ptujskih cestah pričakovati tudi danes in jutri, ko se turisti z vzhoda in severa množično selijo proti jugu.
Najcenejša ponudnika izločili
Spomnimo, da sta bila najcenejša ponudnika za obnovo
starega dravskega mostu na Ptuju zaradi neizpolnjevanja referenčnih pogojev iz postopka izločena. Oba bi dela izvedla v krajšem času kot na razpisu izbrani izvajalec, družba Pomgrad. Pritožila sta se na državno revizijsko komisijo, a je ta obe pritožbi pripoznala kot neutemeljeni. »Neizbrana ponudnika, ki sta v primerjavi z družbo Pomgrad ponudila nižjo ceno, naj ne bi imela dovolj dobrih referenc. To v praksi pomeni, da je bil razpis prirejen oziroma pisan na kožo družbi Pomgrad. Zaradi tega bi morali, če je to možno, uveljavljati pro-tikorupcijsko klavzulo. Dejstvo je, da ima Pomgrad po Sloveniji odprtih preveč gradbišč, zato se pri obnovi mostu na Ptuju predvideva samo enoizmen-sko delo. Počasnost obnove bo zelo ohromila promet na Ptuju in v regiji, posledično bo sledilo ogromno težav,« je že pred pričetkom obnovitvenih del opozarjal ptujski poslanec v državnem zboru Andrej Čuš.
DRSI je na razpis za izbiro izvajalca prejela štiri ponudbe. Najnižja ponudbena vrednost je bila tri milijone evrov, predložilo jo je podjetje Euro-Asfalt Sarajevo s partnerjem Pondus. Slovenjebistriško podjetje Map-trade s partnerjema Ginex in I. CO. P. je izvedbo del ponudilo za nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vrednost ponudbe izbranega izvajalca Pomgrad je znašala 4,5 milijona evrov, najdražjo pa je predložil Kolektor Koling s partnerjem Oberosler cav. Pietro v vrednosti 4,8 milijona evrov.
Mojca Zemljarič
županove obljube?
Miran Senčar napovedoval drugače. Je pa večina pričakovala, da bo vsaj v obeh
uporabi sibirski masivni neplan-tažni les,« je zapisano v projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal Studio Mandarina. Ob tem je navedeno, da bo lesena pergola postavljena med dva mobilna objekta/paviljona.
Skupaj naj bi horizontalna terasa merila 230 kvadratnih metrov, dodatnih 300 kvadratnih metrov bo merilo leseno stopnišče, lesena pergola pa še okrog 20 kvadratov.
Vse to je bil pripravljen narediti ponudnik iz Radencev za 162.000 evrov, to pa je po oceni občine bistveno previsok znesek. Zato je občina spremenila projektno dokumentacijo in kvadraturo lesenega stopnišča zmanjšala na 134 m2. Koliko bodo dejansko plačali ureditev, bo jasno od prihodnjega dogajanja, števila ponudb in zneskov, ki jih bodo za ta dela zahtevali morebitni drugi izvajalci.
Gostinski objekt bi moral biti dobavljen 15. julija
To pa ne bo edini strošek, ki ga bo z ureditvijo tega območja imela ptujska občina. Z izbranim izvajalcem za dobavo in postavitev mobilnih objektov so pogodbo o izvedbi že podpisali. »Za objekt, v katerem bo med drugim prostor za opravljanje gostinske dejavnosti, je rok dobave 30 dni in se izteče konec naslednjega tedna. Drugi objekt, v katerem bo prostor za upravljavca pristanišča, bo postavljen do 15. avgusta. Skupna pogodbena vrednost za oba objekta je 68.828 evrov z davkom, ob tem bo za oba objekta potrebnih še cca. 16.000,00 evrov za komunalno in drugo ureditev ob objektih,« so pojasnili na občini.
Izbrani gostinec in občina še vedno brez podpisane pogodbe
Medtem ko so pogodbo za postavitev mobilnega objekta že podpisali, pa je z izbranim gostincem - podjetjem ZA-AZ, d. o. o., s Ptuja - še niso. »Po dogovoru z izbranim ponudnikom bo podpisana konec naslednjega tedna, ko bo znan točen datum začetka obratovanja v objektu. Najemnino bo izbrani ponudnik plačeval mesečno od dne, ko bo začel obratovati v premičnem objektu,« so odgovorili z MO Ptuj.
Je pa višina za občino najugodnejše in tudi izbrane ponujene najemnine marsikoga presenetila.
Koliko mesecev v letu bo gostinec sploh plačeval najemnino?!
Izhodiščna vrednost, ki jo je postavila občina, je bila 500 evrov, izbrani gostinec pa je ponudil 2000 evrov mesečno, a ne 12 mesecev letno, kar so potrdili tudi na občini: »Najemnino bo plačeval v času obratovanja, vendar se lahko čas obratovanja in s tem tudi plačevanje najemnine na podlagi medse-
Na Panorami razgledna ploščad in gostinski objekt
Na spletni strani Mestne občine Ptuj je (šele) minuli teden bilo objavljeno tudi javno povabilo za oddajo ponudbe za dobavo in postavitev lesene terase s pripadajočim stopniščem in klančino na območju Panorame. Na občini pravijo, da o tem še ne morejo govoriti, saj je razpis za izvajalca del bil šele objavljen. »Glede objekta lahko le povemo, da bo šlo za premični objekt, ki bo upošteval vse varstvene zahteve. Predvidena namembnost objekta je gostinska dejavnost z razgledno ploščadjo. Podrobneje bo vsebina objekta opredeljena v postopku izbire najprimernejšega ponudnika. Postopek javnega naročila za ta namen še ni izveden in je v pripravi,« so še pojasnili.
Ker seje že v primeru Rance za nehvaležno izkazalo napovedovanje, kdaj bodo nove pridobitve zaživele, bomo v primeru Panorame raje počakali, da dela dejansko stečejo, in šele nato povprašali, kakšni so roki in kdaj bomo tam lahko spili kavo. Skoraj z gotovostjo pa si upamo trditi, da to ne bo v poletju 2017. Morda pa bo jeseni?
bojnega dogovora podaljša zunaj navedenega obdobja.« Na Ranci je sicer začasna ponudba zadnje tedne urejena, a izbrani gostinec pravi, da z nestrpnostjo čaka, da začnejo delati v novih prostorih.
Razlogov, zakaj postopki trajajo tako dolgo in zakaj še ni mobilnih objektov, je več. Na občini pravijo, da so postopki izdelave projektne dokumentacije, pridobivanja dovoljenj in soglasij ter postopki javnega
naročanja dolgotrajnejši in se lahko v posamezni fazi tudi zavlečejo, kot so se v tem primeru. Dodatno podaljšanje terminov pomeni zavrnitev ponudb po javnem naročanju. »Na zakasnitev je prav tako vplivalo urejanje brežin; DEM so namestile kamnite gabione, ki jih bomo izkoristili kot ploščad za druženje in sončenje ter jih v ta namen tudi oblekli v les,« so še dodali iz MO Ptuj.
Dženana Kmetec
4 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Slovenija, Podravje • Inšpektorji pri ravnanju z odpadki odkrivajo vrsto nepravilnosti
Južno od Alp raj za mešetarjenje z
Sredi maja je vrhniški obrat podjetja Kemis, ki se ukvarja z zbiranjem, skladiščenjem in predelavo nevarnih odpadkov, prizadel uničujoč požar. posledice pa naj bi zaradi požara in posledično uhajanja nevarnih snovi utrpelo tudi okolje.
V Sloveniji je 82 predelovalcev nevarnih odpadkov. Med njimi je tudi družba Saubermacher, ki je na industrijskem območju kidričevskega Taluma zgradila nov center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Nahaja se na površini 8.100 m2 (81 arov), v njem je zaposlenih 35 sodelavcev. V skladu z okolje-varstvenim dovoljenjem smejo letno predelati do 51.000 ton nevarnih odpadkov. Po dosedanjih podatkih jih na letni ravni predelajo okrog 20.000 ton, predvsem kislin, lugov, muljev, onesnažene zemljine, barv in lakov, odpadnega olja, emulzij in odpadnih voda. Kot so nave-
dli, sprejemajo samo odpadke iz Slovenije. V podjetju pojasnjujejo, da se na lokaciji trenutno predeluje približno 1/12 celoletne zbrane količine. Center je nov, poskusno je pričel obratovati lani, letos spomladi so ga uradno predali namenu. Naložba je ocenjena na šest milijonov evrov.
»Jedro centra za ravnanje z nevarnimi odpadki sestavljajo kemično-fizikalni predelovalni obrat z avtomatiziranim sistemom vodenja procesov, sodobno opremljen laboratorij, posebna skladiščna in obdelovalna infrastruktura, področje za drobljenje odpadkov in
Slovenija - nastali nevarni odpadki (v tonah)
2010	2011	2012	2013	2014	2015
101.393	131.569	120.787	119.097	146.882	145.991
upravna stavba. Vse emisije se kontrolirajo sproti. Sodobna ureditev na področju požarne varnosti zagotavlja varnost zaposlenih, celotne lokacije in okoliške industrije. Poleg tega podjetje Saubermacher Slovenija na področju zaščite in varnosti sodeluje s Talumovo gasilsko enoto in varnostno službo. Na lokaciji se skladiščijo in obdelujejo nevarni odpadki, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. Nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja se na približno 8.100 m2 skladiščijo, obdelujejo in pripravljajo za
odstranitev v tujini, delno pa obnovijo za ponovno uporabo. Celotna lokacija je zgrajena v skladu z najboljšo tehnologijo ter opremljena s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Gotovo gre za eno najsodobnejših in najvarnejših lokacij pri nas. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani. Nahajamo se na industrijskem območju, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto. Poleg tega velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je celoten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno napravo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom in številni lovilniki olj pa ščitijo tla pred
Odkrili nelegalne pošiljke
Finančna uprava (FURS) izvaja nadzor le nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov. »Leta 2014 smo opravili 1.712 pregledov in zaradi suma o nelegalnosti začasno zadržali 31 pošiljk. Za 19 pošiljk je inšpektorat za okolje sum potrdil, da so nelegalne. Leta 2015 smo izvedli 937 kontrol, začasno zadržali 28 pošiljk, sum o nezakonitosti pošiljke je bil potrjen v 12 primerih. V lanskem letu je bilo opravljenih 707 pregledov, med 20 začasno zadržanimi pošiljkami je bil sum o nelegalnosti potrjen v 16 primerih,« so pojasnili na FURS in dodali, da za letos v sodelovanju z okoljsko inšpekcijo in policijo načrtujejo več nenapovedanih poostrenih nadzorov nad čezmejni-mi pošiljkami odpadkov. »Inšpektorji FURS se redno usposabljajo na področju zakonodaje s področja čezmejnih pošiljk odpadkov, posebnih specialistov za to področje pa nimamo,« so še pojasnili.
V Slovenijo letno uvozijo med 30.000 in 40.000 ton nevarnih odpadkov, največ Italije, Madžarske in držav nekdanje Jugoslavije.
onesnaženjem,« so pojasnili v podjetju.
Odpadkov več, nadzora manj
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor (MOP) je nevarnih odpadkov v Sloveniji iz leta v leto več. Leta 2010 jih je po njihovih evidencah nastalo dobrih 110.000 ton, v letu 2015
pa skoraj 150.000 ton. Letno v Slovenijo uvozijo med 30.000 in 40.000 ton nevarnih odpadkov, pretežno uvažajo odpadne svinčene baterije s kislino iz Italije, Madžarske, držav nekdanje Jugoslavije in drugih držav območja EU. Nadzor nad izvajanje dejavnosti ravnanja z nevarnimi odpadki izvaja republiška inšpekcija za naravo in okolje, ki na območju celo-
Podravje • Poslovanje Elektra Maribor v letu 2016
12,8 mio evrov dobička, delničarjem divid
Delničarji Elektra Maribor, med katerimi je z okrog 80-odstotnim deležem največja lastnica Republika Slovenija, so se konec junija sestali na redni letni seji Elektro Maribor je v lanskem letu dosegla čisti poslovni izid (dobiček) v višini 12,8 milijona evrov.
Približno dve tretjini dobička bo družba razporedila v rezerve in s tem okrepila kapital podjetja. Ta je 31. decembra 2016 znašal 260 milijonov evrov. S krepitvijo se posredno zvišuje vrednost delnice. Zadnji dan v letu 2016 je bila njena knjigovodska vrednost 7,77 evra, leto pred tem 7,58, leta 2014 7,37 in 2013 7,18 evra. Delničarji so na
skupščini izglasovali izplačilo dividend v višini 12 centov bruto po delnici.
Družba je v letu 2016 distribu-irala 2.208 GWh električne energije, kar je za 1,9 odstotka več kot leto pred tem (2.167 GWh). Tudi na področju Območne enote (OE) Ptuj je bilo v primerjavi z letom 2015 distribuirane za 2,6 odstotka več električne ener-
Investicijski načrti 2017 na Ptujskem in Ormoškem
Zamenjali bodo dotrajane drogove na daljnovodih Leskovec-Cirkulane, Lešje-Sestrže, Ormož-Cvetkovci, Ormož-Ljutomer in Polenšak. Več kot sto lesenih drogov bodo nadomestili z betonskimi, vrednost del je ocenjena na 210.000 evrov.
V Zavrču, na Hajdini - Njiverce in v Velikem Brebrovniku bodo zgradili nove transformatorske postaje. Investicijska vrednost znaša 470.000 evrov.
gije, dosežena je bila rekordna vrednost odjema. OE Ptuj pokriva območje 22 občin na 798 km2 velikem območju. Oskrbuje 36.770 odjemalcev, kar pomeni 17 odstotkov vseh odjemalcev Elektra Maribor, in ima več kot 3.400 kilometrov oziroma skoraj 21 odstotkov skupne dolžine elektrodistribucijskega omrežja. Na območju OE Ptuj je družba v lanskem letu izvedla za 3,4 milijona evrov investicij v elektro-distribucijsko infrastrukturo. Na daljnovodih 20kV Cirkovce-Pon-grce-Gaj, Dornava-Levanjci, Tr-žec-Majšperk in Središče ob Dra-vi-Jastrebci so več kot 160 dotrajanih lesenih drogov zamenjali z betonskimi, vrednost del je ocenjena na 364.000 evrov. Za povečanje obratovalne zanesljivosti srednjenapetostnega omrežja so izvedli kabliranje 350-metrskega odseka priključnega daljnovoda
Korenjak v občini Zavrč. Sanirali so tudi 500 metrov nadzemnega kablovoda v občini Majšperk in s tem zagotovili možnost prena-pajanja več kot 35 transformatorskih postaj v času okvare na daljnovodu Tržec.
Kabliranje in nove transformatorske postaje
»Nadaljevali smo gradnjo sre-dnjenapetostnega kablovoda v dolžini dobrega kilometra na lokaciji Rogoznica-Žabjak-De-senci. Trasa kablovoda je ob regionalni cesti, z njegovo gradnjo bomo povečali obratovalno zanesljivost. V letu 2018 se na lokaciji načrtuje še gradnja transformatorske postaje in s tem končanje celotne investicije. V sodelovanju z občino Ptuj smo kablirali nizkonapetostni
omrežji na transformatorskih postajah v Novi vasi pri Ptuju in Žabjaku. Vrednost del na srednje- in nizkonapetostnem omrežju na tem delu Ptuja je znašala 570.000 evrov. Na območju Mestnega Vrha (Ptuj) in
Lešnice pri Ormožu smo zgradili dve novi transformatorski postaji v skupni vrednosti 281.000 evrov. 874.000 evrov so veljala obnovitvena dela na nizkonapetostnem omrežju na več lokacijah: Nova vas pri Ptuju, Strmec
-oto: [-1Z
Vir: MOP
petek • 7. julija 2017
V središču
Štajerski	5
odpadki
Gasilci so se z ognjem dajali nekaj dni, ogromne
varstveno dovoljenje (OVD) za ravnanje z nevarnimi odpadki, inšpekcija nadzira izpolnjevanje pogojev iz okoljevarstvenih dovoljenj in veljavne zakonodaje. To izvaja redno v skladu s programom, na podlagi prijav pa opravijo izredne nenapovedane preglede. Nadzor nad ravnanjem z odpadki, nevarnimi in nenevarnimi predstavlja vsako leto okrog 50 odstotkov dela inšpekcije.
»Leta 2010 smo izvedli 5.351 nadzorov, leto kasneje 4.928, leta 2012 5.771, leta 2013 6.034, nato leta 2014 6.184, predlani 4.945 in lani 4.960. Najpogosteje ugotovljene nepravilnosti so nepravilno vodenje evidenc o ravnanju z odpadki, napake pri poročanju in nepravilnosti pri izvajanju monito-ringov. Inšpektorji ukrepajo v
odpadnih svinčevih baterij s kislino, iz
tne države v osmih območnih enotah in glavnem republiškem uradu zaposluje 54 inšpektorjev. Na mariborski območni enoti , pod katero sodi širše ptujsko območje, deluje osem inšpektorjev. Inšpekcija za okolje in naravo je organ v sestavi inšpektorata za okolje in prostor, ta pa sodi v pristojnost MOP. V okviru nadzora zavezancev, ki imajo okolje-
upravnem postopku z odreditvijo sanacije ali odpravo nepravilnosti. V prekrškovnem postopku se zaradi kršenja OVD in predpisov izrečejo globe na podlagi zakona o varstvu narave in podzakonskih predpisov. Nadzorni organi (okoljska inšpekcija, FURS in policija) so tudi pri pošiljkah odpadkov preko meja ugotavljali neskladnosti, predvsem v smislu nepopolnega ali nepravilnega izpolnjevanja dokumentacije, pošiljke so bile izvedene brez ustrezne dokumentacije, šlo je za mešanice odpadkov, ki so bile deklarirane kot nenevarni odpadki, pošiljanje odpadkov v obrate je potekalo brez ustreznih dovoljenj in podobno. V zadnjem času je število odkritih nepravilnosti precej manj. Nadzorni organi letno na področju transporta odpadkov skupaj izvedejo okrog 20 nadzorov. Izvajamo jih na avtocestnih počivališčih, cestnih mejnih prehodih, v pristanišču in v železniškem prometu. V letošnjem letu inšpekcija načrtuje izredni nadzor pri zavezancih, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje z nevarnimi odpadki,« so pojasnili na MOP.
Mojca Zemljarič
Ugotovitve oholjshe inšpekcije:
-	nepravilno vodenje evidenc o ravnanju z odpadki,
-	napake pri poročanju,
-	nepravilnosti pri izvajanju monitoringov,
-	nepopolna in nepravilna dokumentacija,
-	pošiljke odpadkov brez dokumentacije,
-	napake v deklariranju,
-	izvajanje dejavnosti brez dovoljenj...
ende
skupščine. Poslovna skupina
pri Leskovcu, Žabjak, Moškanjci, Popovci, Pšetna Graba, Rogoz-nica, Tržec, Zamušani, Dobrava in Kicar. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi smo sodelovali pri komunalnem opremljanju naselij in v občinah Ptuj, Kidriče-
vo, Hajdina, Destrnik, Gorišnica in Markovci pokablirali več kot 10 kilometrov nizkonapetostnega omrežja,« je povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič ter o načrtih za letos dodal: »Na ptujsko-ormoškem območju predvidevamo za 3,2 milijona evrov vlaganj. V tem okviru bomo kablirali blizu 21 kilometrov nizko- in srednjenape-tostnih vodov, zgradili tri transformatorske postaje, zamenjali ali zaradi kabliranja odstranili več kot 1.800 drogov, izvedli poseke na 50 kilometrih tras daljnovodov in priključili 2.000 merilnih mest v sistem napre-
dnega merjenja. Na območju, ki ga pokriva OE Ptuj, je v ta sistem vključenih že 70 odstotkov merilnih mest. Naj dodam, da smo letos za povečanje obratovalne zmogljivosti kablirali dva daljša odseka 2okV daljnovoda Rogo-znica-Desenci v skupni dolžini 3,7 kilometra ter zamenjali 27 oporišč. Vrednost del je znašala 250.000 evrov. Prisotni smo tudi na gradbišču podravske avtoceste, kjer bomo letos zgradili dve novi nadomestni transformatorski postaji in 437 kandelabrov cestne razsvetljave ter izvedli izkope za elektroenergetske vode v dolžini več kot 25 kilometrov.«
Mojca Zemljarič
3.000 evrov za dobrodelne namene
Družba Elektro Maribor je dvema humanitarnima organizacijama s ptujskega območja namenila donaciji, vsako v vrednosti po 1.500 evrov. Predsednik uprave Boris Sovič in direktor OE Ptuj Franc Šmigoc sta ju predala predsedniku Območnega združenja RK Ptuj Aleksandru Solovjevu in vodji Dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč Ireni Luci. »Letos že tradicionalno, šesto leto zapored podpiramo delo humanitarnih organizacij. Spoštujemo in cenimo njihove aktivnosti, usmerjene v pomoč ljudem, ki takšno pomoč potrebujejo,« je ob predaji donacije poudaril prvi mož Elektra Maribor Boris Sovič. Območno združenje RK Ptuj bo donacijo namenilo za subvencioniranje cene zdravstvenega letovanja otrok v Punatu in nakup šolskih potrebščin. Vodja Dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč Irena Luci je dejala, da se vse pogosteje srečujejo s potrebami po hrani in plačilu položnic, za kar bodo namenili prejeta sredstva.
Slovenija, Podravje • Za pšenico od 130 do 175 evrov po toni
Še zmeraj daleč za
vi • •	•
nemškimi cenami
Žetev ječmena je končana, pridelovalci se pripravljajo na spravilo pšenice. Minule dni so se deležniki žitne verige najprej srečali na kmetijskem ministrstvu, kasneje pa še v Murski Soboti. Razpravljali so o kakovostnih parametrih in cenah za letošnji odkup.
Letošnja odkupna cena pšenice bo med 130 in 175 evri za tono, odvisno od kakovostnega razreda in izhodiščne cene odkupovalca. To je povprečno za najmanj 15 odstotkov več kot lani, s tem da bo pridelka za približno 15 odstotkov manj, je pa kakovost pšenice boljša kot lani. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) bi morala biti za stroškovno pokritost povprečna cena okoli 162 evrov, prvi odkupi pa kažejo, da povprečje dosega to ceno.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc je po pogovorih povedala, da je bilo letos med pogajanji več razumevanja in da razume pridelovalce, ki želijo ceno na zgornjem delu razpona, odkupovalci pa seveda nekoliko nižjo. »Vendar bo svoje odigral trg, želimo pa, da čim
več pšenice prodamo doma, saj nas jeseni čaka veliko dela, ko bomo pripravljali osnove za shemo izbrane kakovosti v žitnem sektorju,« je poudarila.
Franc Kučan je v imenu kmetov povedal, da tudi zdaj niso zadovoljni s pogajanji, ker večletna praksa kaže, da kmetje vedno potegnejo krajšo. »Cena pšenice na vseh trgih raste, celo blizu 180 evrov je že za krušno pšenico in pričakovali smo vsaj KIS-ov izračun in nagrado, vendar tega zagotovo ne bo in žal ugotavljam, da so v regiji že boljše ponujene cene,« je dejal Kučan. »Kmetje so sicer deloma zadovoljni, ker je bila lani cena katastrofalno nizka, letos je zato občutek boljši, a ne vedo, kaj se dogaja na trgih,« je še povedal in dodal, da bo veliko pšenice zaradi boljšega plačila odšlo iz države. Cilj žitne verige bi moral biti po
njegovem ta, da vsak kilogram pride v slovenske trgovine. »V Sloveniji pridelamo visokoka-kovostno pšenico, prihaja pa jesen in z njo shema izbrane kakovosti, po kateri morajo biti izdelki pridelani in predelani v Sloveniji, in takrat se bomo začeli drugače pogovarjati. Kmetje ne bomo ves čas pristajali, da bi bili v verigi prehrane najmanj plačani, še zmeraj trdimo, da smo tri- ali štiriodstotni deležnik. V tem primeru pač ne bomo šli v izbrano kakovost,« je še poudaril Kučan. Karel Poj-bič iz soboškega Mlinopeka je ob tem dejal, da bodo sami za najboljšo pšenico plačali vsaj 170 evrov, za kakovost B pa 160 evro za tono, sicer pa se bodo po njegovih besedah o ceni pridelovalci in predelovalci pač pogajali.
MZ/STA
Primerjava cen pšenice
Slovenija - izhodišča
Cena pšenice za razred C bo med 130 in 135 evri za tono, za B 2 140-145, za B 1, kjer je nekoliko širši razpon tudi glede na kakovost, 150-160 in pri najboljšem razredu med 170 in 175 evri za tono.
"V f v* • • "P	• •
Nemčija in Francija
Na nemški borzi je bila v začetku junija cena krušne pšenice 170 evrov za tono, sredi meseca je zrasla na 178 in potem spet padla na okrog 170 evrov. V zadnjem tednu je strmo zrasla in se že nekaj dni drži pri 180 evrih (vir: finanzen.net). Podobno ceno drži tudi pšenica na borzi v Parizu - 181 evrov za tono (vir: agroservis.rs).
Srbija in ZDA
V Novem Sadu je trenutna cena za tono pšenice 140 in v Čikagu v ZDA 166 evrov (vir: agroservis.rs).
-oto: MZ
-oto: MZ
6 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Sp. Podravje • Dirka z električnimi vozili iz Avstrije v Slovenijo
Električni avtomobili imajo številne prednosti
Na avstrijskih in slovenskih cestah je minuli teden potekala tretja promocijska mednarodna dirka z električnimi vozili »e-via 2017«. Iz Almenlanda v Avstriji se je 36 ekip podalo na 460 kilometrov dolgo dirko skozi različne kraje, med katerimi so bili trije slovenski: Kidričevo, Ptuj in Murska Sobota.
S pomočjo izjemnega tehnološkega napredka postajajo vozila na električni pogon resna alternativa tistim na fosilna goriva. Njihove prednosti so izpostavili tudi v okviru projekta »E-SME - mobilnost sreča MSP-je«, v sklopu katerega so se letos popeljali skozi Avstrijo in Slovenijo. Projekt je bil zastavljen kot priložnost za informiranje o e-mobilnosti.
Okolju prijaznejša vozila so se tretje leto zapored podala na dvodnevno dirko z električnimi vozili "e-via 2017". Predstavljena je bila široka paleta na trgu
prisotnih električnih vozil, katerih prednosti je veliko, med za uporabnike pomembnejše pa gotovo sodi energetsko varčna vožnja. Na poti iz Avstrije do Slovenije so se ekipe z električnimi vozili ustavile na številnih postojankah, v Kidričevem pa so to priložnost združili še z enim pomembnim dogodkom: v okviru pospeševanja e-mo-bilnosti so namreč v uporabo predali polnilne postaje za električna vozila, ki jih sofinancira Ekosklad. Sledila je kratka pot do Ptuja, kjer so vozila predstavili na Mestnem trgu, popoldan
pa so se odpeljali do končnega cilja prvega dne in prenočitve članov ekip v Murski Soboti. Drugi dan so se odpeljali proti Avstriji, na zadnjo postojanko v mestu Bad Blumau.
Kot pravijo organizatorji, je bila letošnja proga zastavljena zelo ambiciozno. 460 km so se peljali po vzorčnih podnebnih in energetskih regijah vzhodne Štajerske, udeležencem in gledalcem pa so s pomočjo partnerjev ponudili zanimivo izkušnjo in jih seznanili s prednostmi električnih vozil.
Dženana Kmetec
Udeleženci dirke so se ustavili tudi na Ptuju.
Majšperk • Podpis pogodb
Prenovljen stoperški dom krajanov odprt septembra
Letos marca so začeli prenavljati dom krajanov Stoperce, ki so ga krajani sami zgradili pred več kot tremi desetletji, pred dnevi pa je Občina Majšperk podpisala še pogodbi za dobavo in montažo opreme v njem.
Pohištvo bo za 15.920 evrov z DDV dobavilo ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, avdiovizualno opremo v vrednosti 13.461 evrov z DDV pa ptujsko podjetje Audio Kon-drič. Na majšperški občini so pojasnili, da prvi sklop opreme
zajema pohištvo za dvorano, spremljevalne prostore in kuhinjo: »Za dvorano kupujemo mize in stole, za spremljevalne prostore mize, stole ter nizke in visoke omare, za kuhinjo pa kuhinjske elemente in kuhinjske aparate.« V drugem sklo-
Foto: arhiv Občine Majšperk
Na Občini Majšperk so pogodbi z dobaviteljema pohištva in avdio-vizualne opreme za dom krajanov Stoperce že podpisali.
pu bodo poskrbeli za mešalno mizo, ozvočenje, mikrofone in scensko razsvetljavo.
Stoperški dom krajanov bodo obnovili, preuredili vse spodnje prostore in sanitarije, obnovili in opremili dvorano z odrom, zamenjali stavbno pohištvo in streho objekta, namestili izolacijsko fasado, dozidali in preuredili vhod v dvorano, kuhinjo opremili za postrežbo večjih skupin, ogrevanje pa uredili na lesno biomaso. Prenova (vrednost celotne investicije znaša 373.861 evrov z DDV) se je začela letos spomladi, predvidoma bo končana prihodnji mesec, a bo dom krajanov svoja vrata odprl septembra, ko bo nameščena vsa oprema. Na občini so napovedali, da bodo ob odprtju v stoperškem domu pripravili posebno slovesnost.
EM
Cirkulane • Sanacija podora pod Borlom še vedno z več neznankami
Dober razgled je bil
To jesen bodo začeli sanirati podor skale pod gradom Borl v Dolanah.
heologi, ki se bodo na gradbišču pridružili gradbincem, si obetajo nove
Potem ko se je junija 2012 na brežini pod Borlom sprožil plaz, so na ministrstvu za infrastrukturo (MI) zaradi nevarnosti podora skale pod gradom sprožili postopek sanacije brežine in terase na mestu romanskega palacija. Arheolog in višji konservator z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Andrej Magdič je pojasnil, da bi nekontroliran podor skale lahko v globino potegnil tudi
zahodni trakt gradu: »Na podlagi statičnih izračunov, ki jih je naročilo MI, je treba odstraniti temeljne zidove romanskega palacija, ki obdajajo prostor terase, in zemljino na prostoru, ki tvori teraso. Poleg tega je treba neprepustno zadelati površino skale, saj meteorna voda v vertikalnih razpokah ob zmrzali razganja skalo.«
Teren na sedanji grajski terasi s pogledom na Dravo bodo tako poglobili za približno sedem metrov (na nivo nekda-
j
4 «j»
J-t.M
Vir: Direkcija RS zb infrastrukturo
lz načrtov za kovinsko konstrukcijo z razgledno ploščadjo je razvidno, da bodo s terase stopnice vodile na nivo romanskega palacija gradu.
Takšen je bil razgled z grajske terase
njega tlaka), nanj pa postavili konstrukcijo z razgledno ploščadjo, ki bo v višini sedanjega nivoja zasute grajske terase. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so povedali, da bo celotna konstrukcija jeklena: »Za pohodno površino je predvidena corten jeklena pločevina, ograja pa je predvidena kot kombinacija inoks jekla, inoks jeklenic in corten jeklene pločevine. Ploščad bo dimenzij približno 9 x 5 metrov, merila bo 49,7 kvadratnega metra.«
Markovci • Zapleti pri obnovi vodovoda v Novi vasi
Izvajalec vgradil neust
Izvajalec gradnje kanalizacije in obnove vodovodnega omrežja v Novi vasi pri nadzor je zahteval odstranitev teh cevi in to je izvajalec na svoje stroške tudi
mun»
Foto: NZ
petek • 7. julija 2017
Podravje
Štajerski	7
vedno pomembna funkcija gradu
Grajsko teraso bodo odstranili in na njenem mestu postavili razgledno ploščad, do katere pa obiskovalci (za zdaj) ne bodo mogli dostopati. Ar-vpoglede v najstarejšo stavbno zgodovino gradu.
Foto: arhiv Društva za o.
poleti 2005 ...
:v gradu Borl
Na ZVKDS so s postavitvijo ploščadi soglašali, so pa opozorili, da mora biti konstrukcija strogo funkcionalna in oblikovno ne sme konkurirati stavbi gradu. Arheolog Mag-dič je poudaril, da je bila prav terasa pomemben del gradu: »Dober razgled po okolici, ki je omogočal njen nadzor, je bil ena pomembnih funkcij gradu Borl v preteklosti, ko je še služil kot mejna utrdba na meji med nemškim cesarstvom in ogrskim kraljestvom. Pogled s te-
rase danes obiskovalcu gradu omogoča uživanje v razgledu, ki je bil nekoč tako pomemben za graščake Borla, danes pa ga, med drugim, dojemamo tudi kot eno izmed kvalitet gradu, zaradi katerih je turistično zanimiv.«
Dostop obiskovalcev
V	VI ••
se vprašljiv
V kulturnovarstvenih pogojih sanacije so na ZVKDS zahtevali, da odstranitev zidov in
zemljine na prostoru terase opravijo v obliki arheološkega izkopavanja in da rekonstruirajo obodne zidove palacija. Obliko razgledne ploščadi so določili na usklajevalnih sestankih z DRSI. Magdič je pojasnil, da bo arheološka raziskava na najstarejšem, prvotnem palaciju gradu iz 13. stoletja omogočila vpogled v najstarejšo stavbno zgodovino gradu: »Pridobljeni bodo natančni podatki o gradbenem ustroju palacija in načinu gradnje, ki bodo osnova za rekonstrukcijo njegovih obodnih zidov po končani statični sanaciji skale.«
Dinamika poteka arheološke raziskave bo odvisna od sočasnih gradbenih del, je dodal: »Gradbinci in arheologi bodo med tehnično izredno zahtevnimi posegi na gradbišču prisotni sočasno. Delo na statično problematičnem objektu bo teklo po kampa-dah oz. po nekaj metrov širokih odsekih. Šele, ko se vsa dela (arheološka raziskava in gradbena dela) na enem odseku oz. kampadi končajo, se delo premakne na naslednjo. Takšen način dela je tehnično in logistično bolj zapleten kot običajno, zato delo napreduje nekoliko počasneje.« Ocenil je, da bo arheološka raziskava trajala približno dva meseca.
Vprašanje, ali se bodo obiskovalci do nove razgledne
ploščadi sploh lahko povzpeli, za zdaj ostaja neodgovorjeno. Na DRSI so pojasnili, da bo dostop do ploščadi možen samo iz notranjosti gradu, tako kot je bil tudi na sedanjo teraso: »Drugi dostopi nam niso znani in niso obdelani v projektu.« Tudi na ZVKDS so povedali: »Po načrtih, ki so nam bili predstavljeni, bo mogoče na razgledno ploščad dostopati zgolj z notranjega grajskega dvorišča.« Grad pa je od leta 2010 za javnost povsem zaprt ... Obeta se mu sicer okoli milijon in pol evrov vredna sanacija za namene predstavitve omrežja Natura 2000, po kateri bi si obiskovalci lahko ogledali desni trakt gradu.
V okviru te sanacije naj bi obnovili tudi viteško dvorano, do katere je mogoče dostopati le z notranjega grajskega dvorišča. Ker je z istega dvorišča dostop tudi do sedanje grajske terase, gre domnevati, da bo po sanaciji do razgledne ploščadi najbrž mogoče dostopati. Žal bo napovedana delna obnova Borla, če na ministrstvu za kulturo ne bodo našli bodočega upravljavca gradu (na ministrstvu želijo, da to postane Občina Cirkulane, na občini pravijo, da za to nimajo dovolj sredstev), padla v vodo. Skupaj z njo bo prav mogoče potonil tudi razgled z nove ploščadi.
Eva Milošič
Projektantska ocena stroškov sanacije brežine pod Borlom znaša okoli 1.940.000 eurou. Investicijo bo financirala Direkcija RS za infrastrukturo, sofinanciralo pa ministrstvo za kulturo.
Prodamo, ne prodamo
Župan občine Cirkulane Janez Jurgecje prejšnji mesec na seji občinskega sveta in na sestanku na ministrstvu za kulturo (MK) podal informacijo, da seje pojavil potencialni kupec gradu Borl. »Avstrijski par se zanima za nakup enega od gradov na tem območju, ne nujno Borla,« je pojasnil Jurgec. Dogovorili so se, da naj kupec poda uradno vlogo, a je do konca prejšnjega meseca na ministrstvu še niso prejeli. Pojasnili so, da načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države prodaje gradov trenutno sicer ne predvideva: »Smo se pa s potencialnim kupcem pripravljeni pogovarjati o drugih možnostih, kijih imamo na voljo.«
Država je borlski grad leta 2013 že skušala prodati. Na dražbah z izklicnima cenama 2,23 in nato 1,9 milijona evrov kupcev ni bilo, sledilo je neposredno zbiranje ponudb za najmanj 1,6 milijona evrov. Decembra istega leta je poskusila še zadnjič; grad je bil po novi cenitvi vreden le še 257.000 evrov, a zanimanja ni bilo. Leta 2014 so na MK spremenili strategijo in prekinili prodajo vseh gradov, graščin in dvorcev v državni lasti. Če bi jo spremenili ponovno, bi kupec Borl najverjetneje dobil za manj denarja, kot ga bo država namenila le za sanacijo podora. Na MK so kljub temu prepričani, da vlaganje v kulturno dediščino absolutno ne pomeni izgubljenih sredstev: »V interesu vseh državljanov je, daje naša kulturna dediščina obnovljena, ima primerno vsebino in je dostopna v obsegu, ki ga določajo posamezni odloki o razglasitvi.«
Če bi grad res dobil novega lastnika, bi moral ta v skladu z odlokom o razglasitvi gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena iz leta 1999 »omogočiti predstavitev celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnostjavnosti v meri, ki ne ogroža varovanja gradu«. To za državo oz. MK, upravitelja gradu, očitno ne velja; vstop v grad že skoraj sedem let ni mogoč. Obveznostjavne dostopnosti spomenika mora sicer biti »v sorazmerju z zmožnostmi lastnika oz. posestnika«...
hoto: H-1
rezne vodovodne cevi
Markovcih je na krajšem odseku vgradil neustrezne vodovodne cevi. Gradbeni naredil.
Na nas se je obrnil vaščan Nove vasi pri Markovcih (ni želel biti imenovan). Po njegovih informacijah naj bi prišlo do zapletov pri obnovi vodovoda, ki
poteka v njihovi vasi. Izvajalec naj bi na nekem odseku vgradil cevi slabše kakovosti indijske proizvodnje. Zaplet je na zadnji seji občine Markovci izpostavi-
la tudi svetnica Maja Zemljarič: »Dela pri obnovi vodovoda so bila prekinjena. Po pridobljenih informacijah naj bi bil vzrok za to polaganje napačnih cevi v
Dodatnih 275.000 evrov za
razširitev cestišča in ureditev odvodnjavanja
Gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Novi vasi pri Markovcih izvaja Komunala Slovenske gorice iz Lenarta. Ponudbena vrednost del je bila 847.068 evrov (brez DDV). Z rebalansom letošnjega proračuna pa je markovska občina za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda namenila dodatnih 275.000 evrov.
Investicija naj bi se podražila zaradi naročila dodatnih del, so pojasnili na občini: »Sredstva so predvidena za razširitev lokalne ceste skozi naselje Nova vas in za celovito rešitev odvodnjavanja meteornih vod s cestišča, vključno z obnovo obstoječih odvodnih kanalov stavbišč, katerih teren je nivojsko pod cestiščem. Navedeno v projektu gradnje kanalizacije z vodovodom ni zajeto in smo že sredi realizacije projekta. Dodatna sredstva se zagotavljajo pod pritiskom vaščanov oz. njihovih zastopnikov.«
nekaterih delih vasi. Zanima me, ali je to res in ali so že vgrajene cevi odstranili?«
Župan Milan Gabrovec je pritrdil, da je izvajalec na krajšem odseku vgradil neustrezne cevi, v isti sapi pa še dejal, da je nepravilnosti že odpravil ter napačne cevi zamenjal na svoje stroške. »Izvajalec je dolžan pred vgradnjo materialov pridobiti soglasje gradbenega nadzora. Za vodovodne cevi si je to soglasje pridobil, in sicer za cevi določenega proizvajalca in s potrebnimi atesti. V krajšem obdobju pa teh cevi izvajalec ni več uspel nabaviti, zato je pričel vgrajevati cevi, ki pri gradbenem nadzoru niso bile potrjene. Seveda je gradbeni nadzor zahteval njihovo odstranitev in to je izvajalec na svoje stroške tudi naredil,« so na občini pojasnili za naš časopis.
Dela ne bodo končana 1. septembra
Zaradi zapletov pri gradnji
vodovoda, predvsem pa zaradi naročila dodatnih del gre pričakovati, da dela ne bodo dokončana v roku, torej do 1. septembra. »Gradnja kanalizacijskega omrežja poteka po terminskem planu. Krajši zastoj je pri obnovi vodovodnega omrežja zaradi težav pri dobavi vodovodnih cevi. Izvajalec del je že oddal vlogo za podaljšanje roka izvedbe del za dodatno naročena dela.«
Kakšen je novi rok za dokončanje del, še ni znano. »Glede novega roka se še nismo točno uskladili, večinoma gre za podaljšanje za 14 dni ali za en mesec,« je na seji občinskega sveta pojasnil župan.
Dodatne težave povzročajo vrtne ograje
Krajan je sicer v zvezi z gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda še potarnal, da je v času del (predvidoma od 7. do 17. ure) zaradi zaprtja dela ceste onemogočen dostop do nekaterih domov. Na občini
pozivajo k potrpežljivosti: »Z dnem podpisa gradbene pogodbe je gradbišče predano izvajalcu del. Ta je po vsakodnevnem končanju del dolžan zagotoviti prehodnost oziroma prevoznost ceste, kar je do sedaj zagotavljal (razen v primeru vgradnje črpališča, kjer je obseg dela tolikšen, da ga v enem dnevu ni mogel izvesti). Zaradi narave dela je prevoznost ceste v času dnevnih izkopov motena. Na to dejstvo smo vašča-ne pred izvedbo opozorili in jih prosili za razumevanje v času gradnje. Ob izvedbi še preostalih priključkov komunalne infrastrukture pričakujemo še intenzivnejše zapore na cestišču. Težavo dodatno povzročajo vrtne ograje posameznikov, saj ob njihovi gradnji niso upoštevali predpisanih odmikov od cestišča, zato je skoraj vzdolž celotnega naselja cesta zožena. Težko je pričakovati, da bi se z izvajalcem dogovorili, da gradbena dela opravi brez potrebnih izkopov.«
Monika Levanič
8 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Miklavž pri Ormožu • Živahno ob 53. krajevnem prazniku
Zlata plaketa folkoristom Metle
Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu je konec meseca junija z zaključno prireditvijo Od vasi do vasi - ponosen sem, da sem tu doma pri dvorcu Temnar sklenila niz prireditev v okviru 53. krajevnega praznika.
Foto: KTV Ormož
Letošnji nagrajenci s predsednikom krajevne skupnosti Emilom Trstenjakom
Pri Miklavžu pri Ormožu v juniju že tradicionalno praznujejo svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so se cel mesec zvrstile številne prireditve, prva 3. junija, ko je PGD Miklavž pri Ormožu organiziralo gasilsko olimpijado in kres z vrtno veselico. Praznovanje so sklenili zadnjo junijsko nedeljo z že tradicionalno prireditvijo Od vasi do vasi, ki je letos potekala pri dvorcu Temnar.
Poleg številnih športnih in družabnih dogodkov velja izpostaviti tudi kulturne prireditve, med njimi desetletnico folklorne skupine Metla. Še posebej slovesno pa je bilo2i. junija, ko je potekala svečanost s podelitvijo kulturnih priznanj in kulturnim programom v počastitev 53. krajevnega praznika. Predsednik sveta KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je v svojem
nagovoru predstavil delo sveta v minulem letu in načrte. Na praznovanju se je zbralo veliko ljudi, pozdravil jih je tudi podžupan občine Ormož in državni svetnik Branko Šumenjak ter župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Višek prireditve je bila podelitev priznanj - letos so jih podelili šest in tri plakete. Priznanja KS Miklavž pri Ormožu so prejeli gasilec PGD Miklavž Drago Habjanič za zavzeto in vestno opravljanje nalog in nesebično pomoč v gasilskem društvo, gasilka PGD Miklavž Marija Viher za pomoč pri pripravah gasilskih prireditev, gasilec PGD Miklavž Anton Kerenčič ml. za vestno opravljanje nalog in pomoč pri zbiranju sredstev za nakup novega vozila, poveljnik PGD Hermanci Simon Kralj za vestno opravljanje nalog in
nesebično pomoč, predsednik PGD Hermanci in tamkajšnjega Rdečega križa Dejan Vnuk, pobudnik in organizator gradnje novega gasilskega doma, ter član KTD in športnega društva Mladost Miklavž Franc Kmetec za aktivno delo in pomoč ob različnih dejavnostih. Upokojenka Štefka Pučko je prejela bronasto plaketo KS za aktivno delo na številnih področjih, Stanka Habjaniča, lastnika največjega klopotca na svetu, so nagradili s srebrno plaketo, zlato plaketo pa so prejeli člani Folklorne skupine Metla, ki letos zaznamuje deset let delovanja in je v vseh teh letih doseglo zavidljive rezultate na območnih, regijskih in državnih revijah. Prijetno druženje krajanov se je pozno v noč nadaljevalo s pogostitvijo.
Monika Levanic
Ptuj, Ohrid • Mednarodni festival na Ohridu
Nastopila tudi Halonga
Vokalno-instrumentalna skupina HALONGA pod vodstvom Stanislava Golca je bila izbrana na razpisu Asociacije ART Vivendi za nastop na mednarodnem festivalu Slovenija na Ohridu 2017.
Sveti Tomaž • Z osrednje proslave ob občinskem prazniku
Plaketa Jožefu Obranu
Minuli konec tedna je v občini Sveti Tomaž vladalo praznično vzdušje. Potekalo je namreč pestro dogajanje ob praznovanju 11. občinskega praznika, med drugim tudi osrednja občinska proslava in župnijsko praznovanje.
Na festivalu, ki je potekal od 23. do 27. junija 2017 na Ohridu v Makedoniji, je skupaj nastopilo skoraj 450 glasbenikov in glasbenic ter drugih nastopajočih iz celotne Slovenije.
Skupino Halonga sestavlja več manjši skupin. Mandolinska skupina Amos iz Ptuja, instrumentalni kvartet Potepuhi iz Cir-kulan, Mateja &Katarina iz Cir-kulan, ljudski godci iz Vidma pri Ptuju in Sorarmonica. Sorarmo-nica je vodilni slovenski sestav
ustnih harmonik, ki je s svojim načinom podajanja glasbe, njenim izborom in priredbami postal mednarodno prepoznaven in priznan ter dobrodošel gost na tujih odrih.
Vokalno instrumentalna skupina Halonga je v okviru mednarodnega festivala Slovenija na Ohridu 20i7 nastopila ob dnevu državnosti, 25. junija. Hkrati pa so ob obisku Ohrida izvedli tudi nekaj manjših samostojnih nastopov.	urška Mrgole
Tudi letošnje praznovanje občinskega praznika v občini Sveti Tomaž, ki so ga sklenili minuli konec tedna, bo pustilo veliko lepih spominov. Eden teh je prav gotovo osrednja proslava, saj so na njej podelili občinska priznanja, ki jih podeljujejo vsaka štiri leta. »Z današnjim dnem doživljamo vrhunec pra-
znovanja, za katerega smemo reči, da odhaja v našo zgodovino kot praznik, poln bogatih vsebin in prijetnih dogodkov. Na številnih dogodkih so se dokazovali posamezniki in društva, ki predstavljajo javno družbeno življenje. Tomažani smo ena izmed 212 slovenskih občin. Imamo priložnost, da v
državno dogajanje zarišemo svojo sled. To bomo zmogli, če bomo med seboj in z drugimi delali za prijazno prihodnost,« je na sobotni slovesnosti zbrane nagovoril župan Mirko Cvetko in v nadaljevanju dejal, da se trudijo izboljšati kvaliteto življenja v vseh sedemnajstih vaseh občine. Vlaganja so usmerjena
predvsem v cestno infrastrukturo, vodovod in širokopasovno omrežje in bodo prioriteta tudi v prihodnosti. Občina skrb namenja tudi starejšim; pomemben korak v tej smeri je načrtovani medgeneracijski center.
Sledil je vrhunec slovesnosti - podelitev dveh občinskih priznanj in plakete. Iz rok župana in direktorice občinske uprave Zinke Hartman je občinsko plaketo prejel Jožef Obran za dolgoletno aktivno delovanje na področju gasilstva, priznanji pa so dodelili Ivanu Antoliču za dolgoletno aktivno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Koračice in Ivanu Grašiču za 20-letno aktivno delovanje v Smučarskem klubu Sveti Tomaž. Proslavo, na kateri je zbrane nagovoril tudi ormoški župan Alojz Sok, je s programom, prepletenim s pesmijo, glasbo, plesom in besedami, obogatilo Kulturno društvo Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž.
Obiskovalci so si po končani proslavi v Meškovem domu lahko ogledali še kulinarično razstavo Društva gospodinj Sveti Tomaž.
Monika Levanic
aBtju&Kifeüfl flH	*
Markovci • S tradicionalne prireditve Od setve do peke
Zavihteli srpe in kose kot nekoč
Minulo sobotno popoldne so v Prvencih v občini Markovci žanjice in žanjci zavihteli srpe in kose, kot so nekoč počeli naši dedki in babice. Prosvetno društvo Prvenci-Strelci je namreč pripravilo že 14. tradicionalno prireditev Od setve do peke, kjer so prikazali žetev in mlatev.
Člani Prosvetnega društva Pruenci-Strelci še vedno obujajo stara kmečka opravila. Pri tem se jim rad pridruži tudi župan Milan Gabrovec.
Kako sta nekoč potekala žetev in mla-tev, človek ne vidi več prav pogosto, zato je takšen ogled, ki je minulo soboto potekal v športnem parku v Prvencih, nadvse zanimivo doživetje. Gospodar žetve je svoje delavce po tradicionalnem zajtrku povabil na njivo, kjer so prikazali košnjo žita ter vezanje in zlaganje snopov, nato pa še mlatev. Svoje spretnosti je poleg kakih 40 članov društva pokazal tudi markovski župan Milan Gabrovec, ki je koso vihtel kot za šalo.
»Nam je interes, da bi ostalo v spominu
naslednjim generacijam, kako so se naši predniki mučili, kako garaško je bilo delo in koliko pridnih rok je bilo potrebnih, da so spravili zrno do mlina oz. kruha«, je namen prireditve pojasnil predsednik Prosvetnega društva Prvenci-Strelci Tone Zver.
Po končani žetvi so za obiskovalce pripravili hrano in pijačo, bogat srečelov in dobro razpoloženje ob zvokih skupine Mladi gamsi. Ves čas so bile obiskovalcem na voljo tudi odlične ajdove pogače, ki jih pripravljajo članice društva.
Monika Levanic
-Oto: ML
petek • 7. julija 2017
Podjetništvo, kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • Lani 69.902 kmetijskih gospodarstev
Prevladujejo družinske kmetije
Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je med letoma 2013 in 2016 upadlo za 3,4 odstotka. 1. junija 2016 jih je bilo registriranih 69.902, od tega 69.671 družinskih kmetij in 231 kmetijskih podjetij.
58 odstotkov družinskih kmetij (40.149) je pretežni del pridelave namenjalo za lastno porabo, 42 odstotkov (29.523) pa za prodajo oziroma trg. Na povprečnem gospodarstvu so obdelovali 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč, redili povprečno šest glav velike živine, na posameznem gospodarstvu so povprečno delale 2,8 delovno aktivne osebe, vsaka je prispevala 0,4 polnovredne delovne moči.
Medtem ko se je v obdobju treh let število kmetijskih gospodarstev znižalo, pa se je za 11 odstotkov povečalo število gospodarstev, na katerih so obdelovali 20 ali več hektarjev kmetijskih zemljišč. Kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo nad 20 hektarjev zemljišč, je bilo lani 3.888, skupno so obdelovala skoraj 161.000 hektarjev površin. Število gospodarstev v tej kategoriji narašča že od leta 2010; od takrat do
lani se je povečalo kar za 114 odstotkov.
Z rejo živine se je lani v Sloveniji ukvarjalo 55.782 kmetij-
skih gospodarstev, kar je tri odstotke manj kot leta 2003. Skupno število glav živine pa se je za pet odstotkov pove-
čalo (na 418.684). Za 18 odstotkov se je povečalo število gospodarstev, na katerih so redili 20 ali več glav živine. V
Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih, 2016
Družinska delovna sila (gospodar) Družinska delovna sila (drugi člani) Priložnostno delo družinske kmetije Zaposleni v kmet. podjetjih Priložnostno delo kmet. podjetja Zaposleni na družinskih kmetijah
45,8 % 46,2 % 4,3 % 2,6 % 0,6 % 0,4 %
Vir: SURS, junij 2017
■■■■'i t. ■
¡¡»K
rn^mmmmm
V treh letih (2013-2016) se je število kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 20 in več hektarjev površin, povečalo za 114 odstotkov, s 1.816 na 3.888.
primerjalnem obdobju se je na družinskih kmetijah povečal tudi celoten posek lesa - za deset odstotkov. Skupno so družinske kmetije v lanskem letu posekale 1,5 milijona m3 lesa; tretjina ga je šla za domačo porabo, dve tretjini v prodajo.
Statistični urad, po katerem povzemamo v članku navedene podatke, med drugim navaja zanimive informacije o izobrazbeni strukturi upravite-Ijev (gospodarjev) družinskih kmetij. Število gospodarjev na družinskih kmetijah z višje- ali visokošolsko izobrazbo se je od leta 2013 povečalo za 18 odstotkov, upravljali so 12 odstotkov vseh družinskih kmetij. Za 13 odstotkov se je povečalo število gospodarjev s srednješolsko izobrazbo, upravljali so 23 odstotkov vseh družinskih kmetij. 38 odstotkov družinskih kmetij upravljajo gospodarji z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, 25 odstotkov kmetij pa gospodarji s končano osnovnošolsko izobrazbo. Delež kmetij, ki jih upravljajo gospodarji brez končane izobrazbe, z osnovnošolsko ali izobrazbo nižjega ter poklicnega programa, se iz leta v leto zmanjšuje.
Mojca Zemljarič
-oto: MZ
Promocijsko sporočilo
Izognite se predvidenim poletnim zastojem na koncu podravske avtoceste
Zaradi zapore ptujskega mostu čez Dravo in poostrenega mejnega nadzora, ki je posledica evropske uredbe, so letos pričakovani zastoji na podravski avtocesti A4 v smeri proti Hrvaški. To še zlasti velja za odsek med Draženci in Gruškovjem, kjer poteka izgradnja 13-kilome-trskega avtocestnega odseka.
Vsakoletne izkušnje kažejo, da je med junijem in septembrom na odseku med Mariborom in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje izredno povečan promet, z vrhuncem v juliju in avgustu. Že nekaj let so prometno izredno obremenjene zlasti sobote v juliju in avgustu, ko se ponavljajo večkilometrski zastoji. Ob zastojih je mogoče pričakovati tudi nesreče, ki lahko povzročijo nekajurne zaustavitve prometa.
V Darsu bomo v zvezi s tem tudi letos skupaj z deležniki (Direkcija za infrastrukturo, Policija, okoliške občine) realizirali ukrepe za večanje pretočnosti. Poleg obveščanja uporabnikov s signalizacijo ter z objavami v medijih in na družbenih omrežjih bomo tudi tokrat namenili pozornost mednarodnemu upravljanju prometa.
Nekateri ukrepi, ki se izvajajo v letošnji turistični sezoni:
•	S predstavniki avstrijskega upravljavca avtocest Asfinag smo se dogovorili, da elektronski portali na območju Gradca (v smeri proti Sloveniji) prikazujejo prometne vsebine, ki opozarjajo na zastoje na odseku med Slivnico in Draženci.
•	Za potrebe informiranja mednarodne javnosti smo izdelali in natisnili več tisoč informativnih letakov, na katerih so označene alternativne poti v smeri hrvaškega primorja v primeru zastojev na avtocesti A4 med Slivnico in Draženci oziroma na avtocesti A1. Med drugim bomo letake razdeljevali na prodajnih mestih vinjet iz smeri Gradca proti Šentilju ter na Šentilju, iste informacije pa bomo objavljali tudi na spletu.
•Prometno-informacijski center bo o pričakovanih zastojih obvestil AMZS in druge organizacije, kot so nemški ADAC, hrvaški HAC in tuja veleposlaništva.
Zgoraj so našteti le trije od množice ukrepov za omilitev zastojev na trasi Šentilj-Gruškov-je. Posamezne na državnih cestah izvaja tudi Direkcija RS za infrastrukturo, aktivno sodeluje tudi Policija.
Uporabnike prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo in se pred potjo pozanimajo o stanju na cestah. Po potrebi naj izberejo alternativno pot, po kateri bodo svoj cilj dosegli najhitreje.
DARS
Izognite se zastojem Maribor - Zagreb
Spoštovani vozniki,
v primeru zastojev na relaciji Maribor (SLO) - Zagreb (HR) upoštevajte začasno prometno signalizacijo (za cestninsko postajo Pesnica). Alternativna pot: Šentilj - Pesnica -Lendava - Pince - Letenye (H) - Zagreb (HR), po kateri boste svoj cilj dosegli najhitreje. Navedena alternativna pot je na letaku označena z zeleno barvo.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
CD
vinjeta
Možni datumi zastojev:
0d petka, 30.6.2017,od 22.ure do sobote, t.7,2017, do 20, ure
Od petka, 7.7.2017. od 22,1
1.8,7.2017, do 20. ure
Od petka, ld.7.2017, od 22 ur« do sobote, 15.7.2017, do 20. ure
Od petka, 21.7.2017, od 22. ure do sobote, 22.7.2017, do 20. ure
Od petka, 28.7.2017, od 22. ure do sobote, 29.7.2017, do 20. ure
Od petke, 4.8.2017. od 11. ure do sobote, 5.8.2017, do 20. ure
Od petka, 11.8.2017, od 22. ure do sobote, 12.B.2017, dO 20. ure
Od petka. 18.8.2017,0022. ure do sobote, 19.8.2017, do 20. ure
Od petka, 25.3.2017, od 22. uredo sobote, 26.8.2017, do 20. ure
J^® Ljubljana
118 km
183 km
Možna alternativna pot
224 km
Voznikom priporočamo, da predhodno preverijo stanje na prehodih ter uporabijo manj obremenjene. Zadnji podatki o čakalnih dobah na mejnih prehodih so dosegljivi tudi na spletnem portalu Prometno-informacijskega centra.
Uporabnikom svetujemo, da pred začetkom potovanja preverijo stanje in razmere na cestah, brezhibnost vozila, količino goriva v rezervoarju, pri sebi naj imajo zadostno količino pijače (voda).
Priporočeni viri prometnih informacij:
-	spletna stran promet.si, kjer so razvidne tudi čakalne dobe na večjih mejnih prehodih s Hrvaško,
-	operater na 1970 (številka ni brezplačna) ali brezplačnem odzivniku 080 22 44 Prometno-informacijskega centra za državne ceste,
-	mobilna aplikacija DarsPromet+,
-	družbena omrežja (@DARS_si in www.face-book.com/Vozimo.pametno),
-	prometne informacije radijskih postaj.
Gradnja skupno 13 kilometrov dolgega odseka avtoceste med Draženci in Gruškovjem poteka skladno s pogodbeno časovnico. Odsek bomo v celoti predali prometu predvidoma proti koncu leta 2018. Septembra 2016 je promet stekel po prvih treh kilometrih novozgrajene polovice avtoceste (od razcepa Draženci v smeri Gruškovja), sredi decembra 2016 pa je bil prometu predan še preostali del do Podlehnika. To pomeni, da promet sedaj poteka po polovici novozgrajene avtoceste dvosmerno, torej po enem pasu v vsako smer v razdalji nekaj več kot sedem kilometrov, ob omejeni hitrosti vožnje (gradbiščni promet) 50 km/h. Promet bo tako urejen tudi v letošnji turistični sezoni.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
EVROPSKA UNIJA
KOHEZIJSKI SKLAD
NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST
10 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Ptuj • Dvajset let gledališkega dogajanja v Stari steklarski
Božičeve Mravlje na ptujskem odru
Stara steklarska je prišla v zavest novodobnih Ptujčanov pred dvema desetletjema. Takrat seje namreč v njej začelo drugačno dogajanje, kot je nakazovalo vsakdanje ime tega prostora - namreč gledališko. Tam je našlo svoje mesto pod soncem gledališče tistih, ki so se s to dejavnostjo želeli ukvarjati ljubiteljsko. Pa pri tem ne ubrati poti »preverjenih« Vdov Rošlink, Miklovih Zal in lokalno obarvanih narečnih komedij, ki ti mogoče privabijo nasmešek (»... da sn se trikrat poscola od smeha...«) - pa v dveh minutah po končani predstavi pozabiš, da si sploh kaj gledal...
Stara steklarska je bila sicer že davno nekoč znana tistim, ki so potrebovali steklarske storitve, pa je potem kot delavnica utonila v pozabo, dokler je ni odkrila Branka Be-zeljak in v njej pričela enako krhko dejavnost, ki pa je vendar ostala trajna - gledališko umetnost. Vse se je začelo, se razvijalo in se še zmeraj dogaja z Branko. Brankina steklarska. Brankini gledališčniki. Pa čeprav se je vmes kot režijsko in mentorsko pojavilo tudi katero drugo ime: Nevenka Gerl, Martina Ipša, Boris Miočino-vič, Tatjana Doma ... A potem: Branka Bezeljak, Branka Beze-Ijak, Branka Bezeljak ...Med 28 produkcijami, ki so se zvrstile v dveh desetletjih, jih je 24 reži-rala Branka Bezeljak.
Majhen, a pomemben dogodek za ptujsko in slovensko gledališko zgodovino
Ob 20. obletnici prve premiere v Stari steklarski delavnici in na dan obletnice smrti dramatika Petra Božiča (30.12.1932, Bled - 10. 7. 2009, Ljubljana) bodo v Stari steklarski krstno uprizorili njegovo igro Mravlje so še na zvezdah. »Besedilo je bilo v literarni in gledališki zgodovini spregledano; danes pa lahko odkrivamo njegovo pomembno umetniško vrednost in aktualnost, čeprav je nastalo 1975. leta,« pravi Branka Bezeljak. Ob premieri so pripravili tudi priložnostno razstavo o 20-letnem delovanju Stare ste-
Foto: Črtomir Goznik
Krstna izvedba P. Božiča znova v Ptuju!
Letošnja predstavitev drame Petra Božiča Mravlje so še na zvezdah je znova krstna izvedba. Premiera bo v nedeljo, 9. julija, ob 20. uri, ponovitve pa v torek, 11. julija, in sredo, 12. julija, obakrat ob 20. uri. (Večji sklop ponovitev bo v septembru in oktobru 2017.)
Branka Bezeljak - alfa in ... ne bomo zapisali 'omega kot zadnja črka grške abecede, ker niti BB niti Stara steklarska še zdaleč niso pri ome-gi ... torej: Branka Bezeljak - 'alfa in mi' ptujskega drugačnega gledališča ... ('mi' - grško y - je sredinska črka grškega alfabeta)
klarske delavnice ter o uprizarjanju Božičevih dram na Ptuju. Božiča so namreč v Ptuju uprizorili tri krat: v sezoni 1976/77 v Klubu mladih drami Zasilni izhod in Križišče (spomnimo se
Foto: Črtomir Goznik
Spominjamo se: gledališka predstava Pepelka - Pepelka - Pepelka iz sezone 2013/14 ...
na takratno igralsko zasedbo, ki jo je zbrala BB: Igor Samo-bor, Zvezdana Mlakar, Srečko Feguš, Vera Kranjc, Dragica Rokavec, Danilo Horvat, Tonček Žumbar), v sezoni 1986/87 v Stari steklarski Človek v šipi -krstna izvedba! (nekaj igralskih imen: Samo Strelec, Gorazd Jakomini, Vojko Belšak, Fleur Tkalčec, Jasmina Preac ...) in v sezoni 1998/99 prav tako v Stari steklarski Vojaka Jošta ni - druga uprizoritev v Sloveniji^) (se spomnite igralcev: Urška Vučak, Ervin Štopfer, Andrej Cizerl, Valerija Skrt, Nataša Vrabl, Aleksander Toplak, Milan Čemel, Dušan Bezjak, Boris Miočinovič, Mija Langer-holc, Mišo Damiš, Oto Mesaric, Simon Puhar?).
Opomba: Upam, da se več ne čudite, da ta sestavek bolj kot Stari steklarski posvečamo Branki Bezeljak. Kateri režiser pa je uspel za igro navdušiti toliko (danes v gledališču ZELO znanih) imen?!
jš
Prlekija • Poklicna matura na ljutomerski gimnaziji
Stoodstotni uspeh
Na spomladanskem roku poklicne mature je 16. generacija maturantk in maturantov programa predšolske vzgoje na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer dosegla izvrsten rezultat.
K maturi je prišlo 39 kandidatk in 8 kandidatov in bili so stoodstotno uspešni. Trije maturanti so dosegli prag 22 od možnih 23 točk, dve pa sta dosegli vse možne točke (23). Vsi so postali zlati maturanti in bodo 10. julija 2017 na svečani
podelitvi zaključnih spričeval ljutomerskih gimnazijcev prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. Zlati maturantki sta Urša Holer iz Črešnjevcev (občina Gornja Radgona) in Nika Klobasa iz Boračeve (občina Radenci), zlati maturant pa je Primož Slekovec iz Selišč (občina Sveti Jurij ob Ščavni-ci). Tudi sedemnajst odraslih kandidatov poklicnega tečaja predšolske vzgoje je doseglo stoodstoten maturitetni uspeh .
NŠ
Tednikova knjigarnica
Pravljične pocitnice
Tokratna Knjigarnica je namenjena vsem tistim, ki jim morebiti primanjkuje idej za preživljanje prostega časa med počitnicami.
Dragi počitnikarji, če so vam starši naložili domača opravila in pri tem niso pretiravali ter vam ostaja veliko prostega časa, ki ga ne želite preždeti pred različnimi malimi ali velikimi zasloni, še bolj pa si želite nekaj dobre družbe in zanimivih dejavnosti, potem vas vabimo najprej v knjižnico (več na www.knjiznica-ptuj.si).
V	Mladinskem oddelku vas čakajo premnoga zanimiva branja in raziskovanja, na ogled je razstava Naj živijo počitnice. Ob njej je mogoče reševati literarno uganko, ki bo ob koncu počitnic, z nekaj sreče, seveda, prinesla tri knjižne nagrade.
Razstavljenih je dvaindvajset knjig v treh sklopih oziroma treh vitrinah. Prva je namenjena vabilu na počitniške pravljične urice, ki se pričenjajo v torek, 11. julija, ob 10. uri v pravljični sobi Branke Jurca (1. nadstropje Mladinskega oddelka, torki in četrtki do 10. avgusta). Urice so namenjene otrokom od petega leta dalje in zajemajo poslušanje pravljic, reševanje ugank, igranje družabnih iger, ustvarjanje iz papirja, sproščanje in vaje za dobro držo .. .Knjige z razstave, ki vabijo na počitniške urice in jih ponazarjajo, so: Hišica iz kock, Jure kvak kvak, Muca copatarica, Hi, konjiček, Pravljice za leto in dan, Šaljiv-ke, 1001 pravljica, O pravljici, ki se je izgubila, Marjanka vseznalka, Mala šola ročnih del.
Druga vitrina je namenjena otroškemu festivalu v okviru 9. glasbenega festivala Arsanain Glasbenim pravljicam, ki bodo potekale v kleti Muzikafeja od 24. do 28. julija ob 17. uri ter bodo predstavljale pihala in trobila, balet, godala, harmoniko in klavir, kitaro in tolkala (več na www.festivalarsana.com). Tedaj bodo otroci poslušali izbrane pravljice, učenci glasbene šole Karola Pahorja bodo igrali na izbrane instrumente . H glasbi in pravljicam vabijo tele razstavljene knjige: Hiša glasbe, Trara, pesem pelja, Pripovedke o glasbi, Balalajci, Glasba, Počitnice na Karibih, Strune od Zemlje do Lune.
V	tretji vitrini pa so razstavljene publikacije, ki vas seznanjajo s skrivnostmi digitalne fotografije, in tiste knjige, ki imajo na naslovno strani ilustracijo z bralci in knjigami. Namreč: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj razpisuje čez to poletje fotografski natečaj z naslovom Ujemite trenutek s knjigo(od 15. junija do 15. septembra; več na www.knjiznica-ptuj.si) in morda vam bodo ob tem prišli prav naslednji knjižni naslovi: Pogled na drugo stran, Fotografija, National Geographic fotografira, Kukuc, Digitalna fotografija, Hočem brati!, Pika v knjižnici, Pravljični vrtovi .
Tako pa se začenja ena izmed zgodbic (Bojana Dimi-trovski: Vilko in Lina in njuna družina. Prevedla Tatjana Cestnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. Zbirka Čebelica; 444) z razstave Naj živijo počitnice, ob kateri so razstavljeni izdelki udeležencev lanskih počitniških knjižničnih dni (lepljenke, ladjice iz orehih lupinic, ladjice iz papirja, bralna kazala ...):
Bilje topel poletni dan. Vilko seje na okenski polici lenobno nastavljal soncu in lovil v smrček vonjave, ki jih je prinašal vetrc: dišalo je po travniških rožicah, malinah, toplem mleku, miših iz soseščine ... in od nekod po kokošji juhi.
»Ej,« je pomislil, »kako lepo je biti sam in svoboden ...«
Veliko svobode te poletne dni vam želi
Liljana Klemenčič
Julija in avgusta je ob ponedeljkih Knjižnica Ivana Potrča Ptuj odprta od 12. do 19. ure, ostale delovne dni od 8. do 15. ure, ob sobotah pa ostajajo vrata knjižnice zaprta.
Rokomet
Ormož uvodoma doma z Ribnico
Stran 12
Atletika
Štirje naslovi za ptujsko atletiko
Stran 12
EVROPSKO PRVI ŠPORTNEM flLEZ,
Športno plezanje
Mina med slpvenskimi aduti tudi v Švici
Stran 13
Kolesarstvo
Hozjan blestel v dresu reprezentance
Strani 13
Nogomet
Članska ekipa NŠ Zavrč piše novo zgodbo
Strani 14
Strelstvo
Venta suvereno do dveh novih zmag
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Maribor
Maribor pripravljen
Nogometaši Maribora so v sklepni fazi priprav pred začetkom kvalifikacij za Ligo prvakov in novo sezono 1. slovenske lige. Za sabo imajo sedem pripravljalnih tekem, pred zadnjo pripravljalno tekmo s Krasnodarjem pa je bil trener Darko Milanič s prikazanim zadovoljen.
„Gremo v nov cikel, s popolno usmeritvijo k prvim tekmecem, predvsem Zrinj-skemu iz Mostarja. Ogledali smo si dve njihovi preizkušnji, spremljali jih bomo tudi na generalki v sredo in temeljito preučili. Najpomembnejše je, da so med našim delom fantje pokazali veliko dobre-
ga," je dejal strateg vijoličastih. V zadnjem obdobju ga je skrbelo predvsem zdravstveno stanje Valona Ahmedija in Jasmina Mešanovica, ki sta tekmo z Interjem iz Za-prešiča predčasno končala zaradi grobih prekrškov hrvaških igralcev. Po natančnih pregledih je jasno, da igralca težjih poškodb nista utrpela, zato bosta za prve preizkušnje zagotovo nared.
Sprememb v ekipi ni bilo veliko, še najodmevnejši je prihod Jasmina Mešanovica iz Zrinjskega. Zato pa je eden tistih, ki so pozitivno presenetili v dosedanjem delu priprav, Valon Ahmedi. Po
Seznam pripravljalnih tekem Maribora:
16. 6. - Osijek 1:2 (Ahmedi)
20. 6. - Shkendija 1:1 (Bohar)
22. 6 - Ural 2:0 (Mešanovic, Bajde)
24. 6. - Vardar 1:0 (Mešanovic)
28. 6. - Dinamo Bukarešta 2:0 (Zahovic, Šuler)
1. 7. - Inter Zaprešic 1:2 (Tavares)
6. 7. - Krasnodar
Foto: Črtomir Goznik
Valon Ahmedi (Maribor)
lanskem kaljenju v drugi ekipi letos nedvomno postaja pomemben člen zasedbe iz Ljudskega vrta. „Letošnje priprave so zame zelo uspešne, vesel sem, da imam zaupanje trenerja in soigralcev. Doslej mi gre dobro, tudi počutim se dobro. Upam, da bom ostal zdrav in nadaljeval na takšen način. Rad bi prispeval delež k igram ekipe in upam, da bom obdržal formo na tem nivoju. Ustreza mi vloga ofenzivnega vezista, ampak to ni v ospredju. Na vsakem
igralnem mestu, ki mi ga trener nameni, se bom potrudil po najboljših močeh. Prav tako kot bom vesel vsake minute, ki jo bom preživel na igrišču." je dejal 22-letni Makedonec, ki ima tudi albanski potni list.
Maribor se bo v 2. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov pomeril z Zrinjskim; prva tekma bo v Mostarju v sredo, 12. 7., ob 19.00, povratna pa teden dni kasneje - 19. 7. - v Ljudskem vrtu ob 20.15.
JM
Nogomet • NK Drava, prijateljska tekma
Dakinda že močno vidna, solidna predstava Drave
DRAVA PTUJ - ZTE 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Ekker (5.), 1:1 Šporn (52.), 1:2 Fujsz (57.), 1:3 Fujsz (90.).
DRAVA PTUJ: Milič, Flis, Ga-jic, Lonzarič, Golob, Školnik, Šporn, Vajda, Kolar, Kukovec, Panikvar. Igrala sta še Domjan in Mesarič. Trener: Simon Se-šlar.
Po tednu dni priprav se je nogometna vrsta Drave pod vodstvom trenerja Sešlarja spopadla z ekipo ZTE. Šlo je za dober uvodni test, za te-
kalni preizkus in prvo zrcalo igralske povezanosti. Igralci so pokazali precej vneme in borbenosti, igrali so disciplinirano, povezano in dovolj agresivno. Na drugi strani so Madžari nastopili s kombinirano postavo.
Gostje so povedli že v uvodnih minutah. Drava je nato zaigrala bolj kombinatorno in prišla do dobrih situacij, a iz njih ni sprožila resnejšega strela. Na drugi strani so igralci ZTE iz hitrih protinapadov zadeli vratnico, medtem ko je po kotu za ptujske nogometaše bil najbližje ize-
načenju neumorni Šporn, ki je z glavo streljal čez vrata. V prvem polčasu je na sredini zelo ^pomagal izkušeni Dejan Skolnik, ki je priprave začel na Ptuju, med poletjem pa se bo videlo, ali bo kariero res nadaljeval v modrem dresu.
Domačini so se v nadaljevanju hitro veselili izenačenja, saj je po predložku in odbiti žogi iz bližine zadel Šporn. V nadaljevanju tekme je Drava pričakovano padla v igri in to so Madžari znali izkoristiti z dvema zadetkoma Fujsza.
Na uvodni prijateljski tek-
mi so večinoma igrali mladi nogometaši, ki se jim bodo v prihodnjih dneh na pripravah priključili še nekateri nosilci igre ptujske ekipe. Prav tako bo kmalu tudi predstavitev novega investitorja v ptujski nogometni klub, nigerijskega podjetja Dakinda. To je že dobilo velik del oglasnega prostora na ptujskem Mestnem stadionu.
David Breznik
Fotozapis
Nogomet • NK Aluminij: Generalka z Interjem iz Zaprešica
Nogometaši Aluminija so v dosedanjem delu priprav odigrali tri prijateljska srečanja, na katerih so enkrat remizirali, dvakrat pa bili poraženi. Tekmeci so bili zares močni: ruski prvoligaš Amkar Perm (0:2), romunski prvak Viitorul (2:2) in še drugi romunski prvoligaš Cluj (0:1).
Do začetka sezone 2017/18 je le še dober teden (Aluminij in Maribor se bosta v 1. krogu pomerila v soboto, 15. 7., ob 20.20 v Ljudskem vrtu), zato bodo prvoligaši ob koncu tedna odigrali t. i. generalke. Za zadnjo preverjanje forme in uigrava-nje so si Kidričani izbrali Inter Zaprešic, ki je v pretekli sezoni v 1. hrvaški ligi zasedel 8. mesto. Tekma bo v soboto zvečer v bližini Zagreba.
JM

Kidričevo - magnet za pripravljalne tekme
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so v sredo odigrali prvo prijateljsko srečanje v pripravah na sezono 2017/18 v 2. SNL - njihov tekmec je bila madžarska ekipa ZTE.
V	športnem parku Kidričevo je tudi med poletjem zelo živahno. Poleg priprav domačega moštva se v tem času tukaj mudi vsaj še nekaj ekip, ki so si Slovenijo izbrale za svojo pripravljalno bazo. Tujce navdušujejo predvsem mir in odlične vadbene površine.
V	letošnjem poletju sta zaenkrat priprave tukaj opravila romunski prvak FC Viitorul in ukrajinska Zorya iz Luganska, ki na Ptuj in v Kidričevo prihaja že več let zapored. V Kidričevem v kratkem pričakujejo še B-ekipo angleškega Evertona.
Ob tem je tudi v drugih bližnjih (Maribor) in nekoliko oddaljene)šili krajih (Ro-gla, Banovci...) na pripravah veliko ekip, zato hitro pride do sklenitve dogovora o prijateljskih tekmah. V Kidri-
čevem so tako letos že igrali Cluj, Viitorul, Zorya, Hajduk Split, Dinamo Vranje ... Do
začetka sezone se jih bo zagotovo zvrstilo še nekaj.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s prijateljske tekme med splitskim Hajdukom in ukrajinsko Zoryo
12
Šport, rekreacija
petek • 7. julija 2017
Rokomet • NLB liga
Nova sezona se prične 9. septembra, Ormož uvodoma doma z Ribnico
Minula sezona se je končala z absolutnim zmagoslavjem rokometašev Celja Pivovarne Laško, ki so državnemu naslovu dodali še pokalno lovoriko. Sezona 2017/18 se bo pričela 9. septembra. V prvem delu bo nastopalo deset ekip, ekipi Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje pa se jim bosta - zavoljo nastopa v regionalni ligi Seha - pridružili v končnici.
Celjska in velenjska ekipa bosta v novi sezoni zastopala slovenske barve tudi v evropski ligi prvakov, zavoljo strnjenega tekmovalnega programa pa se bosta v prvem delu sezone z domačimi tekmeci pomerila zgolj v pokalnem tekmovanju.
Po minuli sezoni so prvoli-gaško druščino zapustili Slo-
Pari 1. kroga NLB lige (9. september):
Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica
Trimo Trebnje - Koper 2013
Slovan - Herz Šmartno Dobova - Urbanscape Loka
Krka - Maribor Branik
venj Gradec 2011, Drava Ptuj, Dol TKI Hrastnik in Istrabenz Plini Izola, nova člana sta Slovan in Herz Šmartno, v elitni ligi - njen glavni pokrovitelj je še naprej NLB - pa bodo po dvokrožnem tekmovalnem sistemu nastopali tudi Riko Ribnica, Urbanscape Loka, Koper 2013, Krka,
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža bodo tudi v sezoni 2017/18 tekmovali v 1. A-ligi, medtem ko se Ptujčani selijo v 1. B-ligo.
Maribor Branik, Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje in Dobova.
Najboljše štiri ekipe iz rednega dela se bodo uvrstile v končnico za prvaka, preostalih šest pa v skupino za obstanek. V obeh skupinah bo
na sporedu dodatnih deset krogov, vse ekipe pa bodo v končnico prenesle točke, ki so jih osvojile v rednem delu državnega prvenstva. Najboljša slovenska kluba bosta - tako kot v minuli sezoni -končnico začela z enakim šte-
vilom točk kot prvouvrščena zasedba v rednem delu, iz pr-voligaške druščine pa bosta izpadli dve najslabši ekipi iz skupine za obstanek.
NLB liga se bo pričela 9. septembra, 1. B-liga pa teden dni kasneje. Nova sezona se
bo uradno začela 2. septembra, ko bo v Slovenj Gradcu na sporedu tradicionalna tekma za slovenski superpokal med Celjem Pivovarno Laško in mariborskim Branikom.
sta
Atletika • AK Ptuj
Štirje naslovi za ptujsko atletiko
Kvalitetna širina članov Atletskega kluba Ptuj je prišla do izraza minuli konec tedna na prvenstvu Slovenije za mlajše člane/članice in mlajše mladince/mladinke v Slovenj Gradcu. Na dvodnevnem tekmovanju so mladi ptujski tekmovalci osvojili štiri naslove državnih prvakov, še nekaj drugih medalj in pri tem postavili precej solidnih rezultatov.
Prvi dan si je naslov v zelo zahtevni disciplini 110 metrov z ovirami pritekel Aljaž Brlek, ki je prišel v cilj s časom 15.93 sekunde. Na ovirah na 100 metrov je slavila tudi Maja Bedrač - za novo zlato medaljo je dosegla izid 14.39 sekunde. Tretji zmagovalci so bili člani štafete štiri krat 100 metrov, v kateri so
tekli Žan Viher, Aljaž Br-lek, Jan Bezjak in Grega Pavlovič, ki so s štafetno palico zaokrožil celoten atletski krog v času 42.35 sekunde. V suvanju krogle, težke 7,26 kilograma, je Kristjan Čeh pristal na 2. mestu, orodje je sunil 14,62 metra daleč, prav tako pa je bil drugi tudi v metu diska, kjer je dosegel znamko 50,28 metra. Do bronaste medalje v troskoku je z dosežkom 9,64 metra prišla Doroteja Domjan.
Vsi omenjeni nosilci medalj so tekmovali med mlajšimi člani/članicami; nastopili so še Boštjan Nahberger v metu kopja, Žan Viher v skoku v daljino in Mark Drevenšek v teku na 400 metrov.
Med mlajšimi mladinci/
mladinkami je AK Ptuj predstavljala četverica. Med njimi je bil uvodni dan tekmovanja na Koroškem najboljši Blaž Vozlič, dosegel je šesti čas v teku na 1500 metrov (4.36.69). Tik za njim je bil v isti disciplini Tonček Luk-man Žunec, tekmovala pa sta še Aleksander Štum-berger in Filip Zelenjak.
Po zelo uspešnem prvem dnevu tekmovanja drugi za Ptujčane ni bil tako uspešen, a so se vseeno lahko veselili še dveh medalj. Do zlate je prišel Jurček Korpič Lesjak, saj je kladivo vrgel 54,10 metra. Maja Bedrač je bila tokrat druga v skoku v daljino s solidnim rezultatom 615 centimetrov. Med mlajšimi člani so dobro nastopili
tudi sprinterji na 200 metrov Grega Pavlovič, Aljaž Brlek, Žan Viher in Jan Bezjak. Od mlajših mladincev je bil zelo blizu medalji Tonček Lukman Žunec, saj je zasedel nehvaležno 4. mesto v teku na 3000 metrov s časom 9.53 02. Tekmovala sta še Aleksander Štumberger v troskoku ter Sara Serdin-šek v suvanju krogle in metu kopja.
Doseženi rezultati in osvojene medalje znova potrjujejo dejstvo, da ima AK Ptuj sijajno generacijo mladih atletov, ki sodijo v nekaterih disciplinah v vrh slovenske atletike.
Zelo uspešni tudi ptujski veterani
Celje in Čakovec sta bila minula dva konca tedna središče veteranske atletike, saj sta gostila državni prvenstvi z rekordno udeležbo atle-
tov iz Hrvaške, Srbije,Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije.
V	knežjem mestu je bilo v dveh dneh prijavljenih kar okrog 150 tekmovalcev, kar priča, da je veteranska atletika vedno popularnejša in tudi kvalitetnejša. Zelo uspešni so na večini tekmovanj tudi predstavniki Atletskega kluba Ptuj, ki so tokrat na državnih prvenstvih osvojili številne naslove in dosegli tudi tri državne rekorde.
V	kategoriji M35 je bil Boštjan Kozel na obeh tekmovanjih skupno šestkrat prvi in enkrat drugi, Aleš Velikonja v kategoriji M50 petkrat drugi in enkrat četrti, Miki Prstec v kategoriji M60 osemkrat prvi in enkrat drugi, Dušan Koren v kategoriji M60 enkrat prvi in šestkrat drugi, Ivo Klarič v kategoriji M75 enkrat prvi, enkrat drugi in štirikrat četrti in Marko Sluga v kategoriji M80 osem-
krat prvi. Tekmovali so v vseh metalnih disciplinah, nekaj posameznikov še v skokih v višino in daljino ter v sprintu na 100 metrov.
Ptujčani so dosegli nekaj izrednih rezultatov - državni rekordov. Miki Prstec je giro vrgel 16,26 metra, kar znaša s starostnim faktorjem 18,52 metra, Dušan Koren je vrgel kopje 40,34 (s faktorjem 62,27 metra), Marko Sluga pa je v skoku v višino preskočil letvico na 120 centimetrih, kar s faktorjem pomeni 221 centimetrov! To je bil eden najboljših rezultatov obeh tekmovanj. Ptujski atleti veterani so bili eden najuspešnejših klubov prvenstev.
Po teh nastopih čaka Miki-ja Prstca, Marka Slugo in Iva Klariča ob koncu julija in v začetku avgusta še en izziv, saj bodo tekmovali na evropskem prvenstvu v Aarhu-su na Danskem.
David Breznik
petek m 7. julija 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis • Poletno EEP
Športno plezanje • Pred novo sezono svetovnega pokala
Izgubile s Hrvaško in Belgijo, ugnale Portugalsko
Mina med slovenskimi aduti tudi v Villarsu
Slovenska reprezentanca U-14 s trenerjem Danielom Šantlom
Julij in avgust sta meseca, ko se mladi v starostnih kategorijah do 12, 14 in 16 let merijo na evropskih ekipnih prvenstvih - Summer Cups. Prve so nastope začele deklice do 14. leta starosti, v reprezentanci pa sta bili tudi Nika Strašek (1. na lestvici TZS U-14) in Taja Lončarič (2.), članici TK Terme Ptuj. Tretja članica ekipe je bila Ljubljančanka Pia Marija Rebec (4.), dekleta je spremljal trener Daniel Šantl.
Slovenska odprava je tek-
movala v eni izmed štirih kvalifikacijskih skupin, v češkem Rakovniku. Slovenke so za začetek izgubile z vrstnicami iz Hrvaške (0:3), sledil je še poraz z Belgijka-mi (1:2) in boj za končno 7. mesto. V tem srečanju so bile uspešne, ugnale so Portugalke (3:0).
Iz te skupine sta se na finale uvrstili ekipi Slovaške in Češke, iz preostalih skupina pa Francija, Velika Britanija, Belorusija, Rusija, Ukrajina in Bolgarija.
JM
Po evropskem prvenstvu v Campitellu v dolini Fassa pod Dolomiti, kjer se je Ptuj-čanka Mina Markovič okronala s srebrno medaljo, se je karavana športnih plezalcev in plezalk odpravila v Švico, kjer bo v Villarsu na sporedu uvodna tekma letošnjega svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Na startu so tudi vsi slovenski aduti: Janja Garnbret, Mina Markovič in Domen Škofic.
V	Villarsu bosta nastopila oba branilca naslova zmagovalcev skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnosti Janja Garnbret in Domen Škofic, ki želita popraviti vtis z evropskega prvenstva, na katerem sta končala pod stopničkami. Z dodatnim ela-nom bo v svetovni pokal krenila nova evropska podprva-kinja Mina Markovič.
V	našem taboru je bila najbolj zadovoljna in vesela po evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju prav 29-letna predstavnica stare plezalske šole Markovičeva, ki sicer ni ubranila evropske krone, zato pa je odlično formo potrdila z osvojenim srebrom in bo v Švici skušala nadaljevati v podobnem slogu.
Medtem ko je Markovi-čeva, ki je že razmišljala o koncu kariere, po osvoje-
Foto: Manca Cujež
Po EP so pred slovensko reprezentanco novi izzivi v svetovnem pokalu. Na fotografiji so Luka Fonda, Mina Markovič, Gorazd Hren, Janja Garnbret in Domen Škofic.
nem odličju srebrnega leska točila solze sreče, je bil med najbolj razočaranimi finalisti Škofic, ki je pod vplivom čustev takoj po finalu celo omenjal konec kariere zaradi novih pravil. Radovljičana je nova časovna šestminutna omejitev stala vsaj stopničk, če ne zlate kolajne, saj je dosegel višino zmagovalca, a že po prekoračenem dovoljenem času. Priznali so mu peto mesto.
Osem tekem v sezoni 2017
Tekmovanje v Švici se bo začelo v petek, 7. julija, s kvalifikacijami, v soboto pa bosta na sporedu polfinale in finale. Do konca sezone bo nato sledilo še sedem tekem: Chamonix (12. in 13. 7.), Bri-ancon (28. in 29. 7.), Arco (25. in 26. 8.), Edinburgh (23. in 24. 9.), Wujiang (7. in
8. 10.), Xiamen (14. in 15. 10.) ter finalno dejanje v Kranju (11. in 12. 11.).
Vmes bo še zaključek sezone v balvanih z evropskim prvenstvom, ki bo štelo tudi za točkovanje svetovnega pokala, v Munchnu 18. in 19. avgusta. Janja Garnbret, Mina Markovič in Domen Škofic pa se bodo od 21. do 23. julija v poljskem Vroclavu udeležili tudi svetovnih iger.
JM, sta
Teniški novički
Kolesarstvo
Vidovič slavil v Šentjurju
V	Šentjurju je v organizaciji domačega teniškega kluba potekalo odprto prvenstvo za fante do 16. leta. Tekmovali so v konkurenci posameznikov in dvojic. Prvi nosilec je bil Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj, 4. na lestvici TZS U-16), drugi pa Tilen Potočnik (Jaki, 5.).
Blaž je upravičil svoj status in je brez velikih težav s štirimi zmagami prišel do finala. Tam ga je čakal 5. nosilec Mark Andrejič Go-ljar (Domžale), ki je pred tem izločil Potočnika. Vidovič v finalu ni dopustil presenečenja, slavil je v dveh nizih (6:3, 6:4).
Med dvojicami je nastopilo 12 parov, v finalu pa sta se srečala prvopostavljena para. Maj Tomac (MAX LJ) in Tilen Potočnik (Jaki) sta tesno ugnala Blaža Vidovi-ča in Žigo Kovačiča (Šentjur) - rezultat je bil 7:6 (3), 6:2.
Alja in Nejc na stopničkah
Konec tedna je v Teniški akademiji Breskvar v Ljubljani potekal odprti turnir v najmlajših starostnih kategorijah.
V	konkurenci U-ll je bila zelo uspešna članica TK Terme Ptuj Alja Plohl, saj je osvojila turnir. V finalu je bila boljša od 1. nosilke Katarine S. Mervar iz Šentjerneja, rezultat je bil 6:2.
Med dečki U-10 je ptujski
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj)
Marko Hozjan v reprezentančnem dresu blestel v Italiji
Foto: Crtomir Goznik
Alja Plohl (TK Terme Ptuj, prva z leve) - zmagovalka turnirja U-11 v TA Breskvar
klub zastopal Nejc Klasič. Prebil se je do polfinala, kjer ga je ugnal kasnejši
zmagovalec Maksim Despo-tovič iz TK Centre Court.
JM
Reprezentant kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v kategoriji starejših mladincev Marko Hozjan je pretekli konec tedna nastopal v sklopu reprezentančnega programa, kar govori o tem, da njegove dobre vožnje v zadnjem obdobju niso ostale neopažene.
30. junija so slovenski re-prezentanti nastopili pri naših zahodnih sosedih na nočnem kriteriju na 6. me-morialu Benedetto Cescon. Marko Hozjan si je tam v zelo močni konkurenci pri-vozil 1. mesto in s tem prestižno zmago!
Že 2. julija je mlade kolesarje čakala dirka svetovnega pokala za Veliko nagrado Montichiari-Ron-cone. Konkurenca je bila izjemna, prisotni so bili najboljši italijanski kolesarji, pa tudi reprezentanci Švice in Francije. Marko je odlično oddelal svoje in na koncu zasedel vrhunsko 18. mesto v zares zastrašujoči konkurenci.
»Zmaga je dolgo visela v zraku, končno je prišla. Marko je pretekli konec tedna res dobro dirkal, veseli me, da mu je uspelo. Vem, kako zelo težko je zmagati v kolesarski deželi, kot je Italija, zato ima zame osebno ta rezultat veliko težo. Želim si samo, da njegovo dobro formo unovčimo še
Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj)
na državnem prvenstvu na pisti, ki bo 6. in 7. julija v Kranju, potem pa si bomo vzeli kratek tekmovalni premor,« je o odličnem re-
prezentančnem rezultatu svojega varovanca povedal klubski trener Marka Hozja-na Matej Marin.
tp
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Nogomet • ŠD NŠ Zavrč
Članska ekipa SD NS Zavrč piše novo zgodbo
Še pred nekaj časa je bilo kar nekaj negotovosti o tem, ali bodo v Zavrču po lanskem kolapsu ustanovili člansko ekipo, sedaj pa o tem ni več nobenega dvoma. V sezoni 2017/18 bo Športno društvo Nogometna šola (ŠD NŠ) Zavrč startalo v 2. razredu MNZ Ptuj s članskim moštvom, potem ko je bilo društvo letos marca sprejeto v članstvo MNZ Ptuj, mesec dni zatem pa še v članstvo NZS.
Završka članska ekipa tako začenja novo poglavje zgodbe, ki je zasnovana na zdravih temeljih in ki bo po besedah vodstva kluba delovala zgolj v okviru svojih zmožnostih. NŠ Zavrč bo tako v naslednji sezoni imel tele selekcije: U-9, U-11, U-13, U-15 ter nekaj kadetov, ki bodo pomagali drugi ekipi v MNZ Ptuj in se bo borila za uvrstitev v 2. SML in 2. SKL. Sicer pa je bilo člansko moštvo ustanovljeno na pobudo mnogih Zavrčanov, nenazadnje pa tudi zaradi igralcev samih, saj imajo med haloški-mi griči kar nekaj igralcev, ki so prerasli mladinski staž, obenem pa se bo v klub vrnilo kar nekaj nogometašev, ki so za rumeno-zelene že nastopali. Igralski mozaik je z izjemo dveh ali največ treh igralcev že sestavljen, cilj moštva pa bo nedvomno naslov prvaka in uvrstitev v 1. razred MNZ Ptuj. Dolgoročne cilje, ki so povezani s konstantnim tekmovanjem v Superligi, bodo Zavrčani skušali doseči s Sandijem
Športni napovednik
Atletika
Atletski klub Ptuj v soboto in nedeljo, 10. in 11. julija, na Mestnem stadionu organizira prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke v atletiki. Tekmovanje se bo v soboto pričelo ob 15. uri, v nedeljo pa ob 16.15.
DB
Zadnji trener članske ekipe v NK Zavrč Miran Emeršič in prvi v članski ekipi NŠ Zavrč Sandi Petrovič
Petrovičem na klopi, sicer vodjo nogometne šole, kar se v tem trenutku zdi najprimernejša rešitev.
Vodstvo NŠ Zavrč se je torej projekta članska ekipa lotilo nadvse zagnano, za kar gre največ zaslug prav
ožjemu vodstvu. Priprave na novo sezono bodo pričeli 24. julija.
Sandi Petrovič, trener članske ekipe Zavrča in vodja NŠ Zavrč: »Po nesrečni odi-sejadi s prejšnjim članskim moštvom smo se v NŠ Zavrč
Ekipo bodo tvorili domačini, nekaj povratnikov
Glede na to, da ima članska ekipa Zavrča moštvo že skoraj sestavljeno, nas je seveda zanimalo, kdo so nogometaši, ki bodo v naslednji sezoni pisali zgodovino nogometa v Zavrču. Šest igralcev je izhodnih mladinskih letnikov, kar pet pa je povratnikov, ki so v Zavrču že igrali. To so Žiga Domjan, Niko Vočanec, Sašo Juričinec, Rok Žganjar in Aleksander Koželj. Tu sta še prav tako sila izkušena povratnika Matej Lenart in Boštjan Frangež, novinec pa je tudi Aleš Gril. Moštvu želijo priključiti še dva nogometaša, obenem pa pričakujejo novega vratarja. Tako bi bil igralski kader zaokrožen.
odločili, da svoje mlajše selekcije pripeljemo vse do vrha, do članske ekipe. Ta bo sestavljena iz izstopnih letnikov mladine in z nekaj izku-šenejšimi povratniki v klub. Cilj bo uvrstitev v 1. razred MNZ Ptuj, za naprej pa bomo še videli, zagotovo pa je realno igranje v Superligi. Da sem sedel na trenersko klop članske ekipe, je bila želja ljudi v vodstvu kluba, ki bi jih za zagnano delo na tem mestu želel pohvaliti. Po tehtnem premisleku sem sprejel izziv, sploh zato, ker je kar precej nogometašev, ki bodo sedaj igrali za člane, že treniralo pri meni v mlajših starostnih kategorijah NŠ. Sodelovali bomo to leto, nato pa bomo spet sedli skupaj in videli kako naprej.«
tp
Planinski kotiček
Triglav (2864 m)
29.-31. 7. 2017
IZHODIŠČE: Pokljuka (1400 m)
SESTOP: Bohinj (650 m)
PRENOČITEV: Dom Planika pod Triglavom (1401 m) in Koča pri triglavskih jezerih (1685 m)
Kot vsa prejšnja leta se bomo ptujski planinci odpravili na vsakoletni pohod na najvišji vrh Slovenije. Pohod bomo tokrat pričeli na Rudnem polju. Postopoma se bomo vzpenjali in občudovali gorske vršace. Vmesna postojanka bo Vodnikov dom na Velem polju. Prvi dan bomo prenočili v Domu Planika pod Triglavom. Po zajtrku se bomo povzpeli na vrh, krstili vse prvopristopnike ter se spustili preko Škrbine do Tržaške koče na Doliču (2151 m). Čakajo nas še Hribarice ter nato spust v Dolino sedmerih jezer in do Koče pri triglavskih jezerih. Tretji dan nadaljujemo proti Komni in po spustu ob slapu Savica do parkirišča, kjer nas pričaka avtobus.
ODHOD: v soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju.
PRIHOD: v ponedeljek v večernih urah.
STROŠEK IZLETA: 60 evrov (v primeru manjšega števila udeležencev se bo potek vzpona spremenil glede na možnost prevoza - osebni avto, kombi ...).
ROK PRIJAVE: torek, 25. julija, v pisarni PD Ptuj do zasedenosti avtobusa. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopnike). Plačilo stroška izleta je možno na TRR ali v pisarni društva.
OPREMA: Potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, samovarovalni komplet, oblačila, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano.
IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki.
INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta na tel. 040 754 499.
Poletna šola nogometa
Na Hajdini je bilo spet zelo živahno
Športna zveza občine Haj-dina in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina sta v prvem tednu poletnih počitnic tradicionalno organizirala športne aktivnosti za otroke, stare od 5 do 15 let. Tako je bila od 26. do 30. junija v športnem parku ŠD Hajdina organizirana že 17. poletna šola nogometa, ki v tej občini pomeni vsakoletni zaključek tekmovalne sezone mladih nogometašev.
„Tudi letos je bilo v šolo vključenih okrog 100 otrok,
ki so se predvsem učili nogometnih veščin in se ogromno zabavali. Najmlajši so se prvič seznanili z organiziranim igranjem nogometa, malce starejši so se zabavali ob 'nogometnem tenisu1, najstarejši pa z igro na velike gole. Tudi dekleta niso manjkala, kar je še en dokaz, da je nogomet privlačen tudi za punce. Trenerji smo vneto iskali nove mlade nogometaše, ki bi se radi v letošnjem avgustu in septembru vpisali v šolo nogometa na Hajdini," je o
Plavanje
uspešnem projektu povedal vodja ONŠ Golgeter Hajdina Sandi Mertelj in se ob tem za podporo pri projektu zahvalil Občini Hajdina, prav tako pa vsem staršem, otrokom, trenerjem, ekonomom, klubom, sponzorjem in drugim: „Hvala za podporo projektu z dušo in seveda s sve-
tlo prihodnostjo."
Tudi letošnja sezona je bila za ONŠ Golgeter Hajdina zelo uspešna. „Ekipa U 15 je v 1. SNL U 15-vzhod na koncu zasedla za naše razmere odlično 10. mesto, kadetska ekipa je bila prvak lige MNZ Ptuj, mladinci so bili na koncu drugi, oboji pa so se po-
merili v kvalifikacijah za 2. SML oz. SKL. Žal smo bili pri tem neuspešni, a nič za to, naš čas še prihaja. Tudi druge mlajše ekipe so pridno nabirale izkušnje, saj rezultati pri mlajših kategorijah zagotovo niso prioritetnega pomena," je zaključil Sandi Mertelj.
UR
V Kamniku dobro plavanje Tine Aubelj
Plavalni klub Terme Ptuj je v soboto poslal na mednarodni plavalni miting Veronika 2017 le nadarjeno mlado plavalko Tino Aubelj. Ta je v Kamniku odlično opravila svoja nastopa, plavala je na 50 in 100 metrov prosto. Na 50 m je zelo izboljšala svoj osebni rekord in s tem potrdila klubsko normo za nastop na državnem prvenstvu.
DB
petek m 7. julija 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo m MK Interliga - pištola, 50 m
Kevin Venta suvereno do dveh novih zmag
V Kidričevem in Rečici pri Laškem sta potekala četrti in peti turnir Interlige v streljanju z malokalibrsko pištolo na 50 m. Najboljši slovenski strelec s pištolo ter aktualni in štirikratni zaporedni prvak Interlige, Ormožan Kevin Venta, ki je slavil na dveh od uvodnih treh turnirjev, je bil znova nepremagljiv.
Popravni izpit v Kidričevem
Slovenski državni rekorder je na strelišču v Kidričevem, kjer le na prvem turnirju v sezoni ni slavil, zelo dobro opravil popravni izpit in zmagal z najvišjim rezultatom v sezoni s 555 krogi (94, 95, 94, 94, 94, 89, 89). Z izenačenim osebnim rekordom v sezoni s 550 krogi je drugo mesto osvojil Sevni-čan Blaž Kunšek. Tretji je bil najboljši avstrijski strelec Rene Wankmuller s 542 krogi. Četrto mesto je s 538 krogi osvojil najboljši Hrvat Željko Posavec, ki mu je kot edinemu od preostalih strelcev uspelo zmagati v letošnji
sezoni na prvem turnirju. Trikratni posamični prvak lige (med letoma 2008 in 2011) in idejni oče tega tekmovanja, miklavški strelec Boštjan Simonič, je tokrat s 532 krogi osvojil peto mesto, a v skupnem seštevku še vedno drži drugo mesto s 108 točkami oz. s 36 točkami zaostanka za najboljšim, Vento. Najboljši juršinski strelec je bil tokrat Ludvik Pšajd, ki je s 527 krogi postavil osebni rekord v sezoni in v skupnem seštevku po izostanku na dveh turnirjih zaseda 12. mesto.
Četrta zmaga v sezoni
Na petem, predzadnjem turnirju v sezoni je Kevin Venta s 543 krogi »pustil« sotekmovalcem priprta vrata za svoj drugi poraz v sezoni, vendar tekmeci ponudbe niso znali izkoristiti. Venta je tako kljub nižjemu rezultatu slavil z lepo prednostjo osmih krogov pred Avstrijcem Renejem Wankmul-lerjem. Odlično streljanje je
z osebnim rekordom pokazal miklavški strelec Miran Mi-holič, ki je s 534 krogi osvojil tretje mesto, v skupnem seštevku pa se je povzpel na sedmo mesto s 76 točkami. Dobro formo je s četrtim mestom znova potrdil Juršinčan Ludvik Pšajd in svoj doslej najvišji rezultat v sezoni izboljšal za pet krogov (532). Miklavška strelca Blaž Kunšek in Boštjan Simonič sta s 531 in 519 krogi osvojila peto in osmo mesto.
Miklavška ekipa z novima zmagama
V ekipni razvrstitvi so trikratni zaporedni zmagovalci v letošnji sezoni iz Miklavža zmagali še četrtič (1585) in petič (1584) in so tako v skupnem seštevku pred naslovom ekipnih prvakov. Juršinčani so osvojili 3. mesto (1508) na četrtem in 4. mesto (1527) na petem turnirju.
Simeon Gonc
Nogomet • NK Ljutomer
Ponoviti minulo sezono
Foto: Strelska zveza Slovenije
Kevin Venta je na četrtem in petem turnirju Interlige v Kidričevem (555) in Rečici pri Laškem (543) dosegel dve novi zmagi.
MK Interliga, rezultati:			3. Željko Posavec, HRV	0	2175	99
ekipno:			4. Blaž Kunšek, JKM	531	2173	94
			5. Rene Wankmüller, AUT 535		2148	91
1. Jože Kerenčič Miklavž	7923	75	7. Miran Miholič, JKM			
2. Štefan Kovač Turnišče	7450	50		534	2083	76
3. Grosuplje	6206	46	8. Simon Simonič, JKM	517	2550	73
4. Region Süd A AUT	7096	44				
5. Juršinci I	4551	26	12. Ludvik Pšajd, JUR	532	1581	58
6. Mix Team	1531	9	13. Horst Krasser, AUT	495	2168	55
7. Dušan Poženel Rečica	1528	8	17. Mirko Moleh, JUR	510	1532	35
Posamezno:			18. Milan Stražišar, PTU	/	1809	34
1. Kevin Venta, KOR 543	2745	144	23. Niko Pšajd, JUR	485	1430	18
2. Boštjan Simonie, JKM 519	2655	108	25. Žan Bogša, JKM	467	975	18
Košarkarski tabor
Prava akcija na košarkarskem taboru
Košarkaški klub Drava tradicionalno v začetku poletnih počitnic pripravi košarkarski tabor, ki ga organizira s pomočjo OŠ Olge Meglič. Tam je bila prejšnji teden prava akcija, v popoldanskih urah pa je 19 udeležencev tabora uživalo tudi v Termah Ptuj.
A osnova je bila košarka; za program, vodenje in izvedbo sta poskrbela trenerja Dušan Lubaj in Žan Bedenik. Oba sta mladim igralcem ponudila veliko vaj za izboljšanje tehnike, prav tako so veliko delali na gibanju, podajanju, vodenju in metu žoge na koš. Večina udeležencev je bila starih od 12 do 14 let, nekaj je bilo tudi mlajših. O taboru je
Dušan Lubaj dejal: »Vsi otroci so pokazali pravi pristop in veliko želje po košarkarskem napredku. Ves teden so pridno delali in s tem napredovali v svojem košarkarskem znanju.«
Ob izvajanju različnih vaj so vsak dan imeli tekmovanje v metu za tri točke in prostih metih, prav tako so med seboj igrali v ekipah »pet na pet«. Igralci so pokazali precej tekmovalnosti, zato so izbrali dnevnega in tedenskega zmagovalca. Vsi udeleženci košarkarskega tabora so na koncu prejeli priznanja in nagrade - igralne majice in košarkarske žoge.
David Breznik
Nogometaši ekipe Avto Rajh Ljutomer že vrsto let tekmujejo v 3. SNL, njihovo nastopanje v minuli sezoni pa je bilo najuspešnejše doslej. Osvojili so 5. mesto, ob suvereni Muri in Nafti so se uvrstili neposredno za ekipama Odrancev in Beltincev, ki sta kandidirali za napredovanje v 2. SNL.
Vodstvo kluba skupaj s trenerjem Boštjanom Zemlji-čem verjame v ponovitev odlične sezone. Za nove tekme so se Ljutomerčani že začeli pripravljati. »Menim, da bo glavni favorit za osvojitev prvaka moštvo Beltincev, v boju za visoko uvrstitev bodo še Odranci, na mestih od 3 do 5 pa naj bi bili tudi mi, a bi utegnili imeti močno konkurenco v ekipah Polane, Tro-mejnika in Hotize,« napoveduje Zemljič. Velja poudariti, da bosta v tekmovalni sezoni 2018/19 znova le dve 3. SNL
- vzhodna in zahodna skupina, za zagotovljen nastop v tej druščini pa bo v prihajajoči sezoni treba osvojiti vsaj peto mesto.
Ljutomerčani bodo večinoma vadili na svojem igrišču, kjer bodo odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem (Videm, Središče ob Dravi, Cven, Polet ...). Klub so zapustili Bertalanič, Jelen in Fijavž, v matično okolje pa se vračajo Primož Mlinarič, Denis Vogri-nec, Tadej Bogdan, Miha Ra-kovec in Tomaž Podgorelec. Ogrodje moštva bodo sestavljali prekaljeni igralci (Mun-da, Kardinar, Lotrič, Brumen, Panič ...), kar ponuja trenerju Zemljiču idealno možnost, da sestavi zelo dobro ekipo. Zato ljubitelji nogometa v Prlekiji upravičeno pričakujejo konstantno nadaljevanje odličnih dosežkov ljutomerske vrste.
NŠ
Poletna šola tenisa
V Hajdošah aktivnih 22 otrok
Športna zveza občine Haj-dina in Tenis klub Skorba sta v prvem tednu počitnic na teniških igriščih Goya centra
v Hajdošah organizirala Poletno šolo tenisa 2017.
V dopoldanskem terminu se je pod vodstvom Roka Ga-
luna iz Teniške šole Galtena s tenisom ukvarjalo 22 otrok. Pri tem so se učili osnovnih teniških vrlin, a tudi zabava-
li. Na zaključku seveda niso manjkale pizze, pa majice kot spomin na dogodek. Sicer pa Tenis klub Skorba vabi vse mlade nadebudneže, da se priključijo njihovim aktivnostim, ki so seveda povezane s šolo tenisa za mlade.
Sandi Mertelj
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!
DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
<v
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si Štajerski TEDNIK
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Ptuj, Varaždin • Plesna zgodba Ane Ekart in Ivana Jarneca
„Biti najboljši na svetu je cilj vsakega plesalca!"
Zgodba plesnega para, Ptujčanke Ane Ekart in Varaždinca Ivana Jarneca, oba sta stara 17 let, člana PK Pingi Maribor, je navdušujoča: osemkratna državna prvaka, tudi letos sta osvojila naslov državnih prvakov v standardnih in latinskoameriških plesih (kategorija starejši mladinci), polfinalista svetovnega prvenstva v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov v Madridu, dvakratna prejemnika bronaste plakete Plesne zveze Slovenije za vrhunske dosežke, finalista oz. polfinalista na več mednarodnih tekmah (Budimpešta, Bratislava, Japonska, Verona, Brno, Riga, Hradec Kralove ...). Kot člana državne reprezentance zastopata Slovenijo na vseh uradnih tekmovanjih, svetovnih in evropskih prvenstvih.
Na svetovni lestvici sta v latinskoameriških plesih med 1168 pari na 23. mestu, v standardnih plesih pa med 908 pari na 26. mestu. Njuna trenerja sta Branko in Alenka Novak. Zadovoljna sta s pogoji, ki jih imata za trening, in trenerji, največjo spodbudo pa imata v svojih družinah, starših, ki jih od vsega začetka nesebično podpirajo.
Oba zaključujeta 3. letnik gimnazije, Ana ptujske, kjer je izjemno zadovoljna, profesorji so prijazni in imajo razumevanje za njene športne obveznosti, tako da jih lahko dobro usklajuje s šolskimi. Pred tem je obiskovala I. Gimnazijo Maribor, kjer takšnih pogojev ni imela, zato se je tudi prepisala na ptujsko gimnazijo. Ivan obiskuje II. gimnazijo v Mariboru, kamor se je preselil leta 2014 iz Varaždina. Zadovoljen je, v šoli ima vso potrebno pomoč, da se lahko uspešno ukvarja s plesom.
Z Ano sta plesni par od leta 2013, stike sta navezala preko facebooka, oba sta v tistem času iskala novega soplesalca. „Ko so se začeli nizati dobri rezultati, sva uvidela, da morava ples vzeti resno in vztrajati. Ples je za naju način življenja. To vsak dan počneva z velikim veseljem, plesa se ne moreva naveličati," pravita. Danes tudi več ni razlike med latinskoameriškimi in standardnimi plesi, ki so bili sicer v začetku nekoliko v ospredju, sedaj so oboji zanju enakovredni, v obeh želita biti najboljša in ugajati. Letos je njun poglavitni cilj uvrstitev v finale svetovnega prvenstva v latinskoameriških in standardnih plesih.
Počitnic zanju tako rekoč ni nikoli. Že 25. junija ju je čakalo državno prvenstvo v kombinaciji obeh plesov, latinskoame-riških in standardnih, kjer sta
prav tako slavila: postala državna prvaka v svoji kategoriji. Potem ju čakata tekmi v Gradcu in Stuttgartu, jeseni Beograd in svetovno prvenstvo v Barceloni. Konec leta bosta nastopila na Maribor open in na svetovnem prvenstvu v Rigi. Zavedata se, da le resno delo, zavzetost in jasni skupni cilji vodijo do uspeha. Vsak trening je tako v prvi vrsti izjemno resno delo, polovičarstva ni. Polurnemu ogrevanju sledi skupinski trening vseh parov, vaje različnih slik in tehnike. Veliko trenirata sama in individualno s trenerji. Zelo pomembne so tudi vaje za moč. Konkurenca je močna, zlasti še iz Rusije, Latvije, Ukrajine in Nemčije. Čeprav so treningi naporni, jima še nikoli niso prišli „čez glavo", Anina mama Albina pravi, da še ni nikoli slišala, da bi kateri od njiju rekel, da danes ne bi treniral, ker se mu ne da. Treningi so zanju tudi neke vrste sprostitev po vseh šolskih obveznostih, ki jih prav tako zelo resno jemljeta. „Včasih pa kljub vsemu pridejo trenutki, ko se moraš znati odklopiti, za nekaj dni spočiti od plesa, če ti ne gre. Jaz sem že takoj jezen, če mi nekaj ne gre," odkrito pove Ivan. Tudi prosti čas si je treba najti, poudari, ker sicer si kot robot. Ne gre, da bi stalno delal isto. „Hvala bogu, da so tu prijatelji, s katerimi se lahko sprostiva, vendar to ni prav pogosto. Ko greva ven s prijatelji, to znava še toliko bolj ceniti."
Skupna strast je samo ples
Ana in Ivan zasebno nista par. Že v prvih tednih skupnega plesa sta to znala „razčistiti". Ivan je kategorično izjavil, da mora to biti ločeno: ljubezen in ples,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ana Ekart: „Ples me veseli že od zgodnjega otroštva, to najraje počnem."
tako da je skupna strast samo ples. „Skregaš se v zvezi, skregaš se pri plesu. Če bi bila par, bi to prenašala tudi v proste skupne trenutke, ko bi morala uživati, ne pa se spominjati na morebitno kregarijo, pojasnjuje.
Zdaj, ko si tudi že sama nekaj zaslužita z nastopi, je tudi nakup oblek in čevljev nekoliko lažji. Vse skupaj pa gre v nekaj sto evrov oz. presega tisoč evrov in več. Pri ženskih oblekah ceno višajo tudi kamni, več jih je všitih, višja je. Z nagradami na plesnih tekmovanjih se ne da zaslužiti. „Na državnem prvenstvu smo nazadnje dobili med. Pred tem smo enkrat dobili bučno olje, nagrada je tudi toaletni papir, če ga dobiš, se ve, si med najboljšimi ...," pove Ivan.
Ana je začela plesati leta 2007, Ivan 2008. Do danes sta preplesala veliko domačih in tujih dvoran, tudi na Japonskem sta že nastopila. Si želita biti tudi najboljša na svetu? „To je cilj vsakega plesalca, da bo nekega dne najboljši, zdi se mi brez veze, da si dolgo v dvorani, če nisi s tem namenom," pravita. Želita pa biti najboljša na svetu med amaterji in profesionalci.
Najpomembnejše na vseh plesnih tekmah je vzdušje, ki
Ivan Jarnec: „Ples me na začetku ni navdušil, prelomnica je prišla s prvo medaljo."
ga naredi občinstvo v neki dvorani, in plesalci, ki plešejo v njej. Na trening kampih je vzdušje noro, ker plešejo najboljši pari na svetu, ne samo do 18 let, ampak tudi med člani. Ko veš, da pleše zraven tebe in da te
mogoče tudi gleda, potem tudi ti bolje plešeš, se tudi ti bolje počutiš. Dobro vzdušje je vedno na tekmi v Munchnu, kjer plešemo v gledališču, ki je resnično edinstveni ambient, okrog nas so gledalci, doda Ana. Na vsaki tekmi pridobita nove izkušnje, nove točke za svetovno lestvico. Občutki na tekmah so seveda drugačni od tistih na treningih, kjer ni gledalcev in ne sodnikov. Vsaka tekma je tudi dober trening in kazalnik napredka, da vidiš, kje si, koliko si napredoval v primerjavi z drugimi. Slovenija je v zadnjih letih vzgojila številne odlične plesalce in trenerje svetovnega slovesa, pri Zoranu Plohlu v Ljubljani, nekdanjem svetovnem prvaku, trenira vsa svetovna elita, nekateri plesni pari tudi stanujejo v Ljubljani.
i
TÇfi
: ¿'.
• • . • *
• , - * W (
J /
Mm
/H ;
Ana in Ivan na plesišču - ena sama simfonija gibov, občutkov in strasti
Zvezde plešejo -odlična promocija plesa
Ana in Ivan sta prepričana, da je prvi slovenski šov Zvezde plešejo odlična promocija plesa, morda bo tudi zaradi tega šova plesalo še več Slovenk in Slovencev. Ano je za ples navdušil ogled plesnega tekmovanja v Mariboru, ko je bila stara pet let, saj je bilo vse tako lepo, od plesa, oblek, glasbe, ambienta. Doma je že pred tem malo poplesavala z bratom. Mama Albina jo je sicer želela navdušiti za plavanje, za smučanje, a jo je takoj „prečitala" in ji dala vedeti, da to ni pravi šport zanjo, da je ples tista prava izbira in motivacija. Ivan ni nikoli plesal s sestro. Mama ga je vpisala v plesno šolo, da bi se naučil plesati, eno leto je bilo hudo, ker mu sploh ni ugajalo. Po prvem tekmovanju pa se je vse skupaj spremenilo. Motivirala ga je medalja. Od tu dalje pa je zgodba znana, o njunih rezultatih sproti pišemo tudi v Štajerskem tedniku.
Pred Ano in Ivanom je še dolga plesna kariera. Ob študiju plesnih korakov bosta še vedno tudi resna dijaka oz. študenta. Ano zanima specialna pedagogika, Ivan bo izbral med Filozofsko fakulteto ali Fakulteto za management. Svoje plesno znanje pa bi nekoč želela prenašati tudi na mlajše oz. druge ljubitelje plesa. Lahko, da bo Anina in Ivanova šola plesa začetek nove zgodovine plesa na Ptuju, ki je nekoč že imel lepo tradicijo, z več uspešnimi ptujskimi plesnimi pari, pa tudi z legendo med plesnimi učitelji - Franjem Kožarjem - ki še danes zavzeto spremlja vso plesno dogajanje v Sloveniji.
MG
Foto: MG
Prlekija • Srečanje lastnikov traktorskih kosilnic v Veržeju
Prvo srečanje s tekmovanjem
Minulo soboto se je na nogometnem igrišču v Veržeju odvijalo prvo srečanje lastnikov traktorskih kosilnic. Veržejsko društvo aktivne mladine je pripravilo štiri spretnostne vožnje, nastopajoči pa so se podali še na krožno vožnjo po Veržeju. Na tekmovanju je sodelovalo 15 lastnikov traktorskih kosilnic, ki so prišli iz Veržeja in sosednjih Kri-ževcev. Najstarejši udeleženec srečanja je bil 78-letni Andrej Repija iz Veržeja, ki sicer ni tekmoval, sta pa najstarejša tekmovalca presegla 60 let - oba domačina, Dušan Cmrekar (62) in Miran Müller (61). Največ spretnosti je pokazal domačin Igor Brunec, ki je vseh 100 točk, kolikor je prinašala zmaga v posamezni igri, prejel tudi v drugi spretnostni
vožnji, ko so se vozniki merili v vožnji mimo ovir, poleg čim krajšega prevoženega časa pa so morali pokazati tudi spretno zaviranje, saj so morali ustaviti traktor čim bližje armirani mreži. Brunec, ki je imel po dveh igrah velik naskok pred zasledovalci, je vso prednost izgubil v tretji preizkušnji, ko so tekmovalci prevažali vodo. V tej igri se je najbolje izkazal Beno Šterman iz Banovcev, ki je prednost obdržal tudi po četrti vožnji, ko so tekmovalci progo morali premagovati z vožnjo naprej in vzvratno. Šterman je zmagal pred Aljažem Tušakom iz Bunčanov in Brun-cem. Pokale najboljšim in priznanja sodelujočim je podelil župan občine Veržej Slavko Petovar.
NŠ
petek • 7. julija 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Cirkulane • 15. Ovčje-kozji bal
Haloze so za rejo drobnice zelo primerne
Člani Društva rejcev drobnice Haloze (DRDH) so prvo julijsko soboto pred gradom Borl pripravili 15. Ovčje-kozji bal. S tradicionalno prireditvijo želijo popularizirati rejo drobnice in dokazati, da bi z rejo koz in ovac v Halozah lahko ubili dve muhi na en mah.
Organizatorji so pripravili razstavo drobnice (ogledati si je bilo mogoče srnaste in bur-ske koze, nemške črnoglave ovce, ovce jezersko-solčavske romanovske pasme in osla), predstavitev posameznih pasem, prikaz striženja ovac, predstavitev projekta LIFE Življenje traviščem, tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice in šaljive pastirske igre, poskrbeli pa so tudi za bogato ponudbo kulinarike in izdelkov domače obrti ter kulturni program. Strokovna komisija je razglasila naj rejca ovac na območju Štajerske; v kategoriji velikih čred je zmagal Oliver
Zorko s Kušernika pri Pesnici, v kategoriji do 15 živali pa sta slavila Olga in Slavko Kolednik iz Pristave.
Predsednik DRDH Ivan He-metek je poudaril, da z Ovčje-kozjim balom popularizirajo tako rejo kot uporabo mesa drobnice, a je delovanje društva še mnogo širše: »Društvo deluje že 17 let. Veseli smo, da se število članov vsako leto povečuje. Letos se je pridružilo 17 novih kmetij (skupaj jih je v društvo včlanjenih že 123) - predvsem z območja Haloz, pa tudi iz Slovenskih goric ter občin Pesnica in Selnica ob Dravi.« Ha-loško društvo rejcev je namreč
eno najaktivnejših na Štajerskem, zato se vanj včlanjujejo tudi rejci, ki niso iz Haloz. Člani sodelujejo na različnih sejmih in prireditvah ob občinskem prazniku, udeležujejo pa se tudi različnih izobraževanj.
Najboljši melioratorji so koze
Drobnico v Halozah redijo tam, kjer so nekoč rasli vinogradi, je povedal Hemetek: »Vinogradi se opuščajo, površine se zaraščajo. S pašo drobnice krajino ohranjamo očiščeno, poleg tega vzredimo živali.« Selekcio-nistka s Kmetijskega zavoda Celje Marjeta Ženko je poudarila,
Dijaki Ekonomske šole ŠC Ptuj veliko pozornosti posvečajo učenju veščin podjetništva. S svojim znanjem in inovativnimi idejami so si prislužili številna priznanja, nekateri njihovi projekti pa so zanimali celo lokalno politiko. Eden zadnjih projektov, s katerim so se predstavili v tem šolskem letu na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo, ki ga je razpisal Spirit Slovenija v okviru projekta Mladim se dogaja, je požel ogromno navdušenja. Dijakinje ptujske Ekonomske šole Kaja Smolinger, Nina Bošnjak, Katja Magdič in Nurdžan Šerifi so se s svojo podjetniško idejo v Ljubljani predstavile s še 23 ekipami. „Večina je želela komisijo navdušiti s tehničnimi izdelki in različnimi prototipi, naša ekipa pa je s kombinacijo znanja iz ekonomije in veliko mero humanitarnosti prepričala strokovno režijo, da nosi naša ideja velik potencial. Namen našega pod-
jetja Fauna, d. o. o., je, da zagotovimo kvalitetno in cenovno dostopno nastanitev za živali na Štajerskem in da poskušamo najti inovativne rešitve za brezdomne živali. Naša ideja sega tudi dlje: želele bi ustanoviti agencijo za posvojitev živali, saj bi s tem zmanjšali njihovo število v zavetiščih. Naš edinstveni stil in suvereni nastop sta takoj pritegnila in prepričala komisijo o naši predanosti ideji," pravijo štiri srednješolske, velike ljubiteljice živali.
Njihovo idejo je kot prepričljivo prepoznala tudi strokovna komisija agencije Spirit Slovenija, ki je nagradila deset najboljših ekip. Ptujčanke so za nadaljnji razvoj svoje ideje prejele nagrado v vrednosti 500 evrov. „Kljub trdemu delu tako dobre uvrstitve nismo pričakovale, zato nas je preplavilo veliko navdušenje. Ker je skrb za živali za nas res na prvem mestu, smo
da so Haloze za rejo drobnice zelo primerne: »Na tem območju je morda nekaj ekstremov; nekatere površine so glede na naravne danosti kar intenzivno obdelane, na drugi strani pa se precej površin zarašča. Ravno te zaraščene površine bi najlažje kultivirali in vrnili v funkcijo predvsem z rejo koz, ki so najboljši melioratorji; pojedo tudi grmovje in robidovje.« Prednost Haloz za rejo drobnice je tudi
v tem, da večjih težav z zvermi (kot npr. na Gorenjskem) tu ni.
Ženkova je pojasnila, da je kljub državnim spodbudam za preprečevanje zaraščanja reja drobnice največkrat boljša izbira: »Finančne spodbude včasih niso dovolj visoke, da bi bile rejcem zanimive. Poleg tega se morajo obvezati za dolgo obdobje, npr. za deset let. To je pri površinah, vzetih v najem, velikokrat problem.« Opozorila je sicer, da reja drobnice v resnici ni tako enostavna, kot si ljudje navadno predstavljajo: »Sploh koze so glede prehrane in zdravstvenega varstva zelo zahtevne, pri intenzivnejši reji ovac se velikokrat pojavijo težave s paraziti. Zato je zelo pomembno, da haloško društvo rejcev skrbi
za izobraževanje, poleg tega si člani društva med seboj lahko svetujejo in pomagajo.«
V Sloveniji je okoli 100.000 glav drobnice, selekcionistka je pojasnila, da bi jih glede na možnosti lahko imeli 300.000, kolikor jih je v zgodovini tudi že bilo: »Reja stagnira, planine se zaraščajo, rejci imajo težave s prodajo, meso drobnice se v gostinstvu premalo ponuja, a se tudi na tem področju veliko spreminja.« Poudarila je, da je zelo pomembno, kako rejci drobnice poskrbijo za dobrobit živali: »Danes je tudi pri potrošnikih ključnega pomena, da vedo, da se z živalmi lepo ravna, da ni masovne reje in intenzivnega izkoriščanja.«
Eva Milosic
Ptuj-Ljubljana • Nagrada za izjemno idejo
Dijakinje denar namenile Zavetišču za male živali
Štiri dijakinje Ekonomske šole ŠC Ptuj so razvile idejo o humanitarnem projektu, katerega namen je zagotoviti kvalitetno in cenovno dostopno nastanitev za živali ter ustanoviti agencijo za posvojitev brezdomnih živali. Zanjo so prejele nagrado v vrednosti 500 evrov in je velik del širokogru-dno namenile Zavetišču za živali Maribor.
velik del nagrade namenile za organizacijo akcije za zbiranje hrane za živali na Šolskem centru Ptuj, da bi dijaki začutili vsaj kanček sočutja do živali. Zbrali smo kar 205 kg hrane in jo odpeljale v mariborsko zavetišče za živali, kjer so nas sprejeli z odprtimi rokami, kasneje pa smo od njih prejele številne pohvale. Razred, ki je prinesel največ hrane, je prejel nagrado v vrednosti 50 evrov. Podjetje Merot, d. o. o., iz Ptuja nam je doniralo promocijske majice, s katerimi smo širile svojo prepoznavnost," zadovoljno pripovedujejo Kaja, Nina, Katja in Nurdžan.
V projekt so dijakinje vložile veliko truda, a so prepričane, da se splača, zato bodo razvoj svoje ideje nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu, ko nameravajo akcijo razširiti še na osnovnih šolah.
Dženana Kmetec
Tradicionalni Ovčje-kozji bal jc na grad Bori privabil številne obiskovalce.
Prlekija • 70 let DULjutomer
Čestitke so kar deževale
Foto: arhiv šole
Dijakinje so s svojo idejo prepričale komisijo. Njihova donacija dela nagrade Zavetišču za živali Maribor je pohvale vredna.
Društvo upokojencev (DU) Ljutomer je proslavilo 70-letni-co delovanja. Na slovesnosti je predsednica društva s 1120 člani, Slavica Sunčič, med drugim dejala: »Združeni v Pomursko pokrajinsko zvezo upokojencev in Zvezo društev upokojencev Slovenije želimo delovati kar se da uspešno v dobrobit starejših ter jim prinesti čim več veselja in dobre volje v jeseni življenja. Naša prednostna naloga je, da skupaj s preostalimi organizacijami v občini obravnavamo socialne, stanovanjske in zdravstvene probleme ter jih poskušamo ustrezno rešiti.«
Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik, ki je izpostavil predvsem prizadevanja zveze za izboljšanje položaja upokojencev. Sušnik je skupaj s Sunčičevo podelil plaketo in priznanja ZDUS. Plaketo za zasluge ZDUS je prejela Marija Gjerkeš-Dugo-nik, priznanja za zasluge ZDUS pa Vilibald Dugonik, Milko Ko-larič, Lizika Robinščak, Slavica Špur in Adolf Županec.
Prisotnim na slovesnosti je nekaj besed namenila tudi županja občine Ljutomer Olga Karba. Pohvalila je delo
društva ter posebno zahvalo namenila upokojencem prostovoljcem za njihovo nesebično pomoč. Ob tej priložnosti je Karbova društvu predala posebno zahvalo za 70-letno uspešno delo.
Telegrafsko čestitko je jubilantu posredoval predsednik RS Borut Pahor. V njej je zapisal: »Spoštovane članice in člani Društva upokojencev Ljutomer, ob vašem jubileju vam izrekam iskrene čestitke za 70 let vašega plemenitega delovanja. Želim vam še veliko uspešnih, zadovoljnih in zdravih let.«
NŠ
Nagrajenci ob 70-letnici DU Ljutomer. Skrajno levo Janez Sušnik.
Foto: EM
Foto: NS
18 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Zdravstveni nasveti
Dehidracija
Lahko pa si rehidracijsko raztopino pripravite tudi
sami:
1.	Kakšne težave in zaplete lahko pričakujete, če ste dehidrirani?
Zgodnji znaki dehidracije so: občutek žeje, glavobol, utrujenost, omotičnost, suha usta, mišična šibkost, hitro bitje srca, slabša prožnost kože, zelo malo ali nič urina. Težja dehidracija lahko vodi v smrt. Nevarnosti dehidraci-je so izpostavljeni zlasti otroci in starejši, saj je pri njih izguba večja, hkrati pa dehidra-cijo tudi težje prenašajo kot drugi.
2.	Kaj lahko sami storite za preprečevanje dehidra-cije?
Pri veliki izgubi tekočine
(driska, bruhanje, pretirano potenje) pijte veliko vode, lahko tudi naravne sokove, izotonične raztopine ali nesladkane sadne in zeliščne čaje. Pravi čaji, kava in alkohol niso primerni, saj spodbujajo izgubljanje tekočin. Prav tako niso primerne gazirane pijače, ker vsebujejo konzervanse, barvila, sladkor in podobne snovi. Potrebno pa je tudi nadomeščanje soli. Izgubljeno tekočino, glukozo in elektrolite (soli) lahko nadomestite z mešanico soli in glukoze za rehidracijo (rehi-dracija = nadomeščanje izgubljene tekočine), ki jo dobite v lekarni.
v 1 liter vode dodajte 8 čajnih žličk sladkorja, 1 čajno žličko kuhinjske soli in sok dveh pomaranč ali grenivk. Uporaba rehidracijskih raztopin je zelo pomembna pri dojenčkih in malih otrocih, ker so ti še posebno občutljivi za dehidracijo.
3. Kdaj morate k zdravniku?
•	Če ste šibki ali vrtoglavi, vsakič ko poskusite vstati,
•	če ne uspete v sebi zadržati nobene tekočine (bruhanje),
•	če bruhanje traja dlje kot 24 ur pri odraslem in 12 ur pri otroku,
•	če imate drisko več kot 5 dni,
•	če je otrok veliko manj aktiven kot po navadi ali raz-
dražljiv.
4.	Kako poteka spremljanje dehidriranega bolnika?
Spremljamo količino popite vode (npr. število kozarcev, plastenka ...). Vsi, ki imajo znake srčnega ali ledvičnega popuščanja, ki se kažejo z oteklinami v različnih delih telesa ali s težjim dihanjem, naj bodo previdni - nadzorujejo naj količino popite in izločene tekočine.
5.	Kako poteka zdravljenje dehidriranega bolnika?
Za nadomeščanje tekočine je najprimernejša navadna voda. Ne smemo je nadomestiti s pitjem kave, pravega čaja, gaziranih in alkoholnih pijač, saj kofein in alkohol delujeta diuretično, kar pomeni, da pospešita izločanje vode iz telesa. Tudi sladkor povečuje odvajanje tekočine iz telesa. Pri močneje napre-
dovali dehidraciji, še posebej ob pridruženem bruhanju, bo pa najverjetneje potrebno dovajanje tekočine v žilo.
6.	Kako dehidracija vpliva na vaše življenje?
Zaradi kroničnega pomanjkanja vode je naše telo razvilo varčevalne ukrepe, posledično se pojavljajo glavoboli, utrujenost, zaprtje in ledvični kamni, zmanjša se imunska sposobnost organizma.
7.	Ali in kako lahko dehi-dracijo preprečite?
Pri ljudeh je žeja slabo razvit mehanizem, saj smo, ko postanemo žejni, že delno dehidrirani. Zato je treba poskrbeti za ustrezno nadomeščanje tekočin, zlasti v poletnih mesecih, ob vročinski bolezni ter pred vsako naporno telesno dejavnostjo in po njej, ker zaradi močnej-
Foto: Črtomir Goznik
šega potenja izgubimo tudi dvakrat več tekočine kot po navadi.
Dojenček potrebuje 1,5 litra vode na dan, odrasli pa od 2 do 3 litre. Piti je treba, četudi nismo žejni. Zlato pravilo: 8 velikih kozarcev vode na dan.
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Pomagajmo si
Poletne aktivnosti za otroke iz socialno šibkih družin
v«
Letošnje poletje se bodo zvrstile različne aktivnosti, tabori, poletne šole in kampi, namenjeni otrokom in mladostnikom. Nekatere med njimi bodo s podporo podjetij, družb in zvez namenjene tudi tistim, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Poleti pa bo med drugim organiziran tudi tabor za mlade s prekomerno telesno težo.
Društvo BASS bo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje otrokom iz socialno šibkih družin iz Slovenije letos »nekoliko polepšalo poletje«, so sporočili iz zveze. Na pobudo društva BASS se bo
namreč 15 otrok lahko udeležilo košarkaškega kampa I came to play.
Košarkaški kamp »ni namenjen zgolj športnim aktivnostim, saj gre za projekt, ki uspešno združuje šport, izobraževanje, voditeljstvo in izgradnjo vrednot, kot so spoštovanje, fair play, timsko delo, pripadnost, sočutje, optimizem in integriteto«, so v sporočilu za medije še pojasnili v zvezi. Poleg košarkaškega kampa bodo otrokom iz družin z manj priložnostmi omogočili tudi poletna vodna doživetja. Družba Sava Turizem bo vodna doživetja omogočila
Foto: splet
50 otrokom 20. julija v Termah Ptuj, 50 otrokom iz Prekmurja pa bodo omogočili enodnevno kopanje to poletje v Termah Lendava.
Podjetje Hofer pa je podprlo Zavod Gibaj in zmagaj, ki to poletje organizira poletni tabor za otroke in mladostnike s prekomerno telesno težo na Rogli. Sto mladih bo preživelo desetdnevne subvencionirane aktivne počitnice na Poletnem taboru zdravja športa in zabave za otroke in mladostnike s prekomerno težo. Podjetje bo na taboru udeležencem predvsem omogočilo zdrave obroke. (sta)
Tačke in repki	.
Ima naš kužek zdravo srce?
S pojavom vročih poletnih dni prihajajo vprašanja lastnikov psov, ki jih zanima, kako lahko prepoznamo, ali ima njihov kuža težave s srcem ali celo srčni bolnik. Vsi opažajo, da njihovi psi težko oziroma pospešeno dihajo in nočejo hoditi po vročini. Zato bom na splošno opisal klinične znake in težave pri psih, ki imajo težave s srcem ali pa že kar srčno popuščanje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Kužek, ki ima težave s srcem, je kondicijsko manj sposoben, hitreje se utrudi in najpogosteje pri naporu težje in globlje diha. Pogost je kašelj, ki je lahko dražeč in neproduktiven ali pa vlažen in zamolkel. Karakteristično za težave s srcem je, če opazimo pri psu zraven omenjenih simptomov modrikast jezik in modrikaste dlesni. To pomeni, da gre za počasnejšo cirkulacijo krvi, ta ima v sebi manj kisika in zato se dlesni in jezik modrikasto obarvajo. Zraven tega je frekvenca dihanja močno povečana. Takemu psu je priporočljivo prešteti frekvenco vdihov in to takrat, ko res miruje. Najbolje je to storiti, ko kuža mirno počiva ali spi pri sobni temperaturi in je od zadnjega tekanja minilo najmanj pol ure. Normalna frekvenca dihanja je okrog 20 vdi-
hov v minuti, pri večjih pasmah še manj, 12 ali 14, pri manjših pa več. Psi srčni bolniki imajo v mirovanju frekvenco 40 ali več vdihov na minuto.
Nadalje je za žival, ki ima slabo srce, zelo karakteristično, da se ponoči zbuja v napadih kašlja. Ponoči, ko se organizem umiri, se pri srčnih bolnikih nabira voda v pljučih, kar lahko izzove napade kašlja, ki se ponavljajo vsako noč. Čez dan se pri gibanju živali in pri ne prehudi slabosti srca tekočina resorbira iz pljuč, tako da je kašelj prisoten v bistveno manjši meri. V hujših primerih se pokašljevanje nadaljuje tudi čez dan.
Kuža - srčni bolnik dobi v napredovani fazi bolezni karakteristično postavo, ki ji pravimo postava breje krave. Na hrbtu močno izstopi in se vidi hrbte-
nica, brez mišičevja, tudi boki in zadnje noge izgubljajo mišično maso, hkrati pa se pojavi napihnjen in vedno večji trebuh. Vzrok temu je, da se v trebuhu nabira tekočina in nastaja tako imenovani ascites, ki je zelo karakterističen za srčne bolezni, čeprav se lahko pojavi tudi pri
boleznih jeter, trebušne slinavke, parazitozah in drugem.
Diagnostika srčnih bolezni je zelo široka in se začne že pri tako imenovani avskultaciji srca s stetoskopom, to je instrumentom, ki ima na eni strani slušalko, na drugi strani pa se vstavi v ušesa veterinarja, ki na tak na-
čin lepo sliši delovanje srca, ritem, kvaliteto utripa in šum, če je prisoten. Nadalje se diagnostika dopolni z biokemijsko preiskavo krvi, EKG-jem, rentgenskim slikanjem in ultrazvočnim pregledom srca. Pri UZ srca se lahko diagnosticirajo tudi bolezni zaklopk, motnje v polnjenju srca s krvjo, izmeri se debelina srčne mišice in še marsikaj. Pravilna diagnoza je pomembna zaradi pravilnega zdravljenja, saj zdravljenje srčnih bolezni kar na pamet, brez diagnostike, lahko naredi bistveno več škode kot koristi.
Pravočasna diagnoza in pravočasno začeta ustrezna terapija bolezni srca bistveno pripomoreta k izboljšanju pacientovega stanja in seveda čim daljšemu kvalitetnemu preživetju
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
kužka. Preživetje je lahko enako dolgo, kot če kuža ne bi bil bolan. Če začetno simptomatiko spregledamo in ne začnemo pravočasno ustrezne terapije, pride do srčnega popuščanja, ki se kljub terapiji lahko zelo hitro konča s smrtjo živali.
Težave s srcem so lahko razlog za slabo počutje živali v teh poletnih vročih dneh, lahko pa je vzrok za slabo počutje tudi drugje. Vsekakor svetujem, da se v primeru težav in nejasnosti oglasite s svojim kužkom v ambulanti, kjer bomo odkrili vzrok težavam in seveda ukrepali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv
petek • 7. julija 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
LEVI PRITOK LAHINJE
ČRNOGORSKO BELO VINO
HITROST DOGAJANJA
HRIB PRI STAREM TRGU V LOŽU
PTIČJI ORGAN ZA LETENJE
RADIKAL OCETNE KISLINE
APNENA TVORBA
SLADKOBA
OLEG VIDOV
NAS PESNIK (1929-2005)
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
SLAVKO KASTELIC
OHLAPNOST
BONBON S ČOKOLADO
VZIDANI ELEMENT
VAS PRI CRN. KALU
JALOVA SAMICA
GR. - RIMSKI STARI VEK
LJUBITELJ
REVMATOLOG
ENICA, CVEK
LADO BIZOVIČAR
METILO
MOTEL V MUR. SOBOTI
FRANCOSKA SREDNJEV. KRATKA IGRA
TOVORNI COLN
MAJHEN KONJ
PEDAGOG PAPOTNIK
FILOZOF (VLADIMIR)
KOMAD, KOS
KLOBUČEVI-NA
SLANO PECIVO
13. RIMSKI DAN
PREGRINJALO
SKALA, KAMEN
ORANJE
KONJSKI PEKET
MESTO V IRAKU
KURENT
KAREL ERBEN
CIRIL CESAR
KOKOŠNJAK, KURNICA
LEDENA SVECA, OCUREK
UGODEN SNEG ZA SANKANJE
KRAJ PRI BREŽICAH
NAS PESNIK (ANTON)
PODLOŽNI-ŠKO DELO
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARTIČE = naselje pri Brežicah, KRSTAC = črnogorsko belo vino, KRUNEC = ledena sveča, ocurek, LAI = francoska srednjeveška kratka igra, MAONA = tovorni čoln, SRUK = slovenski filozof (Vladimir),
TEKUT = kurja uš, TIKRIT = mesto v Iraku'	-VMll 'O^SV '30UUV 'VIINVS '03NHM MlNtlM 'M
'liaVlll 'lOdO! '301 MINV3S '!S30d 'A3 '330 'ONVIAIV 'VNOVIAI 'IVI '93 'OVdlAIVdVI NVAI 'WIN3 'WIA03Vr 'dSO 'VAVOIZA '1SONSVIV3 '3fVZ 3NVQ MllVIAlVdD 'inVI31 '3dVLS '333ld 'VdfldVI :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Markovci • Srečanje vaščanov in 10 let gasilsko-vaškega doma
Vaščani obudili spomine in poznanstva
V soboto je pri gasilsko-vaškem domu Markovci potekalo srečanje vaščanov, ki živijo v tej vasi ali imajo tu korenine. Na nadvse prijetnem dogodku so obudili prenekateri spomin in obnovili marsikatero poznanstvo...
Prijetnega srečanja se je udeležilo kakih 290 vaščanov ...
Kakih 290 vaščanov vasi Markovci, ki tu živijo ali pa imajo v tej vasi korenine, se je zbralo v prireditvenem šotoru ob gasilsko-vaškem domu Markovci. Kulturni program, ki sta ga spretno povezovala in krmarila Franc Prelog in Milka Liponik, je bil podoben tistemu izpred desetih let, ko so odprli gasilsko-vaški dom Markovci.
Tako so nastopili godba na pihala občine Markovci, ljudske pevke FD Markovci in moški pevski zbor KD Alojza Štrafela Markovci. Za posebno doživetje so poskrbele markovske grabljice, ki so po desetih letih ponovno zaplesale in s svojo točko orosile marsikatero oko.
Srečanje, ki sta ga s skupnimi močmi organizirala vaški
skupnosti in vodstva društva bila nadvse pozitivna. Tukaj se srečujejo vse generacije naše vasi ob prijetnih in manj prijetnih trenutkih. Verjamem,
da bo današnje srečanje eno tistih prijetnejših. Marsikdo med nami se ni srečal že dolgo časa. Današnje popoldne in večer sta namenjena prav temu,
da nadoknadimo tiste stvari, ki jih v hitrem tempu življenja ob vsakodnevnih obveznostih izpuščamo ...« Zbrane je nagovoril tudi predsednik vaškega odbora Aleš Kolednik.
Prijetno srečanje je postreglo še s prikazom številnih talentov vaščanov - od razstave do glasbenih točk - in s filmom, posnetim leta 1949 v Markov-cih, ter obnovilo in obudilo marsikatero prijateljsko vez .
Monika Levanic
Foto: arhiv vaškega odbora
odbor Markovci in tamkajšnje gasilsko društvo, so združili z io-letnico gasilsko-vaškega doma Markovci. O njegovem pomenu je govoril predsednik PGD Markovci Matjaž Mlinarič: »Po desetih letih, odkar smo za našo vas pridobili zelo pomemben, če že ne najpomembnejši objekt, opažamo, da je takšna poteza takratne lokalne
Prlekija • Praznik občine Veržej
Občinska priznanja in
Ob 18. prazniku občine Ver-žej je župan Slavko Petovar najzaslužnejšim posameznikom in ustanovam, ki delujejo na območju krajevnih sredin Bunčanov, Banovcev in Veržeja, podelil priznanja in nagrade. Podeljene so bile
dve občinski priznanji z denarno nagrado in tri plakete. Priznanji z denarno nagrado sta dobila Mateja Prelog za aktivno vlogo v občinskem Karitas in Dušan Magdič za 15 let delovanja v ŠD NK Veržej. Plakete so prejela tri veržej-
nagrade
ska društva, ki tvorijo upokojence, čebelarje in kmetice. Na slavnostnem glasbenem večeru v počastitev veržej-skega rojaka Slavka Osterca sta nastopila Mešani pevski zbor Postojna in Komorni zbor Orfej Ljutomer. „
Letošnji nagrajenci ob prazniku občine Veržej
20 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. julija 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -15. del
Transportne težave
Amman centralne postaje za transport nima. Za tujca pomeni veliko težavo, kako se premikati po ogromnem mestu, ki za nameček ne leži na ravnini in je kolesarjenje nepraktično. No, to sicer ni čisto res, saj lahko na vsakem koraku najameš taksi, vendar na koncu več zapraviš za prevoz kot za hrano in bivanje. In ta zavozlani sistem sem hotel raziskati.

Potniški terminal ima svoj sistem delovanja ...
V Ammanu se za odhod na periferijo in v kraje drugod po državi najbolj uporabljata severni in južni terminal. V centru sicer ležita tudi čisto nov transportni terminal Raghadan, ki omejeno deluje do ranega popoldneva, in center Abdali, ki so ga v tem času pravkar sanirali. In nikjer nobenih voznih redov ali informacij. Na cesti sem sicer opazil tudi rumene minibuse, a so oštevilčeni in vozijo med posameznimi okraji v mestu. Z vseh teh postaj je mogoče najeti tudi poseben medkrajevni taksi, s katerim je mogoče doseči katerokoli točko v državi, ko je poln. Jaz sem se ob takšnih situacijah vedno odločal za minibuse, pri katerih je bilo sicer treba čakati malo dlje, vendar pa so bili cenejši in bolj avanturistični. Težava se je pojavila v tem, da je bilo treba do teh potniških terminalov nekako priti, ker sem živel v centru. Cena v eno smer je namreč znašala 3-5 evrov, kar pomeni, da bi za prevoz do postaje in nazaj moral zapraviti do 10 evrov na dan, potem pa sem se lahko peljal kamorkoli za en evro.
Po več namigih različnih ljudi sem izvedel, da se lokalci do potniških terminalov vozijo s taksiji. Vsi ti ljudje pa so znali premalo angleško, da bi mi kdo točno povedal kako in kaj. Ugotovil sem, da so običajni taksiji čisto rumene barve, za redne prevoze po točno določeni liniji pa se uporabljajo taksiji, ki so rumeno-bele barve. Ker pa je Amman velik, pa spet nisem vedel, od kod slednji pravzaprav vozijo. Hodil sem po centru in oprezoval, vendar jih ob glavni cesti ni bilo nikjer. Ker sem v Ammanu ostal več dni in ker sem hotel videti še kraje naokrog, mi je bila ta informacija nujno potrebna.
Naredil sem taktično potezo in sem se skupaj z nekim sostanovalcem, ki se je odpravljal na sever, s taksijem peljal do severne postaje, malce raziskal teren, nato pa sem šel nekaj na hitri-co pojest. Imel sem malo sreče - gostinec je znal dovolj dobro angleško in mi je razložil, kako naj pridem v center in kje stojijo avtomobili. Na teh terminalih sicer vidiš goro avtomobilov in minibusov, ki stojijo na vseh
možnih koncih in krajih. Usedel sem se v rumeno-beli taksi in počakal, kaj bo. Nič, ko se je taksi napolnil, smo vsak dali kakšnih 30 centov in možakar je pričel vožnjo. Čez dobre pol ure sem se že znal orientirati, saj smo bili skoraj v centru. Odložil nas je sredi brega v neki razriti ulici, ki je sam nikakor ne bi našel. Tam je stala že vrsta teh taksijev, ki so vozili v obratni smeri, torej na potniški terminal. Super, to je bilo rešeno.
Za južni terminal pa je bilo malo težje. Poklical sem taksista, s katerim sem bil ves čas v navezi, da se pozanimam o imenu postaje, nato pa sem znova pričel iskati. Sledil sem smeri, od katere so se vozili znani taksiji, in na čisto drugem delu centra, spet v neki razmetani ulici, našel vrsto rumeno-belih taksijev. Malo sem opazoval sistem, kako so se ljudje kobacali ven in noter, nato pa sem šel vprašat, kam vozijo. Bilo je namreč več različnih kolon, tako da se verjetno vozili v različne smeri. Pa sem se malo uštel v komunikaciji. Ker me voznik ni razumel, da hočem pravzaprav na terminal,
oven (21.3. - 20.4.)
Marljivo se boste morali soočiti z delovnimi obveznostmi. Pomembno bo, da boste naredili kaj dobrega za svoje zdravje in obiskali salon dobrega počutja. Dinamična energija vam bo švigale sem in tja. Ključno vlogo boste odigrali v ljubezni in na tem področju našli obilico romantike.
¿bik
(21.4. - 20.5.)
sem se izgovoril, da grem v neko vasico Andalucia na jugu, ki sem se je na hitrico spomnil. Pa me je tip odložil nekje ob glavni cesti, kjer sem prestopil na nek minibus. Ugotovil sem, da je imela lokalna postaja enako ime kot kraj, ki sem ga navedel, tako da sem se od tam pač peljal malo na periferijo, si privoščil kavo in šel zvečer spet nazaj v Amman. V tej Andaluciji so me sicer malo čudno gledali, saj verjetno noben turist namenoma ne pride tja, sem si pa za izjemno poceni denar kupil spodnjice, tako da ta nenamenski izlet ni bil brez vrednosti. Cene na tržnici so na periferiji znatno nižje od tistih v centru mesta, jaz pa v nahrbtniku nisem imel kaj dosti prostora za različno ropotijo, ki me je sicer zanimala.
Odkril sem tudi, da gre za dokaj rodovitno pokrajino, saj na obrobju stoji veliko rastlinjakov s paradižniki in kumarami. Zvečer sem kar ob cesti ujel prevoz nazaj v mesto in tokrat je bila končna postaja iskani terminal. Oborožen z novim znanjem sem znova narisal pri znancih iz restavracije Hashem.
vami. Zvezde sreče bodo močno sijale tako v ljubezni kot službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. Razpotja usode bodo prinesla harmonijo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: uživanje navadne vode bo delalo čudeže!
dvojčka
\ (21.5. - 20.6.)
Napredovali boste je. Pogovor bo prinesel veliko čarobnosti. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla romantične izzive.
<C> rak (21.6. - 22.7.)
Blesteli boste glede denarja. Na tem področju se bo vse obrnilo v vašo korist. Prijetno bo v ljubezni, a bo tu neizbežno prilagajanje. Dinamika časa bo potekala na delovnem mestu. Poiskati boste morali salomonske rešitve.
sli ravnovesje
m^ lev
tehtnica !
(23.9. - 2310.) f
Koristne učinke bo , ho imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se ade boste v teh vročih dneh poglabljali v!a v zakonitosti življenje. Iskali boste "§ smisel, pripravljeni se boste boriti dni p za resnico. Na delovnem mestu bo ezZv čas za oddih. Narava bo vir navdiha in sprostitve.
škorpijon H
(24.10. - 22.11.)
Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Nakazano je, da se vam bo izpolnila srčna že- O lja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot za harmonično odločitev.
strelec 7 (23.11. - 21.12.)
R
Pred vami ^ ugodnih poslovnih odločitev. Zadeve se bodo odvijale tako, da se boste v prihajajočih dneh veselili. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam bo pričaralo ravnovesje. Prijetno in radovedno bo v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih dejavnostih.
^ kozorog
(22.12. - 20.1.)
Odkrili boste, kaj vas veseli. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo treba nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati s svetle plati. Po drugi strani vas bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti.
vodnar
O
S
K
iß* (23.7. - 22.8.) J^ (21.1. -18.2.)
O
Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili drugim. Obdobje bo ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se daleč
i-„ devica
J (23.8. - 22.9.)
Na morebitne probleme boste morali pogledati z drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti, čas je za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu, nove ideje bodo kar kapljale. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in lažje vam bo.
Notranji mir vam bo prinesel radovednost. Brezpogojna ljubezen vam bo v samopomoč pri duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem p mestu bo razigrano. Poiskati bo treba še neko drugo dimenzijo bivanja.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.)
Označevalo vas bo ^ delo in delovne obveznosti. Pred 3 pravimi počitnicami boste morali pošteno zavihati rokave. Toda "g zvezde vam bodo glede tega na- & klonjene. Zdi se, da si boste morali 2 na drugi strani začrtati novosti. ^ Iskanje bližnjic se bo nadaljevalo - § toda našli jih ne boste.	P
Foto: Dani Zorko
Gostinci in prodajalci na potniških terminalih dobro služijo.
Iz sveta • Avstrija
Avstrijsko avtocesto blokiralo na tisoče piščancev
Zelo prometno avtocesto pri avstrijskem Linzu je ta teden blokiral nenavaden tovor. S tovornjaka, ki jih je prevažal, je namreč popadalo na tisoče piščancev, ki so se ob nepričakovani svobodi razbežali na vse strani.
Tovornjak, ki je prevažal piščance, je svoj tovor izgubil na eni najbolj prometnih avtocest, med Linzem na severu Avstrije in prestolnico Dunaj, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Policija je sporočila, da so se kletke z mrtvimi in poškodovanimi živalmi razletele po avtocesti, na tisoče nepoškodovanih piščancev pa se je razbežalo na vse strani.
Delavci so potrebovali kar nekaj časa, da so piščance polovili, avtocesta pa je bila v času jutranje prometne konice nekaj časa zaprta. Dolgi zastoji so nastali tudi v nasprotno smer, saj so si vozniki ogledovali dogajanje, (sta)
Foto: splet
petek • 7. julija 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Lepi spomini ne bledijo!
Sito»
	m—mamin m m y jšL
teto ***«.. », » Pt«i. T. ¡»,«8 ,973 ct!W < 01NÄHJS	
PETÖ BRiGAOIRSKO POtETJf ¥ SBClSf PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah	t«
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj
Izkoristite ugodnosti pri «j 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter
prihranite vse do 50 %!
ZVESTOBE
*
*
*
KARTICA
Radio-Tednik Ptuj
Iff*01*
im
m.
I
oooooi
Janez Novak
PH	mmmmrnm..........
Z malo sreče palahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno .
izmed zelo privlačnih nagrad:	:
športno kolo	|
gospodinjski aparat	|
sedežna garnitura	j
Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12| 2017...........J
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Štajerski
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
RADIOPTUJ
BaB-SB.E-IO«
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taiersM
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, veridar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d..... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI.
V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
www.tednik.s
tednik@tednik.s
3838898114427
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 7. julija 2017
Znamka Letnik			Oprema	Barva
RENAULT SCENIC1.616VSKY	2007	4.390,00 €	PRVILAST.	KOV. ZLATA
RENAULT CLI01.216V EXPRESSION	2010	5.450,00 €	PRVILAST.	KOV. BORDO
RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMIQUE LUX	2005	3.450,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION	2008	4.490,00 €	REDNI SERV.	KOV. VIOLA
BMW 320 D LIMUZINA	2006	7.400,00 €	PRVA REG. 07	KOV. SREBRNA
VW SHARAN 2.0TDI BLUEMO. COMFORTLINE	2011	13.500,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT PANDA 4X41.28V	2006	4.150,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
BMW 3181 COUPE	2000	2.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C5 2.0 HDISX BREAK	2007	3.550,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC	2003	1.990,00€	CITY SERV0	KOV.SV.MODRA
OPELASTRA 1.7 CDTIENJOY	2011	8.600,00 €	PRVILAST.	KOV. SV. ZELENA
SSANGYONG KYRON 2.7 D AVT. XDI AWD	2008	5.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
BMW X3 3.0 D SPORT AVT.	2005	6.900,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDISX	2004	3.050,00 €	AVT. KLIMA	BELA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE	2008	6.850,00 €	PRVILAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	2013	8.990,00 €	AVT. DEU. KLIMA	BELA
CITROEN C51.6 DHIT0URER DYNAMIQUE	2010	6.400,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
CHEVROLT LACETT11.616V SW	2010	3.990,00 €	PRVILAST.	KOV.SV.MODRA
NISSAN QASHQA11.5 DCI TEKNA	2007	8.490,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.016V BITUR. KAR. 2012		18.900,00 €	75.551 KM	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a,
ZNAMKA	LETNIK CENA		c OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI	2013	16.990	1.LAST, ODLIČEN	VEČ BARV
BMW 118 D M-PAKET	2013	14.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. MODRA
BMW3COUPELCI320V	2012	15.490	1.LAST, ODLIČEN	BELI
BMW SERIE 320d	2013	16.990	1.LAST., AUT.	BELI
CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT	2009	2.790	2 LAST, SLOV.	SIVA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV 2014		14.990	1.LAST, ODLIČEN	KOV. SV. MODRA
HONDA CIVIC 1,41 LS KLIMA	2003	1.699	ZELO UGODEN	KOV. SV. MODRA
HONDA CIVIC 2,2 D	2007	5.990	ŠPORT	RJAVA
MERCEDES BENZ B 200 CDI	2013	15.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
OPELASTRA SW 1,4	2007	3.490	2.LAST.	SREBRNA
OPEL CORSA 1,4	2009	4.490	COSMO OPREMA	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE	2011	8.980	1.LAST, ODLIČEN	SIVA
OPELTIGRA 1,4 CABRIO	2005	3.990	TWIN TOP	SREBRNA
PASSAT 2,0 TDI	2007	5.490	SLOV.	ČRNA
PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI	2012	39.490	1. LAST.	T. MODRA
TOYOTA YARIS	2012	6.990	1.LAST., 72.000 KM	KOV SV. MODRA
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI	2013	10.500	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA	
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL -			IZPLAČILO TAKOJ	
RENAULT SCENIC 1.616VSKY	2007	4.390,00€	PRVILAST.	KOV. ZLATA
RENAULT CLI01.216V EXPRESSION	2010	5.450,00€	PRVILAST.	K0V.B0RD0
RENAULT SCENIC 1.9 DCIDYNAMIQUE LUX	2005	3.450,00€	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION	2008	4.490,00 €	REDNI SERV.	KOV. VIOLA
BMW 320 D LIMUZINA	2006	7.400,00 €	PRVA REG. 07
VW SHARAN 2.0 TDIBLUEM0. C0MF0RTLINE	2011	13.500,00€	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT PANDA 4X41.28V	2006	4.150,00 €	SERV. KNJIGA
BMW 3181 COUPE	2000	2.990,00 €	AVT. KLIMA
CITROEN C5 2.0 HDISX BREAK	2007	3.550,00 €	AVT. KLIMA
FIATSTIL01.9 JTD DYNAMIC	2003	1.990,00€	CITY SERV0	K0V.SV.M0DRA
OPEL ASTRA 1.7 CDTIENJ0Y	2011	8.600,00€	PRVILAST.	K0V.SV.ZELENA
SSANGY0NG KYR0N 2.7 D AVT. XDIAWD	2008	5.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
BMWX3 3.0 DSPORT AVT.	2005	6.900,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDISX	2004	3.050,00 €	AVT. KLIMA	BELA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE 2008	6.850,00 €	PRVILAST.	KOV. SREBRNA
RENAULTSCENIC1.5 DCI DYNAMIQUE	2013	8.990,00€	AVT. DEU. KLIMA BELA
CITROEN C51.6 DHI TOURER DYNAMIQUE	2010	6.400,00 €	AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA
CHEVROLT LACETT11.616V SW	2010	3.990,00 €	PRVILAST.	KOV.SV.MODRA
NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA	2007	8.490,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.016V BITUR. KAR. 2012	18.900,00 €	75.551 KM	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
k FINANCIRANJA
k ZAVAROVANJA
LETNIK CENAc OPR.
AUDI A4 MULTITR0NIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW3COUPELCI32ÖV BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT
VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDIEXLUSSIV 2014
HONDA CIVIC1,4i LS KLIMA	2003
HONDA CIVIC 2,2 D	2007
MERCEDES BENZ B 200 CDI	2013
0PELASTRASW1.4	2007
OPEL CORSA 1,4	2009
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE	2011
OPEL TIGRA 1,4 CABRIO	2005
PASSAT 2,0 TDI	2007
PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI	2012
TOYOTA YARIS	2012
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI	2013
Vso zalogo vozil najdete
2013 16.990	1.LAST, ODLIČEN
2013 14.990	1.LAST., ODLIČEN
2012	15.490	1.LAST, ODLIČEN
2013	16.990	1.LAST,AUT. 2009 2.790	2 LAST, SLOV.
14.990	1.LAST, ODLIČEN
1.699	ZELO UGODEN
5.990	ŠPORT
15.490	LEPO OHRANJEN
3.490	2.LAST.
4.490	COSMO OPREMA
8.980	1.LAST, ODLIČEN
3.990	TWIN TOP
5.490	SLOV.
39.490	1. LAST.
6.990	1.LAST, 72.000 KM
10.500	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA
na: www.topavtomobili.si
BELI BELI SIVA
KOV. SV. MODRA
KOV. SV. MODRA
RJAVA
ČRNA
SREBRNA
SREBRNA
SIVA
SREBRNA ČRNA T. MODRA KOV SV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
ZNAMKA
LETNIK CENA€ OPR.
Bi VA
BMW 520 D AVT.M OPTIK	2016	39.290
CITROEN C41.4 VTIFURIO	2012	8.390
CITROEN XSARA PICASS01.616V	2007	3.490
FORD B-MAX 1.0 EC0B00ST	2015	12.490
FORD FIESTA 1.3 COMFORT	2004	1.490
FORD FIESTA 1.4 TREND	2013	7.990
FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST	2014	11.980
FORD GRAND C-MAX 1.6 TDCI TIT.	2014	13.990
FORD KUGA 4X4 AVT.2.0 TDCI	2011	13.990
FORD MONDEO 2.0 TDCI TITANIUM	2015	14.990
NISSAN NOTE 1.2 VISIA	2015	10.690
OPELASTRA 1.4 TURBO	2014	13.490
OPEL MERIVA 1.416V	2011	7.990
SEAT IBIZA STYLE 1.416V	2010	6.790 __________________
VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TDI	2012	11.390 1.LAST..0DLICEN
HEADUP, NAVIGACIJA 1.LAST., ODLIČEN ODLIČEN, SERVISIRAN 1.LAST., SAMO 46.863 KM ODLIČEN, TRAJNIK 1.LAST., ODLIČEN ODLIČEN, SAMO 79.765 KM 7 SEDEŽEV, ODLIČEN ODLIČEN, 1.LAST., SLO ODLIČEN, 1.LAST. ODLIČEN, SAMO 29.971 KM SAMO 55.116 KM, ODLIČEN ODLIČEN. TRAJNIK
KOV. ČRNA KOV. BORDO RDEČA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. MODRA BELA
KOV. T. SIVA KOV. T. SIVA KOV. T. SIVA KOV. SIVA KOV. T. SIVA KOV. MODRA KOV. ČRNA BELA
KOV ČRNA
ZNAMKA
AVTO PROFI PTLLT
Ob Diaviaa, 2250 Piuj
LETNIK CENA€ OPREMA BARVA
BMW 318D KARAVAN VW SHARAN 2.0 TDI OPELASTRA 1.4 BMW 525 FORD C-MAX BMW218D
IVECO TURBO DAILY-TOVORNI VWTOURAN 1.9 TDI NISSAN JUKE 1.5 DCI BMW 520
FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 508 2.0 HDI HYBRID
2016 2014 2006
2004
2005 2016
2006 2003
2014
2015 2014 2013
25.990 22.990 2.490 4.990 2.790 25.990 5.990 3.190 12.990 33.990 13.900 13.990
AVTOMATIK
ODLIČEN
ODLIČEN
KARAVAN
ODLIČEN
AVTOMATIK
17M3
ODLIČEN KOT NOV
DOBRO OHRANJEN ODLIČEN
TEMNO MODRA SREBRNA TEMNO MODRA ČRNA MIŠJE SIVA ČRNA RUMENA METALIK MODRA SIVA
SREBRNA SREBRNA ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@qmail.com
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
"I" * ■ (rS
* • • i J [C* j
«.t v w
P i i a hi n . 7 É BAU H a . i if TU AI HA
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Graška gora poje in igra - 2. del; nastopajo ansambli Spev, Spomin, Pogum, Lipovšek, Franca Žerdonerja, Tonija Pirnarja, Simona Gajška, Jasmin in trio Pogladič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
PETEK 7, julij
7:30 Glasbena osmica [tuja}, pen, 8:00 Risanke, pon. 8:20 Ku^injica, pon. 3:45 Poletni iifnn Ptiiia:
9:
9r-rv LA/^I JM PMGS^jCaMM -mt 10:40 Pogled nazaj, pon. 11:05 Glasba za vse, pon. 11:35 Charlie Chaplm: V gledališču, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:20 Koncert Infected, pon. 14:10 Sekvenca, pon. 14:25 Videostranr 17:35 Kuhinjjca 18:00 Ptujska kronika 16:25 Glasbena osmica (slo,), pon. 18:55 Tabu. pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski magafn S02E06, pon, 21:25 Čista umetnost - julij, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 2225 Nosferatu, pon. 23:55 Videostrani
SOBOTA S. julij 7:30 Glasbena osmica [slo.), pon. 8:00 Risanke, pon,
8:30 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 10:50 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon, 12:00 pregled tedna 12:25 Cista umetnost -julij, pon. 13:00 Pogled nazaj, pon. 13:25 SeEvenca, pon. 13:40 Sport(no): Ivan Klarič, pon, 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinj ica, pon. 18:00 Ptujska broni b, pon. 18:25 Sekvenca 18:40 Glasba za vse 19:10 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:40 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Nosferatu, pon, 22:00 Ptujska kroni b, pon. 22:25 Glasba, pesem združuje 2017, pon.
O 3 ■ Vi/JorKtrani
NEDELJA 9. julij . 7:30 Glasbena osmi« (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon, 8:35 Pregled tedna, pon. 9:00 Regi Gorišrica
J,UV ncyi UU J5I I u,rJ
10:00 Povabilo na kava Ureka Horvat, pon 10:30 Sport(no): Karel Sauperl, pon. 11:05 Glasba za vse, pon. 11:35 Poletni utrip Ptuja:
ART STAYS 201 pon. 12:00 Pregled tedna, pon. b . 12:25 Mocglasbe nas združuje 4 del, pon. 13:25 Gostilna »Pr Francet« 14:25 Pooled nazaj. pon. 14:50 Videostrani ^ 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pcgled nazaj 18:50 Se&enca, pon, 19:05 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:35 Risanke pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Vsega je kriva Nina, pon, 21:45 Rimske igre 2015, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 PnSr pon. 23:45 Videostrani
PONEDELJEK 10. julij 7:30 Glasbena osmica (sloj pon< 8:QQ Pregled tedna, pon. 8:25 Moc glasbe nas združuje, pon. 10:20 Pet prijateljev na razpotju EUr pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Cista umetnost-julij, pon. 13:00 Pogled nazaj, pon, 13:25 Se&enca, pon. 13:40 Glasba za vse, pon. 14:10 Videostrani 17:10 Kuhlnjka, por. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica [tuja), pon. 18:55 Javne službe Ptuj, pon. 19:45 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Komunalno podjetje Ptuj, pon, 21:10 Sportino}: Sašo Stojak, pon. 21:40 Poletni utrip Ptuja:
ART STAYS 2016, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Lolita, pon.
Mrlortctrani
Mestni kino Ptuj
petek, 7. julija: 16:30 Churchill; 18:30 Transformerji: Zadnji vitez; 21:10 Dekliška noč sobota, 8. julija: 16:30 Transformerji: Zadnji vitez; 19:10 Dekliška noč; 21:00 Churchill nedelja, 9. julija: : 16:30 Transformerji: Zadnji vitez; 19:00 Churchill; 21:10 All Eyes on me: Legenda o Tupacu Shakurju ponedeljek, 10. julija: 21:00 Art stays kino
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
ufunu mflin-todnil ci
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
7A PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
kmetijska zadruga
PRIČENJAMO Z ODKUPOM
na odkupnih mestih:
KRMNE PŠENICE - C
-	Perutnina Ptuj d. d. DE Draženci - vsak dan
-	Perutnina Ptuj d. d. DE Zagrebška - ob delovnikih (samo suha) -PPAgroMaribor	-obdelovnikih
-	Jeruzalem Sat - Oljarna in Mešalnica Središče ob Dravi - vsak dan
-	Mlin Korošec-Zabovci	-vsakdan
(delovnik od 600 do 2Q00; ob vikendih 1Q00-2Q00)
in KRUŠNE PŠENICEA, B1, B2 -Mlin Korošec - Zabovci
Strošek analize po ceniku Bureau veritas d.o.o. Strošek sušenja po ceniku
CENE SO DNEVNE NA DAN DOBAVE
PLAČILO V20 DNEH PO ZAKLJUČENEM OBRAČUNU
i \ Več informacij:
Marija Roškar - tel: 041 837 607
pri ostalih področnih vodjih in na spletni strani Kmetijske zadruge Ptuj - www.kz-ptuj.si (odkupi) ---
ČEJE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN !
06:00 ZakljuCek OŠ Garišnica 09:00 Ljudski pevci v Cerkvenjaku 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska imovina ■ v ¿ivo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 30:00 zaključek vrtca GoriSnica 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:fl0 Viripo strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK na ipkiinih slranfrh www.tiplv.ci
08:00 SKL	—
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Zaključek vrtca Hajdina 11:00 Dol en a - Večer po zvezdami 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Zaključek vrtca GoriSnica 17:00 Oddaja \z občine Destmik 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil; 2 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani
Uredništvo www.siplv.si
02 754 00 30: info@9tplv.Si Marltfitina: 02 749 34 27 OS1 fi?7 340
SIP
08 00 Izidorjevo v Novi Vasi 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Seja sveta Markovci - pon, 13:00 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 MajSperk - Dan državnosti 20:00 Markovci ■ Dan državnosti 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polfca in majolka
program V 5IVO tudi preko ¿pieia www.siptv.5i
08:00 Ob zaključku vrtca Videm 09:00 SKL
09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v ¿ivo 18:00 Dolena - Večer po zvezdami 20:00 Markovci - Dan državnosti 21:00 Izidorjevo v Novi Vasi 23:00 Video sitrani
Ptuiska televiáia PETV T: 02 &90 880 2&. infoítoeTv.tv. www.Detv.tv
Štajerski TEDNIK
V sodelovanju s potovalno agencijo
Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent pt"J na Miklošiče1" 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206
Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj.
ŠlajenMTWm.
oriT rw3 orj^nn io
www.tednik.s
tednik@tednik.s
petek • 7. julija 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO - vse iz inoxa: ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PRODAM kravo simentalko, prvesnico, s teletom ali brez. Tel. 031 713 160.
PRODAM stroj za čiščenje piščancev. Telefon 031 207 112.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke, primerne za ozelenitev, in kupim trosi-lec hlevskega gnoja. Tel. 041 368 437.
PRODAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949.
PRODAM travnik (k. o. Skrblje) v izmeri 1,23 hektarja ter seme mnogocvetne ljuljke. Telefon 041 485 795.
PRODAM telico, staro 10 mesecev, pašno. Telefon 041 831 610.
PRODAM odojke, težke 30 kg. Telefon 031 420 891.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo s hišno številko Čufarjeva 27, Ptuj. Informacije na telefon 051 454 264.
PRODAM 1-sobno stanovanje, 45 m2, v pritličju, v Bistrici ob Dravi ali menjam za vikend ali manjšo hišo v okolici Le-skovca ali Vidma. Energ. izk.št. 2015105-17-17567. Tel. 031 669 145.
PRODAM lepo, sončno parcelo blizu Term Ptuj. Nudim vso potrebno pomoč pri gradnji, uredim kredit. Tel. 041 646 662.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305.
MLADE muce podarim. Tel. 02 755 38 91 ali 040 221 616.
PRODAMO - poslovno-stanovanjski objekt v Apačah l. izgradnje 1975, v skupni izmeri 244 m2, na parceli v velikosti 2.190 m'z asfaltiranim parkiriščem.	DE/AAb&C Cena: 149.000 €. «T ' Kontakt: 051/455 010 T ali 02/6208816 www.re-max.si/Poetovio
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM teličko simentalko za nadaljnjo rejo. Tel. 031 269 480.
PRODAM dve telički simentalki, stari 3 mesece. Tel. 031 532 785.
TRAKTOR IMT 549, letnik 1989, z vgrajeno kabino, registriran, 1 -redni silos kombajn, vakuum črpalko 2.200 litrov, obračalnik Panonia, 2-redni sa-dilec krompirja, 2-redni sadilec koruze ter traktorsko žago prodam. Vsi stroji so v delovnem stanju. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Ni res, da si odšla, nikoli ne boš. Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremljaš v tišini.
SPOMIN
5. julija je minilo leto dni, odkar te ni več med nami, naša zlata žena, mamica, babica, tašča in sestra
Jožica Fendre
IZ ILČEVE 15 NA PTUJU
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče ter jo ohranjate v lepem spominu
Žalujoči: njeni najdražji
Prireditvenik
Petek, 7. julija
9:00
10:00
18:00
19:00
20:00 20:00
21:00
21:00 21:00
Lenart, prostori DPM na Trgu osvoboditve: LenArt - poletje v Lenartu, zabavne in ustvarjalne delavnice za otroke
Ptuj, CID: Oblikuj svoje poletje - Lego delavnica: spoznajmo robotiko in programiranje s pomočjo lego kock
Ormož, bela dvorana grajske pristave: predstavitev Zgodovinskih zapisov in knjige Mavrica na tri plamene, Bog nas živi vse Slovene - strokovna publikacija in knjiga podeželskih folklornih pripovedi iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž
Ptuj, dominikanski samostan: Festival sodobne umetnosti Art Stays 2017 -pričetek in otvoritev dveh razstav: Johann Feilacher in Hommage to J. Beuys Žamenci, športno igrišče: 44. gobarski praznik
Benedikt, šotor pri športni dvorani: osrednja priredite ob 18. občinskem prazniku - Županov večer
Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje - Ne bodi kot drugi: Ditka in Feri Lainšček
Lenart, dom kulture: LenArt - poletje v Lenartu: Impro liga, komedija Ptuj, Slovenski trg: Festival sodobne umetnosti Art Stays 2017 - otvoritev prostorske instalacije in koncert skupine Patetico
Sobota, 8. julija
9:00 10:00
10:00 13:00
18:00 19:00
20:00
Moškanjci: 11. praznik občine Gorišnica, 21. vaška olimpijada
Ptuj, Slovenski trg: Art Stays, Natural-al(l) - delavnice za otroke in odrasle,
sejem biološko pridelanih dobrot, pogovori z umetniki
Ptuj, terme: Bazeni energije - študentska zabava ( S.A.R.S in Lana Jurčevic)
Žamenci, športno igrišče: 44. gobarski praznik, 4. gobarjada - tekmovanje
v kuhanju gobovega golaža, razstava gob in zelišč, skoki padalcev, šaljive
gobarske igre
Moškanjci: 22. praznik občine Gorišnica, športne igre z občinskimi svetniki Ptuj, Galerija mesta Ptuj: Festival sodobne umetnosti Art Stays - otvoritev mednarodne fotografske razstave Zemlja in beton, videomapiranje, Movimento Federico De Benedictis in Simone Pucci in koncert klasične glasbe Ormož, MCO: Virtualna delavnica, predstavitev in zaključno druženje, predstavitev 360-stopinjske snemalne tehnike, montaža in oblikovanje promocijskega posnetka MCO
Nedelja, 9. julija
10:00 Ptuj, dominikanski samostan: Festival sodobne umetnosti Art Stays - vodenje
po razstavi in pogovor z umetnikom Johannom Feilacherjem 13:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti: Festival sodobne umetnosti Art
Stays -otvoritev razstave Marka Tuška V naravi 15:00 Gorišnica: 22. občinski praznik - srečanje starejših občanov 19:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje - Vinska pravljica v objemu grajskih zidov
20:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: premiera predstave Mravlje so še na zvezdah
(krstna izvedba) in razstava 20 let v Stari steklarski delavnici 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Festival sodobne umetnosti -Art stays kino
Ponedeljek, 10. julija
10:00 Ptuj, CID: Poletne likovne ustvarjalnice - spoznavanje kiparstva, slikarstva, grafike, novih medijev (do 14. julija vsak dan med 10.00 in 13.00), v sodelovanju s festivalom Art Stays
10:00 Ptuj, dominikanski samostan: festival Art Stays -delavnica za otroke Recikliram in ustvarjam
19:00 Ptuj, Miheličeva galerija: festival Art Stays - otvoritev razstave Inverse canon. pogovor s kustosoma Italom Bergantinijem in Gaio Conti
21:00 Ptuj, Mestni kino: festival Art Stays - Art stays kino: Martha Rosler Chile on the Road to Nafta
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Tiho, tiho čas beži, tiho solze briše mi še si tu, a tebe ni... (T. Žagar)
SPOMIN
Jutri, 8. julija, mineva pet let žalosti, ko nas je mnogo prehitro, brez slovesa zapustil dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
Rok Serdinšek
IZ TRŽCA 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
6. julija sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi sin, atek in dedi
Franc Kokol
IZ HLAPONCEV 39 A
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavijo pri njegovem grobu in mu prižigajo sveče.
Z žalostjo v srcu - tvoji najdražji
Teče v spiralo, nikoli v krog, življenje revno, bogato ali pa srečno, postavi ti smer, višino in lok, kot dih te spremlja za večno.
Odšla nam je mama, babica in prababica
Jožefa Milošič - Ružna Pepika -
IZ MALEGA OKIČA 44 PRI CIRKULANAH
S seboj je vzela le naše skupne spomine.
Od nje se bomo poslovili v petek, 7. julija 2017, ob 16. uri
v Cirkulanah.
Vsi njeni!
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
ob prerani izgubi očeta
moza in
Draga Klanečka
BUKOVCI 105 B
Iskrena hvala vsem, ki nama stojite ob strani s tolažilnimi besedami in dobrimi dejanji. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poti k večnemu počitku. Počivaj v miru.
Žalujoča žena in sin
Tiho, tiho čas beži, spomin na vaju v naših srcih ne zbledi.
V SPOMIN
Alojzija Hebar
28. 5. 1936 + 6. 7. 2016
IZ VIČANCEV 18
Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiščete njun grob.
1 ]
Ivan Hebar
14. 12. 1924 + 30. 1. 2014
Vajini najdražji
Jiršovci • Zgodba o plazu na domačiji Brunčičevih
Dragov dolgoletni neuspešen boj z (administrativnimi) mlini na veter
Drago Brunčič iz Jiršovcev 41 v občini Destrnik živi skupaj z mamo na domačiji v neposredni bližini skakalnice v Jiršovcih, kjer so še lani izvedli smučarske skoke. Lahko bi povsem mirno živela v dokaj idiličnem okolju, če ne imela težav s plazom in potokom Rogoznico, ki povzroča zajede.
Plaz Brunčičeve ogroža že več kot 50 let. Vse skupaj se je začelo leta 1965, ko so porušili vodno zajetje, ki je nekoč služilo za potrebe Čučkovega mlina, ki takrat ni več obratoval. To je povzročilo, da se je struga
Rogoznice razlila oz. prestavila za 30 metrov in si utrla pot na območje, ki je plazovito. Tam je bila nekoč njiva Brunčičevih. Zdaj je samo travnik, a košnja na njem pomeni pravo nevarnost.
Za pobočje v Jiršovcih 41, ki plazi, Drago Brunčič že dolgo išče rešitev. Prepričan je, da sta tako občina Destrnik kot država doslej premalo naredili za rešitev njegovega problema.
Občina pomagala pri dvodnjavanju, sanacija plazu je v rokah države
Občina Destrnikje v letu 2016 v naselju Jiršovci pri Dragu Brunčiču uredila površinske in zaledne vode, ker je pobočje v prejšnjih letih začelo plaziti. Svetovalec občine Destrnik Franc Kelcje povedal, daje bilo izkopanih okrog 280 metrov odvodnihjarkov in položenih 400 metrov meteorne kanalizacije. Postavili so tudi meteorne jaške in drenažo. Vse pobočje je bilo precej zaraščeno, zato so ga očistili in uredili. S tem so zaustavili plazenje, zatrjujejo. Plazovi, ki so nastali pod hišo, so posledica zajedanja brežine vodotoka, ta pa ni v lasti občine Destrnik. Plaz so prijavili v aplikacijo Ajda za sanacijo pri ministrstvu za okolje in prostor. „Za plaz je v prvi vrsti odgovoren lastnik zemljišča. Na pomoč mu lahko priskočita tudi občina in država, če so za to na voljo finančna sredstva, ki jih zagotavlja država. Državna sredstva so namenjena za saniranje javne infrastrukture, kjer je ogroženih več stanovanjskih objektov ali cest ipd. Občina Destrnikje na zemljišču v Jiršovcih uredila odvodnjavanje, da bi zaustavila nadaljnje plazenje. Glede sanacije plazu pa ne moremo povedati, kdaj se bo izvedla in v kakšnem obsegu," še dodaja Franc Kelc. Tudi ministrstvo za okolje in prostor konkretnega odgovora še nima.
„Rogoznico bi morali prestaviti v prvotno strugo, to bi bila cenejša rešitev, kot da bi se zgradil oporni zid," pravi Drago Brunčič, ki vztraja pri prestavitvi struge, a mu odgovorni doslej še niso prisluhnili. Nočejo ga obravnavati kot posameznika s točno določenim problemom, ker se Rogoznica rešuje na celotni trasi, ne pa na posameznem odseku, mu pojasnjujejo. Potrkal je že na več naslovov, velikokrat je bil na občini Destrnik, pa tudi na ministrstvih.
Nekateri nezakonito posegajo v traso potoka, celo s kanali, ki jih prekrivajo z betonskimi ploščami, da voda nima kam odteči; pa tega nihče ne vidi. Nihče od njih ne zahteva, da tovrstne ovire odstranijo, ker potoku in okolju delajo dodatno škodo. Na drugi strani odgovorni tudi ne „vidijo" in slišijo Brunčičevih zahtev, da se sanira njegov breg in Ro-goznica preusmeri v prvotno strugo, da bi lahko v miru in brez strahu živeli, četudi so
strokovnjaki s terenskimi obiski dobili jasno sliko stanja.
Direkcija za vode: »Objekti niso ogroženi ...«
Na Direkciji RS za vode pri ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da so seznanjeni s problematiko, s katero se srečuje Drago Brunčič iz Jiršovcev 41. Terenski ogled so opravili 5. marca 2015, pri tem pa so ugotovili, da se struga Rogoznice pod stanovanjsko hišo v Jiršov-cih 41 dejansko zajeda v levo brežino in povzroča zajede. „Teren ob hiši je v naklonu, vidni so bili zdrsi zemljine na več mestih. Vzrok za plazenje terena je sestava zemljine, neustrezno odvodnjavanje in naklon terena. S sanacijo zajed na vodotoku Rogoznica bi zaustavili erozijo zgolj ob sami strugi potoka, erozijska ogroženost na celotnem pobočju pa se s tem posegom ne bi odpravila. Tudi prestavitev struge Rogoznice prav tako ne bi imela posebne-
Foto: Direkcija RS za vode
Posnetek s terenskega ogleda: struga Rogoznice se pod stanovanjsko hišo v Jiršovcih zajeda v levo brežino in povzroča zajede, so ugotovili na Direkciji Republike Slovenije za vode.
Drago Brunčič
ga učinka. Prav tako je struga Rogoznice v zdajšnjem stanju odmerjena in teče v glavnem znotraj parcelnih mej. V primeru prestavitve struge bi morala država odkupiti del kmetijskih zemljišč oz. izvesti zamenjave, to pa v danem primeru ni smiselno. Objekti neposredno niso ogroženi," izhaja iz odgovora Direkcije RS za vode, ki ga je posredovala Vera Vogrinčič (odnosi z javnostmi), kjer poudarjajo, da je območje v Jiršov-cih 41 nestabilno oz. plazljivo in da zgolj z izvedbo vzdrževalnih del v strugi (utrditev brežine) plazu ni mogoče stabilizirati.
Brunčič problema sam ne more rešiti
Tako bo Drago Brunčič moral za izboljšanje stabilnosti pobočja pristopiti k drugim ukrepom, kot je ustrezno od-vodnjavanje in seveda sanacija plazov, to pa ne sodi v njihovo pristojnost. Ker objekti niso ogroženi, tega problema ne obravnavajo prednostno.
Na Direkcijo RS za vode, ki je lastnik potoka Rogoznica in z
njim tudi upravlja, vzdrževanje pa izvaja VGP Drava Ptuj, je več dopisov posredovala tudi občina Destrnik, ki nima pravice izvajati nobenih del na vodotoku. Te pravice nima niti Drago Brunčič. V odgovorih so zapisali oz. ponavljajo, da se bo del potoka Rogoznica saniral na tistih mestih, kjer bo potrebno.
Brunčič je odločen, da bo vztrajal še naprej. Problema ni povzročil sam in ga tudi sam ne more rešiti.
Le upa lahko, da jim bo narava, ki je vsak dan bolj nepredvidljiva, prizanesla in da bo država skupaj z občino še pravi čas izvedla potrebne posege za varno življenje na njegovem bregu.
MG
OKNA, VRATA ,
GARAŽNA VRAM www.naitors.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
M
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NA! SORS,<,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1
-oto: MG
Foto: MG
Napoved vremena za Slovenijo
dcnaé i fiad oled ...
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
15/32
lokalih ponaranra
Danes bo nekoliko več oblačnosti, niso izključene niti popoldanske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje dnevne od 29 do 35 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno in vroče, kakšna popoldanska nevihta bo verjetnejša predvsem v gorskem svetu. V nedeljo se bo ob sicer sončnem vremenu spet povečala verjetnost popoldanskih neviht.
Vremenska slika
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Od Britanskega otočja do južne Rusije valovi vremenska fronta. Nad naše kraje od zahoda priteka razmeroma suh in 0še nekoliko toplejši zrak.